a,etovtm
Leto LXmM št. i35
V Ljubljani, ponedeljek 16. junija 1930
Cena Din 1.—
SLOVENSKI
lzhaia vsak dae popoldn«. iz vzemi: sedeti« ki praznike. — laserati do dO c*e«t 4 Din 2.—, <k> 100 vrst Din 2 50. ođ 100 do 300 vrst a Di* i.— večH faseriti peti* vrst* Dia 4.—. Popust po dogovora. inseram; davek posebej — »Slovenska Narod« velja mesečno v JuiosIavijC Din 12»
«a   inozemstvo  Din   25.—.    Rokopisi  se  o«  vračajo-
Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knatlova ul. 5
Tcicfon St. 3123, 3123, 3124. 3125 in 3126.
PODRUŽNICE«
.MARIBOR. Grajski trf 8.-- CELJE. Koceaova ulica 2.
NOVOMCSTO, LfabLiaBSka cesta, tei. It. 26. JE5ENICC. Ob kolodvoru
RaCoo pn post. 6ek. zavodu ▼ UabUan; it IO-35I
- Tel 100. 101. — — —
JUGOSLOVENSKA IN FRANCOSKA
DEMARSA V RIMU
Danes bosta jugoslovenski in francoski poslanik izvršila pri italijanski vladi skupno demaršo zaradi dogodkov v Bariju — Italijansko
opravičilo
Rim, 16. junija. AA. Zastopnika Francije in Jugoslavije bosta napravita demaršo
pri italijanski vladi zaradi incidentov v Bariju* '
Pariz, 16. junija. AA. Havas poroča: „Journal de Debats" priobčuje veat iz Rima, da potrjujejo prva pojasnila, ki jih je prejel francoski poslanik v Rimu Beaumarchais v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve, prepričanje, da so italijanska oblastva storila vse, da preprečijo incidente v Bariju. Tekom tek incidentov je bilo več kara* binjerjev ranjenik. Zažgana zastava ni pripadala konzularni agenciji, marveč gre za zastavo, ki so jo sestavili manifestanti.
Manlu o razmerju
do Madžarske
Rum unska zunanja politika ostane neizpremenjena — Vzpostavitev Habsburžanov na Madžarskem smatra Rum unija za kršitev triatlonske pogodbe
Bukarešta, 16. jaun. Ministrski pred- | sednik Maniu je včeraj sprejel zastopnike inozemskega tiska ter jim v razgovoru podal nekatere važnejše izjave. Predvsem je naglasih da bo ostala runruiniska zunanja politika tudi v bodoče neizpremenjena. Izprememba na rurmmskem prestolu nikakor ne bo vplivala na smernice dosedanje zunanje politike. Rurminija je prepričana, da bo na ta način na<jbolie služila interesom miru.
Na vprašanje novinarjev, kako stališče bi zavzela Rumunija, če bi Oton Habsburški zasedel madžarski prestol, je Maniu odločno na»glasil. da bi smatrala Rumunija to za kršenje trianon-ske mirovne pogodbe, česar pod nobe-
nim pogojem ne bi mogla dopustiti. Trianonska mirovna pogodba prepoveduje povratek Habsburžanov na Madžarsko. Prepričan je, da bo zaradi tega Madžarska tudi opustila vsako tako akcijo zavedajoč se, da bi s tem spravila mir v srednji Evropi v resno nevarnost.
Opozorjen na akoijo lorda Rother-mera, ki se zavzema, kakor znano, stalno za revizijo rnej na korist Madžarske, je Maniu poudaril, da na tako revizijo državnih meja ni niti misliti. Rumunija smatra svoje meje za nedotakljive in je to poudaril tudi kra.lj Karol o priliki svojega govora po zaprisegi.
Kako se je Segrave ponesrečil
Ugotovitve strokovnjakov -nili truplo inženjerja, ki
London, 16. junija. AA. Preiskava o nesreči, lri je zadela dirkača Henry Segra* va, je bila zaključena. V protokolu o tej preiskavi smatrajo preiskovalci, da po vsej priliki vzroka nesreče ni bilo mogoče pre* prečiti in da je nesreča nastala zaradi iz* redne hitrosti. Tehnični strokovnjaki so dognali, da so bili motorji in transmisije v popolnem redu in da so delovale brezhibno v prvih dveh krogih in deloma v tretjem krogu. V tem krogu pa se je nekaj pripe* tilo. kar je povzročilo nesrečo. Pri pregle. du motornega čolna so nadalje ugotovili, da je bila odbita stopnica na sprednji stra« ni. Iz tega sklepajo veščaki na vzrok ne* sreče. Ga. Segrave je prejela sožalne izja* **" iz vseh krajev sveta.
' Iz jezera so včeraj poteg-se je vozil s Segravom
Motorni čoln ponesrečenega Segraveja »Miss England« je dosegel hitrost 119.8 milj na uro; te rekordne hitrosti pa ni mo* goče priznati uradno. Uro, ki je bila mon« tirana na motornem čolnu, so izročili po* kojnikovemu očetu.
London, 16. junija. A A. Truplo inženir* ja »Rolls Rovce Companv«, ki je utonil z motornim čolnom »Miss England« o pri* liki novega rekorda, ki ga je napravil smrtnoponesreČeni dirkač Segrave, so po* tegnili iz jezera Windermere včeraj popol* dne. V eni roki je držal kos papirja, v dru* gi pa svinčnik. Očividno je zapisoval beležke o delovanju motorjev in o hitrosti v trenutku, ko se je pripetila nesreča.
Konferenca Male antante
Beograd. 16. junoja. One jelni program za konferenco ministrov Male antante, ki bo 25. t. m. je naslednji: i. Izmenjava na-z i ran j o splošnem mednarodnem položaju, 2. Razprava o skupi uporabi haašk h pogodb in pogodbe o ureditvi vzhodni« repa-racij. 3. določitev stališča Male antante, napram Br andovem načrtu o PanevropL Razprava o gospodarskih vprašanjih v zvezi z odnošaji s sosednim: državami, 5. vprašanja, ki imajo priti na dnevni red pred Svet Društva narodov.
Preokret v romunski liberalni stranki
Na včerajšnjem zborovanju v Bukarešti je stranka izrazila udanost kralju Karolu in izvolila Jurija Bratianu
za predsednika stranke
Bukarešta, 16. junija. Včeraj se je vrši* lo v Bukarešti z veliko napetostjo pričako* vano zborovanje liberalne stranke, ki ga je proti želji vodstva stranke sklical Jurij Bratianu, da bi pojasnil novonastali polo* žaj po povratku kralja Karola in dosegel preorijentacijo strankine politike. Kakor znano, so liberalci najhujši nasprotniki kralja Karola in so tudi ob njegovem po* vratku pod vodstvom Vintila Bratianu za* vzeli odklonilno stališče, kar je imelo za posledico, da je prišlo v stranki do razce* pa. V dveurnem govoru je na včerajšnjem zborovanju, ki so se ga udeležili številni pristaši ne samo iz Bukarešte, marveč tudi iz vseh delov države. Jurij Bratianu je po* jasnil svoje stališče in priporočal, naj stranka revidira svoje stališče do kralja Njegov govor je bil sprejet z velikim na* vdušenjem. V posebni resoluciji je bila iz* ražena kralju Karolu udanost in zvestoba. Ker je Vintila Bratianu med tem podal ostavko, je bil Jurij Bratianu soglasno iz*
voljen za novega predsednika in voditelja stranke. V političnih krogih naglašajo, da pomeni ta preokret v liberalni stranki velik korak na potu h konsolidaciji notranjepoli. tičnih razmer.
Atentati med kitajskimi generali
Kanton, 16. junija. AA. General Liuhna. nyen je po obisku Kantona in po razgovo. ru z guvernerjem pokrajine odšel v svoje stanovanje in se umaknil v sobo. Tu pa je član njegovega spremstva iznenada vdrl v sobo in generala z več streli pobil na tla. General je preminul tekom prenosa v bol* nico. Morilec je najprej pobegnil na ulico, a tu ga je prijelo redarstvo. Na stražnici je priznal, da ga je najel komandant upor* niških čet Kvangsi in mu ponudil 10.000 dolarjev ter polkovniški čin, ako ubije ge* nerala Liuhuanvena.
Novi rektor ljubljanske univerze
Ljubljana. 16. junija. Na današnji seji univerzitetnega sveta je bil za rektorja ljubljanske univerze izvoljen za leto 1990/31 univ. profesor dr. Alfred Šerko.
Pravilnik za železniške delavce
Beograd, 16. kmiija.
Že več drri se rmidri v Beogradai d ©puta cH a železro'čariev pod vodstvom Saveza železničarjev, oz. tajrrlka g. Stanka. Deputacija sta ugladtila pot pri raznih ministrstvih bivši minister g. Kristan in tajnik centrale Ujedjinjenega radrrčkega sindikalnega saveza v Beogradu g. K r e k i ć. Deputacija je bTla sprejeta od prometnega in finančnega ministra ter mnrastra dvora. Dosegla je. da je bil v sobto podpisan delavski pravilirvk. nekakšna službena pragmatika, s katero se odreja sprejem v službo, napredovan-e. slojžiberta obleka, starostno zavarovanje itd. Kakor znano, je glede delavskega pravilnika ukrenilo nedavno vse potrefome korake tudi Udruženje iu-gosl. na-nodn% železničarjev in brodariev.
Kakor se nam -zatrjuje, spreime deputacijo danes dopoldne v avcfcienco mnnisrr-stai predsednik g. Z i k o v i č.
Grof Bethlen v Londonu
London, 16. junija. AA. Semkaj je prispel včeraj popoldne predsednik madžarske vlade grof Bethlen. Sprejeli so ga predsednik angleške vlade Macdonald. nrrrrister financ Sriowden, Baldwin in Llovd George. Poslednjima se bo zahvalil v imenu Madžarske za podporo madžarskih težanj. Angleški vladi pa bo grof Bethlen izrekel zahvalo za blagohotno naklonjenost Madžarski v vprašanju reparacij in posojila. Listi posvečajo Bethlenovemu po-setu veliko pozornost ter objavljajo obširne Članke o Madžarski in njenih težnjah. Snočnega banketa na madžarskem poslaništvu sta se udeležila tudi Macdonald in Menderson.
Grško - turški sporazum
Angora, 16. junija. AA. Minister za zunanje zadeve je pozval vse poslanike in ve. leposlanike Turčije v inozemstvu, da &poro-če vladam, pri katerih s° »kreditirani, vest, da je bila podpirana pogodba med Turčijo in Grčijo.
Rrro, 16. junija. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini je siprejel turškega poslanika v Rimu Politični krogi pripisujejo temu sestanku važen pomen. Turški poslanik se je zahvalil Muesoliniju za prijatelj-s>ko posredovanje tekom pogajanj med Tur. 5ijo in Grčijo.
Major Pabst v Benetkah
Po izgonu iz Avstrije Je včeraj odpotoval z letalom v Benetke, kjer se bo začasno nastanil v vili svoje žene
Dunaj, 16. junija. V soboto izdano izgonsko povelje zoper gla\-nega organizatorja avstrijske Heimwehr bivšega majorja Pabsta tvori včeraj in danes politično senzacijo Avstrije. Njegov izgon je utemeljen s tem, da Pabst rti avstrijski državljan in da se je kot irto-zemec v nedopustni meri bavil z notranjo politiko. Kdo je povzročil njegov izgon in kdo bo nosil za to odgovornost, še ni jasno. Vlada označuje to kot interno zadevo dunajske policije, toda v heimwehrovskih krogih so prepričani, da je to maščevanje notranjega ministra Schummva, ki se je v zadnjem času hudo spri z vodstvom Heimwehra. Izgon glavnega organizatorja Heimwehra je izzival v heimweh-rovskih krogih silno ogorčenje. Zlasti Tirolci ogorčeni protesti rado in zahtevajo, naj vlada izgon majorja Pabsta
takoj prekliče. Voditelja Heinrsvehra dr. Steindle in dr. Pfrimer pa sta na včerajšnjem zborovanju na Gradisča-n-skem govorila zelo zmerno in pozivala člane k najstrožji disciplini, svareč jih pred nepremišljenimi dejanji. »Arbei-ter Zeitung« slika izgon majorja Pabsta kot uspeh socialno demokratske politike in napoveduje, da bodo socialni demokratje po zadnji dobi kompromisa zopet prešli v ofenzivo.
Major Pabst je vložil zoper izgon priziv, ki pa ga je dunajski župan kot dežeini glavar zavrnil. Zaradi tega je major Pabst včeraj z leta-lom v spremstvu svoje žene odpotoval v Italijo. Popoldne je prispel v Benetke, kjer ga je pričakovalo več vodilnih fašistov. Začasno se bo nastanil v Luganu, kjer ima njegova žena svojo vilo.
Tekma Bolgarija - Jugoslavija
Včerajšnja nogometna tekma v Sofiji med reprenzen-tancama Bolgarije in lugoslavije, ki Ji Je prisostvovalo nad 10.000 ljudi, se Je končala neodločeno
Berlin. 16 jurri'a. Kakor javlia;o KstS, sta včeraj zaradi sotočarice umrli dve osebi.
Sofija, 16. junija, AA. Četrta reprezentativna tekma med Bolga<r«i?o in Jugoslavijo je bila odigrana z neodločna m rezultatom 2:2. Tekmi je prisostvovalo do 10.000 gledalcev Pri vstopu jugostovenskifa in bol-garskm,igračev na igrišče je godba zaigrala jugo slovensko in bolgarsko toirrmo. Živahno igro je vodil odlično in nepristrano madžarski sodinik.Bi.ro. Jugo slovenski igrači so igjraK prvih 30 m "mit raztrgano. Bolgari so v tem času stalno napadali. V 10 minuto je bolgarski brat Sto i a nov zabil prvi gol za Bolgare. Šele proti koncu prvega polčasa so jugoslovenski igrači igrali dobro. Prvi polčas je bil završen z 1:0 v korist Bolgarov. V drugem polčasu so brki jugoslovanski igrači znatno boljši. Iv-kovića je zamenjal MiloŠevič, ki ie bil znatno boljši. Na njegov pas ie Tirnanić
v 30 minuti izenačil. Kmalu nato ie Botor Stajflcov raibfl sijajem gol. V 40 minuti j« Ti mani č postavil končni rezultat 2:2 w svobodnega »darca. Naspad jugoslovanskega moštva je bil slab in je igral sila raztrgano, še najboljši ie bi! Tirnanić. Krifc* so biH kaHkoT toliko na mestu, vendar n;so dodajali preenzno. Se najboljša je bila obramba z Lulici čem na čelu. Borgari so igrah z elanom in požrtvovalnostjo. Nnihovn najboljši igrači so bil Stan&ov, Bek>v in Goldman. Tekmi so prisostvovali rrronrister Dana ilov, general Lazarov šef protokola f>i-bev, mnogri polrtiikji M poslanci, člani našega poslaništva. V imenu Botearov je rzrooil našim igračem g. fvanov lep pokal. Na# igrači pa so izročili lepo zastavo. Nocoj je bil na9hn igračem prirejen svečan banke*.
Miifler bo pokopan v Dovjem
Mojstrana, 16. ju.iija.
Iz Mojstrane poročajo, da leži pon-eere-čeni monakovski turist Miiller se vedno v mrtvašnici v Dovjem. Dosedaj namreč od nemškega konzulata v Zagrebu še ni prispel odgovor glede prevoza trupla v domovino. Vse kaže, da bo Miiller tu pokopan. Čakajo »amo še prihod pastorja iz Zare«ba. Prebivalci iz Dovjega in Mojstrane ter drugi «o k neto nesrečnega Mullerja popolnoma zasuli s cvetjem in zelenjem. Monakovčani 60 noč in daj na častni straži ob krsti.
Stanje ranjenega Liideeka, katerega so v soboto popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico, je še vedno nespremenjeno. Njegove poškodbe so precej težke; poleg zunanjih so ugotovili tudi notranje. Zdravniki upajo, da bo Ludecke okreval.
Naknadno nam poročajo:
Pogreb ponesrečenega planinca Miillerja
bo jutri ob 11. v Mojetrani. Dolžnost na« vseh je, da izkažemo tujemu prijatelju naš* domovine in žrtvi svoje ljubezni do na>ih planin zadno Čast!
Številne nesreče in nezgode
Včeraj 6o v ljubljansko bolnico prepeljali več žrtev težkih nesreč. Težka nesreča je doletela včera/j popoldne posestnika Janeza Hri'barja iz Žužemberka Na paši ee mu je splašila krava in ga nasadila .ia roge. Hribar ima vsa čreva razmesarjena in je njegovo stanje brezupno. — Včeraj popoldne se je pripetila ruda težka nesreča v Go. renji vasi pri Kranju. Posest jikov sin Janez Frlan se je peljal na vozu prott Kranju. Nenadoma so se konji splašili in Frlan je padel pod voz. Zadobil je težke notranje poškodbe. — Tretja žrtev težke nesreče je bi. la 21-letna delavka Angela Jančarjeva, ki je na podstrešju hiše 11. na Mestnem trgu v Ljubljanj včeraj popoldne tako nesrečno padla, da je nezavestna oblpžala Kakor nam poročajo iz bolnice, je mladenka še vedno nscavestna in je njeno stanje kritično.
_ Pekovski pomočnik Ivan DoboviČnik iz
Florijanske ulice, je padel včeraj z motornega kolesa in si riomil desno nogo. —
Bukovec Janez, posestnikov sin *z Topole, js stopil na koso in se nevarno vreaal. — Slepi kovač Ivan Narobe iz Področja pri Smledniku je včeraj padel in si zlomil laars roko.
Bastya — Ilirija
Na Telovo igra proti Iliriji že drugo madžarsko moštvo v letošnji sezoni. Za TJL okrajem, ki je sicer predvedel prvorazredno igro, a je kljub temu podlegel sijajno disponirani Iliriji, pride sedaj slovita Ba-stva, profesijonalni klub I. madžarske lige. Bastva je že letos dosegla več prav lepih uspehov, med katerimi je omeniti nekatere senzacijonalne rezultate, tako zmago nad FTC v Budimpešti ▼ prvenstvu s 3 : 0, proti Hungariji s 5 : 0 ter neodločen rezultat proti Kispesti. Ker priredi Bastva večjo turnejo po Jugoslaviji, nastopi kompletna. V moštvu je tudi več intemacijonalcerv. Tekma obeta torej prvovrsten užitek.
Ilirija — VUlacher SV 6:0
Včeraj je Ilirija gostovala v Beljaku proti SV Villacher in dosegla prav lepo
zmago v razmerju 6K). Domačini Iliriji niso bili v nobenem pogledu dorasli. Ilirija.
je nastopila v običajni postavi, a brez Vero vsak, Kreča in Omana. Na centerhalfu je z uspehom igral Dekleva.
Borzna poročila.
Devize: .Amsterdam 22.74, Berlin 13.4775 do 13.5075 (13.4925), Bruselj 7.8904, Budimpešta 9.89433. Gunnh 1094.4—10974.4 (1095.9) Dunaj 796.53—799.53 (798.03). London 274.7) Nevork 56.44. Parrz 221.96, Prasa 167.39— 168.19 (167.79), Trst 295.20—297.20 (296,30)
INOZEMSKE BORZE
BEOORAD 9.275, Pariz 20.255, London 25.07125. Newyork 516.—, Bruseii 72.—. Madinid 60.80. Beriin 123.11. Milan 27.0275, Dunai 72.82. Sofiia 3.73. Prasa 1531. Varšava 57.85. Bucfcrripešta 90 285. Bukarešta 3.0675.
Ali si že član Vodnikove družbe?
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, mm 16. jimij. 1930
ŽUPAN DR. PUC O POGAJANJIH S KD
Odgovor na intepelacijo obč svetnika dr. Lukana — Kako so potekala pogajanja s Kranjskimi deželnimi elektrarnami -Zakaj na černncah se nimajo elektrike — Revizija ljubljanskega občinskega gospodarstva
Na zadnji seji občinskega sveta ljub« Ijanskega je obč. svetnik dr. Miroslav L u k a n vložil interpelacijo na župana dr Dinka Puca o pogajanjih med bansko upravo in mestno občino ljubljansko zaradi dobave toka Kranjskih ' deželnih elektrarn mestni občini ljubljanski in obratno.
i**t&*****la«***a tir. Lukana
Interpelacija pravi med drugim: Kr. banska uorava ie uredil ožila mestni nbčini načrt oozodbe za dobavo električnega toka fz etektrarne v VHenhi. Obč. svet ie izvolil v svrho pogaianj noseben odbor. O ooslovaniu teza odbora nimamo do seda i nikmkeea ooročala Znano na mi ie kot Članu upravnega odbora mestne elekrrar-ne. da ie bil ravnateM elektrarne od sre-skeea poglavarstva občutno kaznovan, ker ie dal naoeliatl mestni dalinovod do Črnuč in da se vrše Še nove oreiskave v tei smeri. V ser upravnega odbora se ie tudi govorite da se ie izrazil neki vntfvm funkcionar, da" mesto tako doJaro ne bo doseglo svoie namere, dokler ne m>dn:še ored-lozene Dozodbe crlede nrikliuČka k Veleniu.
Kot Sinu obč;nske«a odseka mi 'e nadale znano, da Te odred<ila kr. banska uorava revfziSo občanskega gospodarstva, ki - se seda i vrši m mrl kateri se zlasti za-sJišuieu nekateri občinski svetovalci da li so bffl Povodom sklepov, zadevaiočih obli-raciisko oosoitlo. o rxKJTobnosrih zadostno Informirani.
Kot Slan ob&ns-keffa sveta sem Ml od ud edinih meSčanov v veoii družbi ponovno rnterpelTran. zakafl ne Dodoise mestna občina od banske uorave Predložene no-zod-be. Oooaorlen sem hH na to. da s^? Sušlia at Covoni no Liubliani. da se oozvidba ne nodnnše zaradi te*a. ker sta baie g. žirnan in občinski svet od Trboveliske orernogo-koone družbe Dodkunliena Ooozorien sem bil. da se eovor? no Liubliani. da so se podile z oblizacjisknm oosoirlom velike nekorektnosti In da se zaradi +ega uradno Dreiskuie  občinsko zosnodarstvo.
V občanski svet ie nosi al o sv »i mene in več i p števtio monh somi šli en'kov za-uoanie meščanov. deležni smo tuli 03 kas-neie tudi zauuania nalvišlezi mesta. Od-
zovorni smo za svoie delo navviši~mu mestu, smatramo r>a. da smo za to delo nič mani rudi odgovorna metanom, k' so nas bil?-sto! čas tzv«Wi v občinski svet. Zaradi tega nam tako ro\-OTičorie med meščanstvom ne more biti e-gajlno. že celo. ker vsebuie težke očitke.
Ž ozrrorn na vse to orosim-, z. žuoana. da nam blagovoli rxtfasrrith
L v kakem stadiiu se nahaiak) dogovori rfede pogodbe s kr. bansko unravo z do-bkvo velenTskeea toka in v čem obstoiaio morebitne diference:
3 '•' iz kakih ra»Iosro"v so nastaie težave med občino in ter. banska upravo vlede naoeHave daJinovoda do Črnuč :n clede drunih oanrav mestne elektrarne: ...
y kateri smeri se gibtoe urađna revi-23ia,'■ občinskega gospodarstva *!tj "kako ie mogoče- da novzroča take neosnovane govorice do Uubliana.«
Župan dr. Pite
je takoj po Vzel besedo za odgovor in menil, da so govorice, ki so o tem v javnosti razširjene, dokaz, da javnost ni pravilno informirana. Nato je izvajal med drugim:
>Ban<ska uprava je predložila Januarja me. seca mestni občini načrt pogodbe za dobavo toka iz Vejenja. Pogodba je zelo komplicirana, pravno in tehnično. Ka prvi pogled niti vešcak rie more presoditi pravega učinka te pogodbe. Stvar je sicer zelo zapeljiva: tudi meni ie zelo ugajala in radevolje sem skušal pospešiti pogajanja. Obenem pa sem si hotel tudi preskrbeti vse kavtele in sem zato načrt pogodbe najprej dal v presojo avstrijskemu znanemu strokovnjaku inž. Or-niku. Njegovo mnenje je bilo neugodno, češ, da je pogodba prekomplicirana in predraga m da so v pogodbi določbe, ki bi izzvale prepire in so za občino neugodne. Vršil: so se nato razgovori z odposlanci banske uprave pod vodstvom g Avseneka. Svoje mnenje o tej zadevi sem podal že v pismu.' ki sem ca dne 25. januarja poslal g. Avseneku.«  - v
~Yrva županova izjava o -predlogu banske uprave
'-župan je prečital nato  omenjeno pis» m6, ki se glasi:
*Po študiju projekta, ki ste ga predlo« žili -odposlancema mestne občine ljubljen« ske, sem prišel do zaključka, da bi se po« godba ne mogla sklepati v tej in sicer za* radi naslednjih pomislekov:
Način določitve cene se mi zdi preoko* ren in za mestno občino zelo neugoden. Ako bi se cena toka, ki bi ga dobavljale Elektrarne, določila na način, kakor je to predlagano, by to pomenilo zelo risoko ce* no, ki bi ne odgovarjala dejanskemu polo* žaju, zakaj, čim bi stekla turbina (kar se je že zgodilo.- O. u.)f bo mestna elektrarna sama imela tok po precej ugodni ceni.
Razen tega bi pomenila taka cena. pes trificiranje sedanjih visokih cen toka v Ljubljani za celo generacijo. Zakaj, po« vsem je jasno, da bi pri taki ceni in Če bi hotela računati vsaj s približnim dobičkom kakor sedaj, morali mestna občina pribiti na nakupno ceno vsaj toliko, kakor sedaj. Eventuelno znižanje, če bi ga Elektrarne sploh dopustile, bi bilo možno samo,na račun splošnega mestnega proračuna
»Ta okolnost bi bila tem fatalnejša, ker bi brez pogodbe bilo mesto v stanu v tem pogledu svojemu prebivalstvu nuditi znatno ugodnejše pogoje. Prebivalstvo bi se v tem pogledu opravičeno tožilo na sedanje zastopstvo občine, da ni malo varovati njegovih interesov. Razlika med cenami na ljubljanskem teritoriju in teritoriju izven Ljubljane bi pa mogla postati naravnost ogromna, kajti Elektrarne bi bile po nekaj letih že vsled ogromnega prispevka mestne občine v stanu oddajati tok izven ljubljanskega teritorija po izredno nizkih
cenah. Cesar se seveda danes ni tati, na kar pa moramo mialiti, je pa to, da se lahko v nekaj letih povrnejo politični boji; v tem slučaju bi so lahko »godilo, da bi so gospodarske institucije izrabljale kot politična bojna sredstva. Elektrarne bi mogle začeti silen konkurenčni boj napram mestu. Zunaj teritorija ljubljanskega bi dajale tok pod vsako ceno, d očim bi mestna občina ljubljanska ne mogla znižati cene toku, niti ga. ne smela, ker bi bilo v to potreba sporazuma, ki bi vsled političnih razmer seveda ne bil dosegljiv. Posledica bi bila, da bi A industrijska podjetja naseljevala izven ljubljanskega teritorija, tembolj, ker je ta itak precej skromno začrtan.c
Ni mi tudi razumljivo, zakaj b: morala mestna občina od takozvanega presežka oddajati ves brutto dobiček Elektrarnam. V tem pogledu bi izginil interes mestne občine na povzdigi konsuma. Saj 6i imela s porastkom konsuma samo stroške, ker bi morala razširjati m vzdrževati svoje omrežje, dočim bi morala ves brutto do* hodek odrajtovati. Dei tev dob;čka po na« činu, kakor je predlagan, jc pa po vašem lastnem izreku stvar, ki bi Sržkone v do* glednem času ne pršla v x>štev.
Imam tudi, kar te tiče obratnega odda* janja toka iz mestne elektrarne Elektrar« nam, pomisleke. Pravilen je pasus, da*ve» ljaj za to oddajanje načelo pantere Toda to ne sme iti v neskončnost. Vzemimo slu* čaj havarije pri daljnovodu. V tem slu« čaju bi mogle Elektrarne popravo zavlače« vati, ker bi jim konveniralo jemati mestni tok po navedeni cen" dalje časa. £ cz»rom na produkcijske stroške mestne elektrarne bi to pomenilo znatno >hremcnitov mest* nega podjetja.
Popolnoma pa uvd ^am, Ja je za ol"c strani neobhodno p.iti.^no m koristno, ako se združita v gospodarsko sk.-pncst, ker le na ta aačin bi bili tzpeijrvi vel ki načrti g. bana, ki sd tudi mene zad'*"li_ Vendar sem pa mnerj.*, da bi Kilo treba pogodbo, kt uaj t^jn zaće-ek in podlago skupnega de ovanjt, postaviti na sledeča načela:
Okoliš za mestno občino ljubljansko bi se moral precej razširiti. Cena toku, ki bi
ga dobavljale Elektrarne Ljubljani, bi se morala določiti vsaj nekoliko izpod cene, kakor jo bo producirala mestna elektrarna potem, ko bo stekla nova turbina. Praktično govorjeno bi se morala tedaj pogajanja vršiti v okviru cene 50 para do 65 para za KW-uro. Vrhu tega bi se moral upeljati stopnje valni tarif, čim večji konsum, tem nižja cena.
Elektrarne bi se morale zavezati, da najprej krijejo potrebo Ljubljane in šele odvisni tok oddajajo drugim konsumentom.
Tok, ki bi ga pa dobavljala mestna občina Elektrarnam bi se oddajal do gotove količine po isti ceni, kakor bi ga dobivala mestna občina od Elektraren. Preko te količine bi se morala določiti višja cena, ki bi onemogočala Elektrarnam konkurenco Ljubljani z njenim lastnim tokom.
V slučaju oddajanja toka bi seveda Ljubljana krila najprej svojo potrebščino in šele odvisni tok oddajala Elektrarnam.
Cene za prodajo toka bi si sicer določala vsaka stranka sama; vendar ne izključujem tu možnosti, da bi se našel način, ki bi omogočal v tem pogledu sporazumno rešitev tega vprašanja. Mogoče bi se za obe strani določile minimalne cene, izpod katerih bi se tok konsumentom ne smel prodajati.
Doba pogodbe naj bi se določila od 15 do 20 let.
Zupan zaključuje svoje pismo: »Mislim, da bi se na tej podlagi mogla napraviti pogodba, ki bi zadostno varovala interese obeh strank, će hočemo preprečiti bodoče spore in eventuelno izrabo pogodbe na eno ali drugo stran, si moramo biti povsem na jasnem glede eventuelnih posledic. Saj veste: clara pacta, boni amici.«
Soglasnost v sodbi o ne« sprejemljivosti pogodbe
Na to pismo je župan dobil odgovor, v katerem g. Avsenek priznava utemeljenost njegovfb pomislekov, meni pa. da bi se dab' s pogajanji odstraniti. Zato ja občinski svet izbral poseben odsek za pogajanja z bansko upravo. Odsek je imel več sej in je sestavil tudi svoj proti predlog. Retigniral je pri tem na bodoči dobiček, ki bi ^a prinašala nova mestna turbina, samo da toi prišlo do sporazuma. Banska uprava ]e predložila nato nov projekt. Za veliko noč smo r/roučili finančni efekt te pogodbe. Prišli sn\o do spoznanja, da bi
škoda za mestno občino t petnajstih IMih dosegla ogromne   milijone.   Prišli smo do števila  100  milijonov,   kolikor   bi snaša\s škoda za mesto Ljubljano.
Banska uprava je priznala, da ]e to točno, edina korist za mesto Ljubljana bi bila. da se znebi neprijetnega konkurenta, kranjskih elektraren. Prišlo je tudi do razprav v časopisju. Zupan je naprosil inž. TurnŠka, naj poda z ozirom na načrt pogodbe 6vpje mnenje. Mnenje inl TurnŠka je potrdilo ie pridobljeno mnenje, da bi bila Izguba za mesto Ljubljana preogromna. Tad! po njege* vem optimističnem računu bi snsiala v petnajstih letih izguba preko 50 milijonov, če se pa računajo tudi obresti* pa preko 73 milijonov. Tudi mestni inženjer Sonc je napravil čisto neodvisen operat io tudi po njegovem mnenju bi bila škoda ogromna.
Končno je elektrifikacijski ' odsčk podal tudi svoje poročilo, ki ga je sestavil s pravnega stališča obč. svet. dr. Fettieh Sn s strokovnega stališča inž. Dietrich. Tudi te poročilo je prišlo do istih rezultatov.
Občinska uprava,   kakor tudi predsedstvo m odsek so torej storili svojo dolž* nost v polni meri. če ni prišlo do žaključ« ka pogodbe, je to zaradi tega, ker     ' . ne moremo prevzeti take odgovornosti
na Škodo Ljubljane, zlasti, ker ne gre samo   za materijelno škodo, temveč so v pogodbi še druge do« ločbe, ki jih ni mogoče sprejet?
Mestna občin* In TPD
To smo sporočili banski upravi in pri« čakovali drugih predlogov, ki jih pa do danes Še ni bilo. Re> je. da je od takrat nastala morda neka napetost od druge strani. Te napetosti nismo mi zakrivili. Bili smo pripravljeni skleniti pogodbo, ki bi ne ograŽala mestnih interesov, in smo to še vedno pripravljeni. Smatramo, da je elektrifikacija Slovenije potrebna in da je za to nalogo v prvi vrsti poklicana bano*
vina. Vendar je treba sporazuma z me= stom Ljubljano, ki ima doslej največjo elektrarno
Ljubljana jc sre.liS^c dravske banovine, je njeno kui-umo središče »n zato ne at---re* mo njenih inr^-esov žrtvovati mterc^m kakega druger.a podjetja. P * r>rav!ieni <mo še vedno sk!;n*.ki -o.*:>db.i. k- bi ndgovsr« jala interesom našega mesta. Radi žrtvu* jema nekaj, ne moremo pa Žrtve .vati vse« ga. Ne move»vj doplatiti. ;a sc jkt.c ^slo* vanje nate el3^tr*-ie in ric morem > uničiti ene elektrarne *zt\ <ia iv>tvar.m« dri i.o. V tej smeri je mot? X* edino kooperacija Če se od gotove strani govori, da so žu* pazi ali pa nekateri občinski svetniki pod« kufljeni od Trboveljske premogokopne družbe, je taka govorica le smešna. Zato ne morem verjeti, ds bi v istim obstojale take govorice. Vrh t«ga je mestna občina odklonila podaljšanje pogodbe s TPD za dobavljanje premoga samo zaradi tega, da bi lahko sklenila pogodbo z banovino. Naposled govori dovolj tudi dejstvo, da vztraja občinski svet na diferencijaciji občinskih doklad, kar pomen ia samo za TPD okroglo 1 milijon več davka na le*
tO. Takega stališča ne b* zavzemali pod= kupljen župan ali podkupljeni občinski svetniki. I.
Daljnovod v Črnuče
ŽuiVan ie nadalie ooudarial, da so se res videli kot nosledica različni ooiavi. za kater« na ne ve. ali so s tem v zvezd. Dt. Lu-kan sicer m'sli. da so s tem v zvez:. r>o županovem mneniu na more to biti le s!u-čan. Tak slučai ie tudi z zadevo električnega  voda v Lrfiiuče.
Zupan jc Mt d prečital pniTV, s katerim s c pritožuie mestna občina i.uMjanska proti odredbi sreskega načelstva z dne 25 aprila 1930 št. 955/4 v nadevi odstranitve električnega voda oziroma omrežja od Je« žice do Podboršta.   Priziv, ki ga je odpo*
slala mestna občina 5. maja sreskemu nas čelstvu za ljubljansko okolico, se glasi:
»S tamuradnim odlokom z dne 25. apri* la 1930 0 št. 955/4 se je zaukazala odstra* nitev električnega omrežja od Jezice do Podboršta, ki ga je zgradila mestna občina ljubljanska, in prepovedalo vsako nadaljno gradnjo omrežja.
Proti tej odredbi smo primorani vložiti priziv iz nastopnih razlogov:
Na prošnjo mestne občine ljubljanske oziroma mestne elektrarne se je vršila ko* misija za obrtno oblastveni konsens posta* vitve daljnovoda visoke napetosti od ga* silskega doma na Jezici do transformator* ske postaje v Domžalah v zmislu določil III. pogl. obrt. reda in § 4 min. uredbe z dne 25. aprila 1883 d. z. št. 41 dne 15. fe« bruarja 1930.
Mestna občina ljubljanska hoče, zave* dajoč se velikega narodnogospodarskega pomena elektrifikacije, pritegniti tudi oko* ličanske občine na svoje omrežje, vedoč, da potrebujejo elektriko kakor vsakdanji kruh za prospeh in procvit gospodarstva. Poleg tega bi bilo neracijonelno, če bi se« daj, ko je razširila svojo elektrarno in po« višala električno moč, ne izrabila pridob* Ijene odvisne energije in jo neplodno dr. žala pod zaporo.
Pri omenjeni komisiji iz javnih ozirov ni bilo ugovorov. Nasprotno, vsi prizadeti župani so z odobravanjem pozdravili na« mero mestne občine ljubljanske. Zakon pravi, da je izdati odločbo po izvršeni kon* misiji čim najbolj hitro. (§ 30 obrt. reda). Tega določila, ki je zelo važno za trgovi* no in obrt, se upravna oblast ni držala. Primorani smo žalibog za tO postopanje upravne oblasti grajati, ker je z zavlače* vanjem pismene odobritve naprave občino privedla v skrajno mučno situacijo, ki bo za njo in vse prizadete združene s težkimi posledicami. Od časa izvršene komisije do danes, bodo pretekli že skoraj 3 meseci, pa mestni občini še ni bila intimirana pisme« na odločba! (Sedaj so minuli že 4 meseci.)
Ker pa so mestno občino priganjale raz* mere in silil velik narodno*gospodarski pomen, je pričela z gradnjo daljnovoda od Jezice do Podboršta in omrežjem nizke napetosti. Prepričana je bila, da odločba z ozirom na rezultat komisije itak ne more drugače izpasti kakor povoljno, in je zato smatrala, da je napravo smatrati za odo« breno, ker ni bilo ugovorov. Sklicujem se v tem oziru tudi na izjavo, katero je podal podravnatelj mestne elektrarne inž. Sonc na zapisnik, ki se je udeležil komisijskega ogleda za mestno elektrarno ljubljansko in ki mu je tudi vodja takratne komisije iz* javil, da za gradnjo ni zadržkov. Menila je nadalje, da to tem bolj lahko stori, ker je dosedanja praksa pokazala, da upravna oblast ni delala telkoč podjetnikom, če so pričeli še pred intimacijo rešitve s tozedev* nimi deli. Ta praksa je blagodejno vpli« vala na razvoj trgovine in industrije, ču« dimo se, da je v našem slučaju pokazala oblast tako strogost in se ne moremo ubraniti prepričanja, da je to postopanje narekoval kak poseben in važen vzrok.
Da nam pa včasih solnce ni tako črno sijalo, naj nam bo dovoljeno navesti ne* kaj slučajev. Družba »Elektra« d. d. je iz« peljala od tovarne Transformator do to* varne v Zapužah električni daljnovod in dobila z odlokom srezkega poglavarstva z
dne 14. novembra 1927 1.1692 3 obrtno po« licijsko    dovoljenje,    ki mu je ugovarjala mestna občina ljubljanska s prizivom dne 2. decembra 1927. Mimogrede povdarjamo. da teče ta daljnovod tudi po svetu mestne občine ljubljanske, ki družbi nikdar ni dala za to potrebnega dovoljenja. Kljub temu, da ta daljnovod ni bil pravomoćno odo« bren in da teče brez vsakega privoljenja po tujem svetu,   gleda   vse to mirno isto srezko načelatvo. ki izdaja proti nam tako težke ukrepe.   Družbi »Elektra«  je tudi lanskega leta položile daljnovod, ne da bi čakala   pravomočne   rešitve   zadeve po upravnem   oblastvu,   do tovarne Saturnus in Hrovat & Comp. v Mostah. Uporabila in prekopala je v ta namen tudi javno ob* činsko pot, ne da bi se pri tem zmenila za dovoljenje občine, ki bi ga na vsak način morala imeti. Obrtno policijsko odobrenje se je sicer izdalo, pa sta občina Moste ka« kor tudi  občina Ljubljana vložili ugovor oziroma pritožbo na upravno sodišče. Člo* vek bi pričakoval, da bo srezko načelstvo obratovanje ukinilo in ga ne ho pripustilo Toda daljnovod je ves čas v obratu. Da še več! Dne 6. novembra 1929 se je za transi formatorje k temu   daljnovodu vršila po» sebna komisija.   Takrat smo videli, da so transformatorji    oziroma daljnovod bili v obratu že kakih 14 dni in vendar se jih je šele komisijoniralo. Upravna oblast se nad tem ni spedtikala. Občina Moste oziroma mestna občina   ljubljanska  sta v pritožbi glede na daljnovod  oziroma transforma* torje naravnost zahtevali, da se obratova* nje ukine.   LTpravna oblast je to zahtevo zavrnila in motivirala z narodnogospodar* skimi oziri. To smo občutili na lastni koži. Našteli bi pa lahko primere od drugod, n. pr. glede   transformatorske postaje v Zg. Šiški, Zadobrovi,   barona Borna v Tržiču itd. Namesto uvidevnosti, ki jo je upravna oblast kazala doslej tudi pod sedanjo bansko upravo, smo doživeli tako razočaranje! Toda Še več, srezko poglavarstvo se je po. služilo napram nam celo prisilnih sredstev in nam dne 5. maja 1030   dalo odklopiti
daljnovod. S tem se je pmtdeli ogromni
narodnogospodarska škoda. Opozarjamo samo na dejstvo, da mora počivati velika opekarna Franceta Jerkota, ki je priklop. Ijena na naše omrežje in mora odpustiti 52 delavcev. (To se je končno preprečilo.) Velika brezposelnost, ki vlada in ki io je pobijati z vsemi sredstvi, s takim posto* panjem gotovo ne bo zmanišana. Na Jer* kota bodo poleg tega navalili z odškodnin« skimi tožbami podjetniki novih zgradb, ki bodo vsled izostalih dobav prišli v mučen položaj in stagnacijo. Krono v tej žalostni verigi vseh dejstev pa tvori kazen 2000 Din. ki se nam je diktirala.
Stavljamo zato prizivni predlog, dl Se nadeva predloži v razsvojo banski upravi, ki naj postopanje srezkega načelstva bla* govoli razveljaviti in ukreniti, da se pisme* na rešitev mestni občini glede odobrenja naprave takoj intimira, tej pritožbi pa prizna odložilno moč.
Revizija mestnega gospodarstva
Nekai časa sem se vrši tudi reviriia me-stneza eosoodarstva. Banska uprava ima Dooolflr. oravico. da io izvršuie. Ne morem reoi. da se ie izvrševal kak oritisk name. ker ne Dustim nase izvrševati nobeneca Pritiska Res Da ie. da ie M Dri meni neki eosnod. ki ie rekel, da moram ooeodbo clede eletrifikaciie oodDisati. ari Da io bo kdo druži. (Vzkliki: Kdo ie to bil?) Deja-nie se r>ove. imena Da ne. Odgovoril sem. da Dosodbe ne bom oodmsal. četudi se zeo-di. da ne bom več žuoan. in da sem trdno ureDnčan. da se ne bo našel noben žuoan. ki bi to storil. Izoavlieno mi ie bilo. da se bo ootem oričela borba, nakar sem cdzo-vorM. da ie meni vseeno ali se začne ali ne. ker imam čisto vest.
Takoi nato se ie oričela ^ev!jzj.ia mestne-ea eosoodarstva
Proslava dneva ruske kulture v
Snoci sta tukajšnji ruski organizaciji >Rus<ka Matica« in »Zveza ruskih vojnih invalidov« priredili v beli dvorani Unioua proslavo tradicionalnega kulturnega praznika ruske emigracije — obletnice rojstva velikega nacionalnega pesnika A. S. Puškina, Kljub soparni vročini se je zbralo v dvorani lepo število članov tukajšnje ruske kolonije in tudi zastopnikov ljubljanskih kulturnih organizacij. Baneka uprava Je poslala na prireditev g. dr. Dolšaka. odsotni ljubljanski župan g. dr. Puc se je dal zastopati z obe. svetnikom g. Likozarjem, univerzo Je predstavljal prof. dr. Tasić (rektor g. dr. Dolenc se je brzojavno opravičil). Zastopano je bilo tudi Sokoletvo, tisk in drugi krogi, za Ruski kružok ga. dr. Jenkova.
Uvodno besedo v ruščini ie rmel g. univ. prof. Makleeov, ki je toplo govoril o eili ruske kulture, katera preiko oceanov spaja po vsem svetu razmetano emigracijo. Poudarjal je veliko prednost, ki jo imajo Ru»i v Jugoslaviji, kjer lahko v lastnem jeziku vzgajajo svoj naraščaj in se je zahvalil pokrovitelju >Ruske Matice*, kralju Aleksandru, ki mu je občinstvo stoje vakliknilo: »Živio!«.
Zatem je g. vseuč. prof. prelat dr. Gnjvec v slovenskem govoru poveličeval rusko kuL turo in velike sposobnosti ruskega naroda. Spominjal se je, da je imel nesmrtni Dostojevski bas pred 50 leti v Moskvi ob odkritju Puškinovega spomenica svoj znameniti govor o Puškinu m ruska kulturi, v katerem je teetrovidTio označil njeno univerzalno poslanstvo. Govornik je ostro obsojal kutturne razmere v današnji Rusiji.
Nato je režiser g. Kriveoki prečital razpravo prof. Hofmana o vplivu narodne pesmi na rusko poezijo in pesništvo. Bivša članica kijevskega gledališča ga. Marakina-Krivecka je zanosno recitirala danes tako aktualno Puškinovo pesnitev »Andre Che-nierc. Imela je tak uspeh, ds je morala de. dali še odlomek iz Ostrovskega. Takisto je bila z burnim odobravanjem sprejeta recitacija iz Gribojodova ge. M. Nablocke. Gg.
FrimoiNi in Goetič sta navdušila občiaettt z ari jami is oper > Boris Gori umov« (n »Ev. gooij Oajeffcic.
Več^r je potekel v najlepše« nas t roju m ostal vsem udeležencem v pri jed nam spominu.
Delovanje mariborske Ljudske univerze
Na onctiem zfjpru naže Ljudske umver-ze. ki za ie v kinu AocAo vod« nredeadrrik z. Inž. Kukovec. se fe izkazalo, da ie tn društvo v m:mjtf sezoni rrmor« stortfo za Iradeflno orosveio m da bi imeto še veliko več tfsoehorv ob artmerni namoči.
S MtlVJAtvamt k? Hh le iz materielnih razlozov moralo društvo omeiiti samo na ponedeljek, se je pr čelo koncem novembra Bi4o ie 37 oredavanl vz raznih nanoc znanstva. štiri muzikalne twired»tve. an-zleSki ciklus meščanska šojski tečaj itd. Naiboti sn orivlacila nokratonska nrodavanja s slikam-. Pokazalo se ie. da interes občinstva kliub soioMi: zosoodarski krizi m oopus«.
V debati o Dred^njkr/vern noročtlu. v
kateri so se ^clasili tz. dr. Kukovec. svet-nifc dr. Travner in šolski unraviteM Hren. se ie ugotovila ootreha. nai bi Uudsln univerza Docrlobila svoie delo v široke rru*> žice. na druži strani na se ie moralo žal uzotoviti. da veoii razmah zaradi neza-d!*>stnrh materlelnih sredstev ni mo-soč. L'udiska univerza v Studencih fe doslei delala ood okirtfern mariborske matice in se ie zlast* v minulem letu tako zelo razv;.Ja. da se bo osamosvoiila kot Narnostoim društvo, vendar Da b-> delala z matico v sDorazumu. O. dto{ Druzovič. ki le podal Doročik) muzikalnih prireditev v nreteklem roslnvnem letu ie izreke-1 rrmente. da bi bilo treba v rjrvi vrsti daia*i dHMco za nastone našim slovenskim in drucim domačim utnetn-krm Iz Wa*aitv&keca rxnv>-ala zdćne Aamanove smo oosneii. da se društvo kliub naivečii štednri bori s težavami. Za zadnie Doslovno leto Irkazuie okroz 800 Din iz*ube.
Pri volitrvan odbora le bi za OTedsedni-ka a&pet irvolfen m ž Kukovec za talntka
Drof. Kos za blacainicn trdčrta Ažmanova. za muzikalneira referenta orof Druzovič. 7a odbornike <?z. dr. Kukovec. svetnik dr. Travner. višrl ravnate!i VtaM m posna MaTstmva. za orezledovaJca računov z-z. dr. Polianec in dr. Raootec. Sledila ie še razorava o delovnem orozTamu za bodočo sezono.
Dr.V.STACUL
specijalist za ot rosice bolezni zopet redno ordinira.
Gosposvetska c 2 (hiša Kavarne _Evrope)_
Novi stolp na Boču
Pol jć a ne. 16. >undja.
Dravinjska dolina se te dini nr^jravlla na otrvorrtev razglednesra stoioa na Bočni, ki se dv4ga nad idilično Dravin»*ko 4oPi-no m ngen;«i sredn-šcem Polićanamo. Včeraj dopoldne se ie vršil kolavdacitski osrled noveca stolna in sestanek onijoraviiakie*a odjbora te nove planiinske postojanke. Udeležili so se za številni domači zastopnika, nadafie mmori okolicami in zastonn k: ol a minskih krozrvv it Lhibfiane. Maribora in druiKOd Prioravliami odlbor le fe »-noči vse orioravil za spreic<m.
Včeraj-sroio kolovdacijo je vodil okna!« zlavar iz Šamana ori Jelšah dr. Herbert Kartm. kot tehnični izvedenec ie furrziral iniž. Aveust Juz iz Maribora, nadalie Da so se udeležili teolavdaoiie nredsedn \ DoHćafiske podružnice SPD dr. H ran o v-skv. danračirui z«. ZeiMiofJer. R>itoniia. Fi-schirw:er m dr. ki so dali pobudo za z-zra-ditev razaledfieza stolna na Boču. V imenu zdraviliške uprave Rogaške Slatine >e bil navzoč ravnatelj dr. i>ter iz Maribora nadzornik no družini c SPD dr. Senior, iz Liubdiane na cenrtraJo SPD Maks Hrova-tfrn. nadtzr>r<nlk Pučmk in dr. T. C. Oblak.
Oootone se ie vršilo v novi oianinski ofereočevalnioi na idilično leni ndamav* uri Sv. Miklavžu planinsko kesik). ki so sra vrle domačinjke servirale številnim udeležencem. Vrsto narritnic te otvoril domačin dr. Hronovskv. k lepemu usneiiu na so česHtab* po vrsti vsi udeleženci. Posebno lepe čes-tfrtke so naslovih na ustanovi-terie stoJfpa in azradatelia z šmesa iz Maribora. Glavna otvoritvena svečanost No DriftodiVK) nedeljo, za kar se v rie že obsežne Driorave. Otvoritve se bo udeležila vsa Dravinjska dolina, iz RozaSke Slatin« Pa bo oosknbel za č%m veći i obisk ravnatelj dr. &ter. ki ie rudi predsednik odbora za postavitev ^zglednega stolpa na Boču.
Se/eimea
Daass: Ponedeljek, 16. nmiia katoličan«; Beno, pravoslavni: 3. junija Mfitro-fan,
Kino Matica: Bele sence. Kino Ideal: V carstvu vak3ka. Kino Lubljanskf dvor: zaprto. Francoska umetnostna razstava v Na-
rodnem domu.
Koncert pevskega društva »Slavec« ob 20. v Unionu.
Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar*
6iČ, Sv. Jakoba trg.
Ljubljanska opera
Jutri v torek 17. t m. se Izvaja poslednje delo v 6ertji tedna domadin oper in sicer glasbena drama >Povratek<. Opero je komponira! Hatee, učenec velikega Mascag-nija. Povratek ima dva dela, ki ju 1 o« celo efekten orkestralni interme«zo, vs^fcrrje močno dramatično vsebino, podprt z glasbo strokih melodičnih linij, pomo ognja in temperamenta. V glavnih panijeii nastopu jo: ga. Thierrv, gna. Rarniakovs ter gg. Marcec, Grba, Rumpel. _ Nato sledi Ipavoa >Možiceke, ks je fcri »dnja predstavi zelo ugajal, ter Zajca >Svatovso<. Baletna sMce v I. dejanju. Pantomimo in plese je n »študiral plesni mojster g. Oorovm. Dirigira g. Neffst. Predstava se vrši za abonma D pri izredno znižanih cenah.
V sredo se poje Leo Fallova > Dolarska princesa«-, ki je obenem zadnja operetna predstava v tej sezoni. Zasedba običajna. Vrši ee za abonma B.
Stev. 135^
-SLOVfiNŠKI  NAROD*, ttec 16: Juniji-1*»
Stran $
Sokolska manifestacija
v Celju
Proslava 40 letnice Celjske sokolske tnpm In zotetaiee
Sokolskega društva v Celju
I večstoglave sokolske čete obojega spola, za r*%i*i voiaStvo si kom ono 2 velika lot-trska voza miadeza SokoJ&kega dru*rva iz Št Petra v Savinjski dolini, poma članic in naraščala. Sprevod se je razvil po glavnin mesenih uficah do mestnega magistrata, kjer je pozdravi ranporejene čete starosta Celjske sokolske župe br. Joie Smrtnik, za njim v rrnenu celjske mestne občane mestni načelmk dr. Alojzij Goričan* na*o pa še zastopnika mariborske m kiub-lj^nsfoe sokorske župe. Na Dečkovem trgu je bil ob 13. razhod k obedu.
Popoldne se ie vršila na Glazbi ob nai-lepšem vremenu in brez vsake nezgode javna telovadba v velikem slogu ob sprero-ljevanju godbe Sokola I. iz Ljubljane. Udfci ležtoa občinstva je bila ogromna. Tek>va<Jba zasluži polno priznanje. Po telovadbi, se je razvila na razsežnam veseličnem prostoru pri.ieima veselica, ob 20. pa se je vmfcila istotam krajia, a divna telovadna akademija. Celjsko sbkotskii župi čestjitamo jskre-no k njenermi 20 letnemu jubileju, prav tako Sokolskemu društvu v Celju k njegovi letošrri 40 letmioi, obema pa k včerajšnjemu sijajnemu uspeti« Se posebej.
Celje, 16. junija. Včeraj se je vršij ob izredno veliki udeležbi sokoistva in npem*u nak4onjenega občinstva v Ceiju XIV. oziroma po reorganizaciji l. župni zlet Celjske sokoUke župe. Mesto ie bilo odeto v pestrobarvno morje državni zastav, ki so manjkale le na poslopju znanih nasprotnikov iugoslovenske-ga državnega sokolske&a pokreta in na nekaterih hššah meščanov iz krogov narodne maoLJšine.
. Na predvečer zletnega dne v soboto so se vršile ob 17. na Glaziji tekme rrto.^kega in ženskega naraščaja, včeraj pa je mesto oživelo že v ranem jutru in se vedno bol!) polnilo z rdečima srajcami in civilnimi gosti. 2e ob 6. uri so se vršMe na Glaziji v ranem jutru tekme članov in članic. Ob pol 8. uri je pripeljal ljubljanski osebni vlak tudi goste iz sosednih krarev, ki so odšli z godbo Sokola I. iz Ljiubrjane na čelu v mesto.
Ob pol 9. so se pričele na Glazij-; skušnje za popoldanski nastop, takoj nato pa so se uredile na zletnsou strumne sokolske vrste z voiašrvorn vred v krasno povorko, k- jo je vod"!.! 10 članski jezdni odsek Sokola. Za godbo Sokola 1. so se razvrstile
Skupščina Jugoslovenske gasilske zveze
Lep razvoj našega gasilstva staroste g. Josipa Turka
Ljubljana, 16. junija.
Zastopniki gasilcev iz vse banovine so včeraj zborovala v Mestnem domu, da re-šcflo najvažnejše zadeve, zlasti pa pereče vprašanje samopomoči, in odolbre sklepe raznih odsekov, predvsem posojalo kongresnemu odseku.
Skupščina je bala pravo zborovanje veljakov z vseh strani dežele, samrh starejših mož, preiudarnih. razsodnfi in tudi odločnih, da bi se nikdo ne mogel pritožiti, če bi bili kar enbloc imenovani v banski svet. Sicer so pod uniformo tudi različno pobarvani, a veže jih socialen čut. nesebična požrtvovalnost do rjforžrrjega, prvo in zadnje načelo jim je pa — dobro srce.
Takemu parlamentu mora samoobsebi umevno predsedovati poštenjak in vzor pametnega gospodarja 2. Josfep Turk, ki je kot kak iskušen parlamentarec energično vodil zborovanj«, da se m zavleklo i debatami m malenkostmi. Pozdravil Je zastopnika kr. banske uprave g. Kristana in 74 delegatov 32 žup. Prav prisrčno ie pa pdfzdrajvil in se je po zborovanju 2ahvafa! novinarjem, poudarjaioč pomen njihove pornoča za kakršenkoli uspeh katerekoli organizacije, kar so aborovatoi sprejeli z burnšm odobravanjem. Da, razsodni In pametni so ti izflnisem močje z dežele boli, kakor ogromna večina velikih rn maiih druš<erv in kiufookov v mestu, ki še vedno zave v na-pačnem prer»r4ca*<kiT da so nevina rja njih sluge, zadovoljni s sedežem za vrati.
Z naJMev5sjo r>rtenČTi ostjo so se zborovalo! pridTttižrH stfcro*rinetnu pozdravu Častnega olana. sivolasega orjaka Načeta Mer-harja jz Dolenje vasi pri Ribnici ter s fne-netačronB ovadi anti sprejcM pozoravni telegram v*so&erau projektorju kongTesa, kralj« Aleksandru.
Zasitcupnik banske uprave g. Krd&tan ie sporočal skuiPŠčani pozdrave in simpatije bana z zagotovilom vsestranske podpore.
Za ov^rovatdja zapisnika je stairosta imenoval g. Gologranca Jn Kopača, zapisnik lanske slniipscine so pa zborov alci od.> brila brez črtanja, ker jim je znan že iz * Gasilca«.
Tarrrik zveze, agnni in energični g. Prt-štcušek je nato prečUtal obširno tajniško poročilo, ki iz njega Objavljamo le splošno zanirnive stvari.
Prav veaejo razpoloženje je mod aboroval. fri napravilo poročilo, kaiko je fmanona oblast resila prošnjo Zveze za trošarine prosti bencin, ki ga rabijo za svoje motorne briz-galne. Odel^j smejo namTe? gasflci s trošarino prodiim beneinoni le ga&iti, do požara in e pogorišča se pa smejo vasiti le z zalro_ šarinjenim bencinom. Kako je to mogoče, pa gasilci še aedftf ne vedo ,zalcaj tik požara je prelivanje bencina strogo prepovedano, vsaj tako eodimo, ker je prepovedano pri tea opravku cek> kaditi.
Ob kongTesu postavi zveza svojemu ne-pceabneBHi učitelj« m voditelju, pokojnemu itarosti Bar letu na grobu spomenik, ki bo etal na najlep^ern prostoru pokopališča pri 9v. Križu In se temelji za njega Se betoni-rajo. Imponanten spomenik bo stal 60.000 Din ter bo treba prispevati še po 1 Din, ker je dceedaj zbranih dele 40.000 Din.
V minulem letu je bilo podel|enih izrednih podpor posameznim druStvom iz 1^ l?asrteke$a sklada za obnovo pokvarjenega orodja, rjoikorlovane vprežne živine, požea-sega obla SI a in obutve ter za zdravljenje rxmeerecerrm gasilcev 168.504 Din in iz 2% oklada 88.300 Din, tedaj skupno 257.804 Din. kar anaei prav lepo podporo našemu gasilstvu. Letošnje redne podpore se bodo razdeljevale letos šele koncem nega meseca m naj torej župe ne ieprafcijejo ln po nepotrebnem ne nadlegujejo baoake uprave s vprašanja.
Koncem 1. 1928/29 je Štela zveza <*44 dru. stev, katerim je priraslo doslej /tra-štev, da Meje JGZ sedaj 675 društev, med katerimi so tudi že pred kratkim prbstopiv-ift dzoetsa mest Celje, Maribor in Ptuj* ta»
— n.ooo Članov — Izvolitev in dragih za častne Slane
ko da so »edaj združena v JGZ razen Koče. v a rje v in nekaj prekmurakin madiareko-orijentiranih društev v«a društva dravske banovine.
Ker bi ostala belokranjska arustva brei letne podpore po dodelitvi crnomelj&kega sreza savski baoovku, se je Zvezi po&rečilo isposlovati, da bodo zavarovalnice &e nadalje vplačevale prispevke od premij črnomaljskega srca* v blagajno dravske banovi, ne, in društva ostanejo do nadaljnega v naši JGZ, ona društva iz čabarskega sreza pa ne dobe pri ruu> letos nikakšne podpore, ker na tem ozemlju ni uvedeno vplačilo 3% prispevkov za gasilski sklad.
Ker ima JGZ neprestane težave s prostori za svoje pisarne, je treba misfrti na ustanovitev lastnega doma, da se bo lahko uapesoo razvijala.
Za kongres ni dobila JGZ od vlade Že nobene podpore in je ministrstvo doslej vse prošnje odbilo. Zato je treba 12 pod* pornega sklada vzeti posojilo 100.000 Din, da je splob mogoče prirediti kongres. Cez nekaj tednov bo prišla naše gasilce pogle* dat evropska javnost, zato je dolžnost, da se gasilci pokažejo zastopnikom evropskih gasilskih zvez v dostojni luči z lepim na* stopom. Čehi so že pred leti sodili o naših gasilcih vse najlepše, češ, <§a so v Evropi naši gasilci najboljši za češkimi. Da so vredni naši gasilci tako laskave sodbe, bo* do pokazali tudi na kongresu v avgustu.
Na predlog podstaroste g. Muzka so nato z viharnim odobravanjem in vaklika* njem zborovalci izvolili svojega starosto g. Josipa Turka za častnega člana gasil* ske zveze in vidno ginjeneniU odlikovancu je pripel podstarosta v dolgo vrsto jugo* slovenskih in češkoslovaških redov in me« dalj ie s krvavordečimi češkimi granatami in emblemi gasilstva okrašeno zlato zveido
— »nak častnega članstva Odlikovanec se je zahvalil z zagotovilom, da je vse svoje delovanje smatral le za dolžnost, ki je tudi v bodoče ne bo nikdar pozabil. Iz* volitev g. Josipa Turka za častnega člana je bila pač le formalnost, ker ni gasilca v vsej dravski banovini, ki bi tega prezasluž« nega moža že davno ne smatral za naj* vzornejšega Častnega člana svoje človeko« ljubhe organizacije.
Ker nam primanjkuje prostora, bomo o nadaljnem poteku zborovanja poročali v drugih številkah, danes pa omenjamo samo še to, da je skupščina razen g. Josipa Tur« ka izvolila za častne člane tudi še gg. Jer« neja Vengusta iz Celja. Ludovika M u z k a iz Št. Vida prt Ptuju, tajnflce Franceta PristovJka ia Ljubljane, Iva« na Rusa z Bleda, Ivana Rakošeta iz Straže pri Novem mestu, Konrada Golo* g ran c a iz Gaberja pri Celju, Jožefa Arharja iz Št. Vida pri Ljubljani, Frana L a j o v i c a iz Litije, Franca H a n s e 11» č a iz Ormoža in Jankota H o j a n a iz Ljubljane. Izvolitev teh zaslužnih delavcev na polju človekoljubnosti bo gotovo tudi ▼sa javnost sprejela z odobravanjem in s čestitkami.
Darujte za slepce!
Bele
sence
Baleft tam šia fteealaklh oeejtfb pe4&5*j ped ndaret civilizacije čmeJ-4enaačini. Na
dnu morja morajo iskati školjke in prodajati težko pridobljene bisere za smešno ceno, srn slaba oblačila, cenene ure aH igračke. Ka otoku med temi reveži živi bival zdravnik dr. Lloyd, katerega smatrajo trgovci sa norem, ker se vedno zavzema se reveže domačine in obsoja pogubonosno delo svojih rojakov. Zato trgovci sklenejo iznebiti se ga. Nekoč ga zvabijo z zvijačo na ladjo, kjer ga podkupljeni ljudje zveze jo in sredi morja zapuste. Tajfun zanese brod na obalo neznanega otoka. Otocani, ki belega človeka Se nikoli niso videli, sprejmejo zdravnika kakor boga. Dr. Lloyd živi med njimi srečen kakor v raju. Otočani ne poznajo ne lakomnosti, ne pohlepa po denarju in bogastvu, ne medsebojnih prepirov, ne sovraštva. Narava jim nudi v zadostni meri vsega, kar potrebujejo in tako so zadovoljni in e rečni.
Na otoku se zaljubi Lloyd v lepo poglavarjevo hčerko in dasiravne določena za svečenico, jo dobi za ženo, ko reši poglavarjevega sina sigurne smrti. V srečni ljubezni potekajo dnevj rajskega fivljenija, dokler se nekega dne ne pojavijo tudi na tem otoku beli trgovci s svojo »civilizacijo«. Dr. LIoyd sam jih je čisto slučajno in nevede priklical na otok. Poznal je to civilizacijo, ki jo prinašajo trgovci In zato se jim je postavil v bran. Toda v obrdmbi sreče in idiličnega miru otočanov je padel v boju proti lažni civilizaciji. In stara pesem se je pričela tudi tukaj: lov na korale, nakupovanje naravnih zakladov po smešno nizkih cenah, otvorile so se trgovine, bančne hiše in konec je divne idile prejšnjih časov. >Civiliaacije« je pokopala srečo in mir domačinov, namesto tega se je nase-
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 16. junija.
Kar je zajetnejših ljubljanskih mešča* nov in gospi, jim je včeraj bilo obilno da* no, da občutijo tegobo vročine in že pra* ve poletne zehavosti, ki nas je lani tras pila cele mesece. Navdušena mladina pa je trumoma hitela v hlad. Mnogo njih v planinske predele, še več v prijetni objem vode. Z muziko in prešernim pompom so otvorili kopališči v Retečah in Mednem, enako mnogo pa je mrgolelo kopalcev tudi v Bokavcah, na Jezici, Črnučah, To* mačevem, pa je takisto bilo dosti zago> relega sveta tudi ob Ljubljanici in (raz* ume se) v ilirijanskem bazenu.
Avtomobibsti so pogumno in večji del že zarana krenili na deželo. Kar jih je ubralo pot na Gorenjsko, so se lahko v Št. Vidu prepričali, kako ta prizadevna vas skrbi za svojo lepoto in higijeno. Zad« nje dni polivajo cesto skozi vas na 1 km dolžine z nekakšnim oljem, da se rešijo prahu, ki je poleti največja nadloga. AH bodo sledile temu zgledu tudi druge vasi ob prometnih cestah?
s prvim dolenjskim izletniškim slakom je, kakor pravijo, odšlo v Belo Krajino prav lepo število nedeljskih izletnikov. Prav. Gotovo bodo pohiteli tja doli še večkrat in vedno več jih bo. Izmed večjih
ljubljanskih družb pa je »Soča« priredila društveni izlet h Kovaču v TomačcVem, kjer je bilo pod kostanji vse lepo okra« seno ter se je hitro rasvilo prijetno dru« žabno razpoloženje. Zavrteli so se lahko na plesišču tudi mladi pari. Svoje vrle So* čane, ki jih je vodil neutrudni aranžer g. Sfiligoj. }e kajpak obiskal i lupan g. dr. Puc, pa Se mnogo njihovih zvestih pri* jateljev.
Snoči ie bil v Rožm doFni hud pretep. V neki gostilni sta sedeli pri 4Yefo mizah dve dražbi, ki sta se ves čas izzivali. Beseda Je dala besedo fo končno le nastal pretep, ki se ie žalostno kooSal. Na not-šou sta obležala težko ranuena brata Josip ■«n Franee lfcojs, olba zidarja, Stara ff ?fl ?! let ter doma i* Krčevine pni Ptuju. Zado« bila sta več snrtkov z nožem v glavo in po tefleau. Ko ie prišel stražnic z viške stražnice, ti je brla o pretepu obveSčena, ie naSei ot>a bnata v mlaki krvi. o napadal-cMi pa nt bflo ne duha ne sluha. Z rešilnim voeotri so težko poškodovana brata prepeljali v bolnico.
Kakor so izpovedala nekateri očividci pretepa, sta sedela Roisa pri eni mizi, na diujs strani pa so bili trni je bratje K. Pretep je nastal med Roisi in imenovanimi brati. PoisCtle je enega izmed njih že izsledila in aiUfcaU Pri zasfcševanju je zatrjeval, da se ni udeležil pretepa Hi tudt za svoja dva brata tega ne m«iee tediH. Toda vse kaže, da je sodeloval tAl preter*. ksHl roki je kuni ptfecej okrvž^eni. Poioija ga je za enter M obdržala v zaporu ter poizveduje za njegovima tovarišema.
Nedeljski izletniški vlaki na Dolenjsko
Ljubljana, 16. junija. Včeraj sfutraj je vozil iz Ljubljane do Metlike in nazaj prvi dolenjski izletniški vlak. Iz Ljubljane je vozil vlak 135 potnikov, iz Mettfte nazaj proti Ljubljani pa 180. V načrtu jo hflo, da bo Število potnikov s tem prvim IZMJIB iiHii izletniškim vlakom odloči. In o nadafjni usodi izletn*Ski>ž* vlakov aa Dolenjsko* oz. v Belo Krajine..
Informirali smo se na prometnem oddelku direkfttje državnih železnic v Ljubljani in zvedel!, da ae bo odločilo o tem, ali se uvedejo etskio nedeljski izletniški vlaki, v par dsaeh. Bati se da s* ne kada asradk radi pifgnajrtnega 'aSS^S^I^^^
k> vedno atoli 905_t2uTl^sjB^2 av gledosn lsnsmn. da ha SftWi#a uprava, na-šla tako rešitev, da ho ustregla sebi in onim številnim interesentom, ki so končno izpo-aloMBll poskusni iztetniSki vlak.
Pospeševanje tujskega prometa v dravski banovini
Ustanovitev tujsko-prometnega sveta v dravski banovini — Ban ini. Dušan Sernec o nalogah smotrene propagande za tujski promet .
G. ban dravske banovine inž. Du^an Sernec je bivši rujsko-prom^ni sv3t ljubijan. Ske oblastne samouprave izprem^nil v tuj-feko-promotni evet dravske banovin<\ Kakor je tujsko-prome-tnim krogom znano, je razpisal v februarju pismeno ank**o, ki se je je udeležilo 26 tujsko-prometnih slrokovnja, kov in Interesentov. Anketa je odkrila vse veeje potrebe naa^ga tujskega prometa ter nagnila g. bana, da se je odločil, da ustvari zbor svetovalcev v tujsko-prometnih zadevah. Za ravnatelja tega sveta je imenoval banovinskoga pol. upravama uradnika N. Voli ko njo, referenta za tujski promet pri bivši oblastni samoupravi ljubljanske oblasti. Glavne naloge te inslitucije oCrtuje g. ban sam v pojasnilo takole:
»Splošno je znano, da ee danes po v.sem svetu smatra tujski promet kot velika gospodarska sila, je pa tudi velikega pomena za inozemski ugled dotičnih držav. V Jugoslaviji ee je tujski promet zaradi nenavadno ugodnih naihh razmer visoko dvipnil in postaja eden najbolj nadobudnih pridobitnin virov. To velje posebno za dravsko banovino.
Zato sem se po nasvetu odličnih strokovnjakov odločil, da ustanovim banak, tujsko-
prometni svet.
V naši banovini obstoja cela vrsta tuj>ko-prometnih organizacij, ki se smotreno, požrtvovalno in domoljubno pečajo s to panogo. Tudi je bjl že odbor ljubljanske samoupravne oblasti 1. 1928 ustanovil svoj tujsko prometni svet, ki je izvrševal gotove posebne naloge ter prešel v bansko upravo.
Vendar sem prišel do prepričanja, da manjka vsem tem organizacijam 5e skupni foium, ki bi vsaj enkrat na leto obravnaval vse važne zadeve tujskega prometa celo banovine. Zaradi tega se je ustanovil tuj-sko-proroe+ni zbor. ki naj to naloco izvrši in nam poda vsako leto natančno *liko -stanja vsega tujskega prometa v banovini. Ta zbor naj ima le posvetovalno nalogo, da ne pride v nasprotje z delokrogi po?am^znih tujsko-prometnih organizacij v banovini.
Tujsko-prometni iivršeralni odbor kr banske uprave da naj ima v prvi vrsti nalogo izvrševati ona d e 1 a, ki jih ostale organizacije ne morejo fzvrŠ3vati zaradi pomanjkanja tehničnega osobja in nezadostnih finančnih sredstev. Zato bodo epa_ dala v okvir tujsko-prometnega lzvrševalne. ga odbora v ,prvi   vrsti   takozvana kon-
struktivna Jela.
Predvstm peiagwni važnost na pospeA:t^v strokovno izobrazba ki je fundament vsakemu velele/:u'inu tinskemu promta
Sestavitj r»« ima vzorna in obsežna poučna knjiga za hotelirstvo, goatilručar-stvo in tujsko promet, ki je danfs v sloven. skeni jVziku ni. Taka knjiga nI le potrebna za   boloco   strokovno i*o\ot ampak tuMi za
tuj.sko-pronietne iatereaafite .laj^rSih knu gov in naj dvigne ter prebudi zanimanje za tujski promet med ljudstvom, da bi rodil tudi pri manjiih obratih u*-pcjKj jn blagostanja, Obenem ima izvrševal«) odbor izdelati v»e priprave za srednjo hotelirsko šolo v dravski banovini, ki se naj osnuje s pomočjo drugih za to jfoklicn-nih faktorjev. V ta namen se Ima Tii I: ur-i_ diti ob>irna strokovna k n J i ž u i q a.
Priprave za ta dt»la je deloma že izvršil tujsko-prometni sv^t nekdanje ljubljansko samoupravne oblasti, tako da so podlage ie tu. Tudi bo izvrscvalni odbor imol preJla-irat.i §:!p€ndije zs inozemske slrokova^ «ue, dokler lasine ^ole nimamo.
Veliko vlogo za propagando igrajo Sanes razstave. V ta namen bo naloga n^vTSe-valnega Otlbora nakupiti potrebno gradivo v slikah, fotografijah in drugih predmetih.
V novejšem času je tudi Vprašanje žičnih vzpenjat- postalo aktualna. V ta namen bo fc.vrSevalni odbor s pnmoČ.o teh-niČii'l moči banske uprave najprej i?.vr>ev-i! potrt-bne študije.
Pozneje   bodo   prišla v delo »udi 1rugt >ns!ruktivna dela. katerih ?e b» treba lotiti in za njo pridobiti   finančno »;fdlar/v-> Tud;  statistiki in njeni pravilni r.snovl b«   banska ujra*« posvetila »v-v pozornost.
N'kakor ne dvomim, da s^ bodo vsi Člani zbora 1PS in izvr^valnega odbora TP^ to-tili te^ra za na5o domovino velevažnega dela z vso vremo. Prav tako sem nrenri?:»n *la be nas^l ta tujsko-prometni sv^»t pri intelf-gentnem in delavnem slovenskem narodu popolno ra-Ufii-vanje in po-ip4jro.c
C*aa1 izvrJevalnosa odbora so gg.. oai5eL. nik dr Marn Pudolf kot delecrat Uraljowke banske oprave; dr. Andrejka Rudolf treski načelnik v Ljubljani; Gogala -osip, direktor drž. trg. 5ole: Hribar Rado, indu.*trtjslec; dr. I>ular Milan. hon. konzul «n ravnate'j volesejma: dr. Rate^' Franc, banski svetnik; Šebenek Draao, ravnatelj; Koritnik Anton, hotelir v Ljubljani. — (AA)
Dnevne vesti
— Izletniški vlaki Opozarjamo izJetnike in turiste, da je prometno mimiistrsfjvo ugodita rjrošn?i SPD jn morejo izletnik; na vseh postajah gorenjske proge kupiti vozne Rstke s 50 odst. popustom za irletniške vlake na progi Ljub4n'ajia-Jesenice-Bdst»n!ca-Bohifliisko jezero in nazaj. Vlaki voziijo samo ob nedeljah in praznikih.
— Krojaški prikroievalni tecai v Nove« mesta. Zavod PO Zbornice TOT priredi v Novem mestu tritedenski cetodnevn-i pri-krojevalni tečaj za krojače in sicer v času od 7. juhja do 16. avgrus^a t. 1. Pristojbina za tečaj znaša 100 Din. Vsak udeleženec se mora prijaviti obenem s posaTiatvijo zneska 100 Din neposredno Zavodu PO Zbornice TOT v Liub(nan.i nakasneje do 25. t. m.
— Na tekstilni šoli v Kranju ie z nastopom v šolskem letu 1930-31 razpisano 1.) mesto upravitelja (direktorja); 2.) dve mc-st$ profesorjev; 3.) dve mesti strokovnih učitesje-v; 4.) mesto predmetnega učitelja. 2a mesta pod 1. In 2. pridejo v po&tev samo inženderij z drugrfm drž. izpitom (dH-tAottefa i^PH*om). ki imaijo rasen tega Se spedieino izoibrazibo v tekstilni stroki. Za mesti pod 3.) pridejo v poštev kandidati, toi imajo poleg absolvirane tehniške srednje ali rtižde obrtne so4e §e speoijelne študije v tekstilni stroki. Za mesto pod 4.) pridejo v poštev mešcanskoŠokdci učitelji, odnosno kandidati z absolvirano filozofsko fakulteto. Prošnoe opremljene po čl. 12. zakona o rivitnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubsjani, vio-žiio pa do 30. junija 1930.
— Strela ]e ubila moža in ženo. V Tre-binjah so imeli pred dnevi veHko nevihto z a?omom in treskom. Pred nevihso sta deliti na poiiu seljak Ivan Mostarioa in irie-tbta žena Jovana Božu rila sta se domov, med po-to Pt Ju je zadela strela blizu postaje pri vasi Poljica. Obležala sta v nezavesti na poti, kjjer iu je našel neki voznik. Jovana ie kmalu nato ummla, moža so pa prepeAjah v brezujpnem stanhi v boJ-rrioo.
— Vreme. Vremenska napoved oravt, da bn detetna oblačno in toplo vreme. Včeraj je bil menda nalbofi vroč dan v L<»*7 Ijani, temperatura je znašala 30 stopim. Naiviišjo temperaturo so imeli v Splitu m sicer 31 stopin, rrajffiižjo v Mariboru, kjer je toplomer kazal 26 stofwii C. BaTometro-v0 stamie je bilo davi 763.2 min.
— Strašen zločin. Iz Sarajeva poročajo o strašnem zločinu pijanega šoferja Daafcalovića. Včeraj je potem, ko se je na-pH, ue*renl rrojo neavealo s>*ico Ano Kerčič in neko nieno prijatelrico, ki je hotela Ano ščiti-ri. Šoferja so takoj aretirala.
Pri slabosti je naravna »Franz Josefo-va grenčlca prijetno učinkujoče domače adravik^ ki aiatno fc aaoiaiijsuje telesne nadloge, ker se tekale Se v manh RC)W«-Itafe ižnaisn. V dinpzaih hvalio ao^vniJd
pnkladstt aa nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih tr-gioflijn^bj.
Iz LfuMfane
li— Na mestnih avtobusih veljajo bb dejavniku od 16. t. m. dalje za čas kopalne
sezone zmižaue cene za kopalce. Vozna karta do Jezice in nazaj stane 5 Din za osebo. 374-n 'i— Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani proslavi dne 2. avgusta t l. na slovesen način svoj 60 letni oibstoi. Da bo modo društvo ta svoi jubilej kar naidostoinejše proslaviti, si ie odbor nadel častno naJogo iaponoiniti svoje sasijiTK) orodije z na.inovejsimi tetnni5n:m^ pripomcv3k'i. Ker za izvedbo tcjpa "proj^rair ■ društvo nima denarja in ker živi zjrofi od prostovoljnih darov in prispevkov, se obrača z javno prošnjo do Jjufe^janske-sa meščanstva, naj kakor vedno dosfei blagovoli
Pri našem nesebičnem delovanju do bližnjega podpret; in daruje primeren znesek na^m društvenim čtenom, kj bodo te (M z nabirafri%rni poJamd, odobrenimi od uprave ljubljanske policije, nabirali prostovoljne prispevke. — Pro5rtxYvofV>o gasilno iti reševalno društvo v Ljubliani.
11— Vojaški obvezniki-častntki in moštvo, ki so sposobni planfnci in kvalificirani planinski voditelji, ter žive ftamo v Ljubljani, naj se »srlase v svnho evidence in morebitne sprememibe vojnega razporeda s tozadevnimi dokazil; v torek 17. L m. med uradmimi uram: (8.—14.) v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trsa 7-L, soba št. 4.
—lj Drve — premog najceneje pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33, teL štev. 3434.
Ie Celja
c— Trjmvae z ženskami? Na inserat v časopism s kater+m je fekal kapesnik Rs>-doif J. v B>dlovaru mladenke za tambura-šice v svoji kapelj v neki tamkaa^njl kavami, se }e odzval?. wdi 19 letina Fttiipina M. s Pornkve ob južni železnici fVetehi je odRovor, naj se dokxene«a dne pricelje v Bijeflovar, kjer jo bo pričakoval gospod sam na kolodvoru. V piemu ii « obUjubil mfuzikaličnd umetnik 30o Din mesečne plače, da jo ho krasno naučil bren-katj na tarnburico. Dekle >e pobralo $\'oie stvari in sedlo na viak. Pred odhodom ii o»25e dernovme se je hotelo še posloviti od svojega strica K. v Celju, ki jo je lepo sprejel in ji tudi povedal, da z nienim ftas-bearim udejstvovanjem ne bo nič. Sjric Je vso stvar prijavil policiji, ker sumi, da zre za premeteno trgovino s človeš%im blagom. PoJiciia ie uvedla energično preiskavo.
c— Komu je kaj znano o Fraajj Zupanovi? V Pregradi v Hrvatskem Zlconki >e bfta v nek! lekarni nameščena Vot kootort-semla 33 lesna Pranem Zupanova iz Rirnskiri Tc&kc Pred dnevi na ie nenadoma zanu-*^*ffl *AiR>o to ffis^UMu rta MMPnneten način. Konnif !e o defcfW kn4 wranefra, na^ to sporoči na naslov njenega očeta g. Franca Zupana v R&nsfcaa Toplicah 53.
♦SLOVENSKI   NAROD«,        16. junija 1938
Štev
. 24
Krog zločinov
Roman
George je globoko vz&bmfi. — Ne vem, — ie odgovoril komaj
Eastwood m govorrl in George je nenadoma prekinil tišino.
— Kdaj so našh' ta bankovec — mislim onega z odtisom? Pred šestimi ali osumiti meseci?
— NaSld so ga točno pred dvema dnevoma, — je odgovoril Eastvvood.
»Zahtevam pet tisoč.«
Pred dvanajstimi uramii je stal Viktor Ha flam v malem provinci jasnem mestecu prod zamotarrirn problemom.
Vrednost inforrntacij, katere je hotela prodati Julija Farrova, rmi je bila takoj jasna. Zato jo je hotel spraviti iz pisarne pravnin zastopnikov Carbery & Carberv. Ko pa je nenadoma omahnila kakor mrtva k njegovi m nogam na hodniku, je bil presenečen kakor še nikoli v Življenju.
Pripognfl se je in prijeJ Farrovo za roko. ČtttM je, da ji srce slabo utrip-Ije. Torej je bila še žfva.
Hallam je zaman ugibal, kaj se je bflo zgodilo s Farrovo, da se je tako nenadoma zgrudila. Imel je smolo, da se mu je pripetilo to baš pod oknom pisarne VVillaaima Caribervja. Če bi bil premetena stari pravnik stopil iz hiše, bi mm utegnil prekrižati vse račune. Julijo Farrovo pozna morda po imena ali pa celo na videz. In če ima res informacije o MoHv Langtonovi, bi bila važna vez v Carbervjevem iskanju dedinje ElmbTidge H al I a. Njene informacije so bile izredno važne za njegov naklep. In spraviti jo čim prej iz te okolice je bila njegova najvažnejša nalaga.
Presenečeno se je obrnil. Dva neznanca sta stala za njim. Spoznal je takoj moža, ki sta ga opazovala, ko je zavil v odrvefcnikovo pisarno. Manjši je s^eaovoTil. In znova se je Hallamu zdelo, da je tega moža nekoč že vrde4. A to je !bflo vse, česar se je spominjal.
—r Kdo za vraga ste? — je vprašal. Bil je slafbe volje in ni mu bito do vijud-
- - »a
nosn.
—t Z Veitchem sva tu, gospod, — je zasepetal mož m se vlhidno odkirrl. — Je ta dama vaša znanka? — Pokazal je s prstom na nepremično ležečo žensko postavo. — Potr eto je te voz, gospod?
liaHam je pokleknil na eno koleno in skušal dvigniti onesveščeno žensko. , — Preskroite,   prosim, voz, — je AeiaL
— Manjši mož je namignil večjemu in slednji je izginil. Nekaj radovednežev se je bik) že ztaralo, ko je zavil iz glavne uHce zastarel avtomobil in se ustavil db hodniku. Ko se je Haillam že peCal z onesveščeno Julijo Farrovo. je mimogrede videl, kako je planil iz od-vetnikove pisarne goloiglav možakar, ki je mpral 'biti vodilni koncipijemt VVil-tiama Carbervja. Izgnila sta še pravočasno.
Ozrl se je znova na JuHtjo Farrovo. Hotel jo je odpeljati k najbližjemu zdravniku, pa je počasi odprla oči in se oanla okrog sebe. . rlallam je zaklical šoferju, nas terene k hoteta »Oeonge«.
-~ Omedlela sem, je-ti? — Julija Farrova se je nasmehnila. Vzravnala se je in oči so se ji zaiskrile. .'**— O čem sem govorila? — Prijela
je Viktorja Hailaona plaho za roko m njen glas je pričal, da je hasicričfla..--Sem kaj šklepetala? Povcbtc, de je bik> kaj poseftmega. Vse je laž. zapomnite si! Saj sama nisem vedela, kaj govorim. Ne sedite tu kakor mumija. Kaj vas kn— ga, če sem na robu propada... Umolknila je za hip, potem je pa pripomnila vsa iz sebe: — Ze dva dni nisem jedla.
Sklonila je glavo in krčevito zaplakala, v t
— Nehajte s tem, — je dejađ Halam osorno. — Govorite, kakor bi vas hotel uničiti, pa vam hočem storiti samo uskigo.
JuHta Farrova ga je srdito pogledala.
— Ustavite avtomobil. Vrnem se k advokatu. On mi da pravični delež. Vas pa sploh ne poanam.
H Carbervju hočete iti? — je vprašal Hallam na videz brezbrižno. — Dolbro!
Zazdelo se rmi je, da je W> nila omeoV levico in ilagala trdeč, da že dva dni ni jedla. Najbrž je imela tehten razlog ravnati tako, toda Hallam ni vedel, kje tjči pravi vzrofc. Zdaj je pa sklenil re-
vanžrrati se ji za laž. Iztegnil je reko. kakor da hoče potrkati na stekleno pregtrajo in opozoriti nase šoferja.
Američanke na grobovih
junakov
rtita vlada pošilja na državne stroške matere In ▼dava na grobara padah vojakov v Franciji
TVRDKA Z ZELEZNINO
STANKO FLORJANCIC
LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 31
priporoča svojo bo za to zalozo razne emajlirane
in aluminijaste kuhinjske posode. Točna in solidna postrežba!
AmeriSka vtada je nedavno sklenila, da omogoči materam, ženam, vdovam in sestram v Franciji padlih in tudi tam pokopanih ameriških vojakov obisk njihovih grobov. Američani so potovanje praktično uredili. Po svetovni vojni so sicer prepeljali 40.000 krst s padlimi Američani v domovino, toda na bojiščm v Franciji leži še vedno okok* 30.000 Američanov. Ker bi bH prevoz teh žrtev, predrag in dedoma nemogoč, je v4ada sklenila, da svojce padlih junakov   prepelje   na državne
stroške v Francijo. Obisk Američank na grobove v Franciji je preračunan na tri leta. Američanke bodo potovale v skupinah po 45 skupaj, vsaka skupi-
a^-a t^ij-MA^a^ nastanjene pa bodo v
i hotelih najbližjih mest. kjer so v bližini vojastca pokopališča. Večina Američanov je pokopanih na 8 vojaških pokopališčih.
Te dni je prispela prva skupina ameriških mater, žen, sester in hčerk padlih vojakov v Evropo. Posetile so
— Denanja vam Cajrbery seveda ne da, — je dejal. — Shičajno vem, kaj govor m. Od vas je odvisno, za koga se odločite. — Potrkal je na stekleno pregrajo in šofer je ustavil ob hodniku. — Se hočete peljati nazaj? —
Julija Farrova ga je pogledala s svojimi velikimi, črnim; očmi, ki so bile zdaj nekam čudjno svetle. Prifeela se je za grlo m globoko vzdihnila.
— Recite šoferju, naj vozi naprej, — je zamrmrala.
HaHacn je dobro vedel, da mu je lakota olajšala nalogo.
— Zdaj ste ravnaK prav, — je dejal zadovoljno. — Poznate gospodično Langtonovo že dolgo?
— Poznala sem jo. ko je bila še v zibelki, — oe odgovorila Julija Farrova. —-Držala sem jo na rokah prvi dan po rojstvu. Je to dovolj dolgo?
— Kakor se vzame. — Halam si je prižgal cigareto in krepko potegnil dim vase. — Dejali ste, da hočete imeti denar, jaz sem vam pa odgovoril, da sem pripravljen dati vam ga. Preden pa spregovorim o znesku, bi rad vedel, kaj imate naprodaj.
— Dokaz, edini dokaz na svetu, da MoMv Langtonova vnukinja sira Tho-masa Abbota. In jaz imam ta dokaz. Brez nje&a advokata ne morete ničesar storiti. Razumete?
— Ne razumem, — je odgovoril Hallam. — Vedeti hočem točno, v čem ;,e ta dokaz in kako ste ga dobili. Vedeti hočem marsikaj, gospodična Farrova. Vedeti hočem tudi, kako se je moglo zgoditi, da gladujete. — Ogledoval je njeno obleko, ki je bila elegantna in oči vidno draga.
— To nd prijetna zgodba. Oh, nočem tarnati. Znam gledati resnici v obraz, bog mi je priča, da sem morala ctoriti to že zelo pogosto. Edino, kar si zda i želim, je jed. Jedla bi rada.
Sedela je naslonjena nazao rn globoko dihala. — Ce bi radi še kaj zvedeli, se požurite z vprašanji, ker se mi bliža zadnja ura.
pokopališče Bois Belleau. Dvanajst let je minulo, odkar so tam divjale najstrašnejše bitke. Skoraj nepregleden je gozd križev. ki spominjajo na strahovito klanje. Lepo po vrstah so urejeni kakor polki smrti. Na vsakem križu je ime padlega junaka, pod križem pa je kot emblem ameriška aH pa francoska zastavica.
Žalujoče ženske so peljali na pokopališče. Obotavljaie so prišle: skorarj se je zdelo, da se ne morejo sprijazniti z mislijo, da so na groben svojih dragih, da so na krajih. Kamor iih je vsa leta gnala neodoljiva želja. Komaj zaceliene rane so začele znova krvavela. Stare ženice, ki so jim živci odpovedali, so se jokaje zgrrudile ob srro-bovih svojih sinov. Usmiljenke so jim ljubeznivo prigovarjale in jih tolažile. Prizori, ki so se odigravali na pokopališčih, so bili pretresljivi in turobni, toda kljufo temu je bilo to za nesrečne ženske nekako olajšanje pekoče bolečine, ki je leta in leta razjedala srce.
Dekle kot ženin
Originalno zgodbo poročajo iz Budimpešte. Na policijo ie te dni prišla mladenka Elizabeta D. in prijavila, da jo njen . hrvši »zaročenec« Gustav ScMemmer neprestano zalezuje in ji grozi. SoMemmer je nedavno prosil za njeno roko in ker so roditelji pristali na zakon, se je parček par dni pred poroko preselH v lastno stanovanje. Sohlemmer, ki je bil po poklicu soboslikar, je imel nevesto zelo rad in se je trudit na vse načine; da jo zadovolji v vsakem pogledu. Toda Elizabeta se je čez par dni presenečena prepričala, da Sohlemmer ni mož,- marveč ženska. Seveda je Elizabeti pobrala šila in kopita in pustila »zaročenca* na cedilu. Kasneje se je zaročila z nekim drugim moškim, toda bivši »zaročenec« jo je še vedno zalezoval* Te dni je na cesti Elizabeto in njenega fanta napadel ter ga pretepeL Na dekletovo prijavo je policija poizvedovala za Schlernmer-jem in ga aretirala. Ugotovila je, da gre res za dekle, ki se piše Gustava Schlemmer. Mladenka je na policiji izpovedala, da že deset let nosi moško obleko in da se /počuti moškega. Zaljubljena je v EKžabcto in brez; nje ne more živeti. Njenega ženina je pretepla iz ljubosumnosti. Prosila je tudi, naj ji pohaja dovoli še par tednov nosti moško oblekoi, "ker kot moški več zasluži. Poravnati mora tudi dolgove, ki jih je napravila, ž Elizabeto. Policija ji je dovolila, da sme štiri tedne še hoditi oblečena kot moški.
Sreda, 1& junij«. 12.30: Reproduciran« glasba, 13: Ča* sovna napoved, borza, reproducirana glas« ba, 13.30: Iz današnjih dnvnikov, 17.30: Otroška ura, ga, Gabrijelčičeva, 18: Kon* cert RadiO'Orkestra, 19: Dr. p. Rom. Tomi* nec: Lev Nikolajevih Tolstoj, 19.30: Dr. Rupel: Srbohrvaščina, 20: Solospeve s kla* vir jem poje gdč. Antič, 21: Koncert Ra» dioorkestra, 22: Časovna napoved in po» ročila, napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 19. junija.
9.30: Prenos cerkvene glasbe. 10: Zvo« nenje, 10.20: Kmetijsko predavanje, 11: Koncert Radio^orkestra. 15: Prenos iz Mežice pri Prevaljah, 20: Klavirski večer gdč. Jadvige Poženelove, 21: Pevski kon« cert gdč. Anite Mezetove, 22: Časovna napoved in poročila, lahko glasba. 23: Napoved programa za naslednji dan.
Petek, 20. junija.
12.30: Reproducirana glasba, 13: Ča* sovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30: Iz današnjih dnevnikov, 18: Koncert Radio*orke*tra, 19: O ženskih organizacijah, gdč. Lebareva, 19.30: Ivan Martelanc: O zavarovanju, 20: Pevski zbor iz št. Vida nad Ljubljano, 21: Koncert Ra* dio.orkestra, 22: Časovna napoved in po* ročila, napoved programa za naslednji dan.
Stavbno gibanje v LJubljani
Ljubljana, 14. junija.
V Langusovi uJic: so pričeti te dni kopati svet za betonski temeltj večjemu eno rastroma dvonadstropniernn poslopju, ki bo v njem otroški konvikt. Stavba bo stala na vrtu vik ' »Regnne«. ke ie last šolsknih sester de Notre Dame. Temeljno z;dainde bo zelo zamudno. Ker so mehka tla. se bo morai g.ruš5 in gramoz dovažari. kar zidavo precej podTaži. V sobah bo dovoJj sve-tiobe in soinča. ker bo vzhodna stran p:v sflopja obrnjena na bodoči trg. Ciradn«io tega samostanskega poklopi a je prevzel stavbni Marko Ourk.
Na nek darujem Gozdnem vrtu ob Tržaška cesti 5e napravljen rmčan lesen opaž, kamor vlagajo betonsko maso za temeljno zadovje v*soko)pritl:čm. enanads+rooni vSH Josipa ČmjaČa. inž. asistenta na tukaj-sOndem vseučilišču V njegovi vili bodo stanovanja v nizkem n v visnkem pritličju, v prvem nadstropju in pod streho. Da bo tudi nizkopritlično stanovanje suho, se temeljno zidov je prevleče z lesenocementno maso. Z»darska dela vodi stavbno podjetje Sfrokan & Svetina. Ko bodo podrK na tem svetu staro rjritl';čno heaoo, kjer je bila mitnica, in se zpradi na tem kraju moder-
no postopne, bo s sirseđnirm v.snk-r:: poslopji usrvarjeoa vse !ep£a harmonija.
Na levi strani Dunajske ce*te '-»rtM-an Stadiona ob Herbers^eim^vi ulici je d^ma'a dozidana \t5-oJc/x*ritl-čna enr»nad^tr v>m hiia To*ii>a Pirrzgana. Pred perm ^TVi so p«eeK delavc' kopar zramoTna ti3 7a temelj m ie teden dni. na bo b'sa tati nofcrlla, nakar se Ipvlife <e naleti de .i. Pod tA streho bodo stanoAan-a v n /kem m \-rsokem prit'ičju. v prvfm nadstropni n pa pod srrehrv H:^a st/v? tolike nddalieca od Dunajske c*te. da ie ne b^do drv<ecV -ihlaki prahu Or^dn-o Prriearie^'e d ma-čiie ima v rovkah Trdarski HloHtef Ka-el Orezorec '-z .Me^^s^
Ob \fod'>\-odnT cesTi na^nror trr?leTiislre vojašnice poeanja z zrazomnih ta1 betonski temelj za enofUKtotrefNi h'<^ 5ei lir« skega m^rstra Antona Rreclia V nteiovl bodo vuha, svetla ;n solrvčna 5tanuv nja  v rrrkem in visofcem pritfifli*a. v
vrm nad^tr^«r»iu :n p^d s-r-eho V«a rf"'* bodo Ic^nč^na sred-i ool^^a *er Ko hita norabna. Zidanje vnd- zd3"«k; m^.i^tev Karel Oresoree  Iz Memcr^a.
V Prešernovi   uliei.  lei  jrr»   -»d Ze-lene
jame v smeri pen* UVVOVTboon. o 12*-nia^jo iz gramoznih tal vteoiropr tl-!ne in tud: enonadstropne hiše kak-T-r gobe r»o ^1ež;u VisokoprMKČoa, ernnad^t-op-n.i Vi žv!carskega uslužbenca Medena ie že pokrita. V kratkem se prične z (MUCtavanicu shen. nakar bodU wbn: ^Kkar:i. plenkarH in pečarji :zmr^e>*a1i IVOJJ dela. 7'danfe Medenove bi?s.e ima v rokah zrdi.ski mrj-s ter Karel Cprejotrec iz Mersrša
MedenoA* sosed bo Železniki u^iu?be-nec Perhavec   7 vfsoicnprttHčno, em^ad-
stropno SA-oio h šn. p^loin-ie ie m^one d.-»z*dano :n bo v nekai dneh ž«e t»idi Pokrito. Vsa dela bodo do meseca avgusta Maončaea in se bodo stranke vsel-ile. Gradnjo »»vrsuje zidarski pedater An*-m Ma\"nff.
Zraven Perhav!enre domačije se ie pričelo s prvim de^om za vi sok >pt iti 'čno. enonads^orpno hi§o z- SoSteriHčt, mHnictr-ia v pofc. V nieKo^-em d>mu bodo stanovanja v nizkem in visokem priročni, v prvem nad^tr-*pri«j m pod streho. Zrda-ska dela ie prevzel sta\i>enik inž. Ivan Tor-nago.
Na na^>rotm stran! om^nieme u'ice sta v ddu »dve visokopiitiičm stavbi. H'Sa postrežđka ' Franca ^koiica bo prihodnji teden v zrdbem gotova m »pravljena pod streho. PdxJ njegovim krovom brdf; tri sianovanJa, m sicer: v nizkem *i visokem prirtAičju pa pod streho. Vsa dela bodo najkasneje koncem julija gotova. nal:ar se stranke vserijo. Zidanje ie prevzel zidarski mr-js-ter Edvard Čermč.
Skofioev najbližji sosed bo zelem ški usluJ&benec Rahiišek. Beioiisko b!dM'\je za njegov dom je gotovo in se pričenja zidanje z zidno opeko. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritiičiti pa pod streho. Zidarska dela bo izvršil zidarski mojster Edvard Čemič.
V sosedni Tovarnišk: u::ci je zgrajen betonski temeJj in napravljena že\ zobe-tonska plošča, nakar se p^čne zidanje z zidne opeke. V tej fri5.i bo ;me1 ^uhv->. zdTa-vo stanovanae tranwajsik: uslužbenec Stražar. Zidarska dela izvršu'e^ zidarski mr-j-ster Franc Jerko.
V Roinri dkoii™ na križiiču ceste II m XV. bo v kratkem prvvečcm sezidana v-. sokopnUična hfša Ignacina Zajca. Pod to stTeho bo visokopritlačno in podst"f«ro stanovanje, ttrša bo pcih^dnr mesec r»-rabna. Cfradnjo iavTšuie zidarski mojster Volemtin Battelino. — K^kor se čuje. se ho letos v Rožni dolini zidalo več kakor lani. Lepih stavteSč v tem ličnem predmesriti je še mnofco na razpolago -m se lahko zida. samn če je denar.
Preminula }e naša mati, gospa
Hna pl. Tornago
K večnemu počitku jo spremimo t torek, dne 17« tm uri od njenega doma na Poljanski cesti.
Sv. maže zadužnice bodo v sredo, dne 18. t. m. ob 7* cerkvi Sv* Petra.
Ljubljana, dne !$• junija I930. #
Rodbina TORNAGO
t*.
Posečajte
botel-restavracijo
»Mariborski dvor« Oset
Preaečiioa, garaže, kopalnice, avto
50T
Pomočnik
in vajenec
za črkoslikarstvo — se takoj »prejmeta. — Lod. Štrukelj, Ljubljana, ftubičeva. ulica S (nasproti muzeja). 1805
Tesan les
popolnoma sob, za tako&afo npe-rahe. aa stavbe ima staiao v zakv ^ [arija. dr. z o. z, UabDaea — Dunajska e. 46, teMoo itev 2830
47/7
Restavracija Miklič v Ljub-ljani — kupuje vinske butelke
7710 Ut vsebine
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje Izvršitev nekaterih mizarskih del v šolskem poslopju v Sliki n v Soli na Barju.
Ponudbe je vloftiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 23. junija 1990 ob 11. uri dopoldne. Tam se dobe tudi potrebni pripomočki za vlaganje
oonudb,
V LJubljani. IS. junija 1930.
.ijevnl Šolski odbor mestne občine ljubljanske župan:  Dr.  Puc, predsednik.
Klavirje
Ivanine In -harmonije prodaja, iz-posotuje,- poeravHa in ftsto urla-iuje najceneje. tadi oa obroke — nevarna klavirja V/ARB1NEK, Ljubljana. Gregorčičeva i?!<ica 5. Rwiska cesta 2. 1807
Brivski pomočnik
dober bubi Stucer, išče službo v boljšem salonu — po možnosti samo kot bubi štucer. Nastopi lahko s 1. julijem. Ponudbe na naslov: Pero Martino vi Ć, hotel »Nova pošta«, Kranj. 1844
Prepir — kreg
m življenjske nevarnosti, :zv.ra Ce radi elektrike, 100% odpravim! Obisk — proračuni — brezplačno — brezob vezno. :»formaciie oa telef št. 43-21 (Sv Petra c 5. dvorfcče). 1771
Trgovina z železom
v centru Ilice v Zagrnebu, zelo dobro upeljana. poceni naprodaj radi hitrega odhoda v Ameriko. Pojasnila dnje lastnik iste M. Marković. Ilica 80.
1845
Moderno kartotečno knjigovodstvo — Nova risalna tehnika
Drago Lander, Ljubljana, Poljanska cesta št. 73
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta st. 12 v oblekah in površnikfh najcenejši!
ZA STAVBE
po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan. les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, <Jrva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN SUSTAR
lesna industrija In trgovina, parna ia^a LJUBLJANA. Dolenjska cesta 12.
Ursjeje
- Za
vc Is
■sassssi
- Vsi