m.mm. _ i ipijai, i tv*. s. mtnin im. uix.mii. .Slovenski Narod* volf« p# pottli za AvftroOgrafct: M Ncmčljo: ćelo lcto skaptj atprtj . K 25-- I ćelo Itto oiprcj .... K 30-- ?etrt !«U I " I I I *t& I " Ameriko in vse druge delele t ni mtttc » » • • % 230 ■ ceio l«to naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede loscrafov se iu< priioži za odgovor dopisnica iB inamka. PprmFBj*tF* (tpcKi^ dvorile levo). Eiiflm mllta *. S, t*Uf»» ILI 5. Hfcafa *Mfc **■ iwCtr I svira* ■•tftlf« te praznik*. taaerati vcJjajo peteiostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vio., ra trikrat ali večkrat po 16 vin. Pa rte in zahva.a vrsta 25 via. Poslano vrsta 30 vin Pri vcil;ih biserci jah po dogovoru. Upiavniitvu naj •€ poSUjaJo na ročni ne, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari —^—« Poftamezna itev lika veLfa 10 vlnarjtv. .^—^— Ka pismena naroćila brez ist, .dobne vposlatve naročnine M ne ozira. „■■roatma tlikani" talafon «t 85. .Slovenski Narod* velja ¥ LJnblfanl na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: eelo leto mprej . . • • K 24*— ćelo leto aaprej • , • • K 22w* po! leta „ ..... 12-— pol leta „ m ♦ .'% . 1I-—, četrt leta „ •,,••. 6-— Četrt leta „ •"••¥• • 5*50 na mesec m ?*•••» 2"— na mesec „ • • • J9 m 1*90 Dopis? naj se frankirajo, Rokopisi se ne vračajo. Oređnlaivoi Knaflova ulica ai. 5 (v prftllčju levo,) teUfon ŠL 34. Rale uradi po A Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Fronta proti Rom unski. Praske prednjih straž, artiljerijski ogenj, nobene izpremembe položaja. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Rusi so nadaljevali dan in noč svo}e napore, z lomi ti odpor zavezni-kov v Karpatih. Na številnih točkah je prišlo do ljutih bojev. Sovražni napad smo z ognjem ali v boju z bajo-neti ali z ročni ni i granatami odbili. Majhne krajevne uspehe, ki so jih Rusi dosegli jugo - zapadno od Fun-dula Moldovega in v pokrajini ob Tatarskem prelazu, smo s proti napadom po većini zopet obrezuspešili. Sovražnik ie imel težke izgube. Tuđi jugo - vzhodno od Brzežanov nišo prinesli sovražniku njegovi izgub pol ni napadi nobenega uspeha. Za majhen kos jarka se boj še vršL (Armadna fronta general-feldmarsala princa Leo-polda Bavarskega. Severno od Zborova in med Svinjuhi in Selvovom v Voltniji so se zopet ponesrečili številni sovražni napadi z velikimi masami. ITALUANSKO BOJIŠCE. Nobenih posebnih dogodkov. JUOOVZHODNO BOJIŠCE. Vzhodno od Valone smo popol-n om a zavrnlli sunek Italijanov. Sovražnik se je moral umakniti na levi breg Vojuse. Vse naše pozicije so zopet v naši posesti. Namestnik načelnika generalnega štaba p 1. H 6 f e r, fml. flemško uradno pcrocilo. Berolin, 4. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: .Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Včeraj zjutraj pričati angleško-franeoski napadi v pokrajini ob Som-mi so dovedli do bitke največjega obsega in največje sile. Severno od Somme se je vršila bitka ob kakih 30 kilometrov široki fronti od Beau-monta do Somme. Kljub opetovanim sovražnim napadom na obeh straneh Ancre in zlasti na Thiepval in seve-ro-zapadno od Pozieresa so naše vrle čete pod poveljništvom generala v on Steina in barona Marschalla ob-držale svoje pozicije, s hitrim proti« simkotn začasno izgubljena tla pri pristavi Moeniette (severo - zapadno od Pozićresa) zavzele nazaj in pri-zadeiale sovražniku kar najtežie izgube. Bolj proti vzhodu je držala naša moćna artiljerija nasprotnika v njegovih napadalnih pozicijah. sele ponoći se je posrečiio prodreti ob gozdu Foureaui. Zavmili smo ga. Po pripravijalnem ognju, ki je v porabi I municije prekašal vse dosedanje, se I je razvnefa bitka med Ginchyjem in I Sommo ter divjala tu pozno v noč. I V junački obrambi so hrabre čete ge-I neralov v. Kirchbacha in v. Fassben-I derja branile proti sovražniku« ki Je I v dri v popoinoma sestreljeno prvo I pozicijo, vsak korak ter v svoji dru-I gi obrambni crti ustavile sunek. 1 Guillemofit in Le Forest »ta v I rokah sovražnika. Južno od Somme I se je posrećilo naši artiljeriji izvzem-■ ši v odseku jugo-zapadao od Bar-I leuxa preprečiti izvedbo francoskili I napadov. Sile ki so jih poslali pri I Barleuxu v napad, smo krvavo za-IvraML I * • ' Na desno od Mose so se pone-srečili poskušeni franeoski napadi na ulrdbo Thiauinont in jugo - vzhodno od Fleurvja. Ob globel? Souville smo iz^istiii sovražnika po skrbni pripravi > na-šo crto rnoJeči kot sovraznih pozicij; 11 častnikov in 490 mož smo vjeli ter zavrnili več sovražnih proti-i napadov. V noći na 3. september so vojni in mornariški zrakoplovi z opazova-nlm dobrim uspehom napadi! trdnja-vo London. Ena naših zračnih ladij je v so vražnem ognju strmoglavila na tla. V boju v zraku Je bilo 2. in 3. septembra v pokrajini ob Sornrni zbi-tih 13, v Champagni in ob Mosi po 2 sovražni letali. Tuđi stotnik Bolke, ki je izločil iz bo?a svoiegra dvajfsete-ga nasprotnika, poročniki Leffert, Fahlbusch in Rosencranz so pri tem uspehu vsaj v zefo veliki meri delež-ni. Z obrambnim ognjem smo zbili od 1. septembra v pokrajini ob Sommi in ob Mosi 4 sovražna letala. Dne 2. septembra so napravili franeoski lefalski napadi v trdnjavskem ob-močju Metza neznatno Škodo. Od več bomb na mesto Schw^ningen je bilo 5 oseb ranjenih in napravljene nekaj škode na poslopjih. VZHODNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Bavarskega. S popolnim neuspehom za Ruse so se končali njih napori zapadno in jugo - zapadno od Lučka. Severno od Zborova so naše čete držale zopet zavzeta tla proti večkratnim moćnim ruskim napadom. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Vzhodno in jugo - zapadno od Brzezanov traja boj. Krajevne uspe-he smo .Hm s protisunkom v bistve-nera zopet iz trga li. Očiščanje nekaj jarkov se vrši. V Karpatrh se bitka južno od Zjelane nadaljtuje. Ruski na-padi jugo - zapadno od Žab.ia v odseku Magure, severno od Dorne Vatre, so se ponesrečili. BALKANSKO BOJIŠCE. Med uspešnimi boji so prodirale nemško - bolgarske čete med Dctia-vo in Crnim moriem. Pri Kocmaru* (severo - zapadno od Dobriča) je vrgla bolgarska konjenica romunsko pehoto v neredu nazaj ter vjela 10 žastnikov in nad 700 mož. Ob makedonski fronti je položaj neizpremenjen. Prvi general kvartirmojster von Ludendorff. Bolojari v Dobrudži. Naše čete pri Oršovi se drže na zapadnem bregu rcke Crne. V sedmograških obmejnih po-krajinah prodira sovražnik zelo po-časi in oprezno. Samo posamezne oddelke pošiljajo Romuni naprej, da se prepričalo o navzočnosti in moči naših obrambnih čet. Nikjer še nišo dospeli do naše glavne obrambne crte. To obotavljanje Romunov se da razložiti s tem, da so v kratkem času vrgli silne množine moštva preko visokih obmejnih gorskih prela-zov ter je sedaj treba poskrbeti za , preskrbo tega moštva, kar je z ozi-rom na deistvo, da jim je na razpo-lago razmeroma malo čest. težavna naloga. Ćete, ki so vdrle preko prelazov Tolgyes in Gyimes, so đospele iz globeli gorovja Gyorgrs'es do zgor-njepa toka Maroša tja v okolico Oy6rgy6 St. Miklos ter so poskusile prekoračiti reko Maroš. V Bukovini traja ruski pritisk z vso silo v namenu združiti se s četa-mi na Ogrskem. Nemske in bolgarske čete so vdrle v oni del Dobrudče. ki ga je morala v balkanski vojni Bolgarska odstopiti Romunski. Uradno poro-gilo nam pove, da je bila romunska pehota od bolgarske konjenice že porajena pri Kočmaru severozapad-no od Dobriča, 15 kim od sedanje bolgarsko-romunske meje. Gotovo je sicer, da se bodo Romuni in Rusi trudili vreči napadalce nazaj. ker pa je to naravna vpadna crta in spoznavajo tuđi Bolgari važnost teh pokrajin, je več kakor dvomljivo, da bi mogli Rusi in Romuni tu kaj doseći. MoraliČno tehta to prodiranje Bolgarov zelo mnogo. * • Romunsko uradno poročilo. 1. septembra. Ob severni in severozapadni fronti so naše Čete nadalje prodirale na vse strani. Za-sedli smo Kezdi Vasarhelv, Ražani-co (?) in Sisnadi (Cisnad). Južno od Sibinja smo vjeli 6 častnikov in 1137 mož. V Petroseniju smo vpleni-li železniški materijal in živila. Ob južni fronti so dospele ruske in druge zavezniške čete v koncentracijske prostore. Vršili so se sovražni zračni napadi. Eno letalo je vrglo dve bombi na sanitetno kolono, ko Ie za-puščala Piatro (ob Bistrici, zapadno od Romana). Pri Oršovi. y>Az EsU poroča po informacijah iz Ternešvara, da se je položaj pri Oršovi zadnjih 24 ur zelo izboljšal. Mesto je y naših rokah. Z vseh strani prihajajo poročila, da se je romunsko prodiranje ustavilo. BOLGARI ZASEDLI DOBRlC. Milan, 4. septembra. (Kor. ur.) »Corriere della sera« piše: Bolgar-sko prodiranje v Dobrudžo tvori ob enem diverzijo v hrbtu Romunov in poskus upirati se prodiranju ruskih čet. Bolgari in Nemci so zasedli Dob-rič, 40 km od Cmega morja, mesto, ki je zvezano z Varno preko meje z železnico ter tvori precej važno kri-žišče železnic. Zdi se pa, da to gibanje ni nevarno, ker je morejo Rusi in Romuni v tej pokrajini z lahkoto ustaviti. ROMUNI OBSTRELJEVALI VARNO. Francoske brzojavke iz Bukare-šte poročajo, da so romunske vojne ladje obstreljevale Varno. Romunske ladje so se umaknile, ko jim je bilo sporočeno. da se bliža tursko bro-dovje. Zeppelini nad Bukarešto. Zeneva, 4. septembra. Kakor poroča -»Petit Parisien«, so napravili Zeppelini proti Bukarešti dve noći zaporedoma napade. Navzlic storje-nim obrambnim odredbam sta mogli dve zračni ladji prvo noč mnogo do-seci. Obložili sta več mestnih delov z izstrelki, ki so napravili znatno materijalno škodo in ranili več oseb. O rezultatu drugega napada še ni podrobnosti. Utrjena Bukarešta. Haag, 3. septembra. Londonski »Central News« poroča iz Petro-grada, da utrjuje romunsko armadno vodstvo zadnje dni z mrzlično nagli-co ozemlje okoli Bakarešte, ker je romunsko glavno mesto samo 50 km oddaljeno od bolgarskega meje in se je radi tega bati vpada bolgarskih čet. Bukarešta je, kakor znano, ob-dana s trdnjavskim zidovjem. ali ro-munski generalni štab smatra te obrambne prostore za iako ozke in za nezadostne z obrambnega stali-šča. Radi tega gradijo izven teh zi-dov v veČ crtah obrambne trdnjave, v katere polagajo japonske ladijske topove. Nemški zračni napad na Konštanco. Berolin, 4. septembra. (Wolffov biro.) Nemška pomorska letala so obložila izdatno z bombami pristani-Ške naprave, skladišča žita in shram-be olja v Konstanci, rusko križarko »KaguI« in štiri rušilce torpednlh čol-nov. Opažalo se je dober uspeh. Vsa letala so se vrnila kljub ijutemu ob-streljevanju. V Konstanci. »Times« poročajo, da so dospele v Konštanco ruske pomorske vojne sile. da sodelujejo pri obrambi romunske obali ?n sploh nastopajo skupno z Romuni. Rusko - romunski vojni nacrt. - »Matin« poroča, da sta ruski in romunski generalni štab izdelala za vojno ta-Ie nacrt: Ko bodo Rusi prišli skozi Dobrudžo, bodo napadli Varno s kop-nega in z morja ter si ustvarili tam strategično oporišče za nadalnje operacije proti Bolgarski. Istočasno naj bi nastopile romunske armade skupaj z ruskirni četami na Sedmo-graškem. dve nadalnji armadi pa na] bi prodrli preko bolgarske meje ter korakali proti Sofiji. Rusi na Romunskem, Ruske čete korakajo v Romuniji v smeri na Crnovoio, Silistijo in Drudževo. Rusi pričakujejo v kratkem spopada s sovražnikom, ki je bfl poslan iz Ksantija proti severu. Prvi vojni vjetniki. Prvi transport 40 romunskih vojnih vjetnikov je dospel v Budim-pešto. Vjetniki so korakali s poveše-nimi glavami skozi množico. Vjeti so bili v Braševu. Da nišo bili Še dolgo v vojni, je bilo spoznati na njih uni-formah. ki so bile Še popoinoma nove. Taborišče interniraneev v Galaću. Lugano, 4. septembra. V Galacu je napravljeno prvo taborišče interniraneev, pripadnikov sovražnih držav. Razširjenie notranjega vojnega ooe-racijskega ozemlia. V notranje vojno operacijsko ozemlje so prešli komitati Szolnok-Doboka. Kolos, Udvarhely, Maros-Torda, Csik, Haromszek, Braševo, Fogaras. Nagykiikullo. Alsofeher, Torda - Aranyos, Sibinj, Hunyad in Krasso Szorćny. Od 12. septembra naprej veljajo za potovanje v te ko- * mita te ^redpisi za notranje vojno operacijsko ozemlje. LISTEK. Vojno in Kapital. (Dalje.) Ravno sedaj so se trgovci na Nemikem, ki so se dotlej bavili samo s trgovino z blagom, lotili tuđi kupčije z denarjem. Zaslužili so pri trgovini z blagom toliko denarja, da so ga začeii posojati vladarjem prav tako, kakor Florentinci. Vladarjem je ta pomoč dobro došla, ker so imeli vedno vojne, denarja pa nikoli do-volj. Vojaška služba ie bila v srednjem veku najprej častna pravica plemićev, potem je postala dolžnost fevdnikov, potem se ie v 13. in v 14. stoletju prcmenila v poklič in je v 15. in v 16. stoletju, po iznajdbi pušk in topov, postala obrt Vladarji že zaradi pomanjkanja denarja in zmož-nlh voditeljev nišo bili več kos takim vojnam, ne v tehničnem, ne v finanč-nem oziru. Zato so vojevanje to je tehročao stvar vojne poverjall too- tiotjerom Calcone, VVallenstein, Sforza itd. (ki so bili nekaki vojaški podjetniki ali vojni špekulantje), preskrbo denarja, živil itd. pa finan-cirjem. Že davno predno se je oglasil zgodovinski general Montecuccoli, ie bilo pripgznano načelo »pecunia nervus belh« in je bila pri vsaki vojni največja težava ravna preskrba sredstev. Seveda je. Čim so se armade Iz orožjem izpopolnile in ž njim silovito povećale svojo moč, obveljal Maechiavellijev nauk. da, kdor ima armado. ima tuđi dosti denarja, ker si ga lahko siloma vzame-Kaj to pomeni. ie Nemčija v trideset-letni vojni najbridkeje obČutila. Med nemški mi bankirji so se prvi povzdignili do svetovne veljave Fuggcrji. Posojali so različnim vla-darjem denar in jemali, če vladar ni mogel plačati, rudnike v zastavo. Fugger ie dobil tako v roke najprej srebrokop na Tirolskem, potem pa še razne druge rudokope v avstrijskih deželah. To ga je moč no podprlo in ga vsposobilo sa velikopotezna pod-i^K Fugger je posojal cesarja Fri- deriku, ki je bil vedno denarja potre-ben, posoial je lahkoživemu cesarju Maksu in je končno napravil za tište čaše velikansko špekulacijo: Dal je poznejšemu cesarju Karlu V. na po-sodo 850.000 gld. (po današnji velja-vi kakih 40 milijonov kron) da je plačal vse stroške za zmago pri vo-litvi za cesarja in stroške kronania. Kako se je že drugi Fugger. Jakob zavedal svoje denarne moči, to priča zgodovinar Ranke, ki poroča. da se je Fugger osmelil pisati cesarju Karlu V., da ga ie on s svojim denarjem naredfl za cesarja. Kapital je bil tedaj že zelo spoštovan. Papež je Jakoba Fugjrerja imenoval »ljubi sin« in ko je Fugger stopil pred kardinale, so ti vsi vstali s svojih sede-žev, kakor da je pred njimi kak kralj. Vojne habsburško - boubonske in vojne na Nemškcm so zahtevale toliko denarja, đa sa financirji sami nišo več zmogli. Poskusili so torej, dobiti od malih trgovcev njihove pri-hranke in so se iim pismeno zavezali, da Jim bodo plačevali za posojeni denar obresti. Ljudje so denarnim mogotcem toliko raje izročali svoje prihranke in pri drugih kupčilah na-rejene dobičke, ker jim denar, ki so ga imeli doma in ga nišo mogli nikjer plodonosno naložiti, ni niČ nesel. Tako so nastali konsorciji, prvi za-četki delniških bank. Nemci in Genovezi so financirali avstrijs&o politiko, franeosko po^--riko pa so financirali Florentnup-Franeoski kralj je bil tedaj edmi vladar, ki je imel raoč in pravi$>v nalagati državljanom tuđi proti rill-hovi volji davke — drugi vladarjt sp dobivali Ie davke, ki so jim jih dovo-Ijevala zastopstva stanov (pri tias predniki deželnih zborov) — ft "čfav-ki, naloženi ljudstvu nišo zadostova-H za neštevilne drage vojne. Kad^r franeoski kralj ni mogel toliko S^ prešati iz prebivalstva, kakor je po-treboval za vojno in za razkoŠno življenje dvora, je iskal pomoč pjrf florentincih in pri njih francosfcJh zaveznikih. Frakcija j^ zasla v ^ge dolgove in konec je bfla — veUfe, rcvojutija. (P^l«9^: Stran 2. .SLOVENbtU NAKULi*, dne 5 septembra 1916. 203. liev. , Ofoml llcsc«. Dosadanj i generalni taji* po-munskega vojnega ministrstva, general Ilescu, je bil baje imenovan i* 'Sefa romunskega generalnega štaba. General Hescu Je kotnaj 45 let star. služil Je pri artirjeriji, od kcxier ie pri-šel v generalni itab. Ob izbruhu sve-tovne vojne Je bil imenovan za *e-neralnega tajnika rotnunskega vojnoga ministra. General Ilescu Je na Ro-munskem zelo priljubljen ter velja za reorganiratorja romunske vojske. Velike zasluge ima za novo oborože-nje romunske artiljerije z brzostrel-nimi toiKrvL PoslanlkL Bolgarska vlada je sporočila, da naj pridejo avstro - ogrski, nemski, turski in bolgarski poslaniki. posla-niško osobje in državljani centralnih držav v Samovit, kjer jih bo spreje-la ladja, katera bo tuđi pripeljala iz centralnih držav poslanike in drugo osobje. Rotnimska in AngUja. Kljub vsemu predčasnemu zma-Koslavju angleških ltstov v Londonu nišo posebno zadovoljni z dej-stvom, da je posegla Romunija v vojno. V Londonu ne ijpdcenjujejo vo-Jaške važnosti romunske pomoći, na drugi strani pa so si svesti, da bo imela v slučaju zmage glavni dobi-ček Rusija, ki si hoče oćpreti s po-močfo Romunske pot do Dardanel. O predzgodavini voine napove-di Romunske Avstro - Ogrski poro-čak) bavarski listi, da je bila Romun-ska vojaško ie v rokah Rusije, ko ie krali podpisal vojno napovad. Krati se Je baje Se enkrat hotel izogniti vojni. Vojni svet se je moral preložiti, ker ie kralj FercUnand zbolel in tuđi popoldanski kronski svet Je hotel preložiti, udati pa se Je moral za-htevi Bratiana in ruskega poslanika. ker sta mu rekla« da ie od zunanjega ministra podpisana vojna napoved Avstro - Ogr^ki že v rokah poslanika na Dunaju. Tuđi Majorescu in Marg-hiloman sta skusala se enkrat doseći odlog, Bratianu pa je izjavil, da so Rusi že prekoračili popolnoma neza-varovano mejo in da so lahko v par dneh v Bukarešti tako da Romunski niti ni več mogoče ostati nevtralni. Kralj Ferdinand, ki je opetovano že prej irnenoval Bratiana »Judeža s Kristovo glavo«, je bil tako prisiljen napovedati Avstro - Ogrski vojno, če ni hotel, da igra Romunska podobno vlogo kakor Grška. Iz Bukarešte poročajo, da je kralj izgubil ves vpliv in d.a vlada na Romunskem v resnici Ie kraljica s Take Jonescom in Filipescom. Kraljica je imela brez prenehanja stike z londonskimi, pariškimi in petro-gradskimi merodajnimi krogi. Bila je l^aje že enkrat med vojno v Petro-gradu in Parizu. V Bukarešti prireja-jo sedaj ovacije samo kraliici. O kralju ne govori nobeden več. (irska se ukloni ententi. ULTIMATUM ENTENTE GRŠKL »Morningpost« poroča: Ultimatum entente Grški določa samo tri-dnevni rok, tekom katereea se mora grška vlada odločiti. Ker slišimo sedaj prvič o ultimatumu Grški, moremo samo domneva-ti, da je bil stavljen skupa] z zahtevo ententnih poslanikom, da izpremeni Grška svojo politiko v blagohotno nevtralnost. Za udeležbo pri vojni ta ultimatum najbrže ne velja. GRŠKA SE UKLONI ENTENTL Atene, 3. septembra. (Kor. ur.) Grška je v polnem obsegu sprejela zahteve entente. Kontrola nad pošto in brzojavom se Ie te Pričela. KRALJ VJETNTK ENTENTE. Glasom pariške brzojavke iz Aten je prešla sedaj vlada na Gr-skem popolnoma v roke zaveznikov. Izkrcane čete so obkolile kralju vda-ne grške čete, jih prisilile, da so se vdale in jih razorožile. Poveljnika so proglasile za vjetnika. Bolni kralj je na gradu Tatoi v resnici vjetnik. Njegovo pisemsko in brzoiavno korespondenco strogo nadzorujejo. Odstop Zaimisa je samo še vprašanje par ur. Venizelos je pripravljen, da vsak hip zopet prevza-me vlado. Iz Soluna poročajo, da krožijo vesti, da se bo Grška sedai postavila na stran entente, to pa je brez dvoma odvi^no Še od vojnega sveta entente. ali ta sploK želi, da se ji Grška pridruži. Treba bo namre£ za grško armado brez dvoma nove opreme, predno bo mogla v boj. In poftem bi bll še en narod več. na ka-terega bi se bilo treba pri sklepanju mini oziraH. Proti grškemu lcrallu. Ttalijanski listi pišejo. da so en-tentne države odJočene prisiliti kralja Konstantina. da se odpove pre-stolu. Grški krarj Konstamtin se torej ni odpovedal prestolu. To vest so razSirili Vetiizelisti najbrže, da spod-kopljejo kraljev ugled. Ant; cnizeli-etični listi pa sploh kategorično iz-iavljajo, da krali sploh ne misli na sdstop. Z Dunala se poroča. da se je grški kralj Konstantin že začetkom vofne izrazil napram nemškemu poslaniku v Atenah: »Sporočite mojemu svaku, da se bom rajši odpovedal krom. kakor da bi se boje-val proti njemu. Pariški listi, ztesti pa »Temps«, pišejo, da Je spravil kraJj Konstantin svojo državo in svojo dinastijo v nalsrabši položaj. Življenje enega samegfe vojaka ima za entento več vrednosti, kakor grška krona, Pariški politični kro^i presofajo pcfožaj na Orškem kot zek) resen ter sma^t-rajo rudi.kraljevo pozicijo za popolnoma omajano. TASEDENJE ATEN SKLENJENO. Is Londona poročajo: Poiitičnl ćrogf so prepričani, da so vlade entente sklenrle Pire} in Atene zasesti. Tu krožijo vesti, da priđe za enkrat v ti mesti poeađka 20.000 <*> 25.000 mož, FraBCOslDD časopisie m&ŽK da je imela demonstracija ententne-ga brodovja pred vsem namen kon-Čno zagotoviti varnost operacijske baze Soluna. Ententno brodovje v Plrefu. »Temps« poroča, da je priplulo ententno brodovje 1. septembra pred Pirej sele pozno zvečer, pa se je moglo zasidrati pri Salamisu. Francoske ladje leže zraven grške-ga brodovja. Bojne ladje četverozveze pred Patrasom. Rotterdam, 4. septembra. Tuđi pred Patrasom so dospele bojne ladje četverozveze. Namen blokade Pire ja. švicarski listi porocajo, da ima blokada Pireja, katere se sedaj ude-ležuje 40 ententnih ladij, namen, v slučaju vstaie v Atenah izkrv^ati koli-kor mo^oče mnogo moštva in prene-sti upravo dežele na Venizelosa. Or-ški državTii arhivi so bili že pred daljsim časom preneseni v Lariso. Pariški listi pa pravijo, da blokada Pireja ni nikakršno poseganje v grško notranjo politiko in da ni v zvezi s solunskimi nemiri, zlasti ker je bila sklenjena, še predno so nemiri v Solunu izbruhnili. VENIZELOS PREDSEDNIK KRETE. »Central News« poročajo iz Rima, da je prebivalstvo otoka Krete sklenilo proglasiti neodvisnost otoka in imenovati Venizelosa za predsed-nika. Venizelosovo upanje. Venizelos je brzojavil londonskim »Times«: Upam, da bo romunska intervencija onemogocila grškim avtoritetam, ostati pri svoji nevtralni politiki in da se bo OrŠka pridružila svojim tradicionalnim prijateljem. I Nepokorni Venlzelisti. Kljub odločni prepovedi so priredili v Atenah pristaši liberalne stranke shod, na katerem je govoril Venizelos. Dogodkl v Soluna. General Sarrail je izja^vil, da je njegova glavna skrb preprečiti v Solunu nadalnje nemire. Vjete grške častnike in moštvo bodo držali v njim odkazanih prostorih tako dol-go, da jih bodo odposlali v druga grška mesta. Atenski francoski poslanik ie osebno poročal kralju o po-drobnostih dogodkov v Solunu. b Krike vofske. Iz Aten poročajo, da so vsi dose-danji elani gr§kega generalnega štaba solidarično odložili svoja mesta. Grški princ NtkotaJ v carfevem Klavnem staov« Kopeohasea. 4. septembra. »No-voje Vremja« poroča, da je odpoto-val grški princ Nikolaj iz Car^cega Sda v glavni stan. MM se il pMI k Boli v Hokedonm. BOLOARSKO UKADNO POROČILO. 3. septembra. Z makedonske fronte ne poročajo o nobeni iz-premembi položaja. Ob ćeli fronti slaboten obojestranski artiljerijski ogenj in mestoma ogenj infanterije. 2ivahnej§e delovanje se je razvilo ! severno od Ostrovskega jezera in v dolini Moglenice, kjer smo z ognjem zavrnili nekaj slabotnejših napadov. Sovralno brodovje je obstrelje-valo utrdbe na severu Kavale. So-vražni letalci so metali bombe na vaši Starovo m Mazvatar ter na kolodvor v Angisti. Več prebivalcev teh krajev, med njimi ženske in otro-ci, je bilo ubitih ali ranjenih. Na severni fronti so prekoračile včeraj, dne 2. t. m., naše armade mejo Dobrudže v njenem eelem obsegu, ko so bile energično vrgie nazaj sovražne prednje oddelke. Naše vojske, ki so prodirale proti Kurt Bu-narju, so zasedle te točke po odločil-nem boju ter vjele 165 mož in Z čast-nika. Sovražnik je zbežal ter pustil na bojišću kakih 100 mrtvih in mnogo pušk in opreme. Ena naših kolon je zasedla mesto Ak Kadinlar. Na ćeli crti nadalje prodiramo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 3. septembra. Fronta v o r i j e n t u. Na fronti ob Strumi in v okolici Dojranskega jezera včasih prekinjen topovski ojrenj. Francoska artiljerija je zažgala kolodvor Par-dovice (severn.o od Gjevgielija). Med Crno in Vardarjem boji z roč-nimi granatami. Bolgarski nočni napad v odseku Vetrenik so Srbi z lah-koto zavrnili. Bolgarsko prodiranje v Makedoniji. Lvonski listi poročajo iz Aten, da sta dva bolgarska polka zasedla visine pri Sorovicah, en konieniški oddelek pa je prodrl proti Beogradsku. Med Bolgari, ki imajo v blizini Kastorije koncentrirane močne čete in ruskimi četami generala Sarrajla je pričakovati v najkrajŠem času spopada. Bolgarski uspehf v Makedoniji. Iz Sofije poročajo 1. t. m.: Zadnji uspehi, doseženi ob Makedonski fronti zagotavljajo po mnenju mero-dainih krogov bolgarskim in nem-škim četam neomajne pozicije, zlasti ob Strumi do Egejskega morja. Bolgarska vojska si je zavojevala seve-rozapadno in vzhodno od Ostrov-skega jezera zelo važne pozicije ter si odprla pot do srednjega dela reke Moglenice in v smeri zadnjih zvez sovražnih pozicij. Sila sovražnih napadov je bistveno popustila. V vz-hodni Makedoniji so zapustili An-gleži vso pokrajino do Strume in do morja. Vse utrlene pozicije v tej pokrajini so prišle nepoškodovane v bolgarske roke. V zapadni Makedoniji so sovražni napadi nenavadno silni. Včasih se bori sovražnik na-ravnost obupno. Nacrta ni spoznati nohenega. Mnogo sovražnih oddel-kov se bori osamljenih brez vsake medsebojne zveze. Bolgarsko prodiranja na Grškem. Sofija, 2. septembra. (Kor. ur.) Glede na poročilo. katero so razši-rile razne agenture, da pri pohodu naše prve armade na grsko ozemlje je bežalo prebivalstvo, ko so se bli-žale naše čete, naznanja vrhovni poveljnik prve armade nastopno: Do srede avgusta so silile srbske oblasti prebivalstvo vseh vaši, naj zapusti svoja ognjišča in nišo jim pustile vzeti s seboj drugo, nego neobhodno najpotrebnejše predmete. Videli smo od daleč ćele kolone prebivalcev. ki so zapuščali vaši in odhajali v notra-njost Grčije. In dejansko so dobili naši sprednji oddelki. ko je naša ar-mada pričela ofenzivo, vaši prazne, kjer pa so se bile srbske čete razko-račile. Med tem pa je zadošČalo. da so naše čete dosegle eno in drugo vas in so pregovorile prebivalce. nai zaupajo povsem lastnostim bolgar-skega vojaka in žareč veselja so si zopet poiskali svoja ognjišča. Lfudie so preklinjali sovražnika. ki jih je bil pregnal iz njihovih hi§ in odtrgal sredi poletja od poljskega dela in pozdravili so naše čete za svoje osvo-boditelje iz srbskega tiranstva. Sedaj so dobile vaši v okolici Florine zopet svoje navadno lice. Izmed prebivalcev je vsak na svojem mestu in vrši svoje posle kakor v normalnih časih pod grškimi upravnimi in ob-činskimi oblastmL OrSka vlada more vse to ugotoviti, ako se obrne na svoje službene organe v ozemlju po bolgarskih četah zasedenem. __ Veliko bitka ob Sorami. S silnim šunkom so poskusili zopet Angieži na zapadni fronti. Kakor Se nikdar, s tako velikansko silo artiljerije so pričali strašni boi, ki Je trajai več dni. IOb Sommi, kjer se je vršila že meseca julija strašna bitka, so zopet nastavili glavni svoj napad. Uspeh je dosti malenkosten, za Angleže na-ravnost uničujoče majhen. Angieži so stali začetkom svoje velike ofenzive 23. junija pri Fri-courtu na cesti Pćronne - Albert, kakih 5 km vzhodno od Alberta. Napredovali so do 6. julija do Longue-vala, torej na najdaljšem delu fronte za kakih 8 km. Od 6. julija pa do 20. julija pa so napredovali komaj za en kilometer ter zasedli zapadni del mesteca Guillemont, 13 km vzhodno od Alberta in 10 km severozapadno od Pćronna. Pri gozdu Foureaux, komaj 4 km severozapadno od Ouil-lernonta so bili Angieži zavrnjeni. Edini uspeh Angležev je torej za-vzetje Ouillemonta. kateri kraj so imeli že prej na njihovem zapadnem delu v rokah. Več so dosegli Francozi. Njih uspehi v prejšnjih fazah ofenzive so bili manjši, prodrli so od 23. junija do 26. julija samo za 31/* km, sedaj pa so prodrli zopet za kake 3 km. Iz Maurepasa, na pol pota iz Guille-monta v Peronne so namreč zavzeli majhni kraj Le Forest, skoraj popolnoma na severu Pćronna in od tega mesta oddaljen kakih 6 km. FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 2. septembra ob3. popol-d n e. Na fronti ob Sommi precej močno artiljerijsko delovanje, zlasti t odseku Maurepas in neposredno južno reke. Nemci so napravili opetovano napade na strelske jarke, ki so jih Francozi zavzeli 31. avgusta južno Estreesa. Posrećilo se jim je, da so za ceno občutnih izgub zavzeii nekatere dele. V Champagni so bili nemški poizvedovalni oddelki z roč-nimi granatami zapadno Auberiva in južno Tahura razpršeni. Ruska pa-trulja je severozapadno Auberiva po živahnem boju pognala nemško v beg. Na desnem bregu Mase je bila noč živahna vsled nervoznosti Nem-cev, ki so hudo bombardirali franco-ske postojanke blizu utrdbe Thiau-mont in brez vzroka večkrat začeli zapiralni ogenj. Nemci so vprizorili napade na Fleurv in Pont - a Mau-son in so po artiljerijski pripravi poskusili pri Fay en Have priti iz svojih strelskih jarkov. Francoski zapiralni ogenj je preprečil poskus. Severozapadno Regnievilla so močni nemški oddelki poskusili se z raz-streljevanjem min približati franco-skim linijam, pa so bili lahko odbiti. Sicer je bila noč povsod mirna. 3. septembra ob 3. popol-dne. Na fronti ob Sommi je francoska artiljerija nadaljevala svoje delovanje. Ponoči ni bilo infanterijske-ga delovanja. Na desnem bregu Mase je sovražnik ljuto bombardiral francoske pozicije med Thiaumon-tom in Fleurvjem ter v gozdičih Vaux in Chapitre. Na drugi fronti je bila noč mirna. — Francoski letalec je pri Dieppu severovzhodno Verdu-na podrl nemško letalo. Na fronti ob Sommi so bila štiri druga nemška letala v boju resno zadeta. Sla so na-ravnost v svoje linije. Francoska bojna brodovja so včeraj izvršila mnogo izdatnih operacij na kolodvor Metz-Les Sablons je bilo vrženih 86 izstrelkov \Z centimeterskega kalibra. Dognalo se je, da je nastala na poslopjih in na železniški progi znatna škoda. Na vojaške naprave severno Metza je bilo vrženih 60 bomb enakega kalibra. Na Mezieres, Les Metz, Conflens, Sedan, Audun-le-Roman, na taborišča in skladišča v Havenes - les - Gutcord, Achies, Menchy in Logache je bilo vrženih vsega skupaj 210 bomb. Zadetih je bilo mnogo ciljev in na več mestih SO nastali požari. — Orijentalna ar-mada: Na fronti ob Strumi in v zoni Dojranskega jezera precej živahno artiljerijsko delovanje. Patrulje so izvršile mnogo poizvedb na levem bregu Strume. Bolgarski napad pri Zborski severovzhodno Kukuruca je srbski infanterijski ogenj odbil. Bolgari so imeli velike izgube. V okolišu Jezera Ostrovo se ni nič pomemb-nega zgodilo. 3. septembra ob 11. ponočL Severno Somme so Francozi v zvezi z angleško armado po ljuti artiljerijski pripravi napadli opoldne nemškc I pozicije na fronti kakih šestih kilo-metrov od Maurepasa do reke. Po-lastili smo se vseh poprej določenit ciljev in vaši, Forestt vzhodno Mau-0MM in dcryja ob Sommi so odfll popolnoma v naše roke* Severno Foresta smo vzeli vse nemške Jarke vzdolž ceste Forest-Combles do do-hodov v to vas. Tuđi med Forestom in Clervjem smo se polastili mnogih sovražnikovih postojank. Na mnogih krajih smo prekoračili cesto, ki veže ta dva kraja. Nemški protinapad z močnimi silami na južno Foresta za-vojevane pozicije je bil vzet pod ogenj naših baterij in je odvaloval z izgubami za sovražnika. Doslej je neranjenih vjetoikov nad 7000. Pre-šteti plen znaša 12 topov in 50 strojnih pušk. Na desnem bregu Mase so napravili Nemci vrsto hudih napadov na pozicije Vaux-Chapitre, bili večkrat odbiti, končno pa se je so-vražniku popol-dne posrećilo, da Je zavzel eno naših naprej stojećih li-nlj. Zasedli smo del grebena, med Fleurvjem in utrdbo Thiaumont ter jarke in utrdbo vzhodno Flenrvia. ANGLEŠKO URADNO POROClLO 2. septembra. General Haig poroča: Zavzeli smo zopet en del malega ozemlja severno Delvilla, ki ga je bil sovražnik v četrtek zavo-jeval. Sovražna artiljerija deluje splo§no jako živahno. Uradno večerno poročilo: Pomnoženo obojestransko artiljerijsko delovanje južno potoka Ancre; sicer samo infanterijsko delovanje z roč-nhni granatami južno Ancre in Somme. — Na angleški fronti pred Solunom nobene premembe položaja, — E g i p t. Sovražna letala so vrgla 1. t. m. 25 bomb na Port Said. Stvarne škode ni bilo nič. ZRAČNI NAPAD NA ANGLESKO. London. 3. septembra. (Kor. ur.) Reuter javlja: Danes ponoči je 13 zračnih ladij brojece brodovje napravilo doslej najstrašnejši napad na Angleško. Prizorisče so bile vzhodne grofije, cilj so bili London in und-landska industrijska središča. Nove določbe o razsvetljavi so se dobro obnesle. Zračne ladje so tavale v temi; samo tri zračne ladje so dosegle London. Eno se je prikazalo ob 12 uri 45 minut nad severniml okra-ji. Naši topovi in letala so se ga takoj lotila. Počilo je. padlo na tla in leži popolnoma razbito pri Cuffe&ro blizu Enfielda. Dve druj*] zračni ladji so pregnali naši topovi. Ništa bili v stanu se približati središču mesta. Mnogo bcmb je brez učinka padlo na vzhodne in jugovzhodne grofije. Ste-vilo žrtev še ni popolnoma znano, a zdi se da v razmerju s številom zračnih ladij in bomb ni znatno. Podrobnosti o napadu nemških zračnih ladij na Angleško. BeroHn, 4. septembra. (Kor. ur.) Wolffov biro poroča: V popolnitev uradneg:a poročila o napadu naših mornariških zračnih ladij na Angleško v noči od 2. na 3. septembra smo izvedeli še nastopne podrobnosti: Od londonske trdnjave sq bili City kakor tuđi severni in severozapadni deli mesta tekom štirih ur večkrat obloženi z bombami. Stevilni požari in vdrtine pričajo o uspehu napada. Druge zračne ladje so napadle v Norwichu tovarniške in utrjevalne naprave, kjer so bile provzročene močne eksplozije in požari. Nadalje SO bili obmetani z bombama v Ox-fordu, Olaxwichu, Bostonu in ob Humberu žarometi in industrijske naprave, nastali so številni požari. V Yarmouthu, kjer sta bila cilj napada plinama in letalska postaja, je bila ena baterija prisljena obmolkniti. V Nottinghamu so bile napadene vojaške in tovarniške naprave. Pri tem nastali požar se je videlo še i* daljave 40 morskih milj. Zračne ladje so bile tekom svojega napada zlasti nad Londonom izpostavljene naj-hujšemu protiučinkovanju. Poleg ba-terii v Londonu so jih obstreljevali letalci, ki so se dvignili, da jih za-sledujejo. Čeprav so bile mračne ladje obsvetljene z raketami fn žaTome-ti, eno zračno ladjo je istočasno Iobsvetljevalo nič manj nego osem-najst žarometov, so bili vendar vsi napadi na nje brezuspeSnl. Vojna v Vzhođnl Afrikl. 2. septembra. General Smuts p.oroča, da se sovražne čete, ki so rnu stale nasproti, umikajo zapadno od gora Uluguru, manjši del, pri ka- Iterem se nahaja nemški voja^ki glavni stan in nadomestna vlada, pa se je umaknii v gore. On da energično zasleduje. Zdi se, da so Nemci del svoje težke artiljerije uničili ali skrili. Angleške čete so 26. avgusta zasedle Morogoro, važno mesto, kjer Je stala nekaj časa netn$ka nadomestna vlada. 403, Itev. .SLOVENSKI NAHUU*,dnc 5. septembra isuto.' Stran 3. Vojna z Italijo. ITALUANSKO URADNO POROCI-ČILO. 2. septembra. VčeraJ v glavnem artiljerijsko delovanje, z!a-sti živahno na več odsekih trentinske fronte. V Suganski dolini Je bil zavr-njen sovražen infanterijski napad proti našim pozicijam na Civaronu. Sovražni Ietalci so metali bombe na prelaz Rolle, pri gorenjem toku Cis-mona. Brenta in dolini Agordo, Cor-devofe. Precenjevanfe zmage pri Gorici. Milan, 1. sept. Sicer boje-viti »Popolo d' Italia« se obraća proti precenjevanju zmage pri Gorici, katero pa je bil zagrešil tuđi on. Italijanski listi so poveličevali uspeh pri Gorici čez vse mere, tako da je ljudstvo mislilo, da temu uspehu bodo sledili drugi veliki, odločilni. Ali ker takih uspehov ni, je začelo ljudstvo godrnjati. Vpoštevaje to razpo-ložetije med ljudstvom piše »Popolo«: *Hodimo počasi in ne zgubljaj-mo razuma za resničnost. Zrnaga našega orožja Je brez dvoma Jako zaslužna, da poda deželi čustvo prave zadovoljnosti, ali s tem še ni rečeno, da je že vse končano in da more vojna za nas končati z zmago. ker smo prebili avstrijski odpor na bojiščih pri Gorici, s strelskimi jarki prevle-eenih. Za temi stoji še vsa sila centralnih držav. Lahko se reče: Mi nismo niti na začetku konca in mnogo bo treba še izpolniti, da si pribo-rimo zmago. Ne varajmo se in ne skušajmo varati*« — »Popolo df Italia* pa nima samo narnena, opo-minjati prebivalstvo, naj potrpi. am-pak hoče mu dopovedati, da ga ča-kajo še nove žrtve. »Popolo« piše dalje: »Zmaga pri Gorici sili deželo k novim žrtvam, kajti sedaj gre za to, da se zlomijo še večji odporU ki se pQStaviJo proti prodiranju itali-janske armade. Pretirano hvalisanje in povzdigovanje zmage, ki nikakor ni taka« da bi veljala za odločilno. Je sposobno, da privede do nevarne slabosti, zlasti. ako v tem trenotku dogodki zahtevajo večje število žr-tev. iMislimo, da ne pretiravamo, ako trdimo, da bo Avstrija, čeprav je O5labljena, nam in našim zavezni-kom dala še mnogo opraviti. Ali za Avstrijo stoji Nemčija. Radi tega se moramo pripraviti na dolg, trd boj. Tekom boja pa ni časa za dolge sla-vospeve o zmagi. Nič nas ne srne omajati. ne delne zmage ne delni ne-uspehi. Zadaj za Gorico se bo treba tuđi se bojevati in potem priđe Trst, potem Trident, potem Ljubljana in Dunaj. Ako bi imela naša volna služiti samo nacijonalni osvojitvi, bi izgubila mnogo svoje lepote In izbrisala bi velike žrtve. Radi tega mora doprinesu narod nova sredstva, materijalna in moralična, za zmago raz-širjene vojne.« Catirk*. Diina). 3. septembra. (Kor. ur.) Tz volnoporočevalskega stana: I talijansko uradno dnevno poročilo z dne 30. avgusta vsebuje trdttev, da so alpini svojo nazdevno posest na grebenu severnovzhodno Cauriola raz-širili. Ta navedba Je popolnoma izmišljena. Pri napadu Italijanov na Cauriolu je vzel sovražnik samo vrh in južno pobočje. nadaljnega premi-ka Italijanov ni bilo ne na severo-vzhodu ne v kako drugo smer, ker držimo iste pozicije, katere smo vze-li po zavzetju Cauriolovega vrha s strani sovražnika. Italljanskl klerikalci in voina. C u ritu -. septembra. Vojni govor klerikalnega ministra Meda slavijo v italijanskih nacijonalističnih listih za zgodovinski dogodek. V Vatikanu zbog tega nišo posebno veseli. »Osservatore Romano« izjavlja, da so nazori ministra skozi in skozi osebni. Kako poroča »Štampa«, me-nijo v Vatikanu, da je Meda zamudil dobro priložnost za molk. Po drugih poročilih pa stoji desnica in središče klerikalne stranke z delavskimi or-ganizacijami in klerikalnim časni-škim trustom na strani Mede, do-čim so sindikalisti proti njemu Najbrže nastopi med klerikalci razkol, kar se pokaže na zunanje z ustano-vitvijo krščansko - sindikalističnega časniŠkega organa, ki odkloni imenom te skupine italijanskih klerikal-cev odgovornost za vojno. StrelskI iarki ob švicarski meii. Lugano, 4. septembra. Švicarji, ki so imeli priliko pri izletu na neko goro gledati čez italijansko mejo, pripovedujejo, da vrše Italijani vzdolž vse Švicarske meje izredno obsežne razstrelitve, da napravijo nepretrgano galerijo strelskih far-kov, ki so tako široki, da imajo v njih prostora največji in najtežii topovi. Veliki in tefcki topovi tečejo po železniških tračnicah. položenih po ćeli dolžini galerije. Tessinski listi poročajo, da vtrjevalna dela vzdolž švicarske meje se vrše najhitrejše in zaposlenih je okoli 4000 delavcev. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Rima poroča »Morningpost«, da je vojvoda Genoveški izdal kot naanestnik ukaz, da nišo pravnove-ljavni nikaki nakupi predmetov umetniŠke ali zgodovinske vredno-sti v zavoievanih ozemliih in istota-ko ne jemanje teh predmetov. Ako se je kaj takega pripetilo, se ima vrniti. V Italiji nadaiiuiefo z reeistrira-njem tujega imetja. Tuđi nemška poslan iška palača z vsemi pripadajoči-mi poslopji na Kapitolu je zaplenjena. Voina z Rusiio. Dasiravno se vrše tuđi v Volinl-ji pri Svinjuhih in Selvovu ter v Galiciji pri Brežanih ljuti boji, zahteva-io sedaj ruski napadi v Karpatih naj-večjo pozornost, ker nameravajo na tem mestu prodreti Rusi na Ogrsko. Južno od Zjelone v okolici gore Ploške se vrše silni boji. ki so se razvili v pravo bitko. Ti boji se raz-tezajo nadalje proti jugovzhodu sko-raj v ravni Crti do pokrajin jugoza- Ipadno od 2abja, ki so bile že pred oar dnevi imenovane. Vrši se tu naj-ljutejša delna bitka pri Stepanskem. Od tod gre proti vzhodu do Ma-gure in nato zopet na jug do Fundu-la Moldovega v dolini Moldove. ka-kih 15 km zapadno od Kimpolunga. • • • RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 1. septembra. Rusko uradno poro.čilo 31. avgusta popoldne: Na kavkaski fronti smo zavrnili zapadno Guesnuskane turske napade s težkimi izgubami za sovražoJka, ki je pustil številna trupla pred našim! pozicijami. V smeri na Diarbekr traja naše prodiranje. Na Vanskem jezeru je obstre-UevaJa ena naSih ladij z uspehom tursko taborišče pri vaši Toukhi. — 31. avgusta zvečer: Zapadna in kavkaska fronta: Položaj neizpreme-njen. Trđaa fronta na vzhodu. Iz vzhodnega glavnega stana poročajo berolinski listi: Feldmaršal Hindenburg in njegov Štabni šef sta bila torej poklicana od cesarja od velike najpgc; k JUiv?č&- Na r^m«- rah na vzhodu, ki so dosegle med tem svojo popolno trdnost, to seveda ne izpremeni ničesar. V štabu obču-tijo izgubo osebnega obeevanja z velikim vojskovodjo in človekom zelo silno, toda v duhu Hindenburga in Ludendorffa delajo naprej. Star sodelavec Hindenburga. naslednik Ludendorfa je izjavil z vso odloČ-nostjo. da o odločilnem uspehu Ru-sov, če poskusijo še enkrat naskoke v masah, ne more biti govora. Nem-ške čete stoje povsod pripravljene. Romuni in Rusi. »AdeveruU poroča, da je bil en romunski štabni častnik dodeljen ru-skemu velikemu generalnemu štabu. Norveška in Rusija. Norveška vlada namerava protestirati pri ruski vladi ker je bil ruski torpedni lovec »Grosovoj« v norveških vodah s strelom ustavil norveški parnik »King Harald«. Boji na morju. Potopljeni parnikL Potopljena sta bila angleški parnik »Swistwings< in franeoska ja-drnica »Generale Archinark« (356 ton). London, 3. septembra. (Kor. b.) Reuter poroča: Angleška parnika »Duart Strathblanc« in »Kelvinia*« sta bila potopljena. Iz Varmoutha javljajo: Potopljen je bil parnik »Farmatyr« iz Kodanja; moštvo je rešeno. Potopljen Je bil angieiki ( Razic ipoUti&K vcstL = brterpelacii* v o^rike« dr-tmrmtm iborn. Usoda Sedmograške je na Ogrskem potisni 1 a v ozadje vsa druga vprašanja. Vloženih je bilo več interpelacij. Poslanec Zboray je mterpeliral, zakaj ni&o bili sedmo-graški prelazi utrjefii in zakaj ni bilo tam već vojaŠtva. Poslanec Hu-szar je interpeliral, če hoće vlada poklicati na odgovor tište svoje organe, ki so krivi, da je prebivalstvo 14. kotnitatov moralo pri begu popu-titi vso žetev in vso živino. Poslanec Barthos je mterpeliral, če hoče pre-klicati vlada svoj ukaz, da cenzura ne srne popisovati položaja sedmo-graSkih beguncev. Podana je tuđi interpelacija glede bivšega avstro-ogrskega poslanika v Bukarešti grofa Czernina. — Romunska vojna napoved In poljsko vprašanje. Iz Varšave 3. septembra. Klub pristašev poljskega državništva je priredil danes opol-dne zborovanje, da zavzame stališče glede na vpliv romunske vojne na-povedi na poljsko vprašanje. Udele-žilo se je zborovanja nad 1000 oseb. Zedinili so se za tak sklepu Rusija je najbrezobzirnejši nasprotnik poli-skega državništva in vzpostavitve !K>ljske države. Zmaga Rusije bi po inenila pogin za nacijonalno eksisten-co Poljske. Zato je ruski poraz po-treben predpogoj za državno vzpo stavitev Poljske. Poslali so grofu Tiszi brzojavko, s teetero izražajo svoje simpatije Ogrski, ki je prav ogrožena po romunski vojni napove-di in poudarjajo potrebno skupno obrambo združenih narodov. = Nevtralnost Nizozemske. Tuđi nizozemska vlaa je izjavila, da bo ostala tuđi v sedanjih novih vojnah absolutno nevtralna. — Ententni štabl potufejo. Iz F3ergna poročajo, da je dospelo tja 2. septembra i/.redno romunsko odpo-slanstvo iz Londona. Pre] je bilo obi-skalo Rim in Pariz. Iz Rusije je dospelo tja 7 japonskih generalov, ki gredo na franeosko - angleško fronto. Bili so od pomladi na vzhodni fronti. = ZatvOritev Sueškeua prekopa. Tz Ženeve poročajo, da se Sueska družba sedaj bavi s predlogom an-gleških in italijanskih družb. da nai se avstrijskim in nemškim ladjam še deset let po sklepu miru prepove vožnja skozi Sueski prekop. = Volitev v Združenih državah. Kolonija. 3. septembra. Kolni-sehe Zeitung javlja iz Washingtona: Prezident Wilson je sprejel ponudbo demokratične stranke naj bo pri pri-hodnji volttvi kandidat za prezident-sko mesto. Pri tej formalnosti je imel go\or o političnem položaju. Glede zunanie politike je izvajal \Vilson, da hočejo Združene države ostati nevtralne, ne samo, ker je tradicijo-nalna, utrjena politika Amerike, da se ne vmesava v evropsko politiko, nego tuđi za to, ker ima Amerika dolžnost onemogočiti brezmejno raz-širjanje plamenovsovraštva in pustošenja. VVilson priznava, da je storil v meksikanskem vprašanju napake. Končno je govoril o bodočem miru, ki mora biti pravičen in trajen. Amerikanski narod mora s polno mero navdušenja in ugleda pomagati, da doseže časten mir. Noben narod ne srne biti silien, da stopi na kako stran, ali noben narod tu-di ne more ostati dlie nevtraten napram kakrs-nemukoli nameravanemu motenju miru. Vsi narodi na svetu se morajo združiti na skupno jamstvo, da mora vse. kar naj bi motilo mir celega sveta, prej preiskati sodni dvor vsega sveta, predno se zgodi. Vesti n primorski!] dežel Magistrat goriškega mesta ura-duje sedaj v Trstu. Posle vodi vladni komisar grof Dandini. Odlikovan je Adolf Muha, urad-nik kreditnega zavoda v Trstu, sedaj črnovojnik narednik, z železnim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje. Za rartvega je izkazan v sezna-mu izgub Fran Batič z Goriškega, 10. čmovoj. bataljona, V ruskem vjetništvu se nahaja poleg seznama izgub št. 429 Eber-hard Volk, korporal 27. domobran-skega pespolka iz Oorice in sicer v Kostrovi. V ruskem vjetništvu se nahaja Maks Tence iz Sv. Križa pri Trstu; kje se nahaja. pa ni natančno pove-dano. Vjetnik Josip Toroš piše iz ta-borišča Troicki pri Taškentu, da nemško pisane dopisnice prihajajo vjetnikom hitreje v roke. Naši vojaki dobivajo posto zelo redko. Usposob ličnost ni izpitl za primorske učitelie meseca novembra t I. v Ljubljani. Ker je nameravan predio?:, naj bi se dovolili v prihod-| njem novembru — kakor meseca 1 mala 1916 — za primorske ugiteUfi usposobljenostnl izpiti s slovenskim in nemškim učnim jezikom pred posebno komisijo v Ljubljani, se vabijo primorski učiteljski kandidati in kan-dtdatinje, ki bi hoteli biti pripuščeni k omenjenim izpitom, naj vlože čim preje pravilno opremljene na c. kr. okrajni šolski svet naslovljene prošnje predpisanim potom (po svojem šolskem vodstvu) ravnateljstvu c. kr. iz praše val ne komisije za ljudske in meščanske sole v Gorici, sedaj v LjubHani, Dunaiska cesta 38/11.). Sole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vpisovanje za šolsko le-to 1916/17 se vrši začetkom šolske-ga leta 1916/17 dne 13.. 14. in 15. septembra t. 1., od 9. do 11. ure do-poldne pri Sv. Jakobu in na dekliški soli na Acquedottu, na deških vzpo-rednicah na Acquedottu pa 13., 14. in 15. septembra t. 1., od 2. do 4. ure popoldne. V soboto, dne 16. septembra t. 1., je šolska služba božja, v ponedeljek, 18. septembra t. 1., ob 8. uri zfutraj se začne redni pouk. Predavanje In posvetovanje ▼ korist vojfniških sirot v Trstu. Dne 7. septembra ob 4. popoldne bo v dvorani trgovske zbornice predavanje in posvetovanje o zdravstvenih in juridičnih zadevah v prid vojni-škim slrotam. Vojnim oskrbnicam bo posebno dobro služilo to predavanje, da se bodo znale ravnati in svetovati tozadevno. Umri je na bukovinski meii na bojišču Ludvik Kovačič iz Zg. Grete pri Trstu, star komaj osemnajst let. Sirovo maslo prodajajo v Trstu v prodaiainah aprovizacijske komisije po 9 K 12 v kilogram. Na osebo je določena jedna osminka kilograma. — Jajca se orodajajo po 22 v, ne more se dobiti na dan več kot tri na osebo in ne več kot 15 skupai. Seveda se dobi vse le proti izkaznicam za živila. — Slanina se d.obiva po 9 kron 60 vin., mast po 10 K. Begunci iz RenČ v okraju Bruck na Litvi se nahajajo v krajih: želez-niška postaja Pachfurt 30. Rohrau 40 (z Gradišća). Gartaus 30. Deutsch Ha^lau 50, Hollern 50. Vrše pa se vedno izpremembe. V okraju Gan-serndorf je po raznih krajih skupno nad 2000 beguncev. Beguncev v okraiu Bruck na Litvi je bilo okoli 1500 do zadnjih dni. Raztreseni so po raznih va-seh. Becrunci so iz Solkana. Cepova-na, Grgarja. Sentmavra, Kronberga, Pevme. Podgore. Štandreža, Šem-petra. Vrtojbe. Bili. Prvačine. z Vo-jrrskecra, Sovodenj. potem še iz Mirna, Gabrij, Ravnice. Banjšice, iz Gorice. Iz Bodreža in Morskega na Ka-nalskem je nekaj beq:uncev na če-škem. in sicer so v občinah: Lokovi-ce 8. Libomisl 18, Zdice 15, 2ebrak 14, Beroun 15. Begunsko trplienie. V Lockovi-cah na Češkem leži v tamkaišnji ob-činski hiralnici 86 let staxa JAagdale-na Ferfolja iz Dola pri Devetakih. Na potu na Češko so jo pri preme-ščaniu bepriincev ločili od moža in neveste in od maja 1915. ne ve nič o njih. Špacapan Josipa, Opatija, v službi pri g. Tomašiću Pavlu, se obnača tem potem zlasti do župan-stva Šempaskeiaja, s prošnjo, da javi, mu je li kaj znano o sinu Josipu Špa-capanu, ki je bil med begunci iz šempaske obČine ter naj bf vstopil letos v zaposlovalni tečaj gimnazijski v Trstu. Odgovor naj se izvoli poslati Posredovalnici za goriške beeunce v Ljubliani (V. Bežek, Du-najska cesta 38/11.) Kdo kaj ve. Družina Loverčič, poprej v Ozeljanu sedaj v Trebniem-Podborštu št. 13. na Kraniskem, išče obvestila, kje se nahajata Marija Grion z otroci in Pierina Loverčič. Kdo ve? Jožef MozetiČ, begunec iz Renč pri Gorici, sedaj v Šmarjeti na Kranjskem, želi poizvedeti za bi-vališče svojih sinov - vojakov: Fran-ceta. Antona, Pavla in Jožefa Moze-tič. Kdor bi znal za katerega navedenih, se prosi blagohotnega obvestila na začetkom označenega očeta. Išče se družini Franca Toplikar-ja kolarja v Gorici, v Stračicah 38 in Ivana Veliščika, postrežnika na moškem učiteljišču v Gorici, stanu-iocega na Solkanski cesti. Kdor bi kai vedel. naj blagovoli naznaniti V. Bežeku ravnatelju, Ljubljana, Du-najska cesta 38/11.____________« Dnevne vesti. — Kranjski pešpolk št 17. Za- povednik kranjskega pespolka štev. 17. je pisal Kranjski hranilnici zahvalno pismo za polku darovani zne-sek 2500 K, v katerem pismu pravi: »Odločil sem, da se izroči ves zne-sek 2500 K našemu zakladu za invalide, ki bo služil izključno invalidom moštva našega polka. Oinjen po tem znatnem darilu bi zahvali samo do-stavil, da se \Tli sinovi Kranjske po-Tiod U|6ia & br^orunarao in^brot^ jo in da zlasti zdaj — napram dedne-mu sovražniku — kaiejo svoje pode-dovano junaštvo na občudovania vreden način. Zaslužijo neomejeno pohvalo in najpopolnejše priznanje in vsi bodo iskreno hvaležni za to darilo. ki je znak tople skrbi. Z odličnim spoštovanjem udani Hugon pl. Ventour 1. r. polkovnik, polkovni zapovednik. — Imenovani so bili za kadete. Dr. Rihard Tomšič, Krsnik Janko4 M a Č e k Joško, P a k i ž Jo-žef, Hicke Jožef, P e h a n i Stanko, Oamjanić Boris, NeCemar Ferdinand. Fochler Franc, Z u -p a n č i č Franc, H u 11 e r Ivan. Vsi pri pp. št. 17 sedaj dodeljeni pp. štev. 8. — Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz je gospod Fr. Lovše, mesar v Ljubljani, povodom svojega 50. rojstnega dne izročil zne-sek 50 K v dar Rdečemu križu. — Točenje piva. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa, da sme-jo od 4. t. m. v gostilnah točiti pivo ali je prodajati čez ulico samo o d 7. do 10. urezvečer,ob nedeljah in praznikih pa od 4. popoldne 'do 10. u r e z v e č e r. V gostilnah je po-sameznim osebam dovoljeno dat! samo pol litra piva, čez ulico pa kvečjemu e n 1 i t e r. Za prestop-ke te naredbe je določena kazen do 5000 K ali zapor do šestih mesecih oziroma izguba obrtne pravice. —Kuhanje piva. V mesecu septembru smejo pivovarne skuhati kvečjemu 35 procentov ti-stega piva, ki so ga skuhali v tem mesecu v letih 1911 in 1912. — Oddaia moke pri mestni aprovizaciji. Za moko naj se zglase: v sredo trgovci in mokarji, v četrtek okoliški trgovci, v soboto pa peki; vselej ob 8. zjutraj v nekdanji Galle-tovi hiši, I. nadstropje, mestna po-svetovralnica. — Velika tatvina. Prodajalka Emilija Pintar, službujoča v Orehko-vi trgovini v Kolodvorski ulici je v družbi z Angelo SmereČnikovo in dveh drugih služkinj izvršila več tat-vin. Pri hišni preiskavi je policija našla ćelo zalogo ukradenega blaga. Najbolj sta oskodovani trgovini Do-Ienčeva in Orehkova. Škoda se ceni na več kakor 4000 K. Pintarjevo in SmereČnikovo so izročili sodišču. — Sumlliva posest. Pri nekem delavcu v Vodmatu ie našla policija vsakovrstne erarične odeje. Čevlje in druge stvari. Proti delavcu je podana ovadba. — Koze tn pegasti legrar. Za ko-zami je zbolelo od 20. do 26. avgnsta v Galiciji 7 domačinov. dmgod v Avstriji pa tuđi 7 oseb. V istem času Te zbolelo za pegastim leganem v Galiciji 41 oseb. drugod v Avstriji pa 44 oseb. Umri ie v Kranju notarski kandidat g. Alojzij B i z j a k. Meso v Gradcu. Štajersko na-mestništvro je 1. septembra zvišalo cene za živino. Reklo se je, da to na cene mesa ne bo vplivalo, a graški listi konstatirajo, da je cena navad-nega govejega mesa poskočila od 8 kron na 12 kron, v gostilnah pa so se vsled ministrske naredbe na 11 dekagramov zmanjšane porcije po-dražile za 50 vinarjev. »Dolina smrti.« Kino »Ideal« precKraja od danes 5. do četrtka 7. t. in. !>!edeči Messtrov spored: 1. »Sa-seha Messtrov teden 94 b«, naino-vejše vojne aktualnosti. 2. Prihod podmorske ladje »Deutschland« v Bremca. Velika aktualnost. 3. »Dr. Eisenbart«. Messter učinkovita ve-seloi.era v treh dejanjih, sestavil Fritz Kreisler. 4. »Dolina smrti«, drama z divjega zapada v treh dejanjih. Ta slika nam kaže jahalne in bojne prizore take lepote in živahnosti, kot so se doslej Ie jako redko videli v fil-mih. — Spored mladini ni Drimeren. »Ideal« - Kino. srae mn, * Učiteljišče v Libercah. V četr-ti letnik tega učiteljišča je letos vpi-san le en kandidat, vsi drugi so pri vojakih. * Stavka ameriških železničar-iev se ni začela, ker je ameriški kongres sprejel zakon, ki določa osem-urno delo na dan. *f Milijon Jkron. Praški »Narodni Listy« DeTezuorž^^ravičenim ponosom, da je njihovo upravništvo na-bralo milijon kron za češko šolsko matico. "" — **' *" Financiialna blokada Nemčije. Londonska ^>Times« trdi, da je pri angleškem ministrstvu zunanjih del ustanovljena posebna finančna sekcija, ki naj organizira financijalno blokado Nemčije. * Zadnji potres v Italiji je pro-vzročil še dokaj več škode, kakor se je prvotno računalo. 21 krajev je skoro popolnoma porušenih, 23 mest in vaši je težko poškodovanih, 34 pa lahko. Izraed teh krajev jih je 55 v. provinci Forfi. 5tran 4-___________________________________________________,3LUVfcN5KJ nakuu*. auc 5. septembra i«*lt> * 203. Stev. * Nagrada za kirurgijo v Italif. Italijansko ministrsrvo je razpisalo nagrado 3000 lir oncmu Italijanu, ki y letih 1916/17 iznajde kaj novega in prakticnega na polju znanstvene kirurgije bođisi glede leka ali instru-mentov. Ako ne bo take iznajdbe, za-pade nagrada najboljši brošuri medi-cinskega področja. ** ?prodnžk frbske^a_ kralja. f V bolnici V TT^TOf^krivcem zaradi goliufiie pri da-latvi živine za armido je končana. Ta senzacijonnlna obravnava. ki je trajala vee tednov in med katero se zgodilo polno dramatičnih prizorov. Je razkrila mnogo zanimivosti in tuđi marsikaj podučne^a. o čemur se bo se po voini razoravljalo. Ob^oT'eni so bili: poslanec Ivanka na fri leta | težke ječe in cfiOO kron globe: proiLL j Rudnav na eno leto jcjc in \*fyi ;\; Henrik Stern na šest let ječe in 8000 kron: David Soangel na pet let ječe fn 8000 kron: Filip Go!dner na tri leta ječe in 40OO kron: Samue! Smetta-na pa na tri leta ječe in 4000 kron globe. lfi£y£T<£21evo ^sri!o. $e za časa kralja Ludovika !e"~panskf" človeko-Ijub Reverdv daroval večjo svoto denar|a. da se vsako leto obresti te glavnice darujejo materi, ki ima naj-' več otrok. Letos je te obresti, to je 3000 frankov, dobila žena. ki ima petr.ajst živih otrok, iz med katerih jih ie osem pri vojakifr. Za podelitev Reverdvjeve ustanove se je oglasilo 72 pariških mater, ki irnajo vse nad deset otrok. To ni ravno mnogo za tako vejiko mesto. kakor je Pariz. To priznavajo tuđi pariški listi in opozarjajo svoje rojakinje, da je franeoskemu narodu z ženskami, ki rode mnogo otrok, veliko več pomagano, kakor z /enskami. ki le čitajo ali pisejo romane, se zabavajo in skrbe da irnajo lepe obleke. * Prezidertov sufler. Prezident Združenih držav \\ ilson prireja zdai volilne shode. Očitalo se mu je, da ne govori svobodno, nego da vse svoje govore čita in \Vilson si je to vzel k srcu in obliubil, da se nauči svobodno govoriti- Pred kratkim >. povabil priiatelie na poskus svoboJ-uega govrora. Komaj ie bil začel govoriti, je zapel telefon. Prezident je vzel slušalo, a je že eez trenotek na-daljeval svoj govor. Vse se je čudilo njegovi prisotnosti duht, ki se tuđi po telefonu n£ da motiti, vse je *■' -melo kako sigurno, preudarno !n učinkovito ie govoril. Ko je prezident končal je zaorilo silno odobravanje in ploskanje, a nastalo je tuđi nič manj silno presenečenje. ko je prezident zaklical na telefon: Hvala, prijatelj, izvrstno ste sufiirali. * Slei>arija z bankovci brez urednosti. Na Dunaju je policija are-tovala moža, ki je najbrže ogoljufal kaj več ljudi z amerikanskimi bankovci po sto dolarjev. ki že davno nimajo nobene vrednojsti več. Areto-vanec je rekel. da mu je ime dr. Ed-vin Katzenellenbogen, da je rojen v Stanislavu v Galiciji, a da je amerikanski državljan, doktor medicine in ravnatelj državne bolnice v Trentinu o Združenih državah. Aretovan ie bi!, ker je na stodolarski bankovec, ki pa že davno nima več vrednosti, poskusil od neke dame dobiti 1000 kron. Dobili so pri njem se precei drugih takih bankovcev brez vrednosti, koliko jih je pa že spravil v denar, to se zdaj sele preiskuje. Are-tovanec si je v zaporu poskusil žile prerezati. a se ni dosti poškodoval. Tuđi kdo da je pravzaprav. kaj da je in od kod da je, se mora sele dognati. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca avgusta 191*>. 1146 strank je uložilo 1,164.830 K 76 vin.f 1281 strank je dvignilo 1,072.429 ^roo^* j^tojfci X£Č uložilo §2.4QI K 32 v. Stanje ulog 53,813.825 K 15 v. Število uložnih knjižic 32.447. Hipo-tečnih in občinskih posojil se je iz-plačalo 74.100 K, vrnilo 224.147 K 95 vin. Stanje posojil 31,719.474 K 77 v. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. septembra: Fran Weiss, hiralec, M let, Radeckega cesta 9. — Janos Bartus, ćrnovojniški podde-setnik, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. Dne 2. septembra: Ivan Frank, čevljarski prikrojevalec, 38 let. Ze-ljars_ka ulica 11. — Ana Baumgart-ner. žena pomorskega podčastnika, 52 let, Bohoričeva ulica 9. — Metoda Kapele, hči čevljarske pomoćnice, 15 dni, Gosposka ulica 4. — Angela Ppl-šer šivilja, 74 let. Sv. Petra cesta štev. 42. Dne 3. septembra: Lorenc Fur-lan, zidar - hiralec, 31 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnlcl: Dne 31, avgusta: Terezija Jesenko, čipkarica, 33 let. Današnj list cbseqa 4 stoni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfiina in tisk »Narodne tlskarne«. I ZAHVALA. I BK Za maogobroine dokaze srč- ^M H nega sočutja ob izgubi našega ^m H l;ubljenega sina H ■ L?il^terja I ma iirekamo ttm potum vsem H H udeležencem pogreba in da- H B rovaicem vencev najtopie^Šo ^K H zahvalo. 2856 H ■ Žalnjoca rodbina Juršic ■ B Ljubljana. 3. septembra 1916 H T^Iadcnič v starosti r.e čez 16 let, poSten in trezen, se Sprejine za razno delo pri podjetju različnih pijač. Naslov pove upravni§tvo »Slov, Naroda«. 2522 m 500 kron! ^R?c ^^^B ^am jačani, ako moj unt- ne odrravi v 3 dneh brez boie^n Va^ih kurjilt oćes, brmđavlc, ofetfićane«v. Cena lor,Čku 2 jamstvenim pismom 1.S0 8t 3 lončki K 4--, 6 lončkov E S.SOt Na stotine zahva n h r'sem in priznanj. Pot*«l« aog, rok, pazđube naglo odrravi !ta-prašek. Cena 1»,2 krone, 3 škatljice 3»/2 krone. Kemenv. - Soilce (Kasu) I Foatfach 12 824, Ogrsko. 1930 $* Velika ^ ijbera rofavic in rasnovrstnih parfemov 3l/MJSXA C6S7A. & SLUGO sprajma takoj 2%^ „Kino Ideal", Ljubljana. motorno kolo. Kdo, pove upravnišivo »Slov. Naroda« 2853 Zaradi preselttve se proda veiEja v kateri se nahaja postilna in trgovina »n *eć Ntanovant H-4a se iako dobro obrestuje in jo ku^ec lahko tak oj prevzame. 2857 Vtč se poirvc * Snodoii Siftki, GelevUa cesta st 22. tešplje 11 iit iiepke) za kuhanje, pla<*a vsako mno- žido za češplje po 25— K* za te.pke po 20— K za 100 kilojjramov. Veležqanjarna sad »a H. Rosner & CoM Ljubljana. Suhe gobe vinski kamen, me^ vosek, kumno in janež ter sploh vse rteželoe pndelke knpi veletrgovina 2.67 Antoa Eolenc, Gelfe. Istotako tuđi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov. V naknp se nama na Spodaleai Staterskea posestvo na kojem bi se redilo Šest do osem glav goveje živine. FrOTZ&me 80 tnđl seao letoiale koinfa. 2S31 Ponudbe s kratkim opisom posestva in lege na naslov: Leopolđ Gorjup v Cerknem, (Goriška). MA IZBIRO pošilja tuđi na đeZelo: K asne 2652 nt tur H«***f iopic«, III || I L kHI», ko.tume, Hl II I I ■»•čnehalj«,pali I III I Hlo.modneored II L U b L «et«,*portMoklo brnk« 1bstasaika. /elo solidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar Lfabllaaa, IUri tv« t. Lastaa hUa. Fine otroške oblekce i: in krstne oprave, u Pri penanikaiiD mleta! u tai mm silili je oajbelj ztfnra ia t»di ntjcciicjU *Z- ^ana za dojenčke. ^ mmtlamm «« • lahkoto rd pomore po m«B)kaaid mleka in •tedkorj«, pri njecovi uporabi m namraC pnbranita dve trrtiini mlek« in en* tretiina sladVorin — Od_ mnogih pntmnj tu wmo ; enm roipe !■•• pl* Tfc*fcA#ay ■ taa\avviw|w# 1)KthI v ttnalc« i Ljubi tvak ! Hotem Ti ipo ročitJ, da daiemo El*i»«niu mal«ma Sl«dln tlmdni č»v «n d« •« izborno r««vijm, vala« «*aar m Sladin lahko najtopteja priporoča. D«>bi W9 pri !ekarn*fj« ¥*«h*»»^^ ^^?1^* ia»»i mm i'»a»ilm. Gtam« aalo««: Ht Dmtji VMnnah Trifetcn: žcUrtmmmiiK If, ***-■tUterstrasse «S, *a4ctrtyp*«i 4; t milci: 5a«-ttrassc4. _____________________2<4* Karte za most hi olje ir-". 9tt-nM ki je najcenejSa in najboljii redilnt jed kot maza na kruh. SMa-m« je priljubljen tuđi kot zdriz za močnata jedila m P^o.;o^5«-£na sama poskuanja Vas o um prepriča ■■ B«v#ltek ***** !• *immr\mv. Josip Benbds, lidiinn! zeliankn ulica. 12 zavojčkov Ma-aMit 4 krone po po v zet ju ali če se posije denar naprej. Za trgovce priineren popast pri vetjem naroćilu. V »alogi je tuđi Slia-MatfMTla llBMMilB pratok. Kupim lanske in letošnje gobe. Ponudbe z vzorci pod nOoba11 na upravn »Slov. Naroda«. 2787 LovštaTpeš (brale) se kapi! istr se vzame nrej na posku-n«.'. -— Ponudhp na .fKolize| ▼rata it 6, t Lfablfaai- 2^49 ValaTaC IŠČa ?a tako* ali za oktober aaa ali dva 2820 nemebiovani sobi za 1 ali 2 osebi holj v sredini mesta Ponudbe pol „sredi mesta 2S20&< na upravn »Siov Naroda«. Postao doplsalco dunajskih umetnikov, vojaške, svetniške, pokrajinske, galerija v vseh izvedbah; gra-julacijske dopisnice z briljantno pisavo in s cvetlicami konfekcijonirane v vseh jezikih dobavlja tr^ovinam zelo ceno: Zalog« poit-nlh tfooisnfc Miroslav Elsaameagar, Poaal ZV. Lohrg. 4. Cenik zastonj. 2701 PIANINO in pneigran glasovir se proda v Krakovski ulici št. 19. 2684 ■a«F" Kupim žepni fotograiitni aparat 4:^2—6 cm s prvovrstno optiko. Ponuibe s popisom in ceno na upravo, »Slov. Naroda« pod »Aparat' 2855". 2855 Šola Legat v Mariboru ob Dravi, (Zasebai učai zavod za sienogralijo, strojepisje lapravopis]es raČHDStvo itđ.) Zaćttek jesenskib kurzov 2. oktobra 1916. ObširnejŠe prospekte daje zastv.nj ravnateljstvo zavoda, Maribor! Vlktriaghof lllloa 17./I. Govori se lahko v