160. številka. Ljubljoa, v torek 16. jolija 1901 XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Deželni zbor kranjski. XIII. seja dne 16. julija t. I. Predsedoval je dež. glavar pl. Detel a. Vlado sta zastopala dež. predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Zapisnik zadnje seje je bil brez ugovora odobren. Posl. baron Schwegel je nujno pred lagal, naj dež. zbor sklene: 1 da ostane pri vseh sklepih, kar jih je storil deželni zbor glede železnice Tržič Kranj, in da naroča dež. odboru, da se ta proga s podporo države financielno in zakonito zagotovi in izvrši; 2. da je zgradba proge od dolenjske železnice čez Mokronog in Tržišče v Šent Janž nujno potrebna; 3. da je sestaviti natančen .program glede popolnitve železniškega omrežja, in to z czirom na vse že obstoječe projekte, v kateri namen se dež. odbor pooblašča najeti strokovnjaka in se dovoli kredita 10 000 kron; 4. deželni zbor izjavlja, da je pripravljen konsorcijem, ki deiajo za izvršitev v program sorejetih projektov, dovoljevati predujme. S sprejetjem investicijske predloge v drž. zboru je nastala potreba, da dežela začne delati za popolnitev svojega železniškega omrežja. Nekateri projekti so že zreli, mnogo pa jih je tako-ekoč v zraku. Potrebno je, izvršiti predpriprave, da se ne zaostane. Pred vsem pa je potrebno, da se sestavi jednoten program. Železniški svet je včeraj končal svoje po svetovanje in to je vzrok, da se je ta zadeva šele danes sprožila. Troje projektov imamo. Prvi projekt se tiče železnice, za katero je dežela že večkrat obljubila pod poro, in katero hoče tudi vlada čim prej uresničiti. To je proga Tržič Kranj. Ta proga se le radi tega ni že prej zgradila, ker niso bili vsi faktorji jedini, kje naj se zveze z gorenjsko železnico. Pri razpravi o investicijski predlogi v drž. zboru je vlada obljubila, da je ta proga mej prvimi, ki se zakonito zagotovi. V tem tiči garancija, da dobimo to železnico v kratkem, za kar bodi vladi izrečena zahvala. Druga važna proga je železnica v Št. Janž. Deželni zbor je ob ljubil za to progo 100 000 gold. ali intere sentje morajo to progo napeljati na dolenj sko železnico. Poleg tsh dveh projektov ob- LISTE Goli kip. Ruski spisal Nemirovič-Dan čenko. (Konec.) Toda tu v jedilnici je tako krasno svetlo. Mesec seva tako. razkošno skozi okno, in po tleh in stenah trepeče dolga, dolga senca Sergeja. Tako velik bode enkrat pozneje, Se večji kakor stric Saša. Hipoma se mu zasveti zrcalo nasproti. Sergej pogleda vanje in se mGra smejati samemu sebi. . . Kakšen je s šlapo na glavo in z ogrinjalom, ki se vleče za njim, prav kakor vlečka tete Smij«, ki je, kakor pravi vedno papa, pravi pravcati zmajev rep. Jedilnici sledi neka vrsta predaobe, iz katere se pride na vrtne stopnjice. Prej je vedno občutil nekak strah pred tem prostorom. Stala je ta namreč ob steni velika skrinja, ki je bila na las podobna krsti. Nekoč, ko se ni upal notri in je očetu po vedal, prijel ga je ta za roko, ga peljal k skrinji in odprl pokrov, in Sergej je videl, da ni bilo nič druzega notri, kakor stare, mastne karte — Tomkova lastnina — pu Sios, v kateri so bile prej sardine, z mastjo ma čevlje in nekaj ščetk. Odslej je pa krsta izgubila svojo skrivnostno strahoto. stoji pa Še mnogo drugih jako važnih, mej katerimi je tndi tretja zveza s Trstom, in sicer preko Kamnika, katera proga ne bo imela lokalnega značaja, ampak značaj velike železnice. Železništvo v deželi pa se ne sme razvijati brez ozira na občno korist. Projekti se ne smejo izdelovati in izvrševati vsak sam zase, ampak vedno le z ozi-rom na celoto. V svrho, da se to omogoči, in da se spoznajo potrebe dežele, je nujno, da se sestavi program. Izvršitev tega programa prepusti sedanji dež. zbor svojemu nasledniku. To bo zapuščina sedanjega dež. zbora, ki o sebi lahko reče, da je vse storil, kar je bilo v njegovih močeh, in da je tudi dosegel lepih uspehov v korist deželi. Dežela lahko vidi, da so nje zastopniki v dež. zboru vestno in zvesto čuvali in pospeševali prave gospodarske koristi prebivalstva. (Odobravanje) Posl. dr. M a j a r o n je z zadovoljstvom pozdravil predlog barona Schwegla t6r kot zastopnik Idrije opozarjal na nujno potrebo, ustvariti zvezo mej Idrijo in obstoječimi železnicami. Vzrok, da se poklicani krogi doslej niso zavzemali za to, tiči v tem, da se je vedno računalo na zgradbo železnice Loka Di?ača. Ta proga se ne zgradi, in vsled tega je prišlo na dnevni red vprašanje o zvezi Idrije z obstoječimi železnicami. Idrija zaslnži to zvezo že po svojem prometu, in gotovo je, da bo tndi montanski erar rad prispeva'. Govornik je priporočal, naj dež. odbor in dež. železniški svet uva-žujeta, kako se čim prej zgradi železniška zveza z Idrijo. Posl. S u b i c je izrekel svoje zadoščenje na predlogu poslanca barona Schwegla. Kranj dobi svojo zvezo s Tržičem. Treba je pa tudi skrbeti za interese Škofje Loke. Ta je na najslabšem stališču. V interesu Škofje Loke, Poljanske doline in Selške doline je, da se vzame v poštev zgradba proge iz Kranja čez Škofjo Loko in skozi Poljansko dolino, katera proga bi se lahko izpeljala ali na Idrijo ali na Carkno. Govornik je priporočal dež odboru, da to progo reši kot jedno prvih in najbolj potrebnih. Posl. Božič izjavi se, da bode glasoval z veseljem za predlog barona Schwe Notranja vrata so bila le naslonjena, zunanja z majhnim zapahom zaprta, a Sergej ie vedel, kaj in kako ma je storiti Ako je šel z Njanjo na izprehod, rekel je navadno: „Daj, da sam odprem, prav sam!" To mu je prišlo sedaj prav. Skozi odprta vrata je stopil venkaj na stopnjice in si mencal oči . .. Aj, kako lepo! Aj, kako divno! Čemu ga ne pusti mama rajše zvečer ali ponoči na izprehod? Je li to morebiti oni Čarobni svet, o katerem je slišal že tolikrat? Mesec — tako krasen, okrogel, poln mesec — plava sredi neba, in vrt mu bržčas jako ugaja, zakaj kar jezero srebrne svetloba lije čezenj. Sneg blesketa in lesketa, in drevesa se svetijo in blišče v belih svojih ogrinjalih — še nikdar jih ni videl po dneva takih. Črez dan so črna in sedaj so odeta v pajčolane, prav kakor svečniki, katere mati poleti zagrne, da jih ne onesnažijo mahe. Pravi poročni pajčolani! Ko je bila poroka mamine sestre, ni bila ta tako vitka in nežna ... Divno! — In reka! — Kako blesti led! Seveda je sedaj veliko lepši kakor ob solnčnem sijaja . .. vse tako belo, svetlo, čisto, vidi se lahko skozi kakor skozi prosojno perot Modrikasto leskečejo med drevesi na snega, in tam na neba zvezde, zvezde! Vse mu prijazno na- gla ter izreka željo, naj bi dež. odbor in deželni železniški svet v očigled tega predloga vso pozornost obrnila na to: a) da se gradi bodoča železniška zveza z Idrijo skozi ži-rovsko dolino ali vsaj v njeni neposredni bližini; b) da se podaljša železnica Gorica-Ajdovščina skozi braniško dolino ob vodi Raša do že projektovane železniške proge pri Razdrtem odnosno do Postojne in za slučaj, da bi se pod b) omenjeno podaljšanje takoj ne izvršilo, želi, da se c) kot jako nujna zadeva podaljša železnica Gorica-Ajdovščina od Ajdovščine mimo Vipave do kake za nadaljevanje primerne točke v gornjem dela vipavske doline, čim se proga Gorica-Ajdovščina dogradi. Posl. Pakiž se je zavzel za napravo postaje v Žlebičn in za podaljšanje železnice v Scdražico. Za dolenjske železnice bi bilo to velikega pomena. Samo iz Loškega potoka bi prišlo najmanj za 2000 vagonov tovora na leto in bi železnica imela do 80.000 dohodka. Ko je še posl. Zelen podpiral Boži-čeva izvajanja, je zbornica na to soglasno sprejela predlog barona Schwegla. Po rešitvi nekaterih drugih točk se je začela razprava o samostalnem predloga barona Sckwegla glede pasivne volilne pravice deželnih slnžnikov. Poročal je posl. dr. Tavčar. Predlog je podpisala dolga vrsta poslancev vseh treh strank. Prava svoboda obstoji časih tudi v tem, da se človek sam vklsne v jarem v občno korist. Ali so razmere res take, da je koristen tak predlog? Mestni uslužbenci v Ljubljani nimajo pasivne volilne pravice za obč. svet. Dežela je v istih razmerah kakor mesto ljubljansko. Država ima tako obširen aparat, da lahko pogreša tiste uradnike, ki so drž. poslanci. Delokrog dež. odbora narašča silno in ima ta že več številk kakor dež. sodišče. Ako se primerja osobje deželnega odbora s sodiščem se vidi velik razloček. Dež. odbor potrebuje vsacega uradnika tako krvavo, da ga ne more pogrešati. Ravno tako je pri dež. bolnici, pri šoli na Grma. Ako izgabi dežela eno moč, ni nikogar, ki bi jo nadcmestoval in nastane v upravi nered. Potrebo takega zakona smo čutili tedaj, ko migavajo. Hora! Gotovo ga vabijo, da pride tja gori in se z njimi igra! Nekoliko mrzlo je pač, in Sergej si drgne koleni. Rad bi pokril svoje prsi s kožuhom, a kje naj pusti ogrinjalo? . . . Mogoče izve sedaj, kdo tukaj ponoči vedno po snegu teka, in kakšne tačice da so, ki se vidijo vsako jutro Da beli gladini? . . . Hoj, tu se plazi mačka po st ehi . . . „Ma-roeška. Maroeška!" Ona pa dvigne rep v zrak in izgine za strešnim oglom ... In meseo sije vedno svetleje, sence postajajo vedno bolj jasne in zračne, drevesa bolj in bolj bela in svečanostna v poročnih svojih pajčolanih . . . Ne oziraje se na to, da ima nogovice le na pol oblečene, bredel je mali skozi sneg, šele ko ma je jel rezati v noge, spomnil se je šlap, smuknil noter in šel proti reki. Kako vse to plamti! Vsaka snežena zvezdica leskeče in se veseli, da je čarovnik mesec ne pozabi in jo s srebrnimi svojimi žarki boža . . . Tam stoje velika, stara drevesa. Vranja gnezda v njihovih vrhovih se zde kakor okrogli, črni klobuki, ki so padli z neba in ob viseli v zapletenem vejevja In tam ob reki, tam stoji tudi ona, ,bela gospa*. .Govoriti ne more, in vendar je prišla so bili dež. uradniki v dež. zboru. Pri dež. zboru se mora vpoštevati disciplina. Uradnik ne bo med zasedanjem nič storil, in da bi se vedno zavedal, da je dež. poslanec, smo tudi že doživeli. Zakon naj velja samo za tiste, ki so v resnici deželni uradniki, da ne bi bilo dvoma, naj se sprejme v zakon določba, da zakon ne velja ne za ljudske učitelje, ki jih ne nastavlja dežela in distriktne zdravnike, katerih dežela ne plačuje sama. Posl. dr. Majaron je rekel, da je zakon nt liberalen in reakcijoniran. Živimo v dobi volilnih reform in vsaka utesnitev volilne pravice je nazadovanje. Predlog upravnega odseka omejuje sicer obseg prvega predloga, a zato vendar še ni dober; mej dtž. zborom in kakim obč. zastc-pom ni analcgije; sme se analogijo iskati samo mej drž. zborom in mej dež. zborom. Če bi bil predlog sprejet, bi naša dežela prednjačila pri utesnitvi volilne svobode. Ne bile bi samo kršene pravica dež. uradnikov, ampak tudi pravice ljudstva Navajali so se ekonomični razlogi, ali radi takih bagatelnih stvari vendar ne gre jemati celi vrsti ljudi pasivno volilno pravico. Od škode ni bilo, da so svoj čas sedeli v de ž - J i nekateri deželni uradniki. Tako slabih izkušenj ni, da bi mogli izvajati tacih posledic. Tudi v tem tiči protislovje, da se primarijem hoče vzeti pasivna volilna pravica, distriktnim zdravnikom pa ne. Principijelno stališče dež. zbora je bilo doslej, razširiti volilno pravico, za to naj se o podanem predlogu ne preide v specijalno debato. Poročevalec dr. Tavčar je opozoril, da je vprašanje inkompatibilitete prišlo že v vseh parlamentih na razgovor in se v sedanjem času temeljito in vestno pretresa ca Ogrskem, ker je radi tega prišlo do krize. Tudi v našem parlamentu pride stvar še v razpravo. Nasvet gre na to, da se vzame pasivna pravica samo pravim dež. uradnikom. Dež. glavar je konstatiral, da je 29 poslancev navzočnih, in da je treba za sprejetje predloga kvalificirane večine. Zbornica je z vsem proti 3 glasom sklenila, da ■ ~ ■ k meni in je govorila z menoj. Oj, oj, kako jo mora zebsti I" Hlastno je tekel Sergej proti njej, splezal po stopnjicah mrzlega, belega kamenitoga temelja in je ogrnil, na prstih stoječ, pisano ogrinjalo ckoli ramen mramorne boginje. Na to je ovil drugi konec skrbno okoli njenih udov in si ogledal svoje delo. »V glavo jo bode gotovo tudi zeblo... saj nima nobenega klobuka." Opirajoč se na jedno kamenitih rok, dvignil se je s trudom kvišku in je posadil jedco Njacjinih šlap na glavo bele gospe. , Ali ti ni sedaj lepo toplo ?" vzkliknil je na to. Kip je molčal. Sergej se je čutil razžaljenega. ,Da, ko sem spal, tedaj je pač lahko k meni prišla in tožila in vzdihovala, a sedaj — sedaj tišči usta zaprta, kakor da bi jih imela polna vode! Fej, kako si ošabna ti, ti!" In kolikor mogoče hitro je splezal zopet doli. Medpotoma se je še jedenkrat ogledal. Ta je stala oblečena gospa in je strmela kakor prej s svojimi nepremakljivimi očmi tja čez reko v modrikaste globine bledo leskečih se Sum. Jedna Sergejeva nožica, katere obuvalo je venčalo glavo mramorne boginje, je se preide v specijalno debato in potem odobrila zakon, ki določa: Od dežele nastavljeni in samo iz njenih sredstev plačani deželni uslužbenci v dobi svojega službinskega razmerja ne smejo biti izvoljeni za deželne poslance. (Konec prih.) Učiteljem prijazni. Z dežele, 14. julija. Čim več »Slovencev", .Slov. Listov" in .Domoljubov" pride v nase roke, temveč dokazov imamo, da klerikalna stranka iz dna duše sovraži učiteljstvo sploh, posebno pade se velik žarek te .ljubezni" na napredne učitelje. Nekaj učiteljev in učiteljic verjame, (oziroma so še drugi nagibi, katere tudi poznamo), da klerikalna stranka goji resno prijateljstvo do šole. Kdor pa trdi na pr , da so klerikalci prijatelji šole in še posebej učiteljstva, ta ne spada med razsodne ljudi, temveč med tiste analfabete, ki se imenujejo zavedni Šusteršičevi voliloi, kateri so v toliki zmoti, da mislijo, da pri volitvah v resnici rešujejo krščansko vero. Govoriti o ljubezni klerikalcev do tistih, ki ljudstvo izobražujejo in mu kažejo svetlobo, je ravno taka nesmisel, kakor pripoved o zaročitvi psa in zajca. Kakor že rečeno, nas potrjujejo v tem vsi klerikalni listi, ki ob vsaki mogoči priliki udarijo po učiteljih. Kljub temu pa se slovensko nčiteljstvo naprednega mišljenja ne da ostrašiti, in ne štejemo še mncgo učiteljev oziroma učiteljic, ki so svoje tovariše zapustili in Sli v službo učiteljstva nasprotnega klerikalizma Poleg vsega svojega trdnega prepričanja in vztrajnega delovanja pa je napredno nčiteljstvo še v nekem drngem ozira jeza za klerikalce. Klerikalci ljubijo za svojo stranko takih slučajev in škandalčkov, kateri jim služijo v njihovo politično korist s tem, da udrihajo po naprednjakih. Posebno dobrodošli so taki slučaji o učiteljih. To je surovo maslo za klerikalni kruhek! Ali ker — hvala Bogu — ni dobiti tacega gradiva med slovenskimi naprednimi učitelji, zato v tem nedostatku posežejo na Koroško in Štajersko med nemške učitelje, o katerih potem pišejo v kranjskih Časopisih, da bi nerazsodni bralci (in takih imajo klerikalni listi več nego razsodnih) mislili, da se vse to godi med slovenskimi naprednimi učitelji. V kratkem je „Slovenec izkoristil dva dolga članka o dveh učiteljih iz Dobrle vasi in Hodiš nad Celovcem, katera slučaja pravzaprav ne pomenita nič, vendar ju izkorišča učiteljstvu prijazno (??) časopisje klerikalne barve, zajedno pa se pritožuje radi rubrike »Zopet jeden" v naprednih listih. Zakaj to? Zato ker imajo klerikalci učitelje tako neizrečeno — neradi. Na občnem zboru kmetijske družbe je bil nadučitelj Žirovnik, jeden tistih, ki so nagovarjali, naj se volijo nasvetovani odborniki in predsednik. Navedemo lahko več prič, ki so slišale Žirovnika, oziroma so isti prišli ž njim v oster razgovor zaradi pre-pornih kandidatov, katere je on priporočal. Prav v bližini jo stal poročevalec Štefe, ki je lahko slišal, kaj je go- začela otrpnevati, skokoma je tekel k stopnicam, smuknil skozi vrata, katera je zopet zatvoril, v hišo in je takoj za tem ležal v svoji posteljici. Takoj ga je objel smrti podobni spanec, ko je pa odprl zjutraj oči, je kar otrpnel od očaranja. Kako divotno, belo kraljestvo se je hipoma pojavilo v njegovi sobi ? . . . Ne, ne v sobi, kako se more imenovati kaj takega soba, kar nima nobenih zidov in meji Stene so se pogreznile, strop z naslikanimi ptiči je izginil, se spojil z višnjevim nebom. Celo madež na tleh je proč, ki ga je sam napravil, ko je nekoč prevrnil posodico, kjer je Njanja shranjevala olje za svetilko, brlečo pri svetniški podobi. In kaj je bilo to ? Ali je zadobila bela gospa pero ti? In sedaj ga vzame celo v svoje kamenite roke, ki so pa prav tako mehke, kakor mamine, in plove z njim proč, daleč proč v kraljestvo lune, kjer se dvigajo ponosne, srebrne palače z vitkimi stebri, katerih sence so tako višnjeve kakor nebo. Divne bele ptice spreletavajo mimo in zro vanj s svojimi blestečimi demant-nimi očesi. Otrooi, prav kakor on, frfotajo s svojimi belimi perotmi po vzduhu. Zvezde, ki so ma včeraj namigavale, lete mimo, se love in mu radostno kličejo. voril g. Žirovnik. On pa j« potem resnico oblekel v laž in jo zapisal v katoliške liste, ki .branijo" tisto vero, ki prepoveduje laž oelo v sili ali šali. Pri tej priliki lahko zopet povemo, da na zadnjem občnem zbora kmetijske družbe bi bilo treba le nekoliko poagitirati, in izpadlo bi bilo popolnoma drugače, in ravno učitelji bi bili lahko brez straha pred kom vrgli k o oko, toda so postili politične ozire na strani in pokazali, da znajo v potrebi (brez sile in straha pred višjimi, kakor „Slovenec" hudobno namigava) delati za koristno stvar, ki je za kmeta, kateremu slikajo klerikalci vedno učit. za njego ve sovražnike. Pokazali so učitelji, da niso oni tisti faktor na deželi, ki išče le prepira, temveč, da so drugi, ki silijo učitelja, da se začne braniti, ker ga le vedno napadajo. To jedej stvo in dejstvo bi bilo tudi to, če bi imeli klerikalci kmet družbo v absolutni oblasti, bi oni ne pustili v listo odbornikov niti najbolj zmernega in Se tako zaslužnega učitelja naprednega mišljenja. Na padli so tedaj nadučitelja Žirovnika popolnoma po krivici in pokazali zopet, da sovražijo posebno učitelje, ker ne imenujejo nobenega tistih (razvenC.Pirca) ki niso učitelji, pa so glasno in brezobzirno se protivili nasvetom, naj volijo predlagane kandidate. Tedaj le na učitelje se mora izliti jeza, čeravno po nedolžnem, da se le vrže senca hujskanja nanj. Kako pristransko je zopet poročilo o zborovanju kmetijske družbe! Učitelji (več) kot zastopniki raznih podružnic so predlagali to in ono, a klerikalni listi jih dosledno izpuščaj o in omenjajo le podruž niče, mej tem ko jedinega duhovnika, ki se je oglasil, imenujejo. Samo, da učitelj ne pride do veljave. In tako dela klerikalna stranka in njeno časopisje dan na dan. In učiteljsko naj bi potem bilo taki stranki prijazno ?! Nikdar! Kdor hoče skusiti, kako hudobna in sovražna je klerikalna stranka, naj gre par mesecev za učitelja. Kdor ni sedaj antiklerikalen, postane gotovo potem. Če bi se dalo nabrati vse gradivo, kako se proti učitelju hujska, ga preganja, zasra muje, toži, bi se zgražal najbolj zmeren Slovenec; ker bi videl, kako se vlači po blatu tisti, ki neumorno dela za probujo in omiko slovenskega naroda. Pri vsem tem pa se dobe celo ljudje, katerim je znano kolikor toliko, kako se nčiteljstvo naprednega mišljenja preganja, ki kličejo učiteljstvu, naj s svojimi zatiralcizrokovrokihodi. („Jug"). Pri teh razmerah bi hodilo nčiteljstvo le na ta način v slogi, da bi se pokorilo brezpogojno vsakemu klerikalcu do zad nje pike in vejice. Toda zgodilo se ne bo kaj tacega. Smo preponosni Nikdar pa ne, dokler nam ne povrnejo vsega, kar so nam vzeli — čast, poštenje in spoštovanje, katero nam gre kot vzgojiteljem naroda. Učitelj. .Kje smo?" vpraša Sergej belo gospo. .Tam, ljubček," odvrne ona, in njen glas doni tako mehko kakor srebrn zvonček — .tam, kjer nikdo ne zmrzuje, nikdo ne joka in nikdo ne toži ..." „In kje je mamica? Rad bi k mamici \u Ona se pa le smehlja, in ko jo boljše pogleda, spozna v njej svojo mamico. .Toda, si bila li ti, ki je stala zunaj na vrtu .. .?" A brez odgovora pritisne svoja ustna na njegova, in oba se čutita tako lahka in blažena in letita vedno višje in višje v jasne visočine . . . Pod njima blišče bela jezera — bele meje, brez peresca in vendar cvetoče, širijo sladek vonj.. . Blaženega, blaženega se čuti otrok, tako blaženega, da se poprime, ko mu reče bela gospa: .Čas je, da se vrneva domov, na zemljo," z obema rokama zanjo, se pritisne na njene gorke gradi in proseč vzklikne: .0, le Se majhen koSček letiva naprej, le Se trenotek . . ." Ko se je Sergej zopet zavedel, videl je bledo, razorano obličje svoje matere nad seboj nagnjeno. Poleg nje je stal stari zdravnik, ki je vedno imel v žepa bon-bončke za Sergeja, in na drugi strani postelje je sedel njegov oče z mrkim, otožnim obrazom. VldufcUanl, 16. julija. Deželni zbori. Zasedanje deželnih zborov je deloma že končano, deloma pa se končuje, ali vladni listi so sumljivo tiho, dssi so bili navadno pri takih prilikah jako gostobesedni. Ta poloradna glasila ali molče" docela ali pa se delajo zadovoljna, da minolo zasedanje ni bile slabše kot so bila prejšnja, ter da se ni delala v vseh obatrukoija ali abstinenca. Toda ne vemo se spominjati, da bi se že kdaj primerilo toliko .nezgod" v raznih deželnih zborih kakor prav v zasedanju, ki poteka sedaj. V štajerskem deželnem zboru abstinenca Slovencev, v Istriji abstinenca Italijanov, v Galiciji abstinenca Malorusov, na Tirolskem obstrukcija Italijanov, v Bukovini velik vihar, na Nižje Avstrijskem škandali, na Moravskom izjalovljenje spravne akcije, na ČdSkem poslabšanje razmer. Ali se je že kdaj zgodilo kaj takega? Taaffeju, Badeniju ali Thunu bi se pač ne bilo smelo pripetiti v enem zasedanju toliko nesreč, ali Koer-ber ima generalni pardon, zato molčć celd nemški listi. Za bodoče državnozborako zasedanje so ti dogodki po deželnih zborih pač jako slabo znamenje. Narodno vprašanje je postalo pereče nakrat iznova na vseh koncih in krajih, povsod v mešanih deželah je napetost velika. Tako je prav zelo možno, da se hrupni in divji prizori iz deželnih zborov preneso v državni zbor, in da bodo tamkaj začeli z obstrukcijo Maloruai in Italijani Vsekakor se je notranji položaj po deželnozborakem zasedanju izdatno izpremenil na slabše. šola in klerikalci. V belgijski zbornioi je posl. Hvmans poročal o Šolstvu v Belgiji ter podal nekaj velezanimivih dejstev. Po uradni statistiki ne uživa nobenega šolskega pouka v Belgiji 121.000 otrok. Neuradne klerikalne šole navajajo veliko število šolarjev, samo da dobivajo večjo državno podporo, ki se računi po številnem razmerju šolskih otrok Izmed 136.510 otroci, ki so zapustili leta 1896 Solo, je dovršilo le 33 451 otrok vse razrede. Med 13 300 vojaškimi novinci jih ni 1678 torej 121/9% prav nič izobraženih. Le 10% jih zna nekaj več kot samo brati in pisati. Klerikalna vlada pa je s takimi razmerami zadovoljna. Različni redovi imajo tudi učiteljišča, kjer se dobi spričevalo učiteljske vsposobljenosti jako lahko. Klerikalni učitelji, četudi največji ignorantje, uživajo pri vladi najvišjo podporo. Na klerikalnih šolah pa so vpeljane tudi šolske knjige, ki bijejo narodnosti v obraz ter se norčujejo iz tistih mož, ki so Belgijcem najslavnejši. Tako so šolske razmere v klerikalni Belgiji jako žalostne. Analfabetstvo, nezadostna izobrazba učiteljstva in odrivanje narodne ideje so posledica klerikal nega šolskega vodstva. Ogrski Malorusi. Poleg Slovakov so ogrski Malorusi najbolj preganjani narod v Avstriji. Odkar so izgubili z Dobrjanskim svojega vodjo, se niti ne branijo več, nego se dajo tiho madja-rizirati. Vlada je poskrbela, da se v Budimpešti ne morejo pritoževati, zato je nasta „Oj, mamica, mamica! bilo je tam lepo! Čemu nisva letela naprej?" .Kje?" šepetala je jedva slišno. .Tam, kjer nihče ne prezeba, nihče ne joka in se vsak veseli." .Tam si bil za čas, ti malopridnež," smehljal se je stari doktor. .Tri tedne si bil bolan — no sedaj smo te vendar privedli nazaj." .Mama — in kje je ... jaz sem jo oblekel, vesli tudi to?" .Vem, da, vem ..." .Kako bi ne vedela!" V jutro po oni noči so naSIi otroka v hudi mrzlici, da se ma je že bledlo; a dasi je Njanja pogrešala svoje ogrinjalo in svoje Slape, vendar nikdo ni slutil povoda hipne, hude bolezni, dokler ni Tomka neki dan pridrvil v sobo s prestrašenim obrazom: .MatjuSka ... joj! -. . na vrtu, tam na vrtni..." .Kaj pa je tam ?* .Poganska podoba ... je . . . je oblečena!" Vsi so Sli gledat. — Ograjena v Nja-njino rižasto ogrinjalo, na glavi pokrita z jedno njenih starih Slap, stala je mramorna boginja tam ob reki in strmela z zagonetnim, srepim pogledom v tajnostne globine s snegom zastrtih prostorov ... vila svoje kandidate, različne kramarje in oderuhe, pijavke, uradnike. Ti so potem delali kar so hoteli. Uradništvo med Malorusi in Slovaki izrablja in izsesava ljudstvo na najnesramnejSi račun, toda nihče je ne nadzoruje. Ker si Malorusi niso mogli več drugače pomagati, so se začeli trumoma izseljevati. To dejstvo in pa ker ni bilo možno dobiti z vso silo skoraj nobenih davkov več, je kmetijskemu ministru Da-ranviju odprlo oči, zato je odredil komisijsko preiskavo, katero je vodil poslanec Edvard Egon. Ta preiskava je dognala nečuvene stvari. Uradniki in razni oderuhi so izžemali in iztiskavali Maloruse do krvi. Ravnali so z njimi sila brezčutno in neusmiljeno- Komisija je izdelala poročilo ter ga izročila vladi. Ali poročilo se ni objavilo, pač pa se je izvolil odsek, ki bo o tem poročilu v zbornici referiral. Liberalni listi pa so že začeli silno gonjo proti poslancu Egonu. Dokazujejo, da je antisemit, ki je preiskoval maloruske razmere pristransko i. t. d. Prav verjetno je, da zaspi vsa stvar v odseku, Malorusom pa bode uradništvo in od ogrske vlade protežirano oderuštvo nadalje pilo kri! Vojna v Južni Afriki. Kitchener namerava baje poslati več pešpolkov domov, zato pa dobiti v Južno Afriko več novih konjeniških polkov. An gleške čete se bodo koncentrirale med Durbanom, Muritzburgom in Johannesbur-gom, tako da bi ne bilo treba več stražiti vse črte med Kapstadtom in Pretorijo. Dve koloni pod Broadwoodom sta 14. t. m. presenetili v Reitzu vso bursko vlado Oranja in ujeli 29 oseb, med njimi generala Clonde in Wessele ter poveljnika Dwaala. Predsednik Stejn je ušel. V Camp de Boo so Angleži 14. t. m ujeli 31 Burov. Dopisi. Iz Železnikov, 14. julija. Pogreb pokojnega gospoda Luke Košmelja, župana in posestnika v Železnikih, se je izvršil v soboto dne 13. t m. Vest o prenagli smrti pretresla je vse njegove znance in prijatelje. V najlepši moški dobi 41 let ga je iztrgala neizprosna smrt iz rodbinskega kroga; kot očeta peterih otrok in blagega soproga mlade gospe. Iz narodnih vrat pa se je poslovil mož, ki je vzor moža-značaja in pridnega narodnega delavca. Narodna vrsta se je stesnila za jednega moža, katerega nadomestiti ne more vsak. Pokojnik je bil dolgo vrsto let Železniški župan, ud krajn. šol. sveta, ud cestnega odbora, tajnik gasilnega društva itd. Poleg t-ga je bil vedno neupogljiv narodnjak, katerega vsled njegove zmožnosti (izvršil je realko) in preudarnosti ni podrla vsaka sapa. Značaja mirnega in miroljubnega, priljubljen in spoštovan je bil od vsac^ga, kdor ga je poznal. Vzpričo tega je bil tako slovesno-žalosten njegov pogreb. Prišlo je k pogrebu mnogobrojno občinstvo iz Škofje Loke, Selc, Zaliloga, Češnjica, Dolenje vasi, Ljubljane in drugod. Med drugimi udeleženci naj omenimo gospoda sodn. pristava Bežka, gospoda davkarja, gospoda župana iz Škofje Loke in Selc. Prišla je tudi deputacija gasilnega društva Škofjeloškega s svojim načelnikom gosp. Debelakom, pod katerega vodstvom je korporativno nastopilo domače gasilno društvo. Udeležili so se dalje: Šolska mladina z zastavo v spremstvu učiteljskega osobja, bralno društvo v Železnikih z zastavo, katerega udje so lepo zapeli pred hišo, v cerkvi in ob grobu pesmi žalostinke, ki so vsem navzočim pretresale srce. Pred krsto so nosili 15 vencev, poklonjenih dragemu ranjcemu od njegovih znancev in prijateljev ter nekaterih korpo-racij. Cerkveni obred je vodil domači gospod župnik Korbič ob asistenci gg. župnikov iz Zaliloga in DražgoS in dveh domačih duhovnikov. Za krsto se je pomikala užaloščena rodbina ranjcega, za njo pa nepregledna vrsta domačinov na čelu občinski odbor, udje krajn. Sol. sveta, c. kr. orožniki itd. Zagrnil se je grob. Padale so prve grude hladne zemlje na krsto, katerih udarci so udarjali na žalostno dušo. Solze so silile v oko. Zlato solnce pa je posijalo Se jedenkrat v temni grob, predno se je poslovilo od njega za vselej. Zadnje besede obrednikove : Naj v miru počiva! so našla odmeva v žalnih dušah. Blag ma bodi spomin! K. N. •Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice" ob sklepu šolskega leta 1900.1901., v četrtek, dne 11. Julija 1901. Odkar .Glasbena Matica" obstoji, Se ni bil nikdar noben pojav Bole .Glasbene Matice" tako resnično razveseljiv, tako ve-lečasten, umetniški v solističnih nastopih gojencev in toliko impozanten bodisi po kakovosti, pravilnosti in lepoti umetnostnega izvajanja glasbe bodisi po Številu nastopajočih solistov, mladih umetnikov začetnikov, kakor je bil nastop gojencev viSjih letnikov pri produkciji dne 11. julija 1.1. če primerjamo sedanjo umetniško višino najbolj dozorelih gojencev „Glasbene Matice" z ono, kakoršna se je kazala pri prvem javnem nastopu šole leta 1886. in potem 1893. leta v stari redutni dvorani, kolika b r e z p r i -m e r n a razlika! Odkrito povemo, imeli smo sicer zaupanje v šolo »Glasbene Matice", toda tolikega, kolikoršnega se je s sedanjim svojim nastopom vrednega skazala, nismo imeli, ona zasluži večje in višje zaupanje, in dobila si ga je s svojim zadnjim nastopom! Šola raste v umetniški vrednosti od leta do leta, iz diletantskih početkov dobre volje (pred 19 leti) vzrastla je v najvišjih oddelkih šole do višine prave, resne umetnostne šole! Nekatere točke zadnjega vsporeda produkcije stale so direktno v bližini koncertne višine, deloma pa že na njej. Koliko odkritosrčnega veselja in ponosa nam prizadeva to dejstvo! Oglejmo si narodne kulturne naprave slovenske, kako redke so take, ki bi tako dosledno lepo, pravilno in po zadnjem vpogledu v šolo, z mirno vestjo in s popolnim prepričanjem povemo, tako sistematično po pravih, umetniških principih napredovale z veliko vest nostjo poklicanih učiteljskih močij, z nadar jenostjo in pridnostjo učencev in z dobrim učnim načrtom do višine umetnosti! — 24 gojencev nastopalo je solistično in zastopali so tri glasbene stroke: solopetje, igro na gosli in igro na klavir. A) Solopetje. Odkar imamo pri ^Glasbeni Matici" dva tako izborna profesorja za solopetje, kakor sta gg Fr. Gerbid in M. Hubad, začela se je šola solopetja od leta do leta bolj dvigati. Iz te stroke nastopila je kot prva v vsporedu gospodična Angela Malic, ki je začetnica v solo-petju, pa ima prav lep, simpatičen in poln alt, kateri se bo tem lepše razvijal, čimbolj bo v tehniki solopetja napredovala. Sedaj je pevko še ovirala bojazen pred prvim jav nim nastopom in potrtost, ker je isti dan zjutraj umrl njen brat; vse to jo je oviralo, da ni mogla prosto svojega glasu in predavanja razviti. Pela je primerno dobro Ne-dvedovo pesem ,Na tujih tleh" in Gerbi-čevo .Kakor dih na cvetju mladem". Kot druga pevka v vsporedu nastopila je gdč. Ivanka Peršl, dobra pevka iz dobre pevske rodbine. Njen glas je močan mezzo sopran precejšnjega obsega. Tudi pri njej opažala se je še umevna bojazen pred prvim nastopom, pela pa je z dobrim muzikalnim čutom lepo romanco iz opere Mignon in Bragovo serenado s spremljevanjem gosli) (g. Hugo Garbić) in klavirja. Tretja v vsporedu solopetja nastopila je gdčna. Minka Moos, ki je pela s primernim in lepim, pohvale vrednim predavanjem dve Brahm-sovi pesmi ,Na polju sem sam" in »Nezvesta ljubav". Brahms je poznat kot glo boko čuteč lirik prve vrste, obe pesmi ste v svetovni literaturi slavni, — resna glasba globokega duha in čuta Glas gdč. Moosove je od prejšnjih nastopov poznat, lep in precej poln alt, njega simpatičnost raste vedno bolj, čim več pevka v tehniki napreduje. Gdč. Erna Povše je pela romanco Anke iz Weberjeve opere .Čarostrelec" živo in ljubko, s finim, elegantnim glasom, z dobrim predavanjem in s Čisto, jako lepo izvedeno koloratnro. Nastopila je sploh prvikrat javno, pa prijetno sigurno. Pela je tudi z gdčno. Moosovo dvospev iz opere ,V vodnjaku", obe pevki izvršili ste skupno dvospev .Mlada ljubav, to je raj" tako občinstvu v radost, da ploskanja ni hotelo biti konec Posebnega priznanja vredno je tembolj petje gdčne. Povšetove, ker je, kakor Čujemo, v kratkem času (uči se Sele drugo leto) tako veliko napredovala. Njen glas je zelo simpatičen, lahek visok sopran, primeren za visoke sopranske mladostne ter koloraturne partija Še par let tako marljivih Studij in postala bo prav kmalu izborna koncertna solistinja. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 16 julija. — Ošabna vesti. Gimn. profesor gosp. Florijan Hintner v Ljubljani je imenovan za direktorja komunalne gimnazije v Welsu. — Doaedanja pomožna učiteljica na Igu, gdč. Ivanka Jam Se k, je imenovana za začasno učiteljico na paralelki I. razreda Stirirazrednice v MengiSa. — Sodni pristav Iv. Modrinjak v Mokronogu je imenovan sodnikom v Žužemberku. — Deželni zbor kranjski. Poleg razprav, o katerih poročamo že v današnji seji, vnela se je Se velika debata o pred logih glede kmetijske Bole na Gorenjskem. Pri tej debati je poslanec Zelen vrgel v zbornico kar v h i trici predlog glede ustanovitve kmetijske Bole v Kofianski dolini. Vse je strmelo. Gospod Zelen je s tem prenagljenim predlogom pokazal, da ne pozna niti deželnozborskega poslovnika, niti slučajev, katerih se sicer drže vse stranke pri tacih predlogih. Posl. dr. Maj ar on je izrecno opozoril, da je Zelen podal v bistvu samostalen predlog, ki ga vendar ni mogoče kar mimogrede v vsi naglici rešiti, in to skupno s predlogi glede kmetijske Bole na Gorenjskem. Gospod Zelen je moral vendar vedeti, da dež. zbor njegovega predloga pri ti priliki ne more sprejeti. To se je tndi zgodilo. Zelenov predlog je bil odklonjen in so za odklonitev glasovali poslanci vseh treh strank. Ako bi bilo g. Zelenu resno za dobro stvar, bi bil pač lahko našel pravo obliko za tak predlog. — Jutri ima deželni zbor zadnjo sejo. — Kuratu Ferjanciču in sokrivcem dostavile so se pri okrajnem sodišču v Vipavi preteklo soboto nove razširjene obtožnice, ki so prizadete in neprizadete klerikalce tako grozovito potrle, da so čisto pozabili prizadeti .mučeniku" Fer-jančiču razsvetljavo in ovacijo .nad početjem liberalcev ogorčenega vernega ljudstva", kakor se je bilo to takrat zgodilo, ko je bil Ferjančič iz preiskovalnega zapora izpuščen. Tudi stric Habe ni dal tem svečanim povodom na Gočah streljati in zvoniti: Zares žalostno, kako naglo slava mine! — Splošno slovensko žensko društvo. Povsod se kaže za to izobraževalno društvo veliko zanimanje, zato je pričakovati kar najlepših uspehov. Dan na dan dohajajo pripravljalnemu odboru celi zavoji knjig iz Ljubljane, in drugod, tako da šteje knjižnica že sedaj okoli 800 prav lepih zanimivih, večinoma vezanih knjig. Zastopani so v tej knjižnici že v precejšnjem številu vsi slovanski naredi in tudi nemških knjig je dokaj velika zbirka. Gotovo bo dobila vsaka članica mnogo berila, ki ji bo ugajalo ter vstrezalo njeni potrebi ter njenemu ukusu. Pripovednih, pesniških, poljudno in tudi strogo znanstvenih del — vsega bo dobiti v knjižnici „ splošnega slovenskega ženskega društva", ki si naroči tudi različne dnevnike, te d.-. Vetrovi «-3 Nebo 1-* 15. 9. miočer 735 6 190 si. svzhod skoro jas. £2 16. 7. cjrjtraj 737 2 17 6 sr. zahod! dež j J* 2. pjpoL 338 3 j 20 0 si. jug dež jo Srednja včerajšnja temperatura 220°, nor male: 19-8°. Dunajska borza dne 16. julija 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . , Ogrska zlata renta 4°/„ ...... Ogrska kronska renta 4,/9 .... Avstro-ogrske bančne delnico . . . , ICreditne delnice . ......, London vista......... NemSki državni bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 99 25 9915 11810 9565 11815 93 — 1635 — 634-50 23955 117*42 2349 1903 9085 1129 Išče se tlagajničarka za špecerijsko trgovino v Ljubljani Ponudbe ped „Blagajničarka 50" na upravništvo „Slov. Naroda8. (1504—1) F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št.4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-poni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-pim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 30 ■ - Lepo stanovanje a 3 sobami, kuhinjo, shrambo in dragimi pritiklinami, odda to za avgust v Flori* jansklh ulicah it. 19, I. nadstropje, za letno najemSčino 200 gld. Razgled je na ulico. Bicikelj iz Seske tovarne, model 1901, popolnoma nov, vreden 160 gld., »© proda za 95 gld. Naslov: Birmingham, poste restante Ljubljana. (1605-1) MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD- LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41 a pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. 36 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. Sodni pisar ki ima prvo pisarniško in zemljeknj ižno skušnjo, išče službe pri odvetniku ali notarju. (1806—i) Styria-kolo dobro ohranjeno (1488—2) se prodam po nixki ceni. Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.". Učenca sprejme A.. Sarabon, špecerijske _trgovine v Ljubljani. (1495—2) Spietne, solid.xie potovalne uradnike (akviziter) *~j> za vse zavarovalne stroke viiprejme proti visoki protlzijl, sčasoma tudi m Mtalno plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter *5" upravniStvu ,,Slov. Naroda". (1026—19) (101-55) Velilsa zaloga QtUNQ- franPn- pristnih Jos. Reit- Oljfllu iliailbU DPUCHy^—|'STY?JAV hoffer sinov skih Peugeot-," Austria-koles. Pneumatik katere nudim po iwil ceni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck). BtojOaOoOoOi 355 Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr, Čuden, £DB urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Jgjjjttdtt Ceniki brezplačno in poštnine prosto. JOoOaOoODOaOd 5k_ oOoOoOoOoOoCteOoOča^aoeO □ F. P.VIDIC & Co. v Ljubljani ponujajo po najnižjih ccnali v§akoboli množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (Stfraiigfalzziegel) rudeče in crne. z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa p lončene peči in štedilnike $ lastnega izdelka W JEt o joa. an-ce m. e r^t | lastnega izdelka \/ Dovški portland-cement j| kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. A Ifc-r Najnižje cene!!! T2£U % Ces. kr. avstrljsk« j& držami žiliznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. OdJ&ed lx IJablJana j it. kol. Prog« 6er Trbii. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vl»k v Trbii, Beljak, Celovec, Franzesafeste, Inomost, Monakovo, Ljobno; čez Selzthal v Aussee, Solnoprad, ces Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnol m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curiti, Oenevo, Pariz; čez Klein-tteitlmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v M ovom ea to ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. nri B m popoludne istotako, ob b. uri 5o ui Z7ečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod t Izubijano jul. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, iV... zensfeste, Soluograd«., Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob i i. uri 16 m dopoldne osobni vlat z Dunaja čez Amst?tten, iz Lipska, Karlu»iL varer., Heba, Marijinih varov, Plznja, budejevic Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Gene ve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lond-Gastc.ua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. na M m po-poludre osobni vlak z Dunaja, iz Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fran^ca^reste, Pontabia. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 nri HH m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri SSl m zvečer osobn» vlak z Dunaja, iz Lipskega, 1V:\, e, Francovih vaiov. Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, b^ljaka, Celovca, Pontabia. Pro^a la J5ov©g-a uae^ta ln Kooevja. Osobni vlaki: Ob 3. nri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob j. ar' ->.■ opo-ludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod Ji Izubijane drž. col. V tLmmmŠM. Mešani vlaki: Oh uri 28 m zjutraj, ob 8. uri 5 m popoludne, oh 6. nri :>0 m in ob 10 uri i?.r> m avečer, poslednji vlik le ob nedeljah m pcaanjkih — Frlbod v LJu-bljauo drž. to], is Z&iaziilca. Mešani vlaki: Ob (J. uri 49 m autraj, ob li. ar; rt rn d-.joiadue. ob B. ari . u. u ob y. uri 55 m zvečer- poslednji vlak le ob ceic.ijab iu pratnikih. (1393) !Veliko denarja! 1 do Uroii iin ineMfr B lahko poSteno zaslužijo osobe vsakterega *t stanu — (tudi kot postranski zaslužek;. Več se izve pod ,.K<*ell po J anoneiii |slMarnl E. It riutoflilk. a i iiiiMliruck. Postno predalo 36 t^H 17-25) • V sredo in v četrtek se bode prodajalo v hiši Marijin trg štev. 1 III. nadstropje (1503» rasno pohištvo iz proste roke po nizki ceni. Dobre cenene ure s 3i8tnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin 'IomI (BrUx) 0»l40. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1'20 Nikelnasti budilec..........., 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611 — 61) p^if ltustrur.ini ktitiOov tn*u>n, in. poštnine j>rwi»iu. j v Ljubljani i v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 30 ^suknenih ostankov.^ _____................ E Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 8A 97