Cena cent. SO OpraTmJtvo t Ljubljana. Poccmi jeva olj ca 5. Telefoo fe. 31-22. 31-23. 31-24 fnseratnj oddelek: Ljubljana. Puconijera nii- ca 3 — Telefoo fc. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubi lansko pokrajino pa poŠta o-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servmo Cono. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ia Kr. Italije in inozemstva ima Uoionr Pubbliciti Italiana S. A. MILANO tahaja raak dao razen ponedeljka Naročnina anaia mesečno Lir IS.—, a «nt»m»w»o vključno t »Ponedeliskini Ia> ctoom Lit 36.30. U » ed niitfot Ljubljana. Poccmijeva olica kev. S. telefon ktr. 31-22. 31-23. 31-24. Bokoplll ae ne tnf«)«. CONCESSIONARIA ESCLUSJVA pet la pni* bliad di pcovenienza italiana ad tsf~a: Unione Pobblidt* Italiana S. A. M NO Seja vlade pod predsedstvom Duceja Sprejeta je bila vrsta pomembnih sklepov — Oficirji vojni invalidi lahko ostanejo v aktivni službi — Okrepljena disciplina potrošnje Si e nuovamente accesa la batfaglla sul fronte tunisino 13 velivJli nemici abbattuti dalla caccia o dalle batterie della dlfesa II Quartler Generale delle Forze Armate comunica ln data di 7 aprile 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1047: La battaglia si č nuovamente accesa su ampio fronte nel settore meridionale tunisino ove il nemlco, preeeduto da violenta preparazione »11 artiglieria ha atta-ccato con largo Impiego di mezzi corazzati. Dalla caccia italo-germanlca sono stati abbattuti in combattimento sel aerei e un altro venlva distrutto dalle ha!ierie della difesa. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. aprila naslednje 1047. vojno poročilo: Bitka je na novo vzplamtela na širokem bojišču v južnem tuniškem odseku, kjer Je sovražnik po siloviti topniški pripravi napadel ob široki uporabi oklopnih voz. Italijanski in nemški lovci so v bojib sestrelili šest letal, sedmo letalo pa so uničile obrambne baterije. Včeraj popoldne so skupine sovražnih letal metale bombe na kraje Trapani, Ra- Rim, 6. apr. s. Ako presojamo poslednje dogodek v Tunisu, se nam takoj pokaže medsebojna odvisnest in logična povezanost posameznih premikov oboroženih sil Osi, ki se bore na severnem, zapadnem in južnem bojišču. Te armade, ki so bile prvotno po prostoru med seboj ločene, niso nastopale osamljene, temveč kot sestavni del enega samega vojnega stroja, ki je bil tesno povezan čeprav po spretnem manevriranju zelo prožen. Ko je v drugi tretjini meseca marca vedno bolj naraščajoče zbiranje sil 8. britanske armade proti Marethovi črti jasno odkrilo sovražno na* mero za udar na jugu. je severna armada prešla v napad v severnem odseku z namenom, da bi razbila sovražno razvrstitev in tako preprečila istočasni napad v dveh odsekih. Akcija se je zaključila z uspehom za orožje Osi, izboljšala se je naša zasedba glede osvojenega ozemlja, zasedli smo križišče Gebel-Abicrt in preprečili sovražniku uporabo tjakaj vodeče ceste, obenem pa zajeli nekaj tisoč ujetnikov m zaplenili orožje in strelivo, predvsem pa prekrižali načrte angleško-ameriškega povelj; ništva. Zadržanje zavezniških čet v tej prvi ofenzivi je bilo sijajno. Na samem prizorišču borbe in v navzočnosti slavnih borcev, ki so se udeležili bojev, je bil poveljnik nekega našega polka bersaljerov odlikovan z Železnim križcem. Tudi sovražnik sam je izredno priznal, da za« let in gorečnost naših bersaljerov, ko je objavil iz Londona po agenciji »British officia! Press« z dne 14. marca med drugim: »Itali janskj bersaljeri se prav tako z izredno hra brostjo bore na severu Tunisa« Medtem pa so divizije ob Marethovi črti, kakor smo že pojasnili v nekem zasebnem po; ročilu, najprej zaporedoma strle sovražne napade, prizadele sovražniku hude izgube in prekrižale obkolitveni britanski načrt, umikajoč se na nove. že vnaprej določene postojanke. Tedaj so divizije severne armade odlično vzdržale udar mogočnih sovražnih sil. Tudi to pot so se vojaki, tankisti in topničarji borili z izredno odločnostjo. V odseku pri Sedžena-nu, na cesti, ki vodi v Bizerto. sta se naš polk bersaljerjev in polk nemških grenadi -jev spopadla z močnejšim sovražnikom in navzlic trpkim izgubam vzdržala njegov naskok s sr* ditim odporom. Naši bersaljeri. ki so bili po ostri borbi obkoljeni, so se polnih 24 ur borili na 06poravanih postojankah tako junaško, da so zbudili občudovanje nemških tovarišev. Naposled so se prebili in dosegii nove postojanke. Sovražnik je tedaj poskušal razcepiti v dva dela zavezniške armade, kar bi imelo nevarne posledice, toda tudi tega namena ni dosegel spričo trdovratne in prožne obrambe Italijanov in Nemcev. Ameriški državni podtajnik v vojnem ministrstvu Stimson je moral na tiskovni konferenci priznati, da se genera'u Ei-senhovvru ni posrečilo razbiti sil Osi in da bodo zaradi tega združene italijansko-nemške armade, čeprav so močno preizkušene, ^tvorile skupino, ki bo lahko organizirala močan odpor in razvila uspešno akcijo«. Združitev oboroženih sil Osi je pripomnil Stimson bo o-mogocila sestavo močne vojske na zelo majh« nem področju, ki razpolaga z odličnimi obrambnimi postojankami, tako da bodo te čete lahko nudile srdit odpor. Na teh »obrambnih postojankah« vzdržujejo sedaj vojaki Osi, čeprav so po številu in predvsem po sredstvih šibkejši nego sovražnik, novo fazo velike afriške bitke z ne-zčrpno vero in nezlomljivo voljo do borbe zavedajoč se, da se je treba boriti do skrajnosti za obrambo tega, kar predstavlja trdnjavo Italije m Ev« rope. JunaStva italijanskih letalcev Rim, 6. apr. s. Kakor je že bilo javljeno v poročilu št. 1037, so dne 27. marca skupine torpednih letal napadle velik sovražni konvoj v bližini alžirske obale. Napad je bil zelo tvegan in težaven, predvsem zaradi nizkih oblakov in po g, stih nalivov, vendar je bilo treba po vsej sili preprečiti, da bi sovražne armade, ki se bore v Tunisu. prejele dragoceno oskrbo. Zato so se italijanska torpedna letala spustila v napad ne glede na vihar, ki je divjal nad Sredozemljem. Zaradi slabe vidljivosti so ae morale skupine ločiti. Sovražni odpor Nel pomerigglo dl Ieri formazioni dl veli-voli avversari sganciavano bombe sugli abi-tati di Trapani, Ragusa e Messina; sono segnalati danni gravi a fabbricatl civili, 40 morti e oltre 100 feriti tra la popolazione di Trapani, sei morti e 9 feriti a Messina. In queste incursioni U nemlco perdeva sette apparecchi: Colpiti da nos tri caccla-torl due cadevano nel pressi di Capo Spartivento. Centratl dalle artiglierie con-traeree tre precipitavano ln mare presso Trapani, uno al largo di Taormina e nno in vieinanza di Sclcli (Ragusa). gusa in Meslna. Zabeležena Je huda škoda na zasebnih poslopjih, 40 smrtnih žrtev in nad 100 ranjenih med prebivalstvom v Trapani ju in 6 mrtvih in 9 ranjenih v Me- sini. Pri teh napadih je sovražnik izgubil 7 letal, dve, ki so jih zadeli naši lovci, sta padli v morje v bližini rta d'Armi in rta Spartivento, tri nadaljnja letala, ki jih Je zadelo protiletalsko topništvo, so padla v morje pri Trapaniju v bližini Taormine in Sciclia (Ragusa). je bil tako silovit, da se prvemu oddelku torpednih letal, ki ga je napadla močna skupina sovražnih lovcev, ni posrečilo izpolniti naloge. Drugi oddelek je bil pod poveljstvom kapitana Pila Urbana Manci-nija, čigar podvigi so bili ponovno zabeleženi v vojnih poročilih zadnjih mesecev. Okrog poldneva je po radiu poslal kratko speročilo: »Izpolnil sem nalogo, vračam se«. To je bila poslednja vest, ki je prišla v naša oporišča, toda nebeno izmed letal, ki so tvorili ta oddelek se ni vrnilo. Tretji oddelek, ki je takoj nato napadel sovražni konvoj, pa je opazil velik parnik v plamenih in v bližini prevrnjeno torpedno letalo, poleg katerega je bil rešilni čoln, ki je prevzemal rešence na krov. Kapitan Man-cini je torej sredi bitke izginil s svojimi tovariši in dvema svojima najzvetejšima sodelavcema, toda ni ga bilo več petem, ko je še enkrat, kakor je to sam sporočil, izstrelil svoj torpedo. Podvigj torpednega letalca Mancinija so se začeli 12. avgusta 1. 1942, ko se mu je z debro merjenim udarcem posrečilo potopiti 15.000 tonski parnik. V komaj 8 mesecih je sam (pri tem niso vštete potopitve, kj jih je izvršil v sodelovanju z drugimi letali) potopil 61.000 ton scvražnega brodovja, torpediral je eno cklopnico, eno nosilko letal in dve manjši vojni edinici ter izvršil v celoti 22 akcij, med njimi 11 s popolnim uspehom. V njem in v njegovih tovariših, ki so do poslednjega diha sledili njegovemu zgledu in njegovi usodi, poveličujemo junaštvo vseh italijanskih torpednih letalcev, ki so vedno pripravljeni zadeti sovražnika, kjerkoli se pojavi, tudi za ceno najvišje žrtve. Duce legifostarjem, padlim v španski vojni Madrid, 6. apr. s. Vsi španski listi objavljajo v celoti uvod. ki ga je napisal Duce h knjigi p. Pietra da Varzija o padlih italijanskih legijonarjih v Španiji. Listi uporabljajo to priliko, da znova opozarjajo na globoko in ne-= spremenljivo bratstvo in idejno skupnost obeh narodov. človekoljubno postopanje z vojnimi ujetniki Madrid, 6. aprila, s. španski dnevniki, ki navajajo tudi podrobne ugotovitve nevtralnih listov, opozarjajo na človeško postopanje Italije z vojnimi ujetniki. Lasti pri tem poveličujejo načela, ki vodijo v tem pogledu fašistično doktrino kot dedinjo rimske civilizacije. Smrt bivšega predsednika francoske republike Versailles, 6. apr s. V starosti 84 et je tu umrl bivši predsednik francoske republike Aleksander Millerand. Pokojni državnik je bil rojen 1. 1859 v Parizu in je bil prvič izvoljen za poslanca 1. 1885. Sledil je Gemenceauju kot predsednik vlade in je bil nekaj mesecev nato izvoljen za predsednika republike L. 1924 je zaradi odkritega nasprotovanja levice pod vodstvom Herriota po volilni zmagi levičarskega kartela odstopil. Tedaj se je umakn'1 v za* sebno življenje in se je posvetil izključno advokaturi. Nove japonske zmage Tokio. 6. apr. s. Japonske ed nice so dne 31. marca odbile razne poskuse sovražnika, da bi se zopet polastil strateškega oporišča Ovki-kov med reko Jangce in jezerom Tungting v pokrajini Hopej. pri čemer so prizadele na-padavčim četam hude izgube ljudi in orožja. V bojih proti 23. čungkinški diviziji so japonske čete po srditih bojih pognale v beg sovražne sile. ki so pustile na bojišču veliko število padlih in znatne količine vojnega blaga v najboljšem stanju. Hud udarec so japonske čete prizadele tudi čungkinškim silam na omenjenem področju pri strateškem oporišču Ovkikov Od dne 17 do 31. marca tega leta so kitajske čete izgubile v teh bojih 2580 padlih, več sto ujetnikov in velike količine raznega vojnega blaga, med njim tudi več možnarjev. Rim, 6. aprila s. Danes dopoldne ob 10. uri se je pod Ducejevim predsedstvom sestal ministrski svet Tajniške posle je >pravil državni tajnik v predsedstvu vlade. Ministrski svet je odobril poleg ukre-oov redne uprave še naslednje ukrepe: Predsedništvo vlade Na Ducejev predlog je bil odobren osnutek zakona, ki glede na učinke zapuščinskega davka na dediščino adoptantov istoveti adoptirance in posinovljence z zakonskimi otroci, v kolikor so sirote padlih za vojno stvar v sedanji vojna, in sicer tako, da se adoptiranci in posinovljenci upKJštevajo pri številu zakonskih sinov za določitev višine davkov. Tako se ustanovi adoptiranja in posinovljenja bolj prilagajata bistvu družine glede navedenih organov na področju, kakršno je dedno področje. kjer doslej zakonske omejitve navedenih dveh ustanov niso prihajale do izraza. Ukrep bo torej pospeševal adoptaci-jo in posinovljenje sirot iz sedanje vojne in bo tako pomenil novo poklonitev in priznanje spominu tistih, ki so na bojišču ali zaradi letalskih, pomorskih ali kakršnih drugih sovražnih napadov dali svoje življenje za rešitev Domovine. Pravosodje Na predlog pravosodnega ministra je oil odobren osnutek ukrepa, s katerim se Dovezujeta v enotno zakonodajno besedilo sakon z dne 1. julija 1941-XIX št. 645 in zakon z dne 3. decembra 1942-XXI št Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. aprila, f Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Naše podmornice so potopile v hudih j borbah proti sovražnemu dovozu na Atlan- ! tiku in Sredozemskem morju zopet 14 polno natovorjenih ladij s skupno 102.000 br. reg. tonami ln en rušllec. Pet nadaljnjih ladij je bilo torpediranih, vendar njihove potopitve zaradi takojš-jj?, hude obrambe nI . bila mogoče opazovati. j Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. apr vi. v.Lvo nemške vojske je ob- javilo danes naslendnje poročilo: S vzhodne fronte poročajo samo tz ne. katerih odsekov o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Posamezni z močnim topniškim ognjeni podprti sovjetski napadi so se izjalovili. Lastna napadalna akcija ob srednjem Doneu je dosegla zastav, liene cilje proti žilavemu odporu sovražnika. Pri uspešni akciji v severnem odseku fronte je napadalni oddelek divizije španskih prostovoljcev razdejal 14 bunkerjev in privedel ujetnike. Na južni tuniški fronti jc sovražnik po močni topniški pripravi zopet preSel v na. pad. Boji so v poinem teku. En angleški bombnik je bil sestreljen pri poskusu, da bi obstreljeval neki kraj v se-verozapadni Nemčiji. Izgube prebivalstva v Antverpnu med terorističnim napadom angleško-ameriškin letalskih oddelkov 5. aprila so *e povišal -nad 2000 mrtvih. Ssvjetski poraz pri Orlu Berlin, 6. apr. s. O ofenzivni akciji, ki so jo zaključile nemške čete vzhodno od Orla, se v vojaških krogih doznavajo naslednje podrobnosti: V meči 3. aprila so nemške čete v tem odseku bojišča nepričakovano jn brez prejšnje topniške priprave napadle kraj, kjer so bile sovražne sile zelo močne. Po srditih bojih na nož, ki so se vodili po cestah in v hišah majhnega mesta, so bile sovjetske čete deloma uničene, deloma pa prisiljene umakniti se preko nekega hudournika, ki je zelo narasel zaradi odjuge. Proti zori so nemške čete že zasedle kraj. Vredno je opozoriti pri tem na znatno razliko v izgubah cbeh vojujočih se strank, kar nam dokazuje taktično in oborožitveno premoč nemških čet. Sovjetske čete so namreč izgubile 240 mož in pustile v nemških rokah 51 ujetnikov, med njimi 7 oficirjev, nadalje 12 strojnic, 6 lahkih možnarjev in mnirgo pušk, Nemci pa so izgubili samo 4 vojake, dočim je bilo 25 ranjenih. Berlin, 6. apr. s. Oddelki neke nemške divizije so v mesecu marcu južnovzhodno od Orla sestrelili 7 sovražnih letal, ki so bila v sestavu sovjetske letalske skupne in ki so se spustila na 50 metrov, da bi napadla nemške postojanke.. Ako upoštevamo še ta uspeh, o katerem se je sedaj zvedelo, se je število samo od vojske v mesecu marcu uničenih boljševlških letal dvignilo na 36, od začetka vojne dalje pa na 1177. čiščenje ob Doncu Berlin, 6. aprila, s. V dopolnitev včerajšnjega poročila nemških oboroženih sil se doznava, da so nemške čete včeraj nadaljevale svoje očiščevalno delo ob srednjem Doncu in vrgle sovražnika z neke višine, kjer se je srdito upiral Vsi sovražni pro- j t:napadi so ostali brez uspeha. Bolj proti severu pri Balaklaji se je nemška pehota z naskokom polastila trdovratno branje- 1359 o kazenski zaščiti discipline vojne po. trošnje. Novi ukrep je na eni strani strožji v pogledu zatiranja najhujših oblik odvzemanja blaga iz normalne potrošnje, na drugi strani pa dopušča omiljenje kazni za manjše disciplinske prestopke. Zločin odvzema blaga iz normalne potrošnje upošteva dve temeljni možnosti: prvo predstavlja verižništvo in pokupovanje blaga svobodne prodaje, drugo pa protizakonito dobavljanje racioniranega ali kakor koli v razdeljevanju omejenega blaga. Ta drugi primer se navadno hudo kaznuje, razen v primeru, ko se dejanje izvrši v zvezi z majhno količino blaga in z izključnim namenom, da si kdo preskrbi blago za lastno potrošnjo ali potrošnjo svoje družine. Ostanejo pa v veljavi v okviru zgoraj navedene povezanosti oblike odvzema blaga, ki so kvalificirane po velikem obsegu in po odvratnosti speku-lativnega namena ali pa po lastnosti krivca. kakor to predvidevajo veljavne določbe. kot zločini, ki spadajo v pristojnost posebnega državnega sodišča. Naposled se je uredila tudi izključna oblast prefekta glede na predložitev prijav sodni oblasti, s čimer se je priznal tudi politični interes za zatiranje kršitev discipline prehrane in potreba enotne vodilne oblasti v zadevi orehrane pokrajine. Nadalje je bil sprejet osnutek zakona, ki vsebuje določbe o sodnem osebju. Izjemne ekorščine, ki so v zvezi s sedanjim vo-'nim stanjem zahtevajo izvedbo nekaterih določb za sodno osebje In zakone, ki naj urejajo kariero uradništva sodnih tajništev, V Biskajskem zalivu je ena izmed naših podmornic sestrelila težak sovražni bombnik, ki jo je skušal napasti. • Hitler je sprejel danes v glavnem stanu vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Donitza in mu Izročil v priznanje njegovih izrednih zaslug za vodstvo podmorniške vojne kot 223. vojaku nemške oborožitvene sile hrastov list k viteškemu križcu reda Železnega križa. nega kraja in dosegla breg Donca v dolžini 7 km. Zaman je sovražnik z zapornim ognjem z nasprotnega brega reke skušal ustaviti zmagoviti pohod nemških čet. Pomemben delež pri teh uspešnih bojih ima nemško letalstvo, ki je v najnižjem poletu bombardiralo sovražne postojanke in zbirališča sovražnih čet. Južno od Ilmen-skega jezera so sovjetske čete znova poskušale nagle udare vdreti v nemške bojne črte, vendar so se vsi ti poizkusi zrušili. Tudi poskusi napadalnih sovražnih oddelkov so ostali brez uspeha in so boljševiki pustili na bojišču mnogo mrtvih. 19 ameriških in angleških letal sestreljenih Berlin, 6. apr. s. O včerajšnjem napadu ameriških bembnikov v spremstvu britanskih lovcev na zasedeno ozemlje na zapadu se doznavajo v tukajšnjih vojaških krogih naslednje podrobnosti: čim so nemški lovej opazili angleško-amer ško skupino, ki je letela zelo visoko, so se takoj dvignili v zrak in prisilili sovražnika v ostre dvoboje ter po nekaj minutah borb zbilj na zemljo prvo sovražno štirimotorno letalo, čeprav posadka ni imela časa, da bi se reš la. Kmalu nato je bil v višini 8000 m zadet drugi bombnik, ki je začel naglo padati in je z vso silo treščil na tla- Več nadaljnjih bombnikov je doletela ista usoda, kajti nemški lovci so pokazali izredno spretne st in so v nekaj minutah popolnoma razbili sovražno skupino. Nekatera velika ameriška letala, ki so bila izpostavljena izstrelkom nemških letal, so se v zraku raztreščila na tisoč kosov. Druga, ki so bila smrtno zadeta, so treščila na tla ln zgorela. Tudi britanski lovci v spremstvu, ki spričo delovanja nemških lovcev niso megli niti poseči v boje, so popadali drug za drugim na tla, zadeli bodisi v motorje, bedsi v pilotske kabine. V kratkem času so nemški lovci zadeli in uničili tri letala tipa »Spitfire«, a se s tem uspehem niso še zadovoljili in so zasledovali že zelo zdesetkano angleško-amer ško letalsko skupino na njenem povratku in sestrelili nadaljnja sovražna letala. Sovražnik je skupno pri tem napadu izgubil 19 letal, izmed katerih ao jih 16 sestrelili lovci v letalskih dvobojih, 3 pa profletalska cbramba. Vsa nemška letala so se vrnila na svoje oporišče. Pariz, 6. aprila, s. Nadaljujoč svoje teroristične napade na francosko ozemlje je angleško-ameriško letalstvo bombardiralo kraje v Bretaniji, Normandiji in v severni Franciji ter pesebno zadelo Brest, Saint Brieu, Rouen in Abbeville. V vseh zadetih krajih je mnogo žrtev med francoskim civilnim prebivalstvom in tudi škoda na zasebnih poslopjih, šolah in bolnišnicah je znatna. Žrtve letalskega napada na Antverpen Berlin, 7. apr. s. Število doslej ugotovljenih žrtev zaradi angleškoameriškega terorističnega napada na Antverpen je naraslo na 2006. V zvezi s tem pripominjajo tu, da je ▼ vsej vojni na belgijskih tleh leta. 1940 po uradnih j podatkih padlo samo 7000 belgijskih vojakov. ' zlasti določb, ki predpisujejo dolžnost sodnikov in tajnika, dodeljenih k nesodnim uradom, in za tajnike s podrejenimi funkcijami, da imajo za seboj določeno dobo izvrševanja sodnih poslov, ln sicer vodilnih poslov v smislu sodelovanja pri natečajih za višjo položajno skupino. Ukrep je začasnega značaja in bo prenehal, čim bo mogoče zagotoviti normalno poslovanje teh služb. Osnutek ukrepa o ustanovitvi posebnega odseka pri vrhovnem kasač'jskem sodišča izvaja določbe Ducejevega razglasa z dne 28 septembra 1942-XXX v zvezi s členom 13. razglasa z dne 17. maja 1941-XXX, ki predvidevajo ustanovitev posebnega mešanega odseka pri vrhovnem kascijskem sodišču za presojo prizivov v civilnih in kazenskih zadevah, ki se vlagajo ali se lahko vlože na osnovi bivših jugoslovanskih zakonov proti sodbam sodnih organov priključenega dalmatinskega ozemlja, kakor tudi za ureditev pristojnosti in rešitev pravosodnih sporov in sporov o nalogah. Finančno ministrstvo Na predlog finačnega ministra je WV> sprejetih nekaj ukrepov, ki se nanašajo na prilagoditve in spremembe višine nekaterih davk®v, nadalje osnutek Kr. ukaza zakona glede akreddtivnih nalogov za plačilo obrokov vojne odšodnine. Dalje je bil sprejet osnutek zakona o pooblastilu za brezplačen odstop vile Mira-bellino občinama Milan in Monzi. Vila leži v parku v Monzi in bo odslej namenjena poljedelski šoli za vojne pohabljence. Odobreni so bili tudi osnutek zakona o podaljšanju poslovanja davčnih komisij za dv>-letje 29. oktobra 1943-XXII — 28. oktobra 1945-XxIV, osnutek zakona o novem besedilu zakona o hipotečnih davkih ter nekateri ukrepi upravnega enačaja. Vojno ministrstvo Na predlog Duceja kot vojnega ministra je bil odobren osnutek zakona, ki ureja stalno službovanje oficirjev na njih lastno prošnjo in se jim zato prizna vojna pokojnina. Ta zakonski osnutek je bil izdan v istem duhu kakor nedavni ukrep, ki se je nanašal na vse pod zastavo«. Cut narodne vzajemnosti, ki zahteva, da se v^-led idealnega vztrajanja pod zastavami povezujejo v eno samo veliko supino vsi, ki so padh z orožjem v roki jn ki so to orožje držali v rokah za veličipp jn bodočnost Do-movne, ni mogel biti brezbrižen tudi nasproti tistim, ki so s svojim žrtvovanjem in svojo krvjo potrdili vero v svoje delo, potem ko so najboljše svoje duhovne sile porabili za vojaško pripravljenost uržave. Kakor je znano, je po dosedaniih oločbao oficir, ki je postal trajno nesposoben za brezpogojno vojaško službo, čeprav je bila ta nesposobnost povzročena po raa; v vojni, prenehal v svoji aktivui vojaški službi in se v skladu z obsegom in stopnjo svoj« nesposobnosti postavil v rezervo ali ce^j polnoma odpustil, pri čemer ima samo pravico do vojne pokojirne. Te določbe, ki so izhajale potreb?, da se zagotovi kadrom vojake njih popolna fizična učinkovitost, so sic«?' na eni strani z vojno pokojnino jamčile aktivnim oficirjem, ki so postali invalidi zaradi vojnih ran, primerno materialno osnovo, na drugi strani pa niso jamčile tako zadovoljivo nijhcvega moralnega položaja, kajti za častnika, ki se je odločil za vojaško ka-.i-ero po globokem notranjem nagnjenju, po. meni dejstvo, da mu je zaprta možnost aktivnega delovanja v vrstah vojske, ne le enostavno prekinitev kakršne koli poklicne delavnosti, temveč pomeni istočasno odpoved prostovoljno izbranemu poslanstvu, ko se mora odpovedati življenjskemu idealu, ki si ga je bil postavil v prvih letih mladosti in ga z ljubeznijo leta in leta zasledoval. Da bi se odpravila ta neprijetna pomanjkljivost moralnega značaja, je bil izdan sedanji zakonodajni ukrep, ki na eni strani prizadetim olajšuje njihov neprijetni položaj, na drugi strani pa zagotavlja vojski nad vse koristno rezervo hrabrih ln izkušenih oficirjev. Po tem ukrepu lahko oficirji v stalni efektivni službi, ld so dosegli vojno pokojnino zaradi vojnih ran, na svojo prošnjo ostanejo v trajni efektivni službi, ako so spoznani za sposobne za pogojno vojaško službo, pri čemer se vpišejo v poseben seznam, nazvan seznam oficirjev vojnih Invalidov v trajni službL Kdor je vpisan v ta seznam in veljajo zanj iste starostne meje, ki so določene za častnike v aktivni službi, Ima možnost, ako izpolnjuje gotove pogoje, da napreduje v kariero do generala, pa naj bo njihova sarža v trenutku prehoda v zgoraj navedeni posebni seznam kakršna koli. Njim v korist je določeno tudi zvišanje vojne pokojnine z vsemi drugimi doplačili, ki odgovarjajo stopniL Ukrep istočasno ukinja sedanje kategorije »vzdrževanih« častnikov, kaikor tudi »reaktrviren-cev« in določa za prve po zakonu, da ostanejo še nadalje vpisani v seznam aktivnih častnikov, za druge pa ne glede na njih prvotno kategorijo prehod v seznam aktivnih oficirjev ali v seznam aktivnih oficirjev vojnih invalilov, in sicer po splošnem ponovnem pregledu, ki naj ugotovi stopnjo njihove telesne sposobnosti. To so v ravnih obrisih značilnosti in pomen dar. ;njega ukrepa ministrskega sveta. Narodna vzgoja Na predlog mhvstra za narodno vzgojo je bil sprejet osnutek zakona, ki se tiče ustanovitve p sebnega državnega središča za stuOij Verdija. Da bi se ustreglo globoko občuteni potrebi na področju italijanske glasbene kulture, se ustanavlja v Bu-ssetu državno središče Verdijevih študijev, ki ima nalogo, da pospešuje in vzporeja Nadaljevanje na 2. strani V Tunisu se fe začela nova bitka 13 sovražnih letal sestreljenih od lovcev ali obrambnih baterij Pregled Ihofev na tunlškein pedročju Eisenhowrn se ni posrečilo razcepiti osovinskih sil Uspehi nemških podmornic 14 ladij s 102.000 t znatni potopljenih, s nadaljnjih torpediranih — Visoko odlikovanje admirala Donitza Na vzhodni fronti manjši spopadi Uspešne operacije ob srednjem Doncu Nadaljevanje s 1. strani študije ln preiskave o življenju in umetno -»ti največjega skladatelja, kakor tudi vsa kulturna gibanja, ki »o v zvezi z njegovo glasbeno in umetniško osebnostjo. Dalje sta bila sprejeta osnutek, ki odo-bruje pravilnik o letnih in triletnih tečajih za pouk v obnovitvenih delih, ki naj bi zagotovili sposobne mojstre na področju poklicnih obnovitvenih del, ter osnutek Kr ukaza o priznaju službe učiteljev tehnične stroke. Ministrstvo za javna dela Na predlog ministrstva za javna dela sta bila sprejeta osnutek zakona ki ureja splošno uporabo najnižjih stalnih vpisnih tn prepisnih pristojbin pri neprem čninskfn registrih, kolikor gre za lastninske spre memebe pri nepremičn'nah. ki jih razlasti cbčine v zvez: z izvrševanjem regulacijskih načrtov ter osnutek zakona, s katerim se vrača pristojnost na področju popolnih mel oracij, v kolikor gre za de) ozemlja pokrajine Frosincne, ki 1e poprej spadalo v okrožje ukinjenega skrbstva za Javna dela v Caserti. ministrstvu za polje-deljstvo in gozdove. Ministrstvo za korporacije Na predlog ministra za korporacije so bili sprejeti: osnutek zakona za izboljšanje higienskih in socialnih razmer delavcev v žveplen h rudnikih. Za dosego tega namena daje novi ukrep zavodu italijanskega žvepla pravico, da nadomesti zasebno pobudo pri gradnji higienskih in socialnih naprav na polročju žveplenih rudnikov; osnutek kr. ukaza o organizaciji služb, ki so podrejene splošnemu rudniškemu in težko industrijskemu vodstvu pri ministrstvi- za korporacije. Ukrep predvideva večje osredotočenje rudniških uradov v piimeri s sedanjo organizacijo, da bi postalo tako nalzorstvo nad rudniškim delovanjem čim hitrejše in uspešnejše; osnutek ukrepa, s katerim se prepoveduje podjetjem, da bi o«j 1. maja t. 1. jemale v službo moško osebje v starosti od 16 do 55 let, ki bi bilo zaposleno v obliki prodajalca programov ali častnih straž in podobnih služb v javnih prireditvenih lokalih, pri delih čiščenja vozov, lokalov, trgov in podobnih prostorov na železniških postajah, kondukterjev ali biljeterjev v mestnih prevozih, natakarjev, garderoberjev, kuhinjskega osebja (z izključitvijo kuharjev) in nižje postrežniško osebje v hotelih, okrevališčih in javnih obratih, postrežnikov v kopališčah (z izključitvijo tistih, ki služijo za varovanje kopalcev) in postrežnega osebja v okrevališčih in kopaliških in termalnih podjetjih, postrežnega osebja v trgovinah oblačilne stroke, konfekcijskih trgovinah, trgovinah s čevlji, trgovinah z umetniškimi pre Imeti, parfumerijah in blagajniškega osebja pri vseh trgovskih podjetjih. Gori navedene prepovedi pa se ne tičejo pohabljencev in invalidov, ki so takšni iz nacionalnega razloga ali so utrpeli poškodbe pri delu. Ministrstvo za ljudsko vzgojo Na predlog ministra za ljudsko vzgojo jc bil cdobren osnutek ukrepa, ki zahteva pri ustanavljanju novih založniških p°dje. tij poprejšnje dovoljenje ministrstva za ljudsko kulturo. Ukrep je bil irdm glede na ugotovitev, da do se v Italiji pojavila mnoga nova založništva brez resnega delovnega programa in ne da bi zanje knjižna trgovina čutila potrebo. Zato določa novi ukrep, da je v sedanji vojni dobi in do 6 mesecev po prenehanju sovražnosti ustanavljanje novdh založniških podjetij in prenehanje že obstoječih podvrženo pristanku ministrstva za ljudsko kulturo. Tako se omejuje potreba papirja m se preprečuje možnost, da bi si kdo že v naprej pridobil koristi glede na bližnji zakon o disciplini založniškega delovanja, ki se pripravlja. Ministrstvo za menjave in valute Na predlog ministra za menjave in valute je bil sprejet osnutek ukrepa, ki vsebuje nove določbe na področju uvoza, izvoza ln gospodarskih odnosov z Inozemstvom. Namen ukrepa je, da se še bolj poudari enoten značaj ureditve gospodarskih, trgovskih in finančnih odnosov med Italijo in drugimi državami, kj spadajo v pristojnost ministrstva za nenjave in valute. V ta namen se natančneje ugotavlja področje uporabe oblasti, ki pritiče drugim upravam glede na posle, ki spadajo v pristojnost imenovanega ministrstva. Ukrep nadalje določa obseg nadzorstva ministrstva za menjave in valute nad zavodi, kj delujejo na mednarodnem trgovskem področju, zlasti pa nad onimi, ki so jim v skladu z več let veljavnimi predpisi bile zaupane naloge osrednjih uvoznih in izvoznih zavodih. Sprejet je bil dalje osnutek ukrepa, ki vsebuje določbe o izvozu in uvozu glede na bivše jugoslovansko ozemlje, bi je bilo priključeno Italiji. Ukrep razširja na imenovano ozemlje režim uvoznih prepovedi ki velja v Kraljevini, in podreja izdajanje dovolilnic za izvoz in uvoz na tem ozemlju pristanku ministrstva za menjave in valute, čeprav sicer pušča v glavnem v veljavi določbe v zadevi menjave in valut, ki so bile pred priključitvijo izdane z Du-cejevim razglasom z dne 21. aprila 1941-XIX. Pristanek m'nistrstva je lahko tudi splošnega značaja Razen tega se ponovno potrjuje monopol v trgovini s plačilnimi sredstvi z inozemstvom v novih pokrajinah. ki pripada državnemu zavodu za menjave z inozemstvom. Vojna proizvodnja Na predlog ministrstva za vojno proizvodnjo je bil sprejet osnutek Kr. ukaza, ki potrjuje pravilnik za izvedbo ukaza zakona z dne 30 marca 1943-XXI. št. 123. o militarizacijf osebja pomožnih podjetij V skladu z militarizacijo. ki jo predvideva omenjen ukaz - zakon, določa sedaj odobreni oraviln'k. izenačenje hierarhij v podjetjih z vojaškimi hierarhijami v pogledu nastavljencev v pomožnih podietjjh. S tem se priznava pomen nalog, ki jih izvaja vodilni industrijski kader v vojni proizvodnji kaiti njih stalež ie v gotovih meiah in s oodobnimi simboli in hierarhijami izenačen, razen v pogledu vojne pokojnine. s položaiem borcev Oboroženih sil. pri čemer se obenem bolie ooredeliu-jejo notranji odr>ocH med hierarhijami v nekaterih podjetjih. Seja vlade se je zakliufiila ob 12.30. Prihodnja seja vlade se bo vršila v prvj tretjini maje. Visoki na seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito Ljubljana, 6. aprila. Včeraj popoldne ob 15.30 je Visoki komisar v vladni palači predsedoval seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Navzoči so bili razen predsednika odbora, podprefekta dr. Davida, zvezni pod-tajnik Selloni, župan general Rupnik, po-krajinsk, nadzornik pclk. Tombolan in člani odbora. Dr David je obširno poročal o doslej izvršenem delu na temelju navodil sprejetih od Visokega komisarja v pogledu ureditve protiletalske zaščite. Dela za popravo že obstoječih zaklonišč v Mestnem domu in na magistratu so se že začela, dočim se bodo začela dela za zaklonišče v predoru pod Gradom do 15. t. m.; v teku pa je tudi dovršenje načrta glede zaklonišča na Rožniku. Razen tega bodo napravljena tri glavna zaklonišča v jark.h na Kongresnem trgu, na Valvazorjevem trgu, na Rimskem trgu in druga manjša zaklonišča na drugih trgih. Kar se tiče drugih zaklonišč, se jodo dela takoj začela, na zasebnih zakloniščih v hotelu Metropol v hotelu Slon, v palači Bata, v palači Trboveljske, v Marijanišču in v Uršulinskem kolegiju; ta zaklonišča so določena za kaldh 4000 oseb. Ekscelenca Grazioli je odobril izvršeno delo odbora ter je sporočil, da je že odredil otvoritev izrednega kredita 10 milijonov lir, ki jih bo dala na razpolago glavna direkcija za letalsko zaščito Dri notranjem ministrstvu. Ti krediti bodo uporabljeni pri že izvršenih in šele začetnih delih. Visoki Komisar je dal točna navodila glede popravil zaklonišč v šolah, v bolnicah, na kolodvorih ter sploh v javnih prostorih ter zasebnih hišah. Pokrajinski zdravnik Je poročal o organizaciji postaj za takojšnjo pomoč. Ekscelenca Grazioli je nato dal navodila o organizaciji načelnikov poslopij, podna-čelnikov zaklonišč in dobrovoljcev protiletalske zaščite, kakor tudi glede določil o zatemnitvi ter kretnnju v času poplaha Odredil je tudi razdelitev protiplinskih mask. V posebni knjižici, ki se še sestavlja, bodo strnjena vsa določila in navodila ti-čoča se protiletalske odbrambe. Navzoči so se udeležili razprav o predmetu protiletalske zaščite. na povezanost Italije in Madžarske Zahvalila brzojavka madžarskega ministrskega predsednika Kallaya Duceju Rim, 6. aprila, s. Duce je prejel iz Tar-visija naslednje brzojavko: V trenutku, ko zapuščam talijanska tla, Vam želim, Ekscelenca., hvaležno ponoviti svojo prisrčno zahvalo za «ad vse prijazen sprejem, ki ste mj ga pripravili. Po našem sestanku in naših razgovorih se vračam v domovino z '.nova potrjenim prepričanjem, da bosta italijanski jn madžar. ski narod izšla jz te borbe oroti ^ilam, ki grozijo uničiti našo skupno civilizacijo tn krščanstvo, še bolj utrjeno. Upim. da bo bodočnost našla naša dva iarod'i z ramo ob ranil v tesnem prijateijstv-i tudi irj težki nalogi obnove. Ko Vas '»rušim, Ekscelenca, da izročite Nj. Vel. ralju in Cesarju Viktorju Emanneln iII. izraze moje globoke udanosti, vam zražain čustva svojega visokega in iskrenega spoštovanja. — Kallay. Kallayev povratek Budimpešta, 6. aprila, s. Iz Rima se je vrnil v madžarsko prestolnico predse dn k vlade in zunanji ministei Kallay z vsem svoj m spremstvom. Kallay je zapusti* posebni vlak, s katerim se je pripeljal na postajo, v spremstvu italijanskega poslanika Anfusa. K sprejemu predsednika madžarske vlade so razen nemškega poslanika von Jakoba in funkcionarjev Kr. italijanskeg-i poslaništva prišli tudi vsi člani vlade predsednika obeh zbornic, šef generalnega šta ba ter mnogi poslanci in senatorji Ko je Kalay zapustil postajo, so člani mladinska organizacije Levante navdušeno vklikali italijansko-madžarskemu prijateljstvu Budimpešta, 6. apr. s. Predse injk vladne stranke minister Lukasz je v navzočnosti izbranega odposlanstva poslaneov in sena-natorjev naslovil na predsednika viade Kal-laya tele besede: Vladna stranka pozdravlja z globoko udanostjo predsednika vlade, ki se je vrnj. s prijateljske italijanske zemlje. Dejstvo, da so vas zastopniki obeh zberme hoteli pozdraviti, pomeni, da so tisti, ki vas sma. tra jo za voditelja stranke, aa vaši strani, kakor je na vaši strani tudi ogromna večina naroda. Prepričani smo, da razgovori, ki ste jih imeli na italijanskih tleh z velikim Ducejem, edinim velikim prijateljem madžarskega naroda, služijo skupni stvari obeh prijateljskih narodov. (Ta iel nagovora, so vsi navzoči sprejeli z navdušenimi manifestacijami Duceju in fašistični Italiji.) Na pozdrav ministra Lukasza je pred. sednik madžarske vlade odgovoril z zagotovilom, da se je vrnil na madžarsa tla prepričan, da dokazujeta prijate'jski italijanski narod in njegov veliki Duce polne razumevanje in najgloblje prijataljstvo za madžarsko usodo Toda nisem se preprjfa samo o tem, je dobesedno izjavil Kallay temveč tudi o dejstvu, da so vsi Ttalijan na Ducejevi strani, tako *edaj riakor že neštetokrat v zgodovini. .ladžarsKi naro. vrača to prijateljstvo strnjen kakor en sam mož. Prisrčen sprejem, ki mi je bil prirejen ob povratku v Budimpešto doka zuje, da so najširši krogi nnš^gn naroda povezani in združeni v vseh vprašanjih naše države in da nihče ne bo mogel zlo. miti naše sloge, kajti v tej ' ižki zgodo vinski dobi, se skupaj z našimi prijatelji odločno borimo do kraja za zagotovjtev zanesljive bodočnosti Madžarske. R??tlavevo regeistn Horthyju Budimpešta. 6. apr. s. Predsednika vlade in zunanjega ministra Kallaya je sprejel regent Horthy, ki ga je zadržal v prisrčnem razgovoru. Predsednik vlaoe je regentu Horthyju poročal o svojem obisku v Italiji. Zvečer je Kallay predsedoval seji ministrskega sveta, kjer je prav tako podal poročilo o svojem potovanju v Italiji. Vsi ministri so pri tem povePčevali italijan-sko-madžarsko prijateljstvo. Min. predsednik Kattay o vtisih z obiska v Rimu Budimpešta, 6. apr., s. Na pooblaščenem mestu je bilo nocoj izdano naslednje poročilo o vtisih predsednika madžarske vlade o priliki njegovega obiska v Italiji: Predsednik vlade je bil zelo počaščen, ker se mu je nudila prilika, da ga je sprejel Kralj in Cesar in zadržal pri sebi a vsem spoštovanjem in dobrohotnostjo. Predsednik vlade Kallay je bil že veCKrat v Italiji, vendar ne kot predsednik madžarske vlade, sedaj pa je prišel prvič osebno v stik z Ducejem, velikim voditeljem Italije, ki ga je nič manj kakor trikrat zadržal pri sebi v dolgih in važnih razgovorih. Na predsednika vlade sta napravila globok vtis r^č duha in osebni orestiž, ki vejeta iz Ducejeve osebnosti. Razen tega je mog^l predsednik madžarske vjade ugotoviti popolno disciplino in ogromno navdušenje italijanskega naroda, ki zvesto sledi svojemu Duceju, trdno odločen, da nadaljuje borbo za veličino domovine in obrambo civilizacije. Predsednik madžarske vlade je imel priliko, da je cbi. ;al tudi nekatere kulturne, umetniške in Tospodarske ustanove in prj tem občudoval ogromno delo, ki ga italijanski narod tudi med vojno razvija na vseh področjih na-r.dnega življenja. Tradicijonalno italijan-oko-madžarsko prijateljstvo, je bilo tako znova potrjeno. To prijateljstvo, zaključuje poročilo, je neporušno. Odmevi v madžarskem tisku Budimpešta, 6. apr., s. Nocojšnji madžarski listi izkoriščajo povratek predsednika vlade Kallaya v Budimpeš(o, da posvečajo nove, obširnejše komentarje njegovemu objsku v Italiji in razgovorom, ki jih je imel z Ducejem. Vsi listi Izjavljajo soglasno, da ta osebni Kallavev stik z Ducejem nj le potrdil tesnega sodelovanja med obema državama, temveč je obenem pokazal trdno voljo Madžarske, da nadaljuje ob strani sil Osi borbo, ki naj da Evropi nov red. zgrajen na načelih pravice jn enakosti. V naslovih in v komentarjih poudar. jajo listi popolno istovetnost naziranj, kj je bila ugotovljena v razgovorih, »n trdno voljo obeh držav, da tudi v bodoče sodelujeta. List »Pest« piše: Kakor še nikoli doslej se zavedamo pomena predavanja, ki ga je tmel predsednik vlade Kallay v italijanskem kulturnem zavodu v Bud:mpeštl, ko ie obrazložil duhovne zaklade madžarske, ga preporoda. Tudi sedaj je poudaril, da žive Madžari na rimskih tleh. da so že nad tjsoč let čuvarji človečanskih tradicij, ki tvoriio rlr-nes glfvno sestavino madžarskega življenja Madžarska je > nadaljf predstraža rimske vere na vzhodnih mejni Sviope. Sestanek Duceja -n Kallaya je znova in odlično potrdil tisočletne prijateljske odnose med Italiiani in Madžari, zavezniške odnose med Italijo in Madžarsko in rimsko vero, ki danes izžareva iz Madžarske in ki Madfari smatramo zn svojo kakor zrak, ki ga dihamo. ....... I Italijansko-^l^arsko sodelovanje Bolgarski tisk o prijateljskem sedel a vanju Italije pri razmejitvi med Bolgarija in Albanijo Sofija, 6. apr s. Pod naslovom »Iskreno prijateljstvo in medsebojno razumevanje« ob javlja oficiozni bolgarski list »Večer« uvodnik, v katerem piše: Italijansko-bolgarska pogajanja za določ:tev razmejitvene črte me Bolgari in Albanijo, nam nudijo priliko, da ponovno ugotovimo iskreno prijateljstvo in medsebojno razumevanje, ki označujeta odnose med obema državama Po tiranskem sporazumu bo moglo mesto Ohnd ki ga je Italija prepustila Bolgariji, pospešiti in razširiti. svoje trgovsko delovanie Ta koncesija Bolgariji je bila določena že v razgo> vorih med Ducejem in Filovom med obiskom predsednika naše vlade v Rimu in po Ducejevi volji nam je bilo sedaj prepuščene večje ozemlje okoli Ohrida. Italijansko-bolgarsk odnosi so bili vedno prijateljski in prsrčni -n so k temu prispevali zgodovinski, politični gospodarski in zemljepisni činitelji V novejšem času pa se nam je odprla srečna možnost bolj tesnih stikov z Italijo. V bodoče se bodo ltali» jansko-bolgarski odnosi še bolj razvili. Italija m Bolgarija sta dali in bosta še nadalje dajal svoj dragoceni odnos za vzpostavitev novega reda na Balkanu, v skladu s plemovtimi •deali in zdravim razumevanjem mednarodnih dolžnosti. O istem predmetu objavlja uvodnik list »Slovo«, ki piše: Način, kako je b'lo rešeno med Italijo in Bolgarijo vprašanje o bolgarsko albanski razmejitvi ne dokazuje le dobre volje obeh držav in zlasti italijanske v'jde, temveč tud duha sporazumevanja in sodelovanja med obema vladama in narodoma v novi Evropi. Tc je dobro znmenje tudi za bodočnost Italija in Bolgarija sta drugim državam podali do kaz. da sc odnosi dobrega sosedstva lahko uresničijo brez obotavljanja in brez diplomatskih spletk, ki so do'nedavnega bile običajne in so samo zastrupljale odnose med narodi Diplomacijo nove Evrope označu'e novi duh v znamenju kontinentalne vzajemnosti ki sta io postavili za geslo sili Osi, in ta dplomacija d-ie najboljše uspehe v mednarodnih odnosih. Gospodarstvo Likvidacija bivše Jugoslovanske državne imovine V »Službenem listu« z dne 31. marca 1.1. je objavljen zakon z dne 14. decembra 1942-XXI štev. 1828 o odobritvi dogovorov, sklenjenih 22. julija 1942 v Berlinu med Itallijo, Nemčijo, Bolgarijo, Hrvatsko in Madžarsko o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države in o nekaterih diugih s tem zvezanih finančnih vprašanjih. S tem zakonom, ki je bil objavljen v uradnem listu »Gsezetta Ufficiale del Regno d'Ita-lia« dne 8. marca t. 1., se potrjujejo naslednji dogovori: a) sporazum s podpis-nim zapisnikom o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države in o nekaterih drugih s tem zvezanih finančnih vprašanjih; b) ziapisnik o likvidaciji Narodne banke kraljevine Jugoslavije; c) zapisnik o likvila-ciji obveznosti ln terjatev bivše Narodne banke iz kompenzacijskega razmerja z državami pridobiteljicaoni; d) zapisnik o ustroju pohotnega urada po čl. 6 sporazuma o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države. Po sporazumu o likvidaciji Imovine bivše jugoslovanske države se smatrajo kot države pridobi tel jice Nemčija, Italija (za Albanijo in Črno goro), Madžarska, Bolgarija, Hrvatska in Srbija (slednja zastopana po nemški vladi). IMOVINA DRŽAVE Imovina bivše jugoslovanske države in njenih banovin (vštevši njih p< djetja, zavode in sklade in po njih uporabljane javne sklade), ki je bila na dan 15. aprila. 1941 na ozemlju, ki je dokončno pripadlo kaki državi pridobiteljici, preide v last te države z vzvratnim učinkom od tega dne. Domovinske nepremičnine, ld so se razkosale z določitvijo mej, se pravično razletijo med prizadete države pridobiteljice. Udeležbe v obliki delnic in udeležbe imovinskega značaja bivše jugoslovanske države in njenih banovin (podjetij, zavodov, Skladov) pri podjetjih, katerih naprave so bile 15. aprila 1941 izključno na ozemlju ene izmed Jržav pridobiteljic, gredo tej državni pridobiteljici z vzvratnim učinkom od omenjenega dne. Ce so bile naprave na ozemlju več držav pridobiteljic, se pravično razdelijo med te države. Terjatve bivše jugoslovanske države in banovin za davke, carine in druge javne davščine, nastale prel 15. aprilom 1941, se štejejo s tem dnem za terjatve tiste države pridobiteljice, na ozemlju kr |tore so bile dajatve predpisane ali jih je bilo predpisati pri tedaj pristojnih uradih. Ce se je območje tedaj pristojnih uradov z določitvijo mej razkosalo, se te terjatve razdelijo med Jržave pridobiteljice, kakor da bi posloval po prej veljavnem pravu urad, pristojen za tisti del prejšnjega območja, ki je bil z novo mejo odcepljen Hip0teke, vknjižene za zavarovanje teh terjatev, gredo tisti državi piidobiteljici, na katere ozemlju je obremenjena nepremičnina. Država pridobiteljica more uveljavljati take hipoteke do zneska dej.nskih obveznosti davčnega zavezanca, ki so bile predp sane ali jih je bilo preipisati na ozemlju te države na dan 15. aprila 1941. Druge terjatve in pravice bivše jugoslovanske države in banovin (podjetij, zavodov, skladov), nastale pred 15. ap.iiom 1941, ki so zastavnopravno zavarovane na nepremičninah na ozemlju kake države pridobiteljice in one, ki niso zastavnopravno zavarovane na teh nepiemičninah, pa obstoje nasproti fizičnim ali pravnim osebam, ki so imele 15. aprila 1941 sv>je domovališče ali svoj sedež z vsemi svojimi napravami na ozemlju kake države pridobiteljice, se štejejo za terjatve in pravice te države z vzvratnim učinkom ol navedenega dne. Glede terjatev in pravic, pri katerih se je menjal obveznik po 15. aprilu 1941, je odločilno domovališče ali sedež, ki ga je imel obveznik na ta dan. Glede terjatev in pravic nasproti osebam, ki imajo podjetja na ozemlju več držav pridobiteljic, določijo prizaletc države pravično, ali in v katerem obsegu naj se take terjatve in praavice priznavajo državam pridobitelji-cam. FINANČNI DOLGOVI Vse države pridobitelj ce se zavezujejo prispevati svc,j delež ?;a poplačilo oseb po tem sp razumu, ki so lastniki obveznic notranjega ali zunanjega javnega posojila bivše jugoslovanske države ali imetniki terjatev nasproti tej državi. Vsaka država pridobiteljica se obremeni z deležem notranjega in zunanjega dolga bivše jugoslovanske države, toda samo, kolikor so bile obveznice ali terjatve 15 aprila ''941 Isst oseb po tem sporazumu. »Osebe po tem sporazumu« pa so tiste fizične ali pravne osebe, ki so 'mele 1. decembra 1911 svoje dom' vališče ali svoj sedež na bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki jc pripadlo kaki državi pridobiteljici, ali pa v kateri teh držav. Med zunanji dolg se štejejo tudi dolgovi iz posebnih dobav, ne upoštevanih pr kompenzacijskem cbraču-nu s posameznimi državami pridobitelji-caml. Deleži držav pridobiteljic so: delež Nemčije 5% » Italije (z Albanijo in Črno goro) 8<% » Madžarske 8% » Bolgarije 8% » Hrvatske 42% » Srbije 29'c (cd tega Banat 4%) Da se določi skupni znesek dc'0 ki se vzame za osnovo, se izenačijo domovi po obveznicah na en sam tip in se dolgovi brez državno izdenih obveznic prištejejo v nominalni vrednosti. SkuPni znesek dolgov se Izrazi v dinarjih. Dolgovi v drugih valutah pa sc preračunajo v dinarje po naslednjih tečajih: 1 marka = 20 din. 1 lira = 2.63 din, 1 penga = 12.18 din, 1 lev = 0.61 dni kuna = 1 din, 1 francoski frank = 1 din, 1 češka krona = 172 din, 1 bel-ga = 8 din, 1 albanski frank = 16.44 din, 1 dolar = 50 din, 1 angleški funt = 198 din. 1 avstrijska krona = 0.25 din in 1 švicarski frank = 11.59 din. Sporazumu je prilcžen točen seznam notranjih in zunanjih dolgov bivše jugoslovanske države s prvotnim zneskem dolga :n z zneskom po stanju na dan 15. aprila 1941. V posebni prilogi pa so navedeni odstotni kcličniki (tečaji), po katerih se preračuna nominalna vrednost posamezn09 Skupaj znaša ves notranji dolg po stanju z cme 15. aprila 1941 30.533 milijonov dinarjev. Seznam zunanjega dolga pa obsega dolgove v naslednjih valutah: 641 milj. zlauh frankov (dolgovi iz dobe pred prvo svetovno vojno), 1523 milj. francoskih frankov, 335.000 angleških iuntov, 36 milijonov dolarjev, 1408 milj. Kč, 13.3 milj. švicarskih trankov, 157 milj. cLn (pri , jugoslovansko nemških sporazumih in j okrog 600 milj. avstrijskih kron (deželna posojila). Med dolgoročnimi in srednjeročnimi dolgovi po obveznicah so največji naslednji: 2.5% obveznice vojne škode 3727 milj. d.n, 6% obveznice za javna dela in državno obrambo iz leta 1S38. 1183 milj. dan, 5% obveznice za financiranje javnih del iz leta 1935. 724 milj. din, 6% begiuške obveznice iz leta 1929. 543 milj. cLn, 69« dalmatinske agrarne obveznice iz L 1930. 469 milj. din, 3•/« državne obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov iz leta 1936. 471 milj. din, 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 462 milj. din. 4% obveznica vojnih dobrovoljcev iz leta 1939. 347 milj. din, notranji blok 7% Blairovega posojila i zleta 1927. 438 milj. din (8.76 milj. dolarjev). 4% obveznice za likvidacijo agrarne reforme na veleposestva iz leta 1934. 272 milj. din. notranji blok 8% Blairovega posojila iz leta 1922. 167 milj. din (3.35 milj. dolarjev), 4% bosanske agrarne obveznice iz leta 1921. 101 milj. dm, notranji blok 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila iz leta 1931. 77 milj. din itd. Med kratkoročnimi dolgovi tvorijo največje postavke naslednji: 3.5 in 5% za-kladni boni 2074 milj. din, blagajniški zapisi v dinarjih 951 milj. din, predujmi mi-nistrstve na tekoči račun 350 milj. din; pri Narodni banki: eskomptirani narodno-obrambni boni 8341 milj. din, stari predujmi in začasni predujem 2621 milj. din, in posojila iz leta 1939. 840 milj- din, predujmi na račun države po knjigah 2156 milj. din. Količniki (tečaji) po katerih se preračunavajo nominalne vrednosti posameznih cbvezn*"c zaradi prevedbe v obveznice na en sam tip so naslednji; 2.5% obveznice vojne škode 45®/e, 3°/o obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov 80°/«, 4% bosanske agrarne obveznice 50*/«, 4*/# obveznice za likvidacijo agrarne reforme 50°/o, 4"'o obveznice vojnih dobrovoljcev 45®/«, 4°/« posojilo iz leta 1895. 50°/o, 5"/o obveznice za financiranje javnih del 90%. 6% begiuške obveznice 80°'o, 6" » dalmatinske agrarne obveznice 80%, 6% obveznice za javna dela iz leta 1938. 95%. 7% investicijsko posojilo 95%. 7% stabilizacijsko posojilo 92%, 7% Blair 86%, 8«/« Blair 88%, 3.5 do 5% zakladni boni 95%, blagajniški zapisi v dinarj'h 95%. Pri 2% srbskih srečkah se računa 100 frankov za 100 din. pri tobačnih srečkah oa se računajo obveznice z izžrebanim ku-nonom 22.50 din, z neizžrebanim kuponom za 25 din. (Konec sledi.) Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Ab-Ko«, družbi z o. z. za nakup in prodajo tehničnega, športnega in drugega blaga v Ljubljani je izbrisan prokurist Dušan Brezn k. — Pri tvrdki »Posest«, realitetni pisarni, družbi z o. z. v Ljubljani je izbrisan dosedanji poslovodja Ivan Jurca st., vpisan pa novi poslovodja Ivan Jurca ml., zasebni uradnik v Ljubljani. — V likvidacijo je stopila Vrtnarska nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani (likvidatorja Janko Skale, uradnik v p. in Ivan Bizovi-čar. vrtnar in posestnik, oba v Ljubljani). == Nove trošarinske stopnje na Hrvatskem. Hrvatsko državno zakladno ministrstvo je ob koncu marca izdalo naredbo o spiemembi zakona o državni trošarini, s katero se uvaja poseben dodatek k državni tro« šarmi v korist državnega sklada za izravnavo cen. K tej naredbi je sedaj izšel še pravilnik. Odslej znaša trošarina na 6ladkcr v kockah 80 kun za kg (redna trošarina 20 kun dodatek 60 kun) in na sladkorno sipo 76 kun (na izdelke iz sladkorja je trošarina določena v sorazmerju z uporabljeno količino sladkorja). Na kavo znaša trošarina 19 kun za kg, na vino 8 kun za liter, na fino vino 20 kun, na žganje 120 kun za hektolitrske stopnje alkohola (za en liter 40odstotnega žganja znaša trošarina 48 kun), na pivo 100 kun za hektolitrsko stopnjo ekstrakta, na kvas 13 kun za kg. na ekstrakte in esence 100 kun za liter, na bencin 6 kun in na bencinsko mešanico 3.35 kune za liter Nadalje znaša nova trošarina na iedi'no olje ^(t kun za liter, na kavine nadomestke 19 kun za kg. na razne čaje 40 kun za kg, na I mone in pomaranče 1 kuno za kg, na riž 1 kuno za kg itd. = Iz hrvatskega gospodarstva. S sedežem v Zagrebu je bila ustanovljena na Hrvatskem kovinska tvornica d d., k, se bo bavila s proizvodnjo letal m letalskih delov ter motorjev in strojev. Družbena glavnica znaša 10 milijonov kun. člani ravnateljstva siv Rudolf Steininger in Ernst Gotz iz Dunajskega novega mesta, inž Vjekoslav Trputec, finančni svetnik dr Zvonimir Kralj in inž Milan Kie» pach. — Z glavnico 2 milijona kun ie bila v Zagrebu ustanovljena družba Klockner-Huia-boldt-Deutz — Končno je bila ut»tanrvljena delnSka družba »Lvkos«. trgovinska ti proizvajalna kemična d. d. z glavnico l.milijoo kun. B. Josrn: Stara Ljubljana xxvm. Nadporočnik pri domobranskem pešpolku je bil Fluks, ne Pluks. Čitalnica llceaine knjižnice je bila v prvi sobi v drugem nadstropju tik knjižnice. Pisatelj in sotrudnik pri Slovencu je bil Bedenk, ne Benedek. Knjigarna Ničman Na Starem trgu je bila stara trgovina I. Ničman, kjer so prodajali pisarniške potrebščine ter razne knjige. Ničman je bil posestnik dveh hiš na Stanem trgu; ena hiša je bila poleg hiše posestnice Ko-šdrjeve, druga pa nasproti, kjer je bil rojstni dom našega zgodovinarja V. Vai-vazorja. Ničman je bil vesele narave; kot vdovec se je poročil z vdovo Koširjevo, toda nista dolgo časa živela .skupaj. Pred dobrimi 60 leti je Ničman napravil »eko, milo rečeno, nerodnost, katero moram omeniti, saj jo je tudi pokojni Fran Leveč omenil v »Ljublj. Zvonu«. Prešernove poezije so izšle pri Jos. Blasniku leta 1847. Druga izdaja se je tiskala leta 1866. s sliko in oceno Jos. Stritarja iukcvi tiskarni. Ker so vsi izvodi pošli, ni bilo pred dobrimi 60 leti dobiti nobene knjige. Kaj je storil Ničman ? Dal je tiskati še enkrat Stritarjevo izdajo v tiskarni Jos. Blasnika nasl. S tem je oškodoval tudi dedinjo, pok. Ernestlno Jclovškovo. Ničman je imel sina, ki je še mlad umrl ter hčer, kj se je poročila pred dobrimi 50 leti z zdravnikom dr. Jakobijem. Bil je prav vesele narave. Nekega dne je stavil s prijatelji, da bo pri belem dnevu vodil prašiča na vrvicj čez Stari in Mestni trg. Stava je bila sklenjena. Cez nekaj dni so Ljubljančani res videli dr. Jakobija, ki je gnal pujska na vrvici z bičem v roki. Ljudje so se glasno krohotali, žalostna pa je bila njegova soproga, ki je gledala prizor z okna. Ko se je sestal s prijatelji, da prejel stavo, so ugotovili, da nj gnal ašiča, temveč svinjo, zaradi česar je zgubil stavo. Zakon dr. Jakobija ni bil srečen, nekega dne se je zastrupil. Zapustil je ženo, malega sinčka in deklico. Vdova se je pred 40 leti še enkrat omožila z nekim avstrijskim majorjem. Na Križevniškem trgu, sedaj Napoleonovem trgu, je imel svojo pisarno Iv. Gogo-la, ne Gogala. Njegova mlajša hči gdč. Vida se je poročila z gosp. inž. Forster-jem univ. prof. v Ljubljani. Avstrijski major Schemerl je bil Ljubljančan, udeležil se je okupacijc Bosne m Hercegovine, kjer je bil ranjen. Major Schemerl ni bil brat dvornega svetnika Sehemerla. Njegova soproga je imela hi4o na Sv. Petra cesti. »Postrežnica sem pri ženi« Pred 60 leti je bil pri deželnem sodišču I. Pajk, namestnik državnega pravdnika, pozneje je postal dvorni svetnik in podpredsednik deželnega sodišča; pc razsulu Avstrije je bil upokojen. Njegov zet je bil rrai Kiinigl, zadnji direktor policijske di-n-kclje v Ljubljani. Prav zanimivo je naslednje: Na cesti sreča Pajka znanec. Ker e imel Pajk pod pazduho aktovko, ga ogovori znanec: »Dobro jutro, gospod dvorni svetnik. Ali ste se dali aktivirati?« Pajk ni zameril svojemu znancu in je odgovoril: »Da, da, postal sem postrežnica pri svoji boljši polovici,« ter pokazal krompir, ki ga je imel v aktovki. Pajkova rodbina je imela hišo v Salen-drovi ulici. Pajk je zapustil vdovo, ki je že umrla in sina oficirja, ki je reka j časa služil v bivši jugoslovanski vojski. — Oče dvornega svetnika Pajka je bi i v Ljubljani dobro znan; bil je okrajni sodnik in okrajna predstojnik. Prav dobro se spominjam, ko je hodil pred 70 leti po Ijubljan. 5.kih ulicah; bil je velik, suh in zelo sključen mož. Mati mi je pravila, da je bi! Kot uradnik zelo .strog. Tatove in pretepače je prav eksemplarično kaznoval. Dobivali so battne ter so jim po prestani kazni, ko so zapustili ječe, popolnoma ostrigli po! glave, druga polovica pa je ostala neostrl-žena; tako je osramotil te vrste ljudi tudi pred ljudstvom. Prav pred 70 leti in še pred 60 leti je . ižil kot deželni sodni svetnik Pessiack; mož je bil majhne postave ter se je opiral ob palico, ker je imel nogo bolno. Imel je več otrok. En sin je bil uradnik pri tobačni. tovarni in je služil dalj časa v Dal-maziji; drugi sin je služil pri finančni pro-■curaturi ter postal nazadnje šef urada in dvorni svetnik. Pri FilharmoniČnl družbi je bil nekaj časa predsednik. Po ustanovitvi bivše Jugoslavije se je preselil na Dunaj, kjer je umrl. Častnik Merizi — mehiški prostovoljec 2e omenjeni« Merizi je šel kot mlad oficir prostovoljno v vojno v Mehiko. Ko je bil cesar Maksimilijan ujet in ustreljen ter njegova vojska poražena, se je Merizi vrnil v Ljubljano ter spet služil kot oficir v avstrijski armadi. Ko beležim te stvari, se spominjam na pokojnega avstrijskega stotnika Kastellca, kateremu sem kot blagajnik pn fin. deželni blagajni izplačeval vsak mesec pokojnino. Mož je bil precej velik ter je težko hodiL Tudi Kastelic je šel prostovoljno kot oficir v vojno proti Amerlkancem, dobil je tudi hrabrostno kolajno in se je potem vrnil v Ljubljano. Prejemal je malo pokojnino. Prav rad je hodil zvečer v gostilno k Bončarju na Sv. Petra cesti in k Jerneju nasproti Janescheve, pozneje Polakove tovarne. Premoženja ni zapustil, pač pa nekaj »ordnov«, ki jih je volil nekemu humanitarnemu društvu. Govoril je vedno slovensko. (Konec.) Mlada prestolnica z veliko preteklostjo Staro obdonaveko mesto Bratislava, ki leži ob bogatih gozdovih na robu malih Karpatov, je. takorekoč stopnica v slovaško zemljo, la zadivi človeka s svojo lepoto in mikavnostjo. To še nedavno pro-vincialno mesto se čedalje bolj razvija v politično, gospodarsko in kulturno središče mlade slovaške države. Izza leta 1938 je Bratislava doživela ve. v,o nreureditev. Od 150.000 prebivalcev, katere je imela tedaj, se je izselilo približno 25 000 Čehov, približno toliko Slovakov pa se je v tem času vrnilo iz češkin .erajev. Večinoma so bili to državni urad-iki, pa tudi nameščenci zasebnih podjetij, ^•cva prestolnica ce je nato začela gospo-larsko dvigati in ta napredek sc danes mg zna v splošnosti in posameznosti. Na zunaj Be je mesto s starimi patrl-crskimi hišami kaj malo spremenilo. Ministrstva, inozemska zastopstva in osrednji uradi so se nastanili v poslopjih, ki so bdla na razpolago. Pač pa so v načrtu velikopotezne zgradbe, ki predvidevajo nastanek nove vladne in univerzitetne četrti. Toda ti načrti bodo izvršeni šele. ko bo sedanja vojna končana. Glede na številne usade je Bratislava dfcnes že nekoliko majhna in tesna za svoje prebivalce. Poleg tega velja upoštevati, da potujejo skozi mesto mnogi tujci, zaradi česar so vsi hoteli napolnjeni. Bratislava sama pa je postala važno mesto za pretovarjanje bremen, namenjenih na jugovzhod. Bratislava ne napravi na tujca vtisa Izključno slovaškega mesta, saj živi tukaj poleg Slovakov tudi 30.000 Nemcev in 15.000 Madžarov. Toda prebivalci Bratislave so navzlic svoji razliki v narodnosti naf'1 primerno .obliko »kupnega sožitja in sodelovanja. Bratislava leži pač na zgodovinskih tleh. To čuti obiskovalec pri vsakem koraku, če se napoti skozi ulice, ki spominjajo nekoliko na srednjeveške čase. Bratislava je bila že zgodaj obljudena po Keltih, Rimljanih in Slovanih. Tisočletna mejno mesto Bratislava je bilo — tako trdijo pisci — že od nekdaj važna ločnica za razne tokove, ki so prihajali t vzhoda in zapada. Najlepše zgradbe tega mesti spominjajo na njegovo cvetočo dobo v časih Marije Terezije, ko je dosegla Bratislava višek svojega razvoja. Posebno slikovit je stari magistrat ter kip sv. Mar. tina. Spomin na Zorka Prelovca Pred dobrim mesecem so potekla štiri leta, odkar je preminil popularni zborovodja Zorko PrelOvec, nepozabni skladatelj mnogih, deloma že ponarc delih pesmi Za to priliko smo prejeli sonet Iva Peruz-zija, ki ga priobčujemo prijateljem pokojnika v opombo. fOSMRTNO PISMO ZORKU PRELOVCU Na lahkem vozu fantje smo sedeli. Po klancih, grapah Slo je na poskok. Vesela ea&a šla je od rok do rok. Prešerne pesmi v majsko noč srno peli. Po bliskovo bežale so postaje. To bil je zlate dobe delopust, omamnolepih pen in sladkih ust. življenje, ki smejč darove daje. Nič več ne poka izzivalno bič. Le veter poje čez gomile speče. Iz mrtvih src žarijo rože plameneče. .. Zdaj poleg Tebe sanja Adamič. Hubad Soglasju večnem predseduje, A zgoraj v negotovost svet potuje... Obiskovalca Bratislave preseneti najbolj jezikovna mešanica, ki se sliši na ulicah. Tudi napisi na trgovinah so dvojezični -slovaški in nemški. Poseben vtis pa napravi na tujca dejstvo, da izklicujejo koi-porterji liste, ki imajo nemška, madžarska in slovaška imena. Večina trgovin „« zdaj v novih rokah, kajti 15.000 Židov, '<: se je moralo izseliti. Približno 10 000 lih je odšlo, ostanek životari v sred j>veškerr ghetu. Pro1a-alne v B-t':slav5 so še danes z->. čudo polne. Čeprav so najvažnejša živila, med njimi kruh, meso, mast, mleko, kava in čaj racionirana, se v restavracijah posledica teh omejitev ne čuti. Slovakom s* tudi ni videlo potrebno, da bi morali uvesti oblačilne nakaznice. Slovaška namreč razpolaga z dovolj izdatno tekstilno industrijo z odgovarjajočimi sirovinami. še nedavno je bila v Bratislavi osnovana posebna tvornica za vlakna, tako zvana vl-stra vlakna, ki je baje največje podjetje svoje vrste na vsem jugovzhodu. V preskrbi Bratislave se večkrat Kažejo napake, ki pa niso v drugih krajih Slovaške tako očitne. V glavnem gre za organzacijske napake, kajti sistem racioniranja je bil v državi uveden šele pred osmimi meseci, ko so mnoge stvari izginile zaradi kupne moči na črni borzi. Vendar je treba v splošnem povedati, da preskrba ne kaže vrzeli ter v splošnem zadovoljuje prebivalstvo. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da se kaže povsod pri ljudeh dobra volja s svojimi žrtvami pomagati in podpreti organizacijo nove Evrope. Zadnja pot prečenskih žrtev Novo mesto, 5. aprila. V petek je oddelek novomeške narodne straže našel pod Hmelj nikom gomilo, v kateri so bila zakopana štiri trupla, ki jih je straža takoj izkopala. Pri identifikaciji se je izkazalo, da so to trupla župnika Janka Komljanca, bratov Antona in Alojzija Murglja in Pavšiča Alojzija, ki so bili pred devetimi meseci odpeljani iz Prečne in nato umorjena. Na truplih so se videli sledovi mučenja. Straža jih je po ugotovitvi identitete takoj prepeljala v Prečno, kjer so bila poiožena v župnijski cerkvi na mrtvaški oder. Vest o najdbi štirih prečenskih žrtev se je bliskovito raznesla po vsej bližnji in daljni okolici in že prvi dan so romale brezštevilne množice k prečenski cerkvi, da počastijo spomin svojega ljubljenega župnika in njegovih tovarišev. Na dan pogreba se je že zdavnaj pred napovedano uro zbrala v Prečni ogromna množica ljudstva, da spremi trupla prečenskih mu-čencev na njih poslednji poti. Stari kmet-ski očanci in matere so prišli iz najodda-ljenejš:h gorskih naselij s svojimi malčki in tudi drugi ljudje se niso ustrašili dolge poti v Prečno, da s svojo udeležbo počastijo spomin žrtev. V župnijski cerkvi so bile krste postavljene na katafalk pred glavnm oltarjem, nad krstami so poleg neštetih vencev iz svežega pomladanskega cvetja viseli tudi iz trnja spleteni mučeniški venci, ob krstah pa so kraljevi vojaki in vojaki narodne straže imeli častno stražo. Cerkev je bila do zadnjega kotička polna pogreb-cev. zunaj pa sta bili postrojeni četa novomeške vojaške popadke in četa novomeške narodne straže s poveljnikoma in ogromna množica prebivalstva, ki nv®m »Elektrika ubila hlapca« smo v nedeljski številki našega lista priobčiti vest o nesrečni smrti Beleta Alojzija, uslužbenca pri g. Hadlu v Novem mestu. Na prošnjo g. Hadla popravljamo nekatere napake, ki so se vrinile v poročilo. Po navedbi g. Hadla drog ob njegovi vrtni ograji ne nosi žice z visoko napetostjo, temveč le z navadnim svetilnim električnim tokom, zaradi česar je fanta tok le omamil. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ljudje, ki so ponesrečenca z umetnim dihanjem skušali spraviti k zavesti, vendar pa je bil njih trud zaman. Poklican je tal tudi zdravnik, toda fant je že pred prihodom zdravnika umrl, ker mu je zaradi električnega udarca in prestanega strahu šinila kri v glavo in povzročila njegovo takojšnjo smrt, kar je dokazala tudi obdukcija. Zanimivosti Cvetoča tehta 15 kg. Vrtnar Giovanni Pisano iz Ventimiglije je pridelal na svojem vrtu ogromno cvetačo, ki tehta 15 kg. Mo žje razstavil svoj pridelek na trgu v Ventiimiglift kjer je imela cvete čina glava ogromno občudovalcev. Mati daruje kri za sina. V Bariju je žrtvovala 351etna IzabeLa Cataldl iz Tra-nija, mati sedmih sinov, kri za enega ia-med svojih otrok, ki je nevarno boian. To je storila kljub temu, da. ae ponovno čutt moter. Fronte tunisino: pattugiia celere sahariana In ari one saharska patrola v akciji — S tuniškega bo£fiča: brza KULTURNI PREGLED Umetniški zbornik Pravkar je izšla knjiga, ki bo v sedanjih razmerah na knjižnem trgu vzbudila radostno pozornost slehernega prijatelja lepe slovenske knjige — več kakor 300 strani obsegajoči »Umetniški zbornik« v redakciji slikarja Mihe Maleša in v izdaji Bibliofilske založbe (»Umetnosti«). Po monumentalnem »Slovenskem lesorezu«, ki ga je izdala lani ista založba, je »Umetniški zbornik« (številka 1 na naslovni strani bi napovedovala nadaljnje letnike) prikupen dokaz podjetne delavnosti v službi naše umetnostne kulture. Poglavitna zamisel te izdaje je jasna: dati slovenskemu človeku knjigo, ki bo poleg svoje vsebine, posvečene razumevanju in poglobitvi umetnostnih vprašanj, veselje očem. uživajočim izbrane primere slovenskega stvarjalnega defla v slikarstvu, kiparstvu in grafiki. Dati knjigo, ki bo morda nekoč dokument časa. težečega po dojetju nedavne preteklosti in priprav-Ijajočega tla novi, še neznani umetnosti, ki pride po tej vojni. Doslej ni bilo še v nobeni knjigi zbranih toliko reprodukcij tolikih slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Posebna značilnost tega prereza naše upodabljajoče umetnosti je v tem, da je zastopana samo sodobna umetnost z impresionisti in vsemi njihovimi nasledniki, posebej še umetnost kulturno tako nemirnega in vzlic vsej _ stili« nedognanosti m predhodnosti za naš razvoj tako važnega razdobja med dvema vojnama. V tem pogledu je doslej samo revija »Umetnost« omogočala tesnejša stik med čitatelji in živo umetnostjo. »Umetniški zbornik« je zdaj zbral in izbral premnoge reprodukcije iz raznih revij in priložnostnih izdaj ter jim pridružil še neobjavljene podobe; tako je nastala likovno umetnostna knjiga, ki jo la- hko po značaju in opremi primerjamo le s prav redkima našimi knjigami, vsebinsko — kot celota — pa pomeni kar edinstveno novost. • Umljivo je, da je težišče talce izdaje v ilustracijah. Teh je nekaj čez 300, tako da je le malo strani, ld niso ilustrirane. Poleg teh ilustracij v prvem, tudi po barvi papirja označenem delu zbornika in poleg številnih podob v besedilu je v knjigi 28 umetniških prilog. Med njimi so bar- / > w^ ^ Vlf Nnn nf M $ .^tja k, FV-/ Bn \ \ ^ \ \ - AMU4&. Miha Maleš vaste reprodukcije slik Riharda Jakopiča, Matija Jame, Božidarja Jakca, Mihe Maleša, Staneta Kregarja in Zorana Mušiča, dalje grafične priioge enajstih umetnikov, izvirne grafike osmih predstavnikov slovenske grafike in končno sta tu še dva izvirna barvna lesoreza (Maleš, Seaej). V vsem so objavljene v zborniku ilustracije skoraj 100 slikarjev, kiparjev in grafikov; razen desetorice so vsi še živi in po veliki večini aktivni v zboru slovenske umetnosti. Ilustracije so reproducirane skrbno, a izbrane z okusom, kakor ga lahko priča kujemo pri uredniku, ki je sam slikar in grafik ter uvažuje pri razvrstitvi slikovnega gradiva tudi dekorativen učinek knjige kot take Izmed razpoložljivega gradiva so bile sprejete v zbornik slike, ki zadosti označujejo avtorjevo umetniško osebnost. Tu in tam pokažejo pomembnejšega slikarja tudi v njegovem razvoju (prim Matija Jama). Vodilne umetnike predstavlja več slik, drugi so zastopani z eno ali z dvema smotrno izbranima ilustracijama. Posebej je treba omeniti kolorirane slike, ki vedno dvigajo vrednost in pomen knjige. Med udeleženimi slikarji so tudi zastopniki najmlajšega slikarskega rodu (L. Perko, Vladimir Lamut, M. Kavčič i. dr.). Drugi del Umetniškega zbornika ima naslov »O umetnosti in umetnikih*. Uvajajo ga spominu Ivana V a v p o t i č a posvečeni prispevki, združeni s tekstnimi reprodukcijami rizb pok. umetnika. Poleg pesmi P. Golie je tu natisnjen nagrobni govor Saše Santla. dalje Maleševo »Pismo Ivanu Vavpotiču« in odlomek pokojnikovega. malo pred smrtjo spisanega polemičnega članka, v katerem najdeš kos Vavpotičeve umetavške izpovedi zlasti glede na odnos do mladega umetniškega rodu. Iz peresa našega velikega umetnika Riharda Jakopiča je objavljen odlomek njegove proze »Prikazni iz mračnih dni«, tiste proze, ki mu je (po Jakopičevem zborniku in poznejših spisih) dala po pravici sloves najbolj samosvojega literarnega oblikovalca med slovenskimi upodabljajočimi umetniki Umetnostni zgodovinar in kritik dr. Fran S i j a n e c je spisa, pregledni članek »Slovenske slikarstvo :n kiparstva od impresionizma do novejše dobe. V osmih poglavjih svojega pregleda označuje pisec vse količkaj pomembne pojave in navaja imena vseh, ki so prispevali s svojim delom k razvoju slovenske umetnosti v obeh panogah. Pregled je spisan po strujah odnosno umetniških skupinah, v kolikor so le-te, kakor na pr. »Klub mladih« ali »Neodvisni«, vtisnile viden pečat slovenskemu slikarstvu in kiparstvu. Vmes so natisnjene nekatere Gasparijeve ilustrirane pesmi, nadalje pa se vrste ponatisi iz Prešerna in Gradnika kot literarne podloge k nekaterim reproduci ranim ilustracijam, kakor je na pr. Tratnikova »Leonora« iz umetnikovih mladih let Frana Tratnika zastopajo — poleg razn:h slik in risb — njegovi umetniški »Aforizmi«. — B. Borko je prispeval članek »Občinstvo in umetnik«, nov poizkus razjasnitve starega problema o odnosu umetnika do občinstva in do tradicije, po-:zkus, ki ga je hotel pisec narediti z vidika današnjih socioloških m psiholoških teorij. Med umetniki in občinstvom, med stvarjalnim delom in tradicijo naj ne bo napetega razmerja, marveč nai se diferencialna. razločevalna težnja stvariteljev in nivelizujoča. izenačevalna potreba občinstva izravnavata na stalno rastoči ravni kulturnega življenja. To pa pomeni, da je potrebna notranja disciplina umetnikov prav tako kakor stalna umetnostna vzgoja Širših narodnih slojev. Pokojni Ivan Vavpotič je spisal nekaj časa pred smrtjo za ta zbornik članek »Slikar bi rad postal?« V tem »pogovoru z začetnikoma« uvaja mladega slikarja v nekatere značilnosti in višje umetniške potrebe njegove obrti in odkriva pri tem svoje lastne poglede na umetnost takisto kot nekatere drobce iz svoje bogate umetniške izkušenosti. Za slikarja tihožitij in za ljubitelja barv, kakor ja bil v prav posebni meri Ivan Vavpotič, je značilen njegov članek »O rožah in izžarevanju«. V njem kaže, kako intenzivna doživlja umetnik svetlobo in barve. Z drugimi besedami: pisec pripoveduje o svojem doživetju rožine duše, zakaj »tudi roža ima dušo«. Iz Vavpotičevega duševnega sveta so zajeta po »Jutru« poročila o zadnjih treh vodstvih po razstavah v Jakopičevem paviljonu (1942) in se tako včlenjajo med dokumente o Vavpotičevi slikarski osebnosti. Cvetko Golar je pridružil temu pesem »Umetnik«, ki v nji opeva skrivnoat in lepoto umetnikovega poslanstva. Iz zapuščine pred mnogimi leti umrlega filozofskega in pedagoškega pisca dr. Fra-nja C i b e j a je objavljen še nenatisnjeni članek »Umetnost in vzgoja«. Pri tem se vrača avtor k večno aktualnemu vprašanju določitve, opredelitve in označitve umetnosti ter razlaga svoje nazore o razmerju vzgoje do umetnosti in umetnostnega razumevanja ter do prave estetačne kultura. Citatelju, ki se bo poglobil v Cibejev sestavek, bo nedvomno nudil dokaj podnetne snovi za razmišljanje in opazovanje estetskih vrednot kot izrazito življenjskih in torej tudi zadosti pomembnih pojavov. Slikar Avgust Cernigoj 4je zastopan • kratkim sestavkom »Novi realizem«, ki v njem označuje težnje in značaj sodobnega slikarstva z njegovim podajanjem dejansko obstoječih objektivnih vrednot. Predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša Santel je spisal za zbornik članek, v katerem opisuje postanek in razvoj organizacije, ki je združila vse slovenske umetnike in ki uspešno zastopa v javnosti njihove skupne interese. Prof. Mirko S u b i c je pisec članka »Nekaj misli o re-stavriranju slik«, uvajajoč bralca v malb znano in vendar mikavno tehniko obnavljanja starih umetnin. — Miha M a 1 e I pripoveduje v »Srečanju z Jakopičem«, kar Kronika * Smrt polkovnika Sigllor,nija- Poveljnik skupine Slgnorini polkovnik Slgnorini je padei dne 4. februarja na vzhodnem bojišču. Signorini se je udeležil že svetovne vojne, v kateri je bil ranjen, nato pa je prejel dve zasluženi odlikovanji. Potem je sodeloval pri zasedbi Albanije v sestavu alpincev divizije »Julija«. Ko je bil imenovan za poveljnika šestega alpinskega polka, je odrinil lani meseca avgusta, na vzhodno bojišče, kjer je padel kot vzoren vojak in v zgleden fašist. * K&rdina!skl kolegij šteje po smrti kardinala Peliegrmettija začasno samo 47 članov, torej 23 manj kakor znaša normalno število kolegija. Najstarejši med njimi je zdaj škrxf Genarro iz Albana. ki šteje 92 let. Kardinaiov-duhovnov je 35, ltardanaJov-dijakonov pa 7. Stalno je v Rimu 22 čl mx>v kolegija. To so kurialni kardinali, ki nače^jejo različnim kongregaci-jaon, tribunalom, sekietariatom in papeš-kim pisarnam. Po narodnosti jc 28 kardinalov Italijanov, 19 pa inozemcev, in sicer: 4 Francozi, 3 Nemci, po 2 Američana in Španca ter po en Madžar, Belgijec, Poljak, Portugalec, Irec, Kanadec, Sirijec in Juž-noameričan. Cerkvenim obredom pripala 7 kardinalov: po dva sta benediktinca in oblata ter po en jezuit, karmeličan in sa-lezijanec. * Patriotičen pastirski list anconskega škofa. vRegimc Fa3cista« hvali pastirski list škofa Luigija Cossija iz Ancone, ki je naslovil v letošnjem postnem času na svoje vernike pismo, ki vsebuje mnoge dokaze škofove ljubezni do domovine. V svojem pastirskem listu poudarja škof potrebo žrtev, ki jih zahteva današnji fes od posameznike«.' in splašnosti. * Kristusov mrtvaški prt, ki je bil doslej shranjen v kapeli stolnice sv. Ivana v Turinu, v titulamii cerkvi Savojskega doma, so spravili na varen kraj, da ga ne bi morda zadela kakšna vojna, poškodba. Mrtvaški prt ima telesni odtis v dolžini 1.78 m. Od 1353 do 1418 so ga častili v Lieroyu na Francoskem, od 1453 pa je v posesti Sa-vojskih vojvod. Pri vsaki poroki italijanskega princa so prt r: izpostavili na ogled občinstvu. Poslednji« se je to zgodilo pri poroki Princa Prestolonaslednika Umberta leta 1930. * Milijon lir za žrtve letalskih napadov. CJoneralni direktor Bance di Napoli Frigna-ni je izročil Zveznemu tajniku v Napol i ju milijon lir za žrtve letalskih napadov sovražnika nad ozemljem Napolija in okolice. * Smrt polkovnika Bonfaktija. Iz Rima poročajo, da je na tuniškem bojišču padel polkovnik Ljuigi BonfEutti iz Piacenze. Udeležil se je med drugim tudi abesinjske ekspedicije ter sodeloval v prvi in drugi bitki za Tembien meseca januarja in februarja 1936. Leta 1938 je napredoval za polkovnika in je bil kot član vojaške misije nekaj čsisa v Moskvi, Pragi in Beogradu, kamor se je vrnil 7. novembra 1942 kot poveljnik 5. bersaljerskega polka. » Smrt ogledne primorske rojakinje. V Rajhenburgu na štajerskem je dne 16. t. to. v visoki starosti 82 let umrla ga. Marija Hledetova, po rolu Terčsičeva, iz števerjBma pri GoiizAi. Za njo žalujejo sinovi Izak, ki živi v Argentini, Hilarij je rta Hrv£|tškcm, France pa v Gorizdi. Blagi materi bodi lahka slovenska žemljica'. * Dve deklici pod lokomotivo. Pri Soji Simeu, blizu postaje Avocano, je lokomotiva, katero je vodil strojevodja Frasaoii, podrla ln povozila do smrti dve deklici, ki sta se igrala na progi. Prva deklica, Favsta Oorettnesiaaj, je bila na mestu mrtva, njena tovarišica Enricheta Rinaldi pa je iadihnila v bolnišnici. * Smrtna nesreča tramvajske sprevod-ntee. V MCaiiu je tramvaj do smrti povozil 271e*no nprevodnico Vittorio Bozzet, M je med izvrševanjem svoje službe stopila. z voza v trenutku, ko je pridrvel po progi naslednji tramvajski votz. Bozzetova je bila naEmesarjena in na mestu mrtva. * Na Madžarskem živi 210.000 ciganov. Uradno glasilo madžarskega notranjega ministrstva je objavilo v zadnji številki zanimivo razpravo o ciganih na Madžarskem. Delno po ljudskem štetju, delno po splošni cenitvi je danes na Madžarskem 210.000 ciganov, vendar pravi članksr, da utegne biti število v resnici znatno višje. Natančno tega ni mogoče ugotoviti, ker pojem i-ci- Narečite se na romane DOBRE KNJIGE! gan« še ni prečiščen. Cigani, ki opravljajo civilni poklic, zlasti kot godbeniki po mestih, niso všteti. Največ ciganov živi v okrožjih Gomorju in Kiashontu, kjer tvorijo 7 odstotkov vsega prebivalstva. Najmanj pa jih je v Podkarpaitju, v Transda-nubiji ter na področju med Donavo in Tiso, kjer jih je povprečno 3%. Od vsega števila prebivalstva na Madžarskem je ciganov 1.4%. * Konjske dirke v Triestu. V dnevih 4., 10., 11., 17., 18., 25. in 26. aprila bodo imeli na Montebellu v Triestu konjski dirke. Nagrade za najboljše dirkalne konje zr.rSajo 225.000 lir. IZ LJUBLJANE | u— Nov grob. Za vedno je zapustila ! svojce posestnica in gostilničarka ga. He-'■ lena Magistrova, ro ena Zakotnikova. Za j nj: žalujeta hčerki Cirila in Minka ter dru-; go sorodstvo K večnemu počitku bodo bla-i go pokojnico spremili v Četrtek ob 16. iz ! hiše žalosti. Zaloška cesta 143, na pokepa-J lišče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Po nočnem dežju spet sončno vreme, V ponedeljek smo imeli najtoplejši dan letošnjega leta. 2ivo srebro se je dvignilo do 19.30» C. čez noč se je nekoliko pooblačilo, toda v torek zjutraj je spet prijazno sijalo sonce. Ozračje je bilo močno vetrovno. Barometer, ki je precej palel, je napovedal spremembo in res se je do večera pooblačilo. Okoli 10 je začelo narahlo rositi, potem pa je veter neksjj časa zaganjal debele deževne kaplje, teko da je za silo spet namočena zemlja. Na okoliških hribih je padal celo sneg in zato je bilo v sredo zjutraj precej hladno. 2ivo srebro je psd^o na 2.2o C. 2e zgoia/j zjutraj je sijalo sonce, ozračje pa je bilo mirno. Barometer se polagoma dviga u— Kdaj smemo domače rake loviti ln prodajati, smo zadnjič v nekem dnevniku čitali, da je lov na rake prepovedan od 1. novembra do 1. februarja, račje samice pa so zaščitene vse leto. Ta zmotna notica bi lahko marsikoga zapeljala v prestopek in kazen ter škodo, ker zakon dovoljuje loviti plemenite rake-jelševce samo od 15. maja do 31. oktebra, koščake pa šele od 15. junija dalje do 31. oktobra. Najmanjša dopustna mera jelševca je 9 cm. najmanjša mera koščaka pa 7 cm. Nikdar pa ni dovoljeno loviti samic jelševca, ki imajo še ikre. Zakon sicer dovoljuje nekaj izjem, predvsem pri rakih, namenjenih za izvoz v inozemstvo, vendar je pa za vse te izjeme treba imeti dovoljenje pristojnega urada na Visokem komisarijatu. Opozarjamo tudi, da je jelševce od 5. novembra pa do 15. maja. koščake pa do 15. junija prepovedano zbirati in razpečevati, zato pa v tem času ni dovoljena prodaja domačih žlahtnih rakov in koščakov. u— Splošna bolnlSnjca v Ljubljani poroča: življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti. če se pri njih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen se je tukajšnji bolnišnici javilo pred časem veliko število ljudi, ki so bili vedno pripravljeni dati v potrebi svojo kri bolnika. Zaradi izrednih razmer pa je njih število znatno padlo. Zato je potrebno, da se število kridajalcev poveča. Kri more dati brez škode za svoje zdravje le zdrav človek med 20. in 50. letom. Pretok krvi se izvrši brez bolečin. Dajanje krvi ni nikak poklic — pač pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči potrebnem. Vendar se bolnišnica oddolži za dano kri s honorarjem, mestni preskrbovalni urad pa z dodatno živilsko nakaznico za 14 dni. Zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem žene, ki so dobrodošle: naj bi bile zgled moškim, zlasti krepkim in boljše hranjenim. Potrebna zdravniška preiskava in pregled krvi se izvrši na I. krg. cdd. vsak ponedeljek in sredo med 10—11. — Podrobna navodila na deski pri vratarju splošne bolnišnice. u— XH. simfonični koncert našega s m-foničnega orkestra, pod vodstvom dirigenta Draga M. Sijanca, bo v ponedeljek 12 t. m. ob pol 8. zvečer v veliki unionski dvorani. Spored XII. simfoničnega koncerta bo naslednji: 1) Verdi: Sicilijanske večer-nice — pred!gra k istoimenski operi; 2» Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu; 3) Dvofak: Dva slovanska plesa. Prepričani smo, da bo občinstvo tudi ta spored sprejelo z istim zanimanjem, kakor vse sporede letošnjih koncertov. Ponavljajo se štiri dela, ki so imela pri prvih letošnjih izvedbah velik uspeh. Predprodaja se bo začela za ta koncert danes zjutraj v knjigar ni Glasbene Matice. u— Ob obletnici smrti Antona Sušter-šiča, blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske v p., se bo daroval rekvijem dne 12. aprila ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. Pravkar je izšla knjiga prof. Frana Biča Knjigovodstvo. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova uL 3. u— Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek 12. t. m. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15. u— Društvo »Mali gospodar« v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 11. aprila ob 9 dopoldne v telovadnici ljudske šole na Grabnu z običajnim dnevnim redom. u— Nesreče. Z zlomljeno desnico je v bolnišnici iskal zdravniške pomeči 45 letni kočar Karel Gornik iz Ribnice. Po glavi se je potolkel pri padcu 6S letni delavcc Anton Hren iz Ljubljane. 12 letnega po-sestnikovega sina Ludvika Glavana iz Stične je njegov tovariš po nesreči s kamnom ranil na glavi. Pri padcu se je potolkel po glavi 40 letni železniški ključavničar Janez Kušar z Ježice. V levico se je vsekal 10-letni sin posestnice Ježe Zupančič iz Žužemberka. Z drevesa je padel in si zlomil levico 44 letni posestnik Anton Kavčnik z Loga. Levo nogo si je zlomila pri padcu 14 letna hčerka posestnice Danica Kovači-čeva iz Velikih Lašč. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Visoka starost. V Velikovcu je praznoval 1. aprila svoj 96. rojstni dan upokojeni sodni oficijal Frsnc Zaufel. Prebiva pri svoji hčerki gospe černičevi. ki je voditeljica Dijaškega doma v Velikovcu. Prejel je številne čestitke, med drugim tudi od pokrajinskega vodje. Jubilant je doma iz La-vantinske doline. Pravi, da se ni nikoli branil vina ne tobaka, še danes vsako jutro pol ure telovadi in se umije s hladno vodp. Zdravnika ni nikoli potrebovofl, rajši dnevno hodi na sprehod. Smrtna nesreča kolesarja. 201etni študent Herman čuk iz Celovca' se je peljal zvečer brez luči od Gospe Svete na kolesu proti domu. Nesreča je hotela, da je treščil v nekega drugega kolesarja. Pri padcu mu je počila lobanja. Reševalci so gi pripeljali v bolnišnico, kjer pa je izdihnil. Spodnja štajerska Novi grobovi. V Mariboru so umrli 56-letni lesni trgovec Ivan Lamprecht, 22-letni plesar Stanislav Mavko in 21etna Ana Marotova; na Teznu 271etna revizorjeva žena Ljudmila Perova. v Slovenskih Konjicah upokojena poštarica in posestnica Marija Klemen-Jamškova, v Rogaški Slatini pa 62!etni gostiln1 čar in hišni posestnik Ivan Ogrizek. Nadalje je umrl v Mariboru v visoki starosti 831etni Alojz Frohm, bivši major, ki se je bojeva-l v prvi svetovni vojni, nato pa je bil lastnik večjega podjetja v Bešlincu na Hrvatskem. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 80-letnj staroupokojenec Janez Seif.ied. Erika Frischova, stražnikov sinček Friderik Wdl_ le, 41-letua Antonija Beljakov.';, posestnikov sin Janez Kocmut in 171ctna vajenka Fanika Donko. Glasbeni večer v Šoštanju sta priredila prosvetni urad in glasbena šola. Večer j"1 bil posvečen skladatelju Hugonu Wolfu. Njegove skladbe je izvajal celjski geJalni kvartet a rop raniš t ko Hedo Htakerievo. Uvodne besede o epodnještajerskem skladatelju je izpregovoril Lfckner. Kuhinjski tečaji se te dni zaključ"JeJo v posameznih krajih na Spodnjem Štajerskem s pokušnjo jedi. V tečajih so bila dekleta v starosti od 18. do 22. leta: d? se nauče sodobnega nemškega kuhanja. T.ak poslovilni večer je bil tudi v Gornji Radgoni, kjer so dekleta pripravila obed iz enotnega lonca in nekatere mor nate jedi. Rek- rd dvojčkov v Mar b«m. Druga polovica marca jc bila v Mariboru v pogledi* rojstev posebno uspešna. Med 108 novorojenčki (pre.šnjo polovico 93) je bil; 8 dvojčkov. Prvi par sta bila dva dečka, sledili sta dve punčki, ostala dva para pa'sta bila po en fantek ln punčka. Smrtnih primerov je bilo 64 (prejšnja polovica 59). Porok je b'lc 59 nasproti 72 v prvi polovici. Poroke v Colju. V Celju so se poročili Makslmiljan Radoš in Olga Kragel, Marko Jamnikar in Tončka Pangerl, Jarez Drclc in Francka Sibanc. vsi iz Celja, dalje Rudolf Kerček iz Celja in Olga Ambroževa s Teharja ter Edvard Pokorni iz Brežic in Danica Krušičeva iz Celja. V St. Jurju ob južni železnici so se poročili: Viktor Kranjc in Elizabeta Krč ter Janez Šalej in Alojzija Vošnkova. Umrla >a sta I91elni Martin Zupane in 391etm Franc Pubec. Obiski v celjsk; bolnišnici so odslej dovoljeni samo trikrat n« to.-^n in sicer ob sredah, sobotah in nedeljah od '3. do 15. ure. Nujna prijava. Vsi, ki imajo v shrambi kakršne koli dele premoženja, zl.aoti pohištvo, motorna vozila, pesotije in orodje onih oseb, katere so po 1. aprilu 1941 zapustile Spodnje stajersk:, morajo to prilnviti najpozneje do 15. t. m. pri uradu poverjenika za učvršča vanje nemStva v Mariboru Kdor ne ori-'avi. bo kaznovali Nesreča v rudniku Zabukovju ie zahtevala dve smrtni žrtvi. Ponesre-ila sta se kopač Leskošek in njegov pcm*vnik Me-lovšek. V soboto sta bila sveemo pokopana. Velik p«žar je razsajal v št. Petru pri Laškem. Pogorele so tri velike domačije 15 poslopji. Na pomoč s a prihiteli gasilci iz Laškega. Hude jame :n jz Ce ja. šeio pozno zvečer so ogenj omejili zadušili. Ogenj je zanetil neki otrok. Prepovedano kolesarjenje v parkih. Mariborski župan je objavil: Pčiki in diugi javni vrtovi s., namenjeni počitku in se priporočajo posebnemu varstvu, žal pa se je razpasla nav."da, da se tod podijo razni kolesarji. Poslej bodo vsi strogo kaznovani. Nesreče. Pri avtomobilski vožnji se je poškodovala 531etna babica Celestma Fla-škerjeva iz Slovenskih goric. Zlasti ima poškodovano levo nogo. S kolesa je padel 501etni uradnik Aleksander pl. Akaro in si zlomil nogo. Pri delu si je nevarno po-škodoval levico 551etni kmet Martin Babič iz čiešnic. V polnem diru je zavozil v plot pri Tez-nem neki osebni avto. Vozilo se je močno poškodovalo. 231etni kipar Karel Ott s Tez-nega, ki je bil s tovarišem namenjen v Maribor in je sam vozil avto, je dobil globoko rano na desni strani glave, njegov tovariš pa se je samo nekoliko opraskal. Iskra iz dimnika je zanetila 31. marca veiik požar na podstrešju Tišlerjeve kovačije v Lo-briici, občina Ruše. Požar se je naglo razširil na 30 metrov dolgo tovarniško poslopje in je zgorelo vse ostrešje. Ogenj je delno uničil ali poškodoval tuli notranjo opravo. Delavci in gasilci iz Ruš in Lc-bnicc so ostala poslopja rešili. Hud zakonski mož. Decembra. 1941 si je delavec Peter Simič izbral družico Terezijo ter je do februarja letos živel ž njo v zgledni zakonski slogi. Od tega časa je njegova žena zaposlena pri nekem kmetu in to je vzbudilo v Sirniču ljubosumje. Nedavno je prišel ponjo in jo odvelel s seboj domov. Spotoma sta se sporekla ln je Simič tako obdelal svojo boljšo polovico, da se je zgrudila nezavestna>. Potrebna ji je bila zdravniška pomeč, mož pa pride pred sodišče. Nesrečna patr°na. šele nedavno se je v Mariboru ponesrečil neki deček pri igianju s patrono. Zdaj se je zgodil podoben primer. 91etni sin želemiškega čuvaja Franc Bobcnec iz Raz vam j se je igral s patrono, ki mu je raztrgala levico. — Na cesti je padel in se poškodoval na glavi 341etni Franc Golež iz Maribora. S kolesa je padci 2()!etnti skladiščnik Janez Rižnar iz Krapja pri Ljutomeru in se nevarno poškodoval na glavi. 36!etnemu kovaškemu pomočniku Petru Petku v Ručah pa so se pri dedu z?orinuli železni drobci v trebuh. — Poškodovanci leže v mariborski bolnii-nici h Hrvatske Pogreb dr. M!rka Joroca. V soboto zju. traj je prispela na zagrebški kolodvor krsta z zemeljskimi ostanki državnega podtaj-i;ka v vojnem ministrstvu dr. Mirka Je-Smrtnim ostankom jc izkazala čast častna četa z j.odbo. Naslednji dan ro krsto prepeljali v \ aiaždin, kjer jc bil ob 4. popoldne pokojnik položen k večnemu po-č tku. Smrt hrvatskega rodoljuba. Predsedstvo lirvitskega Saboa-a. je javilo smrt znanega narodnega borca iz Prt-loga v Medjimurju Ivami Petkoviča. Unul je 20. marca., star komaj 49 let. Smrt uglednega šolnika, V Mostarju je v visoki staiosrti umrl upokojeni ravnatelj moške obrtne Fran jo Prohaska. Po- kojni je prišel v Mosta r v začetku tega stoletja in je tamešnjo obrtno šolo dvignil s svojim neumornim delom na visoko stopnjo. Razstava ital'jan'kšh umetnin. Odposlanstvo italijanskega potniškega urada Enit je v soboto odprlo v svojih prostorih razstavo repi\»dukcij najznamenitejših del italijanskih slikarskih mojstrov vseh časov. Razstavljenih je okoli 70 slik, Razstava, ki jo je uredil prof. Gjurič, bo odprta do 17. t. m. Dan nemške vojake. Preteklo nedeljo so v Zagrebu proslavljali dan nemške vojske. Bil je več prireditev, ki se jih je meščanstvo udeležilo v velikem številu. V vojašnici dr. Ante Paveliča so javno delili kosilo po 30 kun, vse druge prire<£tvc pa so b-le brezplačne. /a clomov.no je padel uetaški poročnik Ante Selak. Pri očiščevalnih akcijah v 2um-berku ga je med naskokom Ja sovražnika dohitela smrt. Poročnik Selak se je pridružil ustaskemu pokretu že ieta 1934. Pokojnikovo truplo so pripeljali v Zagreb, kjer je bilo 26. marca pekopano na Miro-goju. Odlikovani častniki. Prod dnevi je Po- ^lavnik odlikoval nemške in hrvatske čast-ki so se udeležili očiščevalnih akcij v Bosni. Izmed Hrvatov rta prejela genc-,al G juro Iser in polkovnik GjO]č red krone kialja Zvonimira I. stopnje s hrastovim Uctom. Polkovnik Simič je dobil srebrno rolamo za hrabrost, polk—/nik Stipkovič fpie-TTic-a trolirta z meč! in tvc^-^''-nik Ante Mašič red krone kralja Zvoni-i.i a s hrastovim lictom. Ob smrti polkovnika Francetiča so poleg •~v>ač55i volnških in civilnih oblastev izrekla sožalje tudi zastopniku zavezniških vojaških misij na Hrvatskem. — V na junaka polkovnika Jure Francetiča Je Poglavntk daroval milijon kun za reveže v jugovzhodnih krajih države. Streljanje talcev. Glavno ravnateljstvo za javni red in varnost objavlja: Dne 25. marca je bila od neznanih oseb s puškami napadena patrola na progi Ruma—Putinci. Ob tej priliki je bil ubit vojak Jurij Di-mec. Ce v zakonitem roku ne bo izsleden krivec, bo ustreljenih 10 oseb. za Katere je policijsko ugotovljeno, da so komunistični pf-^ki. Vražja divizija za sarajevske reveže. Poveljstvo vražje divizije v Sarajevu je v nedeljo priredilo obed za 3000 najslromaš-nejših sarajevskih otrok, ki so jim roditelji padli v boju z odmetniki. Ves dan sr> po mestu zbirali prostovoljne prispevkp, zvečer pa so v gledališču uprizorili opereto »Cigan baron«, katere čisti dobiček je bil namenjen v korist sirotam. Hrvatsko zastopstvo v mednarodni pravni zbornici. Za predsednika delegacije NDH v mednarodni pravni zbornici je bil imenovan protonotar in čuvar državnega pečata dr Mirko Puk, za podpredsednika pa državni svetnik dr. Matoje Belič, člani so vseučiliški profesorji, državni pravdnikj in sodniki. Uspeh hrvatske pevke na Dunaju. Prvakinja zagrebške opere Nada Tončičeva je nastopila na Dunaju v »Marlame Butter-fly« in imela po poročilu »Nove Hrvatsko«, izreden uspeh. Občinstvo jo je ns kcncu predstave 20 krat poklicalo pred zastor. Sto let Maksimira. Letos mineva sto let, odkar je bil zagrebški park Maksimir izročen svojemu namenu. V spomin na ta dogodek je v parku piramida z naslednjim latinskim besedilom: »Da bi bilo pumagano revežem, ki hočejo delati, in meščanski podjetnosti, da se zbuli zanimanje z« koristnejše in boljše obdelovanje, v okras glavnemu mestu in s tem tudi domovini ter da se z nedolžnim užitkom v prirodi lahko okrepe trudne duše zaradi javnega dela in resnih poslov, je te nasade, ki so določeni temu namenu, skupaj z bližnjimi polji v teku več let z veseljem uredil in okrasil ter postavil ta majhni spomenik Jurai Haulik, škof zagrebški. Zagrebški Merkur bo vodij svoje gospodarstvo. Hrvatski listi objavljajo odločbo državnega poverjenika pri društvu zasebnih nameščencev Merkurja, s katero mora vsak član vplačati za mesece april, maj i a junij po 20 krm, da se omogoči prehrana b: Inikov v Merkurjevem sanatoriju. Društvo je namreč vzelo v najem precejšni« zemljišče, ki ga namerava z leti odkupiti in na njpm ustanoviti svoje gosponiarstvo. 3,619.631 potnikov so je peljalo lani na zagrebških avtobusih. Mestni avtobusi so lani prevozili 39.147 km- Potnikov, ki bo kombinirali vožnjo s tramvajem in avto busoro, je bilo lani 1,467.252. Porast, prometa na zagrebški vxp^njači. Po zbranih podatkih se je lor.i peljalo z mestno vzpenjačo gori 699.810 potnikov, doli pa samo 272.942 potnikov. Gradbenih dovoljenj v Zagrebu je bilo od 10. aprila 1941 do 30. oktobra lani izdanih 452, za ureditev delavnic in skladišč pa 213. Promet na zagrebških kolodvorih. Lani je iz Zagreba odpotovalo 2.846.516 potnikov. V tem času je bilo iz Zagrelaa odposlanih 244.120 ton blaga, v mesto pa je prišlo 1,236.804 tone blaga. Iz Srbije Pošiljanje paketov. Vojaški poveljnik za Srbijo je objavil, da se bodo smeli cd 15. aprila naprej vojni poštni paketi pošiljati samo, če bodo opremljeni s posebnimi znamkicami. kj jih dobe svojci v vojski služečih. Brez te znamkice poštni iradj paketov ne bodo sprejemali, ko je že kot deček doživel lepoto mojstrovih slik. Posebno uporaben prispevek v zborniku je majhen biografski leksikon slovenskih sodobnih umetnikov. So to kratki življenjepisa vseh, ki so se s svojim delom včle-nili v našo sodobno umetnost Podatke je zbral m priredil po raznih virih Martin B e n č i n a. Kdor piše o slovenskih umetnik.h. bo s pridom segel po tem življenje-pisnem gradivu. Zbornik zaključuje izbor raznih izjav, ki so jih dajali v toku zadnjih dvajsetih let slovenski, umetniki o svojih težnjah in delu. Zastopani so Jakopič, Vesel, Jama, Sternen, Ivan Zajec, Ivan Vavpotič, Tratnik, Gaspari. Santel. Mirko Subic, brata Kralja. B. Jakac, Maleš, Slane Kregar, Zoran Mušič in drugi. • S temi podatki nikakor n.i izčrpana ka-rakterizacija knjige, ki prihaja na naš trg v znamenju velike noči. Vsekako je treba omeniti, da je zbornik opremil Rihard Jakopič, čigar slika »Sadovnjak za Rožnikom« krasi v koleri rani reprodukciji naslovno stran platnic. In pozabiti ne smemo Narodne tiskarne, ki je zadnjim letnikom »Umetnosti« in nekaterim drugim svojim bibliofilsko pomembnim tiskom pridružila še ta dokaz svoje grafične zmogljivosti Nekaj osvežujočega in sproščajočega prihaja od te knjige, ki je postavila pred nas v presenetljivem izboru in z močnim poudarkom sadove slovenskega duha v likovno umetnostnih oblikah. Sredi velikega časa, v viharju svetovne zgodovine, je vzcvetela na naši knjižni gredi kar razkošno bohotna roža. In njen vonj je tak; da spoznavamo v njem sšmo vrednost naše ljudske biti in lepoto naše duhovne rasti. Dve knjižici IzaLa je v knjižici na 32 straneh in z ilustracijami Bare Remčeve pesnitev Jože Lovrenčiča »Legenda o Mariji Poma-gzj« (ponatis iz Slovenčevega koledarja, založba Frančiškanskega samostana Vič -Ljubljana). Priznani pesnik, avtor največjega in najpomembnejšega epa v sodobni slovenski poeziji »Sholar iz Trente«, je v tej krajši pesnitvi obdelal življenje--pisni motiv o slikarju Leopoldu Layerju in njegovem bratu Valentinu, k-; sta bila pod francosko okupacijo vržena v ječo zaradi ponarejanja bankovcev. Leopold La-yer se je v ječi zaobljubil, da bo poslikal kapelico Matere božje na Brezjah ter ji daroval svojo podobo Marije Pomagaj, če bo srečno rešen. Medtem ko je brat Valentin umrl v ječi, so Leopolda izpustili po odhodu Francozov L 1813. To preprosto življenjsko zgodbo je pesnik dr. Joža Lo-vrenčič vpletel v svoje tercine, posnemajoče našo narodno epiko. Z njo v zvezi opeva začetek sloveče božje poti na Brezjah. Naša božja pot, ki je postala pozneje neke vrste slovenska Censtohova, se je razvila pod vplivom težkih časov v začetku 19. stoletja, ko se je zgrnilo na slovensko ljudstvo mnogo gorja in bede in so verniki iskali tolažbe v Marijinem kultu. Bedno življenje zapuščenega podeželskega umetnika, ki se je polotil ponarejanja bankovcev, da se je rešil iz najhujšega, njegova iskrena pobožnost in zaupanje v Priprošnjico, umetniški prispevek, s katerim je poveličal kapelico na Brezjah, vse to je našlo v Lovrenčičevi Legendi iz-brušene pesniške podobe. Danes, ko je epična poazaja bolj redek pojav, je vreden pozornosti ta novi uspešni poizkus njene obnove na metrični osnovi osmerca naših narodnih pesmi. Lež:, leži ravno po.je. po polju živopisec gre na Brezje do kapelice da svojo bi podobo tam postavil v mali božji hram in ga lepo poslikal sam. Štiri risbe slikarce Bare Remčeve zajemajo najbolj drama t ene prizore v tej legendi in se lepo prilegajo pesniškemu tonu Lovrenčičeve pesnitve. Pisec knjige »Pohorske pravljice«, k; jo je letos nagradila s Prešernovo nagrado ljubljanska- občina, je izdai novo knjižico, zgrajeno na pohorskem folklornem elementu (Jože T o m a ž i č . Pastirčkova nebesa. Legenda. Slike nark-al Jože B e -rane k. Založba Ljudske knjigarne). 50 strani obsegajoča slikanica pripoveduje z besedo in podobo zgodbe trdoglavega, nevednega pastirčka, ki išče v pohorskih gozdovih nebesa, zgubi svojo čredo in odkrije na tavanju po gorah cerkev, v kateri spozna zasanjana nebe?a. Iz te zmote ga vzdrami cerkovnik, ki povede dečka k župniku in le-ta ga pridrži pri sebi. Tu se začenja prava legenda. Med dečkom in Križanim na vrtu se razvije prijateljstvo; siromaček-norček mu prinaša hrane, kj jo pritrga samemu sebi. Naposled doseže, da Križani sprejme dečka in njegovega starega dobrotnika — župnika v svoja nebesa. Jože Tomažič je postavil ta legendarni motiv — nekaj podobnega je obdelal v pesmi »Začel j ene rane« češki pesnik Jan Neruda, naslanjajoč se na češko narodno legendo — v zeleno okolje pohorskih gorskih gozdov in dal zgodbi o siro-maeku norčku nekaj naivne in presrčne poez je. Jože Beranek je v obdelavi posameznih prizorov pokazal, da je spreten ilu- strator. ki skrbi ne le za živahen učinek svojih risb, marveč tudi za plastično, nazorno upodobitev posameznih oseb (deček, župn k)*in krajinskega okolja. »Pastirčkova nebesa« so že zaradi svoje folklorne note in seveda tudi zaradi religiozno-etične vzgojne vsebine zanimiva novost v našem mladinskem slovstvu. Prezasedba nekaterih vlog v „Msdame ButterHjr" V letošnji uprizoritvi naše »Madame But-terflv« bomo v giavnih partijah imeli priliko slišati nekaj novih pevcev. Predvsem bo vzbudila pozornost nova zasedba glavne tenorske partije, P nkertona, ki sta ga letos na novo na-študirala dva naša mlada tenorista: Lipušček in Siaaoljev. Kariera mladih pevcev navadno r-ikjer in tudi pri nas ni lahka. Po tako izkuše* nih in splošno priljubljenih pevcih, kakor sta b:!a Gustič in Franci, ima vsak začetnik nedvomno vse prej ko lahko stališče, zakaj razen vc-čjc-ga ali manjšega daru, šole in amb:eije mu manjkajo domala vsi ostali pogoji: odrska igra in z njo zvezana praksa vpeti in že razviti glas, repertoar in sto in sto umetniških skrivnosti, ki niso pevcu dane same od sebe in se jih ne more kar čez noč naučiti, temveč si jih pridobi samo z dolgotrajnim, smotrnim delom pod visokovredno umetniško kontrolo in najstrožjo avtokritiko. Zato se morajo naši mladi ten&rvi. kadar koli stopajo na oder v kateri izmed odgovornih glavnih partij, v polni meri zavedat' gornjega dejstva, v enaki meri pa seveda občinstvo in predvsem tudi objektivna kritika Tako Lipušček kakor Sladoljev imata vsak po nekaj večjih partij in s tem prve začetni* ške težave 7Z seboj, zato je prav, da se sedaj preizkusita tudi v malo zahtevnejši nalogi. Ta- ko bomo s Pinkertonom imeli priliko videti, na kakšni stopnji sta oba naša mlada, strem-ljiva pevca, in v njunih alternacijskih nastopih primerjati prednosti enega in drugeg3. Na pre-mierski predstavi bo pel Pinkertona Lipušček, medtem ko bo Sladoljev pel tokrat še Gora. Gora bo pozneje pel tudi J. Rus. Partijo ameriškega konzula Sharplessa j» vrsto zadnjih let pel V. Janko. Letos bomo za spremembo slišali v nji prvič Borisa Popova. Poleg pevske kulture. !□ odlikuje tegt pevca, bo gotovo tudi sveteka uglajenost njegove igre in pojave v tej delikatni odrski figuri prišla do polne veljave. Tudi njegova kreacija bo gotovo predmet splošne pozornosti. Glavna mikavnost uprizoritve pa bo ostal slej ko prej tudi letes nastop naše prve pevke Valerije H e y b a 1 o v e, ki bo pela naslovno partijo. Po svojih nastopih v prejšnjih aezonih in po izrednem uspehu, ki ga je dosegla pri svojem nedavnem nastopu v Zagrebu, šteje Heybalova kreacijo male Japončice upravičeno med najboljše stvaritve, kar smo jih videli na našem odru. Njena globoko občutena igra, čustveni zanos in blesteči, prodorni glas, s k«, terim z lahkoto zmaguje in osvaja, jo kafcu* nclašč usposabljajo za to viogo, ki ostane ▼ njeni interpretaciji človeku v spominu kot enkratno umetniške doživetje, kakršnega si še in še želi biti deležen. Splošne pozornosti bo gotovo tudi deležen nastop F. Golobove v partiji Suzuki, v kateri se bo lahko z blagoglasnostjo svojega božajoč prijetnega glasu v polni meri uveljavila. Nadi-Ije bodo nastopili še F. Lupša kot učinkoviti bonec. M Dolničar kot diskretno umerjeni J»-madori, mladi baritonist Grtgorn kot komis« in Poličeva oz. Stritarjeva kot Kate PinkertT>-nova. Režijo je obnovil šef-režiser Ciril Debevttt, glasbeno vodstvo predstave pa bo letoe v kah kapelnika Demetrija Žcbreta. čudovita žival je zeleni trdoživ Po stoječih ali leno tekočih vodah, ki so z:; rasle z rasti d jem, je zeleni trdoživ kaj navaden gest. Na rastline pritrjen izteza s'.oje lovke za majhnimi živalcami v vodi ki jih omamlja z ožigalkami, posutm> p? njih. Med lovkami so usta. skozi katera p rine ujeto žival v telesno duplino kjer j-; prebavi. Neprebavne dele zloča spet skozi usta, kajti druge telesne ociprtine nima. Telo mu je ozka vrečica iz dveh eno-p astrah sten: notranje prebavne in vnanjf zaščitne kožice. Med obema je oporna np-na iz medsten čnine, ki struni; tc'o. V stanicah notranje plasti živi enosta-nična zelena alga zochlorella, ki daje trči'živu njegovo barvo. Ker potrebuje ta al^a kakor vsaka zeiena rastlina za usoe-v: nje mnogo svetlobe, se našel uje trdoživ vedno na najbolj svetlih prostorih sv,ega b vališča. Od skupnega življenja imata oba, trdoživ in alga, svojo korist. Alga je v oboroženem trdoživu na varnem in dobiva P" leg tega še od njega izdihani ogljikov dvokis ki ga potrebuje za svojo prehrano, fresož v pa porablja od alge pri usva-jar u izločeni kisik za dihanje in pre„ema od nje odvišm sladkor, v katerega se iz-preminja škrob, ki jc proizvod alginega usvajanja. Zeleni trdoživ (hydra viridissi-ma) in alga zocchlorella živita torej v pravem sož tju ali simbiozi. Zeleni trdoživ je dvospolnik. Jajca nastajajo v vnanji plast; spodnjega dela trupa. Opis j a jo jih semenčice iz semenikov za lovkami, ko pr plavajo do jajčec. Oplojeno jajce se čez čas odkrhne od rodnika, potone in se v 6—8 tednih razvije v majhnega trdoživa. Ta hitro zraste in ss pritrdi na kako rastlino. Ob ugodnih razmerah, topli vodi in dovoljni hrani, pa se mneži trdoživ še drugače. Na truplu zraste votel brstič ki dob' lovke in usta med njuni. Ko nekoliko odraste, . se odloči in postane samostojen. Včasih ima star trdoživ po več brstov različne starosti. Trdoživ zasluži v polni meri sv:je ime: ima namreč silno možnost obnavljanja izgubljenih delov telesa. Ce ga prerežemo po dolgem na dvoje, se obe polovici bno-vita. da dobimo dve živali. Pa tudi še manjši deli zrastejo v popolno žival, ie da imajo obe zar dni plasti. S poskus so dognali, da zadostuje za obnovo živali košček. ki meri '/<* mm v premeru, od brsti-čev, ki so v rasti, pa še nekol ko manj. če nakoljemo trdoživa cd ust v trup in s kako ploščico v rani zabranimo, da bi se zarasel, obnovi razcepljeni polovici tako. da ima potem dve usti in dva kroga lovk. Tu di te obnovljene »glave« lahko spet prerežemo, pa dobimo potem štiriglavo živai ali celo osemglavo. Od odspodaj naklanih živali meremo dobiti enoglavce z več trupi. Posebno čudo vidimo, ako trdož va obrnemo kakor prst rokavice. Ce more, se takoj obrne nazaj. Ako mu pa to onemogočimo s tem, da ga obrnjenega prebodemo s tanko iglo ali ščetino, se zgodi — akc to muko živ prenese — dv>je: ali se ob iglici preščipne v dva dela. ki se vsak zase obrneta v prvotno lego ter se obnovita, ali pa se ob igli pretika o stanice obeh plasti tako dolgo, da jih. pride večina nazaj v sv:j prvotni položaj. Kar moreb ti še manjka, v kratkem d:raste, kar se ni preselilo, se odlušči in odpade. V kratkem čn-su je cbrnjeni trdoživ zopet stari trdoživ. Zeleni trdoživ je 1—2 cm dolg in ima prav tako dolg? lovke, ki jih je 6—12. V sladkih vodah živita razen zelenega trd:-živa še rjavi in sivi trdoživ, ki imata po 5, oziroma 20 cm dolge lovke. Mnogo trdo-živnjakov ž vi v morju. Najbolj znani so k ralnjaki in morske vetrnice. S. B. Kako strelfa protiletalsko topništvo V preteklosti je streljalo topništvo večinoma v s-črno«, to se pravi, streljanja s topovi so bili vešči samo tisti, ki so bili posvečeni v skrivnost tega orožja, piše nemški podpolkovnik Berearv. Danes je tudi umetnost streljanja poenostavljena in lahko vsakdo vodi ogenj poverjene mu baterije. To velja za navadno topništvo. Nekoliko težje so stvari pri protiletalskem topništvu, ki ima svoje cilje v zraku. Ta posel je v toliko nelahek, ker letala ne nudijo mirno stoječega cilja, marveč se premikajo z izredno naglico v treh ploskvah. Zaradi tega je treba pri ciljanju v zrak izračunati celo vrsto elementov, da se doseže točka, kamor je namenjen zadetek. Najprej mora topničar protiletalskega topa ugotoviti smer letala. Pri tem ga podpirajo podnevi aparati za poslušanje šumov. ponoči pa še žarometi. Slušni aparati, ki. določajo smer, ujamejo zvočne valove motorjev in usmerijo žaromete proti njim. S tem je obenem prihranjeno zamudno delo žarometom, katerim ni treba posebej raziskovati neba. Obenem pa je s tem izključeno, da bi letalo, katerega zasleduje mož pri protiletalski obrambi, bilo posvar-jeno, naj se izmakne grozeči nevarnosti Mogoče bo kdo ugovarjal, da zvok potrebuje nekaj časa, preden napravi pot od letala do slušnega aparata. S primernimi okreti naprave je tudi ta nevšečnost premagana Brzina zvočnih valov daje priliko za ugotovitev, s kakšno hitrostjo leti sovražno letalo. Potem osvetlijo z zemlje letelo z žarometi od več strani in vsota v svetlobnem stožcu pove, kako velja naravnati protiletalski top, da ne bo njegov strel oddan v prazno. Baterija torej vidi s svojimi merilnimi in usmerjevalnimi napra-., vami letalo popolnoma natančno. Čeprav je brzina, s katero zapusti izstrelek topovsko cev, zelo velika, je vendar potrebno nekaj časa, preden prispe zadetek na cilj. To se zgodi približno v 25 sekundah. V tem času pa je letalo zopet napravilo nekaj poti, tako da je treba računati tudi s tem činiteljem. Računi pri takšnem ciljanju pa morajo biti zelo natančni, da ne nastanejo pomote, kajti že par sto metrov daljave igra tukaj veliko vlogo. Treba je torej neprestano zasledovati in kontrolirati brzino, s katero letalo vozi po zraku. Naprave za merjenje daljav so tukaj protiletalskemu topništvu v največjo pomoč. Prav teko je treba kontrolirati morebitno spremembo smeri letala in njegovo višino. Pri Maršal Fertd Ko je maršal de la Ferte slovesno vkorakal v mesto Metz, so se mu prišle poklonit množice prebivalstva, med njimi kot prvj ždd.je. Ko so mu povedali, da ga žeii pozdraviti odposlanstvo židovskega pleme, na, je narc-čil svojim služabnikom: — Nočem videti te drhali; našega Od-rešenjka so križali, kar naženite jih odtod. Ko so židje izvedeli za maršalovo odlo' čitev. so mu dali sporočiti dodatno še naslednje: žal da jim je, tako so naročili, da niso mogli videti hrabrega maršala, ker so mu v skromen poklon prinesli v dar 400 cekinov. Maršala je ta vest globoko pretresla in kar nato je dal židovskem zastopstvu sporočiti takole dobrodošlico: -— Naj pa vstopijo, ti siromaki, kar pri. peljite jih pred mene! Saj vemo, da spi 'h poznali niso Kristusa takrat, ko so ga križali. tem je treba upoštevati, da imajo letala, posebno letala lahke vrste, neprestano možnost, da spremenijo svojo smer poleta tudi med časom, ko so izstrelki proti njim že na potu. Strežba pri protiletalskem topništvu mora torej računati tudi s tem činiteljem ter tako rekoč uganiti, kakšne namere ima sovražni letalec v tem pogledu. In končno je treba računati še z vremenskimi činitelji: z vetrom, s težo zraka in temperaturo smodnika, kar vse ni brez vpliva na protiletalsko delovanje. Smer. brzina in višina letala so elementi, ki nam jih pokaže posebna aparatura, s katero razpolaga vsaka protiletalska baterija. Čim kraiši je čas. ki poteče med opazovanjem vseh teh naprav in med izstrel- kom, tem verjetneje je, da bo zadetek pogodil cilj. Razume se, da se naprave te vrste nenehoma izpopolnjujejo. Pa tudi strežba pri protiletalskih topovih postaja vedno bolj izurjena. Skoro vsak mož pri protiletalskem topništvu je tako rekoč specialist, ki svojo funkcijo mojstrsko obvlada, poleg tega pa je teko razgledan v svojem nodročju in dovolj izurjen, da lahko vskoči za vsakega izpadlega tovariša. Protiletalsko udejstvovanje pomeni trajno pripravljenost in bliskoviti prehod od počitka k največji borbeni napetosti. Zaradi tega zahteva veliko duševnih in telesnih sposobnosti častnikov, podčastnikov in moštva. Uspehi kažejo, da je protiletalsko topništvo Osi v vsakem pogledu na svojem mestu, kar je važno ne samo za bojišče, ampak tudi za domovino. KAJ VEM? KAJ Z1NAM ? 163. Kdo je bil Napoleon n.? 164. Kaj so biseri? 165. Kdo je bil najbogatejši mož stareaa veka? » 166. TTra. Številke je nadomestiti s črkami, potem dobimo: I—III: števnjk. I—VH: najvišji vrh v Julijskih Alpah, III—VI: šivalno orodje, V—VIII: snov iz ognjenikov. IV—VIH: del telesa, IV—IX: uradno osebo, . VII—XII: reko v Južni Srbiji, X—XII: darilo. * * • Rešitev nalog 6. t. m.: 163. Svetloba prepotuje zemeljski ravn.l, v 1 sekundi lahko 7 in polkrat. 164. Višino konj merijo po »rokah«: (1 roka = 4 cole). 165. Indijski domačini nagovarjajo E ropko z »memsahib.% t. j. »gospo sahib<: »sahilx; pomeni gospoda. Torej: go^po gospoda. * .166. Dve vožnji na. jezeru Rada bi videla gospoda Dexlcrja.« »Ne morete ga videti.« Zakaj ne?« Kako ste rekli, da vam je ime?« »Macallan .., gospa Macallan ... mati Evstahija Macallan. Zdaj veste?« Glas je nekaj godrnjal, nato je zarožljal ključ v ključavnici. V temi, ld je bila med gost m drevjem in grmovjem še bolj črna, nisem mogla videti drugega kakor da je nosila ženska z grobim glasom moški klobuk. Zaklenila je vrata, ne da bi naju pozdravila ali re. kla kar koli; molče je šla pred nama proti hiši. Gospa Macallanova, ki je poznala ta kraj, ji je brez težave sledila, jaz pa sem se skušala čim bolj držati taščine bližine. »Kakšna lepa družina!« je zašepetala moja tašča. iDexterjeva sestrična je edina ženska pri hiši in 5e ta je bebasta.« Stopile smo v prostorno vežo z nizkim stropom. Svetloba majhne svetilke, ki je gorela na drugem koncu veže. ji je dajala še bolj mračen izraz. Na počrnelih stenah so se tu pa tam videle podobe, a nemogoče je bilo dognati, kaj.predstavljajo. Moja tašča re je obrnila k sestričrti » rnošk:m klobuKom: »Nama hočete zdaj povedati, zakaj ne moreva videti gospoda Dexterja? Sestrična ie vzela papir, ki je ležal na mizi in ga dala gospe. »To je napi3al gospod!« je dejalo pridušeno, s hripav:m glasom, to čudno bitje, kakor da ga je že cb sami misli na gospodarja navdajalo spoštovanje in strah. »Preberite, potem pa pojdite ali ostanite, kakor hočete.« Odprla je nevidna vrata v zidu ter Izginila kokor privid, midve pa sva ostali sami v veži. Tašča je stopila k luči, da bi prebrala list, ki ji ga je bila dala ženska. Stopila sem za njo in ji gledala preko ramena na listič. Na njem je blo zapisano z velikimi črkami in čudovito krepke pisavo: »Oznanilo — Moja razgreta domišljija deluje. Pred mojimi očmi se vrste podobe junakov. V meni vstajajo od mrtvih veliki možje preteklih časov. Moji možgani so stisnjeni v mojo lobanjo. Kdor koli bi me v tem stanju prišel vznemirjat, tvega svoje življenje. Dexter.« Gospa Macallanova se je mirno okrenila k men: in me pogledala s svojim ironičnim nasmehom. »še želiš, da naj te popeljem k njemu?« »Ako bi izpostavila v nevarnost vaše življenje, tedaj ne.« Tašča je položna listič nazaj na mizo, ne da bi mi odgovorila. Nato je stop:la proti obloku, ki se je nahajal na desni strani in onkraj katerega so vodile široke stopnicc proti hrastovemu nasadu. »Pojdi za menoj,« je dejala ter krenila naprej v temo. »Vem. kje ga najdeva.« Tipaje sva prišli do stopnic, ki so vodila v prvo nadstropje in po njih do slabo razsvetljenega stopniščnega .presledka, ki ga je prav tako kakor vežo, Iz katere sva prišli, razsvetljevala ena sama svetilka, pritrjena nekje v kotu. da je ni bilo videti. Tu so se stopnice zaokrenile v nasprotno smer ter naju privedle do drugega presledka, kjer se je nahajal majhen hodnik. Na koncu tega hodnika sva lahko videli skozi vrata 3obo, ki je imela obliko polkroga in v kateri je na podstavku ob kaminu brlela luč ter razsvetljevala ogromno zaveso, ki je padala na nasprotni steni s strepa do tal. Gospa Macallanova je od-grnila zaveso ter stopla na drugo stran, mignivši mi, naj ji sledm. »Poslušaj,« mi je zašepetala. Za zastorom sva se znašli na mračnem hodniku, na koncu katerega je padal na zaprta vrata *arek svetlODe, ki je prihajal iz neke svetilke. Prisluhnila sem in zaslišala sem nek glas, ki ga je spremljal gluh ropot in neke vrste škripanje, prihajajoče z druge strani stene in ki se je zdaj pri. bliževalo, zdaj oddaljevalo, po dokaj velikem prostoru, kolikor sem mogla preso-d ti. Zdaj je gluh ropot in škripanje preglasilo besede, zdaj spet je postajalo tižje, kakor da se oddaljuje in glas je postajal močnejši. Vrata so morala biti obložena, ker kljub napetemu prisluškovanju nisem mogla ne razločiti besed, ie ugotoviti, od kod prihaja ropot in škripanje. »Kaj neki se dogaja na drugi strani?« sem zašepetala tašči na uho. »Stopaj potiho in pridi pogledat.« Razgrnila je zastor za nama, da je pre-stregla svetlobo, prihajajočo iz okrogle sobe, nato je neslišno pritisnila na kljuko težkih vrat in jih odprla Tako sva skriti v temi gledali skozi odprta vrata. Videla sem, ali vsaj zdelo se mi je, da vidim dolgo sobo z nizkim stropom. Plamen ugašajočega ognja je dajal edino svetlobo, ki ml je omogočila, da sem za silo razpoznala predmete in razdaljo. Ogenj je razlival rožnato svetlobo po sredini sobe ter po nama nasprotni strani, d očim sva bili midve skoro docela v temi. Komaj sem vse to opazila, že sem zaslišala tisti gluhi ropot ter škripanje, ki se mi je približevalo. Na visokem naslanjaču, ki se je premikal na kolescih, je sedelo bitje z valujočo grivo, bitje, ki so se mu roke naglo premikale navzgor in navzdol ter dajale mehanizmu naslonjača kar največjo brzino. Ko je prišlo skuštrano bitje do mene, je glasno govorilo: »Jaz sem Napoleon pred Austerlitzem! Jaz govorim in prestoli se rušijo, cesarji padajo, narodi trepetajo in tisoče ljudi se bori in umira. V trenutku ml je naslonjač izginil izpred oči in človek, ki ga je premikal, je postal drugo bitje: »Jaz sem Nelson!« je vpil. »Poveljujem floti v Trafalgarju. Zapovedujem s slutnjo v zmago in svojo smrt. Vidim, kako me sprejemajo bogovi medse, vidim svoj pogreb; vidim solze, ki jih preliva moj narod, vidim svoj prihod na slavno angleško grobišče; moj spomin bo ovekovečen, pesniki me bodo proslavljali v svojih nesmrtnih pesmih!« Voziček je škripal proti drugemu koncu sobe, nato se je vračal proti nama. Znova se je prikazala pred mojimi očmi v slabi svetlobi fantastična in strašna pojava na pol človeka, na pol blazine. Ko se je znova oddaljeval, je postal Shakespeare, nadaljujoč svoj pohod po sobi. V trenutku, ko se je bližal kaminu, je zagorel poslednji ogorek. V svitu plamena naju je človek zagledal na pragu odprtih vrat. Voziček se je nenadoma ustavil, nato se je obrnil ln se kakor divja žival zapodil proti nama. Komaj sva se mu utegnila umakniti, že se j« zapodil v zaveso in jo strgal. Skozi luknjo je prodrla svetloba svetilke, ki je gorela v okrogli sobi. Invalid je ustavil svoj vozt-ček, sklonil je glavo in naju radovedno gledal. »Zmečkal sem jih! Zdrobil sem JOi na koščke, ker so se drznili semkaj!< Je nu> mral samemu sebi. Nato naju je pogledal. V tistem trenutku se je vrnila njegova misel k Shakespearjn in kraju Learju. »Gonerilla ln Regana, moji dve izprijeni hčerki!« je zaklicaL »Pekel mi Ju pofiilja, da bi se mi rogali!« Drobne zanimivost! Ureditev kitajskih rek. V kitajski provinci šansi so napravili načrt za regulacijo ondotniih rek. Načrt obsega d bo 10 let in predvideva zaposlitev 7 milijonov mož. Regulacijska dela naj bi v prvi vrsti pripomogla k temu, da reke ne bodo več preplavljale bregov in povzročale ogromne škode. Porast veneričnih bolezni na Angleškem. Iz Lizbone poročajo po britanski statistiki za lansko leto, da se je število veneričnih bolezni v primeri z boleznimi te vrste v letu 1941. pomnožilo za 700 odstotkov. Levj in kače v iztirjenem vlaku. Pred dnevi je odšel iz Harlema vlak ki bi bil moral doseči končno postajo Nimega. Med tovonvmi vagoni tega vlaka je bilo tudi več voz, v katerih so prevažali zveri in prtljago nekega zvernjaka. Ko je vlak bil kakšnih 60 km od Harlema, se je lokomo- tiva iztrila ter potegnila za seboj nekaj vagonov. Naključje je storilo, da je bil med temi vagoni tudi vagon z levi in kačami, ki so porabili ugodno pril ko, da so zapustil svoje kletke ter se raztepl' po okolici, kar je povzročilo velik strah med prebivalstvom. Treba je bilo prirediti pogon na zverine ter so morali dva leva ustreliti z revolverjem. Ostale leve so ujeli, kače pa so prav tako izvab:li, da so se vrnile v kletke. Kc so odstranili vzroke nesreče, je vlak po presledku šest h ur nadaljeval svojo vožnjo. Velik požar v Parizu. V desetem okraju pariškega mesta je izbruhnil v rklidlšču neke izvozne tvrike ogonj, ki je nastal zaradi napake v napeljavi za centralno kurjavo. Ogenj je povzročil tako hudo škodo, da se je zrušila hiša, ki je imela več r„:d-stropaj, na kup. škoda gre v milijone. ANEKDOTA VOLTAIRE IN GOST Neki bogataš, ki je bil znan tkao po svoji neotesanosti kakor po kratki pameti, je povabil Voltairea na kosilo. Voltaire je z velikim tekom jedel in gostitelj se ni mogel premagat, da ga zaradi tega ne bi zasmehoval, češ da bi si ne bil nikdar predstavljal, da bi mogel velik filozof pokazati tako navdušenje za dobrote. ki so na m:zi. Na to je Voltaire odvrnil: »Zelo lepo. tako boste vsaj v bodoče vedeli. da je dala Narava, kar je dobrega za vse ljudi in ne samo za bedake!« IZ LJUDSKE POVESTI »... in razbojniki so ujeli dobrega in plemenitega moža ter s,a neusmiljeno mučili. Vsak dan so rnu odsekali po en prst z roke al-; noge .. Celih sedem tednov je moral ubogi človek prenašati nepopisne muke.« KRATKO VESELJE — Gospodična Mira, ali bi bilo va£enm očetu po volji, če bi postal njegov zet? — Mislim, da bi ga to celo zelo veselilo ... Njega vesele vedno n-' '-e stvari kakor mene. PRI ŽENITVENEM POSRLDuVALCU »Prosim fotografijo te dame,« Je rekel ženitveni kandidat, »ki ima 200 tisoč Hr dote«. »Obžalujem,« je cd govoril posredovalec^ »to ni prj nas navada, če presega dota 154 tisoč, ne kažemo fotografij neveste!« Selio Fiorh Bilo je napisano Enzo Romani, mlad. nenavadno prikupne vnanjosti in lepih nad, je absolviral umetnostni licej. Človek na mestu; v neredu je bila včasih le njegova prehrana, ki je bila tudi edini vzrek njegove slabe prebave. Po izpitu je šel na letovanje. Naš Enzo je diplomiral v arhitekturi; drznil pa si je tudi slikati. Vsekakor, bil je mladec, poln dobre volje in nad vsem fantazije. In, da bomo odkriti: v svoje slike je devai toliko fantazije da si s težavo razbral, kakšne sorte so njegova dela. S:cer se to naše dni mnogokrat dogaja. V arhitekturi pa je bil Enzo Romani neprckosljiv v gradnj'- — gradov v obla« kih! Tu je bil višek. Blesteč dokaz za to je doprinesel, ko se je v Cortini seznanil s komaj osemnajstletno gospodično Olgo hčerko edinko Oskarja Ttmonda, veletrgovca z živili, ki si je s pomočjo trgovine ustvaril vsega uvaževanja vredno premoženje. Enzo ni bil sam v Cortini Spremljal ga je Bil neločljivi prijatelj radosti in bolečin, naslad in postov. Sila razumna žival je bi' psiček Bil. Ne samo prijatelj; bil mu je tudi go» reče postrežljiv sluga. Bil je vsako jutro najprej ob določeni uri zbudil gospodarja in mu prinesel obleko: srajco, spodnjice, hlače, noga* vice. čevlje kar je Enzo vsak vtčer preden je legel v posteljo, stresel povsod; včasih kar po tleh prostornega podstrešja petnadatrojne palače, v kateri je stanoval. Če je Enzo Romani uporabljaj svojo najboljšo fantazijo za zidanje gradov v oblakih, ai lahko predstavljamo ves sijaj tistega, kar je začel zidati po snidenju z gospodično Olgo. Jeseni naj bi skupaj naredila izlet na očarljive florentinske griče ... — Z vašim strojem, naravno: ker vi gotovo imate stroj? — Da, da... kako ne? Res da je majhen, naravno, koristen strojček . . . In da ne bi obtež 1 svoje vesti r. novo lažjo, je jadrno segel v žep in potegnil vžigalnik ... Končno, ali ni tud: vžigalnik stroj? Idila je torej pričela poganjati. Dekletov oče. kakih 50 let star plešast mo--žiček, debelušast. dobr čina, je Enza dobrohotno gledal kot bodočega zeta. Nameraval je po povratku v mesto poizvedel! kako je ž njim in potem bi bila zadeva urejena Mati pa dober stot težka žena. ie zmerom ko je našla mlada človeka sama, kar kriminano pogledovala in hropela kakor nadurna žival Enzo je temeljito preudaril vse negativno in pozitivno m se je iz previdnesti branil izdati svoje ime. Dal je naslednji naslov; »Zsno Ma= roni, ulica B. št 120.« Ni si dela1 iluzij in je nekega dne kar na lepem izginil. Ko je Olga, ki se je bila resno za!ji'b la vanj spoznala, da je izigrana, je »mnogo dni prejokala od bolečine in jeze Sicer pa ni bilo tako hudo. Res e b 1 naslov napačen, ime pa je bilo prav za prav isto, samo črke so bile prestavljene. Brezuspešne pa so bile poizvedbe, katere je povzei Olgin oče, ki ga je bolela hčerkina žalost, pri anagrafičnem uradu mestne občine. — O, ti slepar! Lažnivec! — je včasih planilo dekle. — In zdelo se je. da j« moj kuhan in pečen! — No, meni se ni nikdar zdel genij! — je poskušal cce. — Niti ene sobe ne bi mu za- upal, da bi jo pobelil, in ne enega kurnika mu ne bi poveril, da bi ga Sezidal! Nekega mrzlcoa novembrskega večera ie gespod Oskar Timondo zaklenil pisarno in stopil na cesto; nameraval se ie temeljit« cpre* hoditi, da bi si inalo razvedril duha pc dolgih osmih urah. ki jih jc bil presedel za svojo pisalno mizo. Pravkar je hote! okrog ogla ko jc med glasnim cviljenjem začut:l in vde? temen stvor, ki si je hote! priboriti pot med njegovim' nogami. Bil je pes z ročno košarico v gobcu, ki je. cvileč in šepajoč, ob zidu počasi lezel naprej. Oskar se je naenkrat zdrznil: pogledal jc pazljiveje in zazdelo sc mu je, da psa pozna. »Bil!« je zaklical in četveronožec je takoj spremenil smer in se z repom med nogami približal tistemu, ki ga je klical. Res jc b'l Bil. iz mesa in kosti; zdaj predvsem iz kosti, res jc teda b ! jc prav on! Oskar je poboža! ž val. vzel košarico in kos pop:sanega papirja iz nje. Pristopil je k električm luč' in bral: »Dragi Terenzio prosim vas. pc šljite mi še nocoj po B lu običajno večerjo; bodite uver-jeni. da vam bom plačal dolg takoj, ko bom prodal nove slike « P. S. Prosim poskrbite tudi za psa. Pod prvim delom listka je gostilničar pripisal: »Ne in ne! Dovolj jc z angleškimi ob> ijubami! Dokler mi ne plačate zaostanka, vam ničesar več ne pošljem!a Pod P. S. pa je Terenzio napisal: »Za psa na drug način.« — Nu, videlo se je, kako lepo je poskrbei zanj! Oskar je omahoval premišljujoč: »Revež, prav on je!« Odločil pa se je takoj. Dal je Bilu košarico med zobe in mu sledil do usodne gostilne, poiskal gostilnčarja. se mu predstavil za Enzovega soiodnika, mu očital brezobzirnost nad psom in poizvedel o vsem. Ml deničev dolg r.i bil sila velik- komaj kak h 300 lir. Go«pod Oskar je takoj dal 100 lir na račun s pro-njo. naj ostane zadeva tajna; naj* manj sme seveda vedeti prizadeti, in haj stranki priljc izdatno in okusno večerjo. Brez skrb : on jamči da bo vse plačano. Gostilničar sc ic kar potapljal v kesanju. zahvaljevanju sale> malejkumih in v zagotovilih, da bo z največjo fkrbjo izvršil naročeno. Enzo se nikakor ni mogel načud ti. ko je videl, da hrane kar noče b ti korca z ročne ko--?ar'cc. Namesto običajnega četrta navadne vode. ccla steklenica Orvieta! Tudi Bil ni bi! nikdar de'ežcn takega izob lja — Kdo neki je posvetil v Terenz-jevc njožca-nc?« se je brezuspešno spraševal. Vsekakor pa je z užitkom jedel. Nas ednje jutro okrog o^me jc Fnza Roma-niia vrgel iz ležišča hišni zvonec. »Ob tej ur ne more biti nihče drug kakor tista nedostojna vratarka. Zdaj bc videla!« ie godrnjaje z vso naglico šini! v obl'ko. Vse barve mavrice so sc bliskovito zvrstile na Enzovem obrazu, ko je odprl vrata in zagledal pred seboj Olgnega očeta! Buliil *e vanj z odprtimi usti. skoraj brez sape. Toda prazničen, zaupen, skorajda očetovski način, s katerm sc mu je Oskar Timondo bližal, prožeč mu obe roki ga je opogumil — Ne niso potrebne mnoge razlage, dragi mladenič. — je h tel zatrjevati došlec — Slučajno sera zvedel za vaše pravo ime in za važ naslov in sem vas hotel obiskati. Če n:sem preveč indiskreten. bi tudi želel videti kako vašo sliko... Enzo ni čakal, da bi željo ponovil. Ncraudo^ ma je razpostavil ob prosto steno pol tucata slik. — Dobro ... dobro; in kaj delate, če smem vprašati. Enzo ni takoj odgovoril, tako ga je prese-net lo i^cnavadno vprašanje; potem je povzei: »K ij delam? Lepa je ta, prodajam jih« — In,., dobite koga. ki jih kupi? Dobro, posluša te mladenič: moja žena in moja hčerka b vas zelo radi videli. Ali sprejmete moje povabilo drevi na večerjo? — Toda jaz resnično... — Ne. ne! Ne dopuščam ugovorm Pričakoval vas bom pri večerji; na svidenje drevi cb dvajsetih. Evo naslov! In ne pozabite Bila! Doma pri kosilu je Oskar razlagal: »Re* nima n'ti pare; toda je iz dobre družine in zelo priden sinko. Jaz pa bi v svojem podjetja nujno potreboval pomoči: moral bi sprejeti uradnika, če postane moj zet b: Enzo Romani mr.gel postati tudi moj poslovni član.« Medtem ko je oče govoril, je OIg:no arce trepetalo od radost) in sreče pijana duša je dala njenim očem čudovit ogenj. — Kdo ti je pa povedal, da more nekdo, ki je študiral arhitekturo m sl"ka. pomagati prodajati tvoje blago? — je podvomila žena. — Jaz ti rečem! Jaz draga moja Tilda! Človek, ki mu uspe prodajati slike, kakršne je meni pokazal, bo kar neprenosljivo prodajal blago! Kocka je padla. In Enzo Romani, ki je opustil prespektirane in planimetrčne načrte, palete in čopiče, sličice in slike, se je poročil s Olgo Timondo in postal veletrgovec z živiH. ŠPORT še o Bogataju in tovariših Morda zadnje poglavje o morda zadnjem table-teniškem turnirju minule sezone K včerajšnjim podatkom o zadnjem table-teniškem turnirju v spre. tni režiji športne sekcije Hermes« nam je naš sotrudnik napisal še naslednjih nekaj opazovanj: Neugnani table-tenisti so imeli v sobote-, nedeljo in ponedeljek, kakor so napovedali, svoj »zadnji« nastop v tei sezoni. Ni pa še bil niti ta nastop pri kraju, ko so se že dogovorili za naslednjega in se še spo-rekli povrhu, kdo naj priredj še enega... Toliko naj bo za uvod, da boste videli, da ti možje še ne mislijo pospraviti svojih loparjev, miz in mrež, v katere so letos ujeli lepo število novih pristašev in navdušenih igralcev. Na tekmovanju, ki ga je priredil zopet Hermes in katerega organjzaciia je bila zlasti v nedeljo zelo dobra, je nastopilo zopet preko 100 tekmovalcev in tekmovalk, ki so tekmovali v vsega skupaj sedmih kategorijah, ki so bile vse, razen dam-skega prvenstva, zasedene ^elo številno in ni čudno, da se je tekmovanje zavleklo do tretjega dneva, dasi so neprestano igrali na Štirih mizah. Najbolj so se seveda izkazali iopet stari rutinirani igralci, med njimi zlasu Bogataj (Hermes), ki je dosegel kar štiri zmage, od katerih je bil najbolj vesel seveda one v skupim poedincev. Prav tako dobro so se odrezali tudi Hermežani v celoti, kajti priborili so si prav toliko prvih mest in še mnogo drugih vidnih. Med favoriti je zopet razočaral svoje pristaše Bradeško, ki si je sicer priboril vstop v finale, kjer pa se je moral zadovoljiti samo s četrtim mestom. Posebno dobro in tudi efektno je igral v tem tekmovanju Poženel (Hermes'), ld bi bil »skoraj« zasedel p-vo mesto med posamezniki. Od ostalih moramo zlasti še pohvaliti Krečiča, ki je po precej dolgem odmoru in zelo kratkem treningu pokazal prav lepo igro in tudi zasluženo zmagal v skupini B, dalje Medveda, ki se je plasiral pri poedincih med prvo osmorico ter slednjič Morana, ki je bil tudi že zelo blizu finala in je že v 1. kodu odpravil nevarnega šuberta. Posebno presenetljiva je bila skoraj gladka zmaga Hermesa I. nad Korotanci v tekmovanju moštev, kjer je doživel Bradeško kar dva poraza, najprej pri Bogataju in nato še pri Poženelu. Drugače kakor na prejšnjih turnirjih je bilo tudi damsko tekmovanje na zadovoljivi višini, čeprav so nastopile samo štiri — toda najboljše. Posebno moramo pohvaliti Fuginovo, ki je od vseh največ napredovala in bi zaslužila tudi prvo mesto — pravijo, da ima odličnega trenerja — čeprav lahko rečemo, da je bilo vprašanje zmagovalke zelo odprto, ker so vse štiri močno izenačene, kar kažejo že sami izidi, ki so zahtevali vedno po 3 sete. Zmagovalka Pogačarjeva je pokazala zelo dobro obrambno igro in pa, l:ar je tudi odločalo — največjo mirnost. Pri junlorjih oo imeli zopet glavno besedo Štefan Strojnik, Potočnik, Meden in Mlakar. Zelo nevarnega nasprotnika je imel zmagovalec v Jankoviču, ki ga ni porazil ravno fair. Po tekmovanju je bilo zmagovalcem razdeljenih 26 krasnih, večinoma praktičnih nagrad, ki so jih nagrajenci res zaslužili vzpričo vztrajnega treninga. Radio Ljubljana ČETRTEK, 8. APRILA 1943/XXI. 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Piošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45; Nape vi in romance. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Prenos za Nemčijo. 14.00: Poročilo v italijanščini. 14.10: Vojaške pesmi. 15.00: Poročilo v slovenščini. 17.00; Najpoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert antične in sodobne glasbe. 19.30; Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napove! česa, — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40; Simfonični koncert vodi dirigent Alceo Galliera. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šija-nec. — Operna glasba. 22.15: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 8. aprila, ob 18.30: Veliki moi. Red Četrtek. Petek, 9 aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 10. aprila, ob 18.30: V času obiska- vanja Premiera Red Premierski Nedelja, 11. aprila, ob 15: V času obiska-vanja. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — ob 18.30: Prava ljubezen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. »Veliki mož«, izvirno delo dr. Ljube Prennerjeve. Osebe: Vrhunec — VI. Skrbim šek Praznikova — Starčeva, Praznik — Cesar, Nada — Rasbergerjeva, Zorin — Brezigar, dr Votlina — Peček, d?.-Močerad — Košuta, prof. Pivnik — P. Kovič, Vovk — Lipah. Lisjak — Košič. Modrijan — Raztresen, Skaza — Bratina, Grajšek — Blaž. Mogočnik — Drenovec Kresnik — Nakrst, Milka — Sanci-nova. Komisar — Gorinšek. Režija: Milan Skrbinšek. Scena: A. Gerlovičeva. E. Gregorin: »V času obiskanja.« Drama bo uprizorjena v velikonočnem času. t. j. od tihe sobote, 10. t. m., do velikonočnega ponedeljka 26. t. m. E. Gregorinovo pasijonsko dramo v V času obiskanja«. osem postaj o Je» zusovem poslanstvu. Nastopajo: Marija — Starčeva. Jezus — GregcTin, Janez — Verdo-nik. Simon-Peter — Bratina. Juda iz Karije — Nakrst, Vel. duhovnik —.P. Kov'č, Prvak starešin — VI. Skrbinšek. Rabi Gamaliel — Pre-setnik Farizej — Gorinšek. Saducej — Lipah. Poncij Pilat — Peček. Stotnik Petronij — Drenovec. Gladiator iz Galije — Potokar, Ves ronika — Simčičeva itd. Režijo ima avtor g. E. Gregorin. Glasba, ki spremlja delo skozi vsa dejanja, je delo prof. M. Tomca. OPERA Četrtek. 8 aprila, ob 18. uri: Madame Butterfly. Premiera. Red Premierski. Petek. 9 aprila: Zaprto. • Sobota, 10. aprila, ob 18 Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 28 navzdol. Nedelja, 11. aprila, cb 10.30: Sirota Marko — Obuti maček. Prireditev GILLa. — ob 18: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. ♦ Prva letošnja uprizoritev Pucoinijeve opere »Madame Butterfly« bo za premierski abonma v četrtek, 8. t. m. Opera je deloma na novo zasedena. Tenorsko partijo Pinkertona bosta pela Lipušček in Sla-doljev, partijo konzula Sharplessa g. Popov, partijo Gora Sladoljev in J. Rus. Pri premieri bo pel Pinkertona Lipušček, Gora Sladoljev. Butterfly poje Heybalova, Suzuki — Golobova, Kate Pinkerton — Spanova, princ Yamadori — Dolničar, bo-nec — Lupša, komisar — M. Gregorin, uradnik registrature — Skabar, mati — Škrjančeva. Opero dirigira D. Zebre, reži ra C. Debevec, inscenator: A. Foriga. Morda še ne veste, — da je Črno morje sestavljeno iz treh plasti. Gornja plast je globoka 15 metrov in je skoraj izključno iz rečne vode; srednja, ki vsebuje neznatne količine soli, je iz raztopljenega ledu; spodnja pa vsebuje zelo malo kisika. Zaradi tega je to morje zelo temno in je dobilo tako ime; — da so v Miinstru v Nemčiji še v pre teklem stoletju čakale ženina težke preizkušnje. Ko so bili poročni obredi v cerkvi opravljeni, je moral teči ob nevestini kočij do doma; tam je moral svatovsko obleko zamenjati z delovno in med gostijo opravljati domača dela ter se naposled postaviti za nevestino stolico s praznim krožnikom pod pazduho in tako prisostvovati pojedini; — da so prebivalci zooloških vrtov, ra žen opic, med letalskim napadom zelo hladnokrvni; — da so leta 1500. brezuspešno oblegali grad Miiden na Nizozemskem. Kar ni doseglo orožje, pa je dc segla zvijača. Položili so velik sod na voz in ga odpeljali pred obzidje. Branilci so mislili, da jim grozi strašen top in so rajši odprli vrata; — da so ključavnico, seveda v enostavnejši obliki in iz lesa, poznali že 2000 let pred Kr., 9odobna ključavnica pa se je pojavila konec 17. stoletja; — da cebre pijejo na studencu po določenem redu: najprej samci, potem samice (matere) in naposled mladina. Ce mlada cebra ta red prekrši, jo odrasla takoj prepodi na njeno mesto; — da je neki argentinski mehanik izumil robota-dojiljo, ki zna med drugim tudi uspavati dojenčke; — da je neki krojač v Stockholmu za stavo napravil v dveh urah celo žensko obleko; — da so v Švici šoferji po petih letih službe odlikovani s svetinjo, ki jih naredi nedotakljive v pogledu prekrškov cestnih predpisov; ZAHVALA Za odkritosrčne dokaze iskrenega sočustvovanja, ko smo jih prejeli ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene-zlate hčerke, gospodične BERNIK MI JE Mali oglasi »n auro L ftajanj« ------L —JO. a >57 !x •ft\\rffiwr/ft\\rffi Oggi al Cine UNION Danes v kinu UNION <>i-—< ^TT^TT^TT^: -to Damast prt velik, s 6 servieti. ,»[olno-ma nov krasen predvojno prima la blago ugoidno prodam. Ogledati od 14. do 17. Jermol. Prtrarcova 24 (Kolenskega). 5583-6 Preprogo iepo « krasnim vzo-rem. prodam. Naslov v vstu Jutra. ' 5693-6 .Gmotni R E G IA REŽMA >i iibhih m. i nimmi— A. ALEXAJVDER: 10 POZABLJEN NAPEV ROMAN Zakaj se tako tenkovestno prikriva podrobnost, ki bi jo imel vsak državljan pravico zvedeti in ki ima vsako oblastvo neutajljivost dolžnost, da jo razglasi? Zakaj kriminalna policija ne pove, da gre polovica zločinov, ki so jih v zadnjih mesecih baje izvršili ,neznani storilci', na rovaš enega samega mogočnega poedinca? Poudariti je treba, da je izraz ,mogočnega' docela upravičen, če pomislimo, ko-ko klavrno so se izjalovili vsi poskusi policije, da bi ga dobila v roke. Mimo tega bi bilo koristno vedeti, zakaj se obsežno gradivo, ki zadeva tega človeka, hrani na skritem kraju in zakaj so vsi spisi, ki se nanašajo nanj, označeni z začetnico »W« namesto njegovim imenom, čeprav je vodilnim uradnikom dobro znano, da se piše Wilkins? Že danes vemo, da bo zadeva »Ala Fullerja« najpozneje čez teden ali dva tedna končala v tistem tajnem skrivališču pod značko »W 104« ali morda tudi »W 105«, kjer bo čakala nadaljnjih, kakor se je zgodilo že s prejšnjimi 103 zadevami. Izmed teh 103 zadev se jih nanaša devet in petdeset na umore ene ali več oseb, sedem in dvajset na velike tatvine z vlomom, štirinajst na omejitve osebne svobode in druga nasilstva, tri pa na napade proti javnim prometnim sredstvom, zaradi katerih je izgubilo življenje več ko dva in trideset oseb. Po listinah, ki leže v zgoraj omenjenem tajnem arhivu, je bandit v celoti povzročil smrt več ko sto desetih oseb, med katerimi je bilo sedem policijskih uradnikov. Razyen tega je treba imeti na misli, da se hranijo v tajnem arhivu samo tisti spisi, iz katerih neoporečno izhaja, da je povzročilec zločina skrivnostni Wilkins. V drugih slučajih, kjer je bilo le količkaj moči naprtati krivdo .neznancem', so bile zadeve uvrščene pod raznimi manj vidnimi naslovi, da ne bi tolikanj bodle v oči. Ako bi vse te zadeve vestno prerešetali in uredili, bi se število žrtev .neznane' pošasti v človeški podobi kaj hitro podvojilo, če ne potrojilo. Kako naj si razlagamo vse to? Ali gre za korupcijo ali vsaj za popolno nezmožnost policije, da bi zmagovito končala boj proti zločincu, čigar preka-njenost, odločnost in brezvestnost se dviga za tisoč vatlov nad povprečno mero ? — Mislimo, da za oboje. Naša policija je organizirana tako, da je kos samo zločincem, ki njih bistroumnost ne presega bistroumnosti praznoglavih in okornih detektivov. Vsak drug zločinec, čigar metode le za trohico presegajo normalo, ostane in mora ostati zmagovalec... Wilkins! Prvikrat vržemo to ime med občinstvo. V današnji številki priobčujemo tri fotografije nedosegljivega zločinca v treh različnih preoblekah. Dejstvo, da prihajajo te slike iz arhiva redarstvene popisne službe, je pred vsem dokaz nezmožnosti poklicanih, da bi očuvali uradne skrivnosti, mimo tega pa tudi dokaz kaznjive trdovratnosti, s katero prikrivajo občinstvu svoje neuspehe in si tako onemogočajo poslednjo pot, ki jim ostane: da bi vsaj s pomočjo občinstva dobili zločinca v roke, če mu sami ne morejo do živega. Zato vabimo vse čitatelje, naj pomagajo zgrabiti Wilkinsa! Kdor je le enkrat videl zločinca v kateri izmed tu priobčenih preoblek, je naprošen, da stopi neutegoma v zvezo z nami. Hkratu naznanjamo, da imamo o Wilkinsu dokaj več gradiva, nego bi ga mogla pokazati policija, ker razpolagamo razen s prepisi vsega, kar skriva le-ta v svojem tajnem arhivu, tudi z mnogimi drugimi, skrbno in potrpežljivo zbranimi listinami. Prepričani smo, da se nam bo kmalu posrečilo spraviti nevarnega zločinca v past, seveda z uporabo sodobnejših načinov, nego so tisti, h katerim se še vedno zateka kriminalni oddelek naše policije. V popoldanski izdaji priobčimo nadaljnja odkritja.« • • • Ta članek je napravil globok vtis in obrodil čudne posledice. Občinstvo je mrzlično čakalo popoldanske izdaje. Pred uredniškimi prostori lista se je bila že zgodaj zbrala velikanska množica brezdelnežev, ki so koprneli po »nadaljnjih odkritjih«. Toda radovedno pričakovanje se jim ni uresničilo. Velika železna vrata sivega poslopja se niso odprla, oknice so ostale spuščene in po ničemer ni bilo moči spoznati, ali ▼ uredništvu delajo ali ne. Množica je čakala do treh, nato do štirih; šele o polipetih so se vrata odprla, in iz hiše je smuknil vajenec, ki je pričvrstil na zid poslopja majhen razglas. Občinstvo je z nemajhno osuplostjo čitaio: »Danes ob štirinajstih je dobil ,New York DaHy Journal' drugo lastništvo. Izhajanje lista se do na-daljnega ustavi. — Čez kakih štirinajst dni se tu odpre tovarna za marmelado.« Množica je jela godrnjati. Ljudje so izmenjavali najrazličnejša mnenja in domneve, ko je mahoma nekdo glasno zatrdil: »Prav Wilkins je kupil list.« Te besede so učinkovale kakor bomba. Množica je s silo vdrla skozi vrata, v diru zahrumela po stopnicah navzgor in se razlila po redakcijskih prostorih. Našla je vse sobe prazne: le tu pa tam si videl kako mizo ali pisalnik, prevrnjen stol, svežnje starih časnikov, police s knjigami in koše za odpadke. V zraku je bilo čutiti smrad po sežganem papirju. Nekdo je odprl vratca ene izmed peči in našel v nji kupček zoglenelih ostankov; z ostalimi pečmi je bilo enako. Nastopil je močan oddelek redarjev, ki jim je le s težavo uspelo, da so spravili razburjene ljudi iz hiše. Od sedemnajstih pa do dvajsetih je kraljevala po hodnikih policijske palače globoka tišina. Vsi so vedeli, kaj se godi: v mali dvorani je bila izredna seja, in ko so se po končanem posvetu vrata odprla, je stopil iz dvorane kapetan Hearn v družbi poli« cijskega ravnatelja in ministra. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja sa konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d, kot ttokarnarja; Fran Jer&n — Ze mseratn) det je odgovoren; Ljubomii Volčič — Va v LjubijanJ^