128. številka. Ljubljana, v torek i), junija XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan sveder, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-Ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Jleta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr Za na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narodna napredna stranka. .Slovensko društvo" sklenilo je na svojem javnem shodu, da se bode naša stranka odslej imenovala narodna napredna stranka in da bode društvo z drugim semestrom začelo izdajati Bvoje glasilo „Rodoljuba", ki bode izhajal dvakrat na mesec. Oba sklepa bila sta umestna, ker sta bila že davno potrebna. Stranka naša, dasi šteje v svojih vrstah veliko večino razumništva slovenskega in se opira tudi na kmetsko prebivalstvo, ni še doslej imela svojega imena. Da jej tako dolgo nesmo nadeli nobenega imena, zgodilo se je zaradi tega, ker smo hoteli prikrivati razdor, ki je poslednji čas nastal v Kranjski, ker se je mislilo, da bi s takim imenovanjem razkol postal ukutneji, deloma pa tudi zaradi tega, ker so nekaterniki še vedno upali, da se nasprotstva zopet utegnejo poravnati in da se mej nas zopet vrne sloga in jedinost, da bodemo zopet vzajemno delovali, kakor smo prejšuje dni. A brezdomovinska nasprotna nam stranka, ki se evfemistično imenuje klerikalno, pokazala je s svojim postopanjem v najnovejši dobi, da so vsi taki upi bili le prazne pene, da se bode razpor še nadaljeval in najbrže širil, da torej ni več nobenega pravega razloga, prikrivati ga. Razpor imamo z vsemi njegovimi usodnimi posledicami, zato treba, da se kot posebna stranka crganizujemo, da z vso odločnostjo začnemo zavračati in pobijati nasprotne nam stranke načela in nazore, ki so naši narodnosti kvarni in pogubni. Zato smo si tudi nadeli ime narodne n apredne stranke, da je vsa-cenm jasen naš smoter, naša poli tiska mer. Napredek je našega probujenega stoletja gaslo in kdor v občnem tekmovanji ne napreduje, ta zaostaja. Ta resnica velja za pojedinca, kakor tudi za narode in politiške stranke. Zato se naša stranka, ki hoče napredovati na narodnem polji, ki hoče napredovati v omiki in si s tem napredovanjem pridobiti vse udobnosti in blaginje naše dobe, imenuje narodno napredno, in to ime je žo program. Kakor potrebno je bilo to ime, tako pereče nujno je bilo izdavanja posebnega društvenega glasila, katero bode zahajalo v najširše kroge in po- učevalo prosti narod v političnih, gospodarskih in obrtnih zadevah, in katero bode tako malo stalo, da bode vsacemu pristopno. Društveno glasilo .Rodoljub" bode sredstvo, po katerem bode naša stranka v vedni dotiki a svojimi pristaši in somišljeniki po deželi, s katerimi bode pospeševala svoje političko delo in uničevala nasprotnikov napore in zlobne nakane. Društveno glasite .Rodoljub" ima širno polje pred seboj. Širiti mu je omiko in napredek, seznanjati narod s pridobitvami ia izumi naše dobe, zavračati pa brezdomovinska spletke in one mračne nazore, katerim dandanes v na« ni več mesta, marveč spadajo mej srednjeveško šaro. In zaradi tega, ker bode listu tak namen in tolik delokrog, treba je, da se ga oklenejo vsi rodoljubi, ki se prištevajo stranki napredka. Zato treba, da ga vsak priporoča pri svojih znancih in prijateljih in mu tako gladi pot v slednjo kmetsko hišo, da bode „Rodoljub" najbolj razširjeni list ia da bode števib njegovih naročnikov dokaz, da ima „Slovensko društvo', oziroma za njim stoječa narodno napredna stranka zares ogromno večino naroda za seboj. Šest-, sedem- ali osemletno šolanje? (Konec) Zategadelj uprašam: Ali bi ne bilo povsem boljše, ko bi so vsa primerno skrčena učna tvarina (saj bistvenega bi ne bilo treba nič izpustiti!) — kot .minimum", katerega bi „moral" vsak učenec doseči, ako mu je to sploh mogoče do tedaj, ko je posilnemu šolanju popolnem odrasel, t. j. do 14. leta — razdelila namestu na osem, samo na šest letnikov; šolanje pa bi ne bilo pri vseh učencih jednako: pri pridnih in nadarjenih naj bi trajalo 6 (od 6.—1'2.), pri manj pridnih in zmožnih 7 (od G.—13), pri lenih in zabitih učencih pa celih 8 let (G.—14.). Pred 14. letom bi se torej smeli izpuščati le tisti učenci, ki so vso učno tvarino ljudske šole prebavili, t j. vseh G letnikov s povoljnim uspehom dovršili ter v vseh predmetih zadoščali, n.: pa, kakor je to sedaj predpisano: kadar so se „zadostno" (?) brati, pisati in računiti naučili ; kakor da bi drugi predmetje za življenje ne bili potrebni! Komur bi se iz tehtnih razlogov do- volilo, da sme še le s 7. ali celo 8. letom v šolo stopiti, on bi se ve no mogel biti oproščen pred 13., oziroma 14. letom. — Saj je v srednjih šolah ravno tako; le posebno nadarjeni in pridni dijaki dovršijo šolo v normalnem času, drugi pa morajo več ali manj razredov ponavljati. In tudi pri vojakih služijo po novejših določbah nekateri jedno, drugi dve, ostali pa cela tri leta. Sedaj nuj še ob kratkem omenim raznih pred-nostij priporočane sisteme: 1. UČouci, ki bi kakorkoli za jedno ali dve leti zaostali, mogli bi konečni smoter ljudske šole še vedno doseči ter si glavnih, za življenje potrebnih vednostij pridobiti, kar pri drugačnih sistemah ni mogoče. Tudi bi jih omenjeni smoter mnogo več doseglo, nego zdaj. 2. Pouk bi bil ložje in temeljiteji zlasti na manjrazrednih Šolah, ker bi se potem ne bilo treba na toliko stopinj ozirati. 3. Sole so povsod prenapolnjene; ako bi se pa smeli nekateri učenci že z 12., oziroma 13. letom izpuščati, bi se iste ne. mnogih krajih znatno olajšale. 4. Otroci bi gotovo veliko redneje v šolo prihajali ter se pridneje učili, vedoč, da morajo drugače jedno ali dve leti dalje v Šolo boditi. Pa tudi stariši, ki želijo svoje otroke prej ko prej šole oprostiti, bi nanje gotovo skrbneje pazili ter jib bolje v šolo in k učenju priganjali, kakor se to zdaj godi. 5. Sedanje olajšave v poslednjih dveh letih niso šoli nikakor na korist, ker preuzročujejo velik nered. Bolje je, da se otroci, ki so vsem terjatvam zadostili, iz vsakdanje šole popolnoma izpustijo, ostali pa še nadalje, in sicer strogo ter brez kake olajšave k šolanju silijo. G. Ali je pravično od nekaterih učencev več znauja zahtevati, kakor od njih velike večine, ki onih ne morejo ali nečejo dohajati ter vse jednako dolgo v šolo siliti? Ljudske šole pravi namen je, kolikor največ mogoče učencev (najmanj večino) privesti do nekega gotovega smotra, do popolnega in dovršenega znanja, ne pa nekatere posameznike kolikor mogoče izobraziti, pri tem pa večino zanemarjati. 7. Ljudska olika bi po moji sistemi nikakor ne trpela; in če bi se tudi učna tvarina navidezno skrčiti morala, som vender trduo prepričan, da bi naša ljudska šola v resnici rodila boljši sad, kakor ga more pri sedanjih nerednih in negotovih razmerah. 8. Sedanja ljudsko-šolska naznanila [in spričala so skoraj LISTEK. Ljutomerčani Triglavanom dne 7. junija 1891.*) Čestito nam društvo „Triglava", PriŠedse v prijazni uaš kraj, Kjer v divni krasoti vse plava Tu bodi Ti lepa zabava, Veseli Te „Štajerski raj", Sloveča naj vinska gorica, Srce Ti razjasni in licu' Mladeniči, sladka nam nada, Vesele bodočnosti up; Ko struna te struno se sklada, Mir, sprava med Vami naj vlada, Nezloge ne Blabi vas strup, Za slavo, za čast domovini Gorečnost Vam v srcih ne mini! Glej, kakor bučelice rade Po cvetji nabirajo med, Ko buji v njem drevje, livade, Vi znanostij raznih zaklade, Omike nabirate cvet; Omika Vam slajša življenje, V življenji Vara lajša trpljenje. Srce Vam nikdar ne upadi, Značaj Vam oBtane naj čist, Ko solnčni svit v mili pomladi; Da zuanostij Vaših zakladi Slovencem bi bili v korist! Za dom in za narod skrbeti, Najlepše je delo na sveti. *) Ta pozdrav došel nam jo zakasnelo. B. F. Uredu. Kod in kako jaz iščem letošnje spomladi. (Vromenoslovua jereinijada v treh spevih.) I. Kakor druga leta dosedanjega potovanja bvo-jega vzletel sem bil tudi preteklo zimo takoj po novem letu na „solnčni jug" — spomladi naproti. No, letos se mi je moja jugomanija kaj slabo obnesla! Na Pivkinih livadah, kamor sem se bil iz prva namenil umakniti se sibirijski zimi iz čmeri- knstega mogljišča; naletel sem na seženj debeli sneg, po katerem sem gazil tja do Razdrtega celi dan. Tu na prelazi v Vipavsko dolino pa so bili toli visoki zameti, da mi je Nanosov llinko, ki je vender precejšen junak, z velikim naporom prebredel tir preko Rebernic. In v opevani dolini ob vznožji gorostasnoga Nanosa sem prišel Btoprav takorekoč iz dežja pod kap ! Ne samo, da sem i oudu moral preskakovati po cesti nakopičene grmade snega, kakeršnib Žive dni nisem videl v dolini Vipavski, imel sem so boriti še po vrbu z besnečo „biirjo", katera se je igrala z menoj toli zlobno, kakor mačka z mišjo! . . . Ves prezebel in obtolčen sem se potem ko-lebal z ognjišča na ogujišče pod širokim ledjem NanoBovim navzdol malone cel mesec. Nu, zabave tu baš nisem pogrešal! Na Lozicah me je kratkočasil pobratim Žvanko s šaljivim pripovedovanjem, kako se mu je godilo nedavno tam doli v Novem brnita pri veseljaku „Štembiirji". — V Šent-Vidu smo pekli kostanje, zalivajoft jih z ognjevitim „Ro-landcem", katerega nam je prijatelj Filip naposled zabelil s presladkim pikolitom iz 1. 1834. — pridelkom svojega strijca, slo većega „vinorejca" Ma- brez vse veljave; a ko bi moj nasvet obveljal, dobila bi ista najedenkrat velik pomen. Tudi klasifikacija bi postala bolj zanesljiva, ker bi morala potem biti stroga in natančna, kakor je to v srednjih šolah. In ob jednem bi se tudi znatno povzdignil ugled učiteljev, ker bi bilo namreč od njihove razsodbe odvisno, kedaj sme ta ali oni učenec iz šole stopiti. 0. Navadna ljudska šola ne more nikdar toliko doseči, kakor meščanska šola; zategadelj je po mojih mislih neopravičeno, višje oddelke ljudskih šol (G.—8.) vsporejati z razredi meščanske šole; temveč poslednja bi se morala na prvo, rekše na nje najviši razred ali oddelek naslanjati. Sedanja triruzredna meščanska šola naslanja se, kakor rečeno, na 5. razred (letnik) ljudske šole; ako bi pa cela ljudska šola štela G letnikov, tedaj bi bilo želeti, da se tudi meščanska šola skrči na dva razreda, tako da bi tudi zanaprej obe šoli skupaj tvorili osomrazrednico. Za dve leti bi potem še marsikdo dal svojega otroka v mestu dalje šolati, v tem, ko so tri leta zdijo mnogim že nekoliko — preveč. Tudi kot pripravnico za učiteljišča bi bile dvorazrednice primernejše, ker se sedaj vsakdo rad ogne dolgemu triletnemu pripravljanju. Da bi dvorazrednice mnogo manj stale, ker bi bilo za vsako izmed njih le treh učiteljev treba, omenim le mimogrede. Zato bi se jih pa lehko toliko več osnovalo! 10. Učenci, ki bi dobili odpustoico pred 14. letom, bi se lehko do tega časa silili v posebno „ponav-ljalno in nadaljevalno šolo" ; taka šola bi bila se ve povsem drugačna, kakor ona v zmislu Lichten-steinovega predloga, ker bi bili v nji zbrani samo najboljši učenci; no vender mislim, da bi take šole ne bilo ravno treba, menda bi bilo tudi število učencev prepičlo. Vsekako pa bi bilo želeti, da bi ostal učitelj z dotičnimi učenci do njih 14. leta v nekaki dotiki, morebiti tako, da bi jim redno jeden-krat ali dvakrat v tednu izposojal knjige iz šolar-ske kujižnice ter jih neprestano unemal k nadalj-nemu lastnemu izobraževanju. Ugovarjati bi utegnil kdo, Češ, da je vender prezgodaj, nekaterim otrokom že z 12. letom odpustoico dati. A pomisliti je treba, kako težko kmetje in drugi ubožnejfii stariši čakajo, dokler jim otroci toliko ne odrasejo, da jim morejo pri raznih delih pomagati ter si tako že sami kruha služiti. 12- do 141etno mladino torej, ki si je vseh potrebnih vednostij pridobila, še nadalje v šoli pridrževati, kjer se tako nič posebnege več ne nauči, ko bi nasprotno starišem doma mnogo koristila, zdi se mi neopravičen" Premožnejši meščuni in tržani pa dajo svoje otroke pozneie itak v kako srednjo ali vsaj meščansko šolo, da se tam nadalje izobražujejo. In tudi uboznejšim, a posebno nadarjenim učencem bi se lehko kaj takega omogočilo, ako bi se jim dovolila primerna podpora iz okrajne blagajnice — Upam, da sem marsikoga prepričal in pridobil za svojo misel. Tudi ta sistema se ve ni brez vseh napak, vender se zdi vsaj meni veliko boljša od doBlej nasvetovanib. In ker daje takorekoč vsem strankam nekoliko prav, utegnila bi tudi najprej vsako izmed njih zadovoljiti. Zategadelj rečem samo še to: „ Primerjajte, in kar se vam zdi najboljše, to Bi obdržite!4 E. B. tije Vertovca. Od ondot meje burja zanesla v „pravoslavno" Podrago. Tam sem vam izvedel kaj zanimive reči! N. pr. kako so se neki najeti (?) agentje-provokaterji trudili, da bi Podražaue raz-kričali za — „ruske panslaviBte", češ, da jim rublji leto iz Moskvo v žep kar po zraku; dalje: kako milo so jih — „izgubljene ovčice* — nepoklicani „pastirji" poganjali v prvotni hlev nazaj itd. itd. Kaj plastiški mi je opisovala stara Božička ovan-geljsko-ganljivi prizor, ko so ji orožniki odvedli sina doli proti „trgu". .Zdelo se mi je, da ga ženejo kakor svoje dni sinu Marijinega", rekla je preprosta žena z nokim ponosnim vznesenjem . . . No, kakor veste, dosegli so vztrajni Podražani svoja prava, za katera so se poganjali okolo Štirideset let in isti preganjani mladi Božič jo zdaj njih izvoljeni — župan. Pravijo pa, da še zdaj nekateri izmej njih hodijo v Trst k službi božji v — pravoslavno cerkev . . . Potem sem pogledal v Manče, kako tamle Draždanci kar z žlico grabijo živega srebra na površji raztresene kapljice ali kali? In na Slapu sem se na samotnem vrtu spominjal, da smo nekoč v ondotnem šatoru veselo opevali g. Borka „zoleny Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. junija. Iz budgetnega odseka. V seji budgetnega odseka razpravljalo se je o dispozicijskem fondu. V imenu levice izjavil je posl. Heilsberg, da bode njegova stranka glasovala v odseku za dovoljenje dispozicijskega fonda in da si pridrži, da v generalni debati o proračunu razjasni svoje stališče o tej budgetni točki. Ta izjava od strani levice, ki je ves čas TaafTejevega vladanja konsekventno odklanjala dovolitev dispozicijskega fonda, je znamenje, da začenja zdaj zaupati vladi, proti kateri je bila dolgo vrsto let v opoziciji. Ta izjava je torej parlamentaren čin velicega pomena in razjašnjuje nekoliko položaj, ker je dovoljenje dispozicijskega fonda na vsak način znak zaupanja vladi, katero je levičarska stranka dozdaj vedno pobijala. Mladočcškl -neuspeh i. Prav dobro se je izrazil Kolinski „Polaban" o navideznih dosedanjih neuspehih MladoČehov v državnem zboru, rekoč: „Dozdaj češki poalanci neso mogli storiti druzega nego konstatovati zmote Sta-ročehov, in to konštatovaoje trajalo bode še precej časa. Pozitivno delovanje ali pozitivne uspehe more le kak priprost človek pričakovati v tako kratkem čusu." Če bi šlo po mnenji nekaterih, bi češki narod že zdaj dal nezaupnico mladočeškim svojim poslancem in volil zopet stare. Nam bo pri visoki politični izobraženosti češkega naroda taka omahljivost ne zdi nikakor utemeljena in je popolnoma naravno, da pri obstoječih razmerah češki poslanci ne morejo delati čudežev. JPrememba volilnega reda. Nemški listi se posebno jezijo nad tem, da je več nemških konservativcev gorenjeavstriJBkih in štajerskih podpisalo dr. Ferjančiča predlog glede spremembe volilnega reda za kmetske občine na Koroškem. Pravijo, da bi bil ta predlog itak našel dovoljne podpore in potrebnih podpisov pri Slovanih, da so nemški konservativci pokazali, da nemajo nič nemškega čutenja, ker ta predlog namerava oslabiti Nemštvo na Koroškem. Nam pa se zdi, da so baš nemški konservativci s svojimi podpisi pripoznali pravičnost zahteve, da se premeni sedanji Slovencem povsem krivični volilni red, ki je sestavljen tako umetno, da jih skoro povsod potiska v manjšino in v odvisnost od nemških sodeležanov. In baš to hoče preprečiti predlog FerjančiČev. Razprava o reformi 11 prave. Skrajna levica ogerske poslaniške zbornice je sklenila zevleči debato o reformi uprave na vsak mogoč način, (lahnel Karolv je izdelal načrt, po katerem bode vedno tudi mej časom žetve od 90 članov neodvisne stranke navzočnih kacih 25 do 30 pri razpravah ter da bode pri vsakem izmej 260 paragrafov vsak član predlagal nekoliko dodatkov in sprememb. O vsakem takem predlogu se bode zahtevalo glasovanje po imenih. Uprašanje je le, če bodo vsi člani neodvisne stranke se hoteli udeleževati te obstruktivne politike, po kateri ni videti, kdaj bode konec razpravam o nameravani reformi. Viiaiije države. Trojna zveza in Angleška. Francosko časopisje se živahno zanima za obnovljenje trojne zveze, oziroma za uprašanje, je li res Italija sklenila tajno pogodbo z Anglijo, ako-pram je Fergusaon oporekal trditvam MiUevoy-a, da so je sklenila taka pogodba, o kateri ae prijavljajo najbolj neverjetne podrobnosti. .Journal des Debata" toži, da je zapadna obal skoro brez obrambe, da je dragoceni arsenal v Cherbourgu izpostavljen vsacemu sovražnemu napadu. V slučaji vojne pa je nevarnost na zapadu večja nego na jugu. V Angliji khiubuk", s katerim se zdaj ponaša tam doli pod košatogozdnimi Gorjanci. Dospevši v trg Vipavski ujamem Ložiškega Toneta. Ponudil se mi je za cicerona, češ, „da se ne izgubim" ter me vodil od „Adrije" do „KorlaČa" tako dolgo, da sem ga jaz zapeljal na Vrhpolje, kjer sva si s čudadelno „Sipo" Lavrenčičevo ot&lila na burji premrle kosti. Isker sivec mi je odnesel sprevodnika v pozni noči proti njegovemu domu, jaz pa som se zatekel na „mramorno" ognjišče k brdkim Urkovim Vilam, kjer sta mi prijatelja Rado-slav in Rajko pomagala prepevati viuoBlavne .bilje" do jutrne zore. — Isto jutro sem zlezel po Sana-borskem žlebu navzgor v Podkraj. Ondu sem občudoval bojevite Amazone podkrajske, kako so kršče-vale v studenčnem koritu nekega trdovratnega mladeniča, po katerega ljubezni so se jim cedile — sol/o: pa, kakor čujem, dotičniku niti voda ni omehčala za njih gorjansko dražestnost neobčutnega srca. — Izpod HruŠiškega gozda sem se obrnil doli na Col, da pogledam, kam je dal prijatelj Kostanjko svojo liro — kakor sem se prepričal, obesil jo je na — krščeno vrbo, na kateri mu je bilo obviselo vidijo vsi listi sovražnika Francoske, akopram „Standard" trdi, da noben anglešk minister ne more skleniti take tajne pogodbe, kakor jo je prijavilo Millevoy-jevo pismo. JFrancosko-ruska zveza. Kakor poroča .Times" stavil se je pred petimi tedni ruski vladi formalen predlog za defenzivno zvezo z Rusijo. Odgovor ae je glasi], da se taka pogodba ne more skleniti, ker je glavni namen carjev vzdržati mir, to pa more le tedaj storiti, če ima proste roke. Poroštvo za is t i no st te veati seveda prepuščamo „Tiraes-u". O intttranji kraljice Natalije. Dobro obiskan strankarski shod liberalcev v Negotinskem okraji izrekel je, da ne odobrava iz-tiranja kraljeve matere. Jednoglasno sklenena resolucija pravi, da je znani sklep skupščine, njegova sankcija in način izvršitve silno kršenje ustave. JPokojninske delavske blagajnice. V francoski zbornici predložil bode minister notranjih zadev načrt zakona o pokojninskih delavskih blagajnicah. Te blagajnice imajo namen preskrbeti delavcu po prostovoljnih vplačilih s pripo-močjo države in delodajalca pokojnino za starost. Će se delavec odloči za prostovoljve doneske, pripomoreta mu država in po njeni odredbi tudi delo-dajatelj. Delavec plača na pr. vsak delavni dan 5 centimov, da dobi pokojnino 300 frankov ali pa 10 cent. za 600 frankov. Vplačevanja prično še le s 25 letom in so nadaljujejo 30 let, potem dobi delavec svojo pokojnino. Delodajatelj plača za vsacega delavca jednako svoto, kakor delavec, država pa doda dve tretjini od doneska obeh. To je v glavnih potezah načrt zakona, ki bode prišel v obravnavo. O napadenem železniškem vlaku. O izročitvi ujetih potnikov do danes de ni nobenega gotovega poročila. Izpuščeni strojevodja Freudiger podal se je s štirimi spremljevalci na mesto označeno po roparjih. Pričakuje se, da se do danes zvečer vrne z ujetniki v Kirkilise. Oblastvom so vsled strahu za življenje ujetnikov roke zvezane. Pruski „Sperrgeldergesetz" te je zakon, ki določa, kako postopati z onimi novci, ki so se nabrali za časa kulturnega boja iz ustavljenih duhovniških plač, vsprejel se je v pruski poslaniški zbornici po zaključkih, kakor so se odobrili v drugem čitanji. Novci bodo se poglavitno izročili škofom v razpolaganje. Angleško-portugalska pogodba. Portugalska poslaniška zbornica potrdila je b 105 glasovi proti G pogodbo mej Anglijo in Portugalsko glede afriških razmer. V gospodski zbornici pričela se je danes razprava o tej pogodbi. Listi izražajo svojo zad o volj nos t o sklepu zbornice. Nemiri v Jeruzalemu. Mej člani grške in latinske cerkve v Jeruzalemu nastal je prepir zarad poprave necega zidu. Prišlo je do tepeža in so bili poslani turški vojaki, da narede mir. To so storili z veliko brezozirnostjo, kajti streljali so mej gosto množico ljudstva. Mnogo je mrtvih in ranjenih. Francoski poslanik v Carigradu poslal je porti energičen protest zaradi tega nepotrebnega prelivanja krvi. Gibanje proti JPamellu. Strastno nasprotstvo proti bivšemu vodji irske stranke še nt ponehalo. Te dni je antiparnellski list .Nationall-Press" Parnella naravnost obdolžil, da je izneveril strankine novce. V polmesečni seji lige v Dublinu je poslanec Hartington ta napad odbil z največjo odločnostjo. Katoliška duhovščina je v prvi vrsti nasprotnikov Parnellovih. Irski nad-tajnik Balfour pa je izrekel nedavno na nekem shodu, da je vender le mogoče, da se bodo odpravili izredni zakoni za Irsko, ker se kaže neko poboljšanje odnošajev. Ubogi deželi bi bilo pač želeti pesniških čuvBtev polno srce — videti je, da pesnik zares mora biti „nesrečen". Kako me je potem burja divila b Cola po cesti navzdol, o tem bi mogel napisati tri kilometre dolgo j erom i j ado! Prijatelj Gorazd nam je nekoč bil opeval kraško burjo; toda toli besne furije vetrove, ka-keršna se vali dereči pogorski reki nalik po kameniti strugi od Cola doli preko Ajdovščine in Križa tjekaj na kraške golicave — te rjoveče simfonije bi nam ne mogel niti približno označiti isti Itihard Wagner! To vam hrumi, piska, cvili in tuli po vzduhu v toli naglo se menjajočih akordih, da se vas polašfia, rekel bi, sodnjednevna groza! Ia nje sila je tolika, da prevrača težke tovorne vozove — ni čudo, da mi je prerahljala trhle moje kosti v vseh tečajih in sklepih, da teden dnij niti hoditi mogel nisem I In vender — koli vzviševalno, da, veličanstveno je čustvo, b katerim nam prešinja prsi mogočno grmeča burja, kakor v ljutem viharji razburkano morje s svojimi gnevno se penečimi valovi — seveda, če ima človek vsprejemljivo oko in srce za takšno prirodno dramo ter — notabene — da se je ne boji. že mirnega razvitka, ker v zadnjih 50 letih se je prebivalstvo znižalo od 8V& milijonov na 47/io milijonov! Te številke govore žalostno resnico o na-zadku dežele. Domače stvari. j* — („Slovenec") blagovolil se je v sobotni številki malo baviti z občnim zborom „Slovenskoga društva" in trdil je: .Nekateri člani so bili za to, da se imenuje „liberalna stranka", a večina se je izrekla, da je to ime preveč na slabem glasu. .. .* Ker mi nesmo čuli nobenega člana, ki bi se bil potezal za .liberalno stranko", a bi vsekako do-tičnike radi poznali, prosimo uredništvo .Sloven-čevo" najuljudneje, da je toli prijazno in nam pove, kdo so bili ti .nekateri člani". Ne dvomimo, da bode klerikalni naš kolega v znani svoji ku-lantnosti brez odlašanja ugodil upravičeni naši želji. — (Slovanska liturgija v Dunajskem parlamentu.) „11 Diritto Croato" naznanja, da bode nek Blovausk poslanec v jedni prihodnjih sej državnega zbora spregovoril o slovanski liturgiji, o nekaterih škofih latinizatorjih in o strogem postopanji političnih oblastev proti slovanskemu Časopisju, ki brani slovansko litirgijo, katero hočejo nekateri uničiti mej hrvatskim narodom v Primorji in v Dalmaciji. — (Odlikovanje.) Gosp. Anton F abij an i, veleposestnik v Kobdilji, dobil je viteški križ Fran-Josipovega reda. — (Glas izmej občinstva.) Piše se nam: Ko poslušam, kako se nekateri naščuvani Krakov-čani in Trnovčani poganjajo za usiljivega gospoda Andreja, se mi jako čudno zdi, da se nihče več ne spomina pokojnega župnika Katuna. Vsi so pokojnika radi imeli, vsi hvalijo njegove vrline, a dasi je že nad pol leta v grobu in dasi je sam odločil neko vsoto v to, vender še dandanes nema križa na grobu in tudi za grob sam se ni prav nič storilo. Mislim, da bi se spodobilo, da se to nemudoma popravi, namesto da se čas trati s praznim čenčanjem in zlobnim ščuvanjem. — („Brusa") izšla je v soboto 11. številka. Mej raznovrstno vsebino prijala bodo izvestno pisarniška premišljevanja: „Kako smo začeli v šolo hoditi?« — (Muzejskega društva) občni zbor bode jutri (v sredo) zvečer ob šestih v Rudolfinumu. Volil se bodo nov odbor. — (Dnevni red) učiteljskega zborovanja za šolski okraj mesta Ljubljane, ki bode dne 2. malega srpana 1891. leta ob 8. uri dopoludne v mestni dvorani. 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Levca o nadzorovanih šolah. 3. Vzprojemna preskušnja v srednje šole. Predavanje c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. 4. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1891/2. 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. 6. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotične nasvete je najkasneje do 28. rožnika t. 1. pismeno naznaniti knjižničnega odbora načelniku učitelju Fr. Kokalju. 7. Volitev knjižničnega odbora za leto 1891/2. 8. Volitev stalnega odbora za leta 1891/2. 9. Volitev dveh zastopnikov učitelj- Kakor z gorske višine zdrsel kamen, prikotala me je neusmiljena burja po cesti nizdolu v Šturije ter me vrgla preko mrzlega Hublja v tesne Ajdov-šcinske ulice, po katerih sem si ogolil vse kosti. Umaknil sem se v prostrano zatišje .Edinusti", pa ondu me je obvejal zakajeni prepih in na staji, kjer sem zbiral razklopotane členke svoje, vznašala mi je poBtrežua „biirjica" kar ua posteljo hladeči sneg v obraz. Jedini kotiček, v katerem sem si ogrel nekoliko krepone svoje ude, ujel sem pri vrlem prijatelju Balku. Ondu sem posedal dan na dan, in dočim sva z Ijubeznjivo sestro njegovo „ščebetala" o blaženih dnevih našega prvega spoznanja, poslušal je zaljubljeni naš rjavobradec preslastne tajnosti, katere mu je klepetajoči kolovrat telegrafski prinašal od iivoljenke sem doli izpod skale Vipavske — srečni, trikratsrečni mladenič, kateremu ob toli kruti burji v srci klije cvetoča spomlad ljubezni!.. Naposled me je presilovita burja pregnala iz Ajdovščine tja doli mej Goriške vrtove — kako se mi je godilo tamkaj, o tem vam zapojem v drugem spevu svoje jeremijade. V Opatiji, 1. dan „rženega cveta" 1891. Prostoslav Kretanov. stva v ces. kralj, mestnem šolskem svetu za dobo 1891 —1897. 10. Volitev dveh odposlancev za prihodnje deželno učiteljsko zborovanje. 11. Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 28. rožnika t. 1. pismeno zglasiti pri stalnem odbora: — (Tatvina.) Včeraj zvečer ukradla je na Vi-rantovem vrtu neka poznata Jera Vavpotič, najemnica krčme pri „vinski kapljici" v Židovskih ulicah, natakarici petdesetak, kateri je zadnja dobila v poravnavo použite pijače od gospoda, v družbi nav-zočnega. Pri preiskavi našel se je denar, Jera Vavpotič ga je bila skrila v lase. Zločinka izročila se je sodniji. — ( N" a s t a n j e v a 1 n a pisarna deželne jubilejske razstave v Pragi) nahaja bo na Staromčstkom namČ3ti št. 33 v „Merkurju". Podružnic nima. Pripravljena so stanovanja s svečavo in postrežbo po 60 kr., 70 kr., 80 kr., 1 gld., 1 gld. 20 kr., 1 gld. 50 kr., in 2 gld. za osebo in dan. Uraduje se neprenehoma od petih zjutraj do jednajstih zvečer. — (Nov hrvatsk časopis.) V Spletu začel je izhajati nov list pod naslovom „Pučki list". Izhajal bode dvakrat na mesec. Namen mu je buditi narodno zavednost mej hrvatskim narodom. Koj prva številka je bila zasežena in je uredništvo takoj oskrbelo drugo izdajo. — (Praznovanjesv. Cirila in Metoda.) Glede na veliko važnost, ki jo ima praznik slovanskih blagovestnikov sploh za vse Slovane, sklenilo je pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu, da bode vsako leto slovesno praznovalo dan 5. julija, to je cerkveni praznik sv. Cirila in Metoda. Zjutraj bode slovanska peta maša, pri kateri bode sodelovalo „Kolo". Popoludne ali zvečer pa bode koncert z izključno narodnim programom. Gotovo bodo tudi druga pevska društva posnemala lepi vzgled .Kola". Tako praznovanje slovanskih blagovestnikov pripomoglo bode dosti, da se vzdržuje živa narodna zavest. Ne dvomimo, da se bodo tudi slovenska pevska društva odločila za kaj jednacega, ter praznovala na podoben način praznik uaših slovanskih blagovestnikov. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri današnji prvi obravnavi zatožena je bila 21 letna dekla Franca Ogrin iz Ligojne hudodelstva tatvine. Služila je pošteno par let na Vrhniki, potem je ni nikjer več trpelo. V Ljubljani imela je znanje s kuharico Lojzo Trošt in postrežnico Uršo Tomec, katerima je iz zaprtih striuj ukrala raznega perila. Po tem poskusu odpravila se je k svojemu sorodniku Janezu Turku, posestniku v Cerkovski Vasi, logaškega okraja. Tam je bivala dva dni in ko je videla, da je Turk dobil 1000 gld. in tudi kam jih je spravil, ukrala je ta denar in se z brzovlakom odpeljala v Ljubljano. A se hitreje nego brzovlak bil je telegram, in ko je tatica dospela v Ljubljano, imela jo je policija kmalu v rokah. Razven 3 gld. našel se je ves ukradeni denar in tudi ukradeno perilo. Obsojena je bila Franca Ogrin na 15 me secev težke prostrene ječe in povrnitev škode in treskov, ki se bodo pokrili iz njene dedseine v znesku 300 gld. Pri drugi obravi je bil zatožen Avgust Prekuh, ker je ukral svoji teti, starinarki Jeglič v Ljubljani, 400 gld. Denar se je dobil veči-noni nazaj, razven kar ga je dal za neke prstane, katere pa so tudi našli. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. — (Ogenj.) Dno 8. t. m. zjutraj ob l/rh uri začelo je goreti na Rodici pri Domžalah. Ker je bil veter, bile so kmalu štiri hiše v ognji, kateri bi se bil še bolj razširil, da nesta prihiteli gasilni društvi iz Domžal in Doba iu rešili, kar so je še dalo. Pogoreli so hiše in hlevi "posestnikov Tomaža Šarca, Janeza Rudeta, Jožeta] Rakefa in Jožeta Korapareta. Od teh bili so zunaj zadnjega, zavarovani prvi za 450 gld., drugi za 350 gld. in tretji za 200 gld. Kako je ogenj nastal, se ne ve. V imenu našega poročevalca, oziroma cele občine izreka se obema gasilnima društvoma, posebno pa načelniku gasilnega društva v Domžalah, gospodu Janežiču za izvrstno uredbo, vsled katere se je obvarovalo poročevalčevo posestvo, najtoplejša zahvala, — (Stoinpetdesetletnica Zagrebškega polka Leopoldovcev) bode so slovesno praznovala 24. t. m. z veliko vojaško svečanostjo. Pri božji službi bodo imeli Častno stražo najpostav-neji vojaki polka v obleki Trenkovih pandurjev. V predvečer bode mirozov, pri katerem bode godbo spremljalo 300 baklonoscev, v dau slavnosti pa v Grand Hotelu banket za 150 oseb. — (Včerajšnji živinski semenj) je bil prav dobro obiskan Prignalo se je 696 konj in volov, 348 krav, 114 telet, vkupe 1158 glav. Za govejo živino je bila kupčija srednja, le za vole nekoliko boljša, ker so dobro blago pokupili Ljubljanski mesarji. Za konje pa je bila kupčija dosti boljša, ker je bilo dosti zunanjih kupcev. — (Belo zastavo) razobesili so včeraj iznad poslopja okrajnega sodišča v Kamniku kot znamenje, da ni nikogar v zaporu. — (Morskega volka) videli so te dni v morji pri Trstu. Pomorski urad jo to objavil v svarilo občinstvu. Telegrami „Slovenskomu Narodu4: Ljutomer 9. junija. Izlet „Triglava" in „Hrvatske" v Ljutomer bil je izvrsten. Po dvadnevnem bivanji tukaj, visokošolci zdravi in čili danes vrnili se v Gradec. Dunaj 9. junija. „Wiencr Zeitung" objavlja skupnega ministerstva naredbo z včerajšnjega dne, po kateri je za območje sodišč na Dunaji, v Korneuburgu in Dunajskem Novemmestti leta 1884. določeno izimno stanje deloma odpravljeno. Bruck ob Litvi 9. junija. Cesar v spremstvu inozemskih vojaških atašejev dospel v ostrog. Štiriurno ogledovanje vojaštva v ostrogu zaključila cesarja kritika. Novi Jork 9. junija Z otoka Ilaiti se javlja: General Hvpolit dal zapreti 80 zarote šumnih oseb. Na govorico, da predsednik namerava Gatlingovo gostostrelko nastaviti proti ječi in usmrtiti vseh 80 ujetnikov, poskusili so prijatelji ujetnike osvoboditi. To se pa ni posrečilo. Nastalo je klanje in prva žrtev je bil odličen trgovec, katerega so z njegovim 16Ietnim nečakom na grobišči ustrelili. Dasi se nihče ni branil, se vender usmrčevanje nadaljuje. Razne vesti, * (Društvo sv. Cirila in Metoda v Bolgariji.) Za podporo bolgarskih cerkev iu šol izven Bolgarije osnovalo se je društvo pod gornjim imenom. Po VBej kneževini so nabira za novo društvo in bo je samo v Sofiji žo nabralo 12 000 frankov. * (Mladi srbski kralj Aleksander) se uči marljivo ruski, ker je želja regentov, da se pri poBetu v Livadiji more z ruskim carjem razgo-varjati po ruski. Učitelj mu je nek sorodnik bivšega poslanika ruskega v Bukureštu, g. Hitrovo. * (Potresi.) Z Breuerja se poroča, da so tam ponavljajo od 19. m. m. skoro vsak dau potresi, ki so včasih precej močni. Brenersko jezero in neko jezero v Pfitschu sta močno razburjena. Postajino poslopje v Griesu je poškodovano. Tudi v Sterzingu opazovali so dne 27, 29, 30., 31. maja in 1. t. m. potrese, katere je spremljuvalo votlo podzemsko bobnenje. Steklenice, svetilke in druge manje stvari so se prekucavale in speče vzbudil je potres iz spanju. * (Pisalni stroji.) Pred petimi leti prikazali so se na Francoskem pisalni stroji, katerim se je reklo „Kaligral". Ti stroji so so od tačas izdatno zboljšali in razvili. Prodalo se je nad 80000 strojev raznih modelov, tako, da jih je zdaj gotovo nad 100 000 v rabi. S temi stroji 80 piše povprek GO besed v minuti, ali po odračunjenem počitku 25 000 na dan. To je pri 100 000 strojih dva in pol milijoua besed na dan. * (Potresi v zgornji Italiji.) Kakor smo žo poročali na kratko, bili so predvčeranjem v raznih krajih v gornji Italiji precej hudi potresi. V Benetkah in v Milanu bil je okolu druge ure ponoči hud potres, ki pa ni napravil škode. V Veroni bili so trije močni sunki, katere je spreraljevalo podzemsko bobnenje. Nastal jo velik strah moj ljudmi, ki so bežali iz hiš. Predstojnica necega penzijonata umrla je od strahu. V Paviji trajal je potres kacih 15 sekund. V Ferrari, v Raveni in mnogih d nizih krajih čutili so se valoviti potresi. V Mantovi bežali so ljudje tudi iz hiš. Najhuje je bilo v Treg« nagu in Badiji Calaveni, kjer je bilo poškodovanih mnogo hiš in tudi več oseb Prebivalstvo prebilo je noč v šatorih na prostem in moralo izprazniti več hiš, ker se je bati, da se ne podero. Jedna oseba bila je ubita, več pa ranjenih. * (Roj v mestnem parku.) V lipovem drevoredu GraŠkega mestnega parka nastanil se je v votlini neke stare lipe roj čebel, nasproti R'eder-jevi trgovini na „GlacisstraBse". Navzlic precej ži-vahuemu prometu, ki je v tem kraji, se čebele ne dado motiti in veselo frče okolu svojega novega domovanja. * (Ježa za stavo iz Belega grada v Pariz.) Pretekli četrtek odjahala sta gardni poročnik Prendič in dragonski poročnik Pajnovie vsled stave na svojih službenih konjih iz Belega grada v Pariz. * (Kobilice na Ogerskem.) V Toron-tolskem komitatu je neizmerno veliko kobilic, na katerih pokonfievanji ae marljivo dela. Miniaterijalni tajnik Kazy dela b 700 delavci. Bati se je, da kobilice ne pokončajo še setev, katerih se dozdaj še niso lotile. Kobilice pokazale so se v raznih krajih. * (Kdo se bode ujel V) V raznih nemških listih čita se naslednji inserat: Sto mark ali 60 gld. dobi, kdor prav sešteje iz Schillerjeve »pesmi o zvonu" črke e (velike in male.) Ako bi dve ali več oseb poslale pravilno rešitev, razdeli se mej nje to darilo v jednakih razdelkih, Oznanila se vspre-jemajo do četrtka 11. t. m. Izid se bode naznanil 15. t. m. Deležniki naj pošljejo 35 kr. (GO vin.) pristopnine in 15 kr. (25 vin.) vpisnine v poštnih znamkah. Imenovana sta dva naslova, jeden na Du-naji, drugi v Londona. Zanimivo bi bilo vedeti, je li se bode našlo dosti neumnežev, ki bodo poslali 5 0 kr. in se mučili s seštevanjem črk, da bodo konečno spoznali, da so grdo osleparjeni. Kdor le malo računi, mora takoj sprevideti, da je vse le gola sleparija. Poziv I Vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade z dne 21). maja 1801. 1. št. G225 usoja si podpisani odbor izdati nastopno okrožnico. Bivši vojni tovariši iz let 1848, 1840, 1859, 18G4, 18GG in 1878, ki so ee dne 2G. aprila 1891 bili mnogobrojno zbrali v mestni dvorani v Ljubljani na poziv kranjskega veteranskega kora, da se dogovore, kako je pokazati patrijotizem in pijeteto povodom petindvajsetletnega dne bitke pri Gustozzi, sklenili so bili jednoglasno : hrabrim sinovom Kranjske dežele, ki so pali dne 24. junija 18G6 v bitki pri Custozzi, postavi se v parku nove vojaSnice v Ljubljani časten spomenik, na katerem bodejo označena vsa njih imena. S tem spomenikom poravnal se bode del častnega dolga, katerega smo dolžni spominu naših hrabrih deželnih sinov in izvršitev te naloge izročila se je odboru dvanajst članov. Odbor prepričan, da bode spomin na hrabre in junaške sinove, kateri so skozi šesto let junaško braneč slavo in čast domovine krvaveli na mnogobrojnih bojiščih in svojo nevenljivo zvestobo in udanost do Najvišje cesarske rodovine, ljubezen in požrtvovalnost do domovine zapečatili z junaško smrtjo, vzbujal in ohranil v vseh patrijo-tičnih srcih najčistejša čustva na junaške sinove, pale pri Custozzi dne 24. junija 18G6, ali umrle vsled ran v tej bitki prizadetih (nad 200 jnnakov). Častni spomenik bode dokazoval, da domovina časti vrlega in hrabrega častnika, vrlega in hrabrega vojaka in potomcem hrani njih imena, da jih časte, njih dela, da jih posnemajo. Odbor obrača se torej, da spolni prevzeto dolžnost polno zaupanja na neomahljivo domoljubje in v najpopolnejem prepričanji, da bode ta ipoziv priha-joč od srca našel pot v srce vsacega domoljuba, v srce vsake v domovinski ljubezni navdušene blage domoljubke, in prosi doneskov za častni spomenik, ki se postavi junakom, padlim pri Custozzi. Imena darovalcev in darovi objavili se bodo v Ljubljanskem uradnem listu in od odbora potrdili. Darila v Ljubljani prevzamejo se v piodajalnicah g. Jakoba Čika — Mestni trg št. 9 in gospada Iv. Foderl-a Lingovo ulice št. 5. Božji blagoslov vladaj nad tem patriotičnim podjetjem, posvečenem hvaležnemu in ljubeznipol-nemu spominu. Bog ohrani našega ljubljenega cesarja Fran Jožefa I.! Zli Vela domovina! Odbor v proslavo 251ctiiicc bitke pri Custozzi, v Ljubljani dne 4. junija 1891. Predsednik: Ivan Foderl, hišni posestnik in pekovski mojster. I. Podpredsednik: Janko Pfeifter, deželni oiicijal. II. Podpredsednik: Jurij Mihalič, raagistratni koncipist in poveljnik vojaškega veteranskega kora. Albin ArkO, journaliat tajnik. Viljem Bischof, pomoćni uradnik inv II. adjutant vojaškega veteranskega kora. Ivan Celešnik, o. kr. sodniški knncelist. Štefan Franzot, hišni posestnik in odbornik veteranskega kora. Josip Petrič, c. kr- deželne vlade oiicijal. Ivan Skuho, vojaškega veteranskega kora računovodja. Fran Marouth, črkostavee. Albert Pogačnik, c. kr. sodniški kancelist in posestnik. Alojzij Schaffenrath, c. kr. rudarski knncelist v pokoju iu vojaškega veteranskega kora poveljnika namestnik. Zausesljsvo zdravilu* sreda*?«. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSCanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni ,Moll-ov Sei dl i tz-praiek". Skatljica stane 1 gld. 9kl Vsak dan razpošilja po poštnem po vzetji A. ltfoll, lekfcrnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlanben 9.: V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (4—7) ......i „LJUBLJANSKI ZY0N" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. aLoterlJne ircčke 6. junija. Na Dunaji: 78, 18, 27, 73, 81. V Gradci: 88, 39, 8p, 7, 24. Umrli so v (Jultljaiil: 6. junija: Matilda Stampfl, vrtnarics, 18let, Gospodake nlice it. 3, jetiks. — Matija Seliskar, delavec, 39 let, Hrenove ulice rt. 15, plučnica.. 7. junija: Antonija t'op, kurjaceva b6i, 5 mesecev, sv. Petra cesta št. 50, K*chiti8. — Marija Smerekar, hišna poseatnica, 71 let, sv. Petra cest« it. IS, Ma»sinus. — Fran Bergant, oficijalov sin, 1 mesec, Marije Terezije cesta it. 8, oslabljenje. 9. junija: Marija Petaner, sobnega slikarja žena, 33 let, Gospodske ulice it. 8, jetika. V dele In i bolnici: 6. junija* Andrej Sever, gostac, 70 let, plućni em-fizera. — Ivan Cepin, gostac, f>3 let, plucni emfizein. jetrih. 7. junija: Matija Kremžar, gostija, 70 let, rak na Meteorologično poročilo. 1 i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 8. junija 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7347 m. 7348 mm. 734*5 mm. 22-0« C 280» C 213° C si. zah. si. zah. si. zah. jasno jasno jasno 010 u. dežja. Srednja temperatura 23'8", za 5-7* nad normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. junija 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 400,502.000 gld. (— 15.000 gld.) Zaklad v gotovini . 243.365.000 9 (— 198.000 „ ) Portfelj..... 147,091.000 . (— 1,666.000 „ ) Lombard..... 19,797.000 „ (— 51.000 „ ) Davka prosta bankovcem reaerv« . . 40,298 000 , {— 11B.00O , ) I>\x:zaajsli:a, borza dne* 9. junija t. I. (Izvirno tel (■grafično poročilo.) vćeraj — 92 65 Papirna renta.....gld. Srebrna renta....., 92 60 Zlata renta....... 11120 5"/0 marčna renta..... 102 25 Akcije narodne banko . . „ 1001-— Kreditne ah ci je.....„ 3)0-75 London .......„117 60 Srebro........ . —•— Napol.......... 9 31 C. kr. cekini....... 5-f>5 Nemško uiarke...... 57-50 4% državne srečke iz I. 1854 25o «1.1. Državne srečke iz 1. l«iii 100 . — dariaa — gld. 9255 — , 92 P.O — „ 110-70 — „ 10235 — „ 1003 - — „ 301-25 — , 11740 — J 9-28 — . 6 55 — „ 57 40»/, 133 Kld. 50 kr 179 8gerska zlata renta 4°/0....... 105 gerska papirna renta 5*/„...... 101 Dunava reg. srečko 5°/0 ... 100 gld. 120 Zomlj. ithć. avstr 4' \ zlati zast. listi . . 115 Kreditne aroćke......100 gld. 186 K u dol t'ov o srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 157 Tramway-druit velj. 170 gld. a. v. . . . 238 25 60 55 50 70 75 50 Zahvala. Za mnoge izkaze srčnega sočutja mej boleznijo in o smrti naSc prol;ubijene hčerke, oziroma sestre in svakinje gospodične Pepice Grašek izrekamo za moge krasne darovane vence, za gin-Ijivo petje gospodom pevcem drnStva „Lira*, za častno spremstvo k zadnjemu počiku tako rano umrle, prečastiti duhovščini, gospodom c. kr. uradnikom, čestitim someščanom, kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. V Kamniku, 7. junija 1891. (492) Vozovnicne zvezke (■^•l»»««heinlier*e) po jako znižani ceni, za vse evropske aelesalce in od 300 kilom, naprej za vsako dsv-1.1 »vo, priporoča ter daje prospekte in vsakerSua pojasnila o potovanji radovoljno in brezplačno (483—8) Jos. Pavlin v Ljubljani,, pisarna za potovanje. Zvezki prog, katere se bolj navadno rabijo, so v zalogi. a v naje; Prl1i