DANES NA 20 STRANEH TRBOVLJE, 9. avgusta 1962 # številka 33 Leto XV e 20 din Posvetovanje o nadaljevanju del na novi Zasavski cesti (M. L.) ZAGORJE - Predsedniki občinskih ljudskih odborov litija, Hrastnik in Zagorje ob Savi — Stane Pungerčar, Stane Brečko in Dašam Kolenc — ter podpredsednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje Ado Naglav so skupaj s predstavnikom Skupnosti cestnih podjetij LRS in nekaterimi tovariši iz uprav občinskih ljudskih odborov zadnjo soboto pri občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi razpravljali o nadaljnjih delih pri izgradnji nove Zasavske ceste in o rokih za gradnjo te ceste. Po razgovorih pri občinskem ljudskem odboru Za- gorje ob Savi so udeleženci razgovora obiskali še gradbišče nove Zasavske ceste, kjer jim je major JLA Stupar razkazal potek del in jih seznanil z delovnimi nalogami in z notranjim življenjem pripadnikov JLA — graditeljev nove Zasavske ceste. Gostje, ki so zadnjo soboto obiskali gradbišče nove Zasavske ceste Trbovlje — ----- — zadnje dni Julija Začetek praznovanja občinskega praznika V Zagorju Danes ob 17. uri bo pa v stekleni dvorani Delavskega (M. L.) ZAGORJE — Z otvo- doma slavnostna seja občin-rilvljo razstave akvarelov To- skega ljudskega odbora Zan neta Leskoška, ki so jo sine- gorje ob Savi. či odprli v zagorskem Delavskem domu, se je začelo praznovanje letošnjega občinskega praznika. Razstavo sta priredila občinski Svet Svobod in prosvetnih društev in Delavska univerza, odprta bo pa do 15. avgusta. Tone Leskošek razstavlja v Delavskem domu skupaj 61 nastalih v pretežni večini v 60 let železničarske godbe iz Zidanega mosta ZIDANI MOST - Železni-, carska godba iz Zidanega mosta bo v nedeljo, 12. avgusta slavila 60-Ietnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo najprej na radeškem po-akvarelov, kopališču počastili spomin vseh uCnrlih godbenikov, Zagorju in njegovi okolici. — nato pa počastili spomin Zvečer pa je bil v velfki dvo- borcev in talcev pred spo- ram Delavskega doma se kul- minsko turni večer, ki so ga izvajali mostu. ploščo v Zidanem člani zagorske Svobode. Ob pol enajstih bodo sprejeli goste, nato pa bodo vsi skupaj odšli v sprevodu skozi Zidani most. Sprevodu bo sledila slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja in pohvale godbenikom. • HRASTNlSKI STATUT OBETA BITI DOBER - stran 2 • NEVERJETNO ZLORABLJANJE BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA -zapis Viktorja Sirca — stran 3 • PRECEJŠNJA INVESTICIJSKA VLAGANJA — poročilo iz Trbovelj — stran 4 » NOVA TERMOELEKTRARNA V TRBOVLJAH? — razprava na seji komisije ObLO — stran 5 • TRIBUNA ZAGORJANOV priloga na 8 straeh V juliju 17.609 ton cementa Naši najmlajši ob morju na plaži, kjer preživljajo del počitnic (t|k) TRBOVLJE - Delovni kolektiv tovarne cementa iz Trbovelj je skupno s Cementarno v Zidanem mostu v minulem mesecu proizvedel 17.609 ton cementa, kar je največja mesečna proizvodnja, odkar Cementarna deluje. To pomeni, da so dnevno napravili okoli 570 ton cementa, tako da izpolnitev letnega plana ni ogrožena. Cement je večinoma kvalitete PC-350 in še višje. V Cementarni je trenutno zaposleno 320 ljudi, od tega pa odpade okoli 100 delavcev na obrat v Zidanem mostu. \ l 1 V Prvem juniju Hrastniški občinski statut so znižali cene obeta Mti dober Pri delovnem kolektivu tr-artiklom (pripominjamo, to ni stara zaloga, temveč .statuta v Hrastniku novi artikli): pri damastu delo petih podkomisij, govskega podjetja >>1. junij« v Trbovljah je opaziti velika prizadevanja, da bi cene vsem vrstam industrijskega blaga čimbolj znižali, se pravi, da bi razne vrste blaga s pristopnimi cenami postale čimbolj dostopne potrošnikom. Prvi tak ukrep je bil sklep, da bodo določene artikle kupovali neposredno pri proizvajaveih in ne pii posrednikih, drugi, še važnejši sklep so pa sprejeli po rednem polletnem popisu blaga. Zaradi tega, ker pri polletni inventuri niso mogli vskladiti 3-odstotnega znižanja cen industrijskega blaga, se pravi, da cene določenih industrijskih izdelkov niso mogli vskladiti z lanskoletnimi decembrskimi cenami, ker so bile lc-te nekoliko višje el! n:ž'e, so po popisu vseh višjih cen industrijskim artiklom znižali cene naslednjim Pretekli teden se je s sejo ljena vloga izvršnih organov komisije za pripravo novega občinske skupščine, za katere končalo naj opravljajo tehnično delo »Violeta« od 960 na 926 din, kanalasu »Celje« od 669 na 660, platnu »Vjenac« od 639 na 613, tiotu »Kozara« od 770 na 720. klotu »Kit« od 446 na 443, srajcah »Carroen« od 2460 na 3441), srajcah »Zlatko« od 15-12 na 1333, kombinežah, artikel 39, od 553 na 530, pri žabah, raztegljivih. Polzela od 1067 na 1060, pri raztegljivih žabah od 951 na 940. nogavicah »Elegaul« od 432 na 113, ženskih hlačkah »Rada« od 410 na 403, ženskih hlačkah »Lina« od 218 na 213 ter ki so tokrat zadnjič zagovarjale svode teze. Na tej seji so izvolili redakcijski odbor, ki bo pripravil dokončno besedilo osnutka novega statuta in ga bo potem komisija v začetku prihodnjega meseca zadnjič pregledala, preden bo dan v razpravo občanom. Kaže da bo hrastniški statut občine zelo dober in bo vsekakor ustrezal razmeram v tej občini, ker izhaja v bistvu iz oeene dosedanjih pomanjkljivosti v komuni. Občinski skupščini želijo zagotoviti pristojnosti, ki ji gredo feris-čah llanelkah »4 lorda« i^j naj višjemu organu komu-cd 1156 na 1340 din. To je vsekakor ukrep, k: bo privabil številne kupce v prodajalne trgovskega podjetja »1. junij«, ki je znalo prisluhniti željam in potrebam potrošnikov. J. S. ne, želijo pa zagotoviti tudi pravilno mesto svetom občinske skupščine, ki naj bodo oblikovani delno po delegatskem sistemu, delno z imenovanji občinske skupščine. Svetov naj bi bilo. praviloma manj in jim naj bo zagotuv- Pesimistično kramljanje v pasjih dneh Navajeni smo dobiti iz krajev, ki __ največ potrebujejo, tudi največ pobud. y Kadar pa pridemo s UČtlmi pričakovanji v Zidani most, ugotovimo, da je tukaj najmanj tištega,'čemer' plavimo samoiniciativa. Kadar razmišljam o tem kraju, in to se mi dogaja občasno že vse leto, od časa ko sem lani bil na tamkajšnjem zboru volivcev, pa sem vedno bolj zamišljen. Vtisa se vrstijo in vse bolj se mi oblikuje prepričanje, da je s tem krajem tako kot- e človekom, ki bi rad delal kar najboljše, pa se ga ob vsej dobri volji in še boljših namenih drži smola. Vsako dejanje se pač tihemu človeku spreobrne na slabo, in potem ec ga loteva malodušje, za katero išče vzroke izven sebe in jih seveda najde, kajti vsemu je mogoče najti vzrok, ne da bi človek pri tem opazil, da je to pravzaprav izgovor. Pa k stvari! Poročali smo večkrat, z dobrim pričakovanjem in zato vzpodbudno, o prizadevanju mladine pri gradnji športnega igrišča. Potem smo nenadoma izvedeli, da bi to igrišče lahko letos končali, če med tem sto jurčkov ne bi ukopneio v rokah tovariša, kateremu so jih dali v čuvanje. In potem smo pisali o prizadevnosti stanovanjske skupnosti, ki je poskrbela za razsvetljavo dela naselja. Ta stanovanjska skupnost bi naj odigrala v Zidanem mostu podobno vlogo kot v Radečah domača, ki je nastopala kot investitor .domala vseh gradenj in je povezovala vse činitelje razvoja kraja. Zidanmcška sc ni lotila niti dela, za katerega je dobila od občine denar — gre za popravilo hiše št. 14 — je nemara preveč tvegano. Na temo tahšne previdnosti je slišati anekdoto o tem, kako eo pripravljali olepševanje kraja. Ce naj verjamemo tej anekdoti, so se predstavniki te stanovanjske skupnosti zbrali ob priložnosti, ko so dobiti nekaj denarja in po preudarku menili, da je treba stvar resno vzeti. Bojda so izbrali izmed sebe komisijo, ki naj obišče ndkatere kraje v domovini in izbere najlepši vzorec olepševanja ki bo ustrezal potrebam Zidanega mosta in so na tej ekskurziji, ugotovili — da jim ne bo ostalo denarja za uresničitev načrta. Potem so dobili j v roke inventar iz čakalnice za mat dre in otroke, ki je bila ukinjena. Tejja niso mogli uporabiti za klub, kaj bi pač tam z otroškimi stolčki in mizicami, pa z zibko in še s čim podobnim. Uporabne so bile !e zavese. In so sklenili, da bojo naredili razprodajo. pa so razprodali vse to po nizkih cenah. In so dali priložnost -humoristom za nov dovtip, čeprav bi nemara vsakdo naredil enako. Ampak kar je anekdotično, je pač anekdotične. In ker se jih pač drži taka smola, radi Iščejo krivca, ker je pač tak običaj, da je za krivdo treba najti grešnega kozla. In vsakemu med njimi se zdi, da je kriv tej smoli njegov sosed in ne on sam. In premlevajo vzroke in posledice in seveda — zapravljajo čas z mnogimi besedami. Medtem pa delo stoji in čaka pridnih rdk. Vsaj tako je bilo vse leto, in če se ni v zadnjih dneh kaj drugega zgodilo, potem je še zdaj tako. Edino cesta ostane problem, ki ga ne morejo rešiti sayi, vsaj v celoti ne. — Lani so na zboru volivcev ugotovili, da bi se lahko dogovorili s trboveljsko Komunalo za škropljenje cest, ko je le-ta že delala usluge Hrastniku. Ali eo letos sklenili trk dogovor? Tega pa res ne morem povedati, navadno sem šel skozi Zidani most tedaj, ko je deževalo. Od tod nemara tudi nekoliko preveč pesimističen pogled na ta kraj, kjer so življenjsko važni mazalni in brutotonski kilometri... Pa — brez zamere in čimprej- kar največ razveseljivih novic, da jih zabeležimo na tej strani. Srečno! V. SIREC službe v upravi. Da bi zagotovili samostojnost odločanja občinski s-kup-ičini, naj predsednik skupščine in predsednika zborov ne bi imela pravice glasovanja, ker imajo le-ti zaradi izjemnega položaja med odborniki možnost vplivanja na oblikovanje predlogov na svete in druge organe, ki te predloge in akte pripravljajo. Tudi družbene organizacije v komuni naj imajo možnost vplivanja na dogajanje v komuni le preko SociaH..ttč-ne zveze, z izjemo sindikatov, ki naj samostojno delujejo v gospodarstvu. Da bi Socialistični zvezi zagotovili vpliv in njeno mesto v komuni, naj bi občinska skupščina zagotovila pravočasno obveščenost te. organizacije o vseh aktih, ki jih pripravlja. Socialistična zveza naj potem s svojim članstvom zavzame stališče proti pripravljenim aktom in samostojno ustvarja javno mnenje, za kar Ima popolno možnost na osnovi tega, ker ji je s statutom prepuščeno tudi vse kadrovanje v komuni — torej skrb za kakovost sestava vseh organov v komuni. Zaradi boljšega sodelovanja občinske skupščine, predvsem zbora proizvajaveev, ker je to izrazite industrijska komuna, naj bi bila v statutu dopuščena možnost formiranja skupščine delavskih svetov (naslov ni najbolje iabran. pač p* poudarja v misel takšnega organa). Taka skupščina naj ne bi imela nobenih posebnih pristojnosti, pač Pa posvetovalni značaj v smislu povezovanja delovnih kolektivov v komuni, ki so še preveč vsak zase. To bi imelo pomena zlasti v povezovanju v skupnih akcijah in pojasnjevanju sklepov in stališč zbora proizvajaveev, ki naj zastopa stališče komune. Taka osnova je potrebna (udi za smotrnejše razumevanje krajevnih skupnosti in njihov razvoj. Ker krajevne skup nesti doslej nimajo stalne oblike zato, ker je vsa občina šele v razvoju in iz leta v leto nastajajo nova naselja in naselki, s statutom ne bodo določili obsega krajevnih skupnosti, temveč le pristojnosti v zvezi z ustanavljanjem in ukinjanjem krajevnih skupnosti. Svet krajevne skupnosti naj bi bil poslej izvršilni organ, medtem ko hi zbor občanov imel veliko pristojnosti v odločanju. V zvezi z razvitim družbenim upravljanjem v tej komuni je bilo govora tudi o možnosti, da naj bi mladoletni člani delovnih kolektivov, ki so v proizvodnih nalogah enaki vsem ostalim delavcem, dobili pravico voliti in hiti izvoljeni v organe delavskega upravljanja, toda kljub temu, da je to zanimiva tema, niso tvegali, da bi to tudi uzakonili s statutom. Vso razpravo pa je na koncu vodila misel, da je treba za laka demokratično delovanje odnosov v komuni zagotoviti predvsem pravilno in vsestransko informiranost; zlasti s področja gospodarstva in seveda tudi drugih področij, ki iz tega izhajajo. Tako so menili, da je zdaj tudi — ustvaril! meč m analit-'hi o Utirit odroma s už »o i>: občinski upravi, ki naj bi lila predvsem namenjena planiranju in bi se torej izrazila v perspektivnih in letn'h družbenih planih. Samosio.no je namreč r.iogole odločati tako v skup čini kot v svetih in drugod lc na osnovi realnih predvidevanj, ki jih doslej ni bilo. Praksa namreč kaže, da so celo družileni plani le skupek sugestij gospodarskih organizacij, ne pa analiza gospodar i jih organizacij in gospodarjenja v celoti. Prav zaradi tega Je tudi bilo možno, da so bite mnoge razprave o gospodarstvu prej politično aktivistične, dobronamerne, ne pa tudi tako vpHvne, kot je bilo želene. viktor Sirec Poizkus je odlično uspel (ma) ZAGORJE — Prejšnji teden je na Ravenski vasi nad Zagorjem poskusno oddajal televizijski pretvornik. Številni lastniki televizijskih sprejemnikov v Zagorju so s pomočjo tega pretvornika gledali na zaslonih izredno tisto sliko, kar jim doslej ■zaradi neugockiega položaja kraja ni bilo mogoče. Poskusno . oddajanje televizijskega pretvornika je pokazalo, da bo Ravenska vas (točneje Hrasteljeva skala) najprimernejše mesto, kjer se naj uredi — kakor smo že poročali v zadnji številki Zasavskega tednika — televizijski pretvornik moči 1VV. ^Poseben gradbeni odbor je pred dnevi že naslovil na vse gospodarske organizacije, zavode in ustanove prošnjo, da naj podano akcijo za postavitev televizijskega pretvor- nika, ki bo omogočil miiaeo boljše gledanje televizijskih oddaj in l.Urati tudi povečanje števila lastnikov televizijskih sprejemnikov; del sredstev bodo pa prispevali ludi lastniki televizijskih sprejemnikov. »ZASAVSKI TEDNIK,- glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja, uredniški odbor m Glavni urednik Stanc ŠUŠTAR g| Odgovorni urednik Marjan LIFOVSEk' e Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju ® Uredništvo in uprava TRBOVLJE, Trg revolucije 11/H; Izhodne- telefon 80-191, poštni predal 82 0 Tekoči račun pri Narod-: ni banki Trbovlje 600-13-3 146 0 Letna naročnina 720 din (z dostavnimi) mesečna GOO din (z dostavnimi) £ Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo bolniškega zavarovanja stolni odtegljaj od enomesečnega prejemka s pripisom »Ob prvem prekršku bo sledil odpust«. Seveda osem- en mesec. Dober mesec poz- h in dejansko ___.. __ . .____ . neje pa se mu je zlomil me- 1 pa ® zinec leve reke pri skakanju Pri rudniku Trbovlje-Hrastnik se bodo stroški za zdravljenje bolezni in nezgod letos povečali proti lanskemu letu za 50 milijonov dinarjev, v primerjavi s predlanskim letom pa za nad 70 milijonov dinarjev. To seveda tedaj, če delovni kolektiv ne bo uspel znižati teh stroškov, ki so v prvih štirih mesecih v stalnem porastu. V porastu pa so predvsem zaradi tega, ker si nekateri želijo privoščiti udobno preživljanje na račun delovnih tovarišev. Potrebno je poudariti, da je pri rudniku znatno prekoračena dopuščena in realna mera obolenj in nezgod in da to pomeni, da bo konec leta ali pa še prej moral vsak član delovnega kolektiva doplačati znesek, ki bo potreben za kritje prekoračenja teh izdatkov — iz lastnega žepa. Je pa tudi izguba v proizvodnji velika oziroma prevelika. Predlanskim je znašala 407 milijonov, lani že 470 milijonov dinarjev, in letos bo po takih predvide-* vanjih porast izgube v proizvodnji na okrog 690 milijonov dinarjev. • Seveda se v celoti izgubam za to početje: »Tistega dne ,v proizvodnji ni mogoče izog- se mu ni ljubilo na delo!« niti, ker je določen procent Bolniški staž je zopet trajal članov delovnega kolektiva resnično bolnih ’ poškodovanih, 'h? v vodo na kopališču. Fantje ~ «- <*"=«=* močan vpliv na formiranja osebnih dohodkov. Kako pa prihaja do povečanja stroškov za zdravljenje bolezni in nezgod? Naj opišemo le najbolj drastičen primer. Dvajsetletni Rudi Goštaj, kopač na obratu rudnika Trbovlje, absolvent industrijske rudarske šole je bil v bolniškem staležu od 30. avgusta 1961 do 23. septembra istega lela zaradi poškodbe kazavca leve roke, ki ga je zlomil po dogovoru Franc Vene II. Prst mu je zV-mil tako, da je udaril po njem najprej s čevljem in nato še s kosom deske. Potem je šel poškodovani k zdravniku in ga pripravil do tega, da mu je priznal stalež tudi za dan pred pregledom. Nato je bil imenovani v bolniškem staležu zopet od 26. septembra do 14. decembra lanskega leta — zaradi obolelih očes. Potem je nastopil obolenje zopet lani 12. decembra in je bolehal do 6. januarja letos. Tokrat se je polil z lugom, ki uhaja iz svetilke, obešene za pasom. Mesec dni pozneje je dobil bolniški stalež zopet zaradi zloma kazavca na levi roki. V staležu je bil en mesec. Poškodoval se je pri skakanju na vlak, ki je bil že v premiku. Prot mu jo zlomil sunek vrat. Zgodilo se je to v Zidanem mostu. Že 11. aprila si je zlomil isti prst namerno. Tokrat mu je pomagal p-’ zlomu Rudi Polan. Postopek je bil podoben prvemu: udarec z losom. Vzrok in on je bil — neroden. Medtem ko je bil še v staležu, se je znova poškodoval, in sicer ob vožnji s stričevim motorjem. Z milico sicer ni imel sitnosti, toda zlomil si je roko v zapestju. Tako je bil v času, ko smo pregledovali njegovo izjavo o poškodbah, še vedno v bolniškem staležu. Mimogrede je vedel še povedati. da je med tem Rudi Polenc zlomil prst Francu Veneju II in tako je povedal tudi sam Rudi Polenc. Zlom je bil dosežen z udarcem z rokx Radi Goštaj je torej od 30. TIH. lani do zdaj, torej v enem letu, več kot 160 dni v bolniškem staležu. Od tega dva meseca po posledicah namerne poškodbe in skoraj tri mesece na posledicah poškodb, ki so nastale zaradi nepazljivosti, tako pri kopanju, pri prevozu z vlakom ln pri vožnji z motorjem. Nedvomno nastopata pri tem dve vprašanji: odnosa do delovnega kolektiva in družbe in tovariškega odnosa med sodelavci. Z namernimi poškodbami je oškodoval skupnost za obe plači, ki ju je prejel v času bolniškega sta-leža, in še za stroške, ki so nastali z zdravljenjem, da ne govorimo o izpalu proizvodnje, ki ga pomeni njegova odsotnost z delovnega mesta. Kar se pa tiče tovariškega odnosa, pa je vprašanje v tem, kako je mogoče biti hvaležen tovarišu za to, ker ti zlomi prst? Enako vprašanje pa takemu sodelavcu lahko zastavimo, kako moreš šteti sebi v dobro poškodovanje tovariša, s katerim živiš v istem podjetju? Očitno so tukaj vsi moralni pojmi obrnjeni na glavo. Prav zaradi tega imajo taka dejanja tudi prostor v kazenskem zakoniku, ki predvideva povrnitev stroškov, izhajajočih iz zdravljenja in zavarovanja, in še kar strogo kazen odvzema prostosti. Disciplinska komisija delavskega sveta rudnika Trbovlje — Hrastnik, ki je o tem in takšnih primerih razpravljala, vsekakor ni imela druge izbire, kot da preda zadevo v obravnavo sodišču. Vsekakor pa je res, da je zadnje čase bilo posvečeno disciplini pri rudniku — kar se takšnih grobih primerov tiče — premalo pozornosti. O tem govori tudi dejstvo, da so odločbe o kaznovanju vsebovale tudi po osemkrat eno in isto kazen: 10 do 15-od- Bo bolniška, ali ne? krat ponavljana grožnja ni dosegla svojega namena. Zato je zdaj strogost kaznovanja marsikoga presenetila. V zadnjem času je bilo disciplinsko odpuščenih že precej nevestnih delavcev, ki sploh niso kazali volje do dela, pač pa so si zagotavljali preživljanje z bolniškim staležem, ki je včasih dosegel tudi domala isto število dni, kot pa jih je v letu delovnih dni. Seveda je mogoče razumeti donedavno upadanje delovna discipline prav v takšnem prizanesljivem odnosu do negativnih pojavov, ki so gotovo vzbujali pasivno negodovanje s tem, da se je večala neprizadevnost članov delovnega kolektiva v odnosu do gospodarjenja in proizvodnje. Za boljše urejevanje zadev okrog discipline, varčevanja s sredstvi za zdravljenje in podobno, je vsekakor potrebno posvetiti več pozornosti socialnim delavcem. V rudniku jih je potrebno več in v komuni 'ih je poirebno več. Že dosedanji rezultati kažejo, da je pozornost socialni službi rentabilna — seveda če merimo njene uspeh" v daljšem obdobju. Toda vs«fea-kor je potrebno tudi sodelovanje družbenih organizacij. Vprašanje urejevanja odnosov med člani delovnega kolektiva, vzpodbujanje pozitivnega tovarištva, je prav tako stvar sindikatov, kot e njihova stvar vse. kar se tiče proizvodnje - to je namreč samo de! vplivov na proizvodnjo. Žal že precej časa ugotavljamo, da sindikalne podružnice temu ne posvečajo potrebne pozornosti. Tudi mladinska organizacija se najbolj uveljavi prav na tem Področju - vzgoji mladih ljudi v dobre tovariše, ki st naj v bodoče ne »lomijo prstov« zaradi napačnega pojmovanja prijateljstva. 0 Misljm, da je iz zapisane-.0 ga dovolj očitno, da ne 0 pišem tega zaradi uslvar-0 janja kakršne koli senza- # cije, temveč zaradi tega, # da bi izrazil zaskrbljenost # nad takšnimi ljudmi, ki so 0 mladi in jim je potrebno 0 posredovati kar največ ® človeških vrednot, ki jih ® pač ni mogoče najti v al-0 koholu, v lahkoživju in ® brezdelju. Opozoriti hočem # na to, da zgledi vlečejo, # pa naj so dobri ali slabL ® Slabim zgledom je potem-® takem potrebno postaviti ® nasproti dobre. Veliko do-0 brih zgledov! To pa zahte-® va veliko požrtvovalnega 0 dela, kajti drugače se to-® varlštvo ne gradi, drugače 0 ni mogoče ovrednotiti člo-0 veka. 0 Eksemplarična kazen jei 0 pač zanje sredstvo, h ka-0 teremu se bo v tem pri-0 meru treba zateči, žal! Precejšnja investicijska vlaganja v Trbovljah Letošnji družbeni plan trboveljske komune predvideva dve milijardi 242 milijonov dinarjev investicijskih vlaganj. To so samo gospodarske investicije, kar je približno 53,6 odstotka več sred- Razkladalna postaja žičnice apnenca v trboveljski Cementarni štev kot v lanskem' letu. Precejšnja investicijska sredstva so vložile gospodarske organizacije že v prvem polletju, koliko sredstev so pa že vložile v nove investicije, pa bo razvidno iz polletnih bilanc, ki jih vse gospodarske organizacije v komuni doslej še niso izdelale. Vsekakor so v minulem in v začetku letošnjega leta vložili največ sredstev v investicije v trboveljski Cementarni. Vložili so nad dve in pol milijardi din v nove stroje, ki bodo podvojili dosedanjo proizvodnjo. Mimo tega so pa v Cementarni nedavno montirali tudi v obratu v Zidanem mostu mlin za mletje z zmogljivostjo do 6 ton cementa na uro. Hkrati z namestitvijo tega mlina so pa uredili tudi transformatorsko postajo. V Cementarni še poudarjajo, da bi bilo potrebno investirati še okoli 200 milijonov din za montiranje stare peči iz trboveljske tovarne v Zidanem mostu, kjer bi izdelovali beli cement ter ostale vrste tega vedno bolj iskanega gradbenega materiala. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani je že končal poskuse za bari t ni cement, za katerega se vedno bolj zanimajo na tujih tržiščih. ' Glede na to, da tuja tržišča vedno bolj povprašujejo po posebnih vrstah cementa, bi bila omenjena investicija v Zidanem mostu nadvse smotrna, saj bi kmalu prinašala lepe dohodke. Določena sredstva se pa vlagajo v skončavanje raznih manjših del, ki so pri izvajanju glavnih investicijskih del zaostala, kot na primer postavljanje in urejevanje raznih ograj, izboljševanje ventilacijskih strojev itd. Nova investicija, za katero se pripravljajo projekti, ki so že v zadnji fazi, bo znašala približno 70 milijonov din. Tu gre za razpraševalne naprave za Kruppovo peč, ki precej praši. Tovarna Elektro livarske industrije (Elit) pa bo v letošnjem letu vložila precejšnja investicijska sredstva za napravo novih obratnih prostorov. Tako predvidevajo, da bodo porabili približno Nakladanje jamskih stojk za Madžarsko v ST*- šc ta mesec bodo P°sla11 na Madžarsko 4000 teh iskanih jamskih opornikov 50 milijonov din za nove obrate in okoli 17 milijonov za ostala dela ter približno enako vsoto za nakup dveh stružnih avtomatov. Jasno je, da podjetje nima samo tolikih sredstev, da bi lahko samo zagotovilo vsa potrebna finančna sredstva, temveč da bo najelo posojilo. Delovni kolektiv SGP »Zasavje« je v letošnjem letu predvideval znatna investicijska vlaganja. Tako predvidevajo za gradnjo novih obratnih prostorov v Zgornjih Tr-liCVijah 17 milijonov din (doslej so porabili v te namen ?e 5 milijonov) lastnih sredstev iz rezervnega prispevka o-i dohodke v letu 1961. Minuli mesec so pa ustavili nadaljnjo gradnjo novih obratni! prostorov, ker se menda pripravljajo načrti za to zemljišče, ki naj bi bilo rezervirano za kovinsko industrijo. V podjetju pa poudarjajo, da je nujno, da že v letošnjem letu zgrade nove obratne prostore, ker jim sedanji ne zadoščajo več glede na sedanja dela in povečano realizacijo. V letošnjem prvem polletju so vložili znatna sredstva tudi za prenovitev Samskega doma pri upravnem poslopju v Zgornjih Trbovljah. Sredstva za prenovitev so zbirali tja od leta 1957. Računajo, de bodo samske sobe dogo-tovljene do konca leta in da bodo lahko podrli lesene barake, v katerih stanujejo sedaj delavci. Precejšnja sredstva so pa vložili tudi v ureditev nove menze v ome njenem domu. ki je začela poslovati že v tem mesecu, tako da bodo opustili tri dosedanje menze.___ Pričakujejo pa, da bodo lahko v letošnjem letu kupili z lastnimi sredstvi še eno gradbeno dvigalo, večje ali manjše, za 4 do 15 milijonov din. Precejšnja sredstva so vložili tudi za nakup novih montažnih stojk, tako da so sedaj občutno zmanjšali porabo lesa pri gradbenih delih. Investicijski plan delovnega kolektiva STT sc prepleta z rekonstrukcijskim načrtom tovarne. Največ sredstev po investicijskem planu so namenili za nakup raznih stro- jev in laboratorijskih naprav. 2e v letu 1960, ko so začeli: v tej gospodarski organizaciji izvajati prvo fazo rekonstrukcije obstoječih objektov , in naprav, so porabili 421 mi-, lijonov 683.000 din za nakup novih strojev in laboratorijskih naprav. Od te vsote je odpadlo na domačo opremo 64,175.000 din. Znesek 357 milijonov 175.000 din se je nanašal na nakup 35 strojev, od katerih so dobili že v lanskem letu 26. Do konca minulega meseca so prejeli iz tujine še pet strojev, do konca letošnjega leta pa bodo dobili še ostale štiri. Investicijski plan za letošnje leto predvideva nadaljnji nakup strojev za dokončanje druge faze rekonstrukcije tovarne. Investicijski plan predvideva porabo 512 milijonov 600.000 din, od tega je podjetje najelo posojilo v višini 277,722.000 din iz splošnega investicijskega sklada, ostali znesek pa bo podjetje prispevalo iz lastnih sredstev. Z zgoraj omenjenimi sredstvi bodo kupili oseminštirideset novih strojev in laboratorijskih instrumentov. Iz tujine so do 4. VII. 1962 prejeli že enaindvajset strojev in instrumentov. Do konca leta bo prejelo podjetje še štirinajst strojev in laboratorijskih instrumentov, ostale pa v naslednjem letu. V glavnem bodo dobili razne laboratorijske instrumente ter stružnice, rezkalne stroje, skobelne stroje, vrtalne stroje in stiskalnice, ki jih podjetje nujno potrebuje v vsakdanjem proizvodnem procesu. Po dokončani rekonstrukciji se bo predvideno povečala produktivnost dela za približno 7 odstotkov, proizvodnja pa ob minimalnem, približno 1-odstotnem povečanju števila zaposlenih, za 15 do 20 odstotkov. Vsekakor, v trboveljski komuni je še vrsta gospodar- ‘ skih organizacij, ki so v letošnjem letu investirale znatna sredstva v obstoječi strojni park ali pa proizvodna napore. Jasno je pa tudi, da v ta sestavek nismo mogli zajeti vseh. J. S. Nova elektrarna? V STT vso skrb ureditvi problemov V letih 1966 do 1970 predvidevajo v Sloveniji zgraditev investicija glede na obstoje- še ene večje termoelektrarne, in to ali v velenjskem ali če deponije za premog in ^ , , , , . pa v zasavskem rudarskem bazenu. S tem v zvezi se ugodno hladilno vodo iz reke n.V p^tel^^^ljub^ poletnim že ^presegla™ PrVCm pc>c-JU skega odbora v Trbovljah za pregled ‘investicijskega pro- troenergetskih kapacitet ^- v°J2npmPnH^i?ds!m'Pnnn1r-Ctn^ ^c!a’ grama Termoelektrarne Trbovlje. tem področju. Videnem planu Svoj polletni in uspeh,h pa bodo kolektiv Komisiia obvinskeea liud- Proizvodni načrt jg kolektiv obveščali kvartalno in po po- sažMssr.e ' Borsig kotla 60 t/h v Tcrrno- nančnih sredstev za lastno borata Termoelektrarne Tr- CL,o ncga lct"eSa pl£Pla- izboljša in da se med H . elektrarni Trbovlje. Za to udeležbo pri najetju posojila bovlje Je po obširni razpravi Da v t01v^v^1 zagot?ve v da" delovnega kolektiva vz zamenjavo je bil izdelan in- za gradnjo nove termoelek- o vseh vprašanjih sklenila pnhkah ™r™ln<>pr0lf »*?*£ za pt>™j« vesticijski program, ki ga je trarne. predlagati občinskemu ljud- vwjnjo’ 60 v' pi0jsnj ™ mc' kvalitete izdelkov, so sprejeli že potrdila Republiška revi- Predlagano je bilo, da naj skemu odboru Trbovlje, da eprejeh vnsto sklepov, poseben pravilnik glede slabe zijska komisija. Ugotovljeno bi ob zamenjavi kotla Borsig naj potrdi predlog, da Ter- ^ naJ zagotove normalni po- kakovosti teh izdelkov. Prane, da bi bilo mogoče napake 60 t/h istočasno začeli z iz- moelektrama Trbovlje čim- proizvodnje in konsolidi- vUmk vsebuje podroona go-odpraviti le z generalnim po- delavo projektov za nov prej izvc*Se zamenjavo kotla ^aj° notranjo odnose med po- ločila za sleherno ekonomsko pravilom tega kotla, ki. bi elektroenergetski objekt (ve- Borsig 60 t/h fe novim kotlom sametnimi proizvodnimi eko- enoto glede izmeta, kvara m veljalo okrog 2Q0 milijonov: liki agregat 125 MW v riepo- 86't/h; začne pa naj tudi z nomskimi enotami. Sc vna- napak izdelkov. Ta pravil-din, kar pa je kar 42 odst<4t- srfednl bližini sedanje Tčrnv6- intenzivnimi pripravami za prej bo skrb Vodstva podje- nik so sestavih na osnovi iz-kov vrednosti novega kotla, elektrarne Trbovlje. Po prvih izgradnjo Termoelektrarne tja, da poveča izvoz svojih kusenj v proizvodnji in bodo To dejstvo govori vsekakor podatkih bo to zelo cenena Trbovlje 71. " M. L. izdelkov, katerega je tovarna -fo- 5S*81?- v prid postavitve novega kotla, s čimer bi bilo omo- _ ■ e_ # „ sns^rižrrs; Izvozni plan m bil dosežen kotel več obratoval in bo ” Sanje slabo kakovosti tovarniških izdelkov. Prav .tako «o v. tej . tovarni med prvimi sprejeli izboljšani pravilnik o delitvi čistega mogoče proizvesti več člek- Delovni kolektiv litijske obrata. Zdaj pa menijo, da bi že predvideni načrt izvoza dohodka, v katerega so vnesli tričhc energije po nižji cepi. Lesne Industrije jc v prvem v e*viru poslovnega združe- furnirja. določila novih zagona ih Zmanjšali bi sc občutno p0Hetju letos dosegel z 99"/, nja šli v kooperacijo z dru- . . - ■ etaiiui-nih W'odpi#ov. Mr J ostalimi ukrc- stroški za premog, odpadlo bi pr<.dvideni proizvodni plan gimi lesnimi podjetji za pro- dalL,- Mevim zanusem, pa tudi prašenje okolice. Za to <****, v primerjavi izvodnjo izdelkov za slano- **£V' J^if Testih mesce Slede honorarnega dela in o ! Letno bi bilo mogoče s po- z istlm ,Mobjnn lahj Je pa Vanjsko izgradnjo, o čemer ToveraL 3- reaTzac! a 1 stavltvljo novega kotla pri- poveč,i proizvodnjo za 3«/,. so organi delavskega samo- m", n * izvodnH ra ko so spenili, da sc .prepreči 5ČL„t !SLeL"«!5 i-M v obmu d. b, v' Itoin, „„01,1. 2S..K 2SH •dlTT.'?^.'c*> kupnih ..strPfki,'1 Stavbnega mizarstva. Ob ljlvih sredstev začeli z no- še jc pa tudi produktivnost, nadurno delo omeji na niini-Skupni stroški so se zvišali mum. poslovitve novega kotla uOJ/h vsem ,cm v podjetju Ug0. vogradnjo obrata stavbnega o —s- •ssi*sj=rz ;^smets£ sasjsss&ist 1 1 niz. ■ t• • j/ vsem ivm v puujviju ugu- vagraunjo ooraia Mavont-ga 1rfi , . __rn • . , tavljajo, da so bile planske mizarstva, ki naj bi ga gra- . v e’... „,knml, * ni ' ,®ff.anj^i° dt!*! bi se postavitev novega'kotla obvf7nosti psauss« .. zais.va, m s- m- ke v višji nakupni ceni su- oslvL,iso kontroto in even-1 posameznih dili v etapah vzporedno ob «„hnii, * <*bel*> komioto in ,ev«B Termoelektrarna Trbovlje je ~ rj" p« v razdobju 1962-1964 spo- sla'Lene. sicor Sl 1,060 pa obrala- sobna sama financirati posta- dohedkih -zaposlenih. ..P-rcdr nim procesom hočejo to pra- j prizadevali,'“da" do Z ~a industrija naj bi le- *** ^ v.lo uveljaviti na vsi,h delov- ! , ,,-n- ta dosežejo planska proizvod- los predvideno izvozila izdcl- — -------~"V~ . ----- ~T. ... "™V........... .--V"" vitev novega kotla. Ce se pa k- „iw1 10d - segla v prvih scsUh mesecih na. Ta ukrep se že izvaja, tern ne lotilo ho stari Ror- na predvidevanja, za kar bo kov v vrednosti nad 194,a mi- = a Lesna industrija Lilija do- nih mestih, ki niso normira- tega ne lotijo, bo stari Bor- sig “kotel‘go't/h “v dveh letih grobno precej truda. lijonov din. V prvih šestih 6 povsem odslužil, moč Termo- Žagarski obral v Zagorici 'Te elektrarne Trbovlje se bi pa „ _____________________.. Mn'p,an «.VMa <,osvicn ,c M. L. pn i® presegel predvideni pol- s 34«/,. vzrek tega je iskati Zadovoljiva delitev čistega dohodka v trboveljski občini Občinska komisija za iz- leni letu opravil rekordno vajanjc načel o delitvi el- število oskrbnih dni. Toda stega dohodka gospodarskih tudi kolektiv Bolnice bo mo-organizacij in zavodov za ral popravili zaključni račun leto 1961 proučuje te dni za leto 1961 in znesek 1 mili-dntrnmrntarljn tntH ubirate- jnn 602.688 din, ki st> ga na. rih gospod, organizacij. menili za osebne dohodke, bodo razporedili v sklade. Komisiji doslej še niso do- Hkrati Jc komisija proučila Trbovlje 'znižala na 41 MW. Rudniki ‘pa ob zmanjšani proizvodnji 1Hn' Proizvodni načrt za predvsem v dejstvu, da se 1 električne energije ne bi 16%, čeprav so stroji zašla- Iglavcev začne priprav- B pra]lu Zlasti kritično je stanje Jar- žišče o*, kupte za Izvoz rc- Zraven tega so na seji menika, ki jc povsem izrab- zančg* lesa. Lesna Industrija komisije občinskega ljudske- ,jcll Žagarska proizvodnja L,UjR T, V>m <#a* LZVBŽal11 ga odbora Trbovlje za pre- .. .. .... re«e» les Hslavtev v glavnem jgled investicijskega claborn- pa P0,ncn, v l>odjrt,u 1/3 v Italijo, delno v Avstrije, ta Termoelektrarne Trbovlje vse proizvodnje in Je zato nekaj rezanega lesa Iglavcev razpravljali še o morebitni povsem upravičena bojazen, A !»<•» v Italijo. Ncposred- I gradnji nove termoelektrarne ... $„ „nn IZvMa Turnirja jc bilo I in v zvezi s tem tudi o vpra- *e be jarmco,k zdrzal sc Cn° v tem čas« malo, ker so ! šanju, ali bo v obdobju 1966- ,®t°, *o bodo uvozili novega. 8iavne pogodbe za dobavo v i 1970 np o sobna Termoelek trav- Turnirski obrat v Litiji jc Sovjetsko zveze zaključene na Trbovlje zbrati dovolj 12o. vnlletni z* t,rt,s° P leta. Fur- rinančnih sredstev za sonde- ,,lr f,va*ajo v Avstrijo, Sri- ,,V0",,S,J‘ Tu”' ^ "Kra‘' f pro',M-:‘ jloibe, v kolikor pride v po- C lem JhrM , »do «• p'^"Vn i" Sovjcisko zve- vai .mo"1' Za' Uars‘vu * kontisija ugotovi- (lovnih kolektivov obeh za- Pro,zv°dnja. V glavnem iz- _ vod za zaposlovanje delavcev, la, da so na račun osebnih ‘savskih rudnikov rjavega delujejo v (cm obrata orehov ■■■.«■ Zavpd za prosvetno pedago- dohodkov precej znižali fltia- ‘ premoga zaintaresirani da se furn,r’ delno Pa tudi bukov. ško službo, ..ambulanta STT de. Toda glede na to, da so ne zmanjšajo zmogijivPsti in JavnTOV turnir, manj pa Nova avtobusna proga in" Narodna banka. Pri pro- osebni dohodki v tem kolek- iTermoelektrarne Trbovlje, suj est,a'lb- I*1-«®! furnirja Iz- p, ,0,,alnictl SAP-Tnrist učcvan-iu dokumentacije Ko- Uvu prav gotovo najnižji v i Jo drobno vrsto premoga v07-Uo, dosti ga pa pošiljajo . - ' munalnc banke jc komisija komuni in spričo tega, da je ‘ možno edino primerno in lu61 tovarnam, kj delajo za biroja v Zagorju ob Savi bo ugotovila, da so tu izplačali to predvsem uslužnostno pod- rentabilno spremeniti v el ek- izvoz- Obrat Stavbnega ml- po vsej verjetnosti počenšic 768.589 din, ki pa jih bodo jctjc.Jc komisija zavzela nji- ftrično energijo v bližini rud- zarslVa v Šmartnem Je izpol- 15 avgustom letos odprla morali po sklepu samouprav- bova stališče in se strinjala fhikov, ker odpadejo dragi nil pohelni proizvodni na- ’ — nih organov nadomestiti v s prikazano delitvijo Čistega i prevozi e železnico. Zasavski ČI"t Ic z Sl*/«, na kar jc del- “ p u kfior- jc[0j;njem lctu. Pri analizi dohodka po zaključnem raču- ^rudarji so tudi zainteresirani n(> vplival zasloj v gradbeni- je- Sldcndjovcc-Podkum. Ta- d<|-umenlacijo ozir. za ključ- nu za minulo leto. : na gradnji nove termoelek- Stvu, ker proizvajajo v tem |ko bo pretedtni del zagonske nega računa Splošne bolnice Komisija nadaljuje delo, o i. trarne v Zasavju, pri čemer obratu specialno stavbno In obxine povezan z evtobusnl- -I® komisija ugotovila, da k njem bo pa poročala zboru [eo zastopniki Rudnika rjave- vgrajeno pohištvo. V pod- " kolektiv dosegel pomembne proizvajavcev na naslednji f ga premogaTrbovlje- Hrast- jelju so bili prisiljeni precej progami s Bredlscom in nspehe, saj je o-bčutno povl- seji, ki bo konec tega meseca.’‘ / nik poudarjali, da bodo v znižati cene izdelkom tega sedežem q$jčioei 4:$« šal čisti dohodek m v mlnu- . J. S. , Zagorski rudarji v borbi, revoluciji in povojni izgradnji posili na Rudniku Trbovlje (btv- ko tudi uspeh gospodarjenja ne ša TPD). Ko sem hodil v službo bo Izostal. Odnose med posatncz-In domov, sem srečaval Franca nlmi samoupravnimi organi bo x _ , , Farčnika, ki v Zagorju ni dobil treba tudi Se s pravne strani utr- Že enaindvajsetič praznujemo zgodovinsko obletnico — kjer sva čakala na vnaprej dogo- zaposlltve . moral Mto na ditI tako ^ bo n^jnja deCeii-9. avgust, ko so zagorski rodoljubi — borci z orožjem v vorjeno sodelovanje v tej akciji. A e Ttil____________,, ___„________ nnraoiu.1« v», delo v Trbovlje. Priznati moram, tralizaclja upravljanja kar najbolj ™ ------------ “ - - , , MV.U w * a l/UT IJ v . a 1 1 /. 11 el L1 Slivi .1111 , -----J roki napadli nemško žandarmerijsko postojanko, okupa- 9. avgusta so me — kot že ome- da ^ bu ob h srečan|ih uspešna. .1 J____A. —* —»X Im .mlin _»i-otli-oll In T*nvU 1/ Višat. ‘ J _ _ torju dokazali svojo narodnostno zavest, moč in voljo njeno — aretirati ln zaprti v klet- ^ ____ po svobodnem življenju, ter okupatorju naznanili njegov nlh prostorih takratne poslojan- čuden. Kaj ‘scm namreč takrat še kom In komuno so se v bližnji neizogiben zlom ln pogin. Nemški škorenj se je začel ke, skupaj s Karlom Reganclnom, kot otrok vedcl „ napredn|h sllah preteklosti znatno Izboljšati, ven-vihati, parali In razjedali so ga naši neustrašni borci m s0 ga aretirali Istega dne na bt o preganjanju borcev za de- dar se včasih še pojavljajo raz-z akcijami in napadi, uprlo se mu je vse naše zavedno Mediji pri Kolovratu zato, ker Je lavske pravice? Ko sem nekoč po- Učna gledanja, tako na problema-delovno ljudstvo, strnjeno v OF pod vodstvom KP Jugo- v gostilni Omerza na Lokah raz- zdravil Farčnika, se Je ta zdrznil, tiko rudnika kakor tudi komune, slavije. trgal ln pomendral Hitlerjevo Težki tn krvav! so bili dnevi priključimo borcem NOV ln gre- *Uk°- Ned dve url “ naJu lzmE' Premišljuje. U.taril »e okupacije, kajti nemška fašlstiČ- mo z njimi v partizane. Ta večer noma zasliševali, pretepali In ■a zver je divjala tudi po naši smo Imeli dogovorjeno zborno mučili, da bi priznala dejanja. — zagorski dolini z vso svojo ne- mesto pri Hinku Majdiču v Sem- Okrog pol osmih zvečer so gesta- - . , . , o„^. človeško brutalnostjo ln nasiljem, niku Zraven ostalih čhrnov trojke povd v navzočnotsl takratnega t v jamo , Ji- ta, vase zaprt mož, kar nekam Odnosi med zagorskim rudni- In ugotovil sem, da mož spoto- Obojestransko sodelovanje mora biti še tesnejše in kvalitetnejše, je ln me začel spraševati o rano-gočem. Kmalu sva postala kar dobra znanca in ugotovil sem, ker bodo le na ta način naši skupni napori bogato poplačani. Po osvoboditvi so naši pridni -F,'F ^ “ s men tira jo številni spomeniki, s po- min jam. Na zborno mesto sem so mu zlomili prsni koš. Ker ni minske plošče ln druga zgodo- odšel z dela v Borovniku in pri- mogel več govoriti, ga Je eden od vinska, obeležja; to nam potrjujejo obsežni seznami padlih borcev In ustreljenih talcev, obsežni seznami naših Internirancev — aktivistov OF — v mnogih smrtonosnih taboriščih okupatorja, požgani domovi, požgane vasi. Da bi na kar najbolj dostojen ■ačln počastili spomin 9. avgusta, ko praznuje zagorska komuna •voj tradicionalni občinski praznik, je prav, da damo poudarek tudi množični udeležbi zagorskih rudarjev v NOB. Se sedaj Je zaposlenih na Rudniku rjavega premoga Zagorje skupaj 208 bivših borcev, ki so aktivno sodelovali v NOV. Od tega so 3 borci Iz leta 1941, 2 iz leta 1942, 12 lz leta 1943, 189 Iz leto 1944 In 2 Iz začetka leta 1943. Mimo tega pa velja poudariti tudi to, da je bilo le veliko število naših rudarjev ln njihovih družin, ki so delovali na terenih kot aktivisti OF in s šel tja ob enih. Tedaj je bil na- gestapovcev ustrelil v žandarme- stara Jugoslovanska vojska, ki je skega preobrata v družbenem sitem mnogo doprinesli k naši osvo- pad že Izveden, vendar točnejših rljski kuhinji. Okrog pol desete imela protiletalske položaje tudi »temu ni mogoče napraviti čez bodilni borbi. Mnogo naših ru- podatkov še nismo Imeli. Zato se zvečer sem slišal dva strela v na Zeleni travi, sem že imel pri- noč, vendar so vloženi napori redarjev je torej odložilo kramp In je naša trojka odpravila proti Ki- bližini postojanke, s katerima so jafelja, s katerim sva sc zanima- dm nepopisne uspehe. In tako Je Jevano zmago so „ ... vsem delovnim ljudstvom lotUl Ko Je aprila 1941. Ut. bežala obnove dolnovlne. s prostovoljnim delom so pomagali kar najhitreje odstranjevati sledove In posledice vojne vihre, okupatorjevega divjanja, ter normalizirati življenje. Skupni napori v obnovi so lz dneva v dan spreminjali podobo zagorske doline, ki Je postajala vse lepša ln mlkavnejša. Vzporedno s tem so bili likvidirani tudi zadnji ostanki bivšega kapitalističnega reda. Z novimi socialističnimi družbenimi odnosi, z novimi proizvodnimi odnosi, so postali naši delovni rudarji so-noslvcl socialistične Izgradnje, svobodni delavci, svobodni proizvaja vel. NOB in revolucija sta jih prekalila, da so se z vso ljubeznijo in odgovornostjo lotili lz-. gradnje socializma. Napačno bi bilo misliti, da sedaj ni prav nobenih težav. So ln še bodo, kajti takšnega glgant- lopato ter zgrabilo za orožje, da sovcu. Po stranskih poteh smo hoteli gestapovci preslepiti jav-bo pomagali streti ln uničiti oku- prišli do Medijskih črpavk, kjer nost, češ da je bil Regancin la, kam z municljo In puškami, ki »o jih vojaki pustili kar na delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Zagorje na podlagi patorja ter njegove pomagače. — nam je Karl Vozelj povedal, da ustrelj«! zaradi tega, ker je sku- položaju. Povedati namreč hočem kona o gospodarjenju z gospodar- Istočasno so pa prijeli za orožje je bil napad Izveden in da so sc šal pobegniti... Reganclna ‘so to, da Je bil prijatelj še isto leto skiml organizacijami po delovnih* tudi zato, da sc nadnje nikdar partizani po napadu umaknili naslednji dan odnesli v zbiralnico irtfcv premalo skritih nabojev. V kolektivih prevzel podjetje dne 3. več ne povrne star, lzkorlščevav- brez žrtev. Na poti domov nam rudarjev na kotredežkem obratu, noči med 8. ln 9. avgustom Je med septembra 1950 v svoje roke. Deski kapitalistični gospodar, ki jim je nekdo sledil, zato smo bili v da bi na ta način vlili strah pre- napadom na zagorsko žandarme- iovn| kolektiv je postal absolutni Je že več kol 180 let delil tako skrbeh zaradi morebitne Izdaje bivavstvu Zagorja zaradi sodelova- rijsko postojanko Lojze Ribič gospodar svojega podjetja, težko zasluženi kos kruha. Z nad- ter pripravljeni, da gremo v par- nj*» v vstaji, ki se je vedno bolj miniral tudi cesto nad Bcvšklm. Delovni kolektiv zagorskega rud- Človešldml napori so si torej pri- tlzane. Z nami Je nameraval tudi Širila In utrjevala. Drugi dan po- Med preiskavo so našli pri prija- nlka Je tega dne preko svojega borili dvojno zmago — zmago nad Karel Mostar. Ker nam ni bila poldan so mi prinesli v zapor telju nekaj nabojev In Je »nepo- delavskega sveta napisal nove revolu- znana smer odhoda partizanov, lopato ln kramp, kar sem moral korlčino«, ker nabojev ni oddal strani zgodovine. Rudarji so sedaj ki so sodelovali v napadu, smo odnesti na kamion, ki Je stal pred okupatorju, plačal * ustrelitvijo. nc ,amo svobodni prolzvajavd. okupatorjem In zmago d JI. Teh težkih, vendar tudi »lavnih morali odhod odložili. Nekaj dni zaporom. Prepričan »em bil, da Seveda »o biti to naboji, od kale- ampak ludl upravljavci družbenih dni nale vojne ne smemo nikdar kasneje smo prejeli sporočilo, da sem sedaj tudi sam na vrsti ln rth se ni mogel ločiti, le ostanek »rcdslev, kalem Jim je naša družba. Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi čestita ob občinskem prazniku! da sl bom moral I« pred umtrc- tistega, kar je le našlo pot po lttvljo Izkopali jamo. S Sreden- kanalu OF do borcev v gozdo-škom (• katerim sva bila zadnjo vlh ... noč zaprta v prostoru 1 m*) sva potem morala oditi v zbiralnico zaupala JERNEJ VODENIK (Med okupacijo Je bil rudarjev In odnesti Reganclnovo vembnl 1941. leta skupaj • »mrši Delavsko samoupravljanje dobi-va na zagorskem rudniku vedno popolnejšo obliko. Od prvotnih 80 članov organov samoupravljanja Je do danes naraslo Število na preko 200. Z zadovoljstvom pozabili. Zato smo naprosili ne- moramo za zdaj ostati še doma truPl° na kamion. V spremstvu |zge]jen v Nemčijo, po osvobodi- . . rrasr-irs; ursrsr srr; sA-sssflsss ni na Rudniku rjavega premoga Zagorje, da povedo nekaj zantml _ Je gnala želja po čimprejš- njem odhodu v hribe. Fe števil- *«tapovec ukazal, da moram v zdaj Je pa upravnega odbora Rudnika rjave- vlh dogodkov, ki »o Jih doživeti nlh akcijah naše trojke le ostalih 16 n,lnul»h “* odrejeni njivi Izko- premoga Zagorje.) bila le teoretična In abstraktna postavka sisteme, ampak to Je ed NOB. Pn-nrlčan sem da Je delavsko delovni kolektiv pravilno la »ml- * .. —V --------- tal sira leii.stal er lov let 11 stično ROBERT VOZEI.J-MISKO V času napada na žandarmerlj- Je bilo 15. aprila 1942. sko postojanko v Zagorju sem bil kot aktivist ln član SKOJ povezan v takratni organizacijski obli- tovarišev smo biti |e močno kom- PaU J*™10' kJer “‘o P°k°- .....___________ - , , . . . . promili rani, dobili pa eno ludl Pal K*P>"itinovo trap|0. potem ,amoupr.riJanJe tudi ne zagori '«edel nalog, naj gremo v partizane. To ,em bl1 P" ®dP''J»" * gestapov- ,kem rodn|ku plod Izvršene revo- stvarnost. ske zapore v Trbovlje, kjer so * “ * * —*’ luctje, spremenjen«, t. J. norih Pogled nazaj n, težko prebo-me mučiti še nadaljnjih šest ted- drutbenlh ln proizvodnih odnosov !eno P®1 zagorskih rudarjev, ven- DRAGO ING. BORISEK nov' 9. avgusta 1941 me je aretiral JOŽE ZELATEL-CENE _____________Prollhltlerjevske demonstracije v n)o |rgradnJo. Potrebno Je, — _ . .. 1, Evgesom Mostarjem (paoJt otroški brezbrižnosti zasadile napak,. Menim, da Je treba delo TO ^MO OD3TO- uaoešnem napad« - napadom sem bil , bra.om Tane- “CeT?.' T.” “V*!. —oupravulh organov še PTITRVDNIKr RJAVEGA da se ob rozbllju postojanke v Zagorju — zom (padel v Kotredežu) doma, končanl 1011 ,cm ** ,939',cla nadalje stalno Izboljševati, ter te- PREMOGA ZAGORJE Še naprej poceni gradnja Marsikdo se je že vprašal, izvršujejo postavljene naloge, kako je Gradbeno podjetje iz Za letošnje leto ima zagor-Zagorja ob Savi premagovalo sko Gradbeno podjetje pred-; težave, ki so nastopale v le- videno realizacijo v višini tošnjem prvem polletju? V 450 milijonov din. Za dosego podjetju povedo, da so se te realizacije ima podjetje na morali ubadati več ali manj voljo vsa potrebna proizvod-s podobnimi težavami kot na sredstva. Sicer je v zaostala gradbena podjetja, ki četku leta kazalo, da ne bo so najbolj občutila skrčeno mogoče doseči predvidenega investicijsko politiko. Tako letnega plana realizacije zase je večina gradbenih pod- radi že omenjenih restrikcij-jetij znašla na začetku letoš- skih težav na gradbenem nje sezone brez potrebnih tržišču. Delovni kolektiv za-gradbenih del. Velja pa po- gorskega Gradbenega podjet-udariti, da se je ravno v tem ja je bil zlasti prizadet tedaj, času lahko ugotavljalo, kako ko je tako rekoč že dobljeno podjetja poslujejo, kaj je v licitacijo pri Zavodu za za-njihovem poslovanju dobro družno gradnjo v Ljubljani in kaj ne. Ob vsem tem se je izgubil. V nasprotnem prime-jasno izkristaliziralo tudi mi- ru bi Gradbeno podjetje Za-šljenje, kaj je treba ukreniti, gorje, če bi gradilo teh 120 da se v takih trenutkih pra- stanovanj, imelo za izpolni-vilno rešujejo problemi in tev predvidenega plana rea- stanovanjska Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi čestita ob občinskem prazniku! na na proizvodnji manjših operativnih obratov. Zlasti je važno, da je Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi organiziralo stanovanjsko izgradnjo na tak način, ki ga ne bodo kmalu dosegla večja gradbena podjet-.ja, se pravi, da bi lahko nudila ista stanovanja potrošnikom po taki ceni, kot jih nudi Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi. Zagorsko Gradbeno podjetje je v prvem polletju letos doseglo 47,25 % predvidene letne realizacije. Predvideni polletni plan realizacije bi bil prav gotovo dosežen in precej prekoračen, če bi bila letošnja gradbena sezona za investitorje, kar se tiče razpoložljivih investicijskih sredstev, ugodnejša. Da so pa uspeli doseči skoro polovico predvidene letne realizacije in zagotoviti dela, se imajo zahvaliti tudi lastnemu projektivnemu biroju, saj so npr. uspeli, da so prevzeli gradnjo stanovanj v Sevnici , na podlagi lastnih načrtov, ^gorsko Gradbeno podjetje ima kar precej mehanizacije. Na sliki vidimo žerjav »Pohorc«, Zato je zdaj podjetje v taki prav dobro pomaga pri gradnji novega stanovanjskega bloka ob Cesti zmage za Zavod kem položaju, da realizacl-stanovanjsko Izgradnjo ja predvidenega družbenega • ' _ »"*■« m dalje rekonstrukcijska dela v pekami v Zagorju, adaptira zagorski zdravstveni dom, zraven tega pa je pričelo z gradnjo bunkerjev za Industrijo gradbenega materiala in z gradnjo četrtega stanovanjskega bloka za zagorski Rudnik. V zagorskem Gradbenem podjetju je trenutno zaposleno nad 220 delavcev in uslužbencev, pri čemer velja omeniti, da podjetje s stro-\ kovno delovno silo trenutno nima problemov. Člani delovnega kolektiva_ zagorskega Gradbenega podjetja se zavedajo, da gradbena dejavnost — še posebej stanovanjska Izgradnja -r bistveno vpliva na življenj-, skl standard slehernega državljana. Poceni zgrajeno stanovanje pomeni za stano-vavce tudi nižjo najemnino. Zaradi tega si bodo v tem zagorskem kolektivu prizadevali, da še vnaprej gradijo stanovanja po takih cenah,-kot so jih doslej. TO STRAN SMO ODSTOPILI GRADBENEMU P(M>j Del objekta v Horjulu, ki ga je gradilo in ga zdaj dograjuje zagorsko Gradbeno podjetje jjjt lizacije dovolj dela z upošte- bruto produkta za letošnje " vanjem gradenj v Zagorju in leto ne bo več problematična. Horjulu. Omeniti velja, da je Trenutno zagorsko Gradbe-< zagorsko Gradbeno podjetje no podjetje dokončuje tovar-pri licitaciji Zavoda za za- niške objekte za tovarno j, družno "gradnjo v Ljubljani elektronike v Horjulu, gradi po vsej verjetnosti odpadlo hleve za Ljubljanske mlekar-kot resen izvajavec del žara- ne prav tam, začenja pa tudi di posameznikov, ki menijo, z gradnjo stanovanj v Sev-da ni mogoče graditi tudi po- niči. V samem Zagorju pa ceni in solidno, pa čeprav je gradi podjetje stanovanjska izvajavec teh del manjše bloka, z deli na rekonstruk-gradbeno podjetje. Pri tem ti ji separacije Rudnika rja-pa pozabljajo, da je prav vsa vega premoga Zagorje je V gradbena operativa zasnova- zaključni fazi, opravlja na- Trgovsko podjetje »Potrošnjp« Zagorje ob Savi čestita ob občinskem prazniku! ■Poslovalnica »Železnina« trgovskega podjetja »Potrošnja« iz Zagorja ob Savi, ki so jo odprli letos V aprilu 1959. leta so se okrog 60 do 80*/o. Ta primer gorskem trgovskem podjetju trgovska podjetja »Potroš- kaže, da se izplača pričeti z »Potrošnja« razmišljajo, kanja«, »Preskrba« in »Izbira« urejanjem in specializacijo ko bi uspeli urediti svoje v Zagorju ob Savi združila v trgovin. Ta način trgovanja poslovalnice v tej smeri in trgovskb podjetje »Potroš- sicer zahteva trenutno glede na ta način, razen seveda potrebnih sredstev), ki bo urejena v sodobno prodajalno samopostrežbe, v kateri bodo prodajali vse prehrambene proizvode. Lansko leto je pa trgovsko podjetje »Potrošnja« kupilo tudi tovorni avtomobil »TAM 2000« lz lastnih ustvarjenih sredstev. Nakup je narekovala potreba po boljši ekspe-ditivnosti in kulturnejši postrežbi v trgovinah. Sicer pa pomaga to trgovsko podjetje s posojanjem tovornega avtomobila »Povrtnini« za hitrejšo dobavo blaga in tako kar dvakrat prispeva pri delujejo izvoljeni organi delavskega samoupravljanja povsem zadovoljivo. Na zaseda-' njih le-ti konkretno rešujejo vse probleme, ki se porajajo s poslovanjem podjetja. Zlasti če podčrtujejo, da so letoe v organe delavskega samoupravljanja izvolili v pretežni meri mlade člane tega delovnega kolektiva. Člani delovnega kolektiva trgovskega podjetja »Potrošnja« iz Zagorja ob Savi- si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi kar se najbolj da zadovoljili potrošnike, da bi bili ti s poslovanjem nji- Prizadevanja, da bi bil kupec zadovoljen z izbiro in postrežbo . ti* i '7 na vložena investicijska sredstva res več denarja, je pa pozneje poslovanje takšnih trgovskih poslovalnic renta-. bilnejše, in kar je najvažnejše: KUPEC JE ZADOVO- LJEN Z IZBIRO IN POSTREŽBO. Zaradi tega v za- okoliških poslovalnic, ki pa jih bo sicer tudi kazalo urediti. Trgovsko podjetje »Potrošnja« iz Zagorja ob Savi je od aprila 1959 naprej uredilo poslovalnico »Križišče«, lani pa je v Toplicah odprlo epe- reševanju problemov glede dobave blaga v Zagorje. Na področju zagorske občine doslej niso prodajali goriva In maziva, ker za to ni bilo niti prodajalne niti primernih skladiščnih prostorov. Zaradi tega se bo hovega podjetja kar najbolj zadovoljni. TO STRAN SMO ODSTOPILI TRGOVSKEMU PODJETJU »POTROŠNJA« ZA-trgovsko GORJE OB SAVI Rja«. Z združitvijo so v novem podjetju laže začeli s smotrnejšim urejevanjem trgovske mreže, s specializacijo prodaje blaga v poslovalnicah, kar prej v okviru treh trgovskih podjetij ni bilo mogoče izvesti. Združitev je bila povoljna tudi iz finančnih razlogov, saj ekonomsko močnejše trgovsko podjetje laže urejuje vse nastale probleme s finančnega področja, predvsem pa še pri razvoju, izboljšavi • in modernizaciji trgovine. V trgovskem podjetju »Potrošnja« v Zagorju ob Savi je blagovni promet v stalnem porastu. Podjetje je doseglo 1959. leta realizacijo 54G milijonov din, 1960. leta 629 milijonov din, lani 645 milijonov din; letos pa računajo, da bodo dosegli Že 735 milijonov din realizacije. V okviru trgovskega podjetja »Potrošnja« deluje zdaj 18 poslovalnic. Zaradi pomanjkanja sredstev doslej ni bilo mogoče sodobneje urediti vseh poslovalnic in še podrobneje specializirati prodajaln. Dejstvo Je, da je mogoče v specializiranih prodajalnah precej povečati promet, ne da bi se zaradi tega zmanjšal promet drugod, ker sc z večjo izbiro onemogoči tUdi večji odliv sredstev drugam To potrjuje tudi organizacija delno specializirane prodajalne »Križišče« trgovskega podjetja »Potrošnja«. Ta prodajalna v glavnem prodaja moško, žensko In otroško perilo ter konfekcijo, *V letu 1961 se je v tej poslovalnici povečal promet v pri- merjavi z letom POV za To pa je preurejena poslovalnica trgovskega podjetja »Potrošnja« iz Zagorja ob Savi na Cesti Borisa Kidriča cialfzirano prodajalno »2e- podjetje »Potrošpja« še letos leznina«, ki je tudi s svo- lotilo gradnje nove bencinsko jim dosedanjim poslovanjem črpavke, ki je za področje opravičila potrebo po tovrstni zagorske občine nujno po- j specializirani trgovinski de- trebna, saj morajo zdaj vsi javnosti v Zagorju. Pred za- lastniki motornih vozil po ključkom so tudi dela na goriva in maziva k bencinski j adaptaciji poslovalnice v To- črpavki v Trbovlje, plicah (ki so nekaj časa po- V trgovskem podjetju »Počivala zaradi pomanjkanja trošnja« tudi poudarjajo, da ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET Maribor : Rudar 8:3 (3:0) (ek) TRBOVLJE - Minuli teden, v sredo, sta se v Ljudskem vrtu v Mariboru pomerili nogometni enajsterici Maribora in trboveljskega Rudarja. Tekmi je prisostvovalo okoli 1000 ljudi. Maribor je nastopil s standardno enajsterico, Rudar pa v naslednji postavi: Gogič (Krasnik), Draksler (Kos M.), Kos S., Kisovec (Deželak), Breznikar, Čop (Majcen), Jovič, Bajer, Bostič, Halilagič, Kastelic. Trboveljčani so imeli vse preveč treme pred domačini. Tako je že v začetku tekme imel lepo priložnost za dosego gola Bostič, ki je ušel obrambi, preigral vratarja in streljal čez vrata. V protinapadu so domačini po Pircu dosegli prvi zadetek. Do konca prvega dela igre so domačini po Pircu in Markoviču povišali rezultat na 3:0. V drugem delu je Rudar zaigral nekoliko pogumneje, toda opaziti je bilo, da manjka vigranosti, nezanesljiva pa sta bila vratarja, ki sta pokazala vse preveč spoštovanja do domačinov. Vse tri zadetke za Rudarja je dosegel Pajer. Domačini so bili ves čas tekme tako tehnično kot tudi terensko močnejši, odlikovali so se pa zlasti z lepimi streli od daleč. Rudar se je predstavil kot borbeno moštvo, ki pa zaradi nevigranosti nikakor ni mo- gel biti kos veliko boljšemu nasprotniku. športniki Strojne tovarne se pripravljajo (S. š.) TRBOVLJE - V začetku meseca septembra bo v Ljubljani v izvedbi kolektiva Litostroj troboj med športniki kolektiva Litostroj, Strojne tovarne Trbovlje in Metalne Maribor. Ta srečanja so postala že tradicionalna, saj so športniki teh podjetij nastopili že v Mariboru, Trbovljah in tudi v Ljubljani. Tekmovali pa bodo v odbojki, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Športniki Strojne tovarne se ra ta nastop vneto pripravljajo kljub pasji vročini. Pod vodstvom Nejčeta Sorla .bivšega igravca »Rudarja«, se enajstorica nogometa pridno pripravlja, prav tako pa tudi ostali. Prejšnji teden so nogometaši že odigrali prijateljsko ttftmo v Hrastniku proti tamkajšnjemu »Rudarju« in ga premagali kar z 11:3 goli 'razlike. Jugoslovanski nogometni pokal Rudar (V):Rudar (T) 3:1 (ek) TRBOVLJE - V prvem kolu nogometnega pokala Jugoslavije je trboveljski »Rudar« že v prvi tekmi zapustil nadaljnje tekmovanje. Nogometaši velenjskega »Rudarja« so ga premagali s 3 :1. izžrebani pari za nastope v SCL (ek) TRBOVLJE - Te dni je bil izdelan program letošnjega tekmovanja v slovenski nogometni ligi. Tako bo trboveljski »Rudar« odigral prvo tekmo 19. VIII. doma z »Ljubljano«. V II. kolu Slovan : Rudar, III. kolo Rudar: Ilirija, IV. kolo Rudar : Gra-fičar, V. kolo Železničar : Rudar, VI. kolo Rudar : Sobota, VII, kolo Rudar (Vel.): Rudar, VIII. kolo Rudar : Gorica, IX. kolo Kladivar : Rudar, X. kolo Rudar : Krim, XI. kolo Slovan : Rudar, XII. kolo Rudar : Triglav, XIII. kolo Delamaris : Rudar. PLAVANJE Ekipno najboljši Rudar (ek) TRBOVLJE - Minuli teden je bilo v Kamniku pionirsko prvenstvo LRS v plavanju, ki se ga je udeležil tudi trboveljski Rudar. Med pionirkami je bila daleč najboljša mlada Trboveljčanka Lučka Vodišek, ki je osvojila kar tri prva mesta — na 50 m prosto, 200 m prosto ter 700 m mešano. Z 8.835 točkami je »Rudar« premočno osvojil prvo mesto med devetimi ekipami. Rezultati: pionirji — 50 m prosto: 3. Lukač (R) 32,7; 200 m prosto: 3. Lukač 2:40,4, 106 m metuljček: 2. Kuhar (R) 1:31,0; 100 m hrbtno: I. Lukač 1:24,1; 200 m mešano: 1. Kuhar 3:09,0; 2. Lukač (oba Rudar) 3:15,2; 4 X 100 m prosto: 2. Rudar 5:37,0. Pionirke — 50 m prosto: 1. Vodišek 34,2, 2. Kostanjšek (obe R) 35,9; 200 m prosto: 1. Vodišek 2:56,5, 2. Kostanjšek 3:07,2; 100 m metuljček: 2. Lenarčič 1:56,0, 2. Irt 2:02,4; 100 m hrbtno: 1. Golob (R) 1:30,4, Ž. Vodišek 1:34,0; 200 m mešano: 1. Vodišek 3:25,4, 2. Golob 3:30,9; 4 X 100 m prosto: 1. Rudar 6:01, 2. 4 X 100 m mešano: 1. Rudar 6:42,8. BOKS Partizan (T) : Ljubljana 0:18 (ek) TRBOVLJE - V soboto zvečer sta se v prvem kolu slovenskega ekipnega prvenstva v boksu pomerili ekipi domačega TVD Partizana in TAK Ljubljana. Ker nekateri domači boksarji niso imeli tekmovalnih knjižic in zdravniških pregledov, se pravi, da niso izpolnili zadanih predpisov, so izgubili srečanje z 0 : 18. Približno 1000 gledavcev je pa vseeno zadovoljno zapustilo letno igrišče Partizana, kjer so se v prijateljskem dvoboju pomerili boksarji obeh klubov. Zmagali so Ljubljančani s 13 : 7. Gledavce je navdušil zlasti Klemen v mušji kategoriji, ki je že v prvi rundi dosegel zmago z t. k. o. Lepe borbe sta pa prikazala mimo ostalih tudi republiški prvak v lahki kategoriji Hribar ter v polsrednji Goljuf.' Rezultati: muha: Klemen: Novak 2 :0 t. k. o. v I. rundi; bantam: Tomše : Curila 0:2 t. k. o. v III. rundi; pol-welter: Urbanija : Rot II 2 :0 t. k. o. v II. rundi; wei-ter: Bobek : Rot I 0 :2 t. k. 0. v I. rundi; polsrednja: Goljuf : Erjavec 1:1; srednja: Sane: brez borbe 2 : 0; poltežka: Zupančič : Plut 0 :2 t. k. o. v I. rundi; težka: Suljak : Turk 0 : 2 t. k. o. v 1. rundi. Prvoimenovani so boksarji trboveljskega Partizana. ŠAH Dvoboj v Zagorju (I. H.) ZAGORJE — V nedeljo, 29. julija, so imeli zagorski šahisti v gosteh sosede iz Trbovelj. Domačini so igrali dobro in izgubili ta prijateljski dvoboj samo z minimalno razliko 3,5 : 4,5. Pri Zagorjanih se je izkazal zlasti Janko Železnik, ki je v lepem slogu premagal drugo-kategornika Hinka Jazbeca st. Posamezni rezultati: Jazbec ml. — Hribovšek remi; Sribar — Grum 1 :0; Jazbec st. — Železnik 0:1; Frece — Regancin 1:0; Gosak — Renko 0:1; Kovač — Gregl 1 : 0; Zadravec — Zupan 1 : 0 ter Glažar —Bajde 0 :1. ATLETIKA ! Brvar izključen ' (ek) TRBOVLJE - Disciplinski odbor ŠD »Rudar« je izključil iz atletskega kluba atleta Brvarja zaradi znane afere »Ob žici okupirane Ljubljane«. Ostali štirje atleti, ki so se prav tako udeležili pohoda, pa so dobili stroge ukore. Vnovčena realizacija (ek) TRBOVLJE - V prvem polletju letošnjega leta je dosegel delovni kolektiv SGP »Zasavje« Trbovlje 314 milijonov din celotnega dohodka. Toda zaradi neplačane realizacije se jim celotni dohodek zniža za 14 milijonov dinarjev, tako, da znaša vnovčena realizacija okroglo 300 milijonov din. V redu jim za zidanje stanovanjskih hiš, plačuje vsa dela le občinski sklad, ki jim daje tudi avanse, v zaostanku so pa plačila ra regulacijo potoka ter plačila za nekatera druga manjša gradbena dela. Cene pa že take Pred dnevi sem dala Čevljarni v Sp. Hrastniku pri Steklarni v popravilo otroške sandale. Treba je bilo popraviti le pete, in še te tako malenkostno, da sem mislila, da bo nekaj desetafcov dovolj za to popravilo. Zelo sem se pa začudila, ko mi je mojster povedal ceno 150 din. Ker nisem imela drobiža«, sem prišla plačat naslednji dan. In glej ga spaka: sedaj je bila naenkrat cena popravila drugačna, namreč znatno višja, tako da sem morala dati zraven še 70 din, kar je ra 46% večja cena kot prejšnji dan! Menim, da bi bilo dobro, če bi se upravni organi malo bolje pobrigali ra poslovanje te delavnice, ne grd namreč, da danes, ko se vsi kolektivi trudijo, da znižajo cene, cena za nekaj, kar čez noč zraste ra toliko. Z delom se v delavnici prav gotovo niso zamudili več kot 20 minut. Potrošnike prav gotovo ne čudi, zakaj takšno negodovanje nad poslovanjem te čevljarske delavnice. Za sedaj toliko, drugič pa morda Se kaj več. Mira Rački, Hrastnik 20, Steklarna i» 97. »Volkovi« so bili prepadeni: pred njimi so stali dimnikarski vajenci, tisti neznatni dečki, katerim so se rogali po milanskih ulicah. In v trenutku ni bilo videti drugega kot velik in zamotan klobčič nog, pesti in glav, slišati je bilo sopihanje In razburjene glasove. Veliki Antonio se je lotil Kozavega — trdo ga Je prijel za vrat In zvil čez klop, pri tem pa sikal skozi zobe: »Zdaj boš videl, stenica, kaj zmore dimnikarski vajence!« Giorgio se Je hotel lotiti Anselma, toda Alfredo ga je prijel za roko: »Je to tisti ,ki te je hotel razglasiti za lopova? Prepusti ga meni!« Pri priči je Zgrabil Anselma okoli pasu In ga treščil na tla. Nič ni pomagalo, da se je Anselmo branil, praskal, pljuval in grizel. »Podli pes. Je kričal Alfredo, »če že hočeš grizti, potem vgrizni v tole!« in v usta mu Je nasul polno pest peska In kamenja. 98. Mačko sta obdelovala Rdečelasi in Avguste. Giorgio je iskal enakovrednega nasprotnika. Takrat pa je zagledal, kako se je Mačka osvobodil obeh nasprotnikov in skušal zbežati. Tekel je za njim in spoprijela sta se. Zdaj sta bila še edina, ki sta se borila, kajti že skoraj vseni »Volkovom« je uspelo pobegniti, s Kozavim vred. Vmešal se je še veliki Antonio, zgrabil Enookega In Mačko, vsakega z eno roko ter trkal njuni glavi drugo ob drugo. Končno ju je zagnal v grmovje. Toda Mačka se je pobral In se je vrnil: »Klateži, črni dimnikarji, da vas ni sram! Vas je bilo štiri več Jtot nas. Pa se šopirite z zmago!« »Haha!« se je široko smejal Antonio. »Lopovi — in koliko vas je hotelo premlatiti enega samega?« - »To boste grdo plačali!« je grozil Mačka dalje, toda Antonio ga je ustavil: VAŠ OBVEŠČEVAVEC M a l i o g lasi Ugodno prodam sobno pohištvo. — Naslov v upravi lista. avgusta jug. film »Ne ubi- HRASTNIK jaj«; 15. in 16. avgusta jug. Rojstev (izven porodnišnice) film »Pogon B«. Obvesti-la Turistično društvo Trbovlje organizira v nedeljo, 19. avgusta izlet na »Ovčarski bal« na Jezersko. Prijave sprejema turistična pisarna do zaključno 17. VIII. 1.1. ali po telefonu na številko 80-247. — Vljudno vabljeni! FILM Kino Dela vati dam, Trbovlje: 9. do 13. avgusta amer. W film »Groba sila«; 14. do 16. avgusta jug. cin. film »Čudno dekle«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 11. do 13. avgusta italijanski zabavni film »Mina v ritmu«; 14. in 15. avgusta ameriški glasb, film »Pojmo v dežju«. Kino Svoboda II v Hrastniku: 9. avgusta ameriški barvni VV film »Človek. H Je delal dež«; 11. do 13. avgusta slovenski film »Balada s trobenti in oblaku«; 13. in 16. avgusta italijanski film »Noč«. Kino Delavski dom Zagorje: 9. avgusta sovjetski barvni film »Ilija Muromec«; 11. do 13. avgusta ameriški barvni film »Obračun pri O. K. Korala«; 15. in 16. avgusta amer. film »Kovinska zvezda«. Kino Litija: 9. avg. zah. nem. film »Tuja žena«; 10. do 12. avgusta jug. film »Sreča v torbi«; 14. do 16. avgusta zah. nemški film »Od Aljaske do Mehike«. Kino Šmartno pri Litiji: 9. avgusta češki film »Lju-bavna zgodba«; 11. in 12. GIBANJE PREBIVAVSTVA TRBOVLJE Rodile so: Marija Osredkar, ni Jesenovo 11 - dečka; Fran- Poročil, so se: Marjan Drnov- ni bilo. Poročila sta se: Franc Pušnik, delavec iz Podkraja 70, in Ema Mihalič, delavka iz Savne peči 1. Smrti ni bilo. ZAGORJE ob Savi Rojstev (izven porodnišnice) bilo. čiška Babič, Ostenk 6 — dečka; Gabrijela Repše, Dol 183 — deklico; Rozalija Kračan, Trbovlje, -Bevško 37 — dečka; Nada Keržan, Trbovlje, Trg F. Fakina — dečka; Vilma Strašek, Tr- šek, soboslikar, in Stanislava Krašovec, medicinska sestra, oba iz Zagorjšf; Peter Hrastelj, mizarski mojster iz Laškega, in Breda Bren, uslužbenka iz Sela pri Zagorju. IJa, oba iz Gornjega Brezovega; Franc KragI, dijak gradbene stroke iz Brežine, in Marija Mirt, frizerska pomočnica iz Gornjega Brezovega; Albin Jurečič, delavec iz Drnovcga, in Stanislava Jan, poljedelka iz Brezovega pri Studencu. Umrli so: Marija Bizjak, prevžitkarica iz Rovišč — stara 74 let; Ivan Radej, soc. podpiranec iz Impolj-ce — star 68 let; Franc Vovk, soc. podpiranec iz Impoljce — star 67 let; Franc Cimperšek, upokojenec iz Zigarskega vrha — star 74 let; Mihael Oštir, upokojenec iz Sevnice -star 63 let; Rozalija Kajič, prevžitkarica iz Zigarskega vrha — stara 77 let. Iz LITIJE nismo prejeli poročila. bovlje, Ribnik 29 - dečka; u,mrl fra"= Brvar- UP°*. Marta Skok, Zagorje, Ko- £*mec iz Krovca - star j lodvorska 22 — deklico; Da- 73 lct-niča Jeran, Zagorje, Kiso- BREŽICE Radijski spored vec 65 — deklico; Anica Smuk, Trbovlje 23, dečka; Justina Jussa, Trbovlje, Šuštarjeva 16 — deklico. Poročili so se: Alojz Cesar, kovač iz Trbovelj, Kerši-čeva 37, in Ivana Predovnik, delavka iz Trbovelj, Hohkrautova 31; Ludovik Jerman, rudar iz Trbovelj, Cesta T. Čečeve 39, in Marija Majetič, snažilka iz Trbovelj, Gimnazijska 7; Marijan Vajdič, strelni mojster iz Jurkotinaca 74, in Marija Vidovič, delavka iz Ljubljane. Kleke 6; Vladimir Posl ek, delavec iz Des. Ivaniča 70, in Marija Poznič, delavka iz Trbovelj, Pod ostrim vrhom 30; Franc Ivnik, gradb. tehnik iz Zagorja, Kisovec 75, in Ivana Govejšek, uslužbenka iz Trbovelj, Rudarska c. 20. Umrli so: Marta-Neža Bellen-zier roj. Pravdič, gospodi- Rodile so: Ana Trefalt iz Za- ČETRTEK — 9. avgusta bukovja 43 — dečka; Karolina Starc iz Starega grada 45 — dečka; Bernardka Tuma iz Vidma-Krškega — dečka; Olga Baškovič iz Sentlenarta 39 * — dečka; Zora Pavliša iz Dubrovča-na 124 - dečka; Zdenka Pušič iz Marije Gorice 20 — deklico; Ankica Zaič iz Vilancev 22 — dečka; Karolina Pavlovič iz Bušeče vasi 3 — deklico; Antonija Sirotka iz Leskovca 103 — dečka. Porok ul bilo. Umrli »o: Katarina Jazbec, poljedelka iz Vranja 27 — stara 81 let; Marija Strgar, gospodinja iz Dolenje vasi 59 — stara 54 let; Olga Tajhman, upokojenka iz Zagreba — stara 58 let; Andrej Jalovec iz Mrzlave vasi 35 — star 68 let; Anton Jurač, kmetovalec iz Bizeljskega 130 — star 53 let. nja iz Trbovelj. Opekarna 3 r. - stara 51 let; Terezija »e-v niča Korent roj. Peterlin, gospo- Izven porodnišnice sta bila dinja iz Trbovelj, Trg svobode 27 — stara 72 let; Angela Brinar, gospodinja iz Trbovelj, Novi dom 5 — stara 53 let; Marija Sajovic roj. Drnovšek, gospodinja iz Trbovelj, Savinjska c. 28 — stara 50 let. rojena dva dečka In 1 deklica. Poročili so ee: Anton Fakin, delavec iz Sevnice, in Terezija Imperl, gosp. pomočnica iz Dol. Boštapja; Stanislav Kragl, mizarski mojster, in Ana Mirt, šivi- 8.05 Dalmatinske narodne pesmi; 9.10 Vesele počitnice; 10.10 Od tod in ondod; 11.30 Zabavni kalejdoskop; 12.05 Melodije iz Bele Krajine; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Simič: Kolonizacija . in zaščita gozdnih mravelj; 13.30 Iz slovenske glasbe nekdaj In danes; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavna medigra; 17.05 Koncert po željah pošlu-šavcev; 18.10 50 minut turizma in melodij; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 10. avgusta 8.30 Zabavni kalejdoskop; 8 55 Pionirski tednik; 9.48 Nekaj narodnih nam zapoje Darinka Režek; 10.10 Od tod in ondod; 12.05 10 minut » »Črnimi oglarji«; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Hrček: Proizvodnja namiznega grozdja; 14.00 Glasbeni omnibus; 14.35 V narodnem tonu; 15.20 Napotki za turiste; 17.05 Solist tega tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 20.15 Tedenski zunanj e - politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Zaključni račun ZASAVSKEGA TEDNIKA za leto 1961 AKTIVA L OSNOVNA SREDSTVA: nabavna vrednost odpisi II. OBRATNA SREDSTVA: din v 000 din 1,032.940 639.514 sredstva na žiro računu 2,048.080 dolžniki za naročnino 56.935 dolžniki za oglase 1,091.700 ostale terjatve 111.059 Skupaj PASIVA I. SKLAD OSNOVNIH SREDSTEV 393.426 H- OBVEZNOSTI: neporavnani računi predplačilo naročnine predplačilo oglasov ostale obveznosti IH. SKLAD OBRATNIH 3,307.774 SREDSTEV 3,701 J00 din v 000 din 1,277.967 20.410 277240 184.000 393.426 1,759.617 1^48.f57 3,701200 V letu 1961 je izšlo 52 številk v nakladi 298.450 izvodov ali 5739 izvodov na številko, kar pomeni 13,40-odstotno znižanje v primerjavi z letom 1960. Od doseženih dohodkov odpade na: Z izdajanjem lista so nastali naslednji stroški: SOBOTA — 11. avgusta 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.10 Zabavni kalcidoskop; 9.40 Pesmi in priredbe Emila Adamiča poje LKZ p. v. Milka Skoberneta; 10.10 Od tod in ondod; 11.30 Zabavna ruleta; 12.05 Trio Slavka Avee-nika; 12.15 Kmetijski nasveti - Inž. Tone Zorc: Problematika pitanja govedi v organiziranih pltallščih; 13.20 Nekaj popularnih melodij; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Malo instrumentov — veliko glasbe; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Vedri napevi; zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši ... Stane Stražar: Juriš od Trojice do Škocjana; 11.50 Nekaj melodij za dober tek; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Zbor Donskih kozakov; 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Hitri prsti; 16.00 Humoreska tega tedna — A. Upit: Brezbožnež; 17.05 Športna nedelja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Vaša pesem — vaša melodija; 20.50 Športna poročila. PONEDELJEK - ».avgusta 8.05 Narodne pesmi iz Vojvodine; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Melodije raznih dežel; 11.30 Zabavni kalejdoskop; 12.05 Božo in Miško pojeta; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Be-vec: Umetno sušenje mlade živalske krme za potrebe našega Agrokombinata; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.20 Pojo moderni vokalni ansambli; 17.05 Arija skozi stoletja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Z letošnjega dubrovniškega festivala. TOREK - 14. avgusta 8.05 Tri Hatzejeve rapsodije; 8.25 Zabavni kalejdoskop; 9.41 Pihalni orkester JLA; 11.00 Košček Švedske; 12.05 V narodnem tonu; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Erik Eiselt — Inž. Jože Verbič: O silaži in siliranju; 13.30 Iz vlog Marije Callas; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15 30 V torek na svidenje; 18.30 Poje Mariborski komorni žbor p. v. Rajka Sikoška: 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 20.30 Radijska igra — Marin Držič — dr. Mirko Rupel: Boter An- dr ash. SREDA — 15. avgusta 8.05 Pisana orkestralna matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Igrajo »Štirje fantje«; 11.15 Človek in zdravje; 12.05 Kmečki valčki; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Korošec: Trave in detelje lahko sejemo tudi v avgustu; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.35 Zabavna glasba; 15.20 Poje komorni zbor RTV Ljubljana; 17.05 Šoferjem na pot; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Večer ob zabavni glasbi. Posekali so na j višji topol na svetu V bližini Sombora ee pred naše izseljence. vseh vseh din dohodkov •/, din stroškov % naročnino 3,785.645 22,86 osebni izdatki 3,180.996 18,87 oglase 10,020.530 60,49 materialni izdatki 12,300517 74,27 dotacije 2,758.171 16,65 ostali izdatki 1,27007 6,86 Presežek izdatkov nad dohodki znaša 191.874 din; kril se bo iz pribhka poslovanja prejšnjih NEDELJA - 12. avgusta let. 8.00 Mladinska radijska Trbovlje, dne 15.2.1962 igra - Astrid Llndgreen: Honorarni knjigovodja: Predsednik izdajateljskega sveta: Glavni urednik: Erazem in potepuh - I; 8.55 Robert PlavŠak Slavko Boltam: Stane Šuštar Vedri intermezzo; 9.05 Z 18.10 Pesmi raznih narodov; 18.45 Naši popotniki na tu- nedavnim posekali topol, o jem; 20.00 Za prijeten ko- katerem se strokovnjaki me- neč tedna; 22.15 Oddaja za nili, da Je najvišji na svetu. Star je bil 45 let. višina, ti Jo Je dosegel. Je pa znašala 37 metrov. Neki vihar pa je lansko leto topol tako močno poškodoval, da so ga morali sedaj posekati. 10 # ZamtvoM • «»• Tisti trenutek Je prišla do hiše matere Uršule še neka ženska, ki je imela zakrit obraz. Tedaj sta vojvodinja in usmiljena žena Uršula prestopili prag hiše. Ferina ju je videla ln pomislila: — Prišla sem prepozno! Vojvodinja je zvedela resnico in je prišla po svojo hčer. Sedaj je vse propadlo! Vendar je pa Perino zgrabila radovednost in hotela je zvedeti, kaj se je zgodilo. Zato je pre-stopila hišni prag. Toda kakšno presenečenje jo je čakalo: v drugi sobici je našla vojvodinjo ln mater Uršulo. Na obrazu vojvodinje je brala presenečenje, mati Uršula pa je bila vsa obupana. Solze so ji drle po licih, vojvodinja pa jo je skušala potolažiti. Mati Uršula se je nato obmlia k Perini in jo vprašala: — Ali ste jo videli? Mi lahko poveste, kje je? — O kom pa govorite? se je začudila vede-ževalka. — Govorim o ubogi, slaboumni deklici, ki je bila pri meni. Perina je morala napeti vse svoje sile, da se ni onesvestila, ko je zvedela, kako so se ji podrli vsi upi. Samo vojvodinja de Simeuse je ostala mirna. Perina je vedela, da je slaboumna deklica njena XAVIER Dl* MONTEP1N 40 Maščevanje in ljubezen hči. Toda kako naj si razlaga prihod te bogate ženske v tako revno hišo? — Torej, je dejala mati Uršula proti Perini, vi deklice niste videli? Kaj pa pravzaprav iščete tukaj? — Slišala sem, da ste dobri za reveže in sem vas prišla prosit, da bi mi pomagali. Mati Uršula jt >e takoj ponudila nekaj denarja. Perina ec Ji je zahvalila ln dejala: — Veselilo bi me, če bi vam lahko v čem po-mu-ala. Razumela sem, da je ravnokar pobegnila te vašega stanovanja slaboumna deklica. Bila bi zelo vesela, če bi mi dovolili, da vam jo pomaeam iskati. — Z veseljem sprejmem vašo pomoč! JI je odvrnila mati Uršula. — Z veseljem sprejmem vašo poinoč! _____ Potemtakem se bom takoj lotila dela. Prosila bi vas pa, da ml natančno opišete dekle, da bi Jo lahko hitreje spoznala, če jo bom kje srečala. Mati Uršula je Perini do podrobnosti opisala Izidoro de Simeuse. Ko je le ta opisovala pobeglo dekle, Je vedeževavka budno opazovala vojvodinjo, vendar na njej ni opazila najmanjše vznemirjenosti. Perina le to njenega vedenja spoznala. da je gosna de Simeuse prišla čisto po naključju v to hišo ln da niti ne sluti, da je slaboumno dekle niena hči. .... Ko je mati Uršula do potankosti opisa a Izidoro, je vojvodinja dala nekdanji vedeževavkl dva louirdora. Perina se je potem umaknila ln obljubila, da bo kmalu pripeljala slaboumno de-kli-o nazaj. Kmalu nato se te poslovila tudi vojvodinja in dala materi Uršuli večji znesek denarja za reveže. Mati Uršula Je takoj odšla k družini Jacqucl-llne, da še enkrat poizve, kako je prišlo do tega, da je slaboumno dekle odšlo Iz njene hiše. Jf>.cqueltina ji Je povedala, da se ji ni ljubilo plesti, pač pa je začela peti neko pesmico. To je vzbudilo Izidorino pozornost, tako da jo je Jacpuellina ogovorila. Izidora Ji ni ničesar odgovorila. Dekletce Je tedaj začelo ponovno pe- Kar naenkrat pa so mimo hiše prišH vojaki — godci, ki so Igrali. Ko je Izidora zaslišala Igranje, jc odšla k oknu, ko pa je godba zavito v drugo ulico, jc tudi JacquelHna stekla za njo. Na ulici je dobila nekaj dragih deklic, s katerimi se je začela Igrati. Ko pa se je čez kakšne četrt ure vrnila v sobo, Jo je našla prazno ... Preiskala je celo stanovanje, a Izidore ni bilo nikjer. Zato Je odšla k materi In ji vse povedala. QUER JEANOV NEMIR Približno isti čas, ko Je Izidora zapustila sobo matere Uršule, Je baron Ouerjean nemirno hodil po svoji sobi. Bil Je bled In ves to sebe. Mrmral Jc neke besede ln kletvice. Od tiste noči, ko je Ouerjean priredil v svoji hiši pustni ples In je markiz Renč de Rleu* de- jal njegovi ženi: »VI niste Izidora de Simeuse!« baron ni več mogel mirno spati. Zastonj so bile vse njegove kletvice in tekanje njegovih služabnikov, da bi odkrili, kje stanuje njegov najhujši sovražnik. — Takšno življenje ni več življenje! je vzkliknil In pozvonil. V sobo je stopil služabnik Malo. — Kako se počuti danes Coqueliot? — Čisto je že zdrav. — Kje pa je? — Na vrtu. Zdravnik mu je dejal, da mora vsako jutro najprej na sprehod, potem pa naj zajtrkuje. — Ali misliš, da bi bil že sposoben opraviti kakšno nalogo? — Seveda, prav' tako kot jaz, samo če ni izgubil dobre volje za delo, kar pa ni izključeno. — Potem mu povej, da želim govoriti z njim. Malo je takoj odšel in kmalu je vstopil v sobo ranjeni razbojnik. — Veseli me, ga je pozdravil baron, da sl že okreval! — Zelo prijazno od vas, gospod baron, da se zanimate za moje zdravje. — Pogrešam tvoje usluge. — Napravil bom vse, kar želite, samo da nadomestim Izgubljeni čas. — Najprej te moram vprašati: ali mrzli tistega, ki te je tako premikastil? — O, če bi samo lahko dobil v roke tistega capina! je vzkliknil razbojnik. — Toda zapomni sl, da se moraš maščevati tudi za svojega gospodarja in ne samo, da se oddolžiš velikanu, ki te je premikastil. — Seveda, toda tega plemiča ne morem najti. Nisem namreč videl njegovega obraza in ne vem, kje bi ga lahko našel, — Jaz ga pa poznam! — V lem primeru bom kaj lahko z njim poravnal neplačane račune. Umreti mora od moje reke, gospod baron. — Piše se markiz Rene de Rleux, je pristavil Querjean. — Toda kje stanuje? — To moraš ti odkriti, kajti markiz se skriva pred menoj. Ti imaš obilo prijateljev, ki so dan in noč na pariških ulicah. — Da, mnogo jih imam. Samo sporočiti jim moram, kaj bi rad zvedel, in kaj kmalu bomo odkrili lega gospoda, kajti moji prijatelji najdejo tudi šivanko v kopici sena. — Toda opominjam te, Coqueiicot, da pri tem delu ne smeš izgovoriti niti enkrat mojega imena. . — O, moji prijatelji ne .sprašujejo za ime, če so dobro plačani. — V tej mošnji je, jc dejal baron, dveslo louisdorov. Razdeli jih svojim prijateljem. — To je dovolj, gospod baron. Toda dovolite mj še vprašanje: kakšna nagrada čaka vašega služabnika, ee mu njegovo opravilo uspe? — Petsto louisdurov, če odkriješ, kje stanuje markiz, in tisoč, če ga umoriš. — Odlično, gospod baron! Toda postavljam še pogoj: omenjenih petsto ali tisoč louisdorov ne sme biti iz naše kovnice. - Veljg, — Prav, tedaj se bom takoj lotil dela. O, naj se pazi markiz de Ricux! Od jutri dalje ga bom začel Iskali ln rečem vam, da ga bomo čez tri dni našli. Gospod baron — lahko se popolnoma zanesete name! ČLOVEK ALI DUH Vojaška glasba je izvabila ubogo Izidoro do hišnih vrat in ker ni bilo Jaequelioe, je odšla na ulico. Sla je za vojaško godbo, Ker pa je hodila počasi, so kaj kmalu zamrli v daljavi zadnji glasovi godbe. Ze po sto korakih od stanovanja, kjer je prebivala vdova, je Izidora zašla v stransko utico. Izidora je šla s sklonjeno glavo in nihče ni mogel opariti, da je dekle duševno bolno. Oblečena jc bila v enostavno obleko, ki ji Jo je dala mati Uršula. Njeni koraki so bili mirni in umerjeni. Tako niti njeno vedenje niti njena zunanja podoba ni imela ničesar, na kar bi opozarjala ljudi na utici. In tako Je prehodila neštete utice. Končno jo je utrujenost prisilila, da Je nehala tavati po uticah. Bila je že skoraj na robu mesta, na prostoru, kjer J« bil zložen kup tramov. Usedla ee je na neki tram, da bi se odpočila. Glavo jc naslonila na roke in začela strmeti v reko. (Dalje prihodnjič) N. Tatar: 29 Ukleti partizan — Pa to so bili vojaki tristo devetinšest-desetega polka! je vzkliknil Komnen. — Vrag naj to ve! Mnogo jih je, pravi Miraš in vliva olje na svoj puškomitraljez ter pregleduje njegove dele. — Toda to je važno. V njem so bili legionarji. To je mešana enota. Laže se bomo znašli, če naletimo na Nemce. Imamo tudi značke te divizije — je pojasnil Komnen. Na kratko jima je obrazložil hitoriat divizije, katere jedro je bil tristo devetinšest-deseti legionarski polk, ki je bil zdecimiran v Rusiji. Divizija je bila dviinštiridesetega leta iormirana v Avstriji. Eno petino divizije so sestavljali Nemci, ostali pa so bili mobilizirani v krajih, ki so bili pod Paveličevo oblastjo. — Ti moraš odvreči ali puškomitraljez ali pa avtomat — je končal Komnen in se obrnil proti Mirašu. — Kaj bi bilo boljše? vpraša Miraš. — Bilo bi videti nenavadno, da ima trojica dva pučkomiiraljeza. Ti boš moral igrati vlogo Novako\ega pomočnika. Drugače ne moremo nosili municijo za obe orožji — odgovori Komnen. Miraš tedaj z obžalovanjem pogleda( očiščen puško mitraljez. Vedel je pa, da mu bo tako iaže. Zato hitro razstavi sestavne dele »čarca« in jih razmeče naokrog. Potem zbere šaržerje in municijo za avtomat. — Ne smemo nosili mnogo. Potrebno je, da se luže gibljemo, pristavi Komnen, nato pa ogleduje svojo torbo, obremenjeno od šap-žerjev in rezervne municije za avtomat in puškomitraljez. In odrinili so, ne da bi se krili. Na koncu boste so se ustavili, da pregledajo okolico. Tisti trenutek se ie zaslišal glas avionov. Prihajali so s severa. Dospeli so nad položaje in pričeli z. bombardiranjem. Bili so tam pri Ljubinem grobu in vzhodneje. Desno od njih je bila gorska artilerija, ki je po avionih začela s hitrim streljanjem. — Pohitimo! je dejal Komnen. Obšli so potok in prispeli na stezo, ki jih je pripeljala dalje. Od tu so videli položaje, na katerih so pričeli jurišati. Vrh Ljubinega groba je žarel v ognju eksplozij. — Tam ne bo ostal nihče živ, pravi Nikola. — A mi hočemo prav tjakaj! pravi Komnen. Odrinili so. Izza ovinka so opazili prihajati nemškega majorja, ki sta ga spremljala dva vojaka. — Priprvi se! — šepne Komnen, umikajoč se s steze. Major pride in hoče vprašati, kdo so ti trije vojaki. Toda Komnen naglo naperi avtomat in zasuje z ognjem majorja in oba vojaka. Pomaga mu rafal Miraševe strojne puške. Prevrnili so jih preko strmine in njihova trupla so izginila. — Te bo zaman iskala njihova mati! Prrr! — in ni več nikjer majorja! sc poskuša šaliti Novak. — Pohiti na levo, da se umaknemo, kar morejo dognati, kdo strelja v tem pravcu, pripomni Miraš. — Tega ni nihče .slišal, pravi Komnen in gre dalje po stezi, roko pa je imel na avtomatu. Pred njimi se odpre razgled proti Ljubinem grobu. Kolone vojakov pod čeladami so se vzpenjale pod zaščito artilerije in številnih mino-metalcev. V dolini pod hosto je bila pravilno razporejena artilerija. Gorski topovi so poskakovali. Roke artilerijcev so delale kakor stroji, s točno preračunanimi gibi, kakor na poligonu. Kolona tovornih konj je prispela ia prinesla municijo. Na visoki planoti nekoliko dalje in levo od artilerijske divizije jc bila divizija težkih minometalceV. In dalje proti položajem in v samem bojnem razporedu so bile baterije srednjih in'lahkih minometalcev. — Jurišajo! — pokaže Miraš z roko. Komnen je opazoval. . i — Glej, glej, kako cepajo! — se je ra» greva! Novak. I j (Nadaljevanje sledi) | , KOZARA najboljši film v Pulju to je film »Minuta za umor«.ma »Kozara« in Radenko Ta film je bil ocenjen v svo- Ostojič za režijo filma »Sa-jem žanru kot soliden. ša«. Krivico bi pa delali ostalim „. . ..... filmom, če jih ne bi omenili, , ,Zla‘° arCn° Je z.inja p?de-saj so prav tako doprinesli mI1!! ',",' ^logo svoj delež k uspehu letošnje- Mal ,. Z. . "Nadštevilna«, ga filmskega festivala. Tako nadal,Je MlJU ^'fksmu za vlo-je bilo zelo zanimivo pred- g? B ago-|e. v fl j”11 ‘>Dr << Za vajanje filma amaterjev »Ka- vogo v fdmu »Koza- plje, vode in bojevniki«, [V' ,in v filmu "Slbirska ^ kljub temu, da je Arena iz- e° Pilili nagrado 200.000 din Oliveri Markovič. žvižgala avtorje. Mladim re- žiserjem tega filma je treba Vffh nagr.ad. ie bi‘° izreči polno priznanji, saj si ,nih v vlsmi preko 3-I50 m>0 jugoslovanski film lahko obe- 'n' ta od njih boljše uspehe. To Slovenci smo dobili samo je v sedanjem času, ko tudi posebno diplomo, ki jo prej- mi tipamo in iščemo nove prijeme, prav gotovo pomembno in pohvalno. me Marjan Vodopivec za glasbo v filmu »Družinski dnevnik«. Žirija je še posebej opozorila na filme »Medaljon s tremi srci«, »Čudno dekle« in »Družinski dnev-Kot je bilo pričakovati, je nik« zaradi njihove usmerje-Kozara« uspela in zasluži nosti k vsebini sodobnega življenja. Največji uspeh je pa doseglo podjetje »Avala »KOZARA« - najboljši film leta tudi vse priznanje. To je film, ki je od vseh doslej v Jugoslaviji narejenih filmov film«. V raznih vlogah pa so najboljši. Film človeka pre- se v teku festivala pojavili vzame in kdor si ga je ogledal, ga ne bo zlepa pozabil. novi igravci, novi režiserji, nova imena, ki bodo tudi Nada Pataki v filmu »Poklican je 1 V. 3« »Kozara« ni navadna vojna imeli svoje mesto v prihod-kronika, temveč je več. To njih filmskih ustvaritvah. — je zgodovinski prikaz slavne Nov rod nam raste tudi v epopeje Kozare, pretkan s filmski umetnosti in vsako tragičnimi prizori, film ob leto nam festival jugosiovan-sodelovanju več tisočev ljudi, ekega filma prinaša novo Film »Kozara« je na platnu ustvaritve, nova imena, ki oživil resnico, dogodke, ki so dajejo pečat razvoju in na-postali slavna legenda. Vsi, predku jugoslovanskega fil-ki so sodelovali pri tem til- ma. mu, od producenta »Bosna Zavcsa je p^, mmski fe_ Ol^ere »tival v Pulju je končan, in Bulajiča, yuver« ^ fi]iši n(> M^kovič Berta Wh tilmov> ki bodo na spo- ta L dragih, Služijo vse redu Prihodnje leto, ko bomo la priznanje cela država. 6tal° 1,0(50 nove ustvaritve y na tem področju, pojavili se bodo novi filmski igravci in Za najboljši film leta je bila proglašena »Kozara«, ki režberji' je prejela nagrado Velike novL rcž S J ' zlate arene. Veliko srebrno Mi Slovenci si samo želimo, areno sta pa prejela filma da prihodnje leto ne bi bili »Saša« in »Nadštevilha«. Pr- tako siromašni na področju vega je režiral Radenko Osto- sedme umetnosti, namreč da jič, drugega pa Branko kot smo bili letos, kar po-Baucr'. bi bili v njej bolje zastopani, Posebno priznanje je dobil sebno velja za »Triglav film »Kaplje, vode in bojev- film«, ki razpolaga že z hort iki«. Zlate areno za režijo gato bilanco uspehov na pod-žirija ni podelila, pač pa.je ročju jugoslovanskega filma, zrado po 300.000 din dobil nagrado po Veljko Bulajič za režijo fil- STANB 9U9TAR Več ali manj je že samo vzdušje pred pričetkom letošnjega filmskega festivala v Pulju pokazalo, da bo glavna In tako je tudi bilo. Pred začetkom festivala je bil še spor glede. Bulajičevega filma »Kozara«, ker le-ta ni bil uvrščen, da se z njim festival začne. To priznanje je letos dobil film »Saša« in je bilo tako tudi prav. Ce bi Bulajičev fum »Kozara« predvajali na začetku festivala, bi ta' prireditev izgubila na svojem pomenu ter pri pričakovanju, kaj bo prinesel film »Kozara« — še več: smo v ustvarjanju jugoslovanske filmske proizvodnje le krenili korak naprej. Tako so se zraven Bulajičevega filma »Kozara« odlikovali še filmi »Saša«, »Nadštevilna«, »Medaljon s tremi srci«, Poklican je tudi V.3« ter »Sibirska lady Macbeth«. Kot že omenjeno, smo se Slovenci letos predstavili na festivalu samo z dvema filmoma, v konkurenci z »Družinskim tednikom«, okoli ka- »Dr« — Mija Aleksič (v sredi) v filmu »Dr«, za katerega je prejel Veliko zlato Areno Za vlogo Blagoja Iz filma »Kozara« bitka za najboljše filme potekala med beograjskimi filmskimi podjetji ta da Slovenci, ki smo bili letos na tem področju zelo skromni, ne bomo Imeli dosti iskati pri končni podelitvi filmskih nagrad. predvajanje »Kozare« takoj terega predvajanja je nastal prvi dan festivala bi ohladilo v Areni mali incident, ki ga zanimanje za ostale filme. V je žal zakrivilp tehnično vod-sedmih festivalskih dneh smo stvo. Izven konkurence pa je videli letošnjo bero filmov. — bil prikazan od slovenskih Naj bo že mnenje tega ali filmov v informativni sekciji onega kakršno koli že, je le še Kavčičev film v proiz-vendar treba priznati, da vodnji podjetja »Viba film«,