St. 146 fianu mtiMimiii (t^i tmaft m u v Trstu, v Mrtak 21« Hinila 1923. Posamezna številka 211 cent Letnik KLVII! tzhaja, !zvsemi! pondeljek. vsak 4siSkega it 20, I. nadstropje pisma se ne sprejemajo, roko Anten Oerbec. — Lastnik jnaSa za mese: L 7.—, i mesece I Za iaozemstvo mesečno 4 lire več. zjutrsj^k^dnlitvo: ulica sv. Frarf ^ j uai f pošiljajo oiednlSt"it ;jo. Izd*«i cst.T V "v- -ćaio« pci n ccto leto L 6BL fm in npnve S*. 11-67- Posamezne itevilke v Trstu la okolici po 30 cent — Oglas! se računajo t Hrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pofiilfajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-57. mir! ZADNJA URA Kolikokrat že se je v teh poslednjih letih narodni učitelj — z mesta pljune na svoj v naši iužni Istri ponovila pripoved o narodni jezik, na očeta, na mater, na tistem starem učitelju, ki \e v svoji šoli,' starino — na vse najmilejše in najsvete>se! pred svojimi malimi Alzaćani, imel svoj" Pred seboj imamo dekrete nekaterih zadnji pouk v francoskem jeziku! : naših, brez razloga odpuščenih, oziroma Koliko naših učiteljev in učiteljic je od umirovljenih učiteljev. Koncem tega tedna konca leta 1916. pa do danes iznenada pojdejo otroci1 na počitnice, učitelji pa prejelo ferman, da morajo v štiriindvajsetih urah — tu pa tam celo manj urah — zapustiti svojo šolo, svojo deco, svoje selo — ves plod svojega mnogoletnega mučnega t^ela! Mnogi se niti niso mogli postavili o-d svojih otrok, ker jim je zapoved prišla zvečer in se je morala izvršiti' pred zoro naslednjega dne. V takem slučaju sc ctroci naslednjega jutra našli vrata svoje šole zaprta ter doznali, kaj se je dogodilo. Otroci so se preplašeni vrnili na svoje domove. Bilo pa je tudi slučajev, ko je učitelj že poprej vedel, da je odstavljen od službe ter da bo moral te£a in tega dne zapustiti šolo V prisilni mir... In tako bo tudi njim, kakor tudi njihovemu nekdanjemu alzaške-mu kolegi bila zadnja ura, ki jo bodo smeli še preživeti s svojo deco v šoli. Odpuščeni učitelj bi hotel, da bi ta ura čim dalje trajala, da bi prelil vanjo in v svoje male poslušalce vse, kar mu- je v duši in v srcu. _Občutki, da bi jim imel se mnogo povedati, ali ne ve, kje bi začel, ker ga: povsod nekaj davi: v duši, v grlu, v prsih. Čas pa beži. Na cerkvenem zvoniku; bo bila dvanajsta ura. Zvonec pozvoni —-otroci vstanejo in molili bodo v zboru. In ž njimi bo molil tudi cn — učitelj njihov. Zadnjikrat! Čudno se bo izvijala ta njihova in njegova molitev. A to bo trenutek, ko bedo ti ctroci najbližje svojemu učitelju; mala njihova srca bodo v tem slovesnem .— on in njegova družina! Mlajšim je bilo to težko, neizmerno težko. Kaj pa naj rečemo o starejših, ki so-----—_ _ . osiveli v šoli, iz katere iih izganjajo. Šoli! trenutku pila vase poslednjo njegovo solzo, in vasi, iz* katere jih gonijo sedaj, so dali, ki jim bo v njihovi temni noči sejala kot svoja najlepša leta, svojo najboljšo moč, zvezda-vodnica. ..... Težka bo ta zadnja ura odpuščenim, a nič manje mučna tudi drugim našim učiteljem in učiteljicam, ker nikdo odi njih ne ve, ali se s; prvim oktobra povrne na svoje mesto... _ In vse to zato, ker mislijo nekateri, da nas morejo s takim postopanjem preko noči raznaroditi — asimilirati! Prazne nade! In d& so to res prazne nade, za to nam je na,"boljši dokaz — Italija sama. Kaj vse se ni poizkušalo v prošlosti, da bi to zemljo potlačili, da bi se italijansko ime izbrisalo iz imenika narodov, da bi se Italijanom zastrupila kri in srce in dušo svojo. Že v rani mladosti, ko so se drugi lovili za častmi in udobnostmi, so se oni pomirili s svojo usodo, se sprijaz-nili s svojo samolnosljo, so vzljubili vsak kamen, vsako drevo, vsako ped ene samotne zemlje ... Globok je koren, ki so ga ti učitelji zasadili v svoji vasi. Deleč kruhek, znanja so dajali l-judcivif vse svoje. In med tem ko so oni ostajali siromaki, so si drugi' z njihovim znanjem in njihovimi nasveti pomogli vn se povzdignili. Vse generacije -— vse tja d»o? starih let — so prešle skozi njihove reke, vsakdo dolguje nekaj tem a. prosvetiteljem, vsakdo nesi v sebi, v srcu, J duša! Kaj vse se ni poizkušalo v ta namen v mozgu nekaj njihovega... i—pa kak je bil uspeh?! Tudi pesem, ki se razlega nad vasjo, je Knjiga o italijanskem «Risorgimentu» je ena najlepših. Kakor d at je spisana z zlatim peresom! ... Ta knjiga je tudi danes še živa in sodobna. Vedno se govori in piše o nji! Zlato pero, s katerim je bila spisana, danes počiva. Mesto zlatega peresa/ so danes v modi iglice, ki se ž njimi na koži našega naroda; piše vsa njegova muka in vse trpljenje njegovo. Tudi to se bo čitalo! In razpravljalo se bo o tem---- Istarska Riječ. Tako tudi tista, ki jo matere prepevajo pri zibeli, kakor Lista, ki se1 glasi v cerkvi, in tista, ki se razlega na polju... Vse — vse to je njihovo! In sedaj — nekega dne prihaja ferman, da je treba vse to zapustiti in oditi'! Oditi — za kruhom! Oditi in po sili prekiniti vse tiste vezi, ki spajajo vse življenje z njegovo okolico ... A vse to radi neke kaprice, neke fiksne ideje, da vsa vas — ko izide iz nje njen Staiiia Ognjena reka z Etne nadaljuje svojo pot, neizprosno uničujoč polja, vasi in mesta Cerro in Catena uničena — Casttglione in linguaglossa v neposredni nevarnosti KAT ANI J A, 20. Glavna žrela, ki bruhajo gorečo lavo. se nahajajo na planoti Mon-tenero v višini kakih 2000 metrov. Od' tod struje meri okoli en kilometer. Tudi struja, ki gre proti Lavinaru, se vali stalno dalje in je oddaljena od kraja še kaka 2 kilometra in pol. Neprenehoma padat na zemljo gost in topel pepel. LINGUAGLOSSA, 20. Lava je popolnoma poplavila in porušila postajo v Casti-glione in se v alt dalje proti mestu Linguaglossa, kateremu preti neizogibna poguba. se lava spušča po strmem pobočju proti j Vasi Catena fri Cerro sta popolnoma pogozduj pri Linguaglcssi, katerega je že po- plavljeni in uničeni po ognjenem toku. Pre-pclnoma požgala in zagrnila. Sedanje! bivalstvo je zapustilo) masti Castiglione in bruhanje je najstrašnejše med vsemi, kar 1s--«—J— *--™ nnn se jih pomni, in to z ozirom na množino lave kakor tudi glede brzine, s katero se lava vali po rodovitnih vinogradih in poljih ler iih ugonablja. Domneva se, da je planota Monte nero razpočila na več mestih. Samo tako se da razlagati, da je lave toliko in da se tako naglo pomika. Lava je zelo tekoča in njena struja je kakih 300 metrov široka in od 6 - 10 metrov globoka. V višini 600 metrov se je ognjena struja pri vasi Piccolo razlila, in tako je nastala druga manjša struja, katera napreduje zelo počasi po tamošnjih vinogradih. Glavna struja pa se vali s precejšnjo brzino po Linguaglossa. Do sedaj je že okoli 30.000 ljudi brez strehe. Lava se vali dalje liki ogromen in počasen plaz, obstoječ iz tekoče mešanice velikanskih skal in zemlje črnice. Vsa ta masa prodira v dolino uničujoč vse pred seboj in premagujoč vse ovire. Obenem pada neprenehoma gost pepeli povsod in daleč na okoli. Vse strehe so pokrite z njim in po ulicah ga je padlo že par centimetrov n*i debelo. Lava daja od sebe neznansko vročino, tako da je dva kilometra naokoli vse rastlinstvo popolnoma posušeno in po-žgano. Vse ceste so polne vozov in živine prebivalcev opustošenih krajev. Pri zapuščanju zelo plodovi ti dolini, v kateri se nahajal vasi hiš m polja se dogajajo pretresljivi kraj Ćerro, ter menja vsak hip svojo širo- | prizori. Neka kmetica je čakala v svojem "v c s t. Včeraj je bila 600 metrov široka in vinogradu do zadnjega hipa. Lava se je kakih 5 metrov debela. Poleg te glavne; približevala nezadržno in neizprosno, struje je še diruga, ki se je odcepila na Kmetica je šla od trte do trte in je vsako planoti Filici m teče po istem mestu, poljubila kakor da bi se poslavljala od koder je šla struja lave pri bruhanju Etne svojih lastnih otrok. Nato je zbežala pred i. 1911. Ta struja se vali preti prelazu ognjenim potopom, ki je že bil začel po-Sciarro, ki je oddaljen cd nje še kakili kcnca-vati prve nasadte njenega vino-13 km, in je na svoji dosedanji poti eru-1 grada. stošila okraj Palombe ter grozi sedaj Z vseh strani pobočja ognjenika priha-kraju S. Spirilo. Brzina te struje je zelo jajo vedno novi begunci, ki iščejo rešitev neznatna in znaša kljub veliki strmini ko- j pred to grozno ognjeno pošastjo. Nepre-inaj 60 metrov na uro. Vsled tega se raču-jstano se ponavljajoi močni potresni sunki, na, da se bo kmalu ustavila. ki delajo med preplašenim prebivalstvom* Giede glavne struje pa se to ne mere še vcči° zmešnjavo, reči, kajti njena brzina znaša 60 metrov na Linguaglossa ▼ skrajni nevarnosti minuto in tok gre neizprosno dalja in ob- KATANIJA, 20. Najncvejse vesti, ki močje njegovega pustošenja se cezdalje | prihajajo z mesta strašne katastrofe, pra-bolj Širi. Poleg teh omenjenih struj so seivij0j dla je usodla mesta Linguaglossa za-odcepile od glavne struje še druge, ki j pečatena. Lava napreduje proti severu ter bolj širi. Poleg teh omenjenih struj so se (vijo, dla je usoda mesta Linguaglossa odcepile od glavne struje še druge, ki | pečatena. Lava napreduje proti severu w pa ?o manj znatne, ker se pomičejo zelo J je pokrila cesto med Lfnguaglo&so in Cerro. počasi. Vsled tega se z gotovostjo računa, j Mestece Cerro je razdejano in od treh da ne bodo te postranske struje dosegle epi!«," T/-.-!i iL-o^a *ri in nnrTrf^ain nfl Vi— selišč. Toda škoda, ki jo povzročajo po vi noeradili, gozdih in poljih, je ogromna. ^ LINGUAGLOSSA, 20 Lava se vali dalje. Glavna struja je že poplavila železniško postajo v Cerro ter prodira neizprosno dalje. Giavna cesta, ki gre iz Linguaglosse v Randazzo, je prerezana. Vsi nasadi so uničeni. Struja je napravila tu majhen ovinek, toda kljub temu se pomiče dalje z isto brzino in je že dosegla prve hiše mesteca Catena, od koder je prebivalstvo zbežalo. Pozneje sc je začel ognjeni tok, visok kakih 7 melrov, hitreje pomikati v smeri proti severu. Ako se obrne v isto smer, v katero drži glavna cesta, nastane za mesto Linguaglossa največja nevarnost. Širina glavne strani stiska goreča reka * mesto Linguaglossa, ki je popolnoma zapuščeno. Ljudstvo je seveda skrajno potrto in razburjeno. Najboljše pokaže razpoloženje ljudstva, sledeči dogodek; Prebivalstvo mesta Linguaglosse ima vero, da ima palica sv. Egidija čudežno moč, da ustavi tok lave. To palico je svoječasno hranilo mesto Catania, a Linguaglošani so jo bili ukradli. Učinku te palice pripisujejo, da se je v letu 1865, ko se je lava grozilno bližala mestu, odvrnila nesreča od mesta in da se je tedaj lava ustavila kakih 10 km nad Linguaglossa. Včeraj se je vršila procesija z omenjeno palico in procesije se je udeležilo mnogo Prebivalcev mesta Castiglione, kar je naravno, ker je to mesto tudi ogroženo. V prebivalcih tinguaglosse se je med procesijo pojavil sum, da hočejo Castrglionci ukrasti čudtotetelno palico, da tako obvarujejo svoj kraj. Nekaj Lingua-glošanov se je s silo polastilo palice, katera je bila poverjena orožnikom in članom državne milice, in ko so se ti hotelii upreti temo početju, je nastal velik hrup. Prišlo je do spopada in en člam milice je bil raz-orožen in ranjen na glavi. Palico so nato nesli v teku v mesto ter jo izročili škofu, kateri se je moral truditi, da je ljudstvo pomiril. Kralj in ministri na mestu nesreče RIM, 20. Snoči je odpotoval kralj v Ka-tanijo, odkoder se pod^a na mesto nesreče. Kralja spremljajo minister kr. hiše Mattioli Pasqualtni, general Cittadini, general Jori in komandant Mausardi. Minister Carnazza je prispel na Sicilijo že včeraj in se je izkrcal v Fiume freddo, Od tod je obiskal Ca s trulio ne, Linguaglossa in druge ogrožene kraje. Zvečer je bil v občinskem domu v Linguaglossi sestanek, katerega so se udeležili razen ministra ka-tanijski prefekt, .škof Iz Acireale, poslanec Pennisi, general Ba-ttaglia in člani pokrajinskega odbora. Minister Carnazza je imel govor, s katerim je v toplih besedah tolažil zastopnike krajev prizadetih po nesreči ter jih zagotovil, da ji&n. bo vlada priskočila na pomoč. Obenem je naznanil, da obišče prizadete kraje tudi kralj, ki je že na potu na Sicilijo. Mussolini se vrača z zmagoslavnega potovanja, da pohiti na Sicilijo — Namen potovanja FIRENZE, 20. Včeraj je ministrski predsednik Mussclitai prispel z opoldanskim vlakom v naše mesto. Mesto ga je sprejelo z nenavadnim navdušenjem. Mussolini je prisostvoval tudi seji mestnega sveta; mestni svet je. z viharnim odobravanjem sprejel predlog, da se Mussolini ju podeli častno meščanstvo. Iz Firenze se je predsednik odpeljal proti Rimu, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje v Sicilijo. — Agencija Volta pravi, da je to politično potovanje izraz trdne volje fašistevske stranke, da zbere črne srajce, ki so potrebne za obrambo rezultatov in namenov fašistovske revolucije. Kar se tiče prepirov v fantovskih vrstah pravi agencija Volta, da tiči njih vzrok večinoma v nerazumevanju s strani nefaŠis/tov. Volta nadaljuje: ^Fašizem se zaveda, da je zavladal s pomočjo revolucije alt, kar je isto, po nalogu, ki mu ga je poverilo oboroženo prebivalstvo potom plebiscita. Radi tega fašizem zahteva, da mu nikdo ne dela zaprek, dokler ni izvršil naloga, ki ga je prejel cd neuklonljive volje velike večine italijanskega narcda.» Mussolini odpotoval na kraj katastrofe RIM, 20. Ministrski predsednik Mussolini se je dane® odpeljal ob 12.25 proti Siciliji, da obišče nesrečno prebivalstvo. Mali potresni sunki v Pisi PZSA, 20. Ob 8.25 zjutraj so seizmograti zaznamovali par lahkih sunkov, ki so: trajali 4 sekunde. Pni večji prispevki za pomoč RIM, 20. Papež je določil svoto 25.000 luža pomoč žrtvam skrilske katastrofe. V isto svrbo je milanski mestni svet cd'obril svoto 50.000 Ur. Senat odobril poleg raznih zakonskih načr tov zakon o preureditvi visokih trgovskih Sol v Italiji RIM, 19. Senat je v današnji seji cdobril zakon o preureditvi italijanskih visokih trgovskih šol z malo izpremenibo, ki jo je predlagal sen. Rolandi Ricci. Senat je dalje poveril predsedniku nalog, da imenuje komisijo 15 člaaiov, ki naj prouči zakonski načrt o izvodljivosti poslancev in načrt o ženski volilni pravici. Izid zračne tekme Baracca MILAN, 19. Izmed! udeležencev tekme Baracca je dosedaj prispelo 39 zrakoplov-cev. Prvi je priplul polkovnik Moize z zrakoplovom« ki ga je vodil poročnik To-relli. Končni izid tekme še ni znan. ker pri presojanju ne pride v poŠtev samo čas, v katerem je zrakoplovec napravil določeno pot, ampak tudi motor in tip zrakoplova. Vsekako je splošni izid bolj zadbvdlfiv kakor lansko -leto; kajti letos je prispelo 60% tekmovalcev, lansko leto samo 24%. Jugoslavija bal) Boris aerečen z najmlajšo hčerjo romunskega kralja — Izjave novega Mgar-skega zastopnika v Belgradu BELGRAD, 20. Iz Sofije poročajo, da je danes bolgarski kralj Boris odpotoval v Sinajo, da zasnubi najmlajšo hčerko rte-munskega kralja princezinjo Ileano. Poroka se bo vršila meseca septembra. Kralj Boris bo v Sinafi jako svečano sprejet. , Danes dopoldne je dospel v Belgrad g. Mančev, ti je imenovan za odpravnika poslov bolgarskega poslaništva pri jugo-sl»venski vladi. G. Minčev bo začasno vršil dolžnost odpravnika poslov bolgarskega poslaništva, ko pa se odnošaji med obema državama urede, bo imenovan zopet reden bolgarski poslanik na jugoslo-venskem dvoru. Minčev je poudarjal, da je vlada g. Čaokova iskreno izjavila, -dla hoče spoštovati vse mednarodne dogovore ter seveda tudi neuHlyskc mirovno pogodbo. Minčev je dalje ugotovil, da je niški sporazum usmerjen proti makedonstvuju-ščim. Vladaj Cankova namerava voditi odločno borbo proti onim, ki motiie mir v državi in ovirajo konsolidacijo odnošajev. Res je, da so makedonstvujušči ponudili pomoč vladi Cankova, katero pa je vlada odbila. Netočne soi vesti, da se makedonstvujušči prosto šetajo po Sofiji. Bolgarska vlada bo takoj aretirala Aleksandrova, ako izve, kje se nahaja. Tudi ni res, da biva Protogorov v Sofiji. Kar se tiče Obsojenih članov bivšega kabineta p Malinova, stoji bolgarska vlada na stališču, da so bili ti ministri obsojeni s plebiscitom in je obsodba postala zakon. Vlada jih ne more osvoboditi, razen ako se ta zakon razveljavi. Zato je treba, da se sedanja skupščina razpusti in se razpišejo nove volitve, nova skupščina pa mora sprejeti zakon o amnestiji. To velja tudi za samega Radoslavova. Radoslavov je baje izjavil, da pride skoro do zbližanja me vest objavila v inozemstvu bolgarska brzojavna agentura šele 15. t. m. Madžarski tisk se z veliko intenzivnostjo Z2nima zr novo bolgarsko vlado g. Cankova. Stabilizacijo te vlade sedaj madžarska javnost pozdravlja z največja radostjo, nanašajoč da mora Madžarska slediti Bolgarski. «A Nap» veli, da je bolgarska revolucija dokaz zmage nacionalizma. Dogodki na Bolgarskem naj bodo za zgled onim, kr \coijo politiko1 Madžarske. Treba je uporabiti bolgarski primer v do i bi pro ti neprijateljem. «Szozsat» poveličuje bolgarsko revolucijo kol zrnato nacijenalne ideje. Madžarska naj iudi sledi primeru Bolgarske, da se razveljavijo mirovne pogodbe, ki so Madžarski odvzela njeno* zemljo. < Magvar Orszag» konstatira, da je Turška prva pripravila grob mednarodni mirovni pogodbi, isto je sedaj storila Bolgarska. Bolgarska je razbila njo in premagane države oklepajoče verige. V interesu premaganih držav je tesna; zveza. «Pesti NapIo» vidi v bolgarski revoluciji obenem poraz Male entente, ki je priprav- boKjski odkritosrčno povedal, da je v interesu bolgarskega naroda in bolgarske države, da se cdpove prestolu: Takoj po svojem povratku v dvorec v Vranji je kralj Boris preko polkovnika Kalfova obvestil zarotnike o tem, kar mu je sporočil Stam-bolijski. To kraljevo obvestilo je zarotnike napotilo, da so sklenili izvršiti prevrat še isto noč (od 8. na; 9. t. m.). Prevrat se ni izvršil brez prelivanja krvi. V borbi je padlo okrog 300 ljudi, ranjenih pa je bilo 400 ljudi. Z drugega vira poročajo, da je kralj Boris že dolgo imel namen se iznebiti Stambolijskega, v čigar rokah je bil kralj kakor navadina marijoneta. V tem pogledu se je obrnil na svojega cčeta Ferdinanda. Ferdinand je svojemu! sinu odgovoril, da se morata osebno o< stvari porazgovoritil Oče in sin sta se sestala na pravoslav. praznik Bogo javi jenja v nekem mestecu ob Donavi. Na tem tajnem sestanku je prepričal Ferdinand' svojega sina, na je edini spas zanj, ako se obda z osebami starega režima, ki so edini v stanu, da uresničijo« ideale« bolgarskega naroda. Za ta sestanek je vedelo samo nekoliko zaupnikov, ki so z vsem srcem vdiani staremu «bolgarskemu carju Vsi ti so ob prevratu' igrali najslavnejšo vlogo. Kakor v&e kaže, ni Stamboljiski o tem sestanku imel niti pojma. O vseh tajnostih se sedaj javno' govori povsod v Sofiji. Takisto veliko ^ego v teh dogodkih je igral tajni sesianek opczicijonalcev in ki se je vršil meseca maja v " tem se ravno poena, moč In soltdnost vlade. Le če se nahaja kakšen režim * nevarnosti, se poslužuje izrednih sredstev in strahovlade, to pa je gotovo znamenje velike slabosti m skorajšnejga padca. Nihče ne bo danes trdil, da stoji fašizem pred padcem. Zato pa mora tem boli presenetiti marsikoga tako ostro govorjenje in grožnja s palico. Mussolini bi hotel, eteu se mu vsi brezpogojno pokore in naj mu k vsemu kimajo. Ta zahteva je pretirana in tega, ne bo niti Mussolini dosegel. S strahovlado se da sicer za nekaj časa zatreti glas opozicije, pa to je v izključno škodo vladajočega režima in v s-amo korist opozicije. Nasprotno opozicija mora biti. V boju z opozicijo se režim krepi, ko paj se ta boj nasilno udeši, nastane1 nezdravo ozračje. Vlada je danes dovolj močna, da ima v oblasti položaj in more vsakega posameznika kakor tudi stranke prisiliti k spoštovanju; zakona. Ministrski predsednik nadaljuje svoje potovanje po Italiji. Bližajo se volitve. Eno volilno okrožje tvori vsas država. Zato mora vse ljudstvo spoznati poglavarja stranke, ki hoče pri prihodnjih volitvah zbrati 2/3 poslancev. sostvova)i člani oficirske lige in znan? ved-t. . . , ..... £ i ja makedonsk. čeinikov Todcr Aleksanrov. ffh™ F* dneve Pclltlcno ofenilvo Proh Na tem sestanku se je pročitalo, poročilo s,vi. generala Protogorova, ki se je takrat mudil v Pešli in na Dunaju. Na pod;iagi njegovega Politika vpraSalnih pol Valutno gibanj^ nemške marke je najboljši dokaz o neugodnem poiožajui Nemčije v vprašanju poruhrske zasedbe. Borzni in denarni trg sta verni zrcali resničnega položaja. Nemška marka strahovito «napreduje» v padcu in 1 dolar stane 150 tisoč mairk. Tako se je marka «ponižala» pod avstrijsko krono. Pa če bi bila dana Sv. Vraču. Temu sestanku so pri- j kakšna garancija, da ostane v tej mzmi. le prišlo w Posebni dopisnik beogi&dske «Pcl?tikev>, ki ga je uredništvo poslalo v Cariorod, je priobčil zanimive podatke o vzrokih, zakaj je prišlo tako nenadoma do državnega pre\ rata v Bolgariji. Dc-pisnik izvaja: «Direkten poved za prevrat je bil sklep glavnega odbora zem-Ijedelske stranke, da proglasi v Bolgariji republiko in da izbere za pr\ega predsednika Stambolijskega. Ta veliki dogodek r.ai bi se izvršil 15. junija. Do tega bi se morale izvršiti vse priprave za proklamacijo republike: organizacija zemljedelske garde, njena zakletev in prihod 2GO.GOO organiziranih zemljedelcev v Sofijo na svečanost posvećenja cerkve Aleksandra Nevskega. Ta cerkev je .stala 36 miljonov zlatih levov. Zgradila se je z dobrovoljnimi prispevki bolgarskega naroda kot viden spomenik bolgarske hvalef- Toda temu ni tako .Predvideva se še na-dalnje padanje in zli preroki kažejo že na ruski rubelj, kateremu! se marka vsak dan v naglih skokih približuje. Do sedaj si je nemška? vlada znala po- _ i: • ___l„L -L---T —^c ^.4-» sporazuma v reparacijskem in ruhrskem vprašanju. Vprašanja so sledeča: 1. Kakšna naj bo nemška akcija za odpravo pasivnega odpora v Poruhrju, da bo odgovarjala francoskemu! stališču? 2. Katera so zagotovila, da bo nemška vlada v resnici mogla izvršiti svoje obveze? 3. Če bi nemška vlada zaukazala prenehanje pasivnega odpora, kaj bi potem ukrenila francoska vlada? ali bi se okupacija modificirala in kako? 4. Kdaj bi se pričela evakuacija Poruhria in kako? 5. Katere bi bile gospodarske cdredbe? 6. Kako bi se vršil železniški obrat v Porenju in pod katerim režimom? 7. Kakšno je francosko mnenje bodisi za ali proti moratoriju, ki ga je dati Nemčiji? 8. Kakšen carinski režim med zasedeno in nezasedeno Nemčijo- bi bil Francozom prikladen? 9. V koliko je pripravljena francoska vlada izpremeniti svoje zahteve glede raznih vrst odškodninskih obligacij? Angleška vlada hoče s temi vprašanji prisiliti? Francijo, da izpove, če ji gre za reparacije ali za okupacijo, če ji gre za povrnitev vojne skodle, ali pa za uničenje Nemčije. Anglija je sedaj odločena, da napravi konec dvoumnemu stališču francoske vlade, predvsem pa hoče spraviti reparacijsko vprašanje pred skupno konferenco. Abstinenčna in nevtralna politika se je izkazala, da ni; nič prida. Francozi so prav nazorno kanali, da znajo najti tudi sami pot brez angleškega varuštva. Predno so se Francozi skupaj z Belgijo odločili za tako nevarno podjetje, kot je bila zasedba novih nemških pokrajin, so dobro pretehtali vse morebitne posledice. V Trstu, dne 2i. jusija jffl Takrat so bili Francozi v zadregi, ker sa se Angleži odstranili in niso hoteli sodelovali pri zaisedbi, ampak so iz>avili svojo nevtralnost ter na ta< način oslabili francoski pritisk na Nemce. Ta razdeljenost v postopanju zaveznikov proti Nemčiji, je v Nemcih obudila nevarne samoprevare, za kar se sedaj pokore. Zakaj nič takega se m zgodilo, kar bi oslabilo francoski položaj, pač pa so se Nemci v svojih računih urezali. In danes je položaj tak, da si Francozi niti ne žele več angleške «poinoči» in sodelovanja, ampak jim je dosedanja angleška nevtralnost veliko ljubša. Vsled tega so ne bodo Francozi dali zvabili tako poceni k skupni konferenci, ker dobro vedo, da bi že s svojo udeležbo in s pri^ voljenjem, da se o zadevi skupno razpravlja, izgubili prcstoi roko preti Nemčiji, do česar so jim ravno Angleži prostovoljno pomagali, Angleži skušajo popravili svojo napako in hočejo na vsak način doseči, da. se Francozi odzovejo angleškemu vabilu. Lord Curzonova vprašalna pola je najnovejši način otipovanja političnega terena pri nasprotniku. Začel se je nove vrste pismenega dvoboja v obliki vprašanj in odgovorov. Diplornatične poteze nio£oč-njakov postajajo zabavne, v politično mrtvilo pride zopet nekaj življenja. Medtem pa ko se bodoi gospodje diplomati skušali med: seboj, kdo bo drugega prekanil, gre nemška gospodarska moč navzdol, vi osrčju Evrope nastajajo nova ubeštva' in nezadovoljstvo se širi. Izhoda pa ni še videti. poročila so zborovalci sklenili, da izvrše zagati iz podobnih zadreg. VsaKo pada-prevrat 2e takrat sol določili vse podrob- nie je takoj paralizirala z novo izdajo pa-nesti za akcijo. Iz tega je razvidno, da sta! pimatega denarja. Toda poprej so se vr- imela pri zaroti proti Stambclijskemu svoje prste vmes Dunaj in Budimpešta, kar se sicer da sklepati tudi iz veselega razpoloženja, ki jo zavladalo ondi ob prvih vesteh o izvršenemi prevratu v Sofiji. Mm ue-sine reforme Odsek za volilno reformo, ki sestoji iz 18 članov, je sprejel z majhno večino (10 proti 8) načelne osnove načrta, kakor ga je izdelal podtajnik ministrstva notranjih del. Proti so glasovali socialisti, popolari, republikanci, reformisti. Nekateri izmed onih, ki so glasovali za načelne osnove načrta, pa so izrazili svoje pomisleke ter dali razumeti, da žrtvujejo te pomisleke «domovini na olta- l ml! inn7Dnif Lri * ~ 51—il-I - __11 _ ili! Gospodu Mecesluijii. Mi smo z zadoščenjem j eksistenco. Rusija in Nemčija si morate znova pozdravili vest, da prevzame gospod inž. Mc-! ustvarjati svoje gospodarstvo, svej kapital. Za nesini politično vodstvo tukajšnjega [ašislov- to pa bo trebalo desetletja. Kaj naj se zgodi skega glasila «11 Popolo di Triesle». Povedali---1 ..... ....... smo tudi, da je razlog za to naše zadoščenje v tem, da smo v gospodu inž. Menesiniju vsik-dar cenili moža ;trdnega prepričanega in odkritega značaja v neprijaznih in prijaznih časih. Odkrit italijanski patriot je bil, ko ;e biio to spojeno z nevarnostjo, a je sekiaj, ko te nevarnosti ni več, umerjen politik, dasi nepremično zvest svojemu uverjenju. S takim možem — smo rekli — bomo mogli voditi tudi prerekanja v mirni, dostojni obliki. Gospod Menesini nam sporoča sedaj v svojem glasilu svojio iskreno zahvalo in to tem bolj ker da je bila «Edinost», edino tržaško glasilo, ki je naslovilo nanj «tako uljudnei besede». Smatra pa za svojo dolžnost, da obenem poda iskreno izjavo na naš naslov. Tudi on želi, da bi se polemike med nami vršile sicer odločno, a vendar v uljudnem tonu. Boji se pa, da ostane to pobožna' želja, dokler ne spremeni Edinost svoje smeri, to je: dokler lojalno ne prizna dovršena ga čina! Res se je on — pravi — od predvojne dobe izpremenil. To radi tega, ker so se razmere izpremenile. Pod tuio vladavino je slo van sika invazija vznemirjala vse, ki ljubijo ta italijanski Trst. Tedaj je bil boj na življenje in smrt in je bilo dovođeno vsako orožje. Danes pa — nadaljuje g. Menesini — bi bilo donkišotsko. Če bi nadaljevali ta boj. Hvala gospođu Menesiniju na tej ugotovitvi! Kajti pomeni odkrito obsodbo dogodkov, ki so se odigravali pri nas vsa ta leta na škodo našega ljudstva. Z isto odkritostjo pa moramo izjaviti, da ni doslej z zadostno pažnjo zasledoval dogodkov v našem taboru. Sicer ne bi zaMeval od nas, naj odpiramo vrata, ki so že podani materijalni predpogoji. - Dcr Tirolcr* zaključuje: Drugo vprašanje pa je, ali vsled takega trajnega tlačenja narodov s tako živ-lieftisko silo, kakršna sta nemški in ruski, in takega strašnega nasprotsiva med narodi, ki vodijo in uživajo, in onimi, kJ si s trdnim deiora komaj pridobivajo vsakdanji kruh, ne pikfe do elementarnega izbruha?! To pokaže zgodovina bližnjih desc-tleiij. Ugodna znamenja? Ko je senator Albertinl govoril tisti znameniti protirežims,ki govor vi rimskem senatu, ga je spremljalo burmo odobravanje. Mnogi gospodje senatorji so mu čestitali in tudi stisnili roko. — Gospa Adele Miličinović iz Jugoslavije je v svojem poročilu na IX. mednarodnem ženskem kongresu, ki se je vršil v Rimu od 12. do 19, maja, naslon vila na italijansko ženo top^l apeil, naj tudi ona sodeluje, da se usoda jugoslavenskih državljanov Italije obrne na boije, da se bo spo-štovil njih materin jezik, ki je najvišja dobrina pripadnost Italiji, ter da hočemo lojalno vršiti svoje dolžnosti napram državi. In tu bi še posebno opozorili g. Menesinija, da so bili tudi najbolj poklicani vojaški krogi naravnost presenečeni, ko so videli, ▼ kakem u zornem rc^Ui so Slovani Julijske Krajine prvikrat poklade!; najtežjega vseh davkov: krvni davek!! Vedi torej g. Menesini, da je tisti pogoj, ki ga postavlja on za mirne razprave, z naše strani že j vanskim junakom, ki so pripomogli k zrušitvi habsburške monarhije. In navzoče občinstvo je živo pritrjevalo. Odobravanje italijanskega' občinstva ob teh treh prilikah bi pozdravljali mi kot ugodna znamenja, ako bi nas ne nviral neki.. . ako! Afto bi se namreč smeli nadejati, da bod-o vsi tisti, ki so odobravali, sveji bodoče praktično politično postopanje uravnali Voditelji opozicijonalnega bloka sc sklizali nakar bo vlada sama preko parlamenta takoj sejo, na kateri je Siklunev pcdrobilo [ uzakonila novi volilni red. poročal o načrtu za proglas republike. To razkritje je voditelje opozicijonalnega bloka napotilo, da so se takoj -odločili za vsa-kcf ccno odstraniti Stambolijskega. še« isti dan so obvestili kralja Borisa o tem, kaj pripravljajo zemljedelci in ga prepričali', da, je tudi v njegovem interesu, da se prevrat čim najprej izvrši. Sklicali so še eno nočno sejo, na katero je poslal kralj Bojiš svojega osebnega adjuianta polkovnika Kalfova, sedaj ministra zunanjih del v kabinetu Cankova. Na tej seji so blokaši sklenili, da se prevrat morai izvesti še pred 15. junijem. V tcu svrho je bila določena! noč od 10. na 11. junija. Kralj je bil popolnoma pridobljen za ta načrt in opczicijonalci so ga imeli popolnoma v svojih rokah. Zarotnik? so takoj pričeli s pripravami za prevrat. Obvestili so o nakani zemljedelcev vse vojaške1 komandante in jih brez ve3ikih težkoč pridobiil zase. Opoizlcijonalcem- se je takoj ponudila za sodelovanje organizacija «makedonstvujuščihv>t vendar pa so voditelji prevrata odklonili to ponudbo ter sklenili, da «makedonstvujaiče» porabijo samo. za rezervo. Vkljub temu pa je šef sofijske organizacije «makedonstvujuščih» takoj obvestil Todora Aleksandrova s pozivom, da naj zbere ervoje ljudi in jih drži v pripravljenosti1 za pohod preko Dupnice na Sofijo. Dasi je bila vlada popolnoma ■okupirana s pripravami zai proglas republike, vendar je slutila, da se nekaj pripravlja proti njenim načrtom. Minister notranjih del Hi isto Stojanov je -7. junija brzojavno naznanil Stambolijskemu v Slavovici, da opczicijonaici nekaj pripravljalo in mu ponudil pojačeno stražo'. Stamboljiski je 8. junija Stojanovu brzojavno odgcVoril, 1 • »__1__t_____I_____L. ~ To yz seveda več ali manj strašilo, ki &c ga nihče ne boji. Vladi in fašistovski stranki je največ na tem, da se izvrši vse ustavnim potem. Če se je Mussolini ob nastopu vlade odločil, da obdrži parlament, ledaj je imel za to tehtne vzroke. Toda če bi bil tedaj razpustil zbornico, bi se ne bil nihče zgražal, tudr ne bi bila ta odredba vzbudila nikakega posebnega odmeva in vlada bi bila mogla sama napraviti in uzakoniti za sebe naj ugodnejši volilni red. Zato je neverjetno-, da bo Mussolini razpustil zbornico, dokler mu ne potrdi njegovega volilnega zakona. Pač pa se bo vlada potrudila in uporabila vsa sredstva, da izvede to važno reformo s parlamentom. Razpust parlamenta danes po tolikih mesecih Jašistovske vlade bi značil slabost. Tudi inozemstvo bi utegnilo postati preko mere pozorno iti zasledovati s prevelikim zanimanjem diktatorske poteze sedanjega vladnega poglavarja. Zapadne1 države sen sicer protiboljše-višfee in so magari za beli teror proti rdečkarjem vseb stopenj, toda so tudi skrajno ljubosumne svoje (demokratične in liberalne ustave. In v protiustavnem fašizmu tiči internacionalna nevarnost za vse ustave in ustavne svoboščine. Še so v spominu besede Lloyd Georgea o fašizmu, k* da nevaren svobodi. Zadnji Mussolinijev govor v senatu, ki je vzbudil precej nevo^e pri raznih nacionalnih strankah in osebah, ni koristil fašizmu. Mussolini je napravil precejšnjo napako, da je zopet zagroteil z ognjem in mečem. Vlada, ki ima na razpolago ve« državni aparat, potem pa še narodno milico, taka vlada bi pač ne smela svoji lastnosti icot pripadnik slovenskega ozi- j Varujte se pred sleparji in. slcparkami! Po de-roma hrvatskega naroda. Te naše zahteve so v ž-Ji sc klatijo neke ženske ped pretvezo, da popolnem skladu; in pošten, zrel človek in na- j obiskujejo grobove padlih vojakov. Hvali;o se, rod sploh drugače ne mere misliti. A razne da so v zvezi z odličnimi osebami — tako n. rimske vlade so nas v drugi naši lastnosti, v Pr« z vojvodo D'Aosta ii> Gabrijelom D'An-našem narodnem čusivti, prevečkrat in desled- : uunzio — ter se pri l-em izkazujejo z nekimi no žalile in morali smo reagirati in reagirali dokumenti ki pa so gotovo ponarejeni. Pod i----t_ ——_ - takimi pretvezami pa počenjajo razna slepir- stva. Jedo po gostilnahi in nc plačajo. Tako sta dve teh žensk (z malim' dekletccm) v go- bomo tudi v bodoče. In ta naša reakcija se v italijanskem taboru — bona in mala fede dosledno predstavlja kot čin — nelojalnosti napram državi. Tu fe treba razločevati in re- slilni Ivana Kocmana v Štivanu pri Devinu vidirati mnenje o nas. Zato pričakujemo opravičeno odi gospoda Men^siniia, od njego- času treh tednov napravili račun za okoli 500 lir in izginili. Ena se ie — z neko drugo žertr ve£a: poštenega in čistega italijanskega ro- sko, ki da je bila baje sestra nekega padlega doljubfa, da bo z vplivom svejega glasila delo- j majorja — odpeljala z avtomobilom dne 27. val na to, da se tudi z italifanrke strani izpolni j maja, po spominski siavtnosti, drugo pa je drugi pogoj, ki snoštovanfe vseh pravic Io-iKocman je ćni pognal, ktir je ni hotel več re- da niemu ni Dotrebna nobena ojarena sira- Strogo izvajanje zakonov ------- ---i- - .. .. . . -- —■ ' . „ - . .. in za poircoo irsnuLK; emstvu m kakor ,o zasluzi po. svoji va- ban, daJHjmerno rea^ra-.^če ,e zeljenJ te, svoji vprafanjc. Zato smo naslov te notice za- lutni vrednosti. Stopetdesetteoc mark je lastnosti, hočemo pa tudi, da je zvest msvo-,^. z 'ašan:Cill vredno približno 1 dolar. Toda s tem ae- jega naroda m da tudi reagira, ko ,e žaljen v| * ' narjem; se na Nemškem preživlja nekaj dni večja družina. Valutna kriza pritiska nemško gospo darstvo v notranjosti. Politične posledice tega položaja ne morejo« izostati, ako se ne dobi primerno protisredstvo. Ekstremne stranke so na delu. in rujejo proti zmernim skupinam, ki yodijo državo v ten težavnih časih. Razredno gibanje delavskega sloja stopa v ospredje in napovedujejo se novi politični boii ekstremnih elementov. Valutno brzenje v globino dokazuje torej, da je druga nota Čunove vlade za Francijo nesprejemljiva in .da na njeni podlagi ne pride doi sporazuma. Poiacare-jevi govori soi še vedno bojeviti in francoska vlada ubira svojo pot, ne da bi se dala oplašiti od angleškega «javfcega» mnenja, ki ga dela časopisje pod direktivami vlade. Francozi ®e drže trdno m nobena prikrita grožnja zavetnikov jih ne bo spravila z dosedanje poti. Predno bo Francija zapustila Poruhrje, bo morala dati Nemčja take garancije, ki bodo izključile vsako dvoumno odlašanje plačevanja vojne škode. To je najmanj, kar bodo Francozi dosegli. Angleška vlada je izprevidela, da so Francozi trda kotet. Lord' Curzon je ubral sedaj novo pot. On si prizadeva, da bi pripravil Francoze do tega, da bi se usedli skupaj z ostalimi zaveznika za zeleno mizo ter proučil* nemjško spomenico. Zdi se pa, dla ne pride nemška spomenica v razpravo, če sploh pride do skupne konference. Pogajanja se1 bodo morala pričeti na drugi podlagi, ki bo francoskemu stališču veliko bližja, ali pa nič. Lord Curzon je torej predložil francoski vladi celo vrsto vprašanj, nekako vpra-šalno poio. Na ta vprašanja naj odgovori franeotka vlada in angleška vlada si bo mogla ustvariti jasen vpogled v francoske zahteve ter pre tuhtati možnosti skupnega jalssh državljanov Italije drugenarednosti! Potem fco vid«! g. Menesini, da nes je doslej ločevala prav le za prav le tenka stena iz — papirja! Bogati in ubogi narodi. Pod' tem. naslovom prinaša «Der Tiroler» zanimiva razmotrivanja. Tudi pred vojno je obstojalo nasprotstvo glede bogatstva različnih civiliziranih raroJov. Vendar je bil povprečni način življenja povsod znosljiv. Boj za porazdelitev danega bogastva se ni vršil toliko med poedinimi državami, kolikor med razredi v posameznih državah. Vojna je še le ustvarila bogate in uboge narode. M«d poslednje šteje tirolski list premagano Nemčijo in Avstrijo in pa Rusijo. O Italiji pa piravi, da že pred vojno ni bila begata in ludi z uspehom vojne je pridofcila le malo materijalnih korisiti. Ni dobila nobenih kolonij, nobenih ozemelj s surovinami, pa tudi njen delež na meglenih/ nemških reparacijah je le neznaten. Četudi 6e ne more glede Italije govoriti o taki bedi. kakršna tlači Nemčijo, vendar sc ne more reči, da je gospodarski položaj Italije ugoden. Italija se sicer nc more prištevati k pravim «proletarskim narodomistofako pa tudi ne h «kapitalističnim« državam, kakršne so danes Anglija, Amerika in Francija. To nasprotstvo med povsem ubogimi narodi nadvla-duje danes vse mednarodno gospodarstvo in politiko. Na eni strani so narodi, ki si hočejo ohraniti, kar so pridobili, na i oglasil noben italijanski minister, da bi protestiral, marveč so Italijani sami izveli svoj Vienna iz nemškega Wien. To so mogli mirne duše, ker je v besedi Wien koren iz Vindobona. Italijani imenuje'o Hvar Lešina, setino vseh prosilcev, če gre v tem tiru naprej. Će se tekom počitnic položaj ne izpre-meni temeljito, je D. M. obsojena, da postane in ostane mrtvorojeno dete. Dijaki! Do tega ne m ter nekatere «premami!i» da so se vpisali v......sk>v. ital. šolo! Ja, ali vendar ne obstoja že doslej taka šola! 10 ur italijanščine tedensko! Čudimo se le tem zapeljanim možakarjem, med katerimi ie dokaj resnih in zrelih! Pa kako se je vršilo to nabiranje s strani orožnikov. Prišli so do osebe, g. brigadir iim je lepo in smehljajoč pripovedoval preču-dezno povestico o bodoči «slov. ital. »oli, nato je toliko časa silil, dokler ni počil meh. Drugega dne je začet pri vdovah, katere je zelo pomiloval in čakal toliko ča«a, dokler se mu ni pricedil med! — Prejeli smo k temu dopisu še mali dopis-ek včerajšnjega nabiranja podpisov, ki s« glasi: Cenjeno uredništvo! «Dve 103 zaloge (DELAVSKE ZADRUGE) 66 milijonov prodaje , kravci so se prodala včeraj, žalostno!» (Dobe-♦Planin&ko dSruštvo v Trstu vabi svoje člane' ^eden depisek nekega kmeta!) Kaj je še novega Tudi ne dovole več razprodajah namenjen raz- takšne tiskovine trpela in celo v gotovi obliki ^r^ad^^^ue^^taaUttcIv.^Cfcai^a >f P^tslje draštva, «a se udeleže -v nedeljo v^Breguf Tuj«. ne dovole ve dkavej, prinaša na uvodnem mestu tale u, pešala na Kokua pr> Batoma f*^ ^je 'udi v Boljuneu jen do^az nemške kulture — pod naslovom: i mJ- prooajaicu v ..^i-,-. t ' <b 7 zjutraj. Peš čez Lovec-Katmaro. Ključ te razmere! ItoUjaje se Izredna prodala LENINE Mn de Cblae — Crepe ficorsette — Foularfls Surova svila — Svila za srajce — Taffetas Svilene rietesine — Pspeline — Pailette Bac&esse — Cbirmease t Kakovost in cene brez Murente Veliki popusti pod kupnimi cenami vsled opustitve c. Icr. vseučiliški profesor, izdajalec, lomi prisege, izumitelj Čehoslovaškega plemena, voditelj labskih Francozov, združen in zvezan s kraljr Anglije, Italije, Belgije, Rumunije in Srbije, energični monarhist in konjukturni republikanec, se tijka s preiškim rabljem Wohl-schlaegsrjem, ima v gradovih HradČar.skem in Lanskem približno 1200 prekrasni sob, 10 avtomobilov ter 4,000.000 čK pJače, se vozi vsako leto na otok Capri, sicer pa živi demokratično, je delomržen in star 73 Iel,» Na enak način sramoti ta nemška cunja hčerko Masaryikovo, Beneša, Klofača, Kramara, Micuro, Šrobarja, Bahynijat Tusarja in druge ugledne čehoslo-vaške državnike. Ta seznam — piše dalje omenjeno tevtonsko trobilo — ni popoln, kaže fe pot, na kateri je treba iskati zločincev. Gospoda, ki si niso bili opisani, naj ne mislijo, da smo nanje pozabili. Vsi pridejo na vrsto. Dan plačila že pride. «Potem se snide svetovno sodišče in bo izvršilo svoje delo.» Take — ob robu Breškega vrha na K okus, (3 ure hoda.) Na Kokuši kosilo, ki si ga prinese vsak s seboj ter dai^ši odmor. Povratek čez Bazovico in Razklani hrib v mesto. Ker je vreme še hladno ter pelje pot večinoma po gozdu, bo ta izlet jako hvaležen in prijeten. •Pl&uiiisko društvo opozarja člane in prijatelje da priredi v nedeljo dne 1. jufc;a planinski izlet na Čaven in Kucelj kjer cvetefo sedaj planinke. Odhod iz Trsta v soboto dne 30. t. m. do Ajdovščine. Natančnejši spored bo pravočasno objavi'en. Kdor hoče v Ajdovščini udobno prenočili, naj se javi pri društvenem blagajniku g. Pavlica (Pisarna Dr. Pretnerja — Via Machiavelli št. 15 — tel. 10-48.) ♦Vipavska podružnica Planinskega društva t Trstu nam sporoča, da priredi v nedeljo dne 8. julija planinsko proslavo Ciril-Metodovega dne na vrhu Nancsa. Sklenili smo, da se vdele-žimo tega tradicijonelnega izleta. Spored bo Materija. Županstvo občine Materija je darovalo za šolsko knjižnico v Materiji 50 L. Najlepša hvala! — ŠolskoIvodstvo v Materiji. ima danes po 20 uri svoj m enaice izbruhe pusii tiskali in razširjevati; pravočasno objav^en v *Edinosti». dunajska vlada, dasi se yč v IV. členu lanskega L Planinsko društvo inu dogovora izrecno zavezala, da ne bo trpela j običajni sestanek, propagande in napadov proti čehoslovaški re-j Vestelica Šolskega društva podružnice pri publiki iu kakor se samo ob sebi umeje tudi; Sv. Ivanu, ki se je im^la vršiti preteklo nedeljo proti njenim zastopnikom. j se je radi prenosa vojnih žrtev preložila za Mali oglasi «e računajo po 20 si®!, beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stot beseda. — Nahnaniša pristojbina L i-s Kdor išče službo« plača polovično cena POROČNA soba z vzmetmi in omaro, in jedilna soba se proda. Via s. Lazzaro N. 20-IV vrata 18 871 VILA v Portorose, z devetimi prostori, 11.000 m- zemljišča, posajenega z 250 drevesi. Zraven hiša za kolona, velik hlev in cementiran vodnjak. Pojasnila daje E. Toffoletto & C.i Trst, Via Rossini 26 866 OMARE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez Doviška, prodaja delavnica: Fabio Se vero 7. F 801 | Obleke zo tfečke in otroke I -—^-f—-jrjrt—mrnr ■ u i—---—----r~—--i—~ SE Phtncnp nhlpkp 7» Hprkp in ntrnkp S| Platnene obleke za dečke In otroke po L 10.50, 26, 32, 40, 46 Obleke Piquet, bele, za dečke In otroke po L 15, 26, 32 Modre mornarske obleke, kratke hlače PO L 50, 65, 72, 80 Deške obleke, dolge hlače po L 85, 95, 110, 120 SKLADIŠČA OBLE Pritličje I fn II nadstr. li li li IIIIII li lili IIIIIIIIII Via Raffiaeria 3 I in II nadstropje PODLISTEK WILKIE COLLINS: v belem 10* Dvignili smo ga ter zaukazali, naj nam narede prostor pri vhodu. Sedaj na delo! Pode-rkiio 'vrata! Ogenj plapola v nebo in nam sveti. Previdno pc stezi naprej, previdno s hlodom k vratom! Ena, dve, tri! Hura klici so se divje razlegali v noči. Vrata so se zmajala. Tečaji morajo popustiti, ako razbijemo ključavnico. Šc enkrat mimo s hlodom! Ena, dve, tri! — Vrata se že odmika jo! Oigcnj fcviga in liže skozi Špranje. Še en sunek t Vrata so zahr&ščala in se odpHa. Nastala je smrtna, brezdušna tišina v strašnem pričakovanju, kaj se nam prikaže. Iskali smo truplo. Žareča vročina nam sili v obličje ter nas požene nazaj: ničesar ni videti — zgoraj, spodaj, v vsej sobi vidimo le edea veliki plamen. K jat ije on, je šepetal služabnik ter bulil otopelo v plamen. Prah in pepel je, je rekel mežnar. In knjige so tudi prah m pepel — in oj, gospodje! tudi cerkev bo v kratkem prah in pepel. — To sta bila edina človeka, ki sta govorila. Ko sta zopet umolknila, ni bilo drugega Čuti razen prasketanja m plapolanja plamena. Tedaj se je zaslišalo iz daljave naglo drdra-nje koles, kmalu nato je bilo čuti peke tanje konjskih podkev v naglem diru, nato ropot in glušeče vpitje iz sto in sto človeških grl, ki so vsa hkratu vpila m klicala. Končno je prispela brizgalnica. Ljudje okoli mene so se ob r rdi i od ognja; ter hiteli proti griču. Stari mežnar jim je skušal slediti, toda moči so mu pošle. Videl sem, kako se je opiral na nagrobni kamen. Rešite cerkev! je vpil z medlim glasom, kakor da bi ga mogli gasilci že zdaj slišati. Rešite cerkev I V desetih minutah je bila brizgalnica postavljena; iz vod jaka, ki »e je nahajal sa cerkvijo, so prinašali vodo in obrnili cev proti vbodu sakristije. Tudi če bi bila masa pomoč potrebna, ne bi bil mogel pamagati Moja volja ie bila zlomljena, maje moči so bile pri kraju. Moie razburkane misli so se naenkrat stra- šno polegle, seda^ ko sem vedel, da je mrtev. Brez koristi in brez moči sem.stal tu ter bulil v gorečo sobo. Videl sem, kako so polagoma premagali ogenj, 2areča svetloba je bledela, para se je dvigala v belih oblačkih in tleči kupi pepela na tleh so rdeli in črneli. Nastala je tišina. Nekateri gasilci in policisti so stopili k vhodu, kjer so se na tihem posvetovali, nakar so poslali dva tovariša skozi množico. Množica se ja razmaknila ob straneh ter jih pustila skozi. Črez nekaj časa fe množico prešinila groza, živa aleja se je ie boli razmaknila. Moža sta se vračala a vrati neke prazne koće. Nesla sta jih k sakristiji in stopila notri. Policija je zopet obkolila vbod; iz množice so se neka* teri odstranili ter stopili za policaji, da bi bili med prvimi gledalci, drogi pa to čakali v bližini, da bi bili med »prvimi poslušalci. To so bile ženske in otroci. Poročila iz sakristije so začela prihajati mod množico. Polagoma oo lia iz ust do ust, dokler niso prišla do mesta, kjer sem jaz ■tal. «Ali so pi dobili?» «Da.» — «Kfe?» «Pri vratih. Z obrazom ob ob vratih.» — »Pri ka- terih vratih?» «Ob vratih, ki peljejo v cer-kev.» — «Ali ima ožgan obraz?*> «Ne.» «Da.» «Ne;» osmojen, a ne ožgan. Ležal je oprt z obličjem na vrata, čel vam rečem.» — «Kdo je to?» «Neki lord, pravd-jo.* «Ne, nik a k hnrd. Sir, to je nekaj takšnega kot vitez.» «Barone£.» «Ne..> »Seveda, da je.» «Kaj pa je iskal notri?» «Nič poštenega, to si lahko misliš!^ — * Ali je nalašč napravil?« «Da se je nalašč opekel!« «Ne mislim to, ampak če je nalašč sakristijo zažgal.» — «Ali izgleda strašno?» «Strašnof» «Pa ne v obraz?» «Ne, ne; v obraz ni tako hudo.» «Ali ga nihče ne pozna?« «Tukaj je mož, ki pravi, da ga pozna.* — «Kdo fe tO?» «Neki služabnik, pravijo. Zdi se pa, da) je ves zmešan, in policija mu ne verjame.« — < Ali nihče ne ve, kdo je?» «Tiho!» Krepki, jasni glas moža postave je v hipu mene. Kje je gospotf, ki ga je skušal rešiti? je vprašal glas. Tukaj, gospod — tu je! — Množica obrazov se je gnetla okoli mene, številne roke so razdelile množico. S svetilko v roki je stopil nož k meni. Semkaj, gospod, če kaj želite, je rekel mirno. Nisem mogel govoriti, pa tudi upreti se mu nisem mogel, ko me je prijel za roko. Skušal sem mu dopovedaiti, da nisem videl nikoli tega, ki je danes smrt našel. Toda besede so mi zamrle na ustnah. Bil sem slab, tih in brc2 moči. Ali ga poznate gospod? Stal sem v sredi krr.^a med možmi. Trije med njimi, ki so mi stali naproti, so držali svetilke tik ob tleh. Njihove cči kakor tudi oči vseh ostalih so bile pričakujoče vprte v moje obličje. Vedel sem, kaj je ležalo pri mojih nogah — vedel sem, čemu drže svetilke tako nizko pri tleh. Ali ga morete prepoznati, gospod? Polagoma sem povesil oči. Najprej nisem videl nič drugega kakor kos grobega platna. Kapljanje dežja je razločno udarjalo na njem. Moj pogled je romal po platnu gori in na koncu je ležalo v rumenem odsevu njegovo nepremično, spačeno in črno mrtvaško obličji i Mp Takega sem videl prvič in zadnjič. (Palje) IV. V Trstu, dne 21. junija lm Vesti * Goriškega Iz čniič. Veselica, ki se je imela vršiti dne 17. junija, je bila vsled slabega vremena preložena na dan 24. junija 1923. Začetek točno ob 3. \:ri in pol popoldne na dvorišču gostilne Slamič. Na s porečki so sledeče točke. 1. Napitnica — Ivan Ocvitk — poje moški zbor iz Crnič; 2. Lastovicam. — K, Adamič — mešan zbor iz Crnič; 3. Soči. — E. Adamič — Ozeljan, meša« zbor; 4. Pasitroki. — Lajovic — mešan zbor iz Sela; 5. Veseloigra v treh dejanjih * Stari grehi*. — Po veselici prosta zabava. Svira godba iz Prvačine. Goriški godbeni krožek priredi v nedeljo 24. juniia ob 4 h popoldne v Trgovskem domu v Gorici, kakor smo že poročali, .krasno lirično drame «Legenda sv. Vida«, ki se posebno odlikuje po svojem krasnem slogu, kakor tudi po izrccno dramatični vsebini. Legenda sv. Viby-not£ometu (dviganje kregie tudi z roko). Vsaka stranica je imela svoja «■vratar, igralci — 10 do 15 — so stali v sredini. Raz-da!'a med obema nasprotnikoma je bila koma] 10 m. Kroglo je vrgla v igrišče izven tega stoječa oseba. Nasprotnika sta potem skušala j .'drug drugemu spraviti kroglo v ^vrata*. Podobne igre so bile v navadi tedaj tudi na ; Francoskem an v Italiji. Na Francoskem so: oila vrata prevlečena s papirjem, katerega jej noral nasprotnik predre« s kroglo. V Italiji! je bilo igrališče 50—100 m doigo. Na vsaki; strani je bilo po 27 igralcev, ki so bili razde-! Ijeni na štiri skupine in sicer ;e Štela prva 15 mož. a druga za njo po 5, 4 odnosno 3 igralce. Igra se je v ostalem razvijala tudi kakor na Angleškem, le s to razliko, da so tu igrali le bolTši stanovi. Pri posebnih svečanostih, o priliki por ok prinčev rtd., so se igre uprizarjale s posebno slav nosijo. Pod puri lansko vladavino na Angleškem ^ je začela igra tamkaj izginjevati, da', v začetku 19. stoletja će skoro popolnoma izginila. Tedaj pa je — v nasprotju z drugimi državami — ravno šela obudila med mladiro rzopeilno zanimanje za to priljubljeno igro. Prva ie začela ?ola v Rugbv-ju in si je pridobila s svojim posebnim načinom igre — dviganje krogle tudi z roko — svetovno slevo. Ta šola ;e dala povod, da so vpeljal igro na vseh angleških šolah in da so opustili tudi boljši stanovi svoje predsodke o igri. Načinu Rugbyske-ga nogometa pa se je postavil kaj kmalu po robu nasprotnik t. Association-nogomet, čigar pravilnik prepoveduje dviganje krogle z roko in dovoljuje to samo . Molitvenik bo obsegal nad 300 strani v obliki 7J^X12 cm; vezan v lepo, črno platno z rdečo obrezo. Vsebina molitvenika j* vsesplošna, tako, da bo knjižica primerna za mlajše in starejše. Fr. Frnžgarju se je sestava mcJitvemka prav izborno posrečila. Pisatelj je zbral dve sveti maši jutranje in pot s slikami, molitve ob bolniški in smrtni postelji, resnice za večnost itd. Na kioo&u bo okoli 45 strani cerkvenih pesmi, velezanimivo zgodovinsko povestjo. Rokopis Antologija goriških pesnikov katero je sestavil profesor dr. Joža Lovrenčič, je tudi že pregledan in odobren od uredniškega od-t bora - Gor. Matice». Ta knjiga bo imela trajno; kn-iževno vrednost, saj bedo v njej zbrane vse: naib&fjše pesmi goriških slovenskih pesnikov.. Knjiga bo primerna tudi kot učna knjiga na: slovenskih srednjih šolah to- in onstran meje." Kar so goriški slovenski pesniki najboljšega spesnili, bo v tej knjigi natisnjeno, s slikami pesnikov vred. Za koledar se je oglasilo že več pisateljev z raznimi članki. Ker je *Gor. Matica» prodrla lUadi v Egipt priobči koledar spis o življenju tamošnje slovanske naselbine s fotografijo, članek o turški ženi v haremu s fotografijo, članek o Tutan-kamnu, dr. Remčevo povest, razne pesmi in druge obširnejše in krajše spise. — Koledar priobči tudi imenik j vseh naročnikov «Matičarjev», kolikor se pra-, vočasno oglase. . I <-Goriška Matica* hoče s svojimi publikacijami razširiti med slovensko ljudstvo v ttali;i kolikor mogoče, veliko število dobrih, vzgojnih knjig po nizki ceni. — Slovensko ljudstvo je takih knjig potrebno. Širjenje teh .knjig bi moralo biti sveto delo vsakogar, komur je bla-; gor našega ljudstva pri srcu, in mi, italijanski ( Slovenci, bi morali blfti prav veseli tega pod-, jetja, ki skrbi, da naše ljudstvo ohrani v svojem srcu vero našali očetov in materino govorico, ki je v sedaniih težkih časih preganjan* iz šol in uradov. Da, in 5e reč si upam« trditi: kdor ne dela za Širjenje teh dobrih knjig, ta pomaga kopati prezgodnji grob našemu narodu v Italiji. Zato je dolžnost vsakega zavednega italijanskega Slovenca, da dela kolikor je v njegovih močeh za širjenje "Matičnih knjig«. Matične knjige naj proderejo v vsako slovensko Uio od Rombona do Kvarnera. Da se to zgodi, naj pomaga inteUgent in prostak, delavec in ttmet, duhovnik in učitelj, posebno pa še slovenski tisk v Italiji Cena vsem Štirim knjigam je i L Poverjeniki so v vsaki duhovnici in far!. Kjer bi pa nobenega poverjenika ne bilo, naj se kdo iz-izmed inteligentnejših oseb pismeno ali osebno zglasi pri «Gor. Matici* v Gorici, Via C. Fa-vetti št. 9. Priporočamo zlasti kulturnim bralnim in pevskim društvom, Marijinim družbam in drugim krožkom, da se zavzamejo za širjenje Matičnih knjig. — Na delo za narodno kulturo! — Goriška Matica. K problema vzgoje najširših planti našega naroda. — Spisal Franjo Žgeč. Izdalo in založilo ^Udruženje Jugoslovanskega učrteljstva — Poverjeništvo Ljubljana» 1923. Cana s poštnino 12 Din. Naroča se pri poverjeništvu UJU v Ljubljani, Učiteljska Tiskarna. Temeljito razpravo, ki je bila odlikovana s svetosavtako nagrado Njeg. Veličanstva kralja na ljubljanski univerzi, deli avtor v 2 dela, katerih prvi je teoretičnega 2. praktičnega značaja. V prvem razpravlja o nalogah, ciljih in smernicah vzgoje najširših plasti našega naroda, v drugem začrtuje pota za vzgojo teh plasti. V slovenski literaturi je knjiga prvo delo te vrste. Pisatelj analizira sodobno družbo in naloge današnje pedagogike. Napravila psihološko -sociološko analizo najširših plasti našega naroda in nas končno postavi pred glavnega re-prezentanta najširših plasti glavno maso t. j. prad kmečko prebivalstvo m industrijski proletarijat, kot glavno maso našega naroda, ki smo jo do sedaj vzgajali po enem in istem kopitu, katerih narava pa zahteva stroge ločitve pri vzgoji. Posebno zanimivo je poglavje o problemu družine in šolo pri vzgoji najširših plasti. ker poseza pisatelj pri opisu v vse čini t al je, ki vplivajo na vzgojo, t. na razpadanje družine, medsebojno razmerje vzgoje in družine ter razmerje družine in šole. V drugem delu, k}2T orisu; e avtor pota za vzgojo najširših plasti, deli sredstva in pota po vzgojnih dobah i. s. v predšolsko, šolsko (od 14. do 18. leta) in mladeniško doba (od 18. do 24. oz. 30. leta). V vseh dobah strogo loči vzgojo kmečke mladina in vzgoje industrijskega proletarijata. V vsaki dobi posebej pa temeljito oriše strukturo duševno5ti psihološki in socijiatni položaj mladine ter potrebe in usmerjanje vzgoje v vsaki dobi posebej. Šolo in njene hibe razgali v šolstvu, biča sedanji vzgojni in učni sistem, ki Šolo vedno bolj odtujuje od realnih potreb in zahtev naredia. Kot vzor stavi produktivno šoto. S posebno temeljitostjo poseza knjiga v rakrano vsega vzgojnega problema, v temelj vsega vzgojstva t. j. v vzgojo učiteijstva. Avtor govori o pogojih za izvrševanje izvenšol-skega učiteljskega poklica, o hibah in ovirah, ki nastopajo pri vzgojnem delu učiteijstva danes, o vzgoji učiteljskega: naraščaja in pomanjkljivosti vzgoje, .ki jo prejema na učiteljišču, z orirom na vzgojno nalc£o med najširšimi plastmi naroda. Knjiga nas, seznanja z novimi smermi vzgojna organizacije v Rusiji z ljudsko visoko šolo na Danskem, s takozvano Gruodtvigovo ljudsko visoko šoi» in temi problemi s posebnim- -oziram na naie razmere in smeri, ki jo bi morali ubrati. Skratka, ves problem je vsestransko, popolno in temeljito razpravljan in obravnavan v vseh podrobnostih!. V prvi vrsti je namenjena knjiga učiteljstvu, preko nje ne bo moglo preiti posebno učiteljštvo naših učiteljišč in srednjih šel, in tudi vodiku možje naše šolske in prosvetne uprave ne, predvsem nadzorniki knjige ne bodo mogli prevzeti, ker globoko reže v delo in nalogo vseh. Toplo pa priporočamo knjigo tudi vsakomur, ki je aktiven delavec na narodno-prosvetnem polju ali ki se : zanima za usodo našega naroda; tudi politikom! in vsem javnim- delavcem odpira knjiga nove globoke moderne poglede vzgoje naroda, ki jih morajo poznati in s katerimi se mora seznaniti vsak inteligent. Stara znana zlatarna MIH. ZITRIN Corso Vi«. Em. HI. 47 kupuje in zamenjuje zlatof srebro in drage kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) Zdravnik dr. CICERO MICHELANGELO m zoHotelsnlK FIEL sprejemala o Sv. Petra na Krasa štev. 69 osak dan od 2 do 3. (52) Šola Berlitz Trst — Vin Torre blaaca 21, llft Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila in vpisovanja: vsak dan 9 do 21, Via Torre bianca 21, Trst. (54) OMI in prihodi ulnhou JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.™ o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8,— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35. 18.30*. Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55*, 21.25. Trst, Gorica, Pod brdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12,25 brz.; 21.15 23.45 brz. Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedeljah. I v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Mer Luigi da Palestrina it. 4. L 0 10 - vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57,7. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 „ po 6«///. ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. IniiMSs u „Edinosti H Tržaška posojil in hranilnica registrovaua zadruga z omejenim poroštvom uradufe v svoji lastni hiš! ulica Torrebianca Štev. 19, 1. n. brz.; o.; Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje: ^ A © p^ p® 4 jO večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Urađae ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-'i7. Borzna ooroflla. Tečaji: Trst, 20. junija Cosnlfeli • • *» • • ,«•»••••• Palmatli • ................ Cerollmicb Likera Trieatiui U*yd • • • • i • * •• ■ • • • 3 tr sine >••••••■••••••*** MaftteoUdi ••••■••••••••■** Oceania • • • • • Ptenmdfl Tripcevtch Ampelea ................. Cement Dalmatin ••••••••••••• Ccmaot Spatato Valuto na trža»«» Trst, 20. junija •gftkt krona • • ^ avstrijske ............... 0-0310 eeškosiovaBta krona •«.••*• r.G—.— dinarji • • * 1®. . 315 . 310 . 1179 . 411 . 140f» . . 128 • 135 • 654 . 270 , 509 . 34 0 . 2-25 le jI marke •••••• dolarji • • • • • francoski franki • ivfcarakj franki ••••«••« _ angleški fnoU ...................... 10.15.— . . # 0.0170 . . . 21.B5 •. . :S7.— 3&5.—.— 1923. 0.0320 0.032 25.30 11.25 0.02 22.— 237.EO 398.— 101.»» Občinam!! V zalogi tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premičnega bogastva na poliedelske dohodka. Poginuo se prod poozetla „-------- -------j Izvršuje osa MorsHa đelu točno in solino Mori lito k mm v ulici Sv. Miška Mm h 29 (i> JADRANSKA CENTRALA TRST Delniška slovnico L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar« Dunaj. Afllirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Preval je, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: frank Sakser Stala Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chile IzvrSuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE m krnllie knjižice h bo tekočI ritan ter m obrestuje po 3 *U*IC. Na odpoved vesane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. == Bale v najem varnostne predale (saffes)- Za vodo vi uradi v Trstu: tfle Cassa cH Risparmio štev. 5 — vie S. Nicol6 štev. 0 it. m. m 2i7i mm a no te 12.31 n a iuo te is.