Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * ' Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «"«0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 70. Telefonska številka 65. Celje, v pondeljek, 29. marca 1910. Čekovni raCnn 48.817. Leto II. Katoliško in pravoslavno Slovanstvo Ker so Poljaki izdali geslo: Brez poroštva ne pojdemo v Sofijo, je izdal predsednik bulgarskega priprivljain. odbora za novoslovanski shod v Sofiji, Bobčev, poziv, v katerem pravi, naj bi se politična vprašanja sploh izločila iz shodovega programa in naj bi se razpravljalo le o kulturnih vprašanjih. — Ako zatorej Poljaki ne morejo poslati uglednih politikov v Sofijo, pa naj pošljejo zastopnike znanstvenih in literarnih zavodov. Ta predlog ni zgrešil učinka na Poljake. Pokazalo se je, da je misel vseslo-vanske skupnosti vendar že globoko prodrla v mišljenje poljskega naroda in da se danes Poljaki nočejo odreči stikom z ostalimi Slovani, ker tega storiti ne morejo. Pa kaj bi bilo začeti z Rusi, s katerimi se nočejo sniti na slovanskih posvetovanjih v Sofiji? Poslednji zvezek »Swiata Slowianskega« je priobčil kar dva odgovora na to vprašanje. Stanislav Skaržinski predlaga, naj bi se ustanovili dve slovanski skupini: ena katoliška z latinsko kuturo in druga pravoslavna z bizantisko kulturo. Urednik S. S. je uvidel sam. da je ta predlog nemogoč, (ki sicer ni nov, temveč se je že lani razpravljalo o njem tudi v našem listu,) ter je sam dostavil lasten predlog v tem pravcu, da Slovanov ne gre deliti tako kakor jih je razdelila zgodovina in minulost, temveč tako, kakor jih bode delila bodočnost. Tam se pa bodo delili Slovani po svojem razmerju do Poljakov. In tu sodi, da bodo s Poljaki predvsem vsi katoliški za-padni Slovani, in sicer ne z verskih nagonov, temveč iz političnih. Ako se Rusija ne bode poravnala s Poljaki, ne bodo imela za slovansko misel nikake vrednosti temveč ji bode poprej za oviro. Avstrijski Slovani nimajo toliko vseslovanskih teženj kolikor konkretne in bližje slovanske cilje na Avstrijskem, katerih ne dosežejo brez poljske pomoči. Ne morejo se torej staviti proti Poljakom in se povrniti k ruskemu panslavizmu, tudi zaradi tega ne, ker so se njihovi nazori o vseslovanski vzajemnosti dokaj spremenili vsled ruske »blaznosti«. Ker pa tudi ne morejo opustiti slovanskega vprašanja, bodo morali najti novo formulo za njegovo rešitev in sicer brez — Rusije. »Sw. Slow.« misli, da se pridružijo drugim avstrijskim Slovanom tudi Hrvati in ker se srbohrvatska vzajemnost tako naglo širi, tudi pravoslavni Srbi. In konečno se pridružijo tudi Bolgari, kateri se še danes sicer opirajo na močno Rusijo, ker jo rabijo za dosego gotovih političnih ciljev; Rusija pa leze vedno bolj navzdol, svojemu propadu (!) nasproti, kar bode Bolgare naklonilo, da se bodo odvrnili od nje in iskali zavetja pri zapadnih Slovanih ... Tako dobimo dva slovanska sveta: na eni strani Rusi sami, na drugi pa vsi ostali Slovani pod vodstvom Poljakov. Na ta predlog prof. Konecznega odgovarjajo »Nar. listy« sledeče: »Misel »Sw. SI.« ločiti Rusijo od ostalega Slovanstva je med Poljaki že davno priljubljena, dasi je le prazna domišljija. Spoštovanja pred zapadno kulturo nimajo samo Poljaki temveč vsi Slovani in največ častilcev ima zapadna kultura baš med Rusi. Ali vkljub temu, da spoštujemo zapadno kulturo, nočemo v njej utoniti, temveč hočemo ostati Slovani, ker imamo tudi mi lastne kulturne prvine, katere morajo ostati jedro naše bitno-sti, ako si hočemo ohraniti svojo slovansko indivi-dualiteto. Slovanskih kulturnih prvin pa ima največ naravno da največji slovanski narod, Rusi, zato ni mogoče, da bi se provedlo brez njih kako slovansko kulturno zenačenje in združenje. Blazno je danes misliti na bližnji razpad Rusije ali njenega ponižanja na državo tretje in četrte vrste. Bodoča njena sila in pomen ne tičita v njeni vladi (in lahko mirno dostavimo, v dinastiji) temveč v narodu samem. Narod, kateri si je umel ustvariti državo, obsegajočo pol Evrope in Azije, si svojih pridobitev v dogledni dobi ne bode dal vzeti. In Poljakom mora biti na tem, da si baš v dogledni dobi zasigurajo svojo narodnost. Priznavamo, da je njihov položaj v Rusiji in na Pruskem grozen, vendar pa ni tako obupen, da bi ne vzdržal pritiska ruske vlade do sofijskega shoda (in tudi še pozneje do preobrata). Poljaki še na nobenem vseslovanskem shodu niso ničesar izgubili temveč povsod pridobili, če že ničesar druzega ne, pa nove simpatije. Našli jih bodo tudi v Sofiji, ako pridejo. Ako pa ne pridejo, bode pač treba delati brez njih — a za njihov blagor. Ločilni jez med Rusi in Poljaki mora pasti in bilo bi blazno, ako bi ga še bolj utrjevali, ker rabi Slovanstvo za osiguranje svoje kulturne individualnosti Ruse in Poljake. Dva slovanska sveta sta nemogoča.« Zveza južnili Slovanov in slovenska pravna fakulteta Predsednik »Zveze južnih Slovanov« g. drž. poslanec dr. M . Ploj je poslal uredništvu »Slovenca« na znane trditve o sklepu Z. j. SI. glede junktima med slovensko in italjansko pravno fakulteto sledeči popravek: Ni res, da sem jaz v seji Zveze južn. Slovanov dne 18. t. m. izdal poseben komunike. Ni res, da se je v tej seji od strani Zveze vobče poslal komunike. Ni res, da je Zveza v tej seji sklepala o taktičnem postopanju proti vladnemu predlogu glede laške fakultete na Dunaju. Res je sicer, da je v tej seji član Zveze predlagal, naj se Zveza bavi z vprašanem taktičnega postopanja v navedeni zadevi; res pa je tudi, da ni prišlo do nobene debate in do nobenega sklepa, ker sem jaz kot predsednik kluba takoj izjavil, da obstoja v tej zadevi sklep Narodne zveze iz zadnjega polletja, kateri veže Zvezo južnih Slovanov toliko časa, dokler ga niso spremenili ali razveljavili vsi jugoslovanski poslanci. To moje stališče se je odobrilo in s tem je bila ta zadeva končana brez debate in brez kakega sklepa. V Gradcu, 26. marca 1910. — Politična kronika. VLADA IN OBSTRUKCIJA V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU. Pisali mo minuli teden, da se vlada nič ne zanima za usodo štajerskega deželnega zbora. Tik pred prazniki pa je naznanila graška »Tagespost« veliko novico, da misli Bienerth na nova pogajanja v štaj. deželnem zboru. »Tagespost« je mnenja, da je prvi pogoj za »premirje« brezpogojna opustitev obstrukcije. Nekaj vrst nižje piše pa isti list v istem članku, da so Nemci pripravljeni za — pošten mir. Enkrat premirje, enkrat mir — znamenje, da se Nemci z vlado vred love za prazne in neodkritosrčne fraze. »Tagesp.« piše o zvezi med slovensko obstrukcijo in pogajanji v češkem deželnem zboru. Zakaj bi jo tajili — seveda obstoja ta zveza! In sicer na ta način, da je slov. obstrukcija v Gradcu, da so slovenske razmere na Štajerskem živ dokaz za neupravičenost nemške obstrukcije v Pragi, ki ovira celo državo pri pametnem gospodarskem in socijalnem delu; nasilje in krivičnost Nemcev na Štajerskem, ki nam ne puste prav nobenih še tako upravičenih narodnih pravic, kaže vso njih hinavščino na Češkem, kjer imajo vse — in so še vendar nezadovoljni, ker ne morejo kot manjšina gospodariti nad večino! Slovenci nismo iskali milosti v Gradcu in se nismo ponujali; toda dolžnost in skrb je osrednje vlade, da napravi red v Gradcu in da spomni Nemce na upravičenost naših zahtev. Nemci pravijo, da nimajo vzroka odklanjati pogajanj; dobro bi bilo, da se na isto stališče postavi danes tudi vodilna slovenska stranka v Gradcu. Naj se Nemcem in vladi pove naše želje in zahteve — saj na pot pogajanj bodemo itak prisiljeni iti prej ali kasneje. Ako Nemci vztrajajo pri svoji trmoglavosti in izjava Tagesp. kaže na to, — nismo mi krivi gospodarskih škod, ki nastanejo v deželi, temveč nemško - nacijonalna večina sama. BIENERTH SE HOČE ZOPET POGAJATI. »Pester Lloyd« je priobčil dopis z Dunaja, v katerem se pravi, da bode Bienerth koncem prvega tedna v aprilu začel s strankami pogajanja zaradi programa povelikonočnega zasedanja državnega zbora. O prepotrebni preosnovi seveda ni govora; poprej bi moral imeti Bienerth posojilno predlogo, najbrž tudi še finančni zakon in sporazum v češkem dež. zboru ... Sila države je velika, zato se naj velike stranke spametujejo — in puste Bienertha na krmilu; tega seveda list ne dostavlja. O spametova-nju Bienerthovem kajpada ni govora. Ali bode šla Slovanska jednota Bienerthu na lim? ITALJANSKO POSREDOVANJE. V »N. W. Tagbl.« zagovarja italj. drž. poslanec Bugatto italj. pravno fakulteto iz že znanih vzrokov. Zan miv pa je sledeči pi»us: Ako bi Nemn in Slovani dovolili Italjanom najvišji kulturni zavod v mestu, katerega smatrajo ti za najprimernejše (Trst), so Italjani pripravljeni posredovati med nemškim in slovanskim taborom v Avstriji. Zdi se baje, kakor da je usoda določila Italjane in sploh romanske narode za posedovalce med germ. in slov. svetom v Evropi. Italjani — posredovalci med nami in Nemci! Dobri Bugatto gotovo sam ni verjel tega, kar je pisal. Kako da bi mu potem verjeli mi? Italjani še niso doslej pokazali niti iskrice tiste pravičnosti, ki bi bila vsekakor potrebna za posredovalce... Dopisi. Iz Dravske doline. Dne 23. t. m. so se vršile v Lehnu pri Ribnici volitve krajnega šolskega sveta. Z žalostno resnico moramo danes objaviti, da je visela usoda slovenske lehenske šole v tem trenutku na niti izdajstva. Kajti, kakor je bilo opažati v zadnjem času, je bilo pač zanimanje za ta velepomembni korak — izvolitev načelnika krajnega šolskega sveta — pri raznih sicer vrlih narodnjakih skrajno malomarno. Da je zaradi te malomarnosti skoraj prišlo na-čelnižtvo krajnega šolskega sveta lehenske šole za vedno v štajercijanske roke, je popolnoma nedvomno. Toda usoda tega vendar ni hotela. Zastonj so se že veselili razni brezenški štajercijanci in nemčurji, da dobijo takorekoč poveljstvo čez nas, zastonj so iztezavali suhe kremplje po slovenski šoli, kajti našel se je vendar mož, ki mu je pri vseh svojih skrbeh bila v trenutku odločitve na srcu ležeča usoda slovenske šole in z njo slovenski otroci. Kakšne vzroke so imele različne merodajne osebe, da se je vsakdo brezpogojno že v naprej odrekel temu mestu, nam je v takem slučaju res uganka. Wesonig, pristaš ptujskega „ Štajerca" je menda že komaj čakal, da bo po različnih odklonitvah domačinov izvoljen on, in skoraj bi se uresničil pregovor: „Če se dva pričkata, se veseli tretji". Da g. Urbane ni prevzel zopet načelništva. je navedel zadostne vzroke; omenimo tukaj, da si je on skozi lepo dobo 16 let pridobil za lebensko šolo mnogo zaslug. Ali bilo je vendar še dovolj drugih mož v kraj-nem šolskem svetu, ki so ravno tako zmožni za funkcijo načelnika kot g. 'Urbane, ki se pa gotovo ne bi protivil izvolitvi, da ni v zadnjem časn postal bolehen, kakor je izjavil sam. Gre pa vsekakor njemu zahvala, da je toliko nplival na svoje sovrstnike, da je ostal krajni Šolski svet lehenske šole slovenski, kakor je bil dosedaj. A gosp. Fornezzi-jn, kot novoizvoljenemu načelnikn pa najsrčnejše častitamo ter se mn najtopleje zahvaljujemo na požrtvovalnosti, želeč, da bi mnogo let obranil to funkcijo šoli v največjo čast in v korist svojemu narodn. Različnim štajercijancem iz Brezna pa bodi enkrat za vselej povedano, da, kako dolgo še bije y naših srcih tndi ena kaplja slovenske krvi, naše šole ne izdamo tako izlepa v požrešno,' nikdar sito žrelo nemčnrjev. Živeli slovenski kmetje iz Lehna! Dnevna kronika. a Poljski igralci na Dunaju. Prvi teden mesca maja bo v dunajskem „burgtheatru" gostoval en-semble lvovskega mestnega gledališča z izključno poljskimi umotvori. a Grof Leo Tolstoj, ki je bil zadnji čas hudo bolan, je zopet okreval. a Slovanski izseljenski dom t New-Jorku. Bogata Amerikanka Jankees je darovala veliko hišo v Newyorku kot izseljeniški dom pod pogojem, da se bodo vanj sprejemali vsi slovanski izseljenci brez ozira na vero in pol. prepričanje. Dom je vzelo v oskrbo slovansko izseljeniško društvo, katerega predsednik je vseuč. profesor P u g i n, tajnik pa Čeh K u k o 1. Te dni so dom otvorili. a Srbski cerkveni kongres v Karlovcih je sklical cesar na 29. maja. Jugoslovanska enciklopedija. Kakor je gotovo znano iz časniških poročil, je sprožila ..Jugoslovanska Akademija znanosti i umjetno-sti" v Zagrebu misel o jugoslovanski enciklopediji ter je v to svrho stopila v zvez« s kr. Srpsko Akademijo v Belgradu in Matico S lovensko v Ljubljani. Za sedaj se usojam Vas opozarjati na sledeče. 1. Jugoslovanska enciklopedija naj obsega sedanje stanje znanosti o južnem Slovanstvu, o ostalih balkanskih narodih naj obsega samo to, kar je potrebno, kadar se piše o južnem Slovanstvu. 2. Jugoslovanska enciklopedija obsega: geografijo, politično, cerkveno, kulturno in literarno zgodovino; etnografijo, jezik in narečja, arheologijo, folkloro, biografije odličnih mož južnega Slovanstva do dandanes. Pravo in prirodne znanosti obsega samo toliko, kolikor se specijelno tičejo južnega Slovanstva in njegovih zemelj. Vsaka stroka ima po en pregleden članek poleg specijelnih. 3. Prvo pripravljalno delo za enciklopedijo je sestavljanje abecede za vse stroke, o katerih pridejo članki v enciklopedijo (Toda če se že izdelujejo take abecede, ne bo odveč, ako gg. alfabetarji že naprej pri vsaki besedi abecede pripišejo kaj kot navodilo za pisatelje, n. pr. literaturo predmeta itd. Alfa-betar vsake stroke naj vsako ime ali predmet napiše na poseben listič. Ko se dovrši vsa stroka, se natisne njen alfabet ter se, tako natisnjen, pošlje vsem strokovnjakom, da ga pregledajo in eventuelno popolnijo. Potem se sestanejo vsi strokovnjaki na dogovor in odrede: 1. kdo bo kaj izdelal, 2. koliko prostora se da poedinim člankom. Nato se dogovorno odredi redakcija Enciklopedije. Prva naloga je sedaj, sestaviti abecedo pojmov oz. besed, ki naj bi se obdelale za članke v bnciklopediji. ^Znanstveni odsek" Matice Slovenske je v svoji seji z dne 2. marca t. 1. izkušal razdeliti to delo po navedenih strokah. Štajerske novice. Slovenec in slovenska pravna fakulteta. »Slovenec« ima v sobotni številki vse polno napadov na Zvezo južnih Slovanov in dr. Ploja v zadevi znanega dozdevnega sklepa glede junktima med italjansko in slovensko pravno fakulteto. No — popravek, kateri se mu je poslal, mu bode zaprl sapo. »Slov.« tudi ni prav, da smo spomnili klerikalce na njihove dolžnosti kot večine. Slovenski naprednjaki so danes opozicija, kot slaba vest klerikalcev, ki jih neprenehoma draži in vznemirja, da ne morejo vpeljati skrajne politične korupcije na Slovenskem. Mi imamo tako malo število mandatov na Dunaju, da ma-lodane ne pridemo vpoštev. Usodo slov. naroda odločujejo danes na Dunaju klerikalci in oni morajo biti tudi odgovorni za vse. kar se nam zgodi slabega. Vlada se bode gotovo v prvi vrsti ozirala na želje klerikalne naše večine — zato se morajo klerikalci v prvi vrsti upreti za slov. pravno fakulteto. Ako je ne dobimo, pomenja to neuspeh siov. klerikalne politike na Dunaju, za kateri bode klical narod v prvi vrsti na odgovor Šusteršiča in tovaršijo. Zato se nikar ne zgovarjajte — in to na perfiden in lažnjiv način — na nas. temveč skrbite, da fakulteto dobimo! ' ' a „Tagespost" o slov. obstrukeiji v petek in v nedeljo. Minuli petek je pisala „Tagesp." da so ^dokazali shodi na nemškem Štajerskem^ da prebivalstvo obsoja frivolno slovensko obstrukcijo v Gradca". V nedeljo pa piše Dobernig v „Tagesp." na uvodnem mestu sledeče: „Niti strastne ob-strukcijske scene v deželnem zboru niso našle kakega odmeva med nemškim prebivalstvom. Za poročila očividca frivolne igre Slovencev, znamenitega poslanca, ni imelo niti sto mož v Gradcu interesa." To je interesantno priznanje! Kaže se, da nemški narod kot takšen nima interesa za gonjo nekaterih hujskačev proti Slovencem. Do-bernigov argument nam bo še dobro služil. Divjanje avtomobilov po naših cestah postaja že smrtnonevarno. Včeraj sta dva taka (eden je bil Lindauerjev) pridivjala iz Celja. Blizu Šribarja v Gaberju je prišel nasproti poštni voz iz Vitanja; konj se je ustrašil in se prevrgel z vozom vred čez kupe kamenja v jarek. Poklicane činitelje nujno opozarjamo, naj storijo takim naglim vožnjam osobito po cestah, ki so jako obiskane in še posebej ob dnevih, ko je frekvenca cest itak silno velika, energično konec. Zakaj pa vraga imamo pol. oblasti in občine, če nas avtomobilisti pri vsem tem meni nič tebi nič lahko spravijo v smrtno nevarnost?! a Celjska podružnica nemšk. plan. društva je imela te dni svoj občni zbor. Šteje 119 članov. Spomina vredno je, da je nakupna znano jamo v Hudi luknji. Slovenska nemarnost, ki se ne briga za rodna tla! v Septemberski izgredi in ,.vahtarica". Znano je, da je celjsko državno pravdništvo moralo popraviti trditev „vahtarice", da so si Slovenci 20. sept. 1908 v Celja sami pobili šipe in napise. K temu dogodku piše „Unterst, Volksz.": „Okrivljenje „vahtaričino" je teko perfidno in za Nemce nečastno, da se moramo čuditi onim, ki kaj takega mirno prenesejo. Ali seje že pozabilo, da so hiteli iz cele Spodnještajerske (sic!) nemški sodrugi v Celje, da bi mesto ubranili pred napovedanim slovenskim napadom? Slovenske šipe in napise so ra/.bili Nemci.." v 0 celjskih nemških trgovcih pripoveduje „Uuterst. Volks/.eit." to in ono zanimivost. Tako sta prevzela po Pretuerju, ki se je na francoski način poslovil iz Cel ja, trgoviuo s steklom Rakusch in Kftnig in jo vodita že dve leti, ne da bi baje plačala potrebno inkorporacijsko pristojbino. Naj bi napravil kaj takega kateri drugi obrtnik v Celju! — List pripoveduje tudi o podpolkovnika Fanuingerju, ki je dobil gostilniško koncesijo (!) v Celju, da so ga vojaki zaradi ljubeznjivega obnašanja baje na Češkem pretepli; v gostilno seveda smejo zopet hoditi k njemu z drugimi ljudmi, ki so za visokega gospoda ..gesindl", vred. v Pri današnjih naborih v Celju je bilo potrjenih 31 fantov; na nabor jih je došlo 142. Med potrjenimi je vseh 6 članov celjskega „So-kola", ki so šli k naboru. Prisegali so vsi fantje razun štirih slovenski. Sploh se opaža med našo mladino lepo napredovanje narodne zavednosti. Iz finančne službe. Finančni minister je povišal davčnega nadzornika gosp. nadoskrbnika Ivana Knopa v Gradca v 7. činovni razred. a Vodstvo jugoslov. socijaldemokratične stranke vprašamo sledeče: Kako da raznašalec lista rNaprej", katerega mu takoj vsak rad plača, agitira in raznaša zastonj med trboveljskimi delavci glasilo ptujskih renegatov ..Štajerca". Gotovo ni to migljaj od stranke za razbitje solidarnosti, katero smo še vedne izkazali pri vsaki volitvi ? Danes pride tega lista v Trbovlje 6 do 8 kil, ki se brezplačno dele med delavce. Raznašalec, bivši vodja soc. stranke pred Linhartom agitira zanj, raznaša razpor s tem med delavstvom, rokodelci in srednjim slojem v prid onim, ki črtijo vse, kar je slovenskega. Raznašalec, vpokojeni rudar Cavžek in vpokojeni tajnik Linhart hodita gotovo roko v roki. Se vidi! a Prodajalka konjskih klobas. Posestnica Hrovat iz Dolgoš je prodajala na mariborskem trgu konjske klobase, katere je zunaj nekoliko namazala s svinjsko mastjo, za svinjske. Nekateri kupci, ki klobas niso mogli jesti, so jih dali policiji v preiskavo, katera je potem Hrovatki vzela klobase. Tržno nadzorstvo se v Mariboru. Ptuju in Celju površno ali popolnoma nič ne izvršuje, tako da so meščani na milost in nemilost izročeni enakim goljufijam. v Iz Št. Janža na Dr. p. Za družbo sv. C. in M. se je poslalo K 5'70, katera vsota se j tisti del, ki je sedaj ostal. Ognje-gasci so tokrat ogenj le vtoliko omejili, da so za-branili, da še ni drugi del vasi pogorel. To je bilo nekoliko lažje, ker je veter proč vlekel. v Velik požar so imeli 24. tm. tudi v Železni Kaplji na Koroškem. V bližini papirne tovarne Rechbergove je zgorelo 5 poslopij. Prizadetih je veliko delavskih rodbin, ki so brez strehe, v Na licejalni knjižnici v Gorici je nastavljen za knjižničarja prof. Schubert pl. Soldern, Nemec, ki ne pozna niti italjanske niti jugoslovanskih literatur. „Nepristranost" vlade je občudovanja vredna! v Križec Franc Josipovega viteškega reda je podelil cesar polkovniku 47. pešpolka Stern-bergerju. v V Kranju pogrešajo primernih prostorov za stanovanja in prireditve narodnih društev. — Sedaj se je ustanoviia zadruga, ki ima namen kupiti ali sezidati primeren »Narodni dom'1. u v Občina Poreče na Koroškem je od šent- pavelskih benediktincev kupila lam.ošnje velepo-sestvo z gradom za 425.000 K. S tem je padel Nemcem „težek kamen" od srca, ker so se bali, oa bi prišla stvar v slovenske roke. v Kranjska „imazijar Strašno! V Celovcu se uaseli nov slovenski odvetnik dr. Oblak. In cel gozd nemških listov je zatulil v koru: ..Kranjska invazija!" Če se drugače ne morete »vzdržati" — potem vas bo res konec! a Akcijska družba „Quarnero", lastnica vodovodov v Voloski in Lovrani, je sklenila odstopiti svoje akcije v vrednosti dva in pol miljona kron občini Voloska, ki je ponudbo sprejela, ker sta dve banki obljubili izvršiti financiranje. a Na Llydovem parniku „Teba" v Trstu v prosti luki je v sredo zvečer, baš ko bi imel parnik odpluti z blagom v Benetke, nastal požar. Škoda je velika. a V Ilirski Bistrici bodo postavili novo sodnijsko poslopje. Stavba bo stala 370.000 K. a Komorno - koncertni večer, pri katerem sodelujejo znani umetniki Rezek, Kučera, Talich, Jonak, Bilek, Mottl, Trmota, Fišnar in Tambina, se vrši 1. aprila v mali dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani. Izvajali bodo Mendelssohnov kvartet. Čajkovskega sekstet in Beethovena septet. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. VELIKA NESREČA NA PLESU. — VEČ STO LJUDI ZGORELO. Budimpešta, 29. marca. V občini Okorito se je vršil v veliki kolarnici tam. gostilne v nedeljo zvečer ples, katerega se je udeležilo več sto oseb. Vhod so zadelali z deskami, da bi ne mogli nepoklicani gostje blizu. Proti deseti uri zvečer je naenkrat iz doslej neznanega vzroka izbruhnil ogenj; okraski na stenah in stropu so bili naenkrat v plamenu in kmalu je gorel strop sam. Goreči venci so padali med prestrašene goste, katerim je tudi začela goreti obleka. Vse je tiščalo k majhnemu izhodu, pa bilo je že prepozno: strop se je udri in pokopal skoraj vse udeležence, sodi se, da nad 250 oseb. Več sto ljudi, ki so ušli, je dobilo tako težke opekline,da bodo težko okrevali. Mnogo so jih tudi v strašni stiski dobesedno pohodili. Budimpešta, 29. marca. Okorito leži v satmar-ski županiji; vas šteje 277 hiš z 2.000 prebivalci. — Ljudje letajo vsled nesreče kot blazni okoli; na pogorišču je videti kupe 15—20 zgorelih in zadušenih mrličev. Število mrličev znaša 400, ranjencev nad 100. — Budimpešta, 29. marca. Vzrok strašne nesreče v Okoritu je to, da so bili izhodi z deskami zabiti in na notrajšnji strani pred vrati klopi. Budimpešta, 29. marca. Ko so došle prve vesti o požarju, se je takoj obvestilo cesarja, ki je na to v posebni brzojavki izrekel ogerski vladi svoje sožalje. Minister Hieronymi se poda na kraj nesreče. Szatmar, 29. marca. Število mrtvih znaša baje 500 in se še utegne vsled umiranja opečenih znatno povečati. Budimpešta, 29. marca. Poročila o nesreči v Okoritu so vedno strašnejša. V celi okolici ni nobene občine, v kateri bi ne tugovali za kakim mrličem. — Več sto deklet in fantov je zgorelo. OBISKI NA BALKANSKIH DVORIH. Carigrad, 29. marca. Včeraj popoldne se je bolgarska kraljeva dvojica odpeljala iz Carigrada. Na kolodvor je došel sultan s prestolonaslednikom, več ministrov, poslancev in bolgarska naselbina. Beligrad, 29. marca. Sultanov obisk v Belem-gradu in Sofiji je sedaj sklenjena stvar. Sultan se pripelje na svoji jahti 6. maja v Varno, pride 19. v Sofijo in 24. v Beligrad. Govori se tudi o možnosti sestanka med ruskim carjem in sultanom. KRALJ PETER ODSTOPI? Beligrad, 29. marca. Po mestu so razširjene govorice, da kralj Peter po svojem potovanju odstopi na korist princu Aleksandru. Princ izvršuje sedaj kraljevsko oblast v Srbiji in je podpisal že več važnih dekretov. BOLGARSKO-TURŠKI DOGOVOR. Petrograd, 29. marca. Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Carigrada: Bolgarski min. predsednik Manilov je izjavil dopisniku petrograjske brzojavne agenture, da so se vršili in dobro končali dogovori s turško vlado glede 5 točk: 1. Zveza med bolgarskimi n turškimi železnicami. 2. Trgovska pogodba. 3. Ureditev mej. 4. Podaniško vprašanje in 5. Eksarhat. Glede tega se je dognalo, da ostane bolgarski eksarh na čelu bolgarski duhovščini na Turškem in v Bolgariji. NOVO ITALJANSKO MINISTERSTVO. Rim, 29. marca. Kakor javlja — »Messagero«, utegne biti bodoče ministerstvo sestavljeno sledeče: Luzzatti, predsedstvo, Di san Giuliano, zunanje zadeve, Tedesco notranje, Orlando pravosodje, Sacchi javna dela, Credaco — uk in bogočastje, Fani finance, Facta — pošto. — Znamenito je na tej listi, da bode sestavljena s pomočjo radikalcev (Sacchi, Cre-daro). ČEŠI^V KRŠCANSKO-SOCIJALNA STRANKA. Praga, 29. marca. V gledališki dvorani Narodnega doma na kralj. Vinogradih se je vršil kongres češke klerikalne stranke, na katerem se jo je sklenilo prekrstiti v »češko krščansko-socijalno stranko«. Shoda, kateri je revidiral češki klerikalni program, se je udeležilo 340 zaupnikov. ETNA ZOPET DELUJE. Catania, 29. marca. Lava teče v treh tokih v dolino. Najmočnejši tok je širok 400 m in teče proti S. Leo; oddaljen je 7 km od človeških stanovanj. Drugi teče proti Nikolisiju in je oddaljen od hiš 2 km, tretji proti Borelliju, oddaljen od hiš 3 km. Ta je že uničil nekaj poslopij in vinogradov. Ognjenik bljuva kamenje in gosti pepel pada na okolico. FINSKI ZAKONI V RUSKI DUML — KONEC finske samostalnosti, Petrograd, 29. marca. Ruska duma bode v kratkem začela obravnavati takozvano finsko predlogo. Najvažnejše točke so sledeče: udeležba Finske na drž. izdatkih, armada, kompetenca sodišč, svoboda shodov in društev, denar, pošta in brzojav, železnice, pravice inozemcev. Finski deželni zbor voli v ruski državni svet 1, v dumo 5 zastopnikov, ki pa morajo biti vešči ruskega jezika. odlikovanja. Budimpešta, 29. marca. Cesar je podelil ministroma Haerdtlu in Stiirgkhu red železne krone prvega razreda, Pop je pa dobil čast tajnega svetnika. Črne osepnice v pragi. Praga, 29. marca. Črne osepnice, katere je zanesel v Prago neki ruski trgovec, se sedaj čudno širijo. Mati in sestra zdravnika dr. Liebena ste jih tudi dobili in so ju spravili v izolirano barako. nesreča na vojni ladji. Manilla, 29. marca. Na amerikanski križarki »Charleston« se je razletel top pri strelnih vajah in je ubil in ranil 8 vojakov. Književnost. a Vaclav Beneš - Trebinsky. Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Prevel I. H. Zormanov. Slovanska knjižnica 173—180. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gaberšček. — Cena broširani knjigi K 3'fJ0 s poštnino 20 vin. več. — Ravnokar je izšlo to lepo delo znamenitega češkega pisatelja v slov. prevodu. Dejanje se vrši v dobi podjarmljenja polabskih Slovanov. Glavno ulogo igra Draguška, hči češkega grofa Prem^sla, ki se je poročila z danskim kraljem Valdomarjem. Dasi je imela proti sebi vse danske plemiče, se ji je posrečilo osvojiti si vsa srca. Vse jo je ljubilo in Danci so prekrstili ime te svoje kraljice slovanske krvi v Dagmar. Mnogo zanimivega najde pisatelj in mnogo lepih in bridkih epizod iz zgodovine slovanskega plemena, polabskih Slovanov je popisanih v tej knjigi. Knjiga bo gotovo vsakomur dobro došla, zato jo pa tudi prav toplo priporočamo. a Guy de Maupassant: Novele. Prevel Pa-stuškin. Tiskala ;n založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. Cena K 3"— po pošti K 3'20. Francoski pisatelj Guy de Maupassant je že nekoliko znan slovenskemu občinstvu in ta knjiga vsebuje že drugo izbirko njegovih novel in črtic. (Prvo je prestavil dr. Ivo Šorli.) Maupassant se odlikuje po svojih kratkih, po večini satirično bar-vanih črticah in humorja polnih novelah. Pastu-skinova zbirka šteje 23 prav srečno izbranih novel Maupasšanta, tega najizrazitejšega zastopnika francoske pripovedne literature mlajše ma- terijalistične smeri. Zato pa priporočamo prav toplo vsem to novo knjigo v prikladni žepni obliki. a Književnost. Pred kratkim je izšla v Hribarjevi tiskarni v Ljubljani zbirka šaljivih črtic iz marnberške starodavnosti pod naslovom Janko Osojnik »Šaljivec iz Podravja". Knjiga je namenjena v prvi vrsti štajerskemu in koroškemu obmejnemu slovenskemu ljudstvu. Izmed 17 črtic jih je 8 že znanih našim čitateljem, ker so izšle lani kot podlistek v »Narodnem Listu" nekaj jih je objavila tudi „Sloga". Knjižica bo povzdignila v marsikaterem priprostem čitatelju narodno zavest na oni način, ki je našemu ljudstvu najbolj pristopen. Poroča se nam o velikih uspehih, ki jih je dosegla kujižica kar v prvih tednih na Koroškem in v Podravju, zlasti na Pohorju, kjer je je razpečal »Mariborski Sokol" že 600 iztisov. Društvo dobiva dan za dnevom nova naročila. Priporočamo knjigo tembolj, ker jo je založil pisatelj V korist „Sokolskemu domu" v Mariboru. Pri »Mariborskem Sokolu" se dobiva knjiga po 1 K, po pošti po 1 K 10 vin. Po svetu. v Najdena blagajna. V Wilhelmshavenu je ukradel neki tesar blagajno s torpedovke v vrednosti 23.000 mark in ko so ga zaprli, je r^kel, da je blagajno pogreznil v pristanišču. Sedaj pa javljajo, da je tat policijo nalagal. Blagajno so namreč našli v tesarjevem stanovanju; manjkalo je samo 2000 mark. v 12 000 bal pavole je zgorelo v Liverpoolu. Škoda na pogorelem skladišču se ceni na 600.000 mark. v Literarna tatvina. V Nurnbergu je nekdo ukradel iz ..Germanskega muzeja" dragoceno kn jigo ,.Des Todes Dantz", ki je izšla leta 1489 v Lii-becka na mali četrrinski obliki, 3*6 listov 729 lesorezi. O tatu ni sledu tako da je ta knjiga, ed;aa svoje vrste, izg bi jena. a Osvojenje zraka. Prusko vojno ministerstvo je dovolilo za zrakoplovljenje v avgustu, ki se bode vršilo eden teden med Berlinom in Johinis-thalom dve darili po 9000 mark. Tekme se smejo udeležiti samo Nemci s stroji, ki so bili na Nemškem napravljeni. Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, * izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovar\ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mKndkom, iz zagrebške tovarne. >1 IMkMLT. Tmrallki inuakL a Knežji tat. Knez Boris Volkonski v Petrogradu je ogoljufal dve dobrodelni društvi, ki jih je sam ustanovil, za večino milodarov. Ker je živel zelo potratno, so prišli tatvinam hitro na sled. Sedaj se rusko plemstvo zelo čudi in razburja, kot bi ne bilo samo ravno tako. a Haremske dame in evnuhi, ki jih na Dunaju kaže neki impresario kot spomine na nek-dajno sultanovo slavo, morda harema nikoli videle niso. Policija je eno že razkrinkala; pokazalo se je, da je Berlinka. Ker drugim ženskam^in evnuhom tudi ne verjamejo, bode turški konzul pregledal vse potne liste. Najbrže pa niso ne one ue ti pristni. v Dragocene slike uničene. Iz Pariza javljajo, da je nekdo v umetniški palači na elizejskih poljih, kjer je bila otvorjena pomladna razstava, razreza] dvanajst dragocenih slik. Sumijo enega nastavi jenca zavoda. v Na mirovni kongres v Štokholm pride tudi grof Lev Tolstoj. Kongres bo meseca avgusta. v Originalna kazen. Pred sodnikom v San Francisco je stal nedavno vagabund zaradi nekega prestopka. Vagabund je prišel v kolikor mogoče nesnažnem stanju. Sodnik ga je obsodil na — 90 kopelj. v Bombo so našli v čakalnici na kolodvoru v Dun. Novem mestu. Zavita je bila v kavčuk. Oddali so jo v municijsko tovarno v WOlIersdorfu, da se preišče, je-li bomba erarična. v Na begu ustreljen. Vojak Barnabaš Valyi je nedavno že v četrtič pobegnil od svojega polka. Tokrat je vzel tudi puško s seboj. Potoval je najprej le ponoči, po dnevu se je skrival. Nedavno pa je v noči naletel na orožnika. Rešiti se je skušal z begom. Ker je orožnik bežal za Djim, se je vojak obrnil in streljal nanj, a ni zadel. Nato ga je orožnik ustrelil v srce. v Dvesto kamenčkov v želodcu so našli v Trentu pri nekem zblaznelem delaven iz Pergine. On je baje bil krščanskosocialno organiziran in je hotel — udan v božjo voljo — dopolniti slabo mezdo s tako hrano, ki bi vsaj za dalje časa zalegla. v Roparski napad na grajčino. Od ruske meje javljajo, da je napadlo 20 roparjev grad Doma-nirvica. Ustrelili so dva stražnika, nato pa udrli v grad, ubili v boju posestnikovo sestro in njenega nečaka, na to so pa še vse oropali, kar so le koli mogli.1 v Carnegie se je spokoril. Milijardar Andrev Carnegie je v govoril v Los Angeles (Kalifornija) zelo plamteče in prepričevalno, pri čemur je pov-darial, da so trusti zelo škodljiva iznajdba za narodno gospodarstvo. Tudi proti borzi in špekulantom se je obrnil. Zatrjeval je, da bode skoro prišel čas, ko nikdo ne bode več smatral članov — fondne borze za trgovce. V bližnji bodočnosti se baje ne bo več vprašalo, koliko kdo zaslnži, ampak kako si to pridobi kar ima. v Blaznik na vlaku. Na ekspresnem vlaku Bal-timore-Ohio je ustrelil neki zblazneli pijanec kon-dukterja in strojevodjo in nato je ugrožaval še potnike, ki se niso upali ganiti z mesta. Blaznik je seveda postal gospodar vlaka, in je ostal tako dolgo, dokler ga niso železničarji ustrelili na eni prihodnjih postaj. Znati /V treba Pekatete pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur dišale. Navodila daje kuharska knjiga, ki jo razpošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici vsakomur zastonj. Obrambni vestnik. Za obrambni sklad družbe sv. Ciriia in Me toda so se nadalje zavezali plačati 200 K sledeči p. n. gg.: 633. Antonija Kompare v Trstu; 634. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerk lje-Čatež; 635. Moška podružnica družbe sv. Ci rila in Metoda v Gorici (kamen I. družabnega večera moške" podrnžnice v Gorici) plačala 200 kron; 636. Ignacij Fludernik, profesor na srbski realki, Sarajevo; 637. do 641. Koroški učitelji (pet kamnov); 642. Omizje pri Roži (dr. Tavčarjev večer) plač?lo 200 K; 634. Fran Babič, trgovec v Ljubljani (plačal 60 K); 644. Neimenovani iz Ljubljane; 645. Posojilnica v Trebnjem (plačala 200 K); 646. Čitalnica v Ipavi (plačala 200 kron); 657. Slovenski visokošolci v Pragi (prvi obrok plačali v znesku 100 K). Ko mene več ne bo ... Šesterim zavarovancem na življenje s skupno svoto 6000 K družbi sv. Cirila in Metoda v korist pridružila sta se zopet dva rodoljuba ga. E. in g. dr. P. vsak s svoto 500 K. Prva češka zavarovalnica v Trstu je poslala ti polici po želji zavarovancev naravnost naši družbi. Hvala iskrena! a Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za kozjanski okraj ima občni zbor za tekoče leto v nedeljo, dne 3. aprila t. 1. v Kozjem v gostilni g. Gučeka ob 5. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. poročila načelnika, tajnika in blagajnika o poslovanju v pretočenem letu, 2. volitev novega odbora in delegata, 3. slučajnosti. a Slovenski delavec družbi sv. Cirila in Metoda piše takole: Prosim, blagovolite sprejeti dva zavitka zDamk iz različnih držav, katere sem pretekle mesece nabral v korist naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Strašno vest so mi prinesli listi „Glas Naroda" in „Soča'1, kako brutalno streže „Slovenec" (škofovo glasilo) po naši družbi, da bi jo zatrl in uničil. Po tolikih letih naj se to zgodi? — Ne sme propasti, dokler naš narod živi! Tukaj smo v tnjini, za svoj narod skoraj izgubljeni, v rojstni zemlji pa mora ostati Slovenec gospodar! — Nismo gospodje, delavci smo, po tovarnah in rudokopih si služimo svoj kruh — ni ga pa med nami rojaka, da bi rekel: Družba sv. Cirila in Metoda je brez pomena!" Naj sovražnik še tako pritiska na nas, junaška srca vrlih Slovencev se bodo unemala v ljubezni do matere zemlje slovenske. Mal položi dar domu na altar! V slogi je moč! — Voščim vsej družbi veselih velikonočnih praznikov in vedno. večjega sočutja vrlim rodoljubom in darovalcem Ciril-Metodove družbe. a Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda pošiljajo družbini prijatelji iz Pnlja kot odgovor na gotovi nekvalificirani napad en kamen v znesku 200 K pod geslom: „Rudeča marela v Pulju" prispeva en kamen s pristavkom: „Bog živi Slovence, vesele — pod okriljem rudeče marele!" Dober tek je dobra stvar. Zanemarjaj je nikdr! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš Najboljši želodčni likčr! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Našlo aročila: liter K 2-40. i) n 4»0. .Florlan*. Ljubljana. Svaulo pred ponaredbami! 34 Trgovski sotrudnik se sprejme takoj v trerovini mešanega blaga L. Kuharic, Ormož. Ponudbe naj pošljejo le boljše moči. 222 3-1 Učenca za prodajalno z mešanim blagom in deželnimi pridelki, s primerno šolsko izobrazbo sprejmeta Norbert Zanier & sin, Sv. Peter, Savinska dolina. 221 3-1 Nova vila m hiša z vrtom in uta za kopelj ob Savinji. 7 minut od Celja se za 13.000 in 7000 kron proda. Naslov: F. Dolinar, Celje. 218 3-2 Edini narodni klepar v Celjn Anion I ost Sa vinska ulica št. 4 prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela ln popravila ter se slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje priporoča v mnogo* brojna naročila. 15» 7-5 Ako se hotfeš poučiti o rerkvenih pristojbinah = ali stolnim = Loterijske številke. dne 26. marca 1910: 44. 47, 90, 69. 37 Trst, Line, 31. 27, 19, 49, £3. kupi si v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju ali v nekaterih knjigarnah brošurico z zgornjim naslovom, ki stane 30 vin., s poštnino 40 vin. 181 3-2 Adolf Bursik Čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal « modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obute«. Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornlea za sukno v Humpolcu na Čečkem. Vzorci franko. 96