Uredništvo: Sehilleijeva cesta stev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K •»' mesečno ... K 2" 10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 247. Telefonska številka 6$. Celje, v soboto, 29. oktobra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. finsko vprašanje. Malokdo bode oporekal dejstvu, da je Avstro-Ogrska izboren objekt za soeijologa; za Avstrijca, ki motri naš narodno politični boj ga ni bolj zamotanega problema od onega notranjih narodnostnih od-nošajev naših. Avstroogrsko narodnostno in jezikovno vprašanje se nam Avstrijcem dozdeva radi tega tako komplicirano, ker se te razmere razvijajo pred našimi očmi, v naši državi, kateri obračamo pred vsemi drugimi največji naš interes! In to je tudi vzrok, da ne vidimo v drugih državah tako razvitega narodnostnega in jezikovnega boja kot pri nas, čeravno se morda vrše v istih jezikovni boji ravno tako kot v naši državi. Oglejmo si na primer pravoslavno Rusijo, katera pač glede raznolikosti narodnostij, združenih v državnem organizmu njenem, prednjači vsem ostalim državam v Evropi. Jezikovni boj na Ruskem še ni sicer do današnjega dneva tako razvit, kot v ostalih zapadno-evropskih državah, ali tudi tam se sčasoma vzbudi in stopil bode s tembolj neodoljivo silo na dan, čimbolj ga skuša danes vlada in ruska publika zatlačiti. Ruski državni ustroj, ruski činov-niki in vlada ne streme za ničemur drugim, nego da vtelesijo in prilagodijo neruske narodnosti — predvsem Poljake in Fince, ruskemu življu, da jih slednjemu asimilirajo, in kot narodnost uničijo. Njihov cilj torej obstoji v tem, rusificirati neruske narode! Žalostna je zgodovina nekdaj svobodnega poljskega kraljestva! Od 1. 1772. od sanktpeterburškega mira sem čutijo Poljaki bič ruskega absolutizma; če odpremo zgodovino Poljakov, živečih pod rusko knuto in si ogledamo, kako nasilno da so različni varšavski guvernerji, kot veliki knez Konstantin Nikolajevič. generali Suhozanet, Gurko, Skalon in drugi enaki neslavni možje ubijali poljsko kulturo, nam kar zastane sapa. In danes! Vlada zapira poljske šole, katere si vzdržuje poljski narod sam! A v svesti si je lahko, da ne zatre nikdar Poljakov, ki stoje danes trdneje nego si sami mislimo, čim večji je pritisk iz Petrograda, tem odločnejši je odpor iz Varšave ter drugih mest in krajev ruske Poljske! Na Ruskem tvorijo danes Rusi le 65.5% celega prebivalstva in še tem Rusom moramo prištevati one polucivilizirane narodnosti, katere se ali nečejo ali ne morejo ubraniti nasilne rusifikacije. Dobra ostala tretjina prebivalstva ni ruska, ona je narodno zelo samostojno misleča, ki si ne da nikdar vzeti dragega ji jezika. K tej dobri tretjini štejemo v prvi vrsti Poljake in Fince. O Poljakih smo že malo govorili. Ostanejo nam še Finci, ki se energično upirajo rusi-fikatoričnim težnjam absolutistične vlade in so se postavili po robu rušiteljem njihovega drž. prava! Začetkom XIX. stoletja je tvorila velika kneževina čuhonska ali finlandska z rusko državo vred državno formo perzonalne unije. Kneževina finska je imela popolno autonomijo in lastno svojo ustavo, kot n. pr. pri nas Ogri; tako dolgo, da je Ruska re-spektirala to samostojnost, ni prišlo med njo in Finsko do nobenega bistvenega razpora. Za vladanja sedanjega imperatorja, carja Nikolaja II., pa se je razmerje med obema državama zaostrilo, kajti ruska cenzura in ruski absolutizem sta začela na Finskem vedno brezobzirnejše delovati. Svobodo Fincev se je hotelo uničiti, njihova samostojna kneževina pa bi se naj po želji ruskih autokratov priklopila Rusiji. Radi teh skrajno nepravičnih razmer in radi kršenja finskega državnega prava se je podala že 1. 1890 deputacija Fincev k carju, kateri jih pa ni blagovolil sprejeti! Potom šol, kjer se je začelo podučevati rusko in potem ruskega ali vsaj ruski jezik veščega uradništva se bi naj začelo sistematično rusificira-nje tega nad vse simpatičnega ljudstva. 2 in pol mi-ljona prebivalstva ima finska velika kneževina; izmed teh je 33600 Švedov. 2000 Nemcev, in samu 7000 Rusov; vseh ostalih 2,150.000 je fin. poko-lenja. Vedno bolj in bolj je pritiskala ruska vlada na veliko kneževino finsko; odvzela se jim je au-tonomija, nad finskim tiskom je držala svojo blagodejno roko ruska cenzura, višje šole, humanitarni zavodi so se omejili, kolikor se je to le dalo. Meseca maja 1. 1. je sprejela duma neoziraje se na v tej zadevi edino kompetentni finlandski deželni zbor, dva zakona, glasom katerih bi naj imeli na Finland-skem živeči Rusi enake pravice z Finci in bi morali Finci vsakoletno plačevati v rusko državno blagajno 20 miljonov radi tega, ker ne služijo njihovi sinovi v ruski armadi. Da se je fin. deželni zbor tem zakonom protivil, pač ni petreba še posebej omenjati; in glasom »ukaza« se je 8. sept. razpustil deželni zbor finski, razpisale so se na dan 2. jan. nove volitve za deželni zbor, ki se naj sestane 1. febr. prihodnjega leta. Z razpustitvijo tega zakonodajnega zbora še seveda ni finsko vprašanje rešeno! Ruska vlada misli, da pridejo v novi zbor. ki bi se naj sestal kot že rečeno, prvega februarja prih. leta, opor-tunejš iživlji, ali Finci so se odločili, da volijo vsi, najsi bi bili Starofinci, Mladofinci, Švedomani, socijalni demokrati ali agrarci, samo može, ki so neustrašeno kot poslanci razpuščenega deželnega zbora zavrniii zakone, sprejete v ruski dumi. Kot en mož stoje Finci v odporu proti nasilnemu postopanju absolutistične ruske politike; v slučaju, da bi razpustila vlada deželni zbor, katerega si izvoli narod januarja meseca prih. leta, in ne razpisala novih volitev, je lahko pripravljena na revolucijo, kajti ni ga probujenega naroda na svetu, ki bi si dal kratiti svojih pravic. V interesu družbe, človeštva in države je, da se ustvarijo narodnostne celote, v katerih se posamezne narodnosti kulturno in gospodarsko razvijajo in to velja za veliko rusko carstvo ravno tako, kot za kako zapadno evropsko velesilo, naj bi se imenovala Avstrija ali kakorkoli! Avstrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Kari Slane. (Konec.) Pride čas, ko bo vsak narod imel tudi svojo industrijo: kolonije v fajih deželah bodo nehale kakor v Aziji tako v Afriki. An v.,ic temu bo še dosti v'OŽ!.jc po morju, dosti še bo izmenjavanja pridelkov raznih dežel in kontinentov. Morda v bodoče še več, kakor doslej. V vsakem družabnem redu se bode mornarju njegovo delo dobro zaračunilo in tudi tedaj, ko bodo vede podajale največjo sigurnost glede vožnje po morju. Tudi letanje po zraku ne bo dosti škodovalo mornarstvu. In morje ima ribe, ima dosti drugih za preživljanje potrebnih stvari. Morje je vežbališče človeških telesnih in duševnih moči in ob morju so bile in bodo postojanke, na katerih se dela truden človek odpočiva. Slednji svet je neznansko bogat in bode še bogatejši; tudi mase ljudstev bodo deležne tega bogastva. Bogastvo bodočnosti bo v tem, da se bode lahko proizvajalo, kolikor se bo rabilo za vse ljudi brez stradanja in tedaj bode morje še le postalo važno, ko bo tudi rabilo vsem ljudem v veselje in odpočitek. To, kar podaja morje v tem oziru bogatejšim ljudem, nam daje sliko za bodočnost. In Istra ter Dalmacija so kraji, v katerih bo mrgolelo delavcev, imajočih zaslužek ob in na morju in ljudi, došlih iskat zdravja ali vsaj mirnega, lepega vžitka. Jugoslovani se razvijamo sedaj vsled vplivov svetovne omike vidno na boljše. Ne moremo se upirati če bi se tudi hoteli. In ta omika nas bode bogatila na kraških tleh, ker se bodemo z vsem srcem zaljubili v lepo Jadransko morje. Trst mora postati nas vseh avstr. Jugoslovanov glavno mesto! Nismo najslabša rasa in če se naše slovansko ir* nemško mcščsi.st.o ?<'vj svoie nah^e in svj h koristi ob in na morju, bode isto stonlo vse, da ne pride ta dragocenost v roke druge države. Kaj pa je, če znajo meščanski elementi na avstr. slovanskem jugu hrvaški, laški in nemški? — Gospodarstvo nam pomaga, da pridemo ložje naprej. Isto ne strpi neumnih delavcev. Vsak delavec mora biti v delu pri stroju natančen, zanesljiv in šolan. Gospo- LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. i Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. I. Prvi dan po svatbi. Gorko solnee ni posvetilo skozi okno v sobe mladega para Vejvarovega, zakaj onega listopado-vega dne je bilo nebo oblačno, jesensko, toda gledal je že dolgo skozi njega prebujeni, dolgočasni dan. Ze davno je pokukal skozi bele, čipkaste zavese, napolnil je sobe, splašil nočni mrak iz vseh kotov, razlil enakomerno svetlobo po prostorih, ki so bili tako skrbno in z ljubeznijo pripravljeni mlademu paru in ki so bili tako prijazni, gledal v to novo domačijo vedno bolj nadležno in kakor zvedavo — toda dosedaj se ni v nji še nič gibalo. Bilo je tiho in zdelo se je, da je tu edino živo bitje ura. katere nihalo je napravljalo svoj neutrudni pohod s pravilnimi, kratkimi koraki. Toda ta ura, kakor da bi hotela varčevati kar najbolj s tišino, je tiktakala nekako temno, da ne bi vzbudila nikogar, ki spi tu dosedaj v globokem, zasluženem spanju. Vendar pa dnevna svetloba, glas ure in oddaljeni šum ulice, že davno k življenju vzbujene, niso ostali brez učinka in so prodrli do sluha vsaj enega izmed poznih zaspancev. To je bil mladi soprog Vejvara, ki se je prvi vzbudil. Ze nekaj časa si je domišljeval. da pravzaprav ne spi, toda še vedno se je boril s trgajočimi se vezmi spanca, ki se je zdel, kakor da ga hoče vnovič obvladati. Toda bela megla dnevne svetlobe je vedno bolj pritiskala na njegove trepalnice, in Vejvara je počasi odprl oči. Morda so to prebujenje spopolnili udarci ure, katerih odmev se je še tresel v spalnici. Kazalca ure sta bila tudi prvi predmet, na katerem je obvisel Vejvarov pogled, ko se je nanja ozrl, in Vejvara se je vstrašil. Kazalca sta kazala deseto uro. Njegova prva misel je bila — pisarna. Za boga svetega! deset ura! Toda njegove oči so se pomaknile od ure na okrašeni stenski koledar, in Vejvara se je naenkrat spomnil, da je nedelja. Da, včeraj je bila sobota. V kaki sobi se je prebudil? To ni njegova stara, znana hišna oprava, to ni njegova znana mladeniška soba. Toda kmalu se je spomnil vsega, kar se je v poslednjih štiriindvajsetih urah vršilo, kaka sprememba se je z njim zgodila in Vejvara je obrnil glavo in iz njegovih ust se je izvil previden šepet: »Pepica! Draga Pepica!« Pa Pepica je spala, trdno spala. Njena glava je bila pogreznjena v belo vajšno-pernieo in njeni kostanjevi lasje ki so jo prosto objemali, so bili njen vabljivi okvir. Pod grlom se je ovijal čipkasti ovratnik nočne srajce, pod katero so se enakomerno dvigale in padale grudi vsled njenega pravilnega, mirnega dihanja. Svilena odeja je bila nekoliko odgr-njena in na nji je počivala Pepičina levica, na katere drobnem prstu se je lesketal poročni prstan. Ko je Vejvara tako gledal to belo, alabastrovo ročico, ki je nepremično počivala, in ta razgaljeni mali laket, so mu stopili pred oči vsi dogodki včerajšnje noči, pravzaprav današnjega jutra, po vrnitvi od gostije, in vse, kar se je potem zgodilo in Vej-vare se je polastil skoro usmiljen čut. »Uboga Pepica!« mu je šinilo v glavo. In kakoi bi jo hotel prositi odpuščanja, se je sklonil Vejvara na postelji, pripognil se k tej negibajoči se roki, ki je še tudi spala in jo je nežno poljubil. »Zenica zlata!« je zašepetal. Toda niti dotikljaj njegovih ust, niti zopetno zašepetanje ni Pepice prebudilo. Spala je trdo. Vejvara se je naenkrat premislil in je opustil svoj prvotni namen, da Pepico vzbudi. Lahno, da ne bi napravil najmanjšega šuma, je zlezel s postelje hitro obul mehke šlape in je zginil iz spalnice. Bil je vesel, da so bila vrata do sosedne sobe na stežaj odprta in lahno, oprezno je odpiral pred-sobna vrata ter je hitel v kuhinjo. To niso bili neznani glasovi, ki so za nekaj časa pozneje bolj dražili sluh speče Pepice .To je bilo znano škripanje in škrtanje, kakršno jo je pogosto vzbudilo k novemu življenju. Prihajalo je k nji v začetku od daleč, potem pa je postajalo močnejše in se je bližalo, kakor da bi hotelo premagati boga spanja, ki se ni hotel posloviti od tega lepega, rožnatega zaspanca, oprostiti se iz njegovega objetja, odtrgati rok od njegove glave, spolzniti z njenih grudi. Slednjič pa je bog spanja podlegel glasovom motečega stroja, poljubil je poslednjikrat polna ustna Pepičina in je boječe odletel. Pepica se je naglo vzbudila, naglo dvignila in se z obema rokama oprla ob posteljp in njene oči, popolnoma oproščene spanca, so se vprle v salon, in zaklicala je v očividnem strahu: »Kaj pa delate tu, Vajvara?!« Vejvara je uganil, da se godi z njo ravno tako, kakor se je njemu, da se v njenih mislih ravno tako še ni povrnila zavest njenega novega stanu. Vstavi! je nekaj časa svoje delo, zasmejal se je in je odvrnil hudomušno: »Dobro jutro, Pepica zaspanka! A jaz sedaj ostanem pri vas -— ne ganem se odtod ...« »Toda kaj pa delate tu, Vejvara? Kaj to pomeni«, je ponovila Pepica vprašanje. Barstvo jemlje delavce iz vseh narodov, in sicer najspretnejše. Zaradi tega mora šola biti pristopna vsem slojem in stanovom in biti bo morala ednotna. Ako mnogojezična država kak narod zanemarja, ako Avstrija Slovane zanemarja, mora se ji goditi hudo v konkurenci s sosedi Nemci in Italjani in seveda mora postati tudi gmotno revnejša. V vojnah se je že in se bo poznalo, kateri narod je bolj omikan. Kakor v fabriki, tako mora biti v kadri armad vse jednako šolano. — Cehi so se vzdignili do višine, da zdaj Nemci priznavajo njih večjo kulturo in računajo z njimi kot ravnovažnimi sodržavljani. Ali je s tem Avstrija kaj zgubila, da una toliko in toliko milijonov gospodarsko in umstvciio izobraženih Slovanov, kakor so Cehi? Seveda ne odstra-nja vse umovanje zakona, da so boji med stanovi in narodi in da je treba delati, učiti se, biti brezobzirnim, kakor Čehi in potem se pride do sedeža v vladi in do upoštevanja. »Jeder wirklichen Macht ihr Recht.« Najbolje bo, da se ravnamo, dasi smo katoliške. pravoslavne in mohamedanske vere, po izreku angleškega puritanca: Zaupajmo v Boga in imejmo naš smodnik na suhem. Tujci so si pridobili pri nas na Slovenskem že dosti dobrih pašnikov. Upeljali so nekaj industrije. Ti tujci ne nastopajo, kakor bi imeli kot priseljeni gosti druzega naroda; visoko nosijo glave. Proti takemu vedenju se pokaže včasih nevolja domačinov, kjer so v mestih v premoči. Tedaj se s'iši klic: Svoji k svojim. Ali čez nekaj časa se vidi, da še nismo v vseh strokah modernega gospodarstva kos tujcem. — Živimo v mestih in na kmetiji že, kakor drugi narodi, ali sami si še ne moremo vsega potrebnega pripraviti, imamo še precejšnjo pot do vrha. Slovenci smo majhni v svoji izoliranosti. To moramo imeti vedno pred očmi in učiti se je, učiti in v šolah, ki omogočijo moderno delavstvo. Postavi na samoten otok kot Robinsona Crusoeta humanistično izgojenega človeka; mož bo začel od začetka; postavi tehnika na to mesto in on bo stavil takoj vsa sedanja sredstva proizvajanja in prometa. Ako je naša rasa kaj vredna, zmagati moramo v takem milijeju, v katerem živimo in dasi niso kaj vredne naše tradicijske vrednosti, dobili bodemo več poguma, kakor hitro pridemo višje in nas bode zavčSt zdigovala, vnemala, da hodimo višje. Ako hočejo Avstrijci rešiti državi Jadransko morje s Trstom in Dalmacijo, potem morajo sprevi-deti, da se deset milijonov južnih Slovanov ne da potujčiti ne v kratkem, ne v daljšem času, ponemčiti, ker le to slednje bi imeli drugi Avstrijci pred očmi. Sprevideti morajo Nemci in Madjari, da je trden, omikan in gospodarsko dobro stoječ Jugoslovan najboljša upora državi glede varstva Adrije. Zdaj bodo avstr. Nemci vendar sprevideli, da ni mogoče ponemčiti nas Slovencev in da se ne smeta po-italjaniti Slovenec in dalmatinski Hrvat. Tudi, ako bi mislili na to, da bo v kaki bodočnosti vsa Avstrija prišla pod Nemčijo, ne morejo delati na to, da se slovansko obmorje poitaijani. Ker se pa ne da Istra in Dalmacija ponemčiti, morajo že zaradi lastne koristi skrbeti za to, da se podpre ob Adriji slovanski živelj. V Bosni in Hercegovini skrbijo vlade za to, da prihajata tja Nemec in Madjar kot naseljenca. V Bosni in Hercegovini se je storilo precej kulturnega dela po mestih; na kmetiji se ne pozna istega dosti. Jenkrat pa bo prišlo tudi tam do bojev mej tujimi naseljenci in domačini, ako se ne zgodi popolna amalgamacija, spojenje tujcev z domačini. Mogoče bo to slednje, ker Bosna in Hei-cegovina nimate nemških ter madjarskih mejašev. kakor so na mejah Slovenstva Nemci in Italjani. Lahko pa pride do ovir naravnemu razvoju ondot-nih Jugoslovanov, ako podpira močni aparat drž. vlad tujčenje. Upajmo, da bode strah pred tem, da se novo dobljene dežele ne zgubijo, vlade sililo, da Vejvara je dvignil roki in v njih mlinček. Mlel je kavo in ta glas je odgnal Pepici spanec z oči. Vejvara je hitro zavrtil še nekolikokrat kljuko malega novega mlinčka, da se je poslednje, zdrobljeno zrno vsulo na dno, potresel je mlinček, še enkrat zavrtel, postavil ga na mizo in je hitel k mladi ženi. »Dobro jutro, srčece milo! Tako!« Pepičina glava se je samo zibala v Vejvarovah rokah in njegove ustnice so jo posipale s poljubi. . »Tako, ti zaspanka! To pomeni, da nisem prav nič več »vi Vejvara!« — ampak tvoj dragi mož, ali možiček, kakor hočeš, in to pomeni, da bom sedaj s teboj prebil vsak prost trenotek in slednjič pomeni to, da mora kdo skuhati zajutrek; če milostljiva gospa tako dolgo spančka in se ne da prebuditi niti s krikom — in kako sem kričal! — niti s poljubljanjem — toda to se razume, za to se Pepica že več ne zmeni — torej da mora vse to napraviti ubogi soprog, da bi bilo že gotovo, ko vstane mlada gospa! Tako, — to pomeni vse to, srčece zlato, in ko bi ti vedela, kako sem vesel, da se mi je posrečilo!« (Dalje sledi.) Koledar »Družbe sv. Cirila in Metoda" za leto 1911. Ivan Prekoršek. Iz bogate vsebine, ki jo prinaša zopet letošnji koledar Ciril-Metodove družbe, omenimo le članke: »Karol Kotnik«, »Slovensko šolstvo ob jezikovni meji na Goriškem«, Resen opomin v resnem letu« in »Pokrajinske zveze Ciril-Metodove družbe«, ki so priobčeni pod zaglavjem »Narodnemu delu«. | ravnajo pametno. Prihajajoče gospodarstvo vzajemne pomoči bo tudi omililo najhujša nasprotja med narodi, da ne bo veljal več tako strogo socijalen zakon, da je boj mej stanovi, razredi in narodi neizogiben. Velika Avstrija s svojimi večjimi pripomočki lahko pomaga razvoju kakega svojega, v omiki zaostalega naroda. To imejmo vsi avstr. Jugoslovani pred očmi in delajmo na to, da nas bo še več. Ako avstr. državne vlade postanejo moderne, to je, da branijo posamezne sloje in narode proti gospodar, močnim stanovom in narodom, ki so vladali doslej, da vidijo v dobrem gospodarstvu in temu prikladnem duševnem razvoju vseh narodov dobrobit vseh državljanov, ako odprejo pot do vseh državnih moči vsem narodom, potem bodo morale pred vsem na slovanskem jugu vse storiti, kar je treba, da se na njem ojači novejše gospodarstvo in splošna omika; ne bodo pa smele misliti na to, da ima naša država kaj iskati v nemškem rajhu razun njegove velike literarne in tehnične kulture. Mi Jugoslovani bodemo potem hitrejše napredovali; zdaj je velika ovira napredovanja naše bojevanje proti lastnim vladam za naš narodni obstoj. Ubogi so Dalmatin-ci in Slovenci v tem oziru! —- Ali Dalmatincem so Že v nečem ustregle naše vlade, isti smejo slovanski govoriti in čustvovati. Ravno tako važni kakor Dalmatinci smo pa tudi mi Slovenci. Prišli bodo merodajni krogi tudi do tega spoznanja in dali kaj gmotne podpore razvoju gospodarstva pri nas. Ako vse pogledamo, kar sem jemal kot dobro in slabo v našem razvoju, potem vidimo, da so bile izven narave Jugoslovanov ležeče ovire napredovanja velike in so še. Te ovire je treba odstraniti, stvariti dobre, gospodarstvu primerne šole in narod vzgajati v modernih načinih dela in gospodarjenja. Nič ne bodo pomagale šolske družbe proti tujčenju ob mejah in drugod, ako iste niso času primerne in ako ne povzdignemo gospodarstvo v celi domovini. Nekaj je že šole v naši masi. ali šolana ni za delo novejših rokodelstev in industrij. Imamo dosti gostilničarjev in trgovcev v naših mestih in vaseh, ne pa pravih produktivnih delavcev, to je rokodelcev, kvalificiranih delavcev za fabrike, ljudi, ki imajo vzgojo za podjetništvo. Naše gospodarstvo proizvaja premalo bogastva; industrije zahtevajo veliko denarja in kredita. Pri delu moramo započeti prerojenje našega naroda, delo ga bo bogatilo, delo ga bo držalo na domači zemlji. Ljudje, ki se izseljujejo iz naših krajev, so po večjem jako pametni, so energične narave. Ako bi našli doma moderno delo in bi količkaj imeli zanj šole, bi doma ostajali. — Čehi se ne izeljujejo več v Ameriko, oni si pridobivajo doma več zemlje in večji delokrog v pridobivanju. Nam Slovencem se ne inore dobro goditi, kei oddajamo tujini naše na kmetiji odvišne ljudi, mesto da bi jih oddajali v naša mesta in naše tovarne. Število Čehov narašča. Ti ljudje morajo jesti. In tedaj so agresivni, tedaj se trdo držijo-svoje zemlje in še izpodrivajo v bližnjih nemškh krajih nemške industrijalne delavce. Skromnejši so v zahtevah in dobri delavci. — In ko bo obvarovalo pred tujčenjem to povzdignjenje gospodarstva, bo tudi bogatilo narod in mu dalo politično moč v državi. V tem naj obstoja naš narodni boj, naše narodno delo, Trst in Jadransko morje pa imejmo vedno v naših ukrepih pred očmi in mesto drugih tujih jezikov se učimo italjanščine! Politična kronika. Volitve na Hrvaškem. Po dosedaj — dopoldne — že znanih rezultatih je dobila pri volitvah koalicija 32, klerikalci 12, Radičeva kmečka stranka 1, vlada 15, Star- Upravičeno je na prvem mestu slika, življenjepis in »zlato pisno« t. j. oporoka največjega mecenu slovenskega naroda, ki se je s kraljevim darom (430.000 K) spomnil slovenske šolske družbe ob njenem 251etnem jubileju. R. Orel piše o narodnostnih razmerah in jezikovni meji na Goriškem s posebnim ozirom na šolstvo. L. Brunčko se bavi v članku »Resen opomin v resnem letu« obširno in temeljito z letos aktuelnim vprašanjem ljudskega štetja. Iv. Prekoršek razpravlja v članku »Pokrajinske zveze Ciril-Metodove družbe« o tesnejši organizaciji družbini po pokrajinah in okrožjih, kakor se pripravjlajo v smislu sklepov lanske kupščine na Jesenicah. Nič manj zanimiv je drugi del koledarja »Vest-nik družbe sv. Cirila in Metoda«. V njem se zrcali življenje in napredek slovenske obrambne organizacije, iz njega bo črpal vsak narodni delavec najzanesljivejše podatke in novo moč za novo delo. Pomudimo se nekoliko pri družbini organizaciji, kakoršna je danes, ter primerjajmo številke prejšnjih let. V letu 1910 šteje CMD: 93 podružnic na Kranj-kem, 63 podružnic na Štajerskem, 13 podružnic na Koroškem, 35 podružnic na Primorskem, 15 podružnic v Trstu in okolici, 3 v Istri ter 31 popolno ločenih podružnic v Ameriki, ki štejejo 1159 članov. Skupno število podružnic, nevštevši onih v Ameriki, znaša torej v oktobru 1910 222. Glasom družbinega koledarja za 1. 1911 je bilo 1. 1909 podružnic 168, med temi na Štajerskem 54; na Kranjskem 76, na Koroškem 8, na Goriškem 23 in v Trstu 7. Število podružnic je torej naraslo v t letu od 168 na 222. kar znači gotovo lep napredek, če pomislimo, koliko spečih podružnic iz prejšnjih let se je moralo črtati in koliko dela je dalo oživ- čevičeva stranka 10 in radikalni Srbi 2 mandata. Supilo je bii v svojem okraju skoro enoglasno izvoljen, ker so protikandidati odstopili. Danes in jutri se vrši še kakih 13 ožjih volitev. Dosedanji rezultat kaže, da je ban dr. Tomašič pri volitvah grdo pogorel s svojimi kandidati, a da je tudi koalicija precej oslabljena. Radičeva kmečka stranka je dobila doslej 1 mandat, Milinovci (Starčevi-čanci) se se držali, združeni franko-furtimaši (kr-ščansk socijalci) so pa doslej zgubili 3 mandate. Vse sodi, da bode ban še enkrat poskusil pomir-jenje s koalicijo; ako ne bo šlo, bo novo izvoljeni sabor zopet razpuščen in se bodo vršile nove vo-itve, ki bi morda koalicijo docela oslabile. Vsled vladnega nasilja pri volitvah pa se menda koalicija ne bode hotela pod nobenim pogojem pobotati z vlado. — Glede posameznih rezultatov je opom-aiti, da je v 1. zagrebškem okraju propadel dr. Šurmin proti banu Tomašičn, kateri je sicer dosegel samo absolutno večino 29 glasov. Zmago so odločili uradniki. V drugem je izvoljen koalicijo-uaš grof Kutmer, v tretjem klerikalec Hrustič. V Osjeku sta izvoljena dr. Pinterovič in dr Neumann. v Zemunu podban Chavrak. VKorenicije bil kandidat koalicije Pribičevič enog'asno izvoljen proti znanemu justičnemu šefu Aranitzkemu. V Varaž-dinu je zmagal koalicijonaš dr. Vinkovič, v Kar-lovcn dr. Lukinič, v Siski Grga Tuškan, v Petrinji dr. Mazzura. V Našicab je izvoljen grof Pejače-vič proti uredniku V. Wilderju. AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Vojni odsek avstrijske delegacije je sprejel včeraj po precej dolgi specijalni debati reden in izvanreden proračun. Vojni minister Schonaich je spregovoril tudi v specijalni debati. Pozornost je vzbudilo to, da se je energično zavzel za skupno armado, ki je najvažnejši činitelj za moč armade. Povedal je, da je aneksijska kriza zahtevala le eno človeško žrtev; ustreljen je bil jeden orožnik na pa-truljiranju. Zdravstveno stanje vojaštva, ki je bilo takrat zbrano v Bosni in Hercegovini, je bilo povprečno zelo dobro. Vojni odsek je sprejel sledeče rezolucije: 1. Reforma vojaškega kazenskega procesa naj se kolikor mogoče ospeši. 2. Naj se razširi olajšanje za one vojaški službi podvržene osebe, ki morajo skrbeti za svoje rodbine. 3. Naj se glede enoletnega prostovoljstva uvede enakopravnost višjih obrtnih šol in 41etnih trgovskih akademij z gimnazijami. 4. Naj se upelje zavarovalni zakon, ki zavaruje vojake in njih rodbine proti nezgodam, ki se jim pripete v vojaški službi. 5. Zaradi udeleževanja častnikov pri meščanskih prireditvah in občevanja v meščanskih društvih, se določijo sledeče modifi-kakcije: a) Častniki smejo obiskoVati nepolitična meščanska društva svojih rojakov, b) Pri vseh vojaških zavodih in šolah je žaljenje katerekoli si bodi avstrijske narodnosti strogo prepovedano, c) Pri ljudskem štetju naj se vojaška oblastva vzdrže vsakega vpliva pri ugotovitvi občevalnega jezika. NADOMESTNE VOLITVE NA DUNAJU. Nadomestne državnozborske volitve za dr. Luegerjev mandat v Hietzingu (13. okraj), so imele sledeči rezultat: Dunajski župan dr. Neumayer9786 glasov, torej več kot svoj čas dr. Lueger, socijalni demokrat Polke 6896 glasov, nemški nacijonalec 562 glasov. Dr. Neumayer je torej izvoljen za drž. poslanca. — Deželnozborska volitev v Leopold-stadtu izkazuje naslednje rezultate: kršč. soc. Pre-yer 10.832 glaov, soc. dem. Schumayer 8471 glasov, nemška liberalca Mittler 1962 in Schwarz 1480 glasov, zionist 462 glasov, nemški nacijonalec 361 ljenje že obstoječih. Leto 1907 je štela družba ko-naj 103 podružnice. Iz poročila, ki ga je podal družbin blagajnik na letošnji skupščini v Ljubljani, posnemamo, da je imela Družba prvo leto svojega obstoja 13.027 K dohodkov. Do leta 1892 niso družbeni dohodki presegali zneska 20.000 K. i. 1900 so znašali komaj 33.133.64 K; od leta 1907 se dohodki vsako leto množijo, dosegli so v preteklem letu že znatno vsoto 187.087 K. Od tega odpad; na podružnice 57.121 K proti 49.026 K v letu 1908. Veselice, narodni kolek, vžigalice, nabiralniki, računski listek in druge podobne » malenkosti« tvorijo torej bistven del dohodkov naše šolske matice. Jedro in temelj vsemu pa tvori organizacija, to so naše podružnice, bolj ko se v njih koncentrira organizatorično in prosvetno delo, tem večja je njih moč, tem večji uspehi. In v tej smeri se izpopolnjujejo CM. podružnice, in za obstoj takih podružnic — društev ni strahu, naj se še tako zaganjajo v nje domači in tuji nasprotniki. Navedel sem le nekaj številk iz ogromnega gradiva, ki ga prinaša družbin koledar. Ze ta površna nepopolna slika nam kaže na ogromno delo slovenske samopomoči, na veliko silo slovenske kulturne vrednosti. Veliko je delo,ki ga vrši slovenska šolska matica, je narodno in prosvetno. Njene uspehe v šolah izpopolnjuje prosvetno in organizatorično delo po podružnicah. Kdor ni slep teoretik ali starikav pesimist, vidi vrednost tega dela, priznava kulturni pomen Ciril-Metodovi družbi ter se ne vprašuje boječe in slabotno, kedaj bodo klerikalci uničili CM. družbo in zakaj klerikalci ničesar ne store. Za te bi jaz pristavil še eno vprašavje: zakaj bi se mi ne ponemčili, če so se drugi! Koledar CMD. ^tane 1 K 20 v, dooiva se v pisarni dr,i?be sv. Cirila in Metoda v Ljub'jr>ni. glasov, češki narodni kandidat Ružička 417 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med kršč. soc. Pre-yerjem in soc. dem. Schuhmeyerjem. SPRAVNA POGAJANJA V PRAGI SO SE — PONESREČILA? Češki radikalci so začeli z nemškimi vred delati težave, češki radikalci zahtevajo odločno junktim med kompromisnimi predlogi in deželnim volilnim redom ter varstvom čeških manjšin. Nato so odgovorili Nemci s protipredlogi in včeraj je vladalo splošno naziranje. da so se spravne konference ponesrečile. Oficijelna pogajanja so za nedoločen čas odložena, danes se snidejo vsi češki deželnozborski klubi k posvetovanju. „Svetinova hči" se predstavlja v torek na praznik vseh svetnikov v celjskem ^Narodnem domu". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Štajerske novice. v Fridrich — Korenov! zagovorniki. Graška lista „Tagespost" in „Grazer Tagbl." sta priobčila skoro dobesedno famozen Zanggerjev zagovor; zanimivo je, da so pri „Tagbl." izpustili konec očividno Zanggerjevega dopisa, da namreč gosp. Fridrich ni vezan odložiti mesta krajnega solsk. načelnika v Petrovčah in libojah. Oba lista upi-jeta seveda, da se je zgodila Fridrichu velika krivica in da so bili porotniki nezmožni prav presoditi ta slučaj. No — dr. Zanggerju privoščimo to tolažbo po porazu, katerega je doživel s Fri-drichom vred! Ako bi porotniki Spindlerja obsodili, bi bili kajpada najpametnejši ljudje pod božjim solncem. V istem tonu piše tudi „Štajerc" v Ptuju in „Straža" v Mariboru. Vidi se, da se slovenski klerikalci, nemški nacijonalci in največjega zaničevanja vredni renegatje vselej zvežejo, kadar gre proti Narodni stranki in njenemu časopisju! Pa pravica je zmagala in propadli so ti čedni zavezniki in branitelji narodnih in verskih svetinj našega naroda. Ali ni sram Straže", da kot glasilo katolišk. duhovništva in morda tudi nekaterih klerikalnih Slovencev psuje naše narodne časopise s protestanti in renegati vred ? Menimo, da smo spravili v Fridrich-Korenovi zadevi toliko svinjarij — ta izraz je rabil v svojem„zagovoru" akademično izobraženi protestantski odvetnik Ca-jnkar — na dan, da bi bilo za klerikalce najboljše, ako bi molčali kot zid. Kajti z zagovori Fridricha in Korena priznavajo samo, da se s tema človekoma identificirajo! „Straža" poroča seveda neresnično tudi razmerje glasov in zamolči popolnoma da je bilSpindler v glavnem vprašanju glede Korenove zadeve spoznan soglasno za nekrivega. Ampak to nemškonacijonalno-protestantsko-sloven-sko-klerikalno-renegatsko zvezo za zagovarjanje „svinjarij" v naših občinah si bodemo dobro zapomnili za slučaj, ko se bode nam zopet očitalo „izdajstvo". Pri klerikalnih podjetjih poka, strašno poka. To nam dokazujejo sledeča znamenja: 2e več poročil1 je bilo v slovenskih in nemških listih o slabem klerikalnem gospodarstvu v Ljubljani. Toda klerikalci so na vsa ta očitanja molčali, tako molčali, da smo jih kar občudovali. Kdor ima mirno vest, ne molči na taka očitanja. Drugo znamenje: Agro-Merkur je šel v konkurz. Kolikor poznamo klerikalce, bi dva meseca sploh o ničemer drugem ne pisali, kakor le o »liberalnih norcih, goljufih« in bog-ve kaj še. Toda vztrajno molče! Zopet najjasnejši dokaz skrajno slabe, nemirne vesti! Tretji dokaz: Od neke spodnještajerske stavbene zadruge, ki je včlanjena pri klerikalni Zadružni zvezi v Ljubljani, smo sprejeli poročilo, da je klerikalna zveza odpovedala tej zadrugi ves kredit, dasiravno ta ne znaša več kakor 10.000 K!! No ,komur gre dobro, ta ne bo postopal tako! Sicer pa vi gg .jezični klerikalci, ki imate vsak dan usta polna na račun naprednih zavodov: kako je letos kupčevala klerikalna Gospodarska zveza? Mislimo tisto kupčijo v Trstu. Vprašamo Gospodarsko zvezo, če je res, da se da pri enem samem kšeftu zgubiti 200.000 kron!? Iz seje celjskega občinskega sveta, V včerajšnji seji so naši mestni očanci sklepali med drugim o sledečih zadevah: 1. prcšnja Iv. Vrečka iz Vojnika za podelitev koncesije za vpeljanje osebnega transporta z avtomobilom iz Celja v Vojnik se je odklonila; 2. ker se jim podira fa-mozni „Waldhaus", se je sklenilo, v proračun za 1. 1911 postaviti 6000 K za popravila; 3. istotako za popravilo brvi čez Savinjo. 4. krog 10.000 K za popravilo kapucinskega mostu; sklenilo pa se je tudi takoj začeti s pripravami za zgradbo železnega ali betonskega mostu; 5. Iv. Krajncn se je podelila koncesija kot izvoščku; 6. odklonila se je prošnja Marije Naprudnik za dovoljenje za izkuLavanje; 7. Jak. Leskoscheggu se je dovolilo dati gostilno v najem Edvardu Jonkeju; 8. podelila se je gostilniška koncesija Alojzu Bezenšeku, ki je kupil od g. Gajšeka hišo z gostilno „pri Jelenu" na Graški cesti; dovoljenja za točenje žganja se mu ni dalo. Končno je poročal župan o stavbi nove nemške deške ljudske in meščanske šole na Wokannovem travniku; stavba bo stala 415.000 K. 115.000 K da nemški Schulverein. Za pokritje ostalih 300.000 K pa najme občina posojilo; v svrho obrestovanja te svote se je sklenilo naložiti davkoplačevalcem novo 2% no doklado, taKOzvani ,,šolski vinar '. Z deli se bo začelo že letos: zidarska dela so se oddala i.indauerju, druga dela se bodo oddala potom konkurence. Cenjene svoje bralce in prijatelje opozarjamo, da je pričel v današnji številki izhajati kot listek drugi del priljubljenega »Kondelika«. Širite »Narodni Dnevnik«! „Slovensko delavsko podp. društvo v Celju" priredi v nedeljo, 13. novembra zvečer v dvorani ..Skalne kleti" Martinovo veselico. — Na sporedu bodo novi čveterospevi, bariton - samospev „Dva grenadirja", nove tamburaške točke, šaloigra „Stric Jaka" in več komičnih prizorov itd. v Martinov večer priredi Bralno društvo v Gaberjih v nedeljo dne 6. novembra in sicer v Sokolskem domu. Na vsporedn je tndi gledališka igra. v Mesto venca na krsto g. S. Kuketza je poslal gosp. Franc Dežman, trgovec v Trbovljah, K 10. Prisrčna hvala! v Od Zadružne Zveze v Celju. Število članic se je povišalo od 127 na 140. v Imenovana je Irma Zupančič za poštno ofi-cijantinjo v Brucku ob Muri. v Osemdesetletnico je slavil predvčerajšnjim vpokojeni rudarski svetnik Emanuel Riedl v Gradcu. V Celju je deloval pri okr. rndn. uradu 17 let; tudi je bil v službi pri pečovniškem premogokopu poleg Celja. v Za postajenačelnika na Pragerskem je imenovan vsled pritiska nemškega narodnega sveta Nemec Schneider iz Sp. Dravograda. »Slovenec" se radi tega opravičeno huduje, pričakujemo, da bode vplivni „Slovenski klub" na Dunaju v tem oziru tndi res kaj storil. v Krajno sadjarsko razstavo so priredili minulo nedeljo v Ljubnem. Ob enem je govoril g. nadučitelj Prapotnik iz Mozirja o sadjereji. Škoda, da se prirejanja takih krajnih ali okrajnih sadnih razstav ne lotijo tudi v drugih krajih. v Nezgoda na ptujskem kolodvoru. Na ptujskem kolodvoru je vlačil delavec Težak žeblje iz železn. pragov. Pri tem se je glavica jednega odtrgala in skočila Težaku v desno oko. Težko ranjenega moža so spravili v graško bolnišnico. v Goljuf, ki zna denar delati. Po celjskem in konjiškem okraju hodi okrog neki A. Schraidt, kateri pripoveduje kmetom, da zna delati papirnati denar. Govori slovenski s hrvaškim naglasom. Ko dobi od kmetov nekaj denarja, pa po navadi zgine. Levo roko ima pohabljeno. Goljufa zasleduje sodnija. v Od Velike Nedelje pri Ormožu. Zadnjo nedeljo popoldne so imeli tn „nedeljski lovci" lov, pri čemur je davčni uradntk Petovar iz Ormoža obstrelil svojega lastnega očeta na bedrih. v Iz Središča nam pišejo: Vsled kolere na Ogrskem in Hrvaškem je vlada odredila na meji prav obširne varnostne odredbe. Na središki postaji preišče zdravnik vse potnike iz okužnih krajev na Ogrskem in Hrvaškem. Prtljaga se pošilja nazaj. Tudi po cestah patruljirajo orožniki in iz-prašujejo potnike kod in kam. Za preiskovanje potnikov v Središču je nastavila vlada mladega zdravnika. Nemca mesto gg. dr. Spešiča in dr. Kristana, ki sta doslej opravljala ta posel. Novi zdravnik bojda Korošec ne razume besedice slovenski in hrvaški. Prav radovedni smo, kako bo izhajal s prebivalstvom iz Medjimnrja, ki večinoma potnje po tej progi, in s Hrvati? Ali res ni imela ljuba in modra graška namestnija kakega Slovenca na razpolago? Ali si mislijo gg. birokrati, da se bodo vsi Medžimurci in Hrvati zaradi nemškega zdravnika na središki postaji nemški učili ? Ali pa se je poslalo tega golobra-dega mladiča v slovenski naš trg izzivat ? Na suknji nosi znak „Siidmarke". Ali mu bo namestnija ukazala, da si naj privošči ta šport kje drugje — in gotovo ne pri nas. Od našega župana zahtevamo, da napravi red, če ne si ga bodemo napravili sami. Radovedni smo, kaj bi se zgodilo slovenskemu uradniku, ako bi si privoščil kako tako stvar v nemških krajih? Prekopa pri Vranskem. Občni zbor »Ljudske knjižnice v Prekopi« se vrši v nedeljo 30. novembra v Vraničevi sušilnici s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Plačevanje udnine. 6. Predlogi. — Prekopljani! V nedeljo pridite vsi, ki se zanimate za društvo, na občni zbor! — Ob 3. uri popoldne pa se vrši ravnotam veselica »Ljudske knjižnice« s petjem, godbo, igro, tombolo itd. Za veselico vlada v Prekopi veliko zanimanje, zato se je nadejati obilne udeležbe. Št. Pavel pri Preboldu. Pripravljalni odbor snujočega se »Sokola« priredi v nedeljo dne 30. oktobra 1910, kakor sklenjeno, ustanovni občni zbor »Sokola« z veselico, godbo in plesom, primernim srečolovom in šaljivo pošto v prostorih gosp. Franca Vedenika v Št. Pavlu. Začetek popoldan ob 3. uri. Sviral bode oddelek narodne godbe. Dosedaj se je že prijavilo nad 50 rednih članov. Vsi sokoli in njih prijatelji so k priredbi uljudno vabljeni. Sv. Štefan blizu Šmarja. Letos smo imeli razen preteklih 14 dni prav mokro lesen. Kmetje se ubijajo, kadar je količkaj vedrega vremena, da jim pot curkoma lije raz čela. Največji križ je hil z otavo. Nekaj je temu krivo slabo vreme, največ pa pomanjkanje delavcev. Vse boljše moči gredo k vojakom, še več pa v tujino. Nekateri gredo zaradi boljšega plačila, največ pa zaradi zabave, ker v domači fari ni nikakšne zabave. In tega so si stariši sami krivi; da ne govorim splošno, so tudi nekateri, ki spoznajo, kaj mladini najbolj diši, in to je zabava. Kje pa se najde zabava? Ali ne v čitanju dobrih knjig in dobrih poučnih časopisov? Bo pa morda kdo rekel ali vprašal, kje naj pa denarja dobimo, časopisi vendar stanejo novce. Temu se tudi lahko opomore, naročite si skupno in tako ne pride veliko na enega. — Najboljše bi pa bilo ,kar že precej kmetov in mladeniči kakor tudi mladenke želijo, da bi se ustanovilo bralno društvo ali vsaj ljudska knjižnica za Sv. Štefan. V vsaki še bolj majhni fari kakor je naša, so že marsikatera društva ustanovljena, in ni jim žal, tako tudi vas, sv. Štefančani ne bo. Stariši, pustite vaši mladini vsaj to zabavo in ne odtegujte jim prepo-trebnega čtiva. Zibika. Tukajšnji živinorejci smo res pomilovanja vredni, kajti vina se še pri nas, akoravno letos ne v toliki množini, kakor lansko leto, mnogo pridela; letos pa je tudi boljše in dražje, kupci nam že za mošt po 44 v ponujajo. Pa kaj nam to pomaga,' če ga pa ne moremo do železnic spraviti. Ako ga že iz Zibike sprvimo, pa obtičimo v Ločnici,, tam je namreč taka cesta, da voznik skoraj ne more praznega voza iz jarkov spraviti. Gospod župan Sivka v Šentvidu, dobro bi bilo, ko bi se malo zganili v Vaši vsemogočnosti z Vašega županskega stolca in bi pogledali, kakšne dolžnosti Vas čakajo. Ako se pa te šentvidske ceste Ločnic izognemo in peljemo skozi Sv. Štefan, so pa ceste zopet od Halerja pa do Marošeka take, da mora voznik, kateri po tej cesti vozi, četverico imeti, ako hoče prazen voz iz blatnih jam spraviti. To je pa že skrajni škandal za tako slovečo občino kakor je Sv. Štefan. G. župan, ali Vas ni sram, da imate v Vaši občini tako zanemarjene ceste, ali je občina, v kateri vladate, res tako zapuščena, in prebivalci tako nevedni, da se nič ne pritožijo, ker morajo živino tako trpinčiti; ali nič davka ne plačujejo? — Kadar boste ceste popravili, se Vam bomo pa prišli vsi zibiški vinorejci kakor tudi drugi vozniki častno zahvalit. Iz Maribora. Dne 1. nov., na dan Vseh svetnikov, se igra v slovenskem gledališču žaloigra „Mlinar in njegova hči". Radi gledamo to igro, leto za letom se ponavljajočo, na naših odrih, ki je res kakor nalašč za ta dan. Vedno stara, vedno nova, vedno iste privlačnosti. Slovenci posetite naše gledališče. Začne se točno ob pol 8. zvečer. v Umrl je v četrtek v Dombesn na Francoskem trapistovski opat v Rajhenburgu, Janez Epalle. v V Koprivnici pri Rajhenburgu je 28. tm. umrl tamašnji poštni upravitelj Emil vitez Schwar-zer pl. Heldenstamm. Bil je svoj čas častnik pri hnzarjih, a je izstopil iz stalne vojske, se oženil z lepo hčerko nekega slaščičarja v Požunu na Ogrskem in si kupil v Koprivnici precej veliko posestvo ter ga nekaj časa precej reelno obdeloval. Ko se je V Koprivnici ustanovil poštni urad, je tam dobil mesto upravitelja. v Jodlbauerjev mandat. Namestnija je razpisala nadomestne volitve za Jodlbauerjev mandat (splošna skupina srednještajerskih mest in trgov) za 5. januar, ozir. ožje volitve za 10. januar. v Podpornemu društvu za slov. visokololee na Dunaju so darovali od 20. jul. do 20. oktobra 1910: 700 K kranjska dež. blagajna v Ljubljani, 100 kron: dr. IvoŠubelj, cikr. sekc. svetnik na Dunaju, 50*K: dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani, po 10 K: dr. Val. Knšar, glav. učit. v Ljubljani, Okrajna hranilnica v Sežani, Ivan Okretič, ckr. gen. advokat in dr. Pavel Valjavec, odvetnik na Dunaju, po 6 K: Gustav Dežela, tajnik, za ,Struno' v Idriji in dr. Fr. Vidic, ckr. nred. drž. zakon, na Dunaju, po 5 K: ga Hana Diehl v Celju, I. Hutter, katehet v Celovca in dr. Fr. Kropivnik, ckr. prof. v Ljubljani. Skupaj 917 kron. Preteklo šolsko leto je društvo veliko več razdelilo kot pa prejelo. — Navedeni prispevki so se zato porabili za pokritje primanjkljaja. Zdaj bi bilo treba zopet deliti podpore, društvo pa nima denarja. Prosimo torej nujne pomoči ! Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj III. Reis-nerstr. 27. Znani slovenski skladatelj Risto Slavin je povodom novemberskega avansma imenovan podpolkovnikom. Odličnemu našemu rojaku iskreno čestitamo. v Mi nočemo trpeti na glavobolu, krožnem in zobnem bolehanjn, trganju po udih, bodljajih, reurnatični hrbtni in mišični bolezni, ako rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Tucat za poskušnjo stane 5 kron franko. Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z znamko „Elsa krogljiee" pospešujejo krepost želodca, prebavljenje, tek, zabranjujejo krč *in zaprtje. 6 škatljic stane 4 krone franko. — Dobiva se pri E. V. Feller v Stubici, Elzni trg štev. 264, Hrvaško. Druge slov. dežele. Kranjski deželni zbor. Včeraj se je razpravljalo o zakonskem načrtu o 5%-ni vodovodni nakladi za Kranj in je bil načrt sprejet v vseh treh branjih. --Sprejel se je dalje predlog posl. dekana Lavrenči-ča. naj deželni odbor reši pravno vprašanje v zadevi premoženja kamniške meščanske korporacije. Klerikalci bi se radi te korporacije oz. njenega premoženja polastili. — Sklene se, ustanoviti mesto ži-vinozdravnika v Žužemberku. — Razpravljalo se je o predlogu posl. Višnikarja. s katerim se deželna vlada poživlja, da o priliki prihodnjega ljudskega štetja da natančno pregledati in popraviti občinski leksikon glede pisave krajevnih imen (krajni reper-torij) na Kranjskem in da odpravi popačena in taka krajna imena, katerih ljudstvo dejansko ne rabi. ki tedaj niso v navadi. Končno redakcijo imenika naj prevzame posebna, v to svrho določena komisija. Deželni predsednik bar. Schvvarz je podal izjavo, da deželna vlada ni kompetentna v tem vprašanju, marveč samo ministerstvo, pripravljena pa je sprejeti konkretna navodila, da se odpravijo napačna imena. Končno je izjavil, da bo centralna vlada itak za vso državo uredila pisavo krajevnih imen. Posl. dr. Eger je govoril proti predlogu, češ, da meri predlog samo na to, da bi se nemška preteklost kranjske dežele odpravila ter s tem popačila zgodovina. (Hrup med slovenskimi poslanci: Dežela kranjska ni bila nikdar nemška! To je pačenje resnice!) Nato je razpravljal o pisavi krajnih imen uradnega lista »Laibacher Zeitung« ter napadal urednika tega lista, češ da izvaja zdavno vse to, kar zahteva Višnikarjev predlog. Slovenski poslanci so hrupno ugovarjali ter klicali: Vse to smo že slišali v prilogi »Grazer Tagblatta«, »Deutsche Stimmen«. Dr. Eger je končal svoj govor s pozivom, naj vlada vpliva na to, da bo uradni list krajevna imena tako, kakor so faktično v rabi, pisal. Poslanec Jarc je polemiziral z dr. Egerjem. očitajoč mu ignoranco in nekonsekvenco, predvsem pa je zavračal njegovo trditev, da je imela kranjska dežela kdaj v preteklosti nemški značaj. Končno je zagovarjal pisavo kranjskih imen v listu »Laibacher Zeitung« ter zahteval, naj se čim preje prične uradni list v slovenskem jeziku kot v jeziku pretežne večine kranjske dežele izdajati. Jarcu je odgovarjal dr. Eger, ki je naglašal, da je opravičen kritizirati pisavo krajevnih imen v »Laibacher Zeitung«. (Klici: Denuncira-ti hočete urednika! Odstranili bi radi urednika prof. Funtka; ta je vam napotu!) Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je imel poročevalec Višnikar zaključni govor. Predvsem je polemiziral z dr. Egerjem, ki je bil zlasti hud, ker je »Laibacher Zeitung« rabila mesto »Niederdorf« slovensko ime »Dolenja vas«, češ, da tam stanujejo tudi Nemci. Konštatiral je, da v Dolenji vasi ni nobenega Nemca. (Dr. Tril-ler: Cujte, čujte! Kie pa je sedaj dr. Eger? Klici: Je zbežal!) — Sprejel se je zakonski načrt, nanašajoč se na pogozdovanje zemljiških parcel, ki jih po gozdnem zakonu ni dolžnost pogozditi. — Sklenile so se različne podpore. — Govorilo se je o raznih cestnih zadevah. — Sprejel se je zakonski načrt glede davka od izvrševanja lovske pravice. Plačevalo se bo: od zakupljenih lovov 10% letne skupni-ne, od samosvojih lovov v lastni upravi pet kron za vsakih celih 50 ha površine, in od občinskih lovov, katere izvršuje občina po zvedencih, 10% zadnje dosežene zakupnine. — Nadalje se je sprejel zak. načrt glede nakupa Pavšlerjevih vodnih sil na Gorenjskem. — Na mesto prof. Jarca, ki je odložil mesto deželnega odbornika, je izvoljen v dež. odbor dr. Zaje. — Danes je zopet seja. Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora se je razpravljalo v proračunu za 1. 1911. V generalni debati je kritiziral slovenski poslanec Grafenauer zlasti naslednje točke: 1. Obžaluje, da večina ne pripušča v noben odsek zastopnikov Slovencev. 2. Zakonska predloga o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta popolnoma zanika interese Slovencev, ker Slovencem ne dopušča posebne sekcije v deželnem kulturnem; svetu. 3. Podobne zakonske predloge o spremembi deželnega nadzorstvenega zakona popolnoma spregleda, da žive v deželi tudi Slovenci, kar je v kričečem nasprotstvu s pravicami, ki jih uživajo na Kranjskem Nemci. 4. Od deželnega zbora sklenjene štipendije za visokošolce, ki naj bi se učili slovenske- ga jezika, pomenijo kruto žalitev slovenskega naroda, pomenjajo pa tudi grdo konkurenco slovenskim izobražencem, ki naj bi na ta način bili odstranjeni od uradovanja na Koroškem. 5. Slovenske gospodarske zadruge imajo svoja centra izven koroške dežele, so torej popolnoma nedolžne na pana-ma nemške krščansko-socijalne centralne blagajne. Grafenauerju je odgovarjal poslanec grof Aichel-burg-Labia, kateri je izjavil, da se koroški Slovenci ne morejo primerjati z Nemci na Kranjskem, ki imajo popolnoma drugačno gospodarsko in historično veljavo v kranjski deželi kakor pa Slovenci na Koroškem(?). Glede znanja slovenskega jezika pa po njegovem mnenju ni potrebno, da bi se Nemci naučili pravilne solvenščine, temveč se samo zahteva, da razume uradnik ljudstvo in da ima srce zanj. Imenovanje. Namestnik državnega pravdnika dr. Anton Kremžar je imenovan za državn. pravdnika v Ljubljani. Letošnja vinska trgatev na Dolenjskem je bila nenavadno slaba. Vinogradniki so dobili letos komaj eno četrtino lanskega pridelka, toda kakovost vina je bistveno veliko boljša, kakor lansko leto. Prodaja vina se je že pričela, ker se je oglasilo t.e-broj kupcev. Vsled slabe letine je cena vina letos nenavadno visoka in se giblje med 44 do 56 vinarjev za liter. Najnovejša brzojavna ftn telefonična poročila. Volitve na Hrvaškem. Zagreb, 29. okt. Uradno poročilo o izidu hrvaških volitev pravi sledeče: Ob pol 2. ponoči so bili znani ti-le rezultati: 18 vladnih, 28 Kolicijo-našev, 10 krščanskih socijalcev (franko-furtimašev), 8 Starčevičancev, 1 nestrankarski, 5 kmečkih poslancem in 1 radikalen Srb. Potrebnih je 15 ožjih volitev. Luegerjev pogreb. Dunaj, 29. okt. V četrtek zvečer so prenesli Luegerjevo truplo iz provizoričnega groba v žrf pokopališke cerkve, kjer so ga danes položili k truplom Luegerjevih starišev. Svečanosti se je udeležil župan z vsemi občinskimi odborniki, cerkvene obrede je opravil nadškof koadjutor dr. Nagi. Sprememba poslanika v Petrogradu. Dunaj, 29. okt. ,.Fremdenbl." poroča, da je prosil peterburški avstroogerski poslanik grof Berchthold zaradi rodbinskik razmer (?) za dopust. Poslanik bo prebil še letošnjo zimo v Petrogradu. Revolucija v Uruguay-n. London, 29. okt, Iz Montevidea poročajo listi, da je položaj v Uruguayu jako resen. Ako ne bi primanjkovalo konjev, bi revolucija že izbruhnila. Na mejah se zbirajo oboroženi vstaši, vlada je razposlala na vse strani čete. Brzojavne žice so pretrgane, prebivalstvo živi v velikem nemiru. — Zaprli so mnogo ljudi. Nemirna Ferrerjeva slavnost. Pariz, 29. okt. Včeraj zvečer se je vršilo v palači družbe znanosti zborovanje v čast Ferrer-jevemn spominu. Na shod so prišli tudi španski anarhisti, ki so pa preprečili bivšemu francoskemu vojnemu ministru Pelletanu govor in izzvali pretep, ki se je pa končal, ko so se vse luči naenkrat ugasnile. Končana stavka. Budimpešta, 29. okt. Delavci mestne tovarne za kruh so sinoči predložili svoje zahteve plačilni komisiji, danes pa so pričeli zopet delati. Zdravje Abdul Hamidovo. Carigrad, 29. okt. Ker se je pričelo hladnejše jesensko vreme, je začel sultan Abdul Hamid zopet bolehati. Sultan trpi tudi na živcih in je oglušel. Iz Portugalskega. Pariz, 29. okt. V krogih španskega poslaništva v Lisabonu se pripoveduje, da je provizo-rična vlada odkrila zaroto, ki je bila proti njej naperjena. Več kompromitiranih častnikov so zaprli. Odkritje je vzbudilo veliko pozornost. Češkonemška spravna pogajanja v Pragi. Praga, 29. okt. Vse češko in nemško časopisje piše o ovirah, ki so nastale pri sporazumni akciji v Pragi. Nemci pravijo, da ne delajo težav samo češki radikalci ampak tudi dr. Kr&mar, kateri je zavozil politiko čeških strank pri pogajanjih v drug tir. Dr. Kr&mara so za to vodilni možje češkega konzervativnega veleposestva bridko oštevali. Vse pesimistične sodbe za ugoden izid pogajanj so toliko bolj upravičene, ker so se pričeli oglašati v nemškem in češkem taboru radikalni glasovi, ki niso ugodni. Iz koroškega deželnega zbora. Celovec, 29 okt. Nadaljevala se je špecijalna debata o proračunu za šolstvo. Posl. Grafenauer se je toplo zavzel za slov. šolstvo na Sp. Koroškem; govoril je seveda gluhim ušesom. Hmeljske cene v Norimberku. Norimberk, 29. okt. Dovoz 400 bal, prodano 300 i al, cene nespremenjeno čvrste. Tržne cene. Dunaj, 28. okt. Borza zakmetijske pridelke. Vsled rezerviranostikupcev in prodajalcev je došlo le do malega prometa. Tendenca v splošnem mirna, cene nespremenjene. T r s t, 28. okt. Sladkor. Centrif ugal pil6s prompt K 27 do K 28, za dobavo K 261/2 do K 27. Tendenca medla. Budimpešta, 28. okt. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 138—140, mlade težke 148—149, mlade srednje 153—154, mlade lahke 160—164 v kilogram Zaloga 29.933 komadov. Budimpešta, 28. okt. Mast. Svinjska mast 167, namizna slanina 146. Praga, 28. okt. S1 a d k or. Surovi sladkor K 19"65, nova kampanja K —'—. Tendenca: medla. Vreme megleno in hladno. Budimpešta, 28. okt. Žitna borza. Pšenica za oktober K —'—, pšenica za april K 10'55, rž za oktober K—'—, rž za april K 7'78, oves za oktober K —'—, oves za april K 8'40, koruza za maj K 5'64. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca se drži, promet 22 tisoč stotov, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno, termini so bili mirni. Vreme lepo. Izkaz posredovalnice Slovenskega trgovskega društva v Celju. Sprejmejo se: kontorist 1, potnika 2, pomočnikov mešane stroke 8, pomočnik železninske stroke 1, pomočnika manufakturne stroke 2, pomočnika špecerijske stroke 2, modne in galanterijske stroke 1, kontoristinje —, prodajalke 3, učenca —. Službe iščejo: Kontoristinji 2, blagajni-čarka 1, prodajalka 1. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. 5tanoVanje 2 sobi, kuhinja, od 1. novembra, na tri mesece, se išče v Celju. Ponudbe na upravništvo tega lista. Pozor sadjerejci! Redka prilika! 100.000 vsakovrstnih dreves, kakor: hruške, jabolke, črešnje, slive, orehe, kostanj itd. ima zaradi opustitve sadjarstva naprodaj Ivan Gerjovič, veleposestnik v Dobovi postaja in pošta Dobava. 596 i Lepa suha drva vsaKe vrste se dobilo v večji množini pri Tir Potni« Šmarjeta AV* pri Celju. Lepo enonadstropno poslopje 10 mjnu,t od mesta oddaljeno, ki obstoji iz treh malih stanovanj po eno sobo, kuhinjo in shrambo, iz' dveh ^leti, pralne kuhinje, konjskega in svinjskega hleva, kolnice, senjaka, lepega dvorišča in vrta je takoj po ceni na prodaj. — Naslov s« izve pri upravništvu tega lista. 591 i , >iv >A< >i v v * v w >i v >i'< >4 to Trgovci Ne pustim potovati ker preveč stane, pač pa prodajam po ceni ker ne pustim potovati. — Obrnite se torej pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne poiiljatve narodna vele-trgovska hiša R. STERMECKI v Celju. Vzemite si, ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev flllid z znamko „Elsafiuid". Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat na poskušnjo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg štev. 264 na Hrvaškem. 585 t, 39.984 St- II 5082 1910 Razglas. Naročitev ameriških trt ia plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1910/1911. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 850 000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelenčiča, rumenega šipona, bele in rndeče žlahtniDe, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na ri parijo Portalis, vitis Solonis ali rnpestris Montikolo. 2. 280.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole. 3. Tri miljone ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 K za imo-vite posestnike, 140 K za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 K za imo-vite posestnike, 16 K za vse druge. III. 1000 komadov ključev 10 K. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množico trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 10. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi. Obč. predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 10. nov., se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, dopri-i esti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale. iu se mora znesek izplačati pri pre-vzetjn. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračuuili. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v katerej se nahaja viuograd. ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sort,?.), katero želi; 4. zadnja'pošta ali železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo od naročnikov ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemu pregledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 6. okt. 1910. Od štajerskega deželnega odbora Edmund grof Attems. Velika tvfdka z oljem išče za Spodnje Štajersko proti proviziji zanesljivega in dobro vpeljanega zastopnika ki že s kakim drugim špecerijskim predmetom po deželi potnje. — Ponudbe: Poštni predal 27. — Pošta :: Piazza Giuseppina Trst. :: 590 2-1 Škodovati Vam ne more, ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna vele* trgovska hiša R. STERMECKI v Celju. Naznanilo in priporočilo! P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvorila v Celju, Rotovška ul. št. 8 zavod za likanje in pranje perila ter se obenem vljudno priporočam za obilna naročila. — Dela izvršujem ===== točno in po ceni. == Marija Ziegler, Celje. 586 1 flolarskega kandidata sprejme takoj notar Hudovernik v Ljubljani. 588 3-2 Namesto 40 K samo 6 K! ] Priložnostni nakup! j Lovski čop od divje koze (Gemsbart), i podoben jelenjemu čopu, nov, prav lep. i 16 cin dolge dlake, s prav lepo cevko j iz starega srebra in s Hubertovim i križem, skupaj samo 6 K. Dlaka pod i jamstvom prirodno pristna in sivkasta. j Priložnostni nakup, po povzetju pošilja J Fenichei, Dunaj IX. Altmg. 3/100 a. j 592 1 Veliko pismenih priznanj. in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko. Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Strupi Celje, Graška cesta. co L. _C8 Jat 03 +■» CO ® co 03 NI > 03 1 co ovosti v suknenem in manufakturnem blagu priporoča v največji izberi Karol Tanič, Celje ,Narodni dom". 99J Priporočata svoio bog to zalogo šivalnih strojev za rodbino in oort. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. © mu SVSs Nagrobne vence '1 v^raznih velikostih in cenah s iT* trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. ==iiJ Sila DIEHL, žganjama, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. a. Poštno-hran. rac. št. 848.428. — 1128 zadružnikov. - Vplačani deleži K 21.024-—. Ustanovno leto 1881. §H Denarni promet v letu 1909 Telefon št. 2. ™ - K 4,020.030-96. - »S9UINSKR POSOJILNICA V Z3LCU" REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po 41/2% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računn pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem račutfu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%- Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo: Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Sirca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik. V<>iv>iv>iy vi« >4 v>< Vi^^lv^l^^ AdoEf Bursik čevljar « Celju, poteg kapucinskega mosta' izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev. i Zvezna tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račune, vabila, lepake, letake itd. Ua debelo! Na drobno! Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač ceije Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 511 35-17 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 149 40-35 4'/2° Ob Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. p«štnc hran. ra6nn št. 64.366. Najboljša prilika z« sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon št. 48. - ===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. .LASTNI DOM' registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je * Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.— 12. upe ® © © dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekači račun ali na hranilne (vložne) knjižice m jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih deetarrsiti zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovani« prenehaSo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 It od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotit, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©©©©©glavnice in obresti v mesečnih a!i v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©© Edino narodno jg| prta jttžttojtajerjHa bssosefta tf Celju. Stavben« in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. H različnih kamenov ln cementa. ::: Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, poliranje in s stroganje kamena s troji. ini»triisl(a družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč :: (rakev). ::: Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim al.i ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-lavan.je napisov v iste. kovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna ===== 61 50-41 stavbena zlasti tesarska dela. Sprejmem takoj učenca. cn 10 Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta. Največja in najcenejša Zaloga špecerijskega in barvnega blaga. Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno. Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke. Na debelo. Na drobno. Rafael Salmič v2> trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Zvezna trgovina v Celju V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseli sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. ~ — Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-39 SP =11=11: 31=111 Južnoštajerska hranilnica u Celju 51 Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od L 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po W 4 Vg*Vo ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje^ vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. u flarodnem domu. |osedaj je dovolila za dijaške nst.anove 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšiin okrajem izplačalo pa .se je 26.300 K za dobrodelne ua-mene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. === Slovenci, poslužujte se firffiActafofielfr hf3Mflnif0 Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne HF«imiUW a(i Yarovance in zahtevajte pri sodiščih, UunnlUl,* da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v RranlinKO. 43 52—42 .J POSOJILI 1ICJH v CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne h anilnice ček. št. 9579 ===== V lastni hiši ,Narodni dom* Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 72% in 5% obrestovanju. Bllad 6 milijonov kron hranilnih vlog g S Kad 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52-43