ta&6?®£HlN&-ZA'1VGOSLA-
VilO-ČiSTRTLETNO-DlN‘15*
CELOLETNO-BlN-60/ZA-
SNOl EM st vo -ie -dodati DOJtNBNO/ OOLASTPO
CENiKV/ POS4NEZNA IteVILKA* PO • DIN • 1'5©'
POŠT. ČEK. RAČ. 13.(88
VitEDNi i |t vo •! n • vpihava V-VČITELJSKI »TISKARNI/ •ROKOPISI - Se • NE-VRA-'CAJO / ANOhglMNl-bo-'PI$l‘SE'NE‘PRIOBČV-1E10/P0|TNIN A- PLA-VCAN A-V • GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
BBKEezagsaiBE^iaggfflEggBcaEfeaeaSBffigMEgsBSBggEggaasgg
ss&asassiagaeflaani
+
Migič
Brat Gustav
četnik Grlune SSr-sd je nenadoma preminul, zaklan zahrbtno od štirih komunistov Večna ja pamjat!
Nasiiit.
Kaj nam prinaša komunizem?
Ali prihaja z nasiljem ali s socialnim blagovestjem? Ali bo s pomočjo »razredne borbe«, ki se vedno bolj poostruje, in s svojim nasiljem nad sodržavljani končno premagal vse druge, ali pa hoče delavstvo samo izvesti svojo organizacijo in se razvijati mirno in po prirodnih in socialnih zakonih v narodni državi ter si v njej na ustavni in zakoniti način priboriti svoje pravice?
Že pred vojno je bilo dovolj pritožb med radikalnimi socialisti, da imajo socialistične stranke revolucijo le v ustih in da se s to besedo igrajo. Zahtevali so, da mora to nehati in da oni zares zahtevajo pravo krvavo revolucijo. Pametnejši pa, takozvani reformisti, so prvotno Marxovo revolucionarno teorijo odkrito zavrgli ali jo vsaj pričeli drugače tolmačiti.
Po vojni se je položaj bistveno spremenil. V Rusiji so boljševiki-komunisti vsled usodnih napak carskega režima in neodločnega meščanstva dobili oblast v svoje roke.
Ruska državljanska vojna je pomorila petkrat več ljudi in uničila stokrat več vrednosti, kakor svetovna vojna sama. Boljševiška pošast je pričela segati po vsej Evropi. Pri nas je pričela z atentati, in ko je država v silobranu posegla po izjemnih zakonih in je razbila zločinsko družbo, se je ta ..pričela iznova organizirati na tihem, pod krinko kulturnih in telovadnih društev, strokovnih in izobraževalnih organizacij, in Lemeževih »obratnih cehe«. Njihov cilj ni reforma, njihov cilj je prava krvava razredna borba, organizacija odpora, skupljanje sovraštva, vežbanje čet in udarnih oddelkov, otrovanje misli, podžiga-nje mržnje proti vsemu, kar je nacionalnega. Nacionalizem istovetijo ti slepci s kapitalizmom, a sami sebe imajo za odrešenike, pa so le ubogi zaslepljenci, v kolikor niso brezvestni izkoriščevalci moskovskih fondov in delavskega slepega zaupanja.
Za njimi so še drugi. Crna garda sc skriva v temi in pripravljena preži, da se polasti moči. Tudi ona hujska proti državi, tudi ona. ki nas je nekoč denuncirala Avstriji, nas sedaj denuncira Italiji. Razni klerikalni agitatorji se mešajo med delavstvo in ga hujskajo tako, da na Prvi pogled ne razločiš, kdo govori kot komunist in kdo kot Klerikalec.
Po raznih krajih so se eni in drugi organizirali. Ta boljševiška svojat nas je napadla v Irbovljah, —• 14 dni so se zavestno pripravljali na pokoli, ■— napada nas zahrbtno _ v Ljubljani in Žužemberku, v Kranju,
Zagorju in drugod. Naše padle žrtve nemih ust vpijejo do neba: »Ob-tož ujemo vas, morilci bratov!«
Nočemo klicati na odgovornost otročjih socialistov za revolucijo- . . narno igračkanje pred vojno, niti 1 prepričanje, ki žari v nas
Nasilje? Kaj je nasilje? Kdaj je nasilje? Če se boriš za svojo pravico, ali delaš nasilje? Marsikaj je nasilje, po svojem načinu in po izmeri uporabljene moči. Nasilje je dano, kadar se komunist noče pokoravati državnemu zakonu, ali kadar pravi kaplan na leci. da ga ustava nič ne briga in da bo kljub njei govoril o politiki mesto o veri. Nasilje je, če ustvarjaš državo v državi, nelegalno državo proti legalni državi. Nasilneži ste vi. ne mi!
Ali naj ostanemo prekrižanih rok proti takšnemu nasilju? Nismo jih držali prekrižanih proti Avstriji. Če pa hoče beograjska brezbrižnost držati roke križem napram prijate-
ljem Avstrije in rdeče Rusije in če se ne Izvajajo zakoni, potem posega narod po silobranu. Naše nai&vetei-še je nacionalna ideja. Naša zavetna misel je narodno edinstvo.
To hočete razrušiti? Našo državo uničiti, jo izročiti rdečemu terorju ali črnemu terorju, kakor ga že poznamo? In če ne pariramo, boste hujskali? Gospoda, za vsak udarec dva! Če je to nasilje, potem živelo nasilje! Če mislite, gospod Korošec, da vas spasi državljanska vojna, potem kar izvolite vzeti boben, pa hajd v četo! Mi smo na straži, mi nacionalisti, in vaša peklenska vrata nas ne bodo prema-, gala.
L E K E
Nenadomestljivi tulci.
klerikalcev za zločinsko c. kr. de-nunciantstvo med vojno. Toda —-ali naj dovolimo, da se ta kuga še dalje razpase? Ali naj sedaj, ko je vsa Evropa podobna sodu strelnega prahu, dovolimo še dalje, da se komunisti igrajo s svojo »Iskro« in nas vse skupaj spuste v zrak. da si na razvalinah naše države roparski napolnijo svoje žepe.
Ali naj dovolimo, da bodo isti klerikalci, ki so denuncirali in se borili proti Jugoslaviji, še sedaj nekaznovano rabili vse svoje moči, da to Jugoslavijo še vedno slabe, da jo glodajo na temeljih, da s svojim brezvestnim hujskanjem vzbujajo odpor in mržnjo proti državi, Srbom, Beogradu, kralju, nacionalni ideji?
Že se pojavljajo tudi izven industrijskih, od komunistične propagande ogroženih centrov razni vaški pretepači ki psujejo državo in kralja. Že se pojavljajo republikanski agitatorji, profesor Serko je v Dol. Lendavi na patriotski slavnosti smel izzivalno klicati: »Živela republika!«. in že so legle v grob prve naše žrtve s klerikalnim sodelovanjem.
Že tudi grozi dr. Korošec z državljansko vojno. Pri tem je seveda obrnil istino kakor star kožuh, katerega kaže s kosmato stranjo navzven, in trdi, da smo mi tisti, ki žele pobojev, krvi, nasilja itd.
Mi pa pravimo: Dovolj! Dovolj nam je hujskanja, dovolj brezvestne demagogije, zločinskega obrekovanja, slinaste laži, zahrbtnega podtikanja, dovolj vse te vaše lažnive morale in gnilega poštenja, ki sc skriva za imenom trikrat prodanega in zatajenega slovenstva! Grožnja z državljansko vojno nas ne straši. Če ste se v svoji slepi strasti res tako zaleteli, da ne vidite, kje je meja politične borbe in kje pričenja vaša borba proti državi, potem vas hočemo naučiti. Kdor ne sliši, naj čuti. Tega, kar se danes godi, ne bomo imenovali »državljanske vojne«. in dokler sc greste politiko, svobodno vam. Toda tajnih celic ne boste več snovali, mladine ne boste več trovali s svojo bedasto revolucijo. in če hočete žreti moskovske červonee, ne boste tega delali za našo kožo! Če hoče škof vladati, naj dela to v cerkvah, in če želite črna gospoda imeti avtonomijo brez Hrvatov in Srbov in brez Beograda, vam kličemo: Pridite in vzemite sj jo! Toda pazite pri tem na sredstva. Mi se zavedamo, da je bila naša država ustvarjena z mečem in trpljenjem, in z mečem in trpljenjem jo hočemo braniti proti rdečim prevratnikom in proti črnim trebušni-kom in njihovim koruptnim civilnim podrepnikom. Vemo. da nas čaka naš poslednji in najvišji napor, s katerim moramo svoj narod ubraniti pred krivimi preroki in mu vliti isto
Pred nami leži okrožnica štev. 2793/A z dne 27. maja t. 1. izdana cd Zveze industrijcev v Ljubljani v zadevi zaposlitve inozemcev v naših podjetjih. Zveza poživlja v tej okrožnici svoje člane, da naj podajo točen statističen materijal in zaključuje svoj poziv takole: »Iz teh številk bo razvidno da je število inozemcev, zaposlenih v industrijskih podjetjih v Sloveniji, absolutno in relativno tako neznatno, da ne more biti govora o vplivu te zaposlitve na tačasno brezposelnost domačega življa. Pokazati m o r a m o , (!) da bi odpustitev inozemskih spe-cijalistov v mnogih slučajih onemogočila obratovanje tvorniških podjetij in zelo neugodno vplivala na produkcijo vobče in na zaposlitev domačinov.«
Vedeli smo sicer, kak duh vlada v članstvu Zveze, kajti na žalost je ono še vedno po večini nemško, sploh tujerodno, dalje vemo tudi., kak duh navdaja v tej Zvezi one dobro znane osebe, ki ji dajejo smer, vendar si nismo mislili, da si bodo oni upali tako očitno in tako odkrito povedati svoje misli.
Gotovo je število tujerodnih oseb zaposlenih v naših industrijah iteveliko, kajti absolutno veliko ono ne more biti, ampak ako si ogledamo njeno relativno moč, tedaj vidimo, da je ona velikanska. Ti maloštevilni tujci zavzemajo več ali manj vsa vodilna mesta v naših podjetjih, od najvišjih do najnižjih in tako so oni faktično gospodarji v podjetjih. Oni odločujejo, ali ima biti zaposlen v podjetju domačin ali tujec, kateremu slednjemu dajejo znamko »nenadomestljivosti« in ako ne se gre za izbiro med našimi ljudmi, tedaj zapazimo vedno in redno, da se da pred našim zavednim človekom prednost nezavednemu, po možnosti kakemu zapeljanemu prevratnemu elementu, ki sc v naših podjetjih vsi cčito favorizirajo in podpirajo. Te vodilne osebe v naših industrijah, ki so v časih našega robstva smatrali svojo surovo ger-manizatorično delovanje za vsaj tako važno ali še važneje, nego svojo strokovno nalogo, te osebe nadaljujejo svoje delovanje še dandanes. Večina dela to skrito, nadevši si ovčjo kožo, mnogi pa storijo to tudi že zopet povsem odkrito. In ob vsa' ki priliki občutijo naši ljudje in naša stvar to tujčevo peto, oziroma lahko izsledimo uspehe takega delovanja. V težki poprevratni dobi, ko so politične strasti posebno med delavstvom visoko valovale, ko so bili naši industrijami centri izhodišče raznih prevratnih poskusov, tedaj so ti prevratni elementi dobivali vedno ali očito ali prikrito spodbujo in potuho od vodilnih tujerodnih oseb, ki so pri vsakem takem poskusu upale, da se vendar posreči razbiti to od njih tako ob-sovraženo mlado državo in da bodo mogli ribariti v kalnem, in to upanje še danes tli v njih srcih, katera navdaja strupeno sovraštvo proti vsemu, kar nam je svetega, proti naši mladi državi, ki je storila konec njihovemu krutemu paševanju, in čakajo in prežijo le na priliko, da bi ji zasadili nož v hrbet y. eni ali dru-
OB
NA
KOKE
OB
MESTNI TRG S E I? N A Y O V 1 Č
gi obliki. Celo pri zadnjih krvavih Trboveljskih dogodkih, pri katerih je naša mladina bila napadena kot nositeljica državne misli, lahko zasledujemo vse te tendence in upamo. da bode tudi v tem oziru prinesla preiskava popolno luč, da bodo vsaj nekateri očiti krivci, ki so si ob prvih uspehih meli roke, dobili zasluženo kazen.
Zatorej zopet in zopet: Proč s tujimi kačami, ki prežijo v zasedi in čakajo le ugodne prilike! Dokler ne bo očiščena ta gadja zalega, do-tle ne bo miru v naših podjetjih.
In s to našo zahtevo ne zastopamo samo ožjih slovenskih interesov — tu zastopamo važne državne interese. glede katerih so oni državni funkcijonarji, ki bi jih morali v prvi vrsti čuvati, zločinsko malomarni. Naše slovenske dežele tvorijo mejnike države in tedaj ni vseeno, ali se v teh krajih krepi in utrdi narodna in državna zavest, ali pa se povsod ustvarjajo in organizirajo prevratna gnezda, ki niti sedaj ne morejo brzdati svojega sovraštva in ki bodo v slučaju kakih zapletlja-jev, ko bode država v stiski, organizirano nastopila in tedaj lahko povzročala ogromne škode in težave.
Zavračamo tedaj kar najodločneje take pomirjevalne poskuse, kakor jih hoče na pr. uprizarjati Zveza industrijcev v prilog od nje favoriziranih tujskih gadjih zaleg — zahtevamo najodločneje in najener-gičneje, da vršijo vsi odgovorni in poklicani državni organi brez par-dona svojo dolžnost in storijo že enkrat konec tem nevarnim razmeram.
in pustimo že enkrat one smešne pomisleke, da bodo naše industrije propadle, ako ne bo več te tujske zalege, ki se redi in širi pod vsemi mogočimi pretvezami. Ako bi postavili neodvisno in pravično komisijo, ki bi. res točno preiskala, kdo je v resnici nenadomestljiv strokovnjak, tedaj bi od 10 morda obveljal eden kot nenadomestljiv, oziroma tak. katerega odstranitev od podjetja bi isto oškodovalo. In tedaj bi gotovo videli še to, da tvorijo večino onih res težje nadomestljivih strokovnjakov, mirni in pošteni elementi, ki se res tudi v večini slučajev posvečajo le svojim stanovskim strokovnim opravilom in ki ne delujejo proti našim narodnim interesom. Iti za vse druge »nenado-mestljivce« tujce bodo lahko našli nadomestilo med našimi domačimi silami, četudi so sc iste seveda vedno zapostavljale in se jih je skušalo vedno držati v podrejenih položajih. Kakor deluje naše denarno gospodarstvo — in gotovo ni isto tako lahka stvar — skoro izključno z domačimi silami, ravno tako bode naša industrija zamogla v pretežni, skoro izključni večini slučajev izhajati in prospevati z domačimi silami. ki jih imamo mnogo več nego mislimo in ki so vsaj tako sposobne, kakor one hvalisane tujske. »sile« — žalostna dedščina naše prejšnje suženjske dobe — ki so bile in so še danes favorizirane radi naivnosti in malomarnosti naših ljudi — privatnikov ali državnih organov — na škodo domačih elementov hi na škodo naši stvari.
Razvitje prapora v Lescah.
VLADIMIR PFEIFER:
POZIV...
Zaplapolal je prapor nov Pod vznožjem Karavank.
Naj seval daleč svit njegov Bi onstran Karavank In znanil bratom, ki ječe V robstvu dvigajo roke.
Da daleč ni več oni dan.
Ko svoboden bo Korotan ...
Orjuna Ti, na straži stoj,
Junake zbiraj pod seboj.
Pod prapore naj prihite Za Nacijo store — naj vse.
Kar bratska jim dolžnost veleva,
Kar srce junaško — jim veleva!
Le čuj!
Koroška mladež Te že čaka.
Da rešiš bednega rojaka;
S tem dom Slovencev bo otet. Sovrag na vek — ostal proklet.
Ko bojne trombe zazvene ...
Takrat —
Ponosno prapor zavlhraj In bojni klic — junakom daj,
Da tja čez mejo pohite Otet — zasužnjene.
Prisezi sveto zdaj Leščan Da stal boš praporu ob stran.
Da nočeš nikdar ga zapustiti,
Raje zanj —- junaško — kri preliti!
Naša velika misel je na nepremagljivem pohodu, ki ruši in odstranjuje vse ovire; zgrajene od neštetih sovražnikov pokreta jugoslo-venskih nacionalistov. Jedva je preteklo dobro leto, odkar je pozval pod svoje okrilje naš prvi prapor na Bledu vse branitelje jugoslo-venskega edinstva med Slovenci, že slavimo enajsto razvitje naših bojnih praporov.
V nedeljo smo slavili slavnost razvitja prapora naše agilne leške organizacije. Prireditve se je udeležilo članstvo, ki je prihitelo v delegacijah iz vseh krajev Slovenije in to v prav znatnem številu. Polnoštevilno udeležbo so zaznamovale zlasti triglavske Orjune, ki so dospele z dopoldanskimi vlaki. Posebno čvrsto pa so bili zastopani člani Zveze ljubljanskih Orjuti.
Pred kolodvorom se je formirala povorka z jeseniško godbo, osmero praporov in oblastnim odborom na čelu. Bataljonu uniformiranih 200 članov in članic so sledili neunifor-mirani člani.
Povorka je nato odkorakala med pevanjem orjunaških pohodnih pesmi v strumnih četverostopih v Lesce, kjer so jo iz mnogih hiš simpatično pozdravljali. Med vzkliki kralju in domovini so se razporedile čete na trgu, kjer sc je vršil obred razvitja in predaja prapora leške Orjune.
Svečanost razvitja je otvoril s kratkim pozdravom vsem gostom predsednik leške Orjune br. Janežič, ki je izrazil željo, da bodo pohitele neprobojne orjunaške vrste čimpreje za novo razvitim praporom preko Karavank in Triglava neodreŠenim bratom v pomoč. Za njim je oblastni predsednik br. ing. Kranjec povdarjal pomen novega prapora, ki ni samo zgolj društveni znak. ampak bojni prapor, ki bo moral prenesti ognjeni krst, kot ga je že večina orjunaških praporov slavno preživela v Trbovljah. Med plamtečim navdušenjem je razvil prapor, ki ga je pozdravila narodna
Delniška glavnica: Din 50,000.000.
Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000.
(E=
So prš p ero Ja za vsa v bančno stroko spadajoče poste.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežice, Kranj, PUsJ, Celje, Maribor, Sarajevo, črtsomeSj, MežkovSč, Split, Gorica, Novi Sad, Trsi.
Brzojavni naslov: Banska Ljubljana.
Telefon štev. i 261, 413, 502, SOS in S04.
tj?-. ya3Mreagagasig333?g
himna in počast celokupnega članstva.
Kumica gospa Megušarjeva je nato pripela trak z željo, da bodi novi prapor: »Orjuni« v ponos, domovini v čast!«
Slovesni obred blagoslovitve je opravil dični monsignor Ambrož, ki je govoril:	»Gospod	Jezus. Kriste,
blagoslovi milostljivo ta prapor, da vsi, ki služijo Tebi Gospodku Bogu našemu, in ki kličejo na pomoč Sv. Mihaela arhaugela, premagajo vse vidne in nevidne sovražnike.«
Po obredu blagoslovitve je monsignor Ambrož s kratkim, toda pomembnim, nacionalne zavesti polnim govorom dvignil razpoloženje vseh prisotnih, ki jim je jasno dokazal, da zamore biti tudi slovenski duhovnik nacionalist, pa makar tudi proti volji lastnika Katoliške tiskarne. Njegove besede: narod, ena država, en kralj! so bile sprejete z gromovitim vzklikanjem in pritrjevanjem zbrane množice. Pokazale pa so, kako narod ceni one redke duhovne može, ki v tihotni delavnosti za vero in ljudstvo, ustvarjajo moralne temelje države, prežete z neomajno vero v veličino ideje ju-goslovenskega nacionalizma.
Po ovacijah monsignoru Ambrožu. je predal predsednik Kranjec prapor domačemu predsedniku br. Janežiču, ta pa ob prisegi neomajne zvestobe zastavonoši Pogačarju, ki je prisegel čuvati prapor bolj kot zenico svojega očesa, bilo potem proti kateremukoli sovražniku. Po pobratimstvu vseh praporov je narodni trpin in voditelj koroških Slovencev, sivolasi Franc Grafenauer v daljšem poljudnem govoru objas-njeval razmerje med kmetskim ljudstvom in Orjuno. Za njim je smelo in rezko pozdravil zbor v imenu triglavskih Orjun br. Čebulj, ki je zagotavljal, da ne bo v Žnidaršičevem bataljonu nikdar zamrl njegov duh. ki je po trboveljski tragediji prešinil vsakega akcionaša. Končno je pozdravil postrojene akcl-one še g. Franc Ažman v imenu loškega novoizvoljenega naprednega občinskega sveta. S tem je bil končan program razvitja in povorka je odkorakala med veselim sviranjem jeseniške godbe po Lescah, ki so bite v zastavah.
Po obhodu je bilo defiliranje čet mimo praporov in oblastnega odbora, ki je znova potrdilo, da so zaman vse klevete in da je ni sile. ki bi z zahrbtnostjo ali pa odkritim nasprotstvom razbila orjunaške vrste.
Popoldne je odkorakalo celokupno članstvo z razvitimi prapori in v bojni formaciji proti Radovljic5, kjer je bil veselični prostor, ki ga je sokolsiko društvo prijazno odsto-
LISTE
1. pij 1524 is 21. teli 1524.
Minulo je skoraj 5 in pol leta odkar imamo svobodno kraljevino pod imenom SHS. Med tem časom se je dogodilo marsikaj, kar bi lahko zabeležili kot zgodovinsko dejstvo naše mlade, toda velike države. Ni to morebiti kakšna res zgodovinska .točka, ampak spopadi brata proti bratu, delavca proti delavcu. Ni samo to, ampak napadalo se je celo naše brate Srbe, kot vojake in to ravno na mestu, kjer se je zgodil napad na Organizacijo Jugosloven-skih Nacijonalistov dne 1. junija 1924. leta. Gotovo mi širša javnost dopusti, da orišem, že dobro Vam znani incident dne 21. decembra 1918. leta med trboveljskimi rudarji in vojaštvom takratnega 40. pp., ki je konačil v poedinih četah v Hrastniku. Trbovlju in Zagorju.
Krmilo Slovenije je bilo v rokah naših slavnih klerikalcev, katerim na strani je bil po prevratu sestavljeni »Narodni svet« z glavo + g. dr. Lovro Pogačnika. Bližali so se božični prazniki in s tem tudi potice. Vsi sloji, bodisi priprost delavec
pilo leski Orjuni za popoldansko zabavo. Že ob vstopu v mesto je pozdravljalo vrle orjunaške vrste streljanje s topiči in živahno pozdravljanje, ki je bilo tudi v mestu proti pričakovanju iskreno in živo. S tem je tudi črna Radovljica pokazala, da je pri vsej njeni rimski orientiranosti. še vendar nekoliko jugosloven-sko čuteče mesto, ki se bo čez čas otreslo svojih pobožnih kuratorjev.
Priznamo pa, da so bila marsikatera okna in marsikatera vrata trdno zabita, kar je pričalo, da imajo vsi klerikalni bojaželjneži prav malo poguma, pa tem več strahu pred Orjuno, ki je nemoteno manifestirala po njih trdnjavi za integralno edinstvo jugoslovenskega naroda. Pokazala je s tem. da se ne boji ni-kakili klevet in groženj, ki so jih bila polna usta klerikalnih agitatorjev cel teden pred razvitjem.
Po obhodu po Radovljici je pozdravil orjunaške čete raz balkon Sokolskega doma v imenu naprednih občinskih svetnikov nadučitelj Jaklič, v imenu radovljiškega Sokola notar Pegan, za mestno Orjuno Radovljica pa br. Čebulj. Za pozdrave se je zahvalil predsednik br. Kranjec, ki je zagotavljal priznanje in zahvalo Sokolstvu, za vzgojo našega naraščaja v zdrav in krepak narod, ki bo v naših vrstah z očvrsteno intelektualno in fizično močjo dobojeval zmago jugosloven-ske misli.
Nato se je razvila na letnem telovadišču in v veliki dvorani Sokolskega doma prijetna domača zabava, ki je poglobila v bojih in trpljenju sklenjena orjunaška prijateljstva. Tu je Lzpregovoril par globokih in pomembnih besed tudi sivolasi tovariš in soborec Petra Mrko-njiča, naš prijatelj in član Aleksander Toman. Vesele ure so potekale le prehitro in na večer so pričele odhajati v najlepšem redu orjunaške čete proti Ljubljani in Jesenicam.
Vsem pa je ostalo spoznanje, da raste iz gorčičnega zrna. ki ga je pred letom vsejal Stanko, drevo, ki bo v kratkem času odelo s svojo košato krono ves narod, ki še danes blodi brez jasnih ciljev pod Triglavom.	—e.!.
Elegantno in po ceni ste lahko oblečeni, ako naro&te obleko v modni krojačnici
Česa klerikalci ne bodo poročali.
JiKOi S
Ljubijana, Poljanska c. 13
ki dafe pri naročilu blaga 15% popusta.
ali gospod, imajo ob takih in enakih praznikih radi malo bolji prigrizek in to ne samo v mesu. ampak tudi v kruhu. Delavstvo premogovnika v Trbovljah si je tudi poželelo malo priboljška. Zato je odšla posebna deputacija v Ljubljano radi delavcu najpotrebnejše moke. Obljubilo se jim je sicer, a poslano ni bilo nič. Poveljstvo 1. bat. 40. pp. je dobilo nalog za vse varnostne ukrepe, in to se je tudi zgodilo. Bil sem takrat kot prostovoljec, kaplar, dodeljen od celjskega polka v Trbovlje. Na dan 21. decembra sem dobil nalogo obdržati vezno patruljo med stražami, in to pri smodnišnici, natovori-šču premoga in postajo. Okoli 4. ure popoldne se vračam z dvema vojakoma v vojašnico, ki je bila v šoli na Vodi. Nismo prišli še pravilno do šole, me že kliče naš vodni oficir, naj mu sledimo. Vojak, vedno poslušen ukazu svojega predpostavljenega. sem se napotil z vojakoma, ki sta bila pristna Srba iz Kragujeva-škega okraja, za našim podporučni-kom ter sledil vsakemu njegovemu ukazu. Toda ko pridemo na glavno cesto, se nam odpre pred očmi gosta masa, moških in žensk, ki so hoteli, deloma že navalili na kon-zum in ga izropati. (Takrat je bilq
I.
Pred tednom je šla ljubljanska rodbina na sprehod proti vasi Orie, skozi golovški gozd. Na samotni poti sreča Lemeža v spremstvu nekega somišljenika. Ko sta bili že mimo, opozori mlajša dama starejšo, svojo mater: »Glej ga. oni na desni je Lemež.« Mati se obrne in pravi hčeri:	»Kateri?	Zakaj me pa nisi
prej opozorila, da bi si ga bila vsaj ogledala, tega —« Tik na to pa plane izza grmovja ob cesti več sumljivih ljudi, ki obstopijo prestrašeni ženski, ki sta imeli seboj dvoje dece, in jih po barabsko ozmerjajo. Med psovkami je bila beseda »kur-ba« še najbolj salonska. Lemež je bil blizu, moral je slišati hrup, zganil se pa kavalir ni, da bi svoje stražnike odstranil. Če pa on sam iz drugih razlogov dobi klofute, sredi ulice, ne v samotnem golovškem gozdu, — kaj piše »Slovenec«? Da je v opasnosti cela kultura in bogzna še kaj! In da ni javne varnosti pri nas. Kajti dogodek v golovškem gozdu »Slovenec« odobrava.
II.
V soboto zvečer je petorica komunistov v Trnovem zavratno napadla tri naše brate, ki so se mirno vračali domov. V diru je priletela za njimi, jih napadla in enemu naših je bil strgan znak s suknjiča. Ko so se naši na to postavili v bran. so oddali komunisti dva strela, kojih eden je prifrčal v okno policijske stražnice in prebil rulo. Junaki so jo nato odkurili v divjem begu. Ali bo »Slovenec« o tem dogodku poročal? Ne
bo, ker podpira komuniste in ruje in hujska. Mi ostanemo na straži. .
III.
Dne 7. t. m., nekoliko pred 4. uro zjutraj, je prignalo 5 mož po Rožni dolini nekega delavca, ki je imel roke na hrbtu zvezane. Ob vsaki strani sta ga dva podpirala, peti pa je navidezno udrihal po njem. Jetnik se je seveda drl iz vsega grla in klical na pomoč. Cela eskorta je zavila proti nekemu podu, vrgla tam jetnika na tla. eden je potegnil nož in ga začel navidezno ž njim obde-lavati. Jetnik se je seveda drl med to proceduro kot žaba na ražnju. Po končanem teatru so delavci zbežali hi nato od daleč ogledovali učinek svoje akcije. Navidezno zlostavljeni je končno dvignil kosti svojega rojstva in šel proti ostali petorici, ki pa ga je pričela znova navidezno obdelavati In nato zopet zbežala. Seveda so poedni pasanti s strahom in zgražanjem gledali ta prizor, pro-klinjajoč nečloveške Orjunce. Kako pa sta se podpisana dva začudila, ko sta kmalu nato videla vso šesterico skupaj v zadovoljnem krohotu marširati po cesti. Dasi nista naša člana, eden je klerikalec, drugi so-cijalist, sta vendar to podlo podtikanje Orjuni obsojala in nam slučaj javila. Tako se torej hoče uničiti Orjuno s podlimi podtikavanji. Mi se tega ne strašimo, ker vemo. da se nas s tinto ne bo ubilo, drugega orožja se pa tudi ne bojimo.
Očividca navedenega slučaja sta
I.	V., Rožna dolina in I. Š., ključavničar. Polni imeni lahko »Slovenec« izve v našem uredništvu.
Dopisi.
Trbovlje, Razmere v rudniški bolnici in še nekaj! Ako je človek že tako nesrečen, da mora v to bolnico — naj se ga usmilijo bogovi. Taka odgovorna služba, kjer se gre vendar za človeška življenja — in ljudje smo menda vsi — tudi mi delavci — pa taka površnost. Slučaj mladi delavec Miha Kamnikar je trpel več let na želodčni bolezni — moral je končno v bolnico. Zdravnik Dr. Baumgarten (ime pove dovolj) ga je preiskal in ker ni bilo druze-ga, ga je po par dnevih nagnal na šilit. Mož ni mogel ničesar uživati in samoobsebi je umevno, da tako oslabel človek ni za delo. Revež je bil silno obupan. Poiskal si je smrt v valovih Save. Ljudje pravijo, da zaradi nekega prepira s svojimi tovariši — mi pa smo drugega mnenja. To vprašanje ostane za nas odprto — in ga bomo rešili kakor
hitro mogoče! Pripeti se večkrat, da se v jami kdo ponesreči. Ko ga prinesejo v bolnico mora čakati na milost g. doktorja, ki ima medtem svojo privatno prakso zobozdravnika. Bolniška blagajna je v tako sijajnem gmotnem položaju, da krasno plača naše zdravnike in oskrbnika L., ki morajo v prvi vrsti posvečati ves svoj čas in svoje moči bednemu delavstvu in jim ni treba iskati postranskih poslov, ker je doma dosti dela. Ako se kdo pritoži proti mrčesu, perilu in snagi sploh, si nakoplje na glavo maščevanje postrežnice Nežike Korošice, ki take bolnike šikanira, kakor znajo le ljudje, ki nimajo-za bolnike srca. Ali spadajo taki ljudje v bolnico — je drugo vprašanje! Ali ni moči v naši državi, da bi nam preskrbeli domačega človeka za zdravnika, ki bi imel srce za slovenskega
delavca? Sanitetnemu šefu v Ljubljani priporočamo naše razmere v. tukajšnji bolnici. Toliko moči že ima, da bo pometel ta Avgijev hlev.
V drugi vrsti pa vprašam, kje so delavski voditelji, ti osrečevalci našega trpina? Široka usta polna bedastih fraz in obljub, po drugi strani pa udrihanje in hujskanje proti »Orjuni«, to je vse delo za nas reveže, ki nimamo med temi ljudmi niti enega pravega nesebičnega prijatelja. Kadar se pri nas zredi na telesu in mošnjičku, takrat jo pa kar po francosko odkuri v svoje z našK mi žulji pridobljeno zavetje.
Najraje se potem družijo z ljudmi, Id so pred nekaj leti pustili V Ljubljani postreliti naše ljudi — trpine, kakor smo mi. Kaj nam koristijo taki voditelji, ki nas nahujskajo zoper svoje sotrpine, brate pred Bogom in ljudmi — da se med seboj koljemo —• tisti čas se pa vsi zabavajo po letoviščih in barih. Ali bomo poslušali še take zapeljivce? Ne in stokrat ne! Vsaj mi starejši delavci ne, ki imamo malo razsodnosti in nekaj po dolgih letih trpljenja pridobljenega prepričanja. Mlajši sotrpini, tudi Vi obrnite hrbte takim demagogom, da ne boste nazadnje razočarani, kakor smo bili mi že opetovano. Obrnimo hrbte tudi našemu črnemu vsiljivcu klerikalizmu, ki jc porabil žalostne trboveljske dogodke, da v kalnem ribari. To je hinavec — volk v jagnjetovi koži — in kadar bo dobil moč, ki bi mu jo mi dali, takrat bo vsekal po naših hrbtih, da se bodo skrivili in upognili pred njegovo sveto bisago« Proč z našimi voditeljskimi dema-! gogi — proč s črnim hinavcem in hujskačem, živeli naši pravi prijatelji, ki hočejo državi, narodu in nam dobro.	Star delavec,
Tržič. Zelo smo radovedni, kakšno stališče bodo zavzela tržiška industrijska podjetja na poziv v, uvodnem članku »Orjune« z dne 21. pr. m. — »Industrijalci pozor!«
Da se nas bo pravilno razumejo, mislimo tu na ona večja industrijska podjetja, katera sx> vsakemu posameznemu domačinu predobro znana, ki jih pa za enkrat nočemo še imenovati.
Opominjamo posamezno vse z imenovanim pozivom tangirane In-, dustrijalce tržiške še posebej, in sicer ob 12. uri, da napravite red v. vaših obratih sami dokler je še čas, da ne čakate torej, da vam ga bomo morali ustvarjati mi. ker drugače bo joj. Ne poznamo nikakega pardoua več. ker gadja zalega, ki jo redimo na lastnih grudih, je počela sikati že s tako silo strup na nas, pod katerega vplivom so morali v. prezgodnji grob trije naši največji in skoro nenadomestljivi idealni
v Trbovljah več trgovin izropanih). Dobili smo ukaz razgnati tolpo. Toda kako?! Trojica vojakov proti večtisočglavi množici, a vztrajnost in energija doseže vse. Razgnali smo jih po preteku dobre pol ure, nakar je bil upostavljen red. Pozneje je bilo nekaj teh aretiranih. Po zaslišanju so bili nekateri izpuščeni, a zopet novi aretirani in to krivci. Drugi dan pa je bila govorica, da je bil neki rudar od vojakov, kateri so prejšnji dan razganjali delavstvo, ubit. Aretirani smo bili trije. na katere je padal sum in oddani vojaškemu sodišču v Ljubljani. Za-slišavali so nas cela dva meseca, a dognati niso mogli ničesar, in končno po raznih dokazilih nedolžnosti so nas izpustili na svobodo. Par tednov pozneje pa so se izsledili storilci in pošteno so jih kaznovali. Od tega časa pa do 1. junija 1924 je bil deloma še lep mir in red. To izjavo pišem samo radi tega. da vidi širša javnost, kako se postopa danes napram Organizaciji Jugoslo-venskih Nacijonalistov, ki je imela ravno ta dan svojo slavnost. Kakor je bilo zaslepljeno delavstvo nahujskano od svojih voditeljev za napad na lastno konsumno društvo, tako je bilo od svojih voditeljev na*
hujskano tudi na napad na Orjuno in tako zakrivilo napad in pokoli ljudi, in so padale samo nedolžne žrtve, žrtve na eni strani za blagor naše domovine, na drugi strani nahujskane od komunističnih prvakov, dr. Pilata itd. Slučaj Fakin se lahko primerja med gornji slučaj, toda dokazalo in dognalo bode sodišče kdo je krivec ali ne. Med delavstvom pa se še najdejo ljudje, ki jim je draga naša domovina, naše edinstvo. Zato kličem vsemu zavednemu delavstvu:	»Vsi	v tabor za
edinstvo, kajti le na tak način se rešimo notranjih prepirov in pobojev.
Zdravo!
Član Sokola II., Ljubljana.
RADIKAL5KI GLASNIK IZ VEL. BECKEREKA PIŠE;
Pokojni
1
članovi Orjune Iz Slovenažke.
Posebno kot Srnaovec — če tudi po svojem osebnem mišljenju — moram jaz da se do. svojega groba
spominjam teh prerano izkopanih gomil in da s toplo in bratsko ljubeznijo izrazim poslednjo zemeljsko čast tem žrtvam, ki nimajo sicer isti pravec kakor organizacija, ki jej pripadam jaz, pa so vendar žrtve istega sovražnika, ki ga ima tudi Srp. Nar. Omladina.
Grobovi te trojice niso mogoče posledica kakega slučajnega nespo-razumljenja, pa naj časopisi še tako na dolgo to zatrjujejo, jaz sem prepričan da so oni pali braneč državno zastavo. —
Mogoče bo nekdo — kar je pri nas ogaben običaj —- izkoriščal tc tri gomile v popolnoma druge svr-lic; mogoče se bode z njimi tudi zastrupljala politična atmosfera; mogoče se bode tudi poskušalo, da se izrabi te grobove za ponovni napad na krvnega brata. —
Jaz tega ne bom storil a srce me vleče in jaz kot Srb klečim nad temi grobovi in pravim:
Slava jim! Oe tudi Orjunaši, vendar so oni žrtve tistih, ki jedva čakajo, da tudi nas pomoie. •
A. Štrbič.
KARQ-ievUI
tiarShor, BCor&ške 19»
LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
borci. Zategadelj proč s to gadjo zalego, da nam ne okuži popolnoma ozračja naše tržiške okolice, ki je sicer že jako okuženo. Temu oku-ženju ste pa krivi edino-le vi prizadeti industrijalci, ki privabljate razne, nam in našemu narodu vobče sovražne elemente, po večini nemške narodnosti in mišljenja, v vaše obrate pod raznimi navideznimi Pretvezami, s katerimi varate naše ljudstvo in ga zapostavljate. Medtem pa postavljate temu ljudstvu največje sovrage na važna in rentabilna mesta, jim dajete horendne Plače, jim nudite v splošnem vse udobnosti, ter dopuščate, da ti elementi ravnajo z našim ljudstvom, katero vam je nagromadilo vaša bogastva s svojimi marljivimi roka-ni, brezčutno, ga omalovažujejo in terorizirajo na svoji lastni zemlji. Za te sovrage, ki vas samo izkoriščajo, imate vedno odprte roke, a do domačih brezposelnih trpinov, nimate sočutja, nimate srca.
Ne čudimo se tvrdkam, katerih šefi so tujih narodnosti, ki nimajo do našega naroda simpatij, a kon-statirati moramo na žafcst, da vladajo ravno pri podjetjih, katerih šefi so naši ljudje, v tem pogledu jako žalostne razmere. Vedite pa, da so nam razmere vsakega posameznega podjetja do pičice znane in da jih vodimo v najstrožji evidenci. Obračunali bodemo s takimi industrijalci kar najstrožje brez najmanjšega pardona, ker smo to prisegli pri odprtih grobovih naših nepozabnih trboveljskih junakov, katerih nedolžno prelita kri vpije po osveti.
Naš zadnji apel je, da popravite nemudoma, kar je bilo do sedaj po-grešnega: pokažite vsiljivim in pre-objestnim tyjcem in sovražnim elementom vrata, da pripravite s tem mesta našim ljudem, ki si morajo v daljni tujini služiti vsakdanji kruhek in pa da vsaj deloma preprečite brezposelnost, ki vlada v naši domovini. Izgovori, da nimamo inteligence in strokovnjakov, so ničevi.
Ako ne bedo te naše besede Padle na rodovitna tila, sledila jim bodo neizogibna dejanja, katerih Posledice si prizadeti pripišite sami.
Iz Litije. Da Litija ne sme zastajati v vsem. kar je moderno ali *ar naj bi bilo moderno, je jasno. Gremo se malo komuniste, avtonomiste, socijaliste in druge — iste. Najbolj smo lahko ponosni nacionalisti, ker postaja naše ime iz dne v dan bolj in bolj znano. Zato skrbe Prav vestno razni zgoraj našteti 'isti, katerim s svojim malim voj-v°do litijskim prav pridno sekundi-raio junaški tigrovci.
To so vam junaki, da jim ni para Po vsem božjem svetu. Že po na-ravi obdarovani z najlepšimi čednostmi, so k sreči dobili za svoj težaven posel pomočnika v »Slovencu«. da zdaj po slavnem geslu »vi-nbus unitis« lahko skupno z njim kradejo Bogu čas, ljudem čast in Poštenje, našega kmeta in delavca Pa spravljajo ob težko prislužene krajcarje in ga vedoma tirajo v živ-ljensko nevarnost s tem, da ga pošiljajo v boj za svoje »ideale«, in mu obenem obljubljajo raj že na zemlji, čeprav s figo v žepu. In kak raj bo to: brez davkov, brez finan-parjev. brez sodnije in žandarmeri-je — Orjunašev boš lahko pobil kolikor se ti bo hotelo, počel boš Sploh, kar se ti bo zljubilo itd., itd.
Mi smo — o sreča — sploh za-v*danja vredna bitja. Vsak dan dobi vsak od nas po dvajset dinarjev. In Potem pa še različne doklade —
prost zrak, vodo v Savi. kolikor je hočeš itd. No, na tristo dinarjev, kot tigri, se še nismo povzpeli, upamo pa, da jih v pridnosti dosežemo in potem nam tristo dinarjev dnevno ne odleti.
ExempJa trahunt — videč kako se njihovi tovariši po raznih krajih naše (njihove ne) domovine junaško obnašajo in pa, da ne bi sodrugi na Turjaškem trgu rekli, da niso njihovi litijski sodrugi za nobeno delo, so porabili priliko, da tako sumničenje odvrnejo od sebe. In sicer je bila ta prilika razvitje naraščajevega prapora Sokola Litija-Šmartno preteklo nedeljo. Ves teden so obetali, da se razvitje ne bo vršilo in da se tudi vršiti ne sme (zakaj, ne vemo) in ves teden so tudi vzpodbujali Soko-lice. naj pridno pletejo vence — zanje. Ne ve se pa gotovo zakaj, vendar svoje obljube niso izpolnili. Naj-brže so vojvode, poslali svoje kase v perilo, deležev od neplačanega davka ljubljanske komunotiskarne pa še ni bilo. Kaj hočete — zastonj se še mačke ne tepejo, delavec bi bil Pa tudi neumen, če bi se. Pa tudi — Litijčani smo mirni ljudje in bi take stvari prav težko prenesli.
Da pa se še dobe dobri ljudje, ki delajo reklamo zastonj, sem že zgoraj omenil. Izmed takih so bili tudi naborniki te dni. Auf, auf. taug-lich, tauglich, auf, tauglich Orjuna, je bilo slišati.
O da. Orjuna je na srečo »tauglich«, od prvega do zadnjega moža in to naj si litijski in drugi taki vojvode brez domovine dobro zapomnijo! ■
Ob mesecu, ko dobimo dnevnice, da bo za znamke in papir, pa spet kaj.
Iz delavnice državne železnice
v Mariboru. Predrznost mariborskih nemčurjev v delavnici državne železnice postaja vedno večja. Ti ijudje so že tako nesramni postali, da presega že vse meje. Prejšnji mesec se je izrazil ključavničar Jurak, da plača za 10 litrov vina, če ga spravi Orjuna čez mejo. Ta korifeja je državljan avstrijske republike in tam ima tudi posestvo in svojo družino. Rad bi se vrnil domov, kjer bi užival vse rajske sreče. ali naša uprava ga menda noče odpustiti, sicer bi morala nastaviti na njegovo mesto kakega brezposelnega jugoslovanskega državljana. Verni njegov drug L a 11 g se nahaja v njegovi bližini, tudi avstrijski državljan, ki se s ponosom trka na svoja prsa:	Ich bin ein Deutsch - Oesterreicher und bin stolz darauf, vendar pa kaj rad uživa našo gostoljubnost in je naš kruh. Poleg teh dveh je še cela vrsta tujih državljanov, ki imajo ob vsaki priliki polna usta zabavljanja nad našo državo in narod. Vprašamo ravnateljstvo v Ljubljani, kdaj namerava pognati te elemente čez mejo, kamor tako hrepenijo. Zadnji čas je že. Sicer vzame vso stvar Orjuna v svoje roke. in bo samo izpolnila željo teh vročekrvnih pre-napetežev. Naše potrpežljivosti je žc konec, ker vemo, da imamo polno strokovnjakov - državljanov, ki lahko nadomestijo te gospode.
Strojevodja Jaroš. Potrebno je, da postavimo tega junaka tudi na sramotni oder. Dne 11. junija se je izrazil strojevodja Jaroš pri spelja-
vi vlaka (št. 715 iz Maribora), ker mu stroj ni hotel takoj prijeti v postaji Zagorje: »Verfluchte Jugoslavija dreckige«. — Dne 18. junija je strojevodja Jaroš pri brzovlaku št. 704 vzel v Postojni nekega človeka na stroj, pripeljal ga na Rakek čez
državno mejo. Dotični gospod je šel na Rakeku iz stroja naravnost v voz I. razreda. Poživljamo direkcijo, naj se informira, koliko je dobil ta strojevodja za svojo postrež-ljivost. Ta strojevodja je bil tudi tako nesramen, da je zahteval pri strojnemu mojstru Ognerju. naj mu da za kurjača namesto člana naše organizacije drugega, da se bo lahko ž njim razumel, ker naš član ni zmožen nemškega jezika. Jaroš pa ne slovenskega. Temu junaku je vse zoprno, kar je slovensko. Mož je že zrel za upokojitev in naša uprava se še vedno ukvarja s takimi elementi.
Razvitje bivšega prapora rojan-skega pevskega društva »Zarja« v Podbre-žju pri Mariboru. V nedeljo, dne 6. julija je razvilo pevsko društvo »Zarja« v Podbrežju pri Mariboru prapor, ki ga je rešil pevovodja »Drave«, g. Premrov. iz Rojana pri Trstu v svobodno domovino. K razvitju prapora je bila povabljena tudi Orjuna Maribor, ki se je temu vabilu odzvala, ker je smatrala za svojo dolžnost, da vzame prapor, ki je nekoč vodil v tržaški okolici naše pevce k vedno novim narodnim pridobitvam, v svoje varstvo in zaščito. Ko so prikorakali Orjunaši v kroju in v civilu na veselični prostor, so se takoj od tam umaknili nemškutarji in komunisti, katerih je Podbrezje še vse polno. V imenu Orjune je pozdravil prapor predsednik mestne organizacije, burno aklamiran od vsega občinstva, vzel ga je v zaščito organizacije, dokler ga ne poneso naše čete nazaj v Rojan, kjer je prvič plapolal ob obali jadranskega morja. Po odhodu Orjune so skušali motiti na-daljno zabavo nemčuril in komunisti. Orjuna bo odslej posvetila temu gnezdu svojo posebno pozornost in pažnjo.
Dne 5. julija je priredila mestna Orjuna v Mariboru svoj drugi letošnji družabni večer na vrtu »Narodnega doma«. Udeležba ni bila ravno mnogoštevilna, ker je veliko članov pohitelo na Pohorje. Večer je potekel prav živahno. Br. predsednik je v kratkih besedah omenjal dogodke zadnjega časa. ki so dali naši organizaciji velik razmah, v prvi vrsti vsled discipline članstva. Grajal pa je obenem pomanjkanje nediscipline pri velikem delu članstva mariborske Orjune. ki se še sedaj ne zaveda svojih dolžnosti. Br. Rehar je podal kratko sliko ljubljanske Vidovdanske manifestacije in pozval člane k vztrajnemu delu" da zamoremo častno razviti dne s! septembra svoj prapor. Ta dan bodi tudi ves Maribor Orjuna, kakor je bila 28. junija Ljubljana ena sama Orjuna.
Polzela. Po Polzeli se potika neki ivan Cilenšek, invalid, nastanjen v invalidskem domu v Celju, z znakom in legitimacijo Udruž. radn. inv. Popiva po gostilnah in na neprimeren način izziva vsakogar, kdor je Orjunaš ali Sokol. Ob vsaki priliki prebavlja komunistične pleve in razširja komunistične nauke. Ker je invalid brez noge, smo mu dosledno prizanašali, da ni dobil za izzivanje primerno plačilo. Opozarjamo ga pa, da bo odslej za: »Dol Orjuna. dol Sokol«, sprejel primeren obračun, ki mu bo ohladil prevročo komunistično kri.
Čudimo se pa posebno temu, da nosi s seboj legitimacijo radikalske partije, pri tem pa zabavlja na državo in radikalsko stranko na vse pretege. Stopite mu na prste!
Braslovče. Opozarjamo, da se naj gospodične Mari, Magda in Ha-
nika P enkrat za vselej odvadijo
švabčarenja. posebno na vlaku in v Celju. Zdravo Sokolice!
Ptuj. Ljubljansko kreditno banko v Ptuju oziroma nje vedio Matevžiča je »Orjuna« že lani okrtačila in smo mislili, da se bo slednji pobolj šal. Da širša javnost izve, kakšne uradnike ima ta zavod nameščene, in to še prav posebno ob času, ko banke vsled redukcije zavedne naše ljudi odpuščajo, pribijemo še enkrat sledeče:	V	podružnici	Ljubljanske
kreditne banke v Ptuju sta nameščena sedaj že tretje leto uradnika Jurin in Peres. Prvi je Ptujčan, sin poštnega uradnika, ki je optiral za Avstrijo in je bil pred vojno član nemškega »Turnvereina«. Še lansko poletje je nosil pas »Turnvereina«, samo da je bil narobe obrnjen. Peres je Madžar, sin upokojenega avstrijskega podpolkovnika. Ako nagovori nemška stranka blagajnika Peresa slovenski, odgovori ta dosledno nemški. Tako postopa tudi Matevžič. Jurin in Peres govorita na ulici samo nemški. — Prišla je meseca marca kmetica v banko in vprašala blagajnika Peresa, koliko dobi za zlatih 10 kron in ji odgovori Peres, da 450 kron. Na ta neumni ali špekulativni odgovor je kmetica prodala svoj zlatnik, sicer ne blagajni, temveč drugemu izkoriščevalcu in utrpela škodo od 150 kron. — Tudi pri predaji 2 dolarjev se je kmet pritožil nad izplačilom, ki je bilo 20% pod dnevnim kurzom.
Takšne so torej razmere v Ljubljanski kreditni banki in je le pozdraviti, da dobi ista konkurenco v Trgovski banki, ki začne tu poslovati baje že z 10. julijem. Da tega ni vesel vodja Matevžič, je umevno, a ogabno je in zasluži najstrožjo grajo dejstvo, da agitira Matevžič za svojo banko in proti Trgovski banki s tem, da pripoveduje vsem tukajšnjim in še celo najzagrizenej-šim nemškutarjem, naj nikar ne vstopijo v stik s Trgovsko banko, ki je Orjunaška banka. To je bedasto in lopovsko, in radi tega svetujemo centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, da Matevžiča takoj premesti iz Ptuja. Jurina in Perecsa pa takoj odslovi iz službe.
Končno le še omenimo, da je upravni svetnik in pravni zastopnik tukajšnje Kreditne banke nemškutar dr. Sadnik, za kar nosi večji del krivde Matevžič, a to dejstvo osvet-
družnici Kreditne banke, katere je treba pošteno očistiti.
Žužemberk. Vsled precejšnjega razmaha nacionalistične misli po Krški dolini, začeli so naši avtonomisti dvigati glave in napadati posamezne naše člane. Dosedaj je prišlo že do treh incidentov, od katerih bi drugi v nedeljo. 29. m. m. lahko imel težke posledice, da se niso naši člani držali discipline. Ostro moramo grajati postopanje tukajšnje žandarmerije. Po končani sodni preiskavi bodemo priobčili obširnejše poročilo. — Vse prijatelje nacionalističnega pokreta vabimo na ustanovni občni zbor mestne Orjune Žužemberk, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. točno ob 13. uri pri br. Al. Polajnarju.
Poverj. Orjune Žužemberk.
Žužemberk. Dodatno k našemu poročilu o proslavi Vidovega moramo tu javno ožigosati zadržanje načelnika naše požarne brainbe An-tona Skrbeta ml., ki se je na prijazno povabilo br. poverjenika, da naj se udeleži skupne proslave s požarno brambo, prav ošabno in prezirljivo odrezal, češ, da se ne morejo udeležiti, ker so avtonomisti in proti Vidovdanski ustavi. Svoje avtonomistično navdušenje pa je pokazal po sprevodu, ko je napadel dva naša člana, ki sta ga pa s »krep-^ kiini dokazi« prepričala, da z Orjunaši ni dobro skupaj češenj zobati. — Čudno se je ponašal tudi tukajšnji nadučitelj Janez Kržišnik, koje-mu se je tudi jasno videlo, da mu cela stvar smrdi. Tem primerno se je udeležil tudi okrašenia in iluminacije. Kuhinjska svetilka naj bi razsvetljevala celo šoteko poslopje. Je pač ta možakar še žalostni preostanek Slomškarije, akoravno se rad štuli v napredno - nacionalno družbo, seveda s kakim namenom, nj težko uganiti. Tudi na oknih njegove stanovske koleginje Kriste Hafner, istotako vnete Slomškari-ee, je vladala črna tema, dasiravno je bila doma. Res krasna pedagoga za sedanje čase! — Celo naš trški predstojnik Podboj je požrl besedo, ki jo je dal našemu poverjeniku, da bode na Vidovdan s streli iz topiča oznanil pričetek spominskega dne, to pa z utemeljevanjem, ker so Orjunaši priredili na predvečer obhod po trgu. — S to čedno družbo bodemo še pošteno orali in plesali, ako se še v pravem času ne poboljša in prilagodi novim razmeram.
ljuje tudi razmere pri tukajšnji po-
Nacionalisti.
la. Portland cemen
m Li&b55@ftG 1» okolfe® razpošilja
Tovarna cementa Zidani most
na vagone 5n tudi manjše količine po ceni od:
Din 72'— za 100 kg franko sodi,
Din 62'— za 100 kg brez embalaže,
Din 66‘— za ICO kg franko papirne vreče
in sicer franko postaja Zidani most.
Za kakovost Portland cementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost.
Cement je bil v mesecu januarju 1924 od strani komisije Gradbene direkcije iz skladišča v svrho preizkušnje na Uni-verzitetu Beograd, Zavod za izpitavauje gradj. materijala vposlan in izkazuje 306 kg na .cm2 pritiska.
Osebna in pismena naročila, tudi izpod 1 vagona, sprejema
Ravnateljstvo Tovarne cementa Zidani mosf.
Maribor Novo mesto Rakek
šlovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavi;	SSgT	(V LASTmi STAVBI) 'rm	Tele{onis	139
TK60VSKA- gCapštatl in rasarve DEw._1&3Q0.e00'-ii	U6’458
Izvršuje vse bančne posle najtočsieje in najkulantneje
Konjice
Meža-Dravograd
Juvanovi in drugi prsti.
Pred dnevi je bil zaplenjen letak, ki je bil tiskan v škofovi tiskarni protizakonito in ki laže, kakor pes teče. Pobožni in komunistični podkupljeni obrekovalci lažejo, da je bil Fakin v Trbovljah mučen; dalje kličejo na korajžo, ker je njihov Lemež skupil par klofut. Najhujše pa odpirajo ti lopovi usta radi
Rudolfa Juvana.
Pravijo, da so »nacionalni junaki napadli 3. t. m. na Viču mirnega delavca kovinarja Juvana, ki ima štiri otroke, ga zvezali, odpeljali v klet, mu dali poljubiti orjunaski znak, ker Pa ni hotel pljuniti na proletarsko čast, je eden od prisotnih 6 Orjuna-šev ukazal prinesti orjunaško kaznil-no orodje, t. j. »šraubštok«. Ž njim so mu tri prste popolnoma zmečkali. Od trpinčenja je omedlel, peljali so ga iz kleti mimo potoka (katerega?). na Podrožnik, tam so ga izpustili. Šel je v Delavski dom, padel v nezavest, za delo je nezmožen za vedno.«
Krivdo pripisujejo žalostni faro* kapitalistični klerokomunisti Orju-našem, katere zmerjajo z Orjunci.
Mi smo takoj, ko smo iz »Slovenca« izvedeli za ta dogodek, zaslišali vse svoje čete in dognali, da nobenemu Orjunašu ni Rudolf Juvan znan, da nimamo povoda sovražno nastopati proti njemu in da dejansko ni bila nobena Orjuna udeležena pri taikšnem činu. Če bi bilo ke-daj treba koga kaznovati, ne bi Orjuna nastopila tako, kakor sta opi* sala »Slovenec« in njegov komunistični letak. Naša borba hoče biti odkrita in moška. Če bi bil Juvan res mučen, bi mi tak divjaški čin ravno tako obsojali, kakor kdorkoli drugi, in če bi bil pri takem divjaštvu res udeležen katerikoli naš član, bi ga mi sami kaznovali, sra* motno izključili in ga nato sami izročili pristojni oblasti.
Toda povoda imamo dovolj, da obdolžimo klerokomunistiške nečedne in sramotne mahinacije, nesram-
nega obrekovanja, kakršno služi njim v orožje. Informirali smo se v bolnici in izvedeli,- da je neki Rudolf Juvan z Viča res tam in da ima pokvarjene tri prste. Kako se je to zgodilo, bo dognala policija. Mogoče je, da je pri kakršnemkoli ponočnem opravilu prišel s prsti v pre* cep, toda moralo je biti pri poslu, kakršnega se Orjunaš ne poslužuje. Ali pa je morda pijan obležal na cesti in mu je šlo čez roko kolo. Zaenkrat je gotovo, da je njegovo pripovedovanje izmišljeno in lažnivo. To mu je tudi v obraz povedal naš član, ki ga je v bolnici obiskal, in Juvan je na to molčal!
Na celi njegovi pripovedki je pa nekaj resnice. Na Viču res obstoji klet, in sicer edina klet. ki bi odgovarjala Juvanovemu popisu. V tej kleti je vodovod in tudi — »šraubštok«! Toda lastnica je imela ključe pri sebi, in ko je policija dotično klet natančno preiskala, jo je našla vso pokrito s starim prahom, enako tudi oni »šraubštok«, tako da brezdvom-no ti prostori in orodje ni že več let rabljeno. Juvan je torej te prostore opisal, toda njegov opis je lažniv.
Dognano je dalje, da se je Juvan dne 3. julija nahajal zvečer v družbi več delavcev, ki pa niso Orjit-naši, marveč deloma klerikalci in deloma komunisti. Ž njimi se je pijan pretepal in ž njimi je odšel iz gostilne. Kaj se je zgodilo potem ž njim, kje in kedaj se je ločil od svoje lepe družbe in zakaj se je končno vrnil ranjen ob pol ll._,v Delavski dom, to se bo še ugotovilo. Gotovo je, da je že ob 11., torej pol ure po njegovem prihodu v Delavski dota, imel »Slovenec« celo storijo in že tudi opis, da smo storilci bili mi. Nobenega dvoma torej ni. kakor da gre zopet za infernalno skonstruirano obrekovanje žegnanih falotov, ki so zavezniki ljubljanskih rdečkar-jev. Črnordeči prijatelji so nas obdolžili, čeprav oni sami dobro vedo, da se navadni zločinci slkrivajo med njimi samimi!
HA«
OGLAS.
Na ljubljanskem velesejmu se proda ali da v najem
majhen llfen paviljon
pripraven za čebelnjak ali stojnico.
Za ceno se izve pri upravi velesemnja v Ljubljani.
Brezpomemben dogodek z ulice.
Oklofutan! in prestrašeni komunistični voditelj.
V petek okrog pol 1. popoldne so bili pasanti nekaterih ljubljanskih ulic priče nevsakdanjega prizorčka. Skoraj že znani dr. Milan Lemež se je ta dan po daljšem skrivanju zopet pojavil. Dva pasanta sta ga v 5e-lenburgovi ulici spoznala, ter jima je zavrela kri in navalila sta nanj ter ga pričela klofutati. Lemež sploh ni mislil na obrambo, marveč je z neverjetno naglico in glasno kričaje: »Na pomoč! Rešite me!« pobegnil mimo pošte in po Prešernovi ulici čez Marijin trg in Prešernov most v smeri proti svojemu stanovanju. Tik za mostom sta ga preganjalca došla ter mu prisolila zopet nekaj klofut. Lemež ni mogel domov, marveč je bežal po Stritarjevi ulici v smeri proti magistratu, pred Krisperjem sta ga preganjalca zopet dos1^ in obrnila, ga podila zopet proti mostu, ga prehitela in mu to zopet prestregla pot, pri čemer je zopet padlo nekaj klofut. Nato sta ga pustila. Lemež je pa zajedno v svojem strahu bežal v divjem diru po sredi Stritarjeve ulice, tu pa se je med dirom ozrl, pri tem se izpod-takp.il in z vso silo padei in se občutno potolkel. Vendar je bil v svojem strahu skoraj isti hip zopet na nogah, preganjanje se je pričelo iz-nova, Lemež je dobil zopet klofuto in oddirjal v Lingarjevo ulico, tam v Schmittovo hišo ter čez dvorišče na nasprotni strani na ulico, kjer je našel stražnika in se zatekel pod njegovo varstvo. Med vso to dirko je bil dr. Lemež očividno v silnem strahu, ves bled in oznojen, razvijal je neverjetno naglico in pri tem ves čas vriščal:	»Na	pomoč! »Rešite
me!« Stražnik ga je vsega trepetajočega in upehanega spremil dn vrat stanovanja.
Vsak gledalec je pri tem dogodku opazil, da je bil Lemežev silni strah očividno neutemeljen. Po iz-' razu spačenega lica, razrogašenih oči itd. bi se dalo soditi, da je Le-mež najbrže mislil, da mu gre za
življenje. Preganjalca pa ga sploh nista resneje ogrožala, pač pa sta ga krepko klofutala, kadar ga je kateri dosegel. Strah ima velike odi.
Opaziti je bilo dalje, da je vsa številna publika, ki je ob tej uri baš na povratku iz pisarn itd. domov, očitno takoj razumela, za kaj gre, ter se razstopila in napravila mesta za dirko. Na Lemeževe prestrašene in obupne klice po rešitvi se ni ni-kdo zganil, zlasti ni eden prisotnih delavcev, pač pa sta se baš iz njihove srede dvakrat slišala klica: »Je že prav! Boš vsaj vedel!« Le neki starejši možakar, menda somišljenik kaznovanega, se jc nekaj zgražal, kar ga je pa zapletlo v spor z nekaterimi drugimi pasanti.
Klofuta kot politično'sredstvo ni novo, čeprav to navadno ni mogoče odobravati. V današnjih časih je pa par klofut še vedno neprimerno bolj snažen in bolj moški argument, kakor n. pr. zahrbtno obrekovanje in ščuvanje, kakršno se preliva po »Slovencu«, »DomoSjubu« in komunističnih hujskaških organih. Kdor pomisli, da zahtevajo komunisti pravo pravcato revolucijo s pobijanjem in morenjem in z odvzemom vse lastnine, in da so v izvrševanju takšnih naukov v Trbovljah zlobno v naprej pripravili znani napad ter umorili tri mlade može. — kdor to pomisli, se nič ne čudi. če tudi drugim zavre kri pri pogSedu na miselnega voditelja te smeri. Če je klofuta ponazorila zagrizenemu teoretiku le slabotno tisočinko ter^ kar V praksi pomeni resnična revolucija, potem je, upajmo, tudi vzgojno delovala. Komuniste pa vprašamo, kako si predstavljajo revolucijo, ki jo bo vodil dr. Lemež? Bo gotovo tako končala kakor ona na Zaloški cesti, kjer se je Lemež vlekel po prahu domov in se potem dolgo skrival. Ali ne bi bilo bolje trenirati ga za pariško Olimpijado, kjer bi si mogoče v Maratonskem teku pridobil prvo darilo a
Kronika.
»Nova Pravda«. Vsakomur, ki čita ta list, bo še v živem spominu, kako nesramno nas je napadal radi dr. Kalana, ker smo že davno ugotovili njegovo nekrivdo radi dogodka v polzelski tovarni. Sedaj pa se je ta stara, sicer trmoglava in nepoboljšljiva grešnica spametovala, kar nam spričuje sledeča izjava:
IZJAVA.
Z ozirom na razne članke in no tiče v »Novi Pravdi«, glede polzel-ske afere in naperjene proti g. dr. Kalanu, izjavljamo:
Naša organizacija (NSSZ) je medtem zadevo preiskala in ugotovila, da je bil način našega postopanja proti g. dr. Kalanu vsled mistifika-cije nepravilen in da se mu je delala krivica. Zato izjavljamo, da nismo imeli namena g. dr. Kalana žaliti osebno in preklicujemo svoje trditve ter mu dajemo polno zadoščenje, posebno še, ker kot zastopnik pol-zelske tovarne ni imel namena škodovati naši krajevni strokovni organizaciji.
Ljubljana, 27. junija 1924.
Uredništvo »Nove Pravde«.
Bratu Kalanu čestitamo, da je tudi s te strani dobil svoje zadoščenje, dasi mu na njem ne more biti dosti ležeče.
Klerikalne obrambne organizacije. Med drugimi famoznimi »parlamentarnimi ukrepi« celjskega zborovanja SLS je bil med glasnim odobravanjem sprejet tudi sklep o ustanovitvi »obrambne organizacije slovenskega naroda proti terorju Orjunašev«. Nas to bojno razpoloženje pogumnih tigrov prav nič ne razburja, ker poznamo sposobnost klerikalnih »Armeefiihrerjev« še prav dobro izza nesrečnih koroških bojev. Sicer pa ta sklep ni prav nič novega. Saj nam groze z ustanovitvijo bojne organizacije miroljubni zastopniki slovenskega naroda že prav od početka našega pokreta.
S svojimi grožnjami o samoobrambi slovenskega naroda, ki jo bodo izvedli razni junaki Žebotovega kova, so nekoliko prenehali, ko jim je dajala motna politična konstelacija v Beogradu možnost indirektne uporabe državne moči napram nam. Komaj pa so se pričele politične prilike nagibati v stran, ki je omogočila klerikalcem njih dvolično vlogo, že so zopet izvlekli na dan papirnate resolucije in pričeli s težkim porodom »ljudskih obrambnih organizacij«. nad kojim si bodo strli svoje trde. maziljene glave.
Na to najnovejše bojno razpoloženje naših klerikalnih junakov, bi mi sploh ne reagirali, da se ni menda »Slovenčeve« državljanske vojne ustrašila tudi beogradska »Politika«. List, ki je sicer eden najboljših v naši državi in ki visoko drži misel edinstva, je nasedel prilično tako kot »Nova Evropa« s svojim dopisnikom iz srednje linije.
Na izvajanja »Politike«, ki jih je »Slovenec« ponatisnil s silnim veseljem, ne bomo odgovarjali, ker so prvič popolnoma izgrešena. drugič pa tudi radi tega, ker smo že o tem problemu izrekli naše programatič-no stališče že v lanski »Orjuni« št.
10.	s člankom br. Aleša Potočnika: ».Klerikalne bojne organizacije«, ki velja za nas še povsem tudi danes. Če pa želi pisec v »Politiki« reformno vplivati na naše dosedanje mnenje v tem pogledu, pa naj preje dobro preštudira naše štatute in naš program, da ne bo operiral s povsem nasufliranimi argumenti!
Da pa ne bo morda čez čas. kakih rekriminacij ponavljamo: Če ustanovite bojno organizacijo, jo bomo zatrli z vsemi sredstvi. Separatizem, defetizem, demagogija in korupcija morajo Iz našega javnega življenja izginiti, to je naš program in tega se bomo držali na smrt! Vedite torej, da med nami ni pomir-jenja.
©rinnaše
opozarjamo, da si preskrbe sulcno za kroje (jako ugodno). Na željo se tudi kroj izgotovi pri
Drago Schwab, Ljubljana.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet,
Lenin na oblastnem odboru. V
soboto, 5. t. m. so prinesli trije neznani možje Leninov kip na naš oblastni odbor. Pustili so ga v pisarni z lakonično pripombo: »To je za Orjuno.« Mi z nepovabljenim gostom nismo vedeli kam. Hoteli smo ga takoj izročiti policiji, ki pa je imela pred glinenim kipom precejšnje spoštovanje, ker se je sumilo, da morda celo vsebuje kak peklen ski stroj v svojem ne ravno pre majhnem trebuhu. Nesreča pa je hotela, da je izgubil Lenin radi padca preko stopnic glavo in da je bil aretiran brez glave in odveden na policijo, mesto v Delavski dom, kjer bi se imelo vršiti slovesno odkritje! Da ne bo zopet kakih rekriminacij, prosimo, da se zglase pri nas tisti trije junaki, ki so imeli pogum prinesti pri belem dnevu Leninov kip na oblastni odbor. Saj so dokazali s tem, da imajo mnogo večji pogum, kot njih veliki tribun, ki ga zaman prijazno vabimo v našo sredo.
Kdo je med klerikalci glavni hujskač zoper Orjuuo? Kdor zasleduje razmere v klerikalni stranki, vidi, da si stojita tu nasproti dve krepki struji: ena Gosarjeva, druga pa dr. Brejčeva. Dr. Gosarja so takozvani poslovni ljudje SLS, med katere spadata dr. Brejc in prof. Remec, sikoro popolnoma izrinili iz vodstva SLS in v njem nosi sedaj svoj večji zvonec advokat dr. Brejc, ki je kuhan in pečen pri škofu. Pod njegovim vplivom pusti pisati v »Slovencu« in v »Domoljubu« lumparije zoper Orjuno. Dr. Brejc je strahopetec, ki stoji le za plotom, da bi nihče lie videl njegovih hujskarij zoper Orjuno. Kadar pa pride na vlado, je Pa krvi željen ta junak Zaloške ceste. Na Koroškem smo izgubili plebiscit, ker ga je takrat on vodil. Dr. Brejc je skoz in skoz posloven človek, ki na svoje zasebne kšefte Še takrat ni mogel pozabiti, ko je šel v Pariz k mirovni konferenci. Mesto, da bi se takrat brigal za slovenske meje, je hodil po bankah ter zamenjaval krone za franke. Tudi njegova vožnja v Hrvatsko Primorje z vrečo srebrnih kron še ni pozabljena.
Demmciant. »Slovenec« ni zdrav, če ne denuncira in obrekuje. V eni
zadnjih številk se je zaletel nad komisijo pri rekrutovanju, češ, da je delila posebne milosti Orjunašem, odnosno, da jih kratkomalo ni potrdila. Poznali pa so se menda po orjunaških znakih. Ej, dragi pobožni. maziljeni urednik »Slovenca«, vidi se ti. da nimaš pojma o izpolnjevanju vojaških dolžnosti, ki si se jim nejimaško odtegnil s tem, da si zlezel v črno suknjo. Doslej smo .še hodili na nabore v Adamovih kostumih, na kojih pa pri vsej zavednosti ne moremo nositi naših znakov, ki niso škapulirji, niti spokorni pasovi tretjerednikov. Drugače pa se tudi v teh uniformah ne razlikujemo od drugih nabornikov. Morda poseduje K. T. D. kak poseben patent, s katerim opremljajo njeni člani svoje produkte z varstveno znamko:	»Made in farovž«. Saj
pravi narodni pregovor: »Vsak po sebi čevlje meri!« In cd tod ves strah...
K Incidentu na postaji Pcdnart-Kropa izvemo po zaključku lista še sledeče: 1. V vlaku so se nahajali gg. dr. Fran Tominšek, odvetnik, načelnik SPD v Ljubljani, njegov sin dr. Stanko Tominšek, odv. kand., odvetnik dr. Jos. Sajovic v Ljubljani in okrajni sodnik F. Kralj v Ljubljani, ki so videli in bodo torej lahlko potrdili, da je prvi strel padel iz vagona, v katerem so se nahajali tzv. »Orli«. Imenovani gg. so videli plamen iz cevi (tzv. »Mtin-dungsfeuer«), S tem povsem nepristranskimi svedoki. ki niso naši člani, kojih resnicoljubnost je pa vkljub temu izven vsakršnega dvoma, je torej podprta trditev naših članov, da je nanje bil iz vagona klerikalcev oddan prvi strel. Vse to, kar je »Slovenec« pisal o izzivanju, napadanju. brezvestnosti itd., pada torej na njega samega!
2. Čim je vlak z vagonom, v katerem so sedeli klerikalci, prispel na Jesenice, se je kaplan, ki se je vozil s svojimi »ovčicami«, takoj podal na policijski urad z željo, naj se tu ugotovi, da niso oni imeli orožja pri sebi. Slaba vest, — neglede na to, da so dotlej lahko orožje zdavnaj poskrili.
3. Pri izzivanju na postaji Podnart se je odlikoval s kričanjem in hujskanjem (»fantje, dol’ Orjuna!«) ravno neki v vagonu prisotni ka-Plaii,
Necuveno! Vsakdo ve, da igra v prehrani današnjega človeka eno najvažnejših vlog — sladkor. S kakšnim veseljem čitamo v dnevnikih, da bo letošnja letina sladkorne pese v naši državi tako ogromen, da se bo to leto — prvič od obstoja države — zgodilo*, da bodemo vso po-: trebo sladkorja krili sami. Te vesti smo sprejeli z veseljem i kot kou* sumenti i kod dobri državljani, vedoč. da je bil uvoz sladkorja občutno breme našega gospodarstva.
A. glej spaka! Kakor v porog tem veselim vestem, se je cena slad* korjti ravno zdaj dvignila za 1 Din pri kilogramu. Kaj pomeni to? Gotovo je, da naš list nima časa in pro-. štora za take zadeve, in vendar se moramo nacijonalisti za take stvari brigati. Kajti taki pojavi so vsekakor v kvar konsolidaciji države. Ne mislimo pri tem samo na babšeta, ki bodo kot »kofetarce« tarnale, »da. so slabi cajti v Jugoslaviji«, dasi je tudi to škodljivo, pač pa imamo pred cčmi naravnost nemogoče dejstvo. Zakaj povišanje cen spričo tako ugodnih vesti?! Gotovo zopet špekulacija čifutov, katerih profiti se še povrh iztekajo iz naše države k sovražnim nam sosedom. Čudno, da se za take stvari nobeden ne pobriga-Za »tigre« vemo, da nimajo časa: tudi jih je premalo — samo 21 po številu. — Evo, vlada, vsekaj, da ne bo treba zopet »nepoklicanim«« vmešavati se še celo v take zadeve, ki kvarijo državotvorcem že itak težko delo konsolidacije! Zahtevamo red in zanimanje za vse gnile pojave, tako tudi za tega! V priča* kovanju skorajšnjih ukrepov pridržujemo to vprašanje še v evidenci 1
NAŠI V CELJU.
V preiskovalnem zaporu v Celju je še vedno 8 bratov, ki so po krivem obdolženi raznih činov, katerih niso storili. Ovadili so jih kleroko* munisti krivoprisežniki. V nekaj slučajih so se poslužili v ta namen žandarmerije.
Preiskava utegne biti v kratkem končana. Naši bratje se bodo vrnili med nas na novo idealno delo. Za* por Orjunaša ne zlomi, bratje sc za* vedajo. da trpe za svojo idejo.
Za brate skrbi organizacija, ki jim olajšuje bivanje za štirimi zidovi. Tudi je naprosila zanje 9 braniteljev.
Ko bomo mogli poročati o obremenilnem materijalu, se bo marsikdo čudil klerikalni in komunistični zlobi. Oni znajo dobro hujskati, še lepše pa denuncirati. Naučili so se leta 1914. in staro prakso izvajajo kar naprej, na debelo in drobno.
Iz celjskega zapora nam bratje sporočajo svoje pozdrave in zagotovilo zvestobe in neomajnega na* cionalističnega prepričanja.
Raztrgana sokolska zastava. Se“ paratistična in komunistična prepo-tenca raste od dne do dne. Državna zastava, ki bi morala biti sveta vsakemu Jugoslovenu, je postala danes vsled neodločnosti, objekt javnega zasramovanja. Pri nas izkazujejo nad njo silo svojega sovraštva napram državi klerikalci in komunisti.
V Zagrebu frankovci in radičevci, v Vojvodini in Srbiji pa vredni bratci vsem — Srnaovci. V Kovinu so na Vidovdan udrli Srnaoci v sokolsko pisarno, med časom seveda, ko so biili Sokoli pri slovesni službi božji za vsemi palimi junaki. Odnesli so iz pisarne zastavo in jo raztrgali nato popolnoma. Sokoli so bili strašno ogorčeni in so tudi izostali od slovesne povorke. Iniciator tega napada pa je profesor Božič, ki je hotel menda s tem jasno dokumentirati svojo državljansko zavest.
G. Fr. Lentič daruje za Orjuno 200 Din v znak ogorčenja, ko je či-tal v »Piccolo« denuncijacijo »Slo* venca«.
Gledališka turneja. Skupina članov narodnega gledališča v Ljubljani priredi tekom ljubljanskih gledaliških počitnic umetniško turnejo po vseh večjih krajih Slovenije. Igrajo se »Vrag«, »Tat« in »V Ljubljano jo dajmo«. Režiser g. Milan Skrbinšek. Ob tej priliki je vodstvo turneje izdalo gledališki list s popisom iger in slikami nekaterih igralcev. Turnega se je žc pričela v Celju z odličnim uspehom in so gostje na poti v obmejne nacijonalno ogrožene kraje na štajerskem. Koroškem in v Prekmurju.
Za tatove ni sveboue. V zadnjem času je škof Jeglič postal lastnik klerikalne tiskarne. V istem času jo začel »Slovenec« pisati tako nesramno, da mora biti vsakega poštenega Jugoslovana sram, da bi h) hujskaško plačano farsko cunjo vzel
£■
Stev. 32.
>0 R J UNAl
Stran 5.
H
i
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno
sam©
MILO ..GAZELA”
v roke. Ker se je državna oblast vendarle zganila in brezvestnega hujskača parkrat zaplenila, se pritožuje, da ni svobode. Za tatove ni svobode; kdor krade, mora v zapor. Za liste »Slovenčeve« sorte je konfiskacija edino pametno sredstvo, s katerim je mogoče preprečiti nesramno protidržavno hujskanje.
Žorž in Žcržeta se nameravata — kakor čujemo iz dobrih virov — povrniti za prihodnjo zimsKO plesno sezijo v Ljubljano. V Baru sicej: imenovana en nameravata več nastopati, ker jih je vodstvo kratko-malo odslovilo, pač pa nameravata otvoriti neko plesno šolo v zasmeh vsem tukaj obstoječim koncesijoni-ranim plesnim šolam. Ne spuščamo se v kritiko glede aranžirania kuri-jozne plesne šole v pretekli sezoni s strani Žorža in Žoržetc^ ki sta ob-državala plesne kurze, Žorž za dame in Žoržeta za gospode, ločeno — tudi nas ne zanima, če se je pri tej priliki v mrežah Žoržete vjel kakšen jetičen kalin iz kakšne nekdaj ugledne nemške rodbine in če je pri tem prišel na svoj račun tudi kak Parasit slovenske družbe, ker je to stvar okusa, kako se hoče eden ali drugi kot zakonec ali nezakonec uveljaviti v javni družbi. Pač pa stojimo odločno na stališču, da imenovana Žorž in Žoržeta, kot vsiljiva inozemca nimata nobene pravice odjedati kruh našim domačim plesnim učiteljem, o katerih zmožnosti ni nobenega dvoma — ter ju resno svarimo pred ponovnim povratkom. Dovolj smo v pretekli sezoni tolerirali njih vsiljivost in izzivajoče na" stope po javnih lokalih.
Nismo do sedaj razumeli pasivnosti s strani »Udruž. plesnih učiteljev«, ki bi bilo v prvi vrsti poklicano v varstvo lastnih interesov storiti primerne korake pri pristojnih oblastih, zato pa izjavljamo, da bomo mi čuvali in skrbeli za to, da imenovana v bodoči sezoni ne bosta več dala povoda za zgražanje in nevoljo resnično narodno čuteči javnosti. Imenovana naj se vrneta tja od koder sta prišla in naj nadaljujeta delo tam, kjer sta ga pričela. Popolnoma nerazumljivo pa nam je postopanje naših oblasti napram ti dični dvojici, ki so se za njo tako malo brigale, da še niti na policijski direkciji prijavljena ni bila. Upamo, da bode v bodoče drugače, naši blejski Orjuni pa ju priporočamo.
Protektorat ljubljanskega velesejma. Njegovo Veličanstvo kralj je blagovolil prevzeti protektorat nad letošnjim velesejmom v Ljubljani in poda s tem tej prireditvi
največji sijaj. Ta vest bo. kot lansko leto, po celi državi vzbudila med vsemi pridobitvenimi krogi veliko radost. Značilno je, da se je Njegovo Veličanstvo kralj že prili-kom osebnega obiska na lanskoletnem velesejmu zelo zanimal za našo industrijo, obrt in trgovino. Najvišje odlikovanje našega priljubljenega velesejma bodo gotovo znali ceniti vsi rastavljalci s čim lepšo izložbo.
V pomislek. Letošnji ljubljanski velesejem, ki se vrši od 15. do 25. avgusta je zopet deležen najvišjega odlikovanja pokroviteljstva Nj. Vel. kralja. Že prilikom lanskoletnega velesejma se je N j. Vel. kralj živo zanimal za prilike naše industrije. obrti in trgovine, se pohvalno izrazil in zagotovil, da nas letos zopet počasti s svojim najvišjim obiskom. Apeliramo na vse raz-stavljalce, da svoje izložbe čim najlepše nrede, da se pokaže najvišjemu pokrovitelju razvoj pri-vrede. Lanskoletna vest o visokem pokroviteljstvu je vzradostila vse kroge in bila povod velike udeležbe kupcev in posestnikov^ iz vseh krajev naše države. Letošnji velesejem obeta biti sijajna narodnogospodarska manifestacija; zastopana mora biti vsa slovenska industrija, obrt in veletrgovina. Prijavite se vsi takoj, da vsi polnoštevilno manifestiramo za razvoj našega narodnega gospodarstva. Ne pokažimo se tudi nevrednim velikemu zanimanju kupcev - obiskovalcev Srbov in Hrvatov za naš velesejem, ki ga posetijo v naj-večjem številu.
SAVRŠEN LEK PROTIV REUMA-TIZMA.
Svima je poznato, da je reuma-tizam jedna od najgorih i najčeščih posleratnih bolesti. Hiljade i hHjade ljudi leči se po raznim kupatilima ali bez potpunog uspeha. Medjutim u našoj državi proizvodi se jedau savršen lek protiv svili vrsta reu matiznia, koji je lek pokazao neve rovatne rezultate kri lečenjtt reuma-tizma. To je lek Radio-Balsamica Dr. Rahlejeva. Radio - Balsamica poznat je u celom svetu radi svog brzog i lakog lečenja reumatizma zglobova i mišica. Lek se upotreb ljuje mazanjem i potpmio je_ neškodljiv srcu, a ne traži nikakve dijete. Sa dve do tri flašice Radio-Balsamica izleči se i najstarijl reumati-zam. Lek se prozvodi u Laborato riju Dr. Rahlejeva. Beograd, Kosovska ul. 43.
br. Veliki četnik vojvoda Ilija Tri-funovič-Birčanin, ki je ostro in moško naglasil veičino dela sarajev-ksih herojev, kojih dedščino je prevzela Orjuna, ki mora ne glede na desno in levo dovršiti svojo historično misijo med Jugosloveni in jih privesti h končnemu integralnemu ujedinjenju. Za njim je govoril brat Jevdevič, ki je naglašal, da je spričo sedanje motne politične situacije v državi, danes Orjuna edini spas Države in Nacije.
Govorilo je še par govornikov. Vsi so slavili spomin Principa in drugov in poudarjali, da je treba pronicati ves jugoslovenski narod z Vidovdansko idejo žrtvovanja in sa-inozatajevanja v korist skupnosti.
Po zboru se je vršila konferenca vseh mestnih glavarjev pod vodstvom Velikega čelnika in izvedlo cončno in enotno organiziranje vojvodinskih akcion.
Nato so odšli vsi udeleženci kon-erence na grob padlega brata Filipoviča. kjer je odpel pevski zbor »Večnaja mu pamjat«. Zvečer pa se vršila svečana akademija, ki je ?ila odlično obiskana.
Vidovdanska proslava v Splitu.
Že na predvečer Vidovega dne je pozvala splitska Orjuna vse ^splitske Jugoslovene, da proslavijo ta praznik v znamenju zmage jugoslo-venske nacionalistične misli. Na proslavo je dospelo ogromno ljudstva iz severne Dalmacije in splitske okolice. Prispel je tudi predsednik Direktorija br. dr. L. Leontič.
Na Vidovdan zjutraj so se pripe-jali s parnikom »Jason« zadnji gostje, ki so odšli nato v spremstvu mase naroda na Poljano kralja Petra, kjer sta že bili zbrani vojska in mornarica, da prisostvujeti parasto-su za padlimi junaki. Po cerkvenem obredu je izpregovoril prvi polkovnik Damjanovič, ki je proslavljal v pesniški obliki vidovdanske heroje in njih gigantsko delo.
Po njegovem govoru je bila revija vojske, mornarice in post rojenih orjunaških čet. ki je izpadla najbolje. Ko je končala revija, so odsu or junaški bataljoni z zastavo Glavnega odbora in celokupnim Direkto-rijem na Narodni trg. Tu je otvoril zbor predsednik Direktorija br. dr. L. Leontič, kojega zanosni govor prinesemo v eni prihodnjih številk. Svoj briljantni govor je završil z vzklikom vidovdanskim herojem in močni Jugoslaviji. Nato je položil na spomen pločo padlih Splitčanov
Hal pokret.
Vgdevdaitsfee pr©siav@ Orjune.
Proslave Vido vdana. V času, ko naše oblasti še iz nerazumljivih razlogov nečejo ali ne marajo pripo-znati herojstva sarajevskim atentatorjem; v času ko je velik del jugo-slovenskega naroda zablodil v smer, ki je direktna negacija Vidovdanske ideje, je edina Orjuna v celi zemlji, od Vardarja pa do Triglava dostojno proslavila spomin sarajevskih herojev. Ni ga bilo mesta in sela v naši državi, kjer ima Orjuna svoje organizacije, da se ni proslavil spomin nesmrtnih junakov z zadušni-cami, povorkami, komemoracijami in akademijami. Preozek je obseg našega lista, da bi mogli prinesti poročila o vseh teh Vidovdanskih proslavah, zato prinašamo samo Poročila iz naših oblastnih centrov.
Vidovdan v Beogradu je bil proslavljen tudi silno svečano.^ Že zgodaj v jutru so se pričele zbirati beo-gradske akcione, pojačene s sosednimi, v mogočno povorko, ki je sprejela v svoje vrste pozneje še četnike in pa Narodno odbrano. Vsi skupaj so nato krenili do Vaznesen-ske cerkve, kjer je bil odpet para-stos padlim junakom v počast. Od tu je krenila povorka pred Narodno
gledališče, kjer se je zbralo do 3000 naroda, ki je burno odobraval vse govore. Govorili so zastopniki Or june. četnikov in pa Narodne od brane, ki so poveličevali spomin velikih sarajevskih atentatorjev in pa veličino jugoslovenske misli, k: mora zmagati, kakor je zmagala Vidovdanska. ideja.
Krasno uspeli shod je skušala motiti z medklici in žvižganjem tolpa 30—40 Srnaocev, ki so hoteli pod dobrohotnim varstvom policije in s pomočjo konsignlranih temnih elementov razbiti to manifestacijo jugoslovenske misli. Vendar pa se je shod navzlic temu mirno završi' s klici na Orjuno, Jugoslavijo in kralja ter s tem tudi energično pokazal, da je Beograd jugoslovenski in da bo tak tudi ostal navzlic divjanju separatistov vseli treh plemen.
Proslava v Novem Sadu. Preteklo leto se je vršil v Novem Sadu na Vidovdan veliki zlet vseli Orjun Letos je bila sicer proslava v manj šem obsegu; vendar pa ji je pri sostvovala velika 3000 ljudi broječa množica, ki je zagrnila ves velik prostor pred Narodnim gledališčem Burno pozdravljen je otvoril zbor
trnjev venec v imenu vseh Orjun cele države.
Za njim je govoril generalni sekretar Glavnega odbora br. dr. Vladimir Matošič. Njegov govor je bil ena sama apoteoza Vidovdanskih herojev in njih brezprimernega žrtvovanja. Končal je z besedami: Princip je rodil Orjuno. Orjuna pa bo tudi znala očuvati Principovo delo.
Po govoru se je razvila povorka, ki se ji je priključila peSadija, mornarica, mitraljesko oddelenje, Četniki in Orjuna. Po končanem defileju je bil razhod pred prostori splitske Or june.
Zvečer pa se je vršil zelo mno-gobrojno obiskani komers, na katerem so govorili dr. Leontič. dr. An-delinovič, dr. Petkosič in dr, Matošič.
Občni zbor*. Jutri, v petek se vrši izredni občili zbor mestne Or-june Kamnik, v nedeljo pa ustanovna občna zbora Mestnih Orjun Žužemberk in Šmarje pri Jelšah. Nacionalisti udeležite se teh občnih zborov in pristopajte v vrste Or-june.
Mestna Orjuna Lesce se vsem članom in članicam naj toplejše zahvaljuje. in sicer za njihovo požrtvovalno delo, ob priliki razvitja prapora. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem bratskim organizacijam in prijateljem pokreta. ki so se udeležili naše slavnosti.
št. Vid nad Ljubljano. Tudi v Št. Vidu smo se zganili in ustanovimo v prihodnjih dneh »Mestno Orjuno«. Ne strašijo nas najpodlejše klevete tukajšnjih klerikalcev in ne opomini zastarelih liberalcev, da se bomo s tem zamerili temu ali onemu, temveč stopili bomo z najboljšimi silami na plan, da zaeno z Vami okrepimo misel jugoslov. nacionalizma in pripomoremo osvoboditi domovino nai-liujšib, t. 1. doiuaeih sovragov.
Orjuna Lesce. Vsem bratskim organizacijam, ki si želijo nabaviti pasove in gamaše za slavnostne kroje, priporočamo, da naročajo iste pri sedlarju Ivanu Černetu v Lescah! Ker on izdeluje solidno in ker je vrio zaveden ter je tudi član našega pokreta, se ga topio priporoča.
Lesce. Vsak nacionalist in prijatelj našega pokreta se poživlja, ako potuje kdaj iz Lesc na Bled z iz-voščkom, naj se poslužuje naprednih izvoščkov, posebno se priporoča broj voza 27, ter naj vsak Orjunaš, ako se hoče peljati, pozove označeni broj.
Šmartno pri Litiji. Našim klerikalcem naša Orjuna ni povešči. ker vedo, da gleda klerikalnim petelinom na prste. Zato pa hočejo s pomočjo laži krasti čast in poštenje posameznim članom naše organizacije.
Zadnji čas se oglašajo v »Domoljubu« in »Slovencu«, kjer trdijo, da prejemajo Orjunaši po 20 Din na dan plače, iti da bodo Orjunaši kmetom hiše požigali. — Lopovi vedo-ma lažejo — z namenom, da bi nas pred ljudstvom očrnili.
Posebno hud petelin je klerikalni kolovodja iz Kostrelniee, ki sliši na ime Lojze. — ki ve prav veliko povedati o Orjuni.
Svetujemo njemu in vsem drugim njegovim pajdašem, da naj lepo molče, če ne pa naj odgovornost prevzamejo na svoje rame. ker mi ne bomo več mirno poslušali njihove grožnje.
Ponavljamo prvič in zadnjič, lažnivci — jezik za zobe! — Onim, ki pa z nami čutijo, pa kličemo, naj stopijo v naše vrste.
Zdravo!
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten or id ai sit za kavo.
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA
Mestni trg 19. CENE ZMERNE!
Kanalizirajte edino s cementnimi cevmi znamke
»»
(i
ki je slrojni izdelek, presega vBe dosedanje rodno delo, gladka notranjCBt, natančne stike, je lažji, kar je važao pri železniških transportih in pri polaganju.
Velika zaloga cevi, strešnikov, plošč za tlak.
Izvršujem terazzo In vsa stavbena dela.
Betonska tvornlca Jos. C ih I ar
Ljubljana, Dunajska e. 67. — Tel. 735.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in cenj. gostom tužno vest, da je dne 7. i m. ob pol eni zjutraj po kratki mučni bolezni preminul v Leonišeu naš presrčno ljubljeni, predobri in skrbni soprog, oče, ozir. sin, brat, bratranec, svak, stric itd., gospod
ZALAZNIK
posestnik !n restavrator pri „iesti«I“.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika se je vršil v torek, dne 8. julija 1924, ob 5. uri popoldne iz sanatorija v Leonišču po Zaloški cesti, Sv. Petra cesti, Prešernovi ulici, Dunajski cesti, Sodni ulici na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki so pokojnika poznali, ga priporočamo v blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 12. julija 1924.
Žalujoči:
Sandi in Zinka,	Zinka Zalaznik,
otroka.	s°Pr°ga-
Vsi ostali sorodniki.
m
'u:
Službene ob!«it&
IZJAVA OBLASTNEGA ODBORA »OF-JU-NA«.
Po izvršenih poizvedbah izjavljamo. da sc dogodka z Rud. Juvanom dne 3. julija na Viču ni udeležila nobena organizacija Or-Ju-Na, niti noben njen član in da nimamo o tem slučajem nikakršnega posla. Ce jc bila Juvanu poškodba ves prizadejana na način, kakor ga opisuje on sam in za njim nam naspromi usti in letaki, seveda obsojamo takšno divjaštvo, s katerim nimamo ničesar skupnega, če bi se izkazalo, da ja sokriv katerikoli naš član. bo iz naše organizacije sramotno javno izključen in kaznovan. Po doslej znanih podatkih pa še podan nujen sum, da Je opis dogodka zlagan, in s studom zavračamo obrekovalno gonjo znane klerokomunistične denun-eijantske zalege, ki hoče iz Juvanovega slučaja kovati nov kapital za svoj nečedni posel.
Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
RAZPUST OR.1UNE.
Z ozirom na tendenciozne vesti nekaterih časnikov, da namerava razpustiti vlada Orjuno, je izdal Di-rektorij sledečo objavo:
Oblastnim in mestnim odborom.
V našem novinarstvu se lansirajo tendenciozne vesti o razpustu Orju-ne. Ne verujemo, da so te vesti osnovane, ker ne vidimo niti enega razloga, zbog katerega bi skušala katerasibodi narodna vlada brezuspešno zavirati jugoslovenski po-kret. Toda za vsaik slučaj so naši člani popolnoma pripravljeni in prepričani, da bo prenesla Orjuna tudi to preizkušnjo.
Split, dne 1. julija 1924.
DireKtori].
Š;ajpr.hov fond.
Vsem četašem. Na povratku iz Radovljice, kjer je naša prireditev nadvse sijajno uspela, so se dali nekateri člani, vsled izzivanja naših nasprotnikov zapeljati k nepremišljenim dejanjem, ki lih vodstvo najostreje obsoja. Ta dejanja so nam pokvarila uspeh dneva in kvarno vplivala na ugled in disciplino organizacije. Da se taki nastopi v bodoče ne bodo ponovili, za to bo vodstvo poskrbelo, opozarja pa vse članstvo že sedaj, da bo vsakdo, ki bi zlorabil orožje, brezpogojno izključen iz organizacije, vrhu tega pa tudi predan pristojni oblasti. — Ob-lastiri odbor.
Za Žlajpahov fond so darovali: Tri učenke obrtne šole 70 Din. Fini Seme 20 Din. O. Klofutar 100 Din. Sokol Trbovlje 500 Din. Klub Primork 1000 Din. Dr. Andrej Kuhar 100 Din. Hipotekarna banka 1000 Din. Obrtna banka 500 Din. Nameščenci Praštedione 100 Din. V spomin na Stanka nabrala družba v najgostoljubnejši hiši cele Pivke:
62.50 Din, 72.50 Lir in 5000 Doh, skupaj 326.62 Din. Ivo Berščak 90 Din. Josip Rebek, ključavničar, mesto plačila 137.50 Din. Kocjančič Ivo. učitelj. 30 Din. Gospa P... iz Šiške 50 Din Krapež, restavracija »Zvezda« 200 Din. Gostje v kavarni »Central« 50 Din. Nabiralna pola Vič-Glince št. 4 Din 730. Neimenovani iz Trsta 79 Din. Orjuna Rogatec, nabrala sestra Slejko 2100 Din. Neimenovani svoj mesečni prispevek 100 Din. Klub »Soča« 1000 Din. Joža Minheš, Ljubljana, 50 Din. L. S., poštni uradnik, potom »Jutra« 100 Din. Zavarovalnica »Slavija« 1000 Din. Preje objavljenih 57.451 Din. Skupaj 66.784.12 Din.
Za spomenik so nadalje darovali: Dekleva Ivan. Ljubljana 25 Din. Sokol Trbovlje 500 Din. Neimenovan, pola g. Medice 50 Din. V spomin na Stanka nabrala družba v naigostoljubnejši hiši cele Pivke
62.50 Din, 72.50 Lir in 5000 Doh. Skupaj 326.62 Din. Za spomenik padlim junacima I. letnik kmetijske srednje šole v Mariboru 410 Din.
II.	letnik višje strojne tehnične srednje šole 155 Din. G. Jurčec, Kostanjevica, 25 Din. Preje objavljenih 3450 Din. Skupaj 4941.62 Din.
Tiskarska napaka. Pri zadnji objavi darov v Žlajpahov fond se je pripetila napaka, da j? stalo za polo g. Medica št. 147 Din 234 mesto pravilno Din 2340. V tej vsoti je za-popaden tudi znesek 200 Din. ki jih je podaril g. Ivo Zidar. Iskrena hvala vsem darovalcem, bratu Medici pa posebno priznanje za njegov trud in požrtvovalnost.
ZRNA.
Razpust Orjune. Ko so bile vidovdanske svečanosti končane, je vodstvo Orjuno razpustilo in gostje so se zadovoljni razšli.
»Slovencu« in »Domoljubu« ra-
devolje prepustimo horendno vsoto 200.000 Din. ki nam jo je naklonila centralna vlada, kakor sta oba zvedela iz dobro poučenih krogov. Ker se mi v teh dobro poučenih krogih ne znamo in tudi ne moremo kre-tati, verujemo, da bodo pobožnjaki okoli obeh listov, to prav radi storili. Sicer pa lahko opravi to poslovno stvar tudi kak tiger, ko se bo peljal po težko prisiužene dnevnice. Naslov blagohotnega darovalca pa mu bo že preskrbel dobro informirani beograjski poročevalec.
Leninov kip so nam komunisti po najnovejših verzijah poslali samo v aprobacijo, ker je izšel v Sovjuzi ukaz, da mora biti vsaka reprodukcija Lenina uradno overovljena. Ker zaenkrat še nimamo sovjetov med nami in ker se s komunisti in Leninom nihče toliko ne bavi kot Orjuna, je poslal izvršni odbor ljubljanskih sovjetov Lenina nam v odobritev. Žalibog, da nismo tega vedeli in izročili nepričakovanega gosta v policijske zapore, kjer bo čakai dno ko bodo provedle delavske obrambne organizacije pokolj Orjunašev in upeljale diktaturo proletariata.
IZJAVA.
Vsled brezvestne, podle in lažnive pisave škofovih listov po trboveljskem komunističnem atentatu na našo povorko dne 1. junija f. L, za kojo pisavo ne najdem zadostnega izraza, da bi zamogel vsaj deloma imenovati lopovščino imenovanih listov in njih urednikov s protektorjem in solastnikom ldevet-niških žurnalov škofom Jegličem, poslal sem dne 18. junija t. 1. mestnemu magistratu ljubljanskemu izjavo, da izstopam iz rimo-katoliške cerkve in prestopam v pravoslavje. Mestni magistrat me ie dne 8. t. m. obvestil, da je vzel mojo Izjavo na znanje in uradoma javil moji rojstni občini.
Ivo Berščak.
Darujte za Žlajpahov fond!
zobna pasta je mo-H D	derno	in	najboljše
sredstvo za čiščenje zob.
Litografični papir.
THE REX CO., Ljubljana.
Izjava. Ker se g. Povalej sam ne more zagovarjati, ga je vzel v zaščito »Slovenec«, pri tem pa seveda zopet laže. da me je g. Povalej oklofutal. Izjavljam, da sem pred tremi leti opozoril takratnega kapetana Povaleja, naj ne švabčari, ker je pa bil napram meni na ta opomin agresiven, potegnil je celo sabljo, sem ga vrgel ob tla in ga obdeloval z rokami, dokler ga niso rešili njegovi stanovski tovariši (oficirji), ki so mu priskočili na pomoč. Da bi g. Povalej mene klofutal, je laž, pač pa je resnica, da je tekel po policaja, kakor hitro se je pobral s tal. Vsled tega incidenta je bil premeščen nekam na Balkan in se je proti njemu vodila razprava, kar je tudi dalo povod, da je g. Povalej zapustil vojaško službo. Dogodek se je vršil v mariborskem parku ob belem dnevu in je znan celemu Mariboru, ki je moj nastop odobraval in se sedaj smeje »Slovenčevi« laži.
Inž. Ferdo Kranjec.
Sramotni ©dar.
Vidovdan in Zveza industrijcev.
Glede praznovanja letošnjega Vidovega dne, ki je bil zlasti z obzirom na desetletnico sarajevskega atentata v narodnem oziru še posebnega pomena, je izdala Zveza industrijcev okrožnico štev. 3503 iz katere se jasno razvidi duh, ki vlada v tej korporaciji, odkar sede v predsedstvu razni Woschnaggi itd. Ljudje, ki so preje praznovali rojstni dan vsakega avstrijskega nadvojvode, obletnice kronanja »presvitle-ga« cesarja in druge slične državne praznike, so {staknili v zakonu za zaščito delavcev, katerega se pa sicer, ko gre za korist' delavstva gotovo ne drže, neko določbo, da se prepušča svobodnemu sporazumu delodajalcev in delavcev ako naj se v obratih praznujejo drugi dnevi razen nedelj ali ne. Ker pa Zveza poleg tega še ni dobila od državne uprave nikakega uradnega odloka, prihaja do zaključka, da se naj v industrijskih obratih ta dan ne praznuje. Značilno je za to gospodo, da potrebuje za praznovanje tako eminentnega« državnega praznika še državni odlok. Gospodje industrialci na »slovenskem ozemlju kraljevine SHS«, ki vodite Zvezo svojih tovarišev, pojdite se učit narodne zavesti k trgovcem in obrtnikom, ki so na lastno inicijativo sklenili praznovati Vidovdan. G. Dragotin Hribar ali Vas ni sram? Včasih smo Vas poznali od druge strani!
V Gradišču nekje stanuje nek višji davčni uradnik s svojo družinico, ki ne more prehvaliti dobrega belega jugoslovanskega kruha drugače kot na ta način, da neprestano
nemškutari in glasno izziva. Bilo je
v nedeljo popoldne, ko so se njegov
vi otroci, ki obiskujejo sicer šole s slovenskim učnim jezikom in ki znajo tudi dobro govoriti slovenski,-nesramno so se norčevali in posmehovali drugim otrokom, ki soi se igrali na dvorišču prepevajoč slovenske pesmi, medtem ko je njih atek zadovoljno prebiral v senci akacije »Wiener Journal« in se sladkal s črešnjevim zvitkom. Opozarjamo gospoda svetnika, naj se zaveda, da so minuli zlati časi švabske nadutosti in naj obenem pomni, da so bili nekateri Slovenci v raznih službah reducirani, medtem ko on še vedno zadovoljno in svobodno sedi v uradu. Ce pa se nikakor ne more prilagoditi našim razmeram, naj to javno izpove in vzame potni list v obljubljeno deželo — Avstrijo ...
Ravnatelj Dokler na učiteljišču se posebno odlikuje v inržnji do Orjune. Ta mržnja ga smavlja tako daleč, da v svoji slepi zagrizenosti psuje v javnem lokalu celo svoje lastne dijake. Tako se je nedavno v gostilni izrazil, da je njegov dijak Primožič, ki je bil pri Sorici od Italijanov ranjen, lump, gavner, falot itd., to pa vse zato, ker je Primožič Orjunaš. Priporočljiv pedagog to, po oštarijah psovajoči Dokler; res vzor slovenske vsekulture. Bilo bi dobro, da se Primožič ž njim malo pred sodnijo pogovori, priče mu damo mi na razpolago. Ta razgovor bi zelo dobro vplival na ugled g. ravnatelja pri učencih v prihodnjem šolskem letu.
Profesor Šerko na ljubljanski preparandiji si je v Dol. Lendavi pri koncertu preparandistov dovolil nesramnost, da je na klice ce5e dvorane »Živel kralj, živela JugoslavijaJ<< odgovarjal z izzivalnimi klici: »Ži* vela republika!« To početje je nadaljeval tudi še, ko je bil opozorjen, da tako obnašanje ni dovoljeno njemu kot uradniku, ki je prisegel zvestobo kralju, in pri tej priliki in na tem kraju. Vprašamo pristojno oblast, ali sme podučevati učiteljske pripravnike oseba, ki je prelomila svojo prisego in ki demonstrativno na patriotski slavnosti in eksponira-nem kraju, kakor je Do1!. Lendava, podpira subverzivni živeli s takšnimi klici?
Čista hrvaščina. Pristna »hrvatska« firma F. Flosberger v Zagrebu razpošilja cenike v katerih beremo, da prodaja »štosštrajhare«, »ruske birštne«, »štrajha-re sa gurtoin« itd.
Naročajte „Pobedo“!
Znižane ceno za otroSke vozlžke. Novi modeli. PoBlužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter Ee sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otreš' ki vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko.
mm ZAKOTNIK
mesini tesarski mojster
Mubliana, Dunajsks c. 48. To!. S79
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljon', verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Perna Saga.	Tovarna	furnirja.
StroSki pri uporabi bencina!
Vozi brez bencina!
Adaptira? svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
HAG-generatorfem!
•o
Vozi s
em!
Merakl9
Itorm, mastila* I ate,
BB«—EBjEKSS3B3
kis, klel, emaBSe, čo° pice is? zsiamieno
1
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarnižka dela od najpriprostejšeg« do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku.
— Brošure in .knjige v malih in tudi najveejih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvorni ca piskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovne sole in srsdnje šole. Risanke, dnevniki iu beležnice.
I r.vrzr.7: gsBB3B8ffi!B5!xaeBgmisege3Bia^«sa=is»M£ggg«rai:?a
liiserirafte v ORJUNI!
' Errirc-aM-sr-^^ag^
Prospekte in reference daje:
JUGO»HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560,
Strogi rr« vperafti egSJa I
čisli Virnef	m
—■anea ekm—agasagassaga	g
ura
nalboliše vrši® t®warwa
(n
Medic-
d. 2 o. s.
Maribor Ljubljana Novisad
podružnica.	centrala.	skladišže.
Y«©i'arRQ:
LJUBU ANA-MEDVODE
nmsswm
Slfifgiiia oradi in indestrilsHa i i
Tal. inSer. 138.	Te!.	iaJe?,	H8G,
!i!a pisarn IJOSLJii, Sjsdliji
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor^ pri skladiščili, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih i * proračunov. Parna žaga.
 ----_r=r=—•	===========.“t=s-—
Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
Tiska Učiteljska tiskarna v, Ljubljani.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.