83. številka.
Ljubljana, petek 13. aprila.
X. leto, 1877.
SLOV
Iiuaja VB»k dan, iBvz,enifii poneaeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeinan za avitro-o^erske dežele za celo leto Iti #ld., za pol leta 8 it četrt leta 4 gld.  — Za Ljubljano 'urez pošiljanja na dom za culo leto 13 tfld., Uk ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 g\d. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah'in za dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g\d. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gid. — Za oznanila se plačuje od četiristopne peti t-vrste ti kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolna". Opra v niš t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši
0 položenji.
Politično obnebje je zadušljivo soparno, vse tišči nekako zaduhlo, kakor pred velicim gromom in nevihto.
Položenje stvarij je veleresno, pravi naj novejše poročilo iz Peterburga 11. aprila Sicer se ne potrjuje, da bi bila Rusija uže stavila kak obrok, do kedaj ima porta po sebnega poslanika poslati v Peterburg, kakor tudi ne, da bode uže v teh bližnjih dneh izšel vojni manifest, temnč telegram pravi, da še le deues (12.) se bode odločilo in sklenilo, kako se bode Rusija postavila nasproti novej t ur š kej okrožnici, katero je (kakor se 11. t. m. iz Carigrada javlja) porta vsem svojim zastopnikom na tujih dvorih obznanila, in v katerej o ruskej terjatvi poslanja posebnega zastopnika kar molči.
Iz Dubrovnika se telegrafično 11. t ra. poroča, da so Miriditje uže tri dni v trajnih bojih s Turki. Torej kadar Črnogorci začno spet, najdejo izvrstne pomočnike.
Briiseljski „Nordu piše: Derby je pisal V Carigrad in v svojem pismu pravi naravnost, da Turčija ne sme šteti n a p o m o č Anglije.
Črnogorsko vprašanje je bilo včeraj pred turškim senatom. Če bodo črnogorske terjatve odbite, potem se cetinjski zastopniki domov vrnejo in strašna ona vojska se začne, v katerej pojde Turku za smrt ali življenje.
Italijani in slovansko vprašanje.
Uže od početka hercegovinskega vstanka in tudi ob času srbsko-turške vojske smo opa zovali, da so bili italijanski narodni časopisi, celo nam najbližnji tržaški, kateri so bili prej
zmirom nam Slovanom močno neprijazni, in so nam Slovencem še vedno ob vsakej priliki, naenkrat zasuknili se in živo ter italijansko ognjeno zagovarjali naše brate slovanske vstaše. Italijanski prostovoljci so dohajali v Hercegovino, Bosno in Srbijo na pomoč slovanskim bojevnikom proti Turku. V glavnih italijanskih mestih so se snovali podporni odbori; starina svobodoborcev Garibaldi je nuvduševalna pisma pisal za vstale slovanske kristijane; v Rimu so bili lani naredili velik javen tabor, na katerem so za Slovane govorili učeni možje in veljavni politiki italijanskega naroda in v južnej Italiji se je bil osnoval komitet, ki nij imel nič manjše naloge nego upor zanetiti in razpaliti tudi v Albaniji. In užo se je govorilo, da je Italija naj-gotovcjša zaveznica slovanske Rusije v bližnjem boji. Mnogi naših so zarad tega brzo hvalili Italijane kot nesebičen, pravo-liberalen, ne le sebi, temuč vsem narodom svobodo želeč narod, in — morda smo se tudi mi v tem včasi za kak trenotek dali premotiti, saj je starodavna človeška izkušnja, da človek rad veruje, kar srčno želi, zlasti če gre za blagost najvišjega, za blagast domovine in naroda svojega. Vendar pak se bodo bralci našega lista gotovo še spominjali, da smo mi uže od početka te nenadne italijanske simpatije do Jugoslovanov z nekakvo nevero in sumnjivostjo gledali ter takoj ugibali, da tu tiči globoka italijanska špekulacija, kaka posebna politika bodočnosti in osobitih želj in teženj mlade veledržave italijanske.
Res se je zdaj italijanska politika uže preokrenila in pokazala pravo svoje lice. Italija je naravnost sovražna pravičnemu razširjenju Črne gore, zlasti je zavzeta proti temu, tla bi Crna gora dobila oblast in trgovino na
adrijanskem morji. Torej goli egoizem, ki hoče vse za sebe, za soseda pa nič. Italijani so hoteli in hočejo žeti iz orijentalnih homatij za sebe. Za Rusijo in ž njo so bili tako dolgo, dokler so upali, da so bode Avstrija zaratila ž njo, in botlo oni mogli kaj mesa iz avstrijskega telesa sebi izrezati. Za Albance so bili, dokler so računih, da njih obmorska obala pade v italijansko pest. Zdaj so uže po angleško proti ruskej okupaciji, kakor ka*o Nigrov razgovor s carjem. Črnej gori bi uže naprej radi roke zvezali, če ona kaj dobotle. Vse to je razvidno iz italijanske diplomatične knjige, ki je parlamentu predložena bila in o katerej telegraf sledeče poroča:
„Neko poročilo poslanika Nigro otl 10. decembra 187C objavlja pogovor s carjem Aleksandrom, kateri mu jo rekel, da je poslanstvo Salisburvja naredilo nanj ugoden utis. Vzbod-nje vprašanje nij slavjunsko, nego Človekoljubno vprašanje. Car potrjuje, kar je v Li-vadiji govoril bil z lord Loltusoin. On ne misli na podjarmljenje Indije in na pridobitke ob Bosporu. To, česar želi, in kar doseči ima pravico, je, da se neznosnej razmeri kristija-nov v Turčiji stori konec ter se jim da dobrote dobre uprave s tem, da se vedni uzrok nemira odstrani. Rusija uže tako leži, da ima neposredno zanimanje, da to doseže. Tudi Evropi mora biti na tem veliko ležeče; zato-se ne more zadovoljiti z obljubami in praznimi besetlami.
„Organizacija ustavnega in pariamentarič-nega sistema v Turčiji je domišljetina. Ta sistem v Turčiji ne bode nikdar uresničon."
Nigra je na to odgovoril, da je sočutje Italije na strani tlačenih narodov. Italija se bode trudila, da jim preskrbi garancije za dobro upravo; italijanska vlada pa želi, da se
Prižigalec.
(Bouian, v angleškem .spisala Miss M. C um min.-poslovenil J.)
\y i* ii iz i <i«»i. Prvo poglavje.
(Dalje.)
„Kam da je šel, ne vem povedati, ker hodil je z menoj isto pot, ter me nij zapustil prej, dokler nijsem bila prišla do stanovališča gospoda Klintonu. Komaj smem misliti, da bi bil hrepeni! po starem mojem srci, a meni se dozdeva časih, da je moje srce mu sledilo, kajti  še zmirom mislim pogostem na njega.u
„Oh, to je tedaj bilo njegovo plačilo!" vskliknilo je Katiuka.
„Gospića Katinka! to ne; ugibajte še ankrat."
„Gospa Marta, ne morem si misliti ničesar tako zaželenega.*4
„Sreča svojega življenja! veste gospica Katinka, bila je njegovo plačilo. Morebiti, da še ne more ceniti popolne vrednosti njegovega plači la.1'
„Kako to?" vskliknila je Francika. „Ob kratkem bom povedala konec. Gospa (Clintonova me je zmirom  naganjala,  naj jej mnogo pripovedujem.   Poznala je moj okus, : rada mi je vse dovolila in jaz sem se veselila j njene milosti. Povedala sem jej to povest ter ! sem obširno govorila o  zaslugah plemenitega I svojega mladeniča in njegovega z menoj tako j čudovito skladnega duha. Esquire, gospod, ki zna čiBlati uljudnost,  sedel je  poleg, ter je poslušal. Ko sem priporočala svojega viteza z vso zgovornostjo, ki sem jo imela, veselil seje, zanimal se zanj in se smijal.   Obljubil mi je, da bodo dečka enkrat poklical k sebi in storil je to.  Plemenito obličje je govorilo samo
za se, ter mu je pridobilo službo kupčijskega nomagalca; od te se je pomagal zmirom više in sedaj je sodružnik in poverjen zastopnik poštene in bogate trgovsko hiše. Gospica Izabela ! v srce bi me veselilo, ko bi izvedela zadnja poročila o gospodu Viljemu Sullivanu."
„Zdrav je, mislim," rekla je Izabela čmerno. „Druzega ne vem o njem."
„0, Jerica to ve," rekla je Francika. „Jerica ve vse, kar se tiče gospoda Sullivana; ona vam bode povedala."
Vsi so se obrnili k Jerici, ter so jo pogledovali, kako je z gorečim licem in blišče-čimi očmi bila naslonjena na stol Emilijin, ter je silno zanimljivo poslušala povest gospica Marte. Gospica Marta jo je nagovorila ter je bila vsa začudena, da pozna njenega mnogo-občudovanega mladega spremljevalca, katerega se je še prav dobro spominjala. Jerica se jej je približala ter jo odgovarjala na vsa vprašanja brez obotavljanja in brez zadrege, pa
garancije ne dosežejo z oboroženo okupacijo, ki bi prouzročila zaniotanja in težave, ko bi se mogla enkrat nehati.
Car je na to opombo odgovoril: Zagotavljati moram, da, ako bodem prisiljen noter iti, bodem tudi znal ven priti.
Dalje govoreč o zasedenji je car dal razumeti, da, ako konferencija izumi drugačne, ne manj dobre garancije, jih bode on uvažil; treba pa je, da so garancije dobre.
Glede Črne gore pravi minister vnanjih zadev, Melegari, v depeši od 6. decembra 1876 sledeče: „Italija je praktično sprejela stališče Avstrije in Rusije in smatra Črno goro za neodvisno. Glede razširjenja Črne gore pa italijanska vlada misli, ne da bi to izraževala kot formalni nazor, da se ima Črna gora v notranjem razširiti z onimi ozemlji, do katerih ima uže dolgo pravico. Toda, da bi se proti m o r j u razširila, temu nazoru italijanska vlada nij ugodna, in da bode počakala, da se izreko drugi kabineti. Melegari pravi, da se bode na vsak način posredovalno rešenje tega vprašanja dobilo, s tem, da se črnogorskej luki ne da vojaškega pomena."
Nauk iz tega je, da Slovanstvo se more zanesljivo zanašati le na svojo moč. Za tega delj so morda vsa ta velika vprašanja prišla nekoliko prezgodaj. Boljše in gotovejše bi bilo, ko bi bili počakali dogodki zadnjih dveh let Še nekoliko časa, da bi bili Slovanstvo in zlasti Rusijo še bolj pripravljeno in utrjeno našli. Ali prišli so z elementarno močjo, proti volji ruske diplomacije. Zato je ona tako previdna, tako pazna, ker ve, da izgubiti ne sme bitke, ako se je loti, kar je zdaj neizbežna postala.
Politični razgled.
M«ltri*iije dežele.
V Ljubljani 12. aprila. V ino»utrsknii  deželnem zboru sta Čeh Kusy in Nemec Fux precej jednako glaseče se predloge izročila zoper oderuhe ali lihvar je.
Tirutski poslanci še vedno oponirajo vladi. Oznanili smo uže, da opat Blaas nij hotel sprejeti deželnega glavarstva. Ker Tirolsko torej deželnega glavarja nema, nij hotela federalistična večina priseči ali obljubo storiti v roke n a m e s t o v a 1 c a glavarjevega, sklicevaje se, da obljuba zvestobe in izpolnjevanja postav polaga po 9. tir. deželnega reda v roke glavarjeve. Zarad tega je bila obljuba odložena. — Volitve dveh liberalcev, Wildauerja in Stubmajerja je večina
ovrgla. — ITstavoverni nemški listi se močno jeze in srde na tirolski zbor.
Drug dan 11. t. m. je tirolski deželni zbor volil odseke. Telegramu se vredno zdi pristavljati, da so te volitve večini ugodne, kakor da bi ustavoverci kje protivno si manjšino res v obzirih imeli!
General namestnik tlndič potuje v južno Dalmacijo. Njegov pot ima baje tudi vojnišk pomen.
V#»v/**»•* svojo honvedsko vojsko skupaj  spravljajo.   Pravijo sicer, da se le na papirji mobilizira, ali ker se oficirjem uže re volverj'i in drugo oroženje deli, zdi se, da gre za kaj druzega.
Vitanja držftve.
Iz Odese se javlja: V Krasnovodsk je postavljenih pet ruskib bojnih ladij, da bodo zabranile blokiranje kaspičnih obal.
Iz stw se poroča, da so ruski komisarji zopet preiskali pot skozi Rumunijo in našli, da je uže dober za marširanje.
Iz Aten se javlja, da je tamošnji re-volueijski odbor poslal orožja v Betvmno, Lvtakea in Kanea, in dal ukaz, naj krajni odbori vse store, da pokne vstanek na Kan-diji na dan migljaj.
Glede fiismnrkove stvari piše berlinska „Post," da je nemški cesar „mtlostno" odbil penzijsko prošnjo Bismarkovo, da pa mu je daljši dopust dovolil. Zastopal bode Bis-marka v vseh državnih poslovanjih pruskih ministerski predsednik Camphausen kot najstarši minister. — Italijanski kralj je Bis-marku poslal krasno vaso iz alabastra.
Iz Batuma se piše „Pol. Corr.,M da se Turčija v /t*iji silno pripravlja na vojno brambo. Vojske se boje in zopet hrepene po njej. Zoper Ruse je turški vojak močno razdražen in fanatiziran. Mej oficirji, ki Turke uče v artileriji, so Magjari, Poljaki in Angleži.
Dop
181.
Tz Gradrti 2. aprila. [Izvirni dop.] Našemu štajerskemu deželnemu zboru so došle peticije od raznih učiteljskih društev na Nemškem in Slovenskem, ki vse prosijo, naj se varuje pravica okrajnih šolskih svetov pri imenovanji učiteljev. Da se te peticije razumejo, evo vam to-le:
Učiteljski stan na Štajerskem izgubljava namreč od dne do dne več od svoje samostalnosti. V zadevi imenovanja učiteljev je znano, da so imeli to pravico prvotno krajui šolski sveti, dokler so namreč oni za učiteljske plače šolnino pobirali. Pozneje so prevzeli okrajni šolski fondi plačevanje učiteljev, vsled tega so dobili omenjeno pravico okrajni šolski sveti. Ko pa je začel deželni fond pripomagati učiteljskim plačam, pridržal si je deželni šol-
tako tiho, da so se drugi jeli pogovarjati o drugem, ker jih Viljem po večem tako zanimal nij. Tako ste se pogovarjali Jerica in gospica Marta o vzajemnem prijatelju."
Jerica je gospici Pačevi povedala s kratka, kako so se Viljem in njegovi sorodniki čudili, kdo bi bil pravi začetnik njegovej sreči. Stara gospa se je pa jako veselila da so pri sprejemu nenadne ponudbe od gospoda Klintona tako ugibali in različno si domišljevali in da so nazadnje pripisovali vse svetemu Miklavžu. Smijala se je skoro tako glasno in razločno, ravno tako prisrčno, kot se je smijala mlada družba pred vrati, katerej ste Katinka in Francika izbujali nenavadno veselost.
Gospiea Pačeva je Jerici ravno naročala brezkončna pozdravila in zahvalila, ki naj je v prvem listu Viljemu poroči, kar je vstopila gospa Grahamova, ki je izdramivši se oblekla drugo obleko, ter si obraz z nova namazala. Vsi bo se obrnili v njo, ko je po svojej su-
rovi navadi glasno vskliknila: „No, ali ste še vsi tu ? Mislila sem, da ste šli sprehajat se v gozd. Katinka! kaj je s tvojim priljubljenim načrtom, da bi šli na gorico Solnčni zahod V"
,,Tetka! hotela sem uže pred eno uro ; toda Bela je rekla, da je prevroče. Zdi se mi, sapa je ravno prava za sprehod."
„Kmalu bode hladno," rekel je gospod Graham, „in dozdeva se mi, da bi bilo dobro, da odidete. Precej daleč je, če greste skozi gozd."
„Kdo pozna pot?-' vprašala je Katinka.
Vsi so molčali in posamezno vprašani so vsi priznali, da pota nič ne poznajo. Jerica se je močno čudila, misleča, da je gospodu Brusu znan vsak del gozda in onostranskega brdja. Toda čakala nij, kako so se dalje pogovarjali o svojih načrtih, ker Emilija je počela tožiti, da je utrujena in da jo glava boli. Jerica, to zapazivši je zahtevala, naj gre v sobo počit se, ter jo je spremila tje. Ravno
ski svet v sporazumljenju z deželnim odborom pravico do imenovanja velike večine štajerskih učiteljev. Vse te pravice pa nema dež. šolski svet morda vsled jasne besede dotične postave, kajti prisvojil si jo je le na podlagi male, ne dovolj določene točke v postavi o pravnih učiteljskih razmerah. Uže večkrat je bil v štajerskem deželnem zboru govor v tej zadevi. Letos se bode z nova predlagala postava o imenovanji učiteljev. Dotični predlog meri na to, da bi imel to pravico jedino le deželni šolski svet, to je: vlada sama. Naš deželni šolski svet se sme pa po vsej pravici imenovati le korporacija vladnih mož; kajti v njem sedi 8 od vlade imenovanih udov in le 3 so voljeni.
Uže iz tega uzroka ne moremo zagovarjati, da bi omenjeni šolski svet imenoval vse učitelje, ki bi postali potem nekaki uradniki, a ne neodvisni svobodni stan, kakor so stvaritelji novih šolskih postav obetali. Štajerski deželni šolski svet ima uže zdaj do učiteljev toliko pravic, da so ti uže v zadostnem strahu pred njim, kajti on nastavlja učitelje na službe, on podel uje in nepodeluje službene doklade, on prestavlja učitelje po disciplinarnem poti, on jih prestavlja iz službenih obzirov, on jih deva v pokoj, on jih tudi iz službe odpušča. Že več. Sklenil je celo v seji od 22. marcija sledeče ostro pravilo (normo) za se in za okrajne šolske svete: Ako učitelj za novo službo prosi in jo tudi dobi, ne sme se jej odpovedati in na stari službi ostati, ako noče dobiti „Laufpass" in to še brez „plavega pogna". Toliko pravic in tako velike pravice ima naš dež. šol. svet; zdaj naj dobi še pravico do imenovanja učiteljev brez izjeme, potem pa je — v segamo g o če n. Da bo to šolstvu in učittdjstvu koristilo, dvomimo jako. Centralizacija bi bila sicer izpeljana v največjej meri, prišli bi na kuhninacijski vrh, a potem bi šlo šolstvo gotovo rakov pot. — Kako bo-li mogel deželni šolski svet vse velike, z novimi pravicami pridobljene dolžnosti izpolnjevati? Ali se ne bode vse tako počasno zvrševalo, da bodo splošne pritožbe? Kaj pa bo z okrajnimi šolskimi sveti? Čemu bodo potem te korporacije še? Brez pravic bodo ostale, torej tudi brez pomena. Ali je pa morda dosta razlogov za to, da bi imel deželni šolski svet uže večkrat omenjeno pravico? Ali morda dežela  sama  učitelje   plačuje?   Ali ne dajo
ste zapirali duri, ko je Francika gori po stopnicah zaklicala: „Gospica Jerica, kaj bodete šli z nami?"
„Ne," odgovorila je Jerica, „denes ne bodem šla."
„Potem tudi jaz ne grem," rekla je Francika. „Gospica Jerica! zakaj pa nočete iti ž njimi?"
„Kmalu bodem šla sprehajat se z go-spieo Emilijo, ko jej bode dobro. Ti lehko na j i spremljaš, če ti je drago; toda zdi se mi, da se bodeš dosta bolj radovala, Če greš na gorico Solnčni zahod."
Med tem so pa doli Septali in se posvetovali, in nekdo je omenil, da Jerica prav dobro pozna pot skoii gozd, po katerej je družba hotela iti. Bela pa nij hotela, da bi jo povabili, naj jih spremlja; Katinka je omahovala med ljubeznijo do Jerice in svojo bojaznijo do gospod Brusa; lajtenant Ozborne se je ogibal ziniti besedice, ki bi se ne do-
okraji 7 odst. direktnih davkov k učiteljskim plačam? Pa če bi tudi dežela sama učitelje plačevala, se li potem strinja taka centralizacija z duhom ustavnosti, ki podeljuje Ij ud-stvu pravice? Zoper tako centralizacijo je ves narod na Štajerskem, nemški in slovenski. Ž njo ne bode ustreženo niti liberalcem, niti klerikalcem, niti učiteljstvu, niti nižjim šolskim gospodskam.
Ii gorenje mu vinjake «l«>-llne 10. apr. flzv. dop.] V „Slov. Narodu" sem čital nekoliko dopisov iz našega kraja, iz katerih je vidno samo jedno: Ka nnši savinjski narodnjaki nekoliko preveč žele, ka bi na papirji sluli, kakor Homer pravi, do obširnega nebesnega svoda, a se nekoliko premalo zanimajo, da bi v vsakem obziru v dejanji kazali, da so vredni onega ponosa za narodno idejo, katerega si je v komaj prošedših letih politične borbe pri volitvah poslancev predstavljal in trepetal pred njim celjski nemškutar, če mu je volilec odkrito povedal v njegovo brezsramno lice: Jaz sem Savinj čan!
V našem okraji po svojej legi in po mnogih drugih pričinah mej vsemi seli zanima prvo mesto trg mozirski. Tako mesto se je do zdaj po krivici Mozirju pripisovalo tudi v narodnem obziru, ne zato, da bi Mozir-čani ne bili izvrstni patrijoti, a zato, ker so i drugi trgi bili in so narodni, samo narodni, brez vsake nemškutarske primesi, narodni, kolikor sploh po svojej omiki morejo biti narodni. Idite v Gornji grad, idite na Ljubno, idite na Rečico, idite kamor koli hočete, povsod najdete nekoliko možev, kateri so po svojem prepričanji narodnjaki čistejšega značenja in kateri imajo tudi sposobnostij toliko, so toliko izobraženi, da v svojem krogu morejo igrati rolo voditeljev, kar je pri volitvah in sploh največja sreča za vsak kraj in njegovo prebivalstvo, da se ima na koga opirati, na koga zanašati.
Pač je Mozirje krivo, če se ne odlikuje v mnogih druzih obzirih, kateri ne morejo imenovati se slučajni, od svojih sosedov na sever in na jug, na izhod in na zahod. Iz tacih obzirov pokažem samo enega in jako važnega. Čitatelji „S1. Nar.u vedo, ka se je v Mozirji osnovala hranilnica-posojil-nica, če se ne motim, kakor podružnica takega zavoda v Šoštanji. O koristi podobnih zavodov je pisalo se uže mnogo, torej o njej
govoriti meni nij uzroka. Materijalna korist je tako jasna, da jo vsak more ne le razumeti, a z rokami otipati. A razen materijalne koristi podobni zavodi morali bi dosegati še drugo bolj idealno, in ta je korist, katera tiči v razširjenji narodne ideje Kmetje, kateri nosijo svoje beliče na shrambo v hranilnico in kateri hodijo v času splošne stiske za denarjem v posojilnico, ti kmetje, pravim, mogli bi 8 tem videti in slišati še mnogo druzega prekoristnega, kar bi moglo zatrditi jim iskreuost njihovega narodnega prepričanja, katero pa še vedno trpi svoj odliv in priliv. Da, še vedno trpi; in naš kmet še vedno samo v duhovščini vidi najbolj isti-nega prijatelja svojega stanu — svojega naroda ne pravim, ker le malo kmetov se je povzdignilo tako visoko, da bi ne mislili še vedno, ka kmetstvo in slovenstvo nij vse ravno; a kateri so tako daleč prišli, isti i drugače mislijo, in o tacih sploh tukaj ne pišem — in to nekoliko po pravici. Slovenski duhovnik, naj bode kaplan ali župnik ali škof s slovenskim kmetom nikoli ne govori drugače nego samo po slovenski; on tudi svoje račune s kmetom dela samo po slovenski. In to je prav, to je slave in posnemanja vredno, kakoršna bi koli bila poslednja pri čina tega javljenja.
A „svetnjaki," kakor tukaj govorimo, kaj oni delajo? Davki bo jedna iz navadnejših pričin, po katerih naš kmet obči s svetnjaki. A v davkarnici ? Če v prazničnih dneh mej množico kmetov snide se dvoje ali troje svet-njakov, te svetnjaki hočejo pokazati svojo visoko stopinjo obrazovanja nad kmetom in godejo po nemški, ker druzih jezikov navadno ne znajo. In iz mnogih Še druzih slučajev poslednji in najvažnejši v našem obziru, če kmetje pridejo v Mozirsko hranilnico — posojilnico, slišijo svoje sorojake tržane govoriti po nemški mej soboj , slišijo računiti po nemški, vidijo na mizah ležati račune napisane po nemški, in dobivajo pobotnice, se ve da tudi nemške!
Mozirjani, ne jezite se name, nečem vas opravljati, ker jaz vas previsoko čislam, kar se tiče slovenske narodnosti, ker vem, da ste za njo mnogo mnogo storili. Če pravim, da je to nekaj, kar je jako podobno kacemu narodnemu škandalu, Če smem tak reči, pravim to zato, ker bi želel, da bi bili vi v tem obziru „sine ulla macula," ker bi želel, da bi
se eden iz prvih namenov, katere je imel naS nentrujeni, pogumni državni poslanec dr. J o-sipVošnjak, ko je vam pomagal začeti snovati ta prekoristni narodni zavod, ne preziral, a vsaj kolikor je mogoče dosegal. Še enkrat, brez zamere, hočem samo dobro, če se držim Lesingovega reka in, kakor ose, pikam in obiram ne gnjilih, a rumena, ki bi pa mogla biti rozovo rudeča, zdrava jabolka.
Domače stvari.
— (Ponarejevalec papirnatega denarja,) neki Rok Povše iz Leskovice je bil, ker je 8 desetakov ponaredil in v Pre-žganjih njivah pri Litiji jih izdajati poskušal, 10. aprila od ljubljanskih porotnikov obsojen in bode dve leti v ječi sedel. Ljudij po kmetih ne moremo dovolj svariti, naj se varujejo tacih sleparjev, ki gotovo nesrečo prinašajo. Le pošteno delo in pošten pridobitek velja.
— (Na strehi.) Iz tukajšnje norišnice je bil menda po dimniku ušel včeraj baš pred poludne norec na streho in je več ur jezdil rob na vrhunci. Mnogo ljudstva se je nabiralo in gledalo blaznega, katerega do tega časa, ko list končujemo, nijso še doli spravili.
— (,,Glasbena matica1') je napravila v sredo večer v čitalnični restavraciji veselico, pri katerej je sodelovala meščanska godba pod vodstvom svojega novega kapelnika g. \Veissa. Igrala je izvrstno, in čuli so se glasi, da je tukajšnjej vojaškej godbi popolnem ena-korodna. Novi kapelnik jej je dal tudi novega življenja ; naj se torej ta domači zavod podpira !
— (Občni zbor.) V nedeljo ima delavsko bolniško in invalidno društvo občni zbor ob 2. po poludne v gostilnici pri Virantu.
— (Iz Ljubljane) se „Sl. Uč." poroča, da se letos nobenemu učiteljskemu kandidatu nij podelila večja štipendija od 100 gold.; prejšnja leta so nekateri dobili tudi po 150 in 200 gold. Vsak kanditat, ki je štipendijo na novo prejel, ali če mu je bila povikšana, se mora zavezati, da bode služboval G let na Kranjskem; drugim tega nij bilo treba. Reverzi pa so po novem razpisu naučnega ministerstva jako komplicirani, ter morajo biti podpisani tudi od staršev (očeta ali oskrbnika), vrhu tega pa še od sodnije (Curatels-behorde).
— („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.") Odbor bode imel v krat-
padala Beli; gospod Brus je molčal, nadejajo se, da bode nazadnje vendar treba, da jo povabijo za voditeljico, ker je sam nalašč zamolčal, da bi jih lehko vodil. Sila je bila tako zelo očitna, da so, kot se je nadejal, nazadnje poslali Katinko k Jerici, naj jo povabi v imenu družbe, da bi jo spremljala.
Drugo poglavje.
So nogo prevzetne, katere prehodile Svet bi na zatilnikih ljudi ponižnih.
Jerica bi bila odbila in s službo pri Emi-liji se izgovorila, a Emilija sama misleča, da bode sprehod Jerici dobro del, je posredovala ter jo prosila, naj sprejme Katinkino, na videz kaj srčno ponudbo; ker je ta nazadnje rekla, da bi morali drugače sprehod odložiti, privolila je iti v družbo. Trpelo je le malo minut, da je izzula čevljičke za dom ter obula močnejše ; potem je nekaj minut iskala brez vspeha svoj širok slamnik, ki je bil izginil iz omare, kjer je navadno visel.
„Kaj pa iščeš?" vprašala je Emilija, sli-Savši, da je Jerica parkrat odprla in zaprla veliko omaro konci predsobe.
„Slamnik svoj, a ne najdem ga Zdi se mi, da si bodem morala zopet vašega izposoditi." In vzela je bel slamnik, ravno istega, katerega je zjutraj imela; ležal je na postelji.
„Prav rada ti ga posodim, draga moja!" rekla je Emilija.
„Kmalu bodem počela misliti, da je moj," rekla je Jerica radostno odhajajo. „Nosim ga bolj, nego vi."
Francika jo je čakala; drugi so bili uže otšli in bili so uže precej daleč gori na cesti, tako, da ste jih komaj videli.
Emilija je zaklicala iz okna: „Jerica, dete drago! ali imaš močne čevlje? Zmerom je zelo mokro na travniku onostran Tornto-uove pristave."
Jerica jo je vmirila, rekoč, da jih ima. Ker se pa je bala, da drugi nijso mislili na to, vprašala je gospo Grahamovo, ali ste Bela
in Katinka zavarovani pred mokroto in blatom, ko bi ju naleteli.
Gospa (irahamova je odvrnila, da nijste preobuli čevljev, ter je bila v veliki zadregi, kaj naj bi storila: ker onih nij bilo več videti in jezilo bi jih, ko bi se morali vrniti.
„Jaz imam jako lehke čevlje iz gume, rekla je Jerica, „vzela jih bodem soboj ; in Francika in jaz jih bove še lehko dotekle o pravem času ter jih opozorile, prodno pridejo do onega mesta."
Lehko ste dotekli Belo in lajtenanta, ki sta hodila zelo počasi ter bi blezo bila rada ostala zadej. Teško pa je bilo doteči gospod Brusa in Katinko, ki sta blezo nalašč naglo hodila. Katinka se je ponaglila, da bi nikdo ne motil jej prijetni trte a-tčte; Benjamin pa se je skušal tako obnašati, da bi Jerica zapazila, kako zelo se sam zanima za Katinko; in tej se je sedaj še bolj dobrikal, da bi pri-bližajoči se Jerici izbudil ljubosumnost. (Daljo prih.)
kem sejo v ljutomerskem ali pa v ormužkem okraju.   Oni  gospodje  odborniki,  ki se ne bodo mogli osobno seje udeležiti, naj izvolijo svoje žflje in predloge pismeno vposlati pred seduištvu.
— (Potres) so v soboto v Cel ji zopet o pol osmih zvečer čutili. Trajal je nekaj se kund iti je >el od vzhoda proti zapadu.
— (Dvajset cekinov) je štajersko deželno predsedništvo obljubilo onemu, ki bi vjel nekega Janeza i'ahola, ki je z uže zaprtim F. Koprivnikom v noči na L?4. marca umoril in oropal deklo Ano Gajšek v Oplotnici. Pa-hola je 27 let star, srednje postave, je na le vej strani vratu obrezan, na levem palcu ugriznen, in na levej roki obrezan; te rane je vse pri umoru dobil.
— (Alije sledeča odločba po postavah utemeljena?) V nekem okraju je kompotiral učitelj — tako se nam piše, za učiteljsko službo, katero je tudi dobil, a si premislil in se je odpovedal, ter rajši na stari ostal. Okrajni in deželni šolski svet pa sta mu naložila novo službo nastopiti, kar je tudi storil. Ker je to zelo važno vprašanje za nas učitelje, dovoljujemo si nekoliko obširno ga omenjati. Po obstoječih postavah moreta okrajni in deželni šolski svet učitelje res „iz službenih! obzirov" prestavljati. Toda ravno takrat menda j ne nastopijo službeni obziri, kedar učitelj pro-1 stovolnjo kompetira. — Vzemimo ta slučaj: Učitelj kompetira za dve službi, za boljšo in za slubšo; slabša je enaka z njegovo sedanjo. Učitelj dobi obe službi, obeh pa nemore nastopiti. Ako ima deželni šolski svet pravico iz službenih obzirov učitelje na enake službe prestavljati, utegnil bi ga dosledno postaviti na slabšo službo, ker je z njegovo sedanjo enaka. Učitelju se godi velika krivica, a deželni šolski svet vendar misli, da je ravnal postavno in konsekventno. „S1. UĆ."
— (Knjig za uboge otroke) dobi Štajerska za bodoče leto v vrednosti za G773 gld. Od tega pripada n. pr. celjskemu šolskemu okraju 18!) gld., kozjanskemu 121), Vranskemu 51, ormužkemu 111 gld., konjiškemu 132, sv. lenartskemu OG, sevniškemu 4G, ljutomerskemu 67, marnberškemu 77, mariborskemu 250, gornjegradskenm 69, gornje radgonskemu 77, ptujskemu 300, brežkemu 109, rogaškemu G5, šoštanskemu 52, laškemu 10G, slov.-bistriškemu 10G, slovenje-graškemu 34 gld.
— („Nauk o gospodinjstvu") za naše slovenske šole in učitelje se tiska v Tr-Btu v Lojdovi tiskarni. Kadar pride na svitlo, spregovorimo več o knjigi, katere živo potrebujemo, pravi „S1. Uč."
Od vseh stranij so mu pošiljali svobodoljubi čestitanja.
* (Zastrupila) je v Fučbergu na zgornjem Štajerskem mlada žena BVOJega starega moža, s katerim se je preteČeni predpust poročila. Naenkrat je mož namreč zbolel, žena mu je dala mandeljeve^a mleka, a bolezen je bila še hujša. Zdravnik je konstatirah, da je žena po malem arsenik noter devala, da bi .se bogatega, a starega moža znebila. Aeno in njenega postranskega ljubčeka so uže zaprli, stari in pravi mož pa je uže popolnem zdrav.
* (Nezmerna surovost.) V Tašvici blizu Znojma na Moravskom so tamošnji kmetski fantalini storili dejanje strašne surovosti. Nekega stnrega osobenjaka iz Tašvice so uže prej vedno dregali in mu nagajali, ko pa je šel-na veliko soboto v mraku domov, so ga prijeli, vlekli k vodi, ter ga potapljali. Pri tem ga ali nijso mogli več držati, ali se jim je pa sam izpulil, padel je v vodo in utonil. V ponedeljek je voda truplo na kraj prinesla. Takoj je šla sodnijska komisija stvar preiskavat na kraj, kjer se je ta zločin storil.
* (Roparji) so pretekli teden v Rimu napadli nekega angleškega plemeni tuša, ko je šel na sprehod, ter mu vzeli ves denar, uro, in druge dragocenosti, mej ropanjem pa so mu držali nože na prsi.
* (Umor.) Oni teden v petek so v Berlinu našli nekdanjo gledališko pevko Sabacko v njenem stanovanji umorjeno. Omare so bile razdrte in roparji so vzeli vse, kar jim je pod roko prišlo. Sorodniki umorjene so obljubili 300 gld onemu, ki bode morilca dobil.
* (Razsula) se je v Draždanih velika hiša, ker se je vžgal sod se strelnim prahom napolnjen. Dozdaj so našli uže sedem mrtvih in več hudo ranjenih.
iptljca« 11. aprila:
, vi«khi Rađamo vi č, TiiWč, Sarapo iz Zagreba.
Pri Slonu Tavčar iz Šmarja. — Neubergor iz Dunaja. — Volk iz Gorenjskega. — Pavlus iz Gradca. — Tomšič iz Rakeka. — pl. Javornik iz Rateč. — Peče iz Starega trga.
Pri Mali#l: Reiter iz Gradca. — IJagemaster i/. Benetk. — Moller iz Dunuja. — Milinkovič iz Trsta. — Ricbtur iz Dunaja.
Razne vesti.
* (Avstrijsk uhoda.) Iz Odese se poroča, da so Rusi ujeli in zaprli v Renderu nečega služabnika a v s t r i j s k e g a odeskega konzulata, z imenom Hamburger, ki je hotel stanje ruske vojske izvohuniti in najbrž Turkom izdati. Najbrž je (uže ime priča) ta naš malo-vredni zemljak kakov judovsk Nemec, in Rusi ga bodo uže učili ogleduhovat hoditi.
* (Izseljenci.) Iz torontalskega ko-mitata na Ogerskem se misli izseliti nad 2000 ljudij v zapuščene kraje na Kavkazu, kjer jim je ruska vlada ponudila novih sedežev. Vsak izseljenec dobo 40 ali 50 oralov polja, 200 rubljev, bode pet let prost vseh davkov, dobo lesa, da si postavi poslopja in se od Oršovo do tja pelje na stroške ruske vlade.
* (Zlato poroko) jo te dni v Curihu na Švicarskem praznoval stari pisatelj in jurist Te m me, žrtva pruske reakcije 1. 1848.
Dunajska borza 12. aprila.
(Izvirno telegrafi čuo poročilo.)
Enotni drž. dol^ v bankovcih      fiO gld. 80 kr.
Enotni drž. dolg v srebru Ho   „ 70 „
Zlata renta.......74   , — „
1860 drž. posojilo 108   „ 75 „
Akcije narodne, banke 787   „ - - „
Kreditne akcije 140   „ — „
London 126   „ — „
Napol. 10   „ 0 9 „
C. s. cekini 6   „ 96 „
Srebro 311    „ — w
Državne marke     .... 62    „ 05
V**)« oolnin noć in zdravje brez leka in brei stroškov po izvrstni
Rmlesciere in Barrj
t> fiOfir/oNtit.
30 let iže Je ulj bolezni, ki bi Jo ie bila oidrn-
rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i >>irocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; ilozt i naduho, bolečino v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlate čilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo tamenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih otoinoat, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in pre <lajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo ui zdravilnih, brez vBake medicine, mej njimi spri zevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra j»ga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svčtnika Dr. AngeUteina, Dr. Shorelanda, Mr. (Jainpbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-•tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitni! DBub, ae razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 ■pričevalov.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Freslo je uže sedem mest cev, odkar Bem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih ia čut nicnib bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne vidno g<nd, in to zaprečilo je dolgo časa moje študije. Cul sem od Vašo čudapolne Kevalcsciore prtfel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vase tečne in okuBue Keva-
leaciere popolnem zdrav, tako, da brez najmanjeg* tres nja morem zopet pisati. Za~adi tega priporočam vsem   bolnim  to  primerno   prav   cend  in okuaro* hrano,  kot najboljši pripom ček,  ter ostanem Vas>
iiriani
Gabri el Te sehner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Fiamo visoko plemenitu markize de Brčhan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Valed neke bolezni na jetrah bilo jev moje stanje hujsanja in bolečin vsako vrste sedem let Bem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V poluej obupuosti poskusila sem Vašo Kevaleaciere in Bedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i mo stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštevanja.
Markize de Brčhan. Si. 65.715.  Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, neapanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji dušnika, omotici in tiščanji v prsih.
Kevaieuciore je i Krm tečuejsa, nogo meBo, ter to pri odrasčenih in otrocih prihrani 60 krat več na oeni, ko pri zdravilih.
. piiJtrimiahk paiioiJi po i/ci funta 1 gold. 50 kr., i tlUt li mtriMm 60 Kft) 2 tunta i gold. 60 kr., 5 ;nn-oov     gold., 12 fansjv A> gold., 24 rimtov 86 gold.
.aevAioitoierj UiMaitdO v ?ušio*ti in Kevaleaciere-(Jhocolatče v prahu   ,       L gld. 50 aJU,      ■»*■-* 2 gi.
■\J lil., 4o iUk * 3i. (/.J iu.f 7   .jliiiiU Sc 12J t&Z K J gl.
/rodijo: Da &'arfy :i dom p. ua >■■'■>*■■■■ * -;<i, »aH-lufu^ nt. •>, isAkor v v jo.,   i »eiih pri dobrih
.u.^rjoi m „p-jo ijj . urgoroiu, .n.u nxpo4iya da-ai\ji<iu ai^a ;a /ue ,/jru;e io ^otvuuti tiuzs.*nioah ali p . <tju.. V ajubljnui Ed. -s..tir, J. S voh oda, loaar pri „zlatem orlu", v Keki pri lekarju J. P r o-Uamu, v Celovca pri lekarju Bi r n i aoh er j u, v »1»ljetu pn iea»rju Aljinoviču, v Trata pri ititarju Jakobu .Serravallo, pri urogeristu P. Kocoa lu J. Hirschu, v Zadra pri Androviču. «.90>
liavnokar jo v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se uouiva:
Vin. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Koman, Bpisal I. Turgeujev,  poslovenil dr. M. Samec 8° 17 pol. Cena UU kr.
Potem
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šuklje, lv. Tavčar in prof. Fr. vV i o s t hal «r v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cena aO kr.
j Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj  znani žeiadčni lik*-t\
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 Bteklenica 80 kr.
Dobiva se jedino le pri (53—46)
G-afforiel Piccoli,
lekarju, na dunajske) cesti v Ljubljani.
Samo 80 kr.
1 par nolev z vilicami iz pravega, vedno belo ostajočega britanskega srebra, •/* duo. 4 gid.
Žličico za kavo, ena kr. 10, 15, 20, 30, 40.
Žlico za jed, „    „   aO, 40, 50, 60, 70.
1 zajemalec za mloko, kr. 60, 80, gl. 1, 1,2 ), 1.50.
1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.60, 2, 3. 1 par velikih Bvečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6.
gl. 1.20, 1.50, 2, 2.50,
90.
tasa, velika, kr. 3.50.
1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80._
aUi Vse drugo jako ceno. ■BHal Naslov:
JI. ISiTssicr,
c 4*lttfl<4 ta i-1 tt t ttttf tt  /t/ a tj tt.
N>ien, Noubau, BnrggfUŠe 2, Hotel lloilor. ■■ Ccniluik zastonj. NaroČbo iz provincije takoj s poštnim povzetjem.      (25—20)
Izdatolj in ureumk Joaip J ur ć i c.
Lastoina in tisk „Narodne tiskanu;'