PoStnina platana v gotovini. Speti, in abb. pot. a. Ut. SPVEHtlfgfPgiaOgK UR EDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK PoStni čekovni račun i*. lllsm Leto 11. Štev. 29 GORICA DNE 18. JULIJA 1946. Cena L. 4.— OSVOBODIMO RESNICO IN RESNICA BO OSVOBODILA NASI Beseda izobražencem Vedno razburjeni Partizanski inteligent (šolan ra zumnik) je prišel k župniku na deželi z nalogo propagandista. Župnik mu pravi: »Naše ljudstvo po trebuje m želi miru, da se duhovno odpočije in zbere.« Oni pa na to prav iskreno :»Ntiv, pa je naroče no, naj ljudi neprestano držimo v zanimanju in razburjenju za narodne ideale.« O teh in drugih idealih OF kasneje, najprej pa bi rad spregovoril sebi in njemu in tovarišem o notranjem miru, ki smo ga tako zelo potrebni, da bi mogli zopet enkrat pogledati vase in r-i tudi opreti nase. Tak počitek v sebi je neogiben pogoj, da more eloo ek, kakor zahteva njegovo umsko dostojanstvo, tudi sam misliti, soditi, hoteti, nikar da bi zanj delal vse misli in sklepe zgolj radio, mitinški kričač in časnikarski stroj. Ži nešolani naši ljudje čutijo potrebo po samostojnosti misli in volje; miting in časnik sta jim že v breme in tudi zavoljo tega se nagonsko upirajo nedeljskemu delu: saj nedelja ni le Gospodov dan, ampak tudi dan duše, če se katera hoče sebe vredno uveljavljati. Zoprno ji je, da bi se vsa gubila v tujo zunanjost, ki je manj vredna kot ona sama. Umirimo se! Če jo nešolan človek potreben, da so ponovno v sebi odpočije m sebe najde, tembolj je to dolžan dostojanstvu svoje osebe slehernik od in-teligentov. Saj smo leta in leta šo ■ lali duševne moči ob vrhovih znanstvene in umetnostne tvornosti. Kdo ne bi mislil, da poslej nikoli vee ne bomo mogli pogrešati duhovne dejavnosti, ki bi ustrezala takemu šolanju! 1 glej žalost: mnogi izmed nas izobražencev so ne sra mujemo, da zgolj drugi nekontrolirano za nas mislijo in nam svoje sklepe vsiljujejo. Ne trdim, da morda iz slabotnega strahu žrtvujemo svoje prepričanje. Ni treba; saj trdnega prepričanja^ nimamo, ker si ga ne utegnemo poiskati, kaj šele utrditi. Za. kaj takega, je treba nekaj pokoja, toga si pa ne damo, niti nam ga ne privošči tiranija so dobne družbe, pa najsi nosi ime fašizma, nacizma ali komunizma. Res je težko reči, katera sužnost danes človeka huje tare, ali telesna ali duševna. Ogorčena bridkost navdaja dostojno ljudi, ko gledajo sužnje. - vojne ujetnike: trpljenje, da so Bogu smili! A nič manjša žalost, opazovati sužnost misli in volje, in še zlasti pri inteligenci. Z obojim usužnjevanjem komunizem doseže, kor hoče imeli: ne več mislečih in svestnih ljudi, ampak maso brez razsodnosti in volje. Zgled iz živalstva V Erjavčevih »Domačih in tujih živalih« sem bral, kako hribovski Baski pripravljajo mlade mezge k voljni pokorščini. Ubogo žival ob steni dvignejo na zadnji nogi ter jo tesno privežejo. Nato eden po njej z bičem udarja, drug pa ji ves čas na uho tuli izbrano ime. Mezeg od bolečine in strahu trepeta. In to ravnanje se tolikokrat in toliko časa ponavlja, dokler ni gospodar prepričali, oa je žival dodobra ustrole-na. Kadar ta poslej na težkih gorskih poteh pod bremenom že peša, je dovolj, da ji poganjač na uho zatuli njeno ime, pa uboga para preplašena napiie zadnje moči in brezumno zdirja naprej. Ta zgodba mi sili v spomin, ko vi-d:m, kako jo ljudstvo strahovano z grožnjami, ječami, prisilnim delom, plenitvami, umori. Ob vsem tem n:u pa neprestano - ulijo po časopisih in mitingih: narod, svoboda, demokracija, smrt fašizmu, smrt reakciji!... Ali tudi mi le nrnsa brez lastne volje? Uspeh ni izostal: ljudstvo je p> velikem delu postalo masa, ki se da porivati po mili vel ji priganjačev. In žal, da le preveč tudi mi, kateri smo se vendar nekaj več šolali. Ne ponavljam, kako se izrablja tak položaj, da se ruši dediščina narodne vere in pači slovenska kultura; za to in take dobrine je nekemu delu naroda čut toliko otopel, da nam za sporazumijenje z njim manjka že skoraj vsaka vzajemna podlaga.. — Vendar pa še človeka preseneti, da imamo šolani izoteaženoi že za sa me politične cilje in poti naroda neverjetno malo samostojnega umevanja. — Kaj pravite k naslednjemu primeru? Večina naših prostakov že ve in ponavlja, do je rdeča zvezda edina zapreka, radi katere zapadni zavezuiki ne puste Slovenije v Trst. No, ob vladnih volitvah v Sloveniji so tamošnji diktatorji iskali tudi pristanka goriških inteligen tov. In res so nekateri goriški izobraženci, celo taki, ki hočejo biti več ali manj oddeljeni od OF, dali svoje ime za politično trditev, da vidijo primorski Slovenci edino rešitev svojega narodnega problema v TITOVI Jugoslaviji. Nekdo je izjavo zagovarjal, češ da »Jugoslavija, je le ena«. Ni ros. Jugoslavija je danes tako mehanične ena pod pritiskom tiranične diktature, a po dejanskem mišljenju in čutenju svojih narodov stremi s trpi jen jem prepojena in za prerod jiarediia Jugoslavija k resnični krščanski demokraciji, kakršno so dobro poznale srečnejše dobe zgodoviue. Kdor so potakem na Primorskem s poudarkom izjav-ja za TUavo Jugoslavijo, glasuje za komunistično diktaturo. S tem se pa pregreši nad svojim zatiranim narodom tam doma in nad koristmi domovine pred zunanjim svetom — in zgubi vsako pravico, da bi se pohujševal nad tistimi, ki so kjer koli kionili pod nasiljem fašizma in nacizma. Svobod) misli! Za nas inteligentc jo v današnji družbi svoboda misli silno važen problem, saj na tej svobodi sloni vsaka druga, celo udejstvovanje svobodne volje. Zato pa nam je v tej gneči zunanjih vplivov treba gesla: prosta pot, naši misli! Naši veliki škofje in Cerkev Spomin mi gre nazaj v tista nedavna leta, ko se je v imenu svobo de misli gnal boj zoper Cerkev; Danes lahko razločneje ko takrat spregledamo, da se je s tem godila Cerkvi velika krivica. Če se ozremo le na novejšo slovensko zgodovino, bodisi politično, cerkveno ali kulturno, je očitno, kako širokega duha in si ca so bili naši knezi-škof je: Slomšek, Misija, Jeglič, Mahnič, Sedej. Ob človeški slabosti in omejenosti je pa razumljivo, da so nižji cerkveni organi včasi iz lagodnosti za nemarjali sveto orožje duha in milosti, pa rajši grabili za priročnej-«c orožje zunanjih pomočkov, če se jun je ravno nudilo. Sedanja stiska bo Cerkvi v tem pogledu' korenita šola. Svoboda v pravih mejah A da bomo pravična, umejmo, d.a je Cerkev kot vorhinja svobode tista močna kraljica, ki previdnostno gleda v globine družabnega organizma in v daljave zgodovinskega razvoja. Seveda, kateri smo njeni verni otroci, ji tudi v tem področju radi priznavamo vplive Sv. Duha. A žc sama zgodovina priča, da je to prizadevna pospeši valita svobode vprav iz daljnovidne ljubezni do svojih krščanskih narodov in v skrbi za njih samostojnost in blaginjo skušala postavljati socialni, kulturni in politični svobodi neke nujne meje. Njen veliki politični ideal v dobi, ko je vladarjem dajala in posvečevala krone, je bil družma krščanskih narodov. Naravno, da se mora zavoljo blaginje vse družine poedinec marsičemu odreči. Ta ideal je bil veličasten in danes ga skušajo posnemati z Zvezo narodov, a upornih človeških strasti ni mogel ta veliki vzor zmagati ne takrat ne danes. — Naj omenim še katere omejitve socialne in kulturne svobode, ki jih je kasneje liberalizem odpravil. Še danes ni vseskozi dognan spor o lom, ali je upravičeno jemati od denarja obresti ali ne. Vsekako pa je kat. Cerkev z bojem zoper o-brestovanje nezdravi razvoj kapitalizma za dolgo dobo zadržala. Veliko socialno in ekonomsko bistrovid-nost je izpričala Cerkev, ko je omejevala družabno in gospodarsko prostost Judov. To njeno ravnanje zna cenili vsak, kdor uvazuje n (‘dogledne razdejalne vplive židovstva bodisi v smeri kapitalizna ali v smeri komunizma. Pomnimo le imena Ra-ganov, Moša Piade in podobna. Cerkev tudi vzdržuje indeks za-branjenega berila ter je svoj čas držala zloglasno inkvizicijo. No, odkar imamo v Sloveniji samovoljni indeks komunistov in njih morilsko tajno policijo, sodim, da nam je minilo farizejsko zgražanje nad Cerkvijo, ki je skušala z varnostnimi u-krepi rešiti, sebe in svoje narode pred uničujočimi strupovi in mikrobi krivih idej. Liberalizem je par vekov sem vse take ukrepe obsojal, zasmehoval in rušil v imenu svobode, dokler ni 's Cerkvijo vred tudi naroda potisnil v surove klešče komunizma. Cerkev pač ima živo zavest, da vsi narodi, katere si je z naukom in krstom osvojila, tvorijo nadnaravni organizem Kristovega skrivnostnega telesa. To telo po dolžnosti varuje pred razdirajočimi škodljivci, pri tem se pa zaveda, da hkrati ko čuva svojo celost in edinost, ohranjuje tudi dragoceno edinost, svojim narodom — in vsaj v neki meri edinost krščanskega sveta. Taka harmonična edinost nikoli ni bila idealno dosežena, vendar vso bolj kot sedanja razrvr.ua družba so se ji približevale dobe, ki se zrcalijo v pesnitvah Danteja, Caiderona in njih sodobnikov. S socialnega vidika hvalijo uravnovešenost elementov tedanje družbe kulturnih narodov tudi nekatolišlci sociologi, n. pr. Sombart. — Odkar pa je razkrajajoča liberalna misel raztrgala edinost Kristove Cerkve in vere, je, razpadla harmonija med krščanskimi narodi; idejni razdor jo kulturno človeštvo razkrajal tem bolj, čim bolj je gini-la vera v nadnaravne vrednote. Odtod je,, da si dane; stoje nasproti s črtom v srcih, m z bombami v rokah no le različni narodi, ampak tudi v istem narodu različni sloji in pri staši različnih svetovnih nazorov. In saj res: kako t>' še mogli biti ena družina, ko pa ne poznajo več ene ga očeta — Boga? Mahnič in Tavčar Tako razdejanje je slutil Nietscha v »Mraku idolov.« V, spomin se mi pa tudi vračata izza pol stoletja dva znamenita Slovenca, ki sta se takrat čutila poklicana, da bi prerokovala: filozof Mahnič s svojim naukom o liberalizmu in njega doslednem razvoju d j komunistične so čudne revolucije; pa njegov idejm nasprotnik novelist Tavčar s svojo preroško satiro -IGR). Ako ju danes primerjamo, se nam mora poleg resnega misleca Mahniča zdet i Tavčar kar naiven. Le v CeiRvi zdravilo Po takih izkustvih zame stoji do- gnanje, dr slovenski inteligenti danes potrebujemo duhovnega miru, dr bi se mogli sredi vrveža vsakdanjih vplivov samostojneje razgledati; in še to jo meni danes bolj očitno kot kdaj prej, da je v sodobni zmedi pbjmov ir. dogajanj le kato-luka Cerkev trdna skala in neugasljiv svetilnik, ki mere rešiti krščan-kim narodom kulturo in svobodo. Bistvo komunizma je laž in smrt, s čimer je Kristus označil hudiča — »očeta laži in morilca rd začetka«. Najhujši zločini nad slovenskim narodom so poskusi, ki spravljajo gledanje na slovensko zgodovino (Kardelj) in kulturo (Kidrič) v območje boljševiške laži in smrti. Slovenski inteligentje, orientirajmo se v tem usodnem razdobju narodne zgodovine ob studencu resnice in živ ljenja, ki je Kristus v svoji Cerkvi. IZ ŽIVLJENJA Vatikan m četniki Agencija Reuter je objavila novico, da so na procesu proti generalu Mihajloviču v Beogradu govorili trdi o nekih dokumentih, ki pričajo o zvezi med četniki in Vatikanom med vojsko. Vatikansko glasilo Os-sevvatore Romano uradno zanika, d , bi imel Vatikan kake zveze s četniki generala Mihajloviča. ■ Kardinal (Iriffin častni doktor Angleškemu krdhiaiu Griffinu je birmingamska univerza podelila naslov častnegi doktorja. Ob tej priliki je kardinal imel pomenljiv govor, v katerem jo rekel med drugim sledeče: »Trenje med vzhodom in zapadom in tragične pomanjkanje varnosti na vsem svetu ima svoj izvor v tem, da so državniki in misleci odpadli od Boga in nadomestili božjo zapovedi z realizmom (svet se m ravna r>o božjih zapovedih). Ja/ menim, da ni bilo še nikoli tako jasni kakor danes, da nas bodo laicl-stični nauk in zgolj fizične znanosti brez vodstva krščanske filozofije pripeljali do uničenja človeškega redu.« Tega mnenja smo tudi mi in zato ■so borimo zoper tisti nauk, ki gradi vse človeško življenje na zgolj materialističnem svetovnem nazoru in noče priznavati božjih pravic v jav- nem življenju. Prepričani smo, da vodi tako naziranje naš narod in človeštvo proti najvočji katastrofi. Da bi to preprečili, učimo naše ljudi vere v duha "i spoštovanja božjih postav ter si prizadevamo, da b: se naši ljudje dali voditi krščanski filozofiji m >e marksistični, ki jo zgolj materialistična in brezbožna. Vsled tega nam očitajo, da smo »reakcionarji« in da v teh kritičnih či sili rušimo enotnost in edinost naroda. Mi pa smo trdno prepričani, da so resnični ir škodljivi reakcionarji tisti, ki hočejo trgati naš narod od vere v Boga in od Cerkve, ta je od tistih temeljev, na katerih je zgrajena vsa njegova zgodovina ill vsa kultura- Narodno enotnost rušijo tisti, ki so započeli kulturni boj ter komunistično revolucijo med slovenskim narodom. Če bi jim bilo šlo za osvobojenje naroda, bi sad njihovega dela ne bila nova komunistična Jugoslavija. Tako pa so začeli revolucij^ in sedaj očitajo tistim, ki branijo svoje nazore in prepričanje, da rušijo narodno enotnost. Prav kakor v basni: ker je jagnje meketalo in se branilo umreti, je zaslužilo smrt: Torej, dragi tovariši, da ne I mo rušili narodne enotnosti, se ne smemo niti braniti niti povedati svojega mnenja. Najlepša hva la za tako svobodo in tako enotnost! Tu se Jpeglaj," pobožni zagovornik, podpornik in gorečnik komunizma in njegove O.F. V roke nam je prišel letakič, ki ga kar ponatisnemo: PRIMORCI! PREČITA JTE NAŠO BROŠURO VERA JE V NEVARNOSTI «« »* KJER SMO DOKAZALI DA SO ŠKOFJE IN DUHOVNIKI PROTI VERI. - ZATORAJi SMRT ŠKOFU ROŽMANU IN VSEM KRANJSKIM DUHOVNIKOM A SMRT TUDI VSEM PRIMORSKIM DUHOVNIKOM - ZAKLETIM SOVRAŽNIKOM KOMUNIZMA ŽIVEL BREZBOŽNI KOMU-NIZEM I ŽIVELA SVOBODA I LA NOSTRA VITTORIA £ IN PUGNO! To naj prečita jo naši primovsKi I lizma šli v gozdove, to naj premisli-partizani, ki so iz narodnega idea Ijo naše primorski mamice in dokle- ta, ki so molile, se zaobljubljale m celo k sv. obhajilu hodile za zmago Osvobodilne fronte. To naj vsaj ne koliko resno preidarijo oni naša so-bratje, ki še danes niso tako pogumni, da bi pogledali, kaj se skri v n pod krinko OF. Fantje, za čigavo zmago ste se bojevali? Žene in dekleta, za čigavo zmago ste molile ir kot kurirke hitele čre/. dr ti in strni Razumniki, od koga sto se pustili varati? Vse vam pove konec lističa: Živel brezbožni komunizem! ki napove d uje smrt vsem svojim sovražnikom in ima kot Mussolini svoj j zmago «in pugno» Da,d a! Vera je res v nevarnosti med našim nekdaj katoliškim ljudstvom, in to po spretno zakrinkani OF, ki je nazadnje le pokazala svoje brezbožne namene. Smrt v boju proti takemu sovražniku vsega božjega je verniku le častna. Pomrli PARIZ. Zunanji ministri so do končali razgovore o predlogih za mirovne pogodbe s Hitlerjevimi zavezniki in so začeli z reševanjem i.emškega vprašanja. Zedinili so so, da bodo obravnavali naslednje točke: 1) kako naj se izvede in ohrani P' polna razorožitev Nemčije, 2) ka-kt naj se zatre nacizem in upo-stavi demokratičen način življenja, koliko odškodnine naj bi Nemčija dala vsaki izmed držav, ki jih je o-ropala lokom vojne. Francoski minister je še predlagal, naj bi se pogovorili tudi o mejah in notranji u-reditvi povojne Nemčije. Za 29. julija je sklicana mirovna konferenca v Parij, pri kateri bodo prišle do besedi tudi vso premagane uižave in njih manjši zmagovalci. Verjetno je, da se bo takrat še mar-kikak načrt, ki so ga predložili zastopniki Velikih zmagovalcev, spre menil. Italija išče po vsem latinskem svetu, zlasti v Južni Ameriki, priprošnjikov, da bi ne bila prehudo »kaznovana«, kakor je rekel ital. j oslanik v Washingtonu. Na mirovno konferenco so pova bljene naslednje države: Avstralija, Belgija, Brazilija, Kanada, Kina, Češkoslovaška, Etiopija, Francija, Grčija, Indija, Jugoslavija, Norveška, Nova Zelandija, Poljska, Rusija, Južna Afrika, Ukrajina, Anglija, ZDA in Bela Rusija. Mir bodo sklepale z bivšimi Hitlerjevimi zavezniki, namreč a Itali jo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. BEOGRAD. Maršal Tito jo obiskal srbske Užiee, ki se bodo imenovale v bodoče Titove ITžice. kjer je bit pred 5 leti začetek njegovega partizanskega udejstvovanja in je imel ram pomemben ragwor o svojem in Mihajlovieevem razmerju v osvobodilni boi bi. Rekel je, da pri obravna vi proti gen. M ih a j! o vicu prihajajo na dan vse spletke bivše jugoslovansko vlado v Londonu, ko se ni šlo samo za svobodo, ampak samo 9.ii življenje in obstanek Jugoslovanov. Njemu da so očitali postranske namene pri njegovem boju za osvo bojenje: v Hrvatski je zavladal največji izdajalec Pavelič, tudi v Srbiji so je našel izdajalec, zato jo morala njegova vojska v druge kraje, kjer jo našla polno razumevanje ljudstva in vso njegovo podporo. Krdela partizanov so se tam množila in so zrastla v zmagoslavno armado Jugoslavije, ki je razbila okupacij ske čete Nemca ne samo na mejah Slovenije in Avstrije, ampak tudi v sami, Srbiji. — Po petih letih smo dosegli sad našega dela: našo Združeno rep obliko Jugoslavijo. Zdaj pa moramo doseči še drugo zmago, —■ namreč gospodarsko. Boj ■/a upostavo naše državo je v polnem razmahu in vse napredne ljudsko sile so združene pri delu za obnovo, tako da nas občudujejo tudi naši nasprotniki. S tom nameravamo pripraviti boljšo in srečnejšo bodočnost bodočim rodpvom. Vse prav, gospod maršal, a eno ste pozabili, «da prazno je delo brez sreče z nebes.» Te pa ne bo, če ne boste družili obojega: moli in delaj! Dajte tudi Bogu, kar je božjega, postavite zakoniku Jugoslavijo deset božjih zapovedi za podlago, prepovejte brezbožno propagando med ljudstvom, potem boste varno gradili srečnejšo bodočnost. BOMBAY. Indijsko vprašanje gle de neodvisnosli dežele se bliža zadovoljivi rešitvi. Vse indijsko stranke, tudi mohamedanska, so sprejele v bistvu m črt britanske komisije za novo upravo neodvisn; Indije in se zdaj pogajajo z indijskim podkraljem sestavo nove vlade. BET’LIN. V Lipskem (Leipzig) se je letos vršil prvi povojni velesejin-Nič manj kot 2746 nemških tvrdk je prodajalo svoje proizvode. Tako so polagoma vrača trgovina tudi v Nemčijo. LONDON. V maju 19-Mi so v Angliji napravili črez 18 tisoč novih avtomobilov, največ tovornih v trgovske namene. PARIZ. V Fran rij i terja več smrtnih žrtev huda bolezen raka (v letu 1945 60 tisoč in 500 mrtvih) kakor bolezen jetike (v letu 1945 55 tisoč mrličev). RIM. V Italiji bodo zvišali dnevni obrok kruha od 200 na 250 gramov. Istotam sestavlja De Gasperi novo koalicijsko vlado , v kateri bodo zastopane vse glavne stranke. Predvidevajo, da bo italijanska steklarska industrija izdelala letos en milijon kvadratnih metrov steklenih šip. PARIZ. Katedralko v Roimsu so obiskali tatovi in iz njene zakladnice odnesli mnogo dragocenosti, med rjimi tudi kraljeve plašče Karla X. ir Ludovika XVI. in pornetke njiho-\ ih kraljevih kron. V tem mestu so kronali nekdanje /raucoske kralje. MOSKVA. Nov vulkan (ognjenik) je začel bruhati velike količine bla-1a v aserbeidžanskem gorovju, 80 km od mesta Baku. LONDON. Medtem ko poljski poslanik zatrjuje, da so se volitve v Poljski vršile mirno in normalno, poročajo posebni dopisniki listov od tam, da ni šlo vse tako gladko, da so bili pri volitvah tudi poboji in naj različnejše zloraba. LONDON. Druge atomsko bombo, ki se bo pa razpočila pod morsko gladino, bodo vrgli pri otočju Bikini dne 25. julija. MOSKVA. Ruskim znanstveni kom se je posrečilo iznajti način, kako bodo pridobivali jeklo rumenkaste, zlatu podobne barve. DUNAJ. Avstrijski kancler Dr. Figi je izrazil zadovoljnost, da bo Trst proglašen za mednarodno o-:,cmlje, ker tvori naravno izhodišče za celo srednjo Evropo. Največja ječa na svetu Poročevalec ameriškega lista >.Ne\v York Times« v Moskvi Bo>: Achenson piše 7.VII. o sovjetski psihi legiji in pravi, da vlada med sovjetskimi državniki velika nevednost o razmerah v zunanjem svetu m da pri njih iii mogoče govoriti o prijateljskih dogovorih z drugimi r. a rodi, ker poznajo le »politični stroj.« V istem članku poudarja brezsrčnost v notranjem življenju, za katere priča »10 do 15 milijonov« Ljudi v ječah in izgnanstvu. Z Rusijo jo mogoč kvečjemu; »oba roženi mir.« O vUsih tega poročevalca prinesemo daljše poročilo v prihodnjih šle \dkah. KAM PLOVEMO? V našem prepornem pasu A se v rši že nekaj tednov politično vrenje, ki postaja vedno bolj strastno. Slovenski in italijanski časniki nosijo velike in mastne naslove, ki podžigajo politična na sprotja. Razna zborovanja in o-gn je viti nagovori palijo te strasti še bolj. Posledice se že kažejo v dejanskih napadih z vsako vrstnim orožjem po mestih; na podeželskih prometnih progah so bili potniški avtomobili napadeni in nedolžni ljudje ranjeni. Še več, poročila prihajajo o napadih na posamezne ljudi in nočnih napadih na osamljene dim žinske hišo po deželi. Kam plovemo? V čase nemške okupaeije? Y guerillsko vojno? Nek visok dostojanstvenik je ob koncu vojne rekel, da bi še ena guerilla prinesla našemu narodu gotov pogin. — fviidar imajo strasti glavno in vso besedo, razum nič ne odloča. A kar se vrši brez razuma, prinese neizbežno škodo posameznikom in skupnosti. Mi presojamo ta trenja kot mi roljubni ljudje. Od naše katoliške strani se ni bati pretenj s smrtjo, nemirov, napadov, najmanj pa guerillskih nastopov. Zato pozivamo vse časnike in govornike, naj ne razpaljujejo do skrajnosti že itak hudo razdraženih duliov. Mirno, dostojanstveno in disciplinirano zadržanje ljudstva pri vseli nivnih naši opih bo deželi za njeno pravic no razmejitev več koristilo kot Asa nasilstva. Vprašanja in odgovori na „točke1“ tistega človeka, „ki noče več krivic44 Ta mož se je zopet — gotovo ne pivič — oglasil v Primorskem dnevniku dne 9. julija. Ali se je ta pisec že kdaj sprašal. kaj hoče prav za prav s svojim pisanjem doseči? Hoče li s takim premlevanjem nenormalnih razmer ped preminulim fašizmom rešiti slovenski narod ali integralnost njegovega ozemlja, ali svojo ali svojih bratov Slovencev dušo? Ali. je kdaj premislil, kaj ga sili, da se tako strupeno zaganja v cerkvene predstojnike? Fanatični nacionalizem, užaljeno samoljubje, o-sebna korist? Ljubezen do Boga in duš mu težko kaj takega narekujeta. Ali ve, kako krivično piše, ko sta- vi naš lisi in njegove sotrudn"ke v en koš z monsinjorjem Tarlaom, čigar pota so bila v preteklosti zelo daleč od naših, da le malo povemo. Danes pa se ujemamo z njim v tem, da jo treba v smislu četrte božje zapovedi spoštovati cerkveno oblast, četudi bi se z njenim nositeljem v kakih stvareh popolnoma no -ujemali. — Kako so Italijani prej spoštovali cerkveno oblast, bodo sami pred Bogom odgovarjali — in to ni vazno za koristi slovenskega naroda v Julijski Krajini. Vsekakor naj si pa zapomni, da v deželi še nismo imeli vernih katoličanov, ki bi cerkveno oblast tako sramotili in s tem vero tako spodkopavali. kakor to delajo pisci in nav-dihavalci takih člankov. Naj pisec ne piše o nadškofu Se deju in škofu Fogarju, kakor da bt b la ta dva moža njegovega duha. Njegova zmota je silno velika. Zlasti Sedeja naj si predoči, kako bi ga danes gledal skozi svoje naočnike? Nekoč je eden izmed sotrudnikov Slovenskega Primorca, ki je pač katoliško glasilo, a nobeno Margoittije-vi' glasilo v tem smislu, kakor da bi prejemalo od njega kaka navo dila, govoril s ‘ržaškim škofom Fogarjem o razmer xh v Trstu pod njegovim škofovanjem. Menil je, da bi morala biti cerkvona oblast napram vladi malo bolj odločna. Zelo nede likatno je takrat rekel: »V takih časih bi morali vladati cerkev ljudje kot dr. Ukmar, o katerem pravijo, dr je »vescovo n .to«. Msgr. Fogar jo tedaj odgovoril: »Kaj, vescovo neto? V sedanjih Časih bi bil tak škof .vescovo morto’. Vam se niti ne sanja, kako veliki težave imamo škofje.« Tudi mi pravimo: »Nočemo ve' krivic!« Tudi do škofov je treba poleg vsega drugega nekaj pravičnost' v presojanju njih delovanja. In p ra vičnost zahteva, da upoštevamo težave, ki so jih imeli, in vse dobro, ki so ga vkljub vsem težavam storili — morda največ prav piscem takih nepoštenih, veri in narodu škodljivih napadov. Nehvaležno rt je ogabna lastnost. Ali ve pisec takih člankov, kako velik hinavec je, ko napada naš h škofe radi krivic, ki so se Sioven cem godile pod fašističnim priti skom, a istočasno graja s svojimi tovariši okrog komunističnih glavi jugoslovanske škofe, ki so dvignili oster protest proti krivicam seda njega režima? Če ta pisec misli, da sme po p ra vici grajati škofe, ker niso mogli 1 roti fašizmu ja-vno nastopiti s tako odločnostjo, kakor si jo on predstavlja, kako bo šele zgodovina ob sodila nesrečne podpornike tistcg-i l;rmunizma, ki danes dela naroda i t Cerkvi krivice, ki daleč preše gajo krivice fašizma! erniki in tudi nekateri duhovni-k-. so bolehali pod fašizmom in mn; gi bolehajo še danes na pretiranem nacionalizmu. In prav ta bolezen 'u kaže v strastnih člankih proti iko-fem, v kolikor ne izvira iz samega si vraštva proti veri kot taki. — Komunistični izdajatelji teh časopisov se gotovo borijo namenoma proti veri kot taki, a nacionalistih ni pisci so jim dobrodošli pomočniki, ki ne vedo, kaj delajo. — Čemu bi torej kotel očital loncu, da j ' črn?' Pisec leže, k » ” rdi o nadškofu da »sodnik hoče biti 011, ki je krivec-. Kan 2SM CZ mu nalaga strogo dolžnost, da mora prisiliti k zadoščeva-nju tudi s cerkvenimi kaznimi ljudi, ki svojega škofa sramote in mu delajo kri vico po časopisih itd. To ni so malenkosti! Četudi je marsikaj, kar je v takih. člankih, stvarno, resnično, ven dar je v celoti v 'oliko krivično, v kolikor ne upošteva razmer, teža% nagibov večjega in manjšega zl i itd., ki so narekovali tiste reči, k’ so nas takrat tako zelo bolele, in kolikor škofom očita, da so bili fa šisti in da r,o namenoma delali kri vice. Ako hočejo pisci tak h člankov veljati za može, jim svetujemo: Bodite srčni in junaški! Obsodit-.' javno, kar v prijateljskih krogih obsojate. Obsodite javno drevo, ni katerem so zrasli strupeni sadovi, ki jih zasebno obsojate. Obsodile komunizem in n jegovo OF popo -noma nedvoumno in potem boste u-pravičeni, grajali slabost cerkven'h predstavnikov pod fašizmom. Sužnji komunizma nimajo nobene pravice, pritoževati se nad nasiljem •1. krivicami fašizma. Če 'iio in če bi to komu koristilo, bi imeli mi okrog Slovenskega Primorca pravico, da povemo, kaj ni bila prav včeraj, ker se ne bojimo povedati, kaj jo danes še desetkrat bolj narobe. Toda z mrtvimi sovražniki se mi ne vojskujemo! Amice, salva animam tuam! DUHOVNE VAJE V zavodu Notre Dame v Gorici bodo duhovne vaje za dekleta od 28. julija zvečer do 1. avgusta zjutraj. Podrobnosti izveste pri škof. vodstvu Maijmih družb v Gorici. PASTIRČEK Izšla je 4. številka tega lepega o-troškega lista. Skrbite, da ga dobite vsc.k naš otrok v roke. Naša mladi na potrebuje krščansko vzgoje. Marja rtka \ (11) Harjetica VI. Zadnji dan maja je bil izredno so paren. Ozračje je bilo mirno, niti najmanjša sapica m pihljala. Šmarnice so ta večer jemale slo- vi . Cerkev je bila polna do zadaje g; kotička. Vsem je ležala na sren težka žalost, tiščala jih v grlu, jim silila v O0L Ah, slivo je vedno tak i težko, tako bridko! Ves mesec so se zbirali pri nebeški Materi, tako prijetno toplo je bilo pri Njej, vse >0 ji lahko razodeli, vse potožili: sami najlepsi prazniki so bili ti majniški vt čeri. Sedaj pa zopet prihajajo na sproti sami onolični dnevi dela in skrbi. Marjetica jo na koru s solznimi o/mi strmela v Marijin oltar, spre- menjen v en sam razkošen cvet. Vsak majnik se je tako težko ločila od šmarnic, letos pa ji je bilo šo post bno hudo. \ poslovilno pesem: »Vse prepe/i, ^ee raduje«... je izlila vse svojo sr ct. vse tople želje 11 ču3tva, vse hrepenenje, veliko in iepo, do zvezd na nebu segajoče. Pa onemela je pesem, utihnile s > 01 gle, le kot bolestno lep spomin je še trepetalo v ozračju in se glasilo kot proseč vzdih trpečega oitroka. Marjetica je še zadnjič pokleknila pred Marijin oltar in / vsem srcem šo enkrat zaprosila za veliko milost njegovega spreobrnjenja: »Mati, življenje cem pripravljena dtti zanj, samo da bova nekoč večno združena. Kajti kaj bi mi pomagam šo tako srečno božno življenje z njim n.i tem svetu, ako bi pa v resničnem iii vi jen ju po smrti bila ved no ločena od njega?« V boli je trepetalo Marjotičino srce kot plamen edine sveče, ki je še gorela prod Marijinim oltarjem, icot okna visoko pod cerkvenim stro pom, v katera se je zaganjal vdtar Marjetica ni ga opazila in ni slišala, kako je zlovešče šumelo v vejah mogočnih lip ,pred cerkvijo, ka.it. hujši je bil vihar boločin, ki jc divji 1 v njenem malem srcu. »Marjetica, Marjetica, hitimo, ne vilita se pripravlja!« jo je zdajci Š3 bolj vznemiril prestrašeni glas 0-beh bratcev. Hiteli so iz cerkve. Zunaj se je že spuščala na zemljo temna in viharna noč. Z vedno večjo močjo se j*? zaganjal vihar ob drevesa ob poti. da so pretresljivo ječala. Nebo je b:lo vse propreženo s težkimi, sivimi oblaki, ki so so z naglico podili po nebu in se spuščali vedno niže k zemlji. Zdajci jih je prerezal žaret* blisk, segajoč od vzhoda do zahoda. Sledil mu je srahovit grom, ki je odjeknil od hriba v hrib in se kot pošastni bobnenje razlil po dolini. »Marjetica, hitimo, hitimo!« sta vsa prestrašena priganjala bratca. »Stecita vidva naprej, že pridem za vama, ne morem vaju več doha jati. Le hitita, da ne bo mama v skrbeh«, ju je vzpodbujala, ko je nista hotela pustiti. Težko sta se vdala in na vso moč stekla proti domu. 01) svitu bliskov ju je Marjet* ca še dvakrat videla na strmem klancu pred seboj, nato jo ostala sama v viharju, ki je z vso besnostjo vedno huje divjal. Na vso moč se je trudila, da bi stopala hitreje, i ni mogla. Noge so ji postajale vedn-težje, vedno večja trudnost je legala nanjo. Pri srcu je začutila noki čudno, nepoznano slabost, da se je morala za hip ustaviti in se z obema rokama prijeti za srce. Mrzel pot jo jo oblil: »Kaj se z menoj dogaja? Marij a, pomagaj mi ti!« Z zadnjo močjo volje je premaga lu slabost in so p' gnala dalje me^ neprestanimi bliski in gromi, med strašnim bučanjem viharja, ki je klestil drevesa ob poti, lomil cvatke in se besno zaganjal v komaj orumenela žitna polj 1, da so se polni, klasi sklanjali do tal. Marjetica je bila v temni viham', noči sama. Zdelo se ji je, kakor da bi se pekel odprl, kakor da bi se vse zarotilo proti njej, jp ovjralo iu z; drževalo, da je le stežka rinila naprej. Že je zagledala nad seboj ob svitu bliskov svoj dom, ki jo njeno mu izmučenemu telesu vlil novih moči. A tedaj se je skoro tik nje straho vito zabliskalo in je v istem hipu tudi rezko treščilo. Marjetici je knk groze zamrl y prsih. Brez moči se je sesedla na zid ob poti. S široko razprtimi očmi je zcstrmela v ognjene zublje, ki so s-> visoko dvigali proti nebu. Čista duša in Cisto telo Soeialno vprašanje (Nadaljevanje) Moderni popačeni svet, ki se mori biti še varuje javnega pohujšanja, *■ večkrat ne zmeni za notranja čustva, misli, želje m naslade. Sča-snna pa po» takih notranjih, prostovoljno gnojenih grehih vedno bolj izgublja sramežljivost in tudi odpornost proti nespodobnosti. Ta prepoved pa ne veže le zakonskih. Tudi neporočeni morajo paziti n, svoja čustva, misli in želje ter jih obvladati, da ne bodo omadeže-ž avali nežnost,- nedolžnih duš. Večina ljudi je namenjena za zakon in Bog' jih vodi, ako se dajo voditi, do srečnih zakonov. Od Boga prihaja to, da eu i mladenič le do ene ženske neko izredno nagnjenje z ozirom na dosmrtno zakonsko zve Slovensko sirotišče Strela je udarila v njihov kozolec; ves je bil že v plamenih. Strahoviti vihar je metal ogork-daleč naokoli, da je suha trava na mah zagorela. Marjetica je strmela v uničujoči pr žar, ki se je vedno bolj širil, ‘.'ta • da bi zbežala dalje, prodno bi tudi njo dosegel, a vse moči so ji pošle. Nad njo od bliskov žareče nebo, vse okoli srahovito grmenje, vihar in vse uničujoči požar, ona pa v vsej razbesnelosti elementov popolnoma sama m brez moči: »Marija, usmili se me ti!« je v grozi komaj slišno ječala. Tedaj ji je prva ledena kaplja p; dla na razbeljeno čolo, za njo še druga in tretja, nato se je ulila plo ha, ki ji je sledil vedno hujši naliv kot bi se vse nebesno zatvomice odprle. Marjetica je planila kvišku in se s poslednjimi močmi pognala navzgor proti domu. Požar na travnikih zo z njo. Od Boga prihaja, da začuti tudi mladenka le do enega moškega podobno razpoloženje. Zato so taka naravna nagnjenja sama na sebi dobra, le usmeriti jih je treba pravilno in se zavedati, da ni nikdar dovoljeno pred poroko to, kar šele poroka prinese. Razume se samo ob si bi, da so taka razpoloženja le taki at od Boga, ko gre za prosto osebe, med katerimi je zakon mogoč. Blagor človeški družbi in blagor piši meznikonv ki se držijo božjih postav tudi v svoji notranjosti. Vse drugače sodi v snov, mesenost ir čutnost pogreznjeni svet, ki nima smisla za nadnaravnost in večnost in se baha, da se zna izživljati, c pri tem nevede drvi v časno in -večno pogubo. pred večnega Očeta m jih je Kristus tf ko ljubil, da jih je s svojo krvjo odrešil. je že pojenjal, le iz očrnelega kozolca je od časa do časa planil kvišku š<> kakšen zadnji onemogel plamen. Marjetica je bila že do kože pre močena. Voda, ki je tako žejna zemlja 111 mogla dovolj naglo poži rati, si je dobila pot po klancu navzdol. Marjetica jo je bredla do glež njev in je morala zelo paziti, da j j no izpodnese. Skozi dež in vihar je na mah zaslišala prestrašen, zategnjen klic: »Marjetica!!« Kot bi vse trpljenje, vso grozo, žalost m onemoglost izlila v to naj dražje ime, kot bi ji v srcu ostala samo še neizmerna sreča, ji je Marjetica odgovorila; »Mama!!«... Druga drugi sta hiteli naproti. Marjetico je na mah minil ves strah in groza, moč se ji je vrnila, saj sedaj ni bila več :ama. V bregu pred hišo sta se srečali. »Marjetica, zakaj nisii prej odšla 3. Ali s o tudi vzroki zle dandanes socialni1 Tudi o tem ne more biti dvoma. Res je neredko kdo sam kriv, da se mu slabo godi, ker je len, brez ve selja za izobrazbo, brez smisla za napredek, brez poguma za podjetnost. Tudi je lahko kdaj beda do3ti splošna, a je niso krivi ljudje sami, ampak od njih volje neodvisni vzroki, n. p. ker je zemlja pusta in nerodovitna, ker deželo zadevajo velike uime i. t. d. Dandanašnje splošne bede delovnih stanov pa na ta način ne more mo razložiti. Dandanes gospodari beda tudi tam, kjer so ljudje pridni n delavni, veseli izobrazbe ir napredka, tudi dosti podjetni. Dandanes gospodari beda tudi po pokrajinah, ki so rodovitne, z ugodnimi vremenskimi razmerami, nekatere tudi bogate naravnih dobrin Mesa, železa, premoga), ki jih tudi niso pustošile vojske. Dandanes gospodari beda celo i; m, kjer bi človek pričakoval naj večjega blagostanja, po doželah silnega gospodarskega napredka, mo gočne industrije. '■ rroki veliko dandanašnje bede, ki je obenem tako splošna, zares socialna, morajo torej tičati v današnji družbi, morajo biti tudi sami so eialni. Niza in korito Viko: Ti, dragi Niko, si kakor e-giptovski Jožef in imaš včasih prav 1 omenljive sanjo. Zadnjič si mi pripovedoval ene, ki so mi zelo lepo ponazorilo pomen dobrega in slabega liska. Ali si imel pozneje še katere tako sanjo? Niko: Ravno prav ri prišel. Saj sem čakal, da mi pride kak pameten človek, kateremu lahko zaupam, kar se mi jo nocoj sanjalo. Viko: Le povej, ker sem radoveden. Niko: Pred kmetsko domačija je bila velika pogrnjena miza. Na njej so bile vse najboljše jedi, ki jih zmore trden kmečki dom ob največjih slovesnostih, kakor so svatbe, nove maše itd. Okrog mize so se-ileli vsi veseli možje >u žene, mladeniči in dekleta, fantki in deklice. To je bilo veselje! V sanjah sem te ljudi prav zavidal, tolika sreča jim je sijala z obrazov. — Na mah pridrvi iz bližnje goščave tolpa surovih postav z orožjem in koli ter napodi zbrane svate v gozd. — Trepetal sem za njih usodo in som od daleč šel za njimi. — In sem jik našel — pili so vsi razmršeni in strgani ter so se gneti' kot živina okrog velikanskega korita, v katerem so bile največ pomije, pa. tudi kak kos mesa ali kruha, kakor večkrat vadiš v gosposkih ali dandanes v amerikan-skih pomijah. — Joj, kako sem trpel za te ljudi, Slovence, moje ljube brate, ki so se kakor izgubljeni sinovi hranili s prašičjo hrano! Viko: Prav kakor egiptovski Jožef si. Najprej so bile dobre letine in potem so prišle slabo in z njimi huda, zelo huda lakota. Bog ve, kaj nas še čaka! iz cerkve, ali nisi videla, da se pripravlja k nevihti!« ji je mati mehko očitala. Vso tresočo se in premočeno je ogrnila s plaščem, ki ji ga je prinesla. »Nič nisem opazila, mama. Pa, ali sta otroka že doma?« je v hipu pozabila na svojo grozo ob misli nanju. »Da, hvala Bogu, ravno preden se je ulilo, sta pritekla!« Z nezmanjšano močjo je še vedno lilo, le bliski so bili redkejši. Obe premočeni sta dospeli domov. »Hvala Bogu, Marjeiica, kako sva se bala zate!« sta jo vsa srečna po zdravila Cirilčck in Metodek. »Marjetica, kar hitro se preobleci in pojdi v posteljo. Takoj ti skuham še čaja Ali no vidiš, da se y;;a treseš?« je je mati priganjala. Ubogala jo je, so preoblekla in zlezla pod gorko odejo, a vse zaman, ogreti se ni mogla. V kosti ji- jo le- Niko: Jaz si tolmačim to stvar vse drugače. To je le telesna podoba za duhovno stvar. Lepo obložena miza ro dobri krščanski časniki. Tak je n. pr. pri nas Slovenski Primorec. Staro in mlado se ga veseli. Ljudje, ki uživajo to duševno hrano, postanejo plemeniti in srečni in živijo v lepi medsebojni ljubezni. Viko: Kaj pa korito in pomije? Niko: Gorje ljudem, ako so dado edpoditi od takih časnikov in si dajo vsiliti slabo, brezbožno, nemoralno, veri in cerkvi in vsemu božje-n n nasprotno časopisje. — Tudi v tem časopisju najdejo tu in tam kako koristno stvar. Toda v celoti je tak časnik kakor korito s pomijami. Taki ljudje so potem v nevarno-.‘ti, da vero m poštenje zgubo in jih Bog za vso večnost zavrže. Viko: Zato pa hlapci hudobnega duha tako vneto širijo in vsiljujejo slabe časnike in tako strastno preganjajo dobre časopbe. To si velja zapomniti ■ i se po tem ravnati, kajti človeška duša je vredna več kot ves svet.... Niko: Po teh sanjah ne bom več jemal v roke - Icbih časnikov, dobre KOBARID V nedeljo 30. junija so nam v cerkvi prebrali ukrepe škofov Treh Eenečij o delitvi zakramentov pristašem komunizma in drugih katoliški veroizpovedi nasprotnih gibanj. Medtem ko je večina faranov oi cbravala to odredbo in bila vesela, da je bila o tem spregovorjen« jasna beseda, ni to ugajalo nekaterim, ki govorijo, da niso komuni sli in niso proti veri. Kot jo njih navada, so takoj šli na delo in zbiri li podpise v protest. Ker so pa vedeli, da jc večina prebivalstva proti njim ter drži s predstavniki Cerkve, so hoteli čim več podpisov dobiti z zvijačo, češ: Podpišite, da smo kristjani; da ostanemo v Cerkvi, ko nas mečejo iz nje. Mnogi so tem lažem verjeli in iz strahu podpisali, ne da bi prebrali protest, ki je v resnici bil naperjeu samo proti našemu priljubljenemu g. dekanu, ki je temu primerno odgovoril naslednjo nedeljo 7. julija. Obsojamo in protestiramo proti lažem in očitanju, ki hoče našega g. dekana pokazati kot protiljudskega duhovnika, ki se nikoli ni zavzemal za pi'avice našega ljudstva. Predobro ga mi poznamo, saj že 21 let deluje med nami. Vedel se je vedno kot zaveden Slovenec in zvest predstavnik katoliške Cerkve. Nismo še pozabili, koliko se je moral boriti p: c ti tedanjim faštističnim oblastem, da nani je v Cerkvi ohranil slov. besedo, medtem ko so mnogi izmed onih, ki danes podpisujejo proti njemu, nosili črne srajce in imeli celo znnpna mesta v stranki-Medtem ko so mnogi klonili pred fišJtsičnim nasiljem im mu slepo stregli, je naš g. dekan bil radi svoje odločnosti' in neupogljivosti preganjan in moral Vi celo v petletno konfinacijo, da ga ni s svojim posredovanjem rešil naš prevzvišeni g. nadškof Msgr Margdtti. Po tolikem duševnem trpljenju pa hoče mala peščica brezvestnežev še nadalje greniti z lažmi in obrekovanjem že itak grenko življenje našega g. dekana. Pa s^j teh je le ma- zel vedno hujši mraz, da je kar šklepetala. Mama ji je prinesla gorkega čaja, jo še bolj odela, a vse ni nič pomagalo. Komaj čez dobro uro se jc nekoliko ' ogrela in kmalu tudi vsa u-trujena zaspala. Mama je skohčala še zadnje delo po kuhinji in v hlevu, nato je še sama vsa utrujena legla k počitku. Koliko časa jo Fpala? Mogoče eno uro, mogočo več, sama ni vedela, ko jo je iz spanja zbudilo pretresljivo stokanje. Planila je kvišku, prižgala luč in so približala Marjetici. »Marjetica, kaj ti je?« se je z giozo zazrla v njen žareči obraz ln iskala njen pogled, ki je nemirno kalil po sobi. »Mama, ali bom zmogla? Oh tuko težka pot me čaka, hočejo mi ugra biti njegovo dušo, a je ne dam, je ne dam.«... je v vročici z neizmerno bolestjo v glasu ponavljala. Mama ji jo položila roko na razbeljeno čelo in jo še enkrat z vso lju- pa bom širil - tako vnemo, kakor da bi poleg svojega poklicnega dela ne imel v tem kratkem življenju nič bolj važnega delati. Bodi luč! Naš list ni v prvi vrsti novičarski, ampak želi biti predvsem načelen krščanski kažipot skozi zmede in zablode sodobne duševno hudo bolne dobe. Zato je škoda za vsako številko, ki je niste dobili v roke in premislili od prve do zadnje vrste. Uprava ima na razpolago še po nekaj izvodov večine izmed prejšnjih številk. Kdor širi naš list in ga priporoča vsem tistim, ki jim je kaj do resnice in poštenega življenja vrši tisti krščanski apostolat, ki je v tej uri najbolj potreben. Imejmo pri tem delu nekaj poguma! Ta nam bo na dan božje sodbe zelo veliko pomagal. Širimo luč, bodimo luč!! lo, večina izmed nas stoji in bo do zadnjega stala ob strani g. dekana in mu bo hvaležna za neutrudno de- lo, ki ga je mod nami vršil na verskem in narodnem polju. Zato hočemo jasno povedati, da če smo z njim vzti-ajali v -lobi fašistične dik tature, bomo vztrajali z njim tudi sedaj, ko nam hočejo prinesti novo, še hujšo komui .stično diktaturo. Prosimo zato g. lokana, da naj nas ne zapušča v teh težkih dneh in preizkušnjah, saj upamo, da bomo mogli skozi sedanj i borbo priti do pravičnega miru in boljših časov. Nova maša v Medani Preteklo nedeljo je daroval v naši župni cerkvi svojo prvo slovesno daritev č. g. novomašnik Bruno Pu-h-c Slovesno pritrkovanjo je privabilo k nam mnogo Bricev. Nikjer v Brdih nimajo vseh zvonov, kot jih 'mamo pri nas, za kar gre vsa naša hvaležnost našemu rojaku preč. g. prelatu dr. Mihaelu Torošu, ki jih jo z velikim trudom rešil, da jih ni pobrala vojna. Na novo mašo so prišli tudi vsi drugi duhovniki iz Medane Ni va maša in vso novomašniško slavje je krasno uspelo. Pridigar je posebno poudaril resnico, da je duhovnik največji dobrotnik ljudstva. Novomašniku voščimo mnogo bi a* goslova božjega v življenju, Mcdan-cem pa, da bi še naprej tako skrbeli za di^hovniškj. naraščaj, kot so v zadnjih desetih letih, ko so dali cerkvi kar štiri duhovnike. Nova maša v Trstu Svetoivanska župnija v Trstu je zelo bogata na duhovniških pokli-<■ h: v zadnjih de-etietjih jo dala sv-Cerkvi že osem duhovnikov. Za dnji, č. g. Marjan Hrvatin, je pel novo mašo v nedeljo 7. t. m. pri lepi udeležbi domačih vernikov in duhovščine. G. misijonar Gregor je i-mel novomašniški gvor, v katerem jo lepo poudaril, da je bistvo duhovniškega življenja in delovanja — križ. To pa duhovnika no sme pla šiiti, saj jo na križu Kristus sam, ki svojega duhovnika nikdar no zapusti. Zvečer sta Marijina družba in beznijo poklicala. Za hip so jo Marjetica znašla, globoko se oddahnila in se oklenila mamino roke: »Mama. tako mi je hudo«... Le mirna bodi, Marjetica, vse bo še dobro, malo prehladila si se,« jo je skušala tolažiti, čeprav sama brez tolažbe in v velikih skrbeh. Kmalu je Marjeiica zopet padla v prejšnje težke srnje. Mama je o-stala pri njej do jutra; vsa trepetajoča je poslušala blodnjo njene trpečo duše; proseče klice, ko je izgovarjala njeno ime, in pretresljivo rotenje, ko je izgovarjala Pavlovo. Šele ko je sonce zmagoslavno posijalo nad vso grozo prejšnjega ve cera, se je malo umirila in utrujena zaspala. Mann jo je za rekaj časa pustila in odhitela za hišnimi opravki. A nikakor se ni mogla otresti stiašne, moroče skrbi, ki je vedno bolj stiskala in vznemirjala njeno ljubeče materino srce. (Nadaljevanje) POSVETIMO NOVOROJENČKE IN DRUOE OTROKE BREZMADEŽNEMU SRCU MARIJINEMU! Posvečenje naj se izvrši takoj j>o sv. krstu. Zelo primeren dan za to je tudi praznik Marijinigea brezni. Srca, ki se bo letos prvič obhajal i.a osmino Marijinega vnebovzetja 22. avgusta. Posvetilno molitev dobite na cerkvenih vratih goriške stolnice in pri škofijskem vodstvu Marijinih družb. Tam je na razpolago tudi novo posvečenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu za prve sobote. v Gorici (Nadaljevanje ) Naša sirotišče je bilo sicer ustali ovljono nekoliko pozno, a še o pravem času, če po-uislimo na dve svetovni vojni, ki sta naše ljudi pahnili v veliko siromaštvo in podvojili število zapuščenih otrok. Fašistična stranka je hotela prepotrebni zavod popolnoma zatreti 111 nam je napravila v teh petnajstih letih škode do 3 milijone L, a upamo, da bomo kljub temu še vstali. Vzpodbujajo naj nas bledi obrazi slovenskih o-trok, katerim so bili starši ugrabljeni in odvedeni v tujino, od koder se niso več vrnili; vzpodbujajo naj nas družine, katerim so bili domovi požgani iti ki se sedaj potikajo po tujih domovih in po hlevih; vzpodbujajo naj nas otroci, katerim so bili starši pokopani pad grebljo razbitih in porušenih hiš ali katerim so očetje padli na bojnem polju ali katerim so očetje umrli v taboriščih vsled lakote in raznih bolezni itd. Vsi ti otroci so naši bratje in se-slre in dragi rojaki. Naj nas ne moti njih zanemarjenost, njih slaba vzgoja in morda celo njih sovražno vedenje do nas ali morda žalitve njih staršev v preteklosti, kajti vse ta- ne zbriše z njih obličja podobe božje, ki bi se v zavodu spet pokazala v vsej lepoti in dobroti. Sam Bog je v tem oziru poskrbel zanje, ker nam je dal osro zapoved: »Glejte. da ne zaničujete katerega teh ni a-Vh, ker povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. Zakaj sin človekov je prišel zveličat, kar je bilo zgubljeno (Mat 18, 10)«. V teh besedah je jasno povedano, zakaj je nevarno zaničevati in zanemarjati male, kajti tudi ti imajo svoje angele vanhe, ki nosijo njih tožbe, njih zdihovanje in jokanje Te Kristusove besede nas navdušujejo, ko mislima sedaj na obnovo sirotišča po 15 letih. Nova vlada je vrnila 'sirotišče v prvotne roke s pegebnim odlokom z dne 26. 6. 1944. Podpisan je prefekt Pace, ki je takoj spoznal veliko krivico, ki se je zgodila s tem goriškim Slovencem, in nam sirotišče vrnil. Sedaj je že nad leto dni, kar se trudimo, da bi naše raztresene premičnine spot kje našli in zbrali. Prišli smo na sled, da so se fašisti nezakonito polastili 60 železnih postelj ter jih prodali za staro železo, ko je vlada kupovala železo za vojno. Našo kuhinjsko c pravo in posodo so rabili na Katarinijevem trgu v mladinskem domu za »Gil«, kjer je bilo prepovedano, da otroci ne smejo obiskovati slivenskega krščanskega nauka, če hočejo dobivati re-fekcijo. Izginilo jo dalje vse perilo: rjuhe, plahte itd. Kdor bi o tem kaj izvedel, je naprošen, naj nas obvesti, kajti lastnik vsega tega je še vedno »Slovensko sirotišče«. Pripo ročamo se za pomoč vsem, ki hi nam lahko od svojega kaj odstopili, če imajo odveč ali ee no rabijo. To je le kratek opis žalostnega stanja slovenskega sirotišča, ki dokazuje, kakšen namen so imeli, ko so razpustili odbor in izvolili komisarje, ki so vse ‘razvrgli, raztresli in razprodali, kar se jc s trudom v 50 letih zbralo. Ko smo našli paramen-te naše kapelice in kipa Srca Jezusovega in Marijinega v neki lop*, r.arn je bilo milo pri srcu, ker se nam je zdelo, kakor da bi nam govorili: »Ste vendar le prišli, da nas rešite«. Kaj nas je vse čakalo!! (Pride še.) Darovi za Slovensko sirotišče Odvetnik dr. Tonkli L. 1000; N. N. tigovka v Gorici, L 100. Domače novice vrte« priredila g. novomašniku ze L) lepo uspelo akademijo, ki je obsegala deklamacijo, pesmi, žive slike in kratko trodejauko. G. novomašnik izhaja iz preproste delavske družine. Da je postal duhovnik, se mora nahvaliti svojim dobrim staršem, ki r.o ga z velikimi žrtvami podpirali v semenišču. Zahvaliti se pa mora tudi svoji požrt vcvalm tetki, ki mu ja z molitvijo in 7 gmotnimi sredstvi veliko pomo-gla na poti do oltarja. Želimo mu obilnega božjega blagoslova na Gospodovi njivi. Bovec Na farni praznik sv. Urha jo da— r< val v rasi cerkvi prvo slovesno sv. mašo naš rojak e. g. Robert Zadnik. Kljub slabemu vromenu je bila o-kusuo okrašena cerkev polna. Da je nova maša in >rse novomašniško slavje izredno lepo poteklo, gre zahvala predvsem č. g. kaplanu in raznim Bovčanom, ki so se potrudili, da so novomašniku priredili kar najlepši praznik. Tudi pevski zbor je lepo pel. Posebno so ugajali •"isti otroški glaso vi v pesmi »Novomašnik, bod’ pozdravljen«. Bog daj, da bi še kdo od nas sel v semenišče, da bi doživeli še mnogo novih maš v Bovcu in okolici. Mlademu g . novomašniku želimo trdnega zdravja in mnogo božjega blagoslova v življenju. Medana V tednu za katoliški tisk so tudi rekatera naša dekleta nabirala po vasi za katoliški tisk. To pajetova-r.ša Kalauzarja tako razdražilo, tla je ves besen nahrulil eno od teh de-k;et z besedami: Prekleta svinja belogardistična, ali te ni sram nabirati z:, ta farški list? Le čakaj, čez 14 dni bo naša vojska tukaj in takrat te bodem jaz sodil! Dekle je pa mir no odgovorila, da se ničesar ne boji, ker ni zagrešila nobenega zločina. — Sedaj pa smo brali, da je ta človek, Markovič Anton, v Gorici demonstriral in se pri tem poslu tako ponesrečil, da je moral v bolnico. , Le zapomni si, tovariš: No sodi. da ne bodeš sojen! Vrh Sv. Mihaela Krščansko demokratični Slovenci z Vrha darujemo našemu listu Slovenskemu Primorcu kot prvi dar skupno L 1.00(0. T> naj bo naš odgovor sovražnikom našega lista, ki bi ga radi uničili. Mi nimamo nič proti temu, alco sc mod nami tudi komunisti, ki po listih in na sestankih pošteno razlagajo in priporočajo svoj program. — Odločno smo pa proti temu, da bi kaka stranka irvajala nad nami nasilje. Odklanja n.o totalitarno -stn-nke in vsako diktaturo. Borbo proti našemu listu smatra mo za grdo duševno nasilje, ki se z Urh si jo izposodil čeden suknjič in prišel nekaj dni po godu svojega rcitrona v mesto, da ga v osmim dostojno počasti in primerno zalije. P,i glej smolo, vse gostilne, v kate-r< jo navadno zahajal, so bile z c. pr te. — Ko je hodil okrog in iskal še k?ko slovensko gostilno — držal se starega in danes že zelo v as tare 1 -ga narodnega gesla: Svoji k svo jim! — da v njej izprazni svoj žep, je srečal prijatelja Žefa, ki je za pozdrav prvič v življenju zaklel: »Peklenski osli! Na mostu so mi prevrgli cel voz najlepših breskev v fcočo. Zdaj so siti in sito bo vse dele vr.o ljudstvo, rešen j je socialno i prašanjo in rešena Brda za Titovo Jugoslavijo; zagotovljen je r.vtovni mir in vsi zgagarji pridejo iz ječ i :* Amerik« uci, Angleži, Italijani in vsi drugi tujci nas bodo ponižno prosili, da bi smeli v miru iti iz de žele in nam vsaj desetkrat poplačati škodo vseh štrajkov in manifestacij cd lanskega junija do maja 1.. 1999. Zdaj pa mi jo že zadosti te norije' Naj zlodej pobere takt osvobajanje m roda!« »No, ao, lo počasi, tukemu možu se tiče malo več potrrljenja. Ti se grožnjami posluž.i,'e tudi telesnega nasilja. Cim bolj nam bodo list branili, tem bolj ga bomo brali m podpirali! Tudi mi zahtev im o pravo svobode narodu in smrt vsakemu fašiz mu in nasilju! Urici svojim predavateljem... Tovariši govorniki na mitingih! Danes Vam povjuo nekaj silno za-nimfvega. Pri nas ur am o visoko hišo s kaščo. Na k •išči so miši. Mačka je prišla na kaščo in miši so jo pojedlo. Pri sosedu pa imajo psa za va-uha. Ta pes se je žuješ? Kaj naj rečemo mi v coni B in kaj šele vsa Jugoslavija! Ali se spominjaš, kako si grajal mere, ko sem se včasih Jezil? Pravil si m;, da bo že vse bolje, le počakati du je še nekoliko treba. Zdaj vidiš, kako se vse vsak dan obrača na bolje. — Za tvoje breskve mi je res žal, teda tvoja pamet je vredna še več. Če te je ta zguba končnov el javno zbrihtala, lahko daš še kak tisočak tistemu hlapcu rdečih »narodnih« priganjačev, ki ti je vrgel sadje v rt ko; toliko dobroto ti je izkazal.« »Kar je preveč, je res preveč! Kakor sem sicer mirne narave, te stva-r mi strašno dražijo živce. Pa ne samo meni. Vsa Brda so razburjena in ni pametnega človeka, ki bi mogel razumeti ,čeniu bi bile »potrebno žrtvo« tega trapastega ii2skonč-nega štrajka. — Pa no samo, da naši ljudje ne morejo nobenega pridelka prodati .povrhu ti hodijo še od hiše do bišo in zahtevajo denar in blage za stavkujočo.« x Tudi pri nas zbirajo za to organizirano pohajaš tvo, ki je, kakor som slišal danes že od nekaterih zranih delavcev v mestu, delavcem samim do skrajnosti zoprno. V Rož-n' dolini dajejo mlekarice mleko p- ršičom in mnogo se jim ga tud> pokvari, delavski otroci v mestu pa ga stradajo. — Ali nisem vedno pravil, uh je to otl začotka do konca ena sama brezvestna norija?« »Italijani pa so zdijo bolj pametni. Po pravici se nam smejejo, kajti s * love us k, im štrajkom imajo oni le dobiček, — Če bova d-Kaj meni papež, da bo za- stran i-ebčenja orožje popadalo iz rek mojih vojakov?!... Vendar ga je stvar bolj in bolj skrbela. Naročil je, naj mu neki u-čeu iluhovnik sestavi seznam vseh vladarjev, ki so bili izobčeni in zakaj. Morda je hotel vedeti, kaj se je z njimi zgodilo po izobčenju. Neki d' orjan, ki je videl Napoleona zaskrbljenega vsleel izobčenja, ga je tolažil, naj ne vzame stvari preveč resno. Morda je mislil, da ga bo cesar Napoleon pohvalil. Toda Napo-b on mu je razjarjen zabrusil v o-l-raz: »Bodite tiho! Vi ste osel!« Napoleon ni bil zastonj zaskrbljen. Cii dneva izobčenja je začela bledeti njegova zvezda. Prvi poraz jo doživel na Ruskem, kamor je šel samozavestno s 600.000 mož broječo armado... Zima jo rastopila mesce dni poprej kot navadno ir. je bila iz-vanredno huda. Ta vremenska nezgoda je prečrtala Napoleonov voj-r.i načrt.... Napoleon se je onemogel moral vrniti. Pa kako? V kmeta preoblečen in zavit v kožuhe je na saneh skrivaj ubežal iz Eusije. Njegovim vojakom so pa dobesedne? vsled mraza padale puške iz rok. Same 350 vojakov je prišlo z orožjem i? Eusije na nemško mejo. Stric Napoleonov kardinal Fech jo zaklical: »Tu je prst božji!«. Prst božji, ki so je dotaknil samozavestnega, nasilnega, božjeropnega, izobčenega Napoleona na višku njegove slave in moči in ga vrgel ob tla. Po končnem porazu pri Watter-ioo-u (1815) je bil Napoleon ujet In odpeljan kot ujetnik »general Bona parte« na otok Sv. Helene, kjer je 5. maja 1821 umrl, a vendar spravljen s Cerkvijo Da bi so veliki in mali ošabneži in nasprotniki cerkve iz zgodovine kaj naučili! RAZNO ZVU sporoča: Na vprašanje gleele odškodnin za internirance, ki :e niso še prijavili, odgovarjam sledeče: a) Bok za prijavo sploh ni bil določen. b) Prošnje se še vedno sprejemajo poti pogojem: 1. Da je prosilec res potreben; 2. Da je bil v resnici interniran za časa vojne in da jo internacija trajala precejšnjo dobo, tako da je povzročila škodo prosilcu. Prošnje naj se naslovijo na urad ECA. I u,, bova morala stopiti le k »Trem k škim prijateljem.« »Saj res, dragi Urh, ti si obhajal te dni svoj god! V toh časih, ko človeka razganjanjo vsakovrstne skrbi ir. jeze ter razočaranja brez konca in kraja, pozabi na vse lopo navade in na najbolj tople srčno zadeve. K sroči denarnico niso vrgli v Sočo in tako ti lahko plačam kozarec do-bi ega brica.« »Ne, danes plačam jaz, kajti oel potovanja v Jugoslavijo mi je ostalo še nekaj denarja... Drugič bo pa že spet elrugače.« Stopila sta v gostilno. Ko sta sedia, je prišla slovenska na.tal*.ari-C! in ju vprašala, s čim jima sme postreči »Draga gospodična, tu imate dva imenitna gosta: godovnika Urha in njegovega prijatelja Žefa.«: »Pa ne morela tista elva iz »Slovenskega Primorca?« »Prav tista dva«v »Jo v ha, Bog nas vr-ruj nesreče!« je zavpila in odbrzela v kuhinja. Te m je nekaj dopovedovala tovarišici, ponavljajoč: »Jovha, jovha!« Prišla je prijetnejša služabnica. > Gospoda, ne zamori'a naši bo~r-šk> Mici, ela Vaju je teko z&r eftiila. Boji se, da bi prišla v »Primorca«. - S čim Vama smem postreči? »Jaz sem Bric. in želim brica. pa takega, da bo moj bral, in ne morela lo sorodnik v 3. ali 4. kolenu.« »Imamo prav pristnega in m.rav-roga, kajti naša gostilna so odlikn-j. s postenjem. Naši gospodarji 1-ma;o sorodnika, ki jih vedr.o opozarja, da smejo redno ramo duliov- Izoiti Cpraviteljstvo slov. nižje strokovne šole v Gorici sporoča, da se bodo n? tej šoli vršili pismeni izpiti oel 18. do 21. t. m. Nato bodo ustni iz-Piti.__________________________________ > Z mrtvimi ne govorim!« V življenjepisu papeža Pija IX. s« bere naslednji dogodek: »Bilo je po 1. 1870., ko je papež izobčil italijansko oblastnike, ki so upropastili papeževo državo. Pij IX. je nekega jutra opravljal v zasebni kapeli za l.valo po sveti, maši, ko je neka črno oblečena dama prišla v Vatikan ter zahtevala takojšnjega sprejema pri sv. očetu. »Svetost!« je rekel dvorjan papežu, »neka črnoobleče na dama želi nujno z Vami govori ti.« Ne da bi se zganil, reče papež: >-Ne govorim z mrtvimi! Dvorjan misli, da ga papež m slišal ali razumel, zato ponovi glasneje: »Svetost, neka črnooblečena dama hoče nujno govoriti z Vami!« Tedaj se papež obrne in ponovi: »Etikel sem, da ne govorim z mrtvimi!« Dvorjan se mnede ter se odstrani. Toda komaj vstopi v sosednjo sobo, vidi, kako se ona dama zruši na tla. Takoj priskoči zdravnik ter jo odnesejo v drugo sobo. Tam jo preiščejo. Bila je mrtva. Toda — to ni bila dama, temveč moški, oborožen moški, morilec, katerega so poslali, da bi umoril papeža... Dogodek je zgodovinska resnica, ki je tedaj dvignila silen hrup v vsem svetu. Toda kako rad ta svet pozabi take resnice! Kako rad zakrije trka dejstva! To pa zato, dn lahko še nadalje ruje zoper Boga in Cerkev, pa čeprav si razbije glavo cb tej skali, ki bo vedno zmagovito kljubovala vsem orkanom. fe misijonske radosti V času, ko mora Cerkev v Evropi zaznamovati marsikatero izgubo, so nam v tem večjo tolažbo ugodne vesti iz črnskih it, kitajskih misijonov. Osrčje Afrike je najplodovitejši vrt katoliške Cerkve. Še stoletje ni oel tega, kar je bil črni kontinent zastrt .- popolno senco neizmerne 1 eganske beele. Celo povprečni kri stjani so smatrali zamorce za manj vredne ljudi, grobo divjake, otl katerih ni mogoče kaj prida doseči. Toda katoliški misijonarji so pogumno pričeli prodirati v dotlej nepristopen svet m ga z nadčloveškimi žrtvami osvajati. Gospod jo njihovo napora nad pričakovanje blagoslovil. — Po najnovejši statistiki ima Afrika že 11 milijonov katoličanov in 1 in pol milijona katehumenov. Po veliki večini so to črn. Ti i-rnajo že svoje nebeška zavetnike — niki krstiti...« Dobila sta res najboljšo kapljico. Ž“fu se je zdelo, da mu ta bric ni le brat, ampak »boljša polovica«. >'Urh, ti si bil v Jugoslaviji. Povej, ali imajo tudi tam vedno stavke? Eekel bi, da stavkajo tudi tam, k', so vendar stavke njihovo edino i: vozno blago — poleg tobaka in papirja za komunistično projjagantlo. Izvaža se samo blago, ki ga je doma pieveč.« »Kaj še, tam ni nikoli in nikdar nobenega štrajka, čeprav je nezadovoljnost taka, da bi niti eno leto štrajka ne zadostovalo, da bi mo.rli ljudje eliti eluška vsej jezi ir ueza c’.e voljnosti, ki se jo uagromadila v dušah večine tamkajšnjih tlržavlja-rov. Tam vpijejo krivice elo neba, dočim tu danes skoraj ne veste, kaj • ■ krivica, ker imate pravic toliko, da jih malomarno mee/.-ie z mize.« »Pa zakaj tam ne stavkajo?« »Mojstri za prirejanje stavk so rdeči strankarji. Ti so na vladi. Ali naj delajo zgago proti samim sebi?« »Pa bi stavkali nezadovoljneži?« >■ Gotovo bi, ako bi tam vladali Angleži in Amerikama ki tako reči m mo prenašajo m svojo upornike celo v ječah tako dofcr' hranijo, eta se jim včasih zljubi proglašati celo gladovno stavko, da si ne pokvarijo želodca... Tam pa ni tako. Nekoč sem že rekel, tla tam pomeni štrajk »štrik za vrat.« Če bi tani nezado-voljneži počenjali take roči, kakršne počenjajo rdeči' pri .vas, bi morali za nje vsi ostali dan in noč udarniško gladiti ječe, taborišča in pokopališča. Zato pa se nezadovoljneži rajši blažene ugandske mučence. Število z: morskih duhovnikov ;"t zna r.o, a pred leti sta bila posvečena tudi' ur v;, zamorska škofa. — Sedaj ie Afrika debila še svojega zastopnika v kardinalskem kolegiju, ki sirer ul domačin, toda velik ljubitelj afriškega kontinenta. To ja Teodozij Gouveia, nadškof v Laure i it; o Mar-eues, pristanišču in glavnem mestu pe rtugalske kolonije Mosambik: Tudi iz ogromne Kitajske prihajajo povoljne vesti. Dočim sv. Frančišek Ksavenij, največji misijon "r sveta, še m uspel prodreti v nedostopno, zaprto »nebesi.o cesarstvo* ir. je umrl osamljen pred njegovimi vrati, vejo zelaj skozi Kitaji.ko že močna krščanska struia, močnejša ked je razmerje samih vernikov. Ki-trjska ima zelo razvito domačo duhovščino in že uglede,i zbor svjjih škofov, a v najnovojšem času s-lahko ponaša s svojim kardinalom.. prvim zastopnikom mongolske r«,*’ v na j višjem predstavništvu vesoi-ise Cerkve. Novi kardinal je Tom> Ten, apostolski vikar v Tsini;-i. Koliko ral >st je to imenovat;.'e povzročilo, je pokazalo tudi poseo : i delegacija, ki je prišla iz Kitt,;sk" v Rim. Na čelu te delegacije sta bila dva ugledna voditelja vplivne kitajske katoliške akcije, ki sta izrazil i rajlepše nadeza bodočnost, zlasti radi posebne naklonjenosti generalisi-ma Čangkajšcka ter raeh razv-u > katol. madinskih organizacij. • in katoliškega tiska (V Pekingu izhaja katol. dnevnik »Ji-Ši-Pao«, ki ima štiri izdaje, vsako v nakladi 40-50 tisoč izvodov.). Darovi: Iz Solkana v zidoščenje g. nadškofu 50, Brestovica z željo, da 'oi list vsi brali 503; darilo viš&r jkega prijatelja 300; trpeči izpod Nanosa 1000. N. N. iz pasu B 100; z Vrha sv. Mihaela 1000, v zadoščenje g. de-l;i nu za žalitve v protestnem pismu, s katerim hočejo ovirati svobodo govora, verni in zavedni Kobaridci, njemu vdani otroci 4469 —, in iz I derskega pri Kobaridu v zaeloščen.i<-g. dekanu za nesramne očitko v l-stem pismu 4210; iz Gročanc pri Trstu 52; štiri družine iz Anhovega 400; Bovec 100; iz Bovca 685; Plužna pri Bovcu 100; E-ibcljski Slovenci z željo, tla bi spoznali resnico tu tli za slepljeni ter da bi zopet obnovili nepolitično slovensko šolo v Erbiju 1000; ob 30 letnici mašništva preč. g. dekana Pavlina družina B. P. iz Gorice SCO. Bog povrni! Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskana z dovoljenjem A. I. S. Tisk. G. lucchi - Gorica zatekajo v cerkve in molčijo in ča-k; jo božje pomoči. »Urh, Urh, kam smo prišli! Nik dar si nisem mogel misliti, da bomo *nko zabredli! In meni se zdi. da smo prišli tako daleč, ker nismo poslušati Cerkve, ki n is jo pred komunizmom že prej tolikokrat svarila.« »Na žalost pa vidim v dauašuji številki Primorskega dnevnika, da tudi nekateri vaši izobraženci ne vedo, kaj delajo. — Besnične ali neresnične slabosti svojih škofov nosijo — no vem, v kako korist — na veliki zvon... Sami pa zagovarjajo in podpirajo največje krivice in najbolj strašne grdobije, ki so se kdaj godi-L na naši zemlji. Kaj bo iz njih in ko j iz nas? Četrta zapoved nas bo u-darila!« »Pustiva to najbolj žalostno poglavje slovenske zgodovine in trčiva na tvoje zdravje. Moj ljubi Urh, preprost kmet si, a voščim ti, tla te Bog ohrani še mnogo let, da bi mogel učiti prave pameti vse, ki so do bre volje; it tuli izobražence, ki bi morali sami tebe učiti, kaj je prav in kaj narobe.« »Rolj kot svojega godu se veselici, da sva si kot nekdaj spet brati po duhu m popolnoma enih misli!« »Bog To živi! Bog živi dobre 1 ju di in jim daj pravo spoznanje! Če jih zmota in božja žalitev ne p ret r e se, naj Jih pretrese vsaj šiba, ki sledi zmoti iu grehu!« lil sta se razšla boljše volje, kakor je kazalo od začetka..