227. Številka izubijana, v soboto 3 oktobra 1896. XXIX. leto. lohaja vsak dan «TC*f!r, laiiuii nadalje iia pratnika, Ur elja po po6;i prejeman r.a a vst r o-o g erak« deftele ■?» «»e leto 16 f»ld., r,a pol leta 8 «ld. ta ftjtrt letu 4 p,M , z.i jod-i-. I gin. 40 kr—Za Ljnbljauo bra« pošiljanja M dom sta vse lolo 13 gld., r.»i č«trr leta a gld 30 kr., sa jod on motoc 1 gld. 10 ki i:.; po&iljanj« na dom i«oima m> po 10 t. na mesec po 30 kr. xa čutrt let*.. — Z;i tujo deželo toliko vec. kolikor pofituiua Kaa&v Za Omani) a pladnja m od Atiriirtopne petit-vrste p«; 6 kr., Ae »o oznanilo jadtokmt tiaka, po h kr„ oo m dvakrat, in po 4 kr, fte ko trikrat ali večkrat tiska. Dopi*i naj ne lavoić frankirati. — Roknpiai mu ne vračajo. — Uredni&tvu in npravniltvo je na Konprounem trga &t. lfc. li {■■ r k v u i k t -i a naj ne blagovolijo po* U. .»ti naročnine, reklamacije, menami*, t. j. rac adm..-it> rati .ne »tvari „Narodni dom". Še teden dnij in lepo, ponosno poslopje, „Narodni dom" v Ljubljani, m< h primerno shtvnostjo izroči svojemu namenu, katari je, biti središče vsemu narodnemu življenja v stolnem mestu, zavetišče vaem zunanjim Slovencem in iz katerega naj dobi prvi slovenski literarni zavod sredstev za pospeševanje svojih lastnih k nI t uro i h namenov tor v ptdporo slovenski književnosti in umetnosti. Žs pred mnogimi leti, že v časih nepozabnega dr. Janera lile w ona ee je močno čutila potreba, dobiti v stolnem mesta vm m narodoim društvom skupen dom. Nekateri slovenski rodoljubi, na čelu jim dr. Costa in prcf Lesar so začeli agitacijo in dosegli, da so narodni možje subskribirali okoli 40.000 gld., a stvar je vzlic temu zaspala Potreba lastnega doma se je čutila čedalje bol), kolikor bolj se je razvijalo narodno in društveno življenje in leta 1878. je nadinžener Tomšič, kateri živi sedaj v Pragi, novic sprožil misel, naj se sgradi lasten „Narodni dom". Tudi to pot se ni posrečilo, izvršiti idejo, in sicer zategadelj ne. ker so bili določeni deleži previsoki, namreč po 1000 gld. Toda vb; narodni krogi, ne samo v stolnem mestu, nego tudi po v« h drugih krajih, so bili »poznali, kolike važnosti in občne narodne koristi bi bilo, da se postavi v središči slovenskih pokrajin tako poslopje in zato se misel ni opustila, nego se je le iskal drug način za pridobitev potrebnih sredstev. Skupnim prizadevanjem rainib rodoljubov, katerih imena in zaaluge se zabeležijo v zgodovini .Narodnega doma", se je 1 1881. posrečilo, ustanoviti društvo, katero si je postavilo nalogo, nabrati potrebnih sredstev in zgraditi „Narodni dom". Vlada js društvena pravila potrdila 1. 1882. Zgodovina aNarodnega doma" se deli na dve naravni dobi, na zgodovino nabiranja in na zgodovino zidanja; prva je daljša in hujša, druga krajša a toli važnejša. Pri ustanovitvi društva so oanovatolji računali, da b:de za zgradbo dostojnega poslopja potreba okoli 200.000 gl. in so mislili, da se pokrije polovica tega zneska z deleži, druga polovica pa z darili. Ta misel se je le deloma uresničila. Deležev se je oddalo s.tino za 20 000 gld. in doiga je vrsta tistih, kateri sti obljub 1 , v/eti deleže, pa svoje obljube še niso izpoln li. Nabiranju daril se je dokaj bolje obneslo, čista darila so znošala okroglih 20 000 g d , loterija je vrgla društvu okroglo. 15 000 gl., krujcaraka družba pa, katera deluje še sedaj , je nabrala okroglih 30.000 gl. Ce se prišteje tem svotam še volilo pre rano umrlega plemenitega roioljnba Fc Kotnika, kateri je .Narodnemu domu" volil vso potrebne parkete v vrednotiti 10.000 gld. in 4000 gld gotovine, se je nabralo daril okroglih 70 000 gld. Č-i pregledamo vrste darovalcev, vidimo, da je vsa Slovenija prispevala k zgradbi. Društvo ie imelo poverjenike v 200 krajih, a vzlic temu je Ljubljana sama zložila štiri petinke vseh dani. Mesečni doneski, katere nabira krajcareka družba mej ljubljanskimi nd ljub , in sicer izključno v tistih krogih, kateri pri • .v h narodnih napravah participirajo, so doslej nesli 8000 gld. in če Bog da, ee bodo pla čevali tudi nadalje. Največja dobrotnika društva r' : omili Fran Kotnik z Verda in občina ljubljanska, katera je darovala 5000 gld. in odstopila stavbišče za jako majhno odškodnino. Po tisoč goldinarjev so darovali ali subskribirali: banka „Slavija", A Dekle«a. J. Kalister, J. Gorup, dr. J. Staie, dr. J. Zapanec, IV. Ks. Souvan in Ferd. Souvan. Društvo je imtlo namen, da začne a zgradbo šele potem, ko nabere ves v to potrebni denar, ali zanimanje za „Narodni dom" je jelo prekmalu gi nevati, pozabilo se je zlasti zunaj Ljubljane, da ima „Narodni dom" splošno naroden, eminentno kulturen namen, in vsled tega so prispevki jeli Čedalje red keje dohajati, pač pa je javno mnenje vedno bolj pritiskalo, naj se poslopje zgradi. Mnogi so takrat obljubovsli, da bodo z veseljom la storili z;\ B]\'a rodu dom", kakor hitro ee / ične z zgradbo — te si dovoljujemo spomniti na dano obljubo — in tako ho jo društvo Končno odločilo, da prestopi k izvršitvi svojega n^i/iHua. Na uradnem obenem zboru društva „Narodni dom* dne 19. februvarja 18U4. 1. *e je s 50 proti 31 g-asoin sklenilo, naj se začne takoj z zgradbo, in sicer i.a prostom, kjer stoji sedaj ponosna palača, na kateri se blišči z zlatimi čikami napis „Na rodni dom". Prvo dni meneča marca I. 18'.' i ee je začelo krpan je iu danes — valod potreia nekoliko zakasnelo — je poslopje gotovo. Ker ni bilo dovolj denarja nt razpolaganje, je b lo društvo seveda primrano, najeti posojilo in sicer znaša dolg okolo 120 000 gld. Kita' i i kr je slovenbka požrtvovalncBr to svoto, postane „Narodni dom" last narodova, v kar je t'o-ločen po društvenih pravilih, ki velevajo : aNarodni dom" postani lastnina aMatice Slovenske", katera naj polovico dohodkov porabi v svoje druStvtne uvrhe, polovico pa v literarne in umetniške namene. Otvoritev poslopja, katero ima poleg splošnega socijalnega tudi odlič.io kulturen, obienaroden usmeri, je gotovo vaina narodni sUvnost, j* pomemben moment v zgodovini razvoja in na .»redka vsega naroda ek venskega in da smo gs u a» ali navdaja z veseljem iu zadoščenjem vsakega resničnega rodoljuba. Bodi „Narodni dom" središče ca rodnemu in kulturnemu življenju vseg-i naroda in ognjišče, kjer bod>< vedno s svttlim plamenom gorel ogenj čistega i io'jnbja t/8! grel v - <■ slovenske brate širom razkosane domovine. W IJuMJtftiil, 8, oktobra. Bančno vprašanje in liberalci Levičarji napenjajo vse sile, da vržejo sedinjo vlado. Zato so pa začeli proti njej neizprosen boj. „ Neue Freio Presse" je m«j drugim posebno hudo prijela finan- Kronika. Škofijski tajnik Šiška igra dandanes tisto ulogo v ljubljanski knezoŠkofi ski palači, katero je za časa Škofa Vidmarja igrala takratna škofova kuharica. Ta kuharica je imela neomejeno oblast in škof Vidmar jo je ha, o vprašal za svet, kadar je mislil kaj ukreniti. Kuharica je podeljevala župnije in prestavljala kaplane; kdor je hotel pri Škofu kaj doseči, pa bodi kanonik, župnik, kaplan ali preprost cerkovnik, vsak se je moral najprej oglasiti pri kuharici. Škofijski tajnik je naslednik te kuharice in zato so mu poredni duhovniki navzdeli priimek ,Vidmarjeva Urša", ker je prav tako mogočen in domišljav, kakor rajnkega Vidmarja rajnka kuharica. Kakor njegova prednica, hoče tudi on vladati vao školijo. Kdor kaj želi od škofa, se mora najprej pri njem oglasiti in ker mož „zna", doseže skoro vedno svoj namen. Šiška ae že dolgo časa trudi, da bi dr Žitnika spravil iz Ljubljane. Deloval je toliko časa, da je škof prisilil Žitnika iti v Rim. Žitnik se je udal. postal v Bimu doktor tomistične filozo "je, a ko je bilo v bogoslovnici populmti profesuro tomistične filozofijo, je ni dobil strokovnjak Žitnik, nego nekdo drugi, ki je samo doktor teologije. Šiška je spletkari), da je škif lat-I poslati Žitnika na neko faro v brdskem < kraju in na neko t..m na Gorenjskem in ,ta mal škof je izpoaloval, da je škof prepovedal Žitniku kandidirati v drž. zbor Šušterš ičeva zmaga je „ Vidmarjev o Uršo" neizmerno razveselila iu vender je to kaj klaverna zmaga, katera se je dostgla le s silo, kar je potrdil celo neki župnik, ki je v tesni zvezi z uredništvom „Slovenca". Ta žnpnik je r. kol, da bi dr. Šušteršič niti 5 glasov ne bil dobil pri volitvi, ako bi bili duhovniki volili po svojem prepričanju in ne po pritisku iz škttije. S pritiskom in z zvijačo je zmagala Šušter-šičeva stranka, saj je ponekod celo kmetskim možem pripovedovala, da je dr. Šušteršič — „fajma-šter" ! Sploh pa so razsodni kmetje že spoznali, da bi jih klerikalna stranka silila, glasovati tudi za škUovega kočijaža, ako bi to škof nkazal. Posebno značilno je, da razni sorodniki odločilnih kolovodij katoliško narodne stranke niso volili dr. ŠušterŠiča. Mej volilnimi možmi je bilo nekaj Šušterš.čevih sorodnikov. Ti poznajo dr. ŠuŠteršič-a tako dobro, da so vsi z navdušenjem glasovali za dr. G:egoriča Takisto so storili sorodniki g. Povšeta. 1.-. začetka niso vedeli, bi li glasovali za ŠušterŠiča ali za Gregoriča, ko so pa vidtli, kako Povše tigi-tuje in se peha za Sušteršiča, so se takoj odločdi za Gregoriča in vsi zanj gluoovali. Največ je Šušterš ču pomagala k zmagi nebriž-nist pri prvotnih volitvah. Za te se nt nihče zanimal. V Žrlimljab na pr. ata prišla k prvotni volitvi tamo dva \ol.lta: župnik i a učitelj. Župnik je volil učitelja, učitej pa župaika. Vzlic temu in drugim takim degodbam se je Šušterčič drznil ttdit', da je zmagalo ljudstvo. L> počaei! Ljudstvo bo govorilo spi mladi iu takrat se pokaže njegova volja! Da ljudstvo Sušteršiča ne mara, o tem ee je prepričal na dan volitve pri Ferlincu, kje r pa škandala niso prouzročili .liberalni agitatorji", kakor je trdil „Slovence", nego pisar dr. Sušteršiča, ki je mej govorom dr. Gregoriča začel na pišJal žvižgati! Nekoliko kmetske autipatje zoper SašterAiča je krivo tudi pavšalno hujskauje zoper .dohtarje", v katerom ys „Slovouec* res mojster. Le temu hujskanja gre zahvala, da je neki volilni mož svojemu tovarišu mogel reči : „Tiat'ga vol1 k1 to zdrav', ne tiBt'ga k' te < ere." Po „zrangi" je Šušteršič zbral svoje pristaše pri Ferlinoa in jih osrečil z dolgim Kovorooa» v katerem je zlasti opeval svoje delovanje pri posojilnicah. Mož je drzea! Baha se „z delom za narod", za katero „delo" ga jo moral narod sijajno plačati. Ali m»r to ni sijaje i lionori.r, če js zaračuail dr. Šušterdič 10 gld. za navadno pismo, s katerim je poslal m-ki posojilnici praviLV Za tak honorar bi .dobremu slovenskemu ljudstvu" pomagal tudi vsak židovski oderuh. onoga ministra, ki je dovolil, da boda v upravnem svetu avstro-ogerske banke toliko Ogrov, kakor Avstrijcev. Židovski list dokazuje, da bodo Ogri vedno imeli večino. Ker je na Ogerskem malo delnic avstro-ogerske banke, ne bodo ogerski svetniki zastopniki delničarjev, temveč v prvi vrsti zastopniki ogerske vlade. Avstrijska vlada pa ne bode mogla tako uplivati na banko, ker bodo avstrijski upravni svetniki bolje zavisni od delničarjev, ki jih bodo volili. Nam se pa vzlic temu dozdeva, da židovskemu listu ni toliko na avstrijskih koristih. Levičarji so tako vedno radi prijenjavali Madjarora. Tudi v tom slučaji bi prijenjali, a se boje, da bodo veliki kapitalisti zgubili nekaj upliva pri banki. Avstrijski Upravni svetniki banke so kot zistopaiki delnic zastopniki židovskega kapitala. Ko bi šlo samo za avstrijsko koristi, bi se židovski list ne bil toliko razjezil. Protiprostozidarski Bhod. „Pelikan" in „Slovenec* sta tudi podala svojim čitateljem izmišljeno zgodbo o Mi« Vaughan kakor za resnično. Tu naj omenimo, da st. i katoliška lista „Reiclu-post" in „Vaterlanđ* to označila za veliko sleparijo. „Reichspost" celo sodi, da je dotično knjižico spisal kak prostozidar, da tako pripravi protipro-stozidarstvo ob veljavo. Po tem takem bi še »Slovenec" in „Pelikan" posppševala prostozidarske namene. Sicer pa mi mislimo, da v tem osiru „ll-iclispost" nima prav, temveč s« je dotična knjižica rodila v doličnih krogih, kiso na protiprostozidar-skem shodu Ms Vaughan zigovarjali. Najbrž bode pisec dotične knjižice znani Taxil, ki se je na shodu toliko vnemal zanjo, in ž njo hoče pred tujo „firmo" napraviti „gsett". Njegovo protiprosto-zidarstvo tako nima drnzega namena. .Reichspost", ki gotovo ni liberalna ali prostoz:darska, sama pravi, da se je T»x I na shodu vse preveč rinil v prve vrste in da se je videlo, da nekateri hočejo s proti« prostozidarstvom delati dobiček. To je povse naše mnenje. Nekateri Iiočhjo gmoten dobiček, klerikalna stranki je pa iskala političnega. Baš afera z M is Vaughan jej je malo račune pokvarila, ker take sleparije se že vsi pošteni ljudje sramujejo. Volitve na Ogerskem. Po poročilu nekega madjarskega lista se volitve za državni zbor odlože do meseca febravstija. Vlada je dobila od vel cih županov p ročila, da ne morejo jamčiti za ugo len izid volitev, če .se volitve sedaj vrše. Najbrž se zopet računa na to, da se bode v februvariju dalo mnogim cpozicijonalnim volilcem odtegniti volilno pravico. l'o ogerskem volilnem z-tkonu ne sme voliti, kdor je davek na dolgu. V resnici se pa za-branijo volitve le takim davčnim dolžnikom, ki pripadajo opoziciji, vladni pristaši pa volijo, naj so še toliko davka dolžni. Za sedaj so davki največ iz-tirjani. Do februvarja poteče nov obrok za davek in vseh ne bodo precej tirjali, da bodo ob volitvah nekaj davka dolini, da jih ne bode treba vpisavat.i mej volilce. Na ta način bode izid volitev za vlado ugodnejši, kakor bi bil sicer. Vlada se zelo boji volitev, ker je gospodska zbornica zavrgla zakon, ki prepoveduje volilno agitacijo v cerkvi. nniteriičOVSma neslanemu zabavljanja so pritrjevali samo najeti preoble.eni poafreščeki, katere je „gulaš* navdušil ?a najnovejšega zastopnika katoliško narodne stranke in nekateri odvisni obrtniki, duhovniki i>a so novega poslano* molče poslušali. Morda jifa je bilo sram, da so zanj glasovali. „ Ta wal ški.f* je z izidom volitve zadovoljen, dosegel )b sv j namen in bo zdaj lahko vso svi - Is posvetil skrbi za lastni blagor. |(oi ima seveda svoj« namene in ker ve, da ne more postati šk< f, si je izbral drugo, tudi prav dobro llnŽbioO, katera pa je zdaj še v drugih rokah m to v rokah moža, kater*ga Preuzvišeni zelo čula zategadelj, k»r je enejgčeu in dosleden nemškutar. Ta mož jo dr. Lenart KUfutar. & ška bi ga rad iz podriuil, da bi sam p« stal prost, a dr Lenart se svoj čas ii bal niti prave Vidruarjeve Urše, kaj še nje n Bledaika m presira vse migljaje, katere je dosle, dobil, naj bo odpove kot prost. Borba bo vsekakor Se huda, zakaj dr L^ii&rt KI« futar nima tal r ta, prikrivati svojih mieii, nego zna vsrojiti tako, da »a trepetaj o vsi prebivalci ško-lijaki) palače i i lo svoje innen o povedal vso dru a s, ' ' • 1 ■ 8 js povedal trti duhovnik, ki je stal kot skala is dr. Grsgariča in na očitanje svojih tovarišev: .Žal stno, če >e ovca zgubi cd pastirja" odgov : o: bolj laloitno pa je, če ^e ZRube ovce . a j ast i!" y Rusija in orijentsko zmešnjave Risi so p ipolnoma pripravljeni, da varujejo svoje koristi, ako pride do prekucij v orijentu. Če se bode količkaj rušila po mej narodnih pogodbah zagotovljena celo-kupnost Turčije, zasedejo ruske in francoske vojne ladije skupno Bospor in Dardanele. Ob obalih črnega morja pripravljene so prevaževalne ladije, ki prepeljejo takoj jeden voj v Azijo, da zasede Aoatalijo. Vzl c temu pa Rasija ne želi, da bi že sedaj prišlo do razpada Turčije. Ruska diplomacija nič prav ne zaupa Franciji, da bi Rusiji naposled ne delala kacih ovir. Sedaj v Franciji vlada največje naudušenje za Riiijo, a v tej deželi se mišljenje hitro menja. V vprašanju glede morskih ožin v obližju Carigrada, se pa interesi Rasije in Francije ne ujemajo. Rusija bi jih rada dobila v svoje roke in ondu pobirala carino. Koristi francoske trgovine pa zahtevajo svoboden prihod v Črno morje. Zato se bi lahko ob orijentsko vprašanje razbilo rusko francosko prijateljstvo. Dogodki v Turčiji. Zastopniki velevlsstij ao nekda popolnoma zadovoljni z obljubami, katera je jim dala Turčija zastran vzdržavaoja reda. Obljubila je, da da policiji in žtndtrmeriji stroga navodila, kako naj postopa, da vzdržuje red. Poleg policije in žandarmerije smejo so rabiti samo redao vojaške Čete v to. Posebno ee ce bode več oboroževala ca-rigrajska poulična d nihal To so pač slaba jamstva. Policija, žandarmerija in redni vojaki tudi niso zanesljivi. Sicer pa na obljube Turčije ni nič dati, kajti Turki besede ne drže. Pomisliti je tali, da ni jedinosti mej vlado in sultanom. Če vlada še tako s'irhi za red, pa sultana nabajskajo palačni uradniki, da dovoli pobijati kristijane, in je vse vladno prizadevanje zastonj. — V Makedonijo je pa nekda odšlo ve; armenskih ustašev, da boda skušali zanetiti ustanek mej prebivalstvom, kar se Grkom ni po »rečilo. Dopisi. Iz Doli« pri Ljubljani, 2. oktobra. (Katoliški politični shod.) Trpin je naš narod, v krutem gospodarskem boju izginjajo mu upi in menda je prava sreča, da mu te upe zadnji čas oživljajo vsaj — .katoliški* shodi, kjer se mnogo govori, kako bi ne smelo biti. Naj g i izpije naš kmet še toliko, nikdar ni tako vesel, kakor takrat, ko zapušča kak shod, ki ga prirede „Slovenčevci*. Tu sliši vse sladkosti, kar jih ima zanj svet in sicer v taki obliki in iz takih ust, da bi se sam sebi zdel preneumen, ko bi — ne verjel. Tudi naši kmetje so strašno veseli, da se je vršil pri njih preteklo nedeljo katoliški politični shod. Poznam štiri, ki so po katoliškem shodu naredili precejšen dolg, ker je g. Povše obljubil, da vse dolgov kratkem država prevzame. Gosp. Povšeta smo prav radi poslušali. Govor 1 je prav lepo, kako bi se ii.i r a 1 o postopati, kako se bo, povedal pa ni dosti, kako se sedaj postopa in kdaj misli zapustiti kapitalistične svoje „kmetske prijatelje* v Hohen-vvartovem klubu. Nekaterim kmetom se je „luštno* zdelo, ker „ne bo več davkov", nekateri so zmajevali z glavami, jeden je bil pa celo tako predrzen, da ji g. PovŠetu sredi govora povedal svoje mnenje i Kaj bo govoru" trdil je kmetom, ki so ga mirili, „k»j je pa še dav, pobrav je vse iz dolske graj ščme". Tudi ljudstvo že spoznava . . . kljub temu pa imajo nekateri ljudje, ki bi morali hiti iz svojih ISStnih dejanj na bolj prepričani o svoji vrednosti, fle toliko predrznost', da stopajo pred narod, za katerega nimajo nič srca, s hinavskimi obrazi na ka toliiki podlagi lagat se mu v obraz. Tako izrab-ljsn,e naroda glasno upije po — palicah I Povšetov ideal so kmetijske zadruge. Njegova zasluga bo, Če i S obistini je, ne pa poljealelskeg* ministra Če bi Povšeta ne bilo, bi se kmetijske zadruge no „»pravde pod streho". Spomnil ee je tudi pete kurije tir »nd rsktno hujskal kmete napram delavcem. Ali m ' i Povše s takim postopanjem omejiti sedanje kiščanskn Rocijalno gibanjn? Prav ima, njemu je i., varno! Gospodje, kakor so Povše e tutti qunnti na .katoliški podlagi", delali bodo na vse kriplje, da narede prepad mej delavci in kmeti. „A!i tam, tsma. zd hoval je Povše, „kjer so delavci v vpčmi, tam bodo zmagali." Nekateri so celo socijal demo kritje. Jaz n i m a m nič proti temu, naj I 8 imajo n v o j o reč." To je pa Is popularno, g. Povše! Člen kat. nar. volilnega odbora govoril je o pobratimskt ljubezni in dolskemu županu ob Ij'nboval, da bosta Bstroo uredila — ko bo na Duu ju kaj do a« rja Jedina tolažba po tukein govoru |e Povšetovo zatrdilo, da ga bodo spomladi z Dunaja poslali v „penzijon". Poslali ga bomo tudi doma, vsaj jo — zase žo dovolj „vspešuo deloval* po Goriškem in Kranjskem. Ko je Povše nehal, nastopil je g kaplan Kalan iz Kamnika ter malo bolj pametno govoril. Ne vemo, če je govor njegov ugajal očetu mlekarskih zadrug. Pravil je, da je „več ljudi i, ki mnogo cbljobujejO*. — Povše je v etrau pogledal, O soc jal demokratih sta a Po \ št toru različnega mnenja. Gisp Kalan privlekel je cela iz žepa „Glasnik" (številko, ki ja un d i korakte rističen volilni oklic). Pokazal gaje kmetom, „da bodo vedeli, kateri je jeden najboljših listov*. Povšeta je postalo slabo vstal je ter š e 1 p r o č. G Kalan omenil je draženja „slovenskih liberalcev" z nem-škutarji — omend pa ni prosta Klofutarja v dež. šol. sveta. Nedolžni g. Kajdiž pravili so Še, kako se na njih „atreau dela, g. Kalan pa je povedal ljudem, da morajo biti poslancema od srca hvaležni, ker sta prišla k njim — povedat, da se ni nič storilo. Politična komedija je bila s tem pri kraju. Is liorovnlce, 30. septembra Ob krasnem vremenu obhajalo je minulo nedeljo tukajšnje gasilno društvo prelepo slavnost: otvoritev in blago-8lovljenje nove shrambe za gasilno orodje. Briz-galna, katera je bila do sedaj po raznih neprimernih prostorih shranjena, kakor tudi drage gasilne priprave, dobile so svoj dom. Obč. odbor je s po močjo prispevka gasilnega društva zgraditi pustil toli potrebno shrambo, katera je bila na dan slav-nosti vsa s zelenjem in zastavami lepo okrašena, Z godbo na čelu odkorakalo je domača gasil društvo k popoludanskemu poštnemu vlaku na kolodvor pričakovat in pozdravit gostov iz Ljubljane in drugod. Vlak pripeljal nam je odlične gasile, imenoma gg. Ditberleta, Achtschiaa, RiiMnga in Stri-celja (ml.). Načelnik g. Fr. Papler pozdravil jih je najsrčneje z „Djbro došli t* in „Na pomoč!* Počastili sta nas tudi sosednji gasilni društvi iz Verda in z Vrhnike; bilo je vseh gasilcev nekaj nad 80. V slovesnem sprevoda gasilcev prepeljala se je zalo ovenčana brizgalna v novi dom. Točno ob 4 uri popoludne blagoslovil je shrambo g. župnik Janez Oblak v spremstva dveh duhovnikov. Po blagoslov ljenji zapeli so domači cerkveni pevci pod spretnim vodstvom g. kaplana Fr. Bernika svečanosti primerno pesem. Na to pozdravi g. župan Fr. Suha-dolnik v imena občine zbrane gasilce in izroči nnvo shrambo domačemu gasilnemu društvu v uporab). Za njim nastopi načelnik g. Fr. Papler, kateri v daljšem izbornem govoru omenja važnost in korist gasilnih društev, opominjajo gasilce k slogi in skupnemu človekoljubnemu delovanja, osobito, kadar v nesreči kliče plat zvona ali gasilska tromba na pomoč. Končujoč, zahvali se g. županu za njegov trud, da se je shramba zgradila, potem g župniku, da jo je blagovoljno blagoslovil, g. kaplana in pevcem za ubrano petje, ljubljanskim gostom in ptujima gasilnima društvoma za prihod k slavnosti. Tudi načelnik ljubljanskega gasilnega društva gosp. Fr. Doberlet v lepem govoru, zahvalivši ee za pro lepi sprejem, navdušuje zbrane gasilce, naj bodo ponosni, da so gasilci in naj se s ponosom in veseljem zavedajo vseh j svojih dolžnost ij. Zvečer zbrali smo se v gostilni g. Fortune, kjer so vrli vrdski in vrhniški gasilci in pozneje domiči pevci in pevke zabavali z ubranim petjem mnogobrojno občinstvo. Ni pa treba omenit', da bi manjkalo navdušenih napitnic. Le prehitro je prišel čas odhoda ijubih nam gostov. Vstop li smo v vrsto in v špabrju se od njih poslovili s krapkim „Živin!" in .Ni pomoči* Pri tej priliki naj bode dovoljeno izreči vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da *e je slavnost tako sijajno izvršila, najlepšo zahvalo. Is Novega naenta, 2. oktobra. (Beseda novomeških visokošolcev. ) Novomeški vi-sokošolci imajo hvalevredno navado, da prirejajo v korist podpornih drnštev za slovenske visokošolce koncem počitnic veliko besedo. Lapo svote so že nabrali s svojimi koncerti v ta dobrodelui namen. Tudi letos so priredili v soboto dne 20. septembra v prostorih „Narodnoga doma* koncert s plesom v korist podpornih društev za slov. visokošolce na Dunaju in v Gradcu, kojeg i uspeh je bil gltda muzikaličnega vž tka in zabave jako povoljna, v gmotnem oziru pa bi bi lahko bolji. Pogrešali smo numreč mnogo odličnih rodbin in novomeških prvakov, ki so pozabili na uboge dijake; ta milom r-nost se z o'arom na blagi namen tega koncerta nikakor ne more opravičiti. Koncertni vzjioted prinesel nam je samo moderne točke in s priznanjem moramo pohvaliti naše akademike, da nas h.«, nanjo z modernimi skladbami. Čudno ho nam je zdolo, ko smo čuli glasove, da je bilo premalo lahke glasbe, da je bil v/pored preveč modem. Kaj ko bi Novo-meščanom prirejalo „Dol. pevsko društvo" aoucerte z modernimi skhidbaoii, česar do sedaj ni bas storilo v preveliki men? Pri koncertu sicer nismo čuli slovanskih skladb, toda zadovoljni smo lahko s tem. kar se nam je tujih skladb podalo. — Gospića Z. VavpotiČeva in g. Vlad Ravnihar proizvajala eta kot prvo točko čveteroročno na glftSOVIlja Gnegove skladbe Peer Gyut sujita 1. del. Goapici I Vidičeva in VavpotiČeva peli sta jako prkupljivO Mendotssohnov dvospev za sopran iu alt „Jesenska . Gospod Ljubi voj Škerlj igral je im goshu Fioldovo Nokturno in žel za svoje izvr^tio igranje tako burno pobvalo, da je moral navreči R jssoiijevega Tancreda. Splošno je ta točka najbolj ugajala. Go-< n< d Metod Dolenc pel je krasuo, a težko balado L < vv.jevo, Arhibald h.mglas. Gosp. Dolenc je dobro olan bantomst, pri katerem smo z ve eijeua opazili, da je mirneje pel, kakor pri prejšnjih kou-da, O Kr»joa. Po igri razvil se je žvoben ples, ki je trajal do ranega jutra. Našita akademikom moramo za zabavo, ki bo nam jo priredili, jako hvaležni biti, one pa, ki letos koncerta niso nd«lež»li, opozarjamo, da prihodnje leto ne pozabijo na koncert akademikov m na ubogo dijake, —e. lifi lir 30. septembra. Naši nemškutirji so z raenimi sredstvi dosegli nemško šolo za Bre žice. Lahko bi se imenovalo to borjenje sleparsko, kajti storile so s« reči, kater« so mogoče le v Avstriji, kjer je Nemec vse, Slovan pa le plačnik. Ker se bliža začetek šolskega leta (15. oktobra) se tiud jo pristojni krogi na vse načine, da se kmalu imeiiiijtta nadučitelj in drugi učitelj. In tu smo elavnoznanega voditelja 0. kr. okraj n* ga glavarstva zasačili ob prestopku zakona. Postavno je določeno, da traja rok za vlaganje prošenj za javna službena mesta najmanj štiri tedne. Kaj pa stori g. T*x? Ker je bila šola dovoljena šele okoli 10. septembra t. I. se ni mogel razpis dotično nadučitt Ijske službe objaviti pred 13 septembrom. In res čitamo v 18. št. šolskega lista „Popotnik" razpis nadučiteljske službe na novi nemški šoli v Brežicah, kateri razpis je bil izdan dne 13. s e p temhra ti., a rok za vlaganje prošenj je v njen določen do 1. oktobra t. I., torej samo 17 dnij! Kakor vetn iz gotovega vira, je to izrecna volja c. kr. vodi red j a Taxa. To je jeden prestopek zakona. Zlaj pa drugi. Postavno je zopet določeno, da s « o vloženi h prošnjah za j a v n s alužbe v pristojnih korporacija!] ne smo obravnavati pred potekom termina. Kaj pa Brežicam? Včeraj, 29. septembra t I. torej dva dni pred potekom termina, je imel krajni šolski svet nemške šole v Brežicah sejo, v kateri se jo izrekel na podlagi do poslanih prošenj za te-le prosilce: 1. Nt-mAiutar Falk , 2. Brandeis , 8. NemAkutar Honnigmann. Prvi >n zadnji sta sedaj nameščnoa na sovennkih šolah, 2. je Nemec, ki ni vešč slovenščino. Danes 30. septembra t. 1. torej jeden dan pred potekom termina ima okrajni šolski svet sejo, na katere dnevnem redu je se stava temo predloga za nadtičiteljsko službo na novi nemški šoli v Brežicah Torej tako postopa c. k r. avstrijski uradnik, ko }e tre ba ustanoviti zavod v potajosvnnje slovenskih otrok. Kaj po reče na to c kr. deželni šolski svet? Bo li imenoval učdelja iz terno-predloga, ki je bil sestavljen pred potekom termina? Spo minjamo se, da je c. kr. glavar v Ptuji pred kratkim anuliral sklep sanitetnega odbora Ormoškega,*) ka teri je bil se-tavljen 21 ur prnd potekom termina. In t n k ni poetopn voditelj vlade sam nezakonito in pod njegovim varstvom se*eda tudi njegov varovanec hrajoi šolski svet Interesantno pn tem je, da so netnškutarji najhujšega »gits'orja za novo šolo in čistegn Germana Ornika. nadučitelja dosedanje de*k** šole, pustili na cedilu. Nočejo ga na nemški poli, kj* r hočejo imeti Is prav dobro kvalitikovane učitelje, boječ s>« kosku rsneo okoliško -.»i- Oriok ostane zaradi teg*t na okoHiki šoli, kj* r bo aoveda tudi ekrbed, da ae nemščina ne zanemarja. Tuki so naši Nemci. Ikbro bi bilo, ko ta se nuAi dežnim poslanci o t»>j zadevi oglasili na jiristojueni mestu ! *) Bevsdn j" ta odbor v narodnih slovenskih rokah I Slovansko Sokolstvo. Poljsko Sokolstvo. EUvM tako, kakor Oeika vsako četrto, prireja tudi Poljska Zveza Sokolska vsako drugo leto vsosokolske izlete, ki imajo podajati račun o dveletnem delovanja »kolskih društev. Prva dva izleta eta bila I. 1892 in 1894 v uVOSn, letošnji pa se je vršil v Krakovn v dneh '«•8., 29. in 30. julija. Glavna točka vzporedova je bila seVH javna in tekmovalna telovadba na v ta namen zgrajenem, bogato okrašenem, z velikimi tribunami in udobnimi oblačilnirami obdanera, pro ''"Minu telovadišču v obliki čet vernika, čegar obseg ]^ meril 56*0 m. Telovadba je obnesla prvi dan a) nastop k prostim vajam; b) proste vaje; c) telovadbo vrst na orodjih; d) Bkupne vaje na bradljah; e) vaje s palicami; f) skupine; g) vaie s kiji; h) redovne vaje v zboru. Drogi dan je bil sledeči telovadbin vcpored : a) raj kolesarjev j b) tekmovanje v peteroboju: teku, skoku na daljavo, metanja d>ska, metanju kopja, borbi; c) telovadba jezdnega "daeka. Poleg telovadbe je obsegal razpored slavnostno predstavo v krasnem novem krakovskem gledališču, slavnostni sprevod, slavnostni banket in obisk KosciuŠkovega groba, na kateri je položilo poljsko Sokolstvo železen venec. Depntacija Češkega Sokolstva je pripojila temu vencu srebrno vejico s češkimi trakovi in napisom: „Chrabrčmu vlaetenci Česle" Sokolstvo". „Sokol" piše o tej stavnosti: Celotni utisek izletov je bil osobito glede telovad-benega vzporeda jako ugoden in je značil velik korak naprej I). sci plini telovadcev in njihnemn nastopu gr« polno prizaanje; oba s ved oči t* o poštenem in zaveduem delu društev. Sicer veje v poljskem Sokolstva zdrav duh, ki priča o stvarnom poimovanju sokolske nalog-' in narodnega poslati stva sokolskih društev. Sokolstva poljskega čaka velika naloga, in po našem mnenju tefck« izknšnje. Oao znači zdravo jedro naroda v prej>ereli lupini, razjedeni po goepoščinski in tujih življih Ako ae hoče obvarovati, mora skrbno čuvati svojo čisto to in braniti se kuge, ki je obkolja. To je mogoče la s stvarnimi nazori o pravem bistvu Sokolstva in z vpoHevanjem nižjih narodnih slojev. T«-m bodi posvečena največja skrb in pozornost. Poljaki narod so mora učiti živeti za bodočnost, pa ne iz preteklosti, S'i k« l-i vi> znamenuj sanj novo prosto življenje, osvoboditev od neštevilmh napak, ki doslnj teže njega ustroj in ovirajo po'iri njegov razvoj. Dovoljujemo si zategadelj odprto in odkritosrčno izreči to mnenje po'jskirn drogovom, ker je ravno Krakov v mnogem budil v nas čut bister ike utrp losti in aristokratske zapetosti, ki osobito na od ditleč prihajajočega gosta močno nčinkuje. Vzduh na Poljskem je težak in gost Prerazličat ualiv« delujejo nanj, stiske gospodarske, socijalna, poli -tiske, osobito pa nenaravno razna* rj« prt.'ti brat-k: krvi ruskega plemena. Od dal«č prihajajoč« g^st mora izvejati pravi ples mej jajoi, ak" ne aeds »a meriti na vse strani . . . O-tobito obžalujemo ouo kočiji vos t in neodkritosrčnost časopisja, ki vs*.kj vašo besedo zavija in obrača, obrekuje m obtra, da odpotujefce čisto zmed-ni. Bsa'ska odkritosrčnost, moška premisljeoost in ljubezen do ne.rods more premnogo prispeti k izčistemu vzdnha, ideja prostosti vsega slovanskega plemena bodi žarek, prodirajoč tmino, in znamenje prihodnje ztnsge. Na zdar ! Dnevne vesti. 7 Ljubljani. 3 oktobra.. — (Cesarjev god ) V proslavo cesarjevega godu bode jutri ob 10. uri v stolni cerkvi slovesna maša, za vojaštvo pa bode maša ob 9 nri zj'.itr;j v nršulinski cerkvi. — Danes praznovala je oeaarjev god mladina tukajšnjih javnih in zasebnih Ijnlskih, za tem srednjih šol in cbeh učteljišč doprludn? z božjo službo v talnih cerkvah, a popoludno >i bilo pouka. — (Novo društvo ljubljanskih obrtnikov ) Pred nekaj leti so šenklavšk: gospodje pridobili nekaj obrtnikov na svojo stran in ustanovili „konzervativno obrtno društvo", misleč, da s pomočjo tega draitva zvabijo ljubljanske obrtnike v svoj tabor in strmoglavijo narodno večino v ljubljanskem obč. svetu. Obrtniki so kmalu sponnali, da jih hočejo duhovni gospodjo le i/koristiti v svojo politične namene, siosr pa d a se p 'steno trudijo, o ?-jesti obrtnikom kolikor DlOgode največ kruha. Društvo je jelo hirati in je naposled mirno umrlo. Te dni je društveni odbor sklenili sklii-ati občni zbor in na njem predlagati, naj se društvo ranpuati. Razočarani Slani tega drnitva nameravajo pristopiti novemu splošnemu obrtnemu društvu, katero snujejo narodni obrtniki in kif.ro bodo imelo namen, varovati gospodarske interese obrtnikov in skrbeti, da bodo imeli obrtniki tudi v političnem življenju tisto veljavo, kat-Ta jim pristoje. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Krasna8heke**peejejevn tragedija „Otelo", katera ee uprizori jutri, je Uni obudile ob'no za»i*v <■ ■ < f, ker so jo jako dobro, d« ni rečemo vz^l-dno igrala. Gotovo privabi tndi juht i bilo obči»«f-»s. V torek bode prva operna pred*'«*a in sic**r ne, bode pela opera .Trubadur", lliogo Rlannka bo pel novi tenoriet g. Binder, Azuceno nova a'tistinja gdč. V e t t e r o v a , Fornainla novi basist g. F,e d y c z k o w s k i in Ines gdč K a u r o v a. — (.Glasbena Mat oa ") Novo poslopje n(»Ias-btl B Matii"" v Vegovih ulcah se dodelil je in početkom novembra se bodo glasbena šola presolil.i v svoje novo, jako pripravne prostore. To je že skrajno potnbno, ker število učencev je naraslo na hlizo 260 iu skupni pouk se je radi tega moral razdeliti na več oddelkov. Razdelbe bo skoraj treba tudi pri pouku v harmoniji ali v generalbasu (uvod v skladbo-slovje), ako s* za višji oddelek zglasi še nekaj slušalcev. Pouk v skladboslovju ne koristi samo muzikom, terauč vsakomur, ki hoče glasbo prav pojmiti in jo uživati. Zato je želeti, da se v harmonijo ne vpišejo samo starejši gojenci Matični, temuč tudi več dam in gospodov, stanujočih v Ljubljani, ali takih , ki morejo vsaj jedenkrat v tednu prihajati v Ljubljano. K pouku se je vsekako zgla-siti do 15. t. m. pri društvenem vodstvu na Bregu, Cojzova hiša, II. nadstropje. — (Občni zbor moškega zbora „Glasbene Matice") bo v ponedeljek 12. oktobra zvečer ob 8. uri v pevski sobi (Cojzova hiša na Bregu.) — (Blaznikova pratika) Vodstvo Blazni-kove tiskarne nam je danes poslalo — menda v renceazijo — za leto 1897. izdano pratiko. Pregledali smo jo kaj hitro, saj je nje vsebina jako borna, in v „Pogovoru pod lipou naleteli na nekaj jako perfidnih stavkov. V tem „pogovoru" se očita narodni stranki, da ;e postala nemškut.irska in da pospešuje ponemčevanje. Ako čitamo tako očitanje v „Slovencu" ali v „Domoljubu", oe temu le smo-jeafco. Z vso odločnostjo pa protestiramo proti temu, da bi se v pratiki, na katere naslovnem listu se bere „na svetlo dala c kr. kmetijska družba", pri-občevali taki nesramni iu neumni napadi. Ako je Blaznikova tiskarna postala strankarska Stacona — dobro, to je njena stvar, ali da bi pod tirmo kmetijske družbe uganjala take neslanosti, tega ne bo-demo pripustili. Za letos priporočamo \hpuj narodnim trgovcem in kramarjem, naj nobeden iz njih ne prodaja Blaznikove pr.»tike za leto 189 7. — (Lov na obiskovalce nemških gledaliških predstav.) Piis se u«m: Z ljubljanskega držatneg* knloJvtra »e je poslala službena okrožnica na vso postaje učilo, da fc*- je- 'tžkega dela pri sedanjih razmurab trr-ba zgodaj spomladi lotiti, č-e se hoče po zimi ki.; dcvršifi in brez skrbi ipati. L-hki niišljenu-T in in nikdar nič prida bila in pri i-Uvhah se b^»de m a sevala« Pretekle dni je ntk:.j dela»c*-v že za;ustiio L,ubijano: ntkiite.'i so ae od-pusfiu vslpd ponabljoče sezon*, dragi odAli so dru g»tsra j* že osnažena m pren-..vijena. Vreme je t* ted^n dela močno ovua'o, pa d> zirre hode vzhc temu k* marsikaj dovršilo. — (Prememba posesti) Te dni je kupil v: isp d u r k o v e o, krčmar Bp r i vol a- na Šent-peterski ossti bilo goin, podpolkovnika Gresseina, Pt4*d skelijo, kjer w mhoa grnhina „pri Kiiovra-taiju", za iv no 25.500 gld. — (Cipe in — ljubljanski ciparji | L . tatonal Prihodnji tiKlfco bo l)nb'au«ko l\ r ■ ; . |r; > ai'le»ili šotorov, iz katerih s- DO dalea na okrog razlegalo neko tanko brbsganje, marsikatt remu L.ub-Ijanoann anano, ujurskomu tudi no. Kdo iib ne pozna — Iinbljanskih tič.arjov: rs Trnovega, K ako-vega in / ?ubjek»? Te dni so f-e „oborejOVali* ti ljubljanski c pvrji. Pred niimi so spr.zmli „bjno polja" rsfaokar „štdarji". LtSOVJS Ob dolonitki Ofsti bi vedelo marsikaj povedati o tajnostih in neprestanem rekognoaciranji ondotnega grmt vja in za« kotja. Tam notri je pretekle dni pel „hri.ecH. Lepljenke, kob, vnje iu rablja so padalo drug i 2a drugo — na barjanskem terč-nu pa ho r« zdaj postavili iz vejevja šotori za „generalštab" in v vojaški vrati koli in raglje- iz šotorov pa bo „vabda* odhlej skozi 6—7 tednov že za rana v jutro „cipnicatf trapaste cipe na alim", kjer bode našla marsikutera gotovo smrt, pala v roke ciparju, ki jih bodo ob mraku zvezal v šope in potem na trgu po tičar-skem „tarifu" prodal Nekatarim so za naslado pri kosilu in večerji, drugim tudi v tečno hrano. Kdor hoče videti atraatuega lovca ciparja in vžiti v prostem času nekoliko razvedrila, ta nsj gre v Mestni log, na barje ob desni sli lovi bivg Ljabljanice in videl bo, koliko truda in saraozatajevanja stane ci-parja jedna ssma cipa. — (Tatvina) Početkom tekočega šolskega leta lil.' so učiteljskemu pripravniku Ivanu Š maj -deku iz njegovega stanovanja ukradene skoraj vha šolske knjige, gosli in nekatere druge reč>. Mestna policija prišla je sedaj tatu, nekemu bivšemu učiteljskemu pripravniku, na sled (er ga včeraj i »ročila dež^'lnercu sodišču. Storilec sam priznava, da je gosli prodal nekemu starina* ju za 2 gld., k*iige pa raznim pripravnikom. — (Izgubljene reči) Pri mestnem magistratu ljublje.nski-m bile so tekom meseca septembra zglašene »isslednjereči: Dneet denarnic »skupnim zue-skom 122 gld 35 kr., zlat križec z diamantom, dve srebrni uri z verižico, zlata igla, zlat uban z diamantom, dve zlati uri z veriž'co, jrdna zlata in d en srebrni zapestnici, zlat rnedaljen s kamenčkom, zlat obroček, dve zlati broši, zlat prstan in ročna „pom padour-torbica". — (Najdene reči.) Tokom meseca septembra bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglašene, oziroma oddane naslednje najdene reči; Napoleon d'or, tri denarnice s skupnim zneskom 16 gld. 24 kr., zlat prstan, srebrna ura z verižico, vrlina suknja, dežnik, žensko ogrinjalo, solnčoik, klobuk, lovski nož in izpreliodna palica. — (Skušnje moškega zbora „Glasbene Matice") hh prično prihodnji teden, in stcer v ponedeljek dne 5 t m. za bas, v sredo dne 7. t. m. za tenor. — iPreiueščenja.) Okr. komisar v Črnomlju g Štefan Lapajne je premeščen v Kranj, g. pl. S c h i w i t z h o f e n iz Krškega v Črnomelj, g. G r u m iz Kranja v Črnomelj. — (Imenovanje ) Gosp. Davorin J u d u i č, učitelj v Trnovom, je imenovan suplentom na c. kr. učiteljišču v Kopru. — (Pedagogiskega društva) zborovanje bo dno H. oktobra t 1. ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopju v Boštanju. Vspored: 1.) Odborovo poročilo 2) Poroč lo g. J. Ravnikarja o zborovanju „Zaveže" v Opatiji. 3.) Razprava o predavanji g Fl Rozmana: „ 1'roste misli o vzgoji". 4) O ameriški t-tnici, poroča g. A. Račič. 5.) Razgovor o raznih šolskih vprašanjih. b\) Predlogi. (J isti dobro došli! Vsak udeležnik naj se zaradi obeda pravočasno oglasi pri gosp. nadučitelju A Račiću v Boštanju. — (Otvoritev novega vodovida.) Dne 21 oktobra t. 1. dopoludne vrši'a se bo U. I• r bodo šk< fje, prelat .o*, k .noniki in profes irji teologije itd. vleka na leto tiHouike in shdi očake, duhovniki v hrib h pa bodo stradali, dotlej jim puč ni verjeti, da bi hoteli res kaj storiti za nveljavljenje krščansko socijalnih načel. Najprej naj škofje iu prelatje svoje krščansko socijalno srce pokažejo napram svojim stanovskim bratom, dokler pa bo Jo sami živeli potratno, drugi duhovniki pa bodo živeli ob ostankih, bolemo po pravici trdili, da s kršćanskim socijalizmom ljudi samo slepe * (Zaspan cerkovnik.) Cerkovnik Štefan Tomšič pri sv. Duhu v Zagrebu je dne 29. septembra šel jako zgodaj spat. Vsled tega se pa precej zgodaj vzbudi. Malo je zaspan, vendar misli, da je precej pozno in gre dan zvonit. Ljudje so vsi prestrašeni prihiteli iz hiš in popraševali, kje gori, da oh dveh zjutraj že zvoni. Kmalu se je pa pojasnilo, kaka je ta stvar. * (Star konkurz) Da se kak konkurz, ki se je pred G0. leti zaključil, sedaj zopet otvori, je gotovo nekaj novega. To se je zgodilo na Dunaju. Leta 1829. je umrl na I Ju naj i veletržec Malanotti, o katerega zapuščini se je razpis d konkurz. Konkurz se je končal 1835. leta, ko se je razdelila kridna imovina. Letos so pa prišli na to, da je Malanotti imel pri dunajskem deželnem sodišču v depozttnem uradu uloženih 215 gld. konv. deu. Njegovi pravi nasledniki so sedaj ta denar zahtevali. Deželno sodišče se je pa prepričalo, da 1835. 1. niso vsi Malauottijevi upniki bih plačani in je obnovilo konkurz, da se upniki, oziroma njih pravni nasledniki oglase. Konec tega bode pa, da denarja ne dobe uiti Malanottijevi nasledniki niti upniki, ker ga bode še premalo za sodne stroške. * (Radodarni sultan) Kakor poroča neki angleški list, je sultau podaril črnogorskemu knezu Nikoli velik parnik. * (Najet roparski napad) Nedavno so roparji napuh srbskega poslanca Svetozorja Drenja-kovića. Pri tecn je izgm lo 27 000 davčnih denarjev, katere je Dreujako/ć pobral ui jih imel iz ročiti državni blagajnici. Sedaj se je pa pokazalo, da je Drenj&kovtć sam d mar zapravil, potem pa najel nekaj ijudij, da so ga napali, da je mogel trdit, da i« oro^ an. * (Carigrad v konkurzu.) Zabavišče „Carigrad" na budimpeštanski razstavi je imelo tako slabe dohodke, da je morala napovedati konkurz. To podjetje je stalo 2,000.000 gld., ki bodo menda vsi izgubljeni. * (Žid — londonski župan.) Lord majorjem (županom) v Londonu je izvoljeu žid Fandttl Phil-lipps, svak lastnika časopisa „Daily Telegraph", sir Kduarda Lausona. Njegov oče sir Benjamin Phillippa je bil 1806. leta župan v Londonu. Darila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Gosp. Fr. Hrašovec, vpok. sodnik v Gradci 8 gld. 18 kr. iz nabiralnika gospe Franje Zabredove v Gradci in 1 krouo vsled izgub )|ene stave Lmčanove Roze; g. župnik Jos. Černko, hlagdjuik Vuhred - Marenberške poiružnee 30 gld. letnine ter iz nabiralnika v M »renbergu in g Al B-nkovič iz Kamnika 2 gld. kot dar č. rodbine Babovčeve in gosp. pošiljatelja. Srčno priporočamo vesolnjemu Slovenstvu našo družbo ter zaupanjem pričakujemo obilib darov. Blagaj ni štvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. ,, Dijaški kuhinji v Kranj i" so v dobi od IG. jul ja 180) do koiica septembra 1896 razun omb p. n. podporn k-v, ki plačujejo mesečne prispevke darovali: Škofjeloška družba pri Gica glede proračuna uda, nasproti pa zatrjujejo nekateri levičarski člani proračunskega odseka, da bodo posvetovanja v odseku zavlačevali na vse mogoče načine tako, di; jih ne bo mogoče dognati pred Božičem. Dunaj 3. oktobra. Okrajni sodnik v Ko čevji Jos. Ha u f fen je imen-van svetniškim tajnikom v Ljubljstii, sodni pristav v Celju dr. Herman S c h ii f 11 e i n pa okrajnim sodnikom v Kočevju. Dunaj 3. oktobra Vodja nemških naci-joualcev na Češkem posl. dr. Bareuther je pozval dr. Luegerja na dvoboi, ker je slednji rekel, da je Ptister (pristaš Luegtrjev, kateri je svoj čas denunciral nekega brivca zaradi žaljenja veleČanstva in kateremu je občinski svet dunajski podelil pred kratkim Salvatorjevo svetinjo) prav tak poštenjak, kakor dr. Bareutht r. Pariz 3. oktobra. Revolucijonarne stranke so začele veliko agitacijo v svrho, da bi povzročile kako demonstracijo proti ruskemu carju. V raznih mestih se prirejajo shodi, kateri proiestirajo zoper carjev obisk, socijalisti pa so obelodanili oklic, kateri so podpisali tudi razni poslanci, in v katerem izrekajo svoj. simpatije tistim Rusom, ki se bore zoper carja. T7"3,"bIlo. Prihodnji teden he pnčuo rednje skuš je pevskega zbora „Gianb^ue Matice" za prihodnjo SSaij Prvi k«.r>c-rt jo obljubljen na korist .družbi sv Cirila ii* M-itooa" ; temu imajo slediti tnje redni koncerti v strogo uiietaostuem slogu ztdnjih let m ■abavnl jievski Vta'eri. Zb »ra „GLsbene Matice" let's ne čaka tak sijajna in epohalna naloga kakor lan', pa tudi no toliko r»zbuniega in požrtvovalnega truda, kakor priprave za dunajska zahvalna koncerta. Z mirnim. z»vestnim delom bo treba vzdrževati dobro ime, katero si jo zbor pridobil v domačiji in v cesarski stolici, pri rojakih m pri tujcih. Z jodmostjo, z ljul ezuijo do glasbe, s eti«'t<> disciplino in z vztrajnns'jo so je naš zbor i>od g. Hubadoin v kratkem času povspel na tako visoko »topinjo, „da bi ee tudi na l>u aji marsikdo marsikaj od njega iuu'il" — kakor je pisal du uujaki kritik. Ide kiepos*i ga bodo navdajale tudi nadalje m ga pod g. Čeriuovim voditotn peljale do novih uspehov. Zelja po popolnjenji v umetnosti je gnala g. H ubada za dve loti v tujino; isto hrepenenj" navdušuj tudi nas! OJbor kolegijalno vabi vse stare člane, naj se letos zoi>et pol »(»številno oklenejo našega zbora ; lepše vezi k:jkor so dunajski dnevi in na^i dunajski vspehi si ne mrrenio misliti. Odb »r pa tudi uljudno vabi slovenske pevce ljubljanske, ki še niso člani našega /bara, nai v obilnem števdu pristopijo in pripomoreio pri kulturnem delu, katero zvršuje na čast m slavo slovenskemu narodu. Novopristopajoči člani se vspršjemajo pri vs »ki skušnji. Vsak član pe«sk>ga zbora je ob jednem tudi član ntilasbene Matice". Z vztrajnim delom neumorno naprej! V Ljubljani, 1. dan oktobra 189G. \Z. Odbor moškega zbora „Glasbene Matice". Mnogoatranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnofiostransko porabiti, nego Moll-ovo francusko igaiije in sel", ki je takisto bolesti utefinjofte, ako ne namaže ž njim. kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in ji« zatorej dobro, da se priliva knpelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL. c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V anlogah po deželi zahtevati jh izrecno MOhli <>v preparat, zaznamovan K varnostno znamko in podpisom. ti (I7f>tj—131 fiter.2. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.72«, V nedeljo, <1im 4. aktolira 1898. V proslavo -produ Njega Veličanstva oesarja FranČii it a Jožefa I. ob Bvećani razsvetljavi gledališča: Žaloigra v petih dejanjih. Spisal \V Shakespeare. Poslo- venil Režiser Rudolf Tnetnaun. Blagajnica se odpre oh 7. uri. Začetek točno ob '/,8-Konec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidne i gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v torek, dne (i. oktobra 189»>. 1 mrli ko v Ljubljani : Dne 1. oktobra: Ana Mihler, č.revljarjcva zona, '2r> let, Hrenove ulico Iti, jetika. — Jožef Plankar, delavec, '1H let, Streli&ke ulice N, jetika. — Jernej Zorko, železniški sprevodnik, 5.r) let, Marija Terezije cesta 14, otrpuenje pljuč. Meteorologično poročilo Oktober Čaa opa-j zevanja Stanje baro- j metra v mm. temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 84 nrab B. 9. zvečer 787 0 138 si svzh. dež 3. 7. zjutraj 78A 7 18*4 si. vzjvzh. oblačno 0 H • 2. popol. 786 M 18 3 si. vzhod oblačno Srednja včerajšnja to;up;ra»ura 14*1', *» 1*5' nad normalom dne" 3 oktobra 189G. Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebrn \Wrijuka r.lata rinia Avstrijska kronska renta 4' „ . Ogerska zlata rotita •}" ... \>geraka kronika renta 4* \vstro-ogeiske bančne deluice Kreditne dohdce fLiondon vista. ... . . VJoni.u. i drž. bankovca U 100 mark 90 mark......... 90 frank, v........ ItaliJHr.nki bankovci..... C kr. cekini . 101 101 199 101 L99 99 B48 870 •19 58 11 44 85 80 10 50 7 o ~f< 73 53 4r> »r. 1.5 i I ?9 M tS3 GLAVNO SKLADIŠTE m ■rt ntjUttiJt KISELINA kateri jo kot zdravilni vrelec iS vm1 sto let na dobrem jilasu v vseh boloinffa «lilaul ni prebavil, pri probnu. Želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele 1. io mej noaadnoatjo, 11688*10) Najboljša ilijfhtiriu in oitrifuln.i |>ij;i»r..|isu.'in tean< 11705-227) Odhod ir L,|ultl|Mue (juž. kol.). Ob 13. uri A min. po nućl ciiolini Tlak t Triu s, I'nntah*!, Iioljuk, ' Jolo v,' ■, kraiisen.foalo. Ljubim, in* Sri«t!i»l t Atiaa«i», N M, Omiiiulen, tviluoirrnd, 1.....' .»i.....i, v..-., na jeseni, Inoinuit, Stoyr, Iiitio, Dunaj »I« AnutAttm.— Oti S. uri lAmln. »jiilraj m«»»ui »Ink t Kncorj«, Nhto moito — Ob 7. url 10 mili. osobni Tlak » Trbis, 1'untabul, U« i jak, Colova«, Frsm-aaii.fa.to, Ijjnhnu, Dunaj in% Rslathal T H«iln»ijr«il, Stcjrr, I.inc, Kuiioitrioe, 'Miruj, Marijino vaif, tinti, rr«n... v<> Tara, Karlov* var«, l'rak- ', l.ii «ku č*» Anintrttnu n» Dunaj,— l)b II. url btt min pnpnludna mniaiii vlak t hiucvin, Niitii iuf>atcj. —Ob II. uri (SO min. ilopulmino oiolnii »Un t Trbii, eiiiit«!)«!, rlnl)«.'(, Gnlovtto, Vraiiivinafnatn, I.julino, Kelr.tlial, Dnu.ij — Ob 4. uri , .>»..» n : rlmk ▼ Trliii, HolJak, UslOVM, I4J11I1110, >•»* Stili-th«l t ijnluourail, liriui-(taa:«in, /pil 11« jsraru, Iiin:m>tt, i>k'.i|»ko, Dunaj tIr Ani-■tftt«n, — Ob 'i. uri .10 min. ■▼neor mo**ru Tlak v Kočovje, Noro maato — Oh 7. uri 44 miu. ivti-ar uaoliui tlak t !,»..••> |:ii t — Vrbu tega ob 6. uri t\) miu. popoludna Tanko nad olj., iu praanik t IiBica-liled, l*rllM»2 di.:. ijiilraj oioltni vlak ■ Dunaja >ia Amatnlten, Holiiogruila, BragMIOft, luoiuiiita, Zalla na jeiarti, I.niul-Oaiteliia, Dinca, St*yra, Ginuudpiia, Iichli, Auaaana, bjubna, Colorca, Iteljnka, Kratnaua-fuatn, Trbiia. — Ob 8. uri ajutraj oaulnii Tlaul i* : . •• > lilecla. — Ob H. url IU min mjutraj mn itn I vlak 11 Kuiinvja, ,N'ht«(* tiiaata. — Ob U. uri 2a min. il<)|Hilii(iiio oa'itmi Tlak ■ Duiia.ia Tla Ainatattan, l.ipakofa, 1'rnua, KranruTtti ur.iv, Karlovih v»rnv, Hi'bn., Uarijinib varnv, 1'lauja, Hudt>ja> Tio, Hdliiotfraiia, liiiiun,, Htfljra., 1'arua, Oenevo, Cirili«, Braj|ftDlui>a, Miarijituti Turov, Plalljaa, Umirja v iu, Kolnof/rada, Djuhna, llvljaku, CeluToa, 1'outibla, Trbii«. — Vrhu loga Ob 10. Uri II miu. tvecar vsako nadi-ijo in praanik la I.«»ao-Bl»da .Miho ■• lr i.j .]!> i itn ■ (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri ■*'! m:n rjutrnj, ob 2. uri fi nun popolttd&ti, oh t ur! 60 min. »vreor, oh 10. uri U6 min. tvocer. (ToaJadnJI vlak le ob invioljah 1'riliotl v lijubl ;miii drž. kol i i/. Kamnika. Oh G. uri nll miu r.jutruj, oh 11. uri IS min dopoladna, ob B uri 90 min. avuč«r, ob t. uri Mi min. avoćor. (I'oali'.tnj 1 vlak le ob ueiieljah tu praiuikili.) Od vis. c. k.dež. vlade kuncesijoniran.i plosalna šola. Otvoritev plesalne šole. Usojam se najuljudneje naznanjati p. n. občinstvu, da ■em odprl bvojo |)lesaluo £olo topal e dnem 1. oktobra. Portk v pli m obiegi vse moderne okrogle in BguralM plese. Vsako nedeljo ln praznile od 4 nre naprej zabavni večer. Vpisnje se vsak dan, Za prav obilni obisk prosi z v< lespi II 'vanjem \'ilj—'J: Kesljeva cesta št. 18, pritlično na levo. Lesna targe^ina Ivanke Tausher Dunajska cesta št, 35 (Bežigrad) priporoča svojo veliko zalogo snhega stavbinskega Sesa, diIj in drv kakor tudi apn^i, pesk:t ln premoga po »t., j nižjih. V8dno j»dnnVib cenult frdtiko v hišo post avljfr.o. Pri naroČ'ilih sadoatnja natm'no oznamovinje kaj in koliko m' i«li in naslov. Postavi s« veduo toi-no in natančno po naročilu. a >rva [2899—5) fie oi po želji tuJi af.iaiaiftjNaiia in tad i v manjših množinah v vre ah. aijs«aMa»>j»-tWB.- miia'i'i «ir J| Ogfersko-lirvatsko delniško pomorsko 9822 parobroduo društvo v Reki. i26) Preko Rek najkrajša in najvarnejša, nii>j otoki si^ vijoOa vozim firta (elegantni, 7. liijvrčjim komfori on opran ijcm, električno luzhvilljoni ^ parnikij y*r v; V vožnje; V mii^i od 10' b na in ii'ljo ob l. ari in vs;iko iredo dopoladne v Kotor preko Zadra - spljeta in Orafia, Vs.ak pondeljok v Spljet-M,|kovic. \ tak patak v Loiinj Zadar-Sp\|et. Vs.ik fietrtek poltni parnikl v Z;»i«'r - Splj.'t iu na otoke do Kotora« Vs.iku Bodeljo ob T. uri ajutraj v Opatijo 111 Lolinj, povratek isti dan ob 8. uri 4;> minut. Voiul rodi ao nabajajo v Waldholxn-oveoi ,.Konduktei-.br- fttov. 693 604. pT ^ * j Q q zi 1 fo a a fe n r». 11. Svoj bogato ilustrovn.nl ž;-Li.rn.aLl nakičenili (8802—36) ženskih klobukov razpošiljam poštnine prosto in zastonj. Henrik Kenda v Ljubljani. Prodajalka špecerijskega in galanterijskega blaga vltiibo l ' iti«' ii i l i. — Ponudbo upavniAtvu .Slovenskoga Naroda". (:ioii7 i) T7" ZECr^ežj ezro. dvorcu se |ir<>la- ,'.',.->m in iol>i*i«.<>iii. pri liro: cerkvi v nekem večjem tr«u blizu itajerake meje. II gostilni spadajo tuli selu' i\\ |>renoeišen. lile«. ' : \\\-,\ in Ii'|> vrl. Veo se poizve v posredovalnem zavodu A. Kalie-a v Ljubljani. Preširnov trg. (8004—8) Vsak petek in postni dan sveže morske riise vsak dan sveže dunaj skon ovomeške klobasice vina v butiljkali, šampanjca, ribe in mesovje, cogrnac, čaj, rum itd. priporoča (0'ij—'l) Anton St&cul trgovina •/ dellbatcaanil v i,jui>ijuni. "Jon vinskih trt iz naoktltantga kraja, po^lalitnienili na soloiiis, riparia poitalis, i-up-stis. mnntieola, metal I OS Itd., itd, v veliki utieri najbolj iskanega vinskega iu nami/.nejTa jjro/dja, kakor tudi Depoilahtnjenc amarilke vkureuleme trto p runa ponujam za jesen 1886 in se priporOOSi tla se mi, aarad poatraiba po želji, oanj. potrsbiCina kmalu naaaaalti blagovoli« i. m ii ii u <-1 TI;i>i*. poaeatnik trtnica (3621—6) Maribor o. 1). Spornije Štajersko JPI-S02*JIX - T?om.AiyiL iki raaitavl n zdravje in vred.i-vanje bolnikov V Stuttgartu odlikovana z nagrado, je po adrav-mskem izreku in Dinogin zahvalil li pismih, katerih fitevdo grl v tisoče, prianana kot jedino, zares rcelno In neškodljivo sredatvo, s katerim so doaei« tako pri goapefa kakor pri gospodih lopa in bujna rast las in se prepreči, da ne izpadajo in da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dob4 po nje rabi močno brke. Za uspeh in za neškodljivost be garantuje. Lonček SO kr., če se poftljo po polti ali proti povzetju BO kr. K« HOPPE. VVien, XV„ Zinkgasse 14. (27VO—81 . iu/z^.osiA'z. irti - i- • - - r-i \ nB* rta mtfc ara t Vozni lisffi v Sei Ameriko \ (2648—> 13' pri nizozeinsko-aiueriški parobrodni družbi. I Kolowratriug 9 TsTTXT A T "IV WeyringerKas8e 7- jj \J ]?{ J^O • Vmtlc đctfl od i tr ura u /Jtitmjti. I?t»iiiHiiiltt /aiMtoi^j. ffi5=| !■....<<• ^S. 1=?%? Ve 1 i li o zalosro .i c, priporoma J.Soklič. Kavarna I. Lekan | („Pri Virantu") [jj na. Sv. CTa,l^©"ba. trg-a. [j| Podpisaneo so priporočam si. občin- jjj stvn za obilen obisk moje kavarne ter Jri zagotavljam ilobre pijačo ter točno po- ]U strežbo." z vo,e8pofetov;4njem M Ivan L<"i«iiii, ju (17'J7' kavarnar. pj j^JfSJ7^rr^ErE3._EELJ^rE^rSJ7=irJ Z najraznovratnejšimi, «•>< irikrtil ti a dfmil svežimi, ukusnimi, j zdravimi in slastnimi, t ] I slaščičarski in pekovski obrt spadajociiui izdelki poHtreza točno tvrdka Jakob S a. 2. o. s s* i & Ntarl trm **• (178*) Tu je dobiti vsak dan d.oxaa.a<č:o potvico, vseh. -vrst lcr\a.li. na -va.rjo, ržen, 3er-ia.li in prepečenec (Vanille-Z-crleback). ■co Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT ustanovljeno 1830. Ljubljana Stari trg: št. 1 © Pri ..predici pri križu". *. « Pra • um tovai , Ceniki pošiljajo bi tpl Ljubljanu, Židovske ulice št. 4. » Velika zaloga obuval tl742)g lan tnoga izdelka za dama, gospode in otroke je vodno na izbe.ro. VnakerAiiK naročila izvr&ujejo ao točno in po nizki coni. Vh« mero so »branjii-jojo in sasnsmenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ho vzorec vposlati. g>w¥WWwww¥wwwwwwwwwwwwraTrwC 1>IVJ Alhort Rnhirla 1>,'CJ 1 M. Uoak AlUull nUUUId M. Uda k • v Ljubljani, Rožne ulioe št. 5 | izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela ■ v vsakem llogtl in 'ina tudi mi blago* I, voljni ogled veliko zbirko najnovoj&ih I vzorcev. — Dela na deže'i se vzprejemajn ll ob vsakem času. — Naročajo so dela Si lahko tudi pismenim potom. (1743) ] Prej Prej 6, J. Zor Alojzij Erjavec j . Zor (1728) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 v {;» priporoča se prečast. dnliovsčiui in slav. £ J\ občin -tvu za obilno naročevanje r-zno- L ^ vrstnih oltiivul. katera izvršuje ceno, •'' § pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnju y % oil najfinejša do najpriproatejie oblike. ^ Mere so sbranjujeji«. Vnaiijim naročilom P naj se blagovoljno pridene vzorec.. ]. Poljanska cesta 17 Sobni slikar Moste 33 Izvršuje vaa v to stroko spadajoča dala, kolikor mogoče po najnižjih conah. (•G* G) Za ukusno ln trpežno delo se Jamči. L$S5y Naročila pismenim potom: Moste it. 33. ""^ Brata Sborl Ljubljana, Pruiifti&kaiiHka ulice 1 Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov, stavblnaka in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. (1744) Zaloga ori*liiHlneitit l.ttrltolln«'|a. Maščoba za konjska kopita in usnje. Fr. Kaiser 18 g yMi>t»ttttnttttt*»±tžtttt ****t^tTtTtttttt*Tttttttt puškar v Ljubljani, n SelettbnrgoTt nI ir«* 6 1729 2 priporoča svojo veliko zalogo srožja za lov in osobno v.-rncct. streljiva in potret-acin za lovce 3pecimlitoto v ekspresnih jj puškah in ptiči Jpcciialitote v ekspresnih ^ *h, kijih sam izdelujem. *'J iOjsJo v moji delavnici. M Popravki se 4 ► ^ Ljubljana. Gnulisoe st 8, Igriške uliet at. 3 ^ ^ priporočata p, n eaut. obointtvu svojo J? J vel ko lalo^ro vsakovrstnih ^ 9 pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor tltdl ^ ^ štedilnikov ^ j in \sili \ to itroko apadaJoAlh del po a. J Diskih cetmli. (17'iii) r ;JOv>O0 WVyi yWTMH) )OA)mM'rWMY^ 1 i;Vl v V4hIiii«i(ii st. :t priporoča p n. občinstvu, zlasti gg. po-sebtiiikoin konj in voaov, svojo kovaška obrt izdeluje vsa v to stroko spadajoča tlela, * posebno priporoča gg hianim posestnikom 5 vcxi za. stavbe | ter jamči za dubio delo mi točuo potrcžho. J G Toiinies v Iijubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-livnlca. 1 f.li'll. i' kol |Mim liniihi vse vrsto strojev za losoroznioe ln žage. (17,'ia) frovrmuc ii-l« iiH|irHVi< ln oakiloiji- |i»r<>NI r«»|«' >>> koti«' i>l j it 11 i , SflriitiurH-ove ulice I. -M. sumo stane pri meni Hn uioilro«' na pere I h (Krdcr- in»«trMixr) iz najboljšega blaga i holiilno narejen. Ne zamenjajte mojih kot najboljši /n»nih uio-drocev z onimi, koi jih toksjlnji 1 mizarji nopo-olasm* itvT*ei:a ponujajo, fetsnniec od IT 80 Kld ; divani, otomani, garniture in vsa taiilTlillhp dela (1?.'IT) j.., oajni tj i ceni. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od G gld naprej do •>:» <>h\ sss1 j M e li a n i k (174r>) Ivan Škerl j Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani j ir«l4'lnj4k In popravlja tškivdlii«* Mtroje in v«'l<»«-i-pede ter se priporoča p. n. občinstvu j-T7-3-n Jaz: \ Ljubljana. E^iiiisijskn vrsta si. fl*fi. lovarnlaka zaloga šivalnih strojev srn in velocipedov. (|i Ceniki zastonj in franko. ^6 _ 'JAK mam>.-Ji:*> man* Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča so o veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic iu plašče v za gospe, nepre-močljivili liavelokov Itd, <>1»I olt »to tk.orl se jio inijnovejsih uzorcih in po najnižjih oenab solidno in najbitreja isgotovUaio. ) * # < f Veliko zalogo egratn. prcc5Lci3nm. pod. ceno. Hugo Phlej Pred škofijo štev. 2. L740 [za izvrševanje v njegovo stroko spadajo čih del in popravkov po najnižjih cenah. w{ \ nanja nanicila tueno ir.vrnujejn. ii"g^i .i—r*i r-n---S 39 HENRIK KENDA v Ljubljani. Naj boga te j Sa zaloga za šivilje. L____A (17-1G, t ANTON KOŠIH X v JLJnbljanl, xr Kolodvorskih ull-« oah it. 39, poleg Juž. kolodvora V prijioroča svojo e zalogo izvi hI ii i I i £ jerim «»oy ra <■' mrillKHMtiilt J po nizkih cen-h Kovcski ,,en £jroB8" gg- trjvooom ♦ po najnizlih tovarniških conah. 17 l h Iga. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip st. 8 (lakatn liišaa) pripor' ča hvojo bogato zalogo \ dtedilnili oKnjis6 ■ im) ii-..mi.'iMi ti, kakor tudi ii»»JII-in |nIIi, z žolto medjo hIi mesingom montiranih za ohklade s pečnicami ali kablaim l*«»prMV'l.|hh|M li i< In po I «<«mi1. Vnauja naročila se hitro r/.višč I »I lino* Meno Mu IS 17. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana, Turjaikl trg- It. 7 m Gospodske ulioe (Knei|l (I7a3j dvoroo). 1^rfiii l>i3tt^^ X_i5"a."bljaia.£x, Stari trgr žitoTr. 1. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. To kv tntli dobivajo vsakovrntni kmetijski stroji 1'oNebno pa priporočam avoje izvrntno Mlnitio-rcsiiloe m tulialiliil«'«*, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cen6. (1741) Ceniki zastonj ln poštnino prosto. S^ojt le svo:im ! Kavarna Ljubljana <17l^jjf Dunajska oesta st. 5 k 5 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v viseli k rajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Ve rd i en s tu Rudolfu MoNSe na liuiiit|u. (2849—7> Moderci izvrstne facone, najboljši izdelek (22-20—2«) liimjcciicje pri Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. i *3 to U^'CHTLOSLICHER CACAO Mesnica (3018—3) ođLcia, v sast/J v Spodnji Šiški hiš. št. 76. odpravi v 7 dneh popolnoma (.'IkOH-4) ili*. C'ltristotT-n izborni neškodljivi jedino gotovo učinkujoč© sredstvo proti pegam in za olepianje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj iXoSS« >liivr--|ii loUnriia v T^J 111»l 1 itnl. S S I s » s Jopice za kolesarje iz pavole . . po gld. iao do 135 „ volne. . • *» »» 3*75 nogovice . . „ „ IIO i»i-<»«i uju (8096—9) Henrik Kenda, Ljubljana, G-lSLTrrLi trg- fet 17. Gostilno v Slonovih ulicah štev. 52 som kupil od gospod« Pauliiia in izročil nje vodstvo restivrsterja gospodu Avgustu Weber-ju. Po najnižjih cenah se bodo točila izborna vina kakor tudi znano vrhniško marčno pivo in se bodo oddajala jedila iz moje kuhinje restavracije „hotela pri slOIlU" po znižanih cenah. Oci nedelje dne oktobra naprej vsak četrtek in vsako nedeljo „Sa 1 vato r4 - večer v restavraciji „pri slonu", kakor v gostilni v Slonovih ulicah st. 52; točilo se bode te dni po monakovskem načinu a la Salvator varjeno pivo iz FiC>hMehove pivovarne na Vrhniki. Ob jednein si usojain najuljudneje javiti, da imam slej ko prej zalogo vrhniškega piva in priporočani od jemanje piva v so jih, kakor tudi dobro uležanega, priznano i?.bonu ga, v pivovarni napolnjenega piva v plombiranih steklenicah. Vel« flpoštovaje TBlXX Maver restavrater v „hotelu pri Slonu". Za slabotne osebe trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih kakor tudi za bledo in medlujočo otroke »-*«■ 11 f m#B*ss lit |n seleznato vino lekarnarja PICCOLI-ja ,pri angelju" v Ljubljani c prav povcljnlm. v.Bpohcm. (9686-1«) Steklenica velja gld. 1- , 5 steklenic gld. 4-50. I' •Miki naročila se izvrfie obratno; poštnino plača naručitelj. :>::;:::::::::;:::::::::>::::::::::::;:>::>;< Velika S0-krajcarska g Žrebanje loterija a Snomasta. 1 Že 7. IlOVembra. <-It« viti (lolailciV v gotovem """^*8£\j z 80*/a (rjs* |» l«u l*n tu n i U j» |»r«» oidi/. varutveuo kaanko in podpis, \y zavrna vc? manj vrodna ponareine. i i uit en v i Jsibi i»ui: J. Mayr, Mardetseli !.ij?er, U. pl. Triikoczj', 15 i' (■■•oli, L, Oreoetj v ICu«li>lf*o>vem B.pl.Hladovifi, F. .laika; v Haiuuiku.I Moćnik; v < ciinri A. K.r-;.!«-, W. Thu?ojwald, l Birnbav* oher; v itrf»*uJi A. Aiob« in^or; % Tr^ju ni Kn-rofken) t'. Šfenu r; v BeUalKBi T. fekshola, l>r. B, Kiimut'; v H. Pontoni: * tv*olfs> Im :'i A. JI . v -ii - K Savntk; i icati-Koui (J. K Audrien; V ■ ilrijl J-.sn> \V ,M -: ▼ a(«iilovl|4vi A. R >b'. u ; \ *'i*ljl ii. (i ; v Črnomlju t K. Hioka, I. najstarejša posredovalnica stanovanj in služeč CS-. FIjUX Breg št. 6 priporočil In liMiiieNČu (306!») službe iskajoče vsake vrste (mi »tke iew»l*ej /.n tnknj t u ilmuoil. SKu ko- lli.<-i lim^JMf iiilrn tli tCKLllo |iiiNli'i/.ln> m- JHIMil. ,lr, minil sirai 4 prost orne sobe, h predsobo, popolnoma urejena kopalna soba, a-užniska soba, kun inja, klet, pod-strežnica, vrtu« debi, no oiIiIji x, ii<>\ ciuUer-NliUii fcriitinoiM. Več se i/.\e istotau v Šubičevi ulici stev. 3, v I. nadstropji, pri hišni lastnici. (»Mi*«—S) Potovalca za Kranjsko in Hrvatsko išče neka prva hiša stroke za kolonijalno blago. Taki, ki so po obnb deželah že potovali h kakim surogatnim blagom, imajo preduoHt. Znanje deželnih jezikov neoblu dno potrebno — Natančne ponudbe z referencami pod ,,Krainreisender" upravnistvu .Slovenskega Naroda" (.1047) Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (8911 —10) priporoča Karo! Recknagel. Izdelovanje perila Na debelo l ?3 gOSpOde, fJOSpB In Otroke, Na drobno I S (h P. O o f a o H > hi o rt 5 H i/ Q) "* M i » O ho 5 nI Q> 0 f»r»Jvu »i- „li. >.«*|. Kri *.ff»ii, I.J..IL. kr*l •»vrt* talk«, fctu «.k>.i 37 trii, l kiJKkit i » ifld. lil d* IT« . k»ia»4. B . . i» _ Nn.;»»- BI« ilbuLti T 4 Talikotlh, knkvf ky»ru) i k •«•».■ p* |M, i — im i 4« t. V»»»« . . 1-7» . T T* h|l»ltu j C tli M«V I^MllIl «»« o kumrail ti* gii. — trn .i- i t« k«J». I'te a 'it :v vtiuialiivv .'■i l «• gU. Ji. l'J ■««!<.( .ti Ifltl * * '•• li kuuiutltlt ! l'.iK'.lligt J .■ ■« I M I' O o Ni ^ s ~ 3 ^ H p < 9 n =» B 3 3 o •CJ - 13 — o £ s- § o 2 d 3 o ,_ a> Zii brezhiben ifej in hajsumlntijso postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani sala^atelj perilu več c. kr častniških uuifonnovaliftč iu imi- fornovaaja v naći c. in kr. vojni mornarici. Raznašalec Časopisov nemškega in slovenskega i*»'ika zmožen, vzprejme se takoj v knjigarni Otona Fischer-ja Kongresni trg. (j„70) ienografa za slovenski in nemški jezik, ali izprašan a jurista kot koacipijenta išče dr. Fran Rosina, odvetnik v Ljutomeru. Plača po dogovoru. (3068—2) p@r Za udobnost p n. občinstva »«m hi omislil na II. mej ii ar od nI farniac. razstavi v Pragi američansko narodno vpisalno biapjnico in jo dal postaviti v uvoji lekarni, vsled česar ho iekljaoene zmote iu m' izroči stranki kupon, na katerem je natančno r-izvidtm plačani znesek. (808«—H) GL Ficooli, Tašku domače mazilo «i (170') iz leicar^e b (Iti) ■ 1. X^rzi«>-iioi"-|A V X3i**i«*'i je staro, najprej V Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane ciste iu varuj« vnetja iu liol-cine manj ta t.r hladi. — V pacicah po 35 in 25 kr. Po pošti 6 kr. v«•: Razpošilja te vsak dan. Vbi deli embalaže imajo zraveti stoječo zrkonito depotiovano vamtveuo znamko. Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203. &z>icat> & £MLjjač, £ju G tj a na Stonoge ufice il'. o vi 11 k c m 11 u v j c, i u c 11 c i U o ve, 11 t'muc 8e*ii iv^ifiOH^Ao MIvP^O ttaj mwHcj.>i Iv tiooc\>ttj 5a to?očo $cz.-č\\o, popofitonia ^ottitatto, v (2992—4) damski konfekciji, ^h^*^— 3ituxtii -Gctot ivi^fii -ivv pa toni mo9evti. KlItkONIli iTottAi iu eeeici tfa^a ^f<«plačuo iu postuiu« ptoafo. (iT ^rlporoiaLirio stroje kot «11 mu in m«tJ prealo, l»r«>« iIiiIim gorivo za ognjišča in sobne peči. kakor tudi za vhh obrtne kurjav«, posebno za lil|u-jr 0m&mo VOdšŠVO za to, tla se delo izrrši ukusno. Dalje imam velitco €zbri* nagrobnih vencev in vsakovrstnih umetnih cvetlic. \'nanju naroiU/a se itrrSujefo ftikoj in točno. Z velespoštortinjein Man traverze, železniške šine, vsakovrstno B železo za vezi, strešni papir, šiorje & za obijanje stropov, samokolnice, m cinkasto in pocinkano ploščevino, | vsakovrstna kovanja za okna in vrata, JS sploh Y8e, kar no pri .sliivlmlt potrebuje ta priporoča po zelo znižanih cenah jy Andr. Druškovič i trgovec z želaznino (2173—4*.») nj I^jnl>l|ani, na Ciluvnem tc