^NajTežji slovenski dnevnici v Združenih državah i Velja z* w leto • $6.00 Za. pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 i a j NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 290. - - *TEV. 290. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3. 1879. _NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 12, 1922. — TOREK, 12. DECEMBRA,19?2 TELEFON: CORTLANDT 2876. HARDING JE ZAGOVORNIK PROHIBiCIJE Predsednik Harding bo naprosil governerje vseh držav, naj pripomorejo k popolnemu osušenju Združenih dr* »v. — Suhaci upajo na boljše čase. — Harding je govoril brez avtoritete. — Izjava suhača Wheelerja. Washington, I). (\. 11. decembra. — Prsedsecbiik Harding Ih> kmalu izdal jx»ziv na governerje vseh držav, naj se sest a noj o z njim na konferenci v Washingtonu, na kateri liof-e razpravljati z njimi glede dejanskega izve-denja prohibiHjske postave. ti. «la je dal tn« 1 i vrhovni ekseku-tivni uradnik (ležt-le izraza temu VVheller je izjavil nadalje, da bo bližajoča n*4 konferenca gover-n^rjev v veliki meri pripomogla k uveljavljenju reda in postave ter dostavil: — Sest in štirideset držav je uveljavilo državna prohibicijske po»tave. Državne vlade imajo Isto odgovornost gl**de u ve! javi jen ja, ONcmnajst^jra amendmenta kot zvezna vlada. Več kot sto krajevnih in državnih uradnikov imamo na enega zveznega uradnika, ko- VOLUME XXX, — USTNIK XXX. V ZNAMENJU *4MORALE". prohibieijsko postavo. NOVA METLA V CARIGRADU. Prohibieij»kt komisar Ilavne* je objavil, da bo izdano tozadevno jHivabilo v teku par dni. Suhaiki v.nUtelji izjavljajo, da ^^'»oženju pomefija ta poziv trden sklep llardtrijrove administracije, da >«teinnajstega amendmenta. Soglasno z vtMlitr-lji. ki *o v tesnih stikih i ad in i imt radijskimi krogi, obstaja načrt predsed-nika v tem, da se bo direktno o-brnil na governerje s prošnjo, naj izvedejo postavo in indirekt-no s tem tudi na olit'iriNlvo k.»t tako. V zakoriodajalnih krofih je ppeeej zanimanja 2a ta korak J'1' "aloga j«? izvesti Bt-Uprosno predsednika, ki je brez vsake pri-iin re v zgodovini Združenih držav. oprav daje postava posamez-n m iIrž.i vam konkurentno avtori-' teto pri izvedenju Volsteadove Lausanne, Švica. 11. decembra, j-.ntavp, Nt» siihattki voditelji da- Mustafa Kernal paša je sklenil, da nes vendar izjavili, da ni niti v f se ne sme izpremeniti Carigrada jtostavi, niti v ustavi nobene toč- v nekak mednarodni Reno ter iz-ke. ki bi dajala predsedniku a v- javlja vsled tega, da ne smejo toriteto, da informira governerje motiti miru haremov kristijani, ki I posameznih držav glede njih doli- sicer izjavljajo z jezikom, da so nosti. monogamist i, a kljub temu omalo- f Kot se glasi, da je namen eele- važujejo svoje zaobljube s pomoč-ga posvetovanja obrniti pozornost ter si jemljejo vedno no- governerjev na dejstvo, da nima ve žene- narod na razpolago zadostnih Ismid paša, načelnik turške de-ageneij za iz ved en je prohibicije legaeije na tukajšnji konferenci in da kršijo države postavo s tem, je izjavil, da ne bo noben turški da dajejo potuho kršilcem prohi- uradnik poročil ali razporočil na bieijskih postav. turških tleh inozemeev in da mo- Komisar Ilavnes je rekel, da ni rajo slednji vse svoje zakonske imela prohibicijska postava nik- težave uravnati izven turškega dar namena, da bi bila zvezna ozemlja. vlada edina agencija za uveljav- —- ljenje postave. Rekel je nadalje. da m obeta najboljših uspehov od NANSEN JE DOBIL N0BL0V0 konference, katero bo kmalu skli- NAGRADO, ca I predsednik. - W ayne Wheeler. znani prohibi- Kristijani j a, Norveška 11 dec cijski general, ki terorizira kon- Noblova mirovna nagrada je bila greš, je izjavil, da bo imela pred- izročena slavnemu raziskovalcu, sednikova proklamaeija glede dr. Fridtjof Nansenu. Cerimonija ti vel javi jen ja prohibicije "zelo se je završila v inštitutu Nobla, v zdravilen učinek na javne urad-j navzočnosti kralja Haakona, pre-nike ter na prijatelje postave in stolonaslednika, ministr. predsed-reda". nika ter članov kabineta. Xagra- — Večina ljudi se je vedno za- da je bila posledica neumornega vzemala za postavo in red, — je dela v prilog stradajočim masam izjavil. — Razveseljivo pa je ču-' v Rusiji. CELO MESTO MOU ZA ZDRAVNIKA Znan je kot dobroGelnik in več kot sedem tisoč otrokom je pomagal priti na svet — Pravi Samaritan. Lansko leto se je mudila v Angl iji Editha Day, ki jo vidite na sliki. Ona je >ena nekega newyorškega gledališkega ravnatelja. ; A* Londonu je nastopala na odru zaeno s Patom Somersetom, j znanim angleškim i-rralcem. Dobila je otroka, kateremu je ba- r je Somerset oče. Xjo so oblasti spustila v Ameriko, dočim je proti Somerset u uvedeno sodnijsko postopanje, da se de- I portira. RUPPRECHT NOČE. {NEVAREN RAZDOR MED POSTATI KRAU FRANCIJO IN ANGLIJO Izjavil je, da noče dinastija Konferenca ministr. pred-Wittelsbachcr^ev razkosa- sednikov je bila odgodena ti Nemčije. — Bavarski fa- i za osen. dni. — Angleži od-šisti na delu. ločno proti zaseden ju Ruh- ra. Monakovo, Bavarska, 9. dec. — Princ Ruppreeht, ki velja še da- j London, Anglija, 11. dec. — ne.s med lojalnim bavarskim na- Kot se je izvedelo danes, je bilo rodom kot ''kralj", je zadal mo- .sklenjeno oilgoditi konferenco narhLstičnemu gibanju na Bavar- ministrskih predsednikov za osem skem težak udarec, ko je izjavil dni, da se na ta način prepreči voditeljem stranke rojalistov, da očiten razdor med Anglijo in Fran se noče vdeležiti nobenega načr- cijo, ki se tiče nemškega repara- ta. nobene zarote, koje-jaamen bi cijskega vprašanja, bil postaviti ga zopet na prestol. Francoski ministrski predsed- — Zgodovina ne sme nikdar nik Poineare je preživel celo do- poročati, da je kraljevska hiša poldne v svojem hotelu, ker nima WitteLsbachov kedaj pripomogla nobenega (Vugega opravka kot k razkosanju in uničenju Nem- čakati na izid angleške kabinetne čije, —je izjavil princ Ruppreeht seje. Tudi politični položaj v včeraj zvečer. Dostavil, je naslednje : — Vsak poskus, da se v seda Franciji povzroča ministrskemu predsedniku velike skrbi. Ta po-položaj ima precej opravka z od- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom Bftio banko izvršujejo sanaaljiyo, hitro in po ****** ▼fanti m Ml* JifoiUTlJa: BaspoHlJa na »dnj« po»te In lsplaCoJ« "Kr. poStaJ Čekovni orad in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba. Beograda. Kranja, Celju. Mi-rlboru. Dubrovnika. Splitu. Sarajevu ali dragod. kjer je paft sa hitro teplaaio naj ugodne j«. 300 kron ____ % 1.30 1,000 kron . 400 kron ____ $ 1.70 5,000 kron . 500 kron ____ % 2.10 10,000 kron . Italija In wademo osamijo: BaspoBtlJa na aadnje paite 8b hplaftij« "Jadranska Opatiji In Sadra. ... $ 3.90 ... $19.00 ... $37.00 banka" ▼ Trato, 50 lir 100 lir 300 lir $ 3.00 $ 5.70 $16.20 500 lir 100C lir $26.50 $52.00 aH Ur Yrednost kronam, dinarjem In Uram sedaj nI Kalna, menja m ve&rat In DeprlUoraao; Is tega radoca nam nI mogoče podati natan&M oeoa ▼naprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poelanl denar r raka. dalarjih glejte mm je podati najbolje v York Bank I>rmiX. Money Order all pa New 8S Oortlandt Stmt Haw York,-H. T. Glavno zastopništvo Jadranske Banke. (AdV njem času in sedanjih razmerah loČMim stališčem, katero je zavzel nanovo ustanovi bavarsko kra- včeraj, potem ko je pokazal te-ljestvo, l>i ne mogel pomenjati kom sobotne seje nekoliko bolj nič drugega kot razpaoslanska zbornica ni znano, če izvirajo iz srca ali za bistvenega pomena. Francoski če so le posledica politične kon- ministrski predsednik je nato za-stelacije. * vzel svoje prvotno stališče. - - Belgijska delegacija si je danes zopet prizadevala najti sred-OTVORITEV VELIKE BADIJ-,njo pot, ki bi dala Franciji to, SKE POSTAJE V HONDURAS, kar zahteva, a ob istem času pre- ---.^prečila kaznilne vojaške odredbe, Washington, D. C., 11. dec. — katere zahteva Francija. Danes je bila otvorjena brezžična I Bonar Low je baje informiral brzojavna zveza meti "Washing- .Poincareja, da se obrača angle-tonom in južno-ameriškimi repu- ško javno mnenje v pretežni ve-blikami. Prva sta se pozdravila 1 čini proti vojaških odredbam iia-jredsednik Harding in predsednik pram Nemčiji in da ne more vsled republike Honduras, — Lonez. tega ajigl. vlara-cembra. Štabi bodo ostali deset !Abraham Beeker bo danes nasto-nadaljnih dni, nakar se bodo u-' preio so našh Pred kratki»» v neki oblasti prevzele ' vrhovno oblast jami na 149' cesti in Southern nad ozemljem. Vang-Ceng-Ting. Boulevardu v kitajski minister za zunanje zade- Pomožni okr. pravdnik Cohn ve, ki je prevzel ozemlje od Ja- uPa- bo zavrSen proces z re- poncev, je rekel, da ne pričakuje kordno naglico. Pripravljen je na- nikakih sitnogti in nikakejra vzne- stopiti še danes ter ne domneva. mirjenja od banditov. Izja\il je. da je edina nevarnost, ki preti provinci. veternjaškl japonski element, ki ni nikomur odgovoren in ki je ostal v deželi. da bi trajala cela obravnava več kot tri dni. Država ima dvajset do trideset prič. Čeprav bodo skušali zagovorniki Beekerja doseči odgodenje mi uradniki. Minister Vang je v svojih po- obravnave, je več kot vrjetno. da govorih s poročevalcitvečkrat iz- bo sddnik Gibbs odredil takojšnjo javil, da ne razume, zakaj ni do- obravnavo ter odklonil vse proti-spelo orožje, katero so obljubili predloge. Japonci za policijsko silo. Beekerja je včeraj preiskal dr. Rekel je. da noče sicer obtožiti Menas Gregory, načelnik psiho-japonskih oblasti dvostočnosti, r patičnega oddelka*Iiellevue bolni-kljub temu trdil. da obstajajo ce, na poziv države. Dr. Gregorv gotovi oeo. GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) Iz Slovenije. V škofjeloški okolici j srčni so izrekli kratko sodbo: Sa ao veliko sadja nakupsii trgovci iz j momorilec; z a zid ž njim, brez zvo- ! češkoslovaške republike. Owned and Pufcliancd by Slovel Pob^f CompMy Deset ^ FRANK SAKSER, President LOUIS BENEDIK, Trea»urer i je za enkrat določeno za prog© 1 .jut o mer—Ormož. Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "G t_ A S NARODA" • ^Voice of the People) Isiued Every Day Except Sundays and Holidays. I* Zgornje Polskave. inenja, brez eerkvenejra pokopa' Vse prošnje in solze osivelega star-čka-oceta, vse izjave pristojnih oblasti. zdravniška izpričevala, proš nje in prizadevanja Sokola in drugih društev so bila zaman. Tik pred pokopom je sicer prispelo do- j Ena sama tiskarska pomota včasih ves zmisel pokvari. Tako naprimer čitara v Ameri- i kanskem Slovencu, da je v Nemčiji zopet prenehalo izhajati 283 i častnikov. ilugoslnuauBka Ustanovljena 1. 1898 KatoL lunula Inkorporirana !. 190 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ...... ... »7.00; in Canado . ................. $6.00 za pol leta ................ .. »3.50 Za pol leta ...... ................. »3.00 Za inozemstvo za celo leto .... .. »7-00 Za tetrt let* ..... ................. $1.50 za pol leta ................ .. »3.50 I'rcd kratkim smo si ustanoviti! voljenje iz l jubi jane: toda župnik tukaj družbo, ki naj skrbi za r-da-Me." d" mJlh vernih" xn * Kaplje. v črnordečih čepicah moral Kaplja, ki na šipo udarja. Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement. - — ' ■ ' ----- — ---—-- 'Glas Naroda" Izhaja vsak nth IC JIUJIIUC » /I^VI M | » prepotrebno costo zahte- na spoved" na Kožance, kapla , »d 35 do -10 let. Pa vse za- iIia P" sta bila oba na ^Uernji" br<-I jx^lp.fa in osebnosti po Money Order. IKrl »irt-memb-, tu«li |»rej.4n]e bivaJIW«- naznani. dan izvitmii nedelj in praznikov. Denar naj f*e bliii kr.J.-i naročnikov, prosimo, da se nam 0(p>0r0V0 sejo družbe da hitreje najdemomaslovnika. "GLAS N A 9 O D A*' S2 Ccrtiandt Street', Borough cf Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 s kapljami s«* pogovarja: "Le potihem, mirno, ne tolčite, »ra pokopa se je približala. Tedajlda otfok v ne zbudite! je v .srcih naših Sokolov -n Sofco- Revni so m Bebo|fijeni. vzplamtel žar pra\ e j, . - - , . , . ,, , ,. , . n . 1 . laeni, stari, komaj da rojeni, katere-' bratske ljubezni Sckcli sar.u soj^., . , . ,. se je udeležil tudi poslan?«.- Mrmo-|*v°jeg« mrtvega brata spravili na1 . man. Gradile se sicer razne druge ceste, ki so veliko manj pr-ireb- «»e n*> priob«'ujt-jo. Denar naj blagovoli po- j Ue. le naŠa cesta ne. ?atO SlllO 5>k:i- i 1 ,c MS>oko Tiho, mirno, padajmo na polje in jim tiho v sanje oznanujmo, rTRADEsf^l^tN^ i;., mm cvnii m>d- i mrtvaški oder. sami ga praznino ija. Obljubil nam je w. poa- VJ1(ln;„ w v i. i.m ■ strici nam je enako po zastopniku itel »ekn3 storrti braTa kl »erenta Grilcu obljubil srroj- po-j kratkem Času počival sr-di cv ,- i,'.,..L-.. ... vencev, ki «o mu iih sp BLAZNI FAŠIZEM moe. Knako se je izrekel za naš r« načrt mariborski okrajni za?top vencev, Ki so mu |spretne roke Sokolic, ob krsti pa[Deea slišala je, trdno spala, Na ziroraj omenjeni odborov! seji j** postavila častna straža krep-f blaženo se v sanjah je smejala • ■ kih Sokolov. Tudi sedaj, ko se je, * * * j družbe je bil sklenjen obhod novejKiri >okolov • ceste, ki se je izvršil dne 12. okt »»ližala uia pokopa, niso ^ok. li po-, - - ... . .. „ , a. i.i vi-^ oilbor v'misljali. Sklenili so. da izvrše po- lta cl<»v<'k O poceiliainu ltalliansklil iasistov VI Obhoda se miutz.i Aes ouoor j . .. . . 1 1 f .i , • • zastopnikom oljnega zasiopalkop sami. Z njnm se .>e podala A < ('"1 Založnikom. Nujna potreba ce^te'p^d mrtvašnico množina ob.an |je"l)ila soulasno usotovljena. Vi- stva, med katero smo opazili vsa deli smo, koliko lesa.je ob eesti in'uradnike okrajnega glavarstva z;ne poznaš. MMlaiijfiii času, k<» so prišli na krmilo t«*r ol lo Italijo. mora prijeti za glavo. Kaj )♦• pravzaprav iia «*<-li stvari' Prijatelj, ti poznaš dosti ljudi, pa ne veruješ vsakemu, katerega i poznaš. Veruješ pa v marsikoga, ki ga Glavni odborniki. Predsednik* RUDOLP PERDAN. S>33 E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BAL. A NT. Box 10« Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BKOZ1CH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih Knrtnin: JOHN MOVERN. 413 — 12tk Ava Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. V. GRAHEK. M> M Oblo Street. N. 8.. Plttabur*h. r«. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŽNIK. Room tO« BakeweU Bids.. Streets. Pittsburgh. Pa_ MOHOH MLADIC. 133« W. 18 Street. Chicago. 11L FRANK SKRABEC. 4821 Washington Street. Denver. eor. Diamond and Grant Colo. Porotni odbor. LEONARD BLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGuR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN P1RC. 780 Lor.don Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STKRLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEL.ARC. 53S Market t. "Waukegan. 111. JednoUno uradno glasilo: "Giaa Naroda*«. d i zve ^ Ali j<' to moiropp globoka zasnovana zarota pO lizor-jkako ta gnije, ker se ga ne mor«;trajnim glavarjem t-r mnogo * II M.irrliiavelli ja, ki ji' komlrnziral V svoji knjigi "U spraviti naprej. Kraji ob projek-j drugih odličnih o,eb. Sokolom se; Ne samo nezvestoba, tu Priori,,, - I.lnstit ntsko .Iih. tedanjih itali jallskiJl trilio- tirani cesti pa so bogati tudi na le ,»r.dn«.!. tudi bran,-stoha tj ,ahkf> Z(]rohi sn.e 1 1 a .i rudninah in tu se dobi lep mar-; Pogreb bre* duhovnika, a ven- * ^ * L',V- - " ' ~ mor. Z dograditvijo te ee^te bi/lar veličasten in globoko učinku 1 fh» Iiriniu. da lillo kaj takega mogoče. bth) vso plujsko poue oti Bi-!.ir'č. Pevski zhor zapeje pretresi jI- i Trdna volja vse pomapa. Si ilauja Italija fii Italija ^lcdicejccv, Borgijev iti striee do Maribora "odprto prome- vo /al«.stinko, visoko dvignejo So | Ce je kdo bolan, pa si trdno »Inmili. ki so stolet ja in Stoletja oneeaš«"ali ime r-loveka ill xu. J)a bi bila nova eesta tudi ve-j koli Z venci pokrito krsto in spre- j domišl juje, da ni bolan, mahoma r|..v«-k«"'a dostojanstva, par J»a Itallia strahopetcev ill likeaa strategienega pomena, ni vod se jame pomik niti proti odpr- ozdravi. liialoJikoM liih duliov, koiih -lav.ii in najbolj prosluli pred- treba še posebej poudarjati, ker temu »|.,.bu ^ob Sliši se sa , Pojavili so se eelo zdravniki, ki . t,' , • , ' 1. ,rie to preoeit na resnica. Ljudstvo »no obupen j.;k matere. (JO .crsti s pomočjo domišljije zdravijo -tavit«- i i«- iM.nnirh (laonele d Aiimizio, o katerem se - 1 J i-m«»L-ii.. ^..t-rJi 7Mv™ ni?b * -i i > a .1 i ... . - - se potrebe ceste zaveda v polni 1 Koi |)(l cesta 1Z Bojtine v Zg »i duhevnika, ki bi blagoslavljal i patriotične lastnosti — da se ga Tn stvari tlkaJoCe b« uradnih tadev kakor tudi denarna poflllJatTa naj se poSOJaJo na Kla,vn»-Ba. tajnika. Vse prltoibe naj i>o811]a na pred-aednlka porotnega cwlbora. Prošnje za sprejem novih članoT in bolniška ■plCevala naj ee poSilja na vrhe^vnepa. adravnlka. Jugodlovanaka KatoliSka Jednota m priporoma vsem Jugoslovanom *a obilen pristop. Kdor *eti postati flan te organizacije, naj se zffla?l tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druSt^v me pa obrnite na grl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanerr: i 8 člani ali članicami. nj«k krajevne policije. Ptlskavo č:mpreje dograjena. to zemljo, a počivaj kljub temu včasih preveč nacuka. sladko. Ta naša, jugoslovanska j Hoteč se iznebiti te nadloge, je zemlja, v kateri bo.Š počival, je do- šel h takemu zdravniku. In zdrav-l^jj volj blagoslovljena z našo krvjo, nik mu je enostavno rekel: Ko Iz vrst teh tatov >e je ustvarila častno stražo, koje na-1 a ,j« varovati krajevne banke. Iz Zgornje Radgone, v i; L-^.lii Tidol Ir-ii tnlrt^o-a ? Mesne cene so pri nas na ]i R, aj ;m<1 ' . . . v stoninii kakor nekdai Skrai-i čas in tv,,i ?rob ni niai'l svet od onih bo vaša mera polna, začnite go- <)>no\ lia lihga je mo^e zdrava, kajti ze v starih -ca- ^bU dfLTes^i po^nl od oni strank kjer počivajo drugi I voriti: Ja/ nisem pijan, iaz nisem >o imele avstrijske oblasti navado imenovati lovskim lor k- ^ lf> vprašanje.uredil. T.ik ^ra? nam bil v življenju, drag pijan ■ajem nejjoh«»ljšljive lovske tatove. lt(lhor sicer obstoji, seveda ie na'm nepozaben nam ostane-« ved-j To -e ysc lepQ in po5teno< _ je To ]»a so bili !«• izolirani slučaji, katerih ni mogoče papirju. Enako je s cenami dru- 110 '* T^ko padajo grude na krsto.I Zvrnil rojak. — Toda meni v ta-II.I I iali s tenu kar se dotraja sedaj v Italiji. gih živil Prebivalstvo opa^a, da, Starosta se obrne proti občinstvu, kem shl-ajll na;prej ;ezik 0(lp0_ v. I- i • i l 'i -nr-im^r rir.i^ru^^la ret-^, -j, se 1UU Zahvaljuje /a OgrOmilO U(lc , Mussolmi. linnisirski ]>reds<'dmk-samozvauee, .je se-?1,u'1 na P'imer «.iospo,\oju; da bi bilo najboljše, ee bi zatrli vse Aeinee v oezell ter Iia mteres prehivaistva. svetlobo na pogrebee. Drobna ve-! ^ ta način za» varoval i "individualnost" češkega naroda. Most ki nas veže z avstnisko '"criia rosa pada lia zemljo ter bla bor, ki • i i .-» i ••» i i • i • i • ir_________ " ___1 _ _ J i ..i- ... . «• i-___; u..:-.. i..... Tew Yorku se je osnoval od-pobira za jugoslovanske Pi akt ik kot se jih hoče poslužiti sedaj dr. Kramar, republiko, j*, sieer na ponovne poslavlja zemljo, ki naj krije bra- j reveže, oziroma za našo siročad. -M sr 1 osluževali že preje avstrijski mogotci, ffengermaili kritiko zaflikan, pa ie v tako sla- ta» v hliinji cerkvi se oglasi večer-j Slovenci imajo v tem oziru doni kajzer Viljem, pr«>ti katerim se je boril dr. Kramar še hem stanju, da se kar trese, četudi »j_/vou- Je blagoslov in zvonenje.l bre izkušnje, v on,i, časih/ko je obstajal avstrijski parlament. igre samokolniea preko njega Naj- JHio m ,lo!,oko zanmljeno se( I>,.le«lnost i bila L nikdar čednost javnih mpž inl!^ bl ^ ^^ donfa' I ^ - ^-ar, ki se je pri- . v . v . v . Ln da se na drucrem mestu zgradi »juoezen. kjc si uoma. pomikašev, m tudi v sedanjem slu«*aju, namreč v slučaju!l)rimerneiši in bohši črški-ua fašizma, postaja vedno bolj jasno, da je stari rek Stražarniea ob mostu ne spada Carinski uradnik pred sodiščem. na državnr. mejo. Ponovno smo poročali, da je tista koliba nepri-jinerna za stražarnieo in v Nekaj nadaljnih podrobnosti o fašistih. Iz Rima poročajo: — Sedaj, ko fašistov. <• imenu Li- preobiliee eneržije, katero so ]>< na R.-bora. živeča v (Jenovi. s.* je svečali preje kaznilnim sestala z n.-kim >v..jim prejšnjim eijarn proti socijalistLenim listom zaročencem, ki j.* nosil kot dober in zadružnim prodajalnam. Ne- fašist pri sebi primerno zalogo kateri me.l njimi so se lotili d v o- castor olja. Ker se Lina ni hotela bojevanja, ki je bilo vedno srci- zopet spraviti z njim ter obnoviti stvo, s pomočjo katerega da člo- prejšnje zveze, jo je prisilil izpiti vek duška svojim čustvom. castor olje. Prejšnji artilerijski poročnik S takimi poeenjanji skušajo fa- Rotili je hudo ranil nekega Lonis šisti ubiti čas. dokler jih ne bodo Simonsa, Francoza, s katerim se volitve zopet pozvale na akcijo, je spoprijel v Caserti. Simons je ~~ — kritiziral naketerc izjave Mu— lini ja glede Francije. Dvoboj > Japonski reklama poročnikom je sledil. Nadaljni nikakor ne zaostaja y.;\ ameriško, strasten fašistovski dvobojevnik kakor je razvidno iz oglasil ?ieke je poročnik Igliori. ki se dvo- tokijske knjigarne, ki na sl«,lcv ■ bojeval pre.l par tedni z rimskim način pripor- ča st^-e in svoje odvetnikom Rieci-jem radi neke- knjige: ga spora, tikajočega se politike. 1. Cene so nizke kot srečke v lo- Ni hotel prenehati, ko je rapir ten ji. njegovega nasprotnika predrl '2. Knjige so elegantne kot mla- njegovo zapestje ter je bil /a d o- de pevke. voljen šele tedaj, ko je tudi on Vtisi jasni kakor kristal, ranil odvetnika na roki. Igliori. 4. Papir trden k t slonova Ko"a. ki je strasten fašist, se je pre.l ( - / vzorci s.- postopa kakor nedavnim časom dvobojeval z nekim tovarišem Mussolini ja. '.'.else je Mussolini dvobojeval s par socijalisti, katerih pa Igliori ne j knjižnici. blagom na la;I.ji, kadar je velika konkurenca. O Obilica člankov kakor v kaki pravilen. Jugoslavia irredenta, jel žepov ameriške kolektarske siroeadi, nočejo več dati. Posebno pa, ker so čitali v li-i Pred mariborskim sodiščem se;stih da je Jugoslavija pred kratilo je za?OVarjaI earinski M !kim poslala par miljonov dinar-. , . seaa' ki je bil obtožen, da je za svo . x>n„--niem zimskem času naravnost ne- :e lu.adno poslovanje prejel od J ' . . , . . . .... čleveška Slcmini ea« j - . i, c^i i bi bilo slabo, ce bi bili ti- .. J J 5 7^ra rspedieijske tvrdke 9chenker na- liijo merodajni činitelji ter žrtvu- Tatvina dr ., - jejo za stražni lokal nekaj tLsoča- ii« m j le raruliev \Tednih 60,000 nie. Prost strica, nai .Te k doticmj, . . . J - i. ' , . ,- - • 'kov, ko vendar na drugi stran« lir. plruznti v *»11 e i Cliuha. Tiai vzamie , . . . . . ° ... i. .... J . . , te 12 državne blagajne miljoni , .. , draffufie ter nai nh nese icaza.i k - u nadstropju hiše >t. 1 . . .... . manj varne stvari. za n "uu i.e>-u;,r !o da Vin« i v Tr--'anuje \ it»*z Marijan Cosolc va >na l*r<-d nedolgiin vitezu. In res, vitez je dobil na ta način vse dragulje nazaj. Videva', ie bila seveda naznanjena »polici-j Vsled neprestanega dežja so naše eeste in ulici* v talko nemarnem . . , ji. katera je po dolgem zasledova-i, . . _ . . , , , . • spi- n-la gospa v »luzbo , i - • i .'blatu. Svojca« se je vec skrbi , , , v. inju aretirala služkinjo v cerkvi - , t - . . i/kuno Uotno Karnielo < c- . . . J svecalo cestam m ulicam m ( svete«!a Antona novega. J stanju, da se človek kar vozi po po-Ggt- ;/ T..maja ua Krasu. Ne- " .................nja Radgona je lahko rekla Ljuto- ■ ';o tem sta odpotovalaI Tatvina dveh miljonov kron. meru T>r.....burg v tem oziru. zal:« riea \ Pazin. Pred odhodom( Policisti so aretirali na kolodvo- Zelo zanemarjena je glavna cesta, »•Ta zakb uiln vodnjim grizom in predal v knhmji. Stanovanje sta bivališča I\fož ima na vesti tatvi-, kla\niieo. Tu je blata kakor v ka- sti miljoni namenjeni ruskim re- v skupnem znesku 300 di-, . narjev Ovadba mu je očitala da j vezem- l a so- zal- "amenjeni zaje imel kar poseben tarif za pufanun carskim aristokratom in grade Tri priče, nastavijerici. fir-1 ljudem Vranglove sorte, me Sehenkef, so priznali, da so da-1 * * jali cariniku T. nagrade, ki so za-j (h ne more izreči. Skoraj bi morali reči, «la \ pesniških slikal na d k ril ju je jo japonski trgovci naše moderne pesn«ke. ZDRAVNIK REVEŽEV NA TISOČE JtH JE OZDRAVELO. Iz vseh delov svfta mi pišejo ljudje, ki so bili bolni, ter mi pr-.ivija. kako zelo Jim je pomagal BolRarski Krvni Čaj. To je zdravnik reveža. I.ahko se ga priprav« in je zelo po« »-ni. Če ea vzamete vrt-leija. pomaga hitro ubit« prehlad ttrr zus.'iti zoper influence., pljučnico in tlruge bolezni. Br.lguryki Želi.svni Čaj prodajajo lekar-*arj. vsepovsod, ali ir> pošti zavarovano I velik družinski zavoj za. $1.25. ali 3 sca-voje za J3.15 ali 6 zavojev za 15.25. Naslov II. H. von Selilick. President Marvel Products Commpany. 5 Marvel Building. Pittsburgh. Pa. —Adv. če diskvalificirali. Ker vrhutega Olepšefvalnoj -c niarsikaj ni bilo jasno" in «e sta se pa če/ par dni povrnila, Hi-,kron, katero je izvršil v Trbižu, j društvo, ki baje nekje živi, ba bo- ^ obtoženec zagovarjal tudi s sta našla več v stanovanju ne služ kitjje in ne draguljev vrednih 60 tifcr-č lir. Služkinja je namreč med lijuiifi odsotn>torka, jjisarni-zala. "pustivši v stanovanju vse glava obrnjena natančno na sever jškega uradnika na tukajšnjem o-uki adcne dragulje. I^ozneje se jejLeiite pop<-Inoma vodoravno in' krajnem glavarstvu. Velika beda, mladenka skesala nad čin To spite vedno » stisnjenimi pestmi.J'Jv katero je zašel ubogi zaradi svoje razvidno pisnna, ki g» je rar. Recept je torej silno enostaven in j je majhne plače, je tirala mlade-slevila na stnea, ki stanuje v Ti? ima še to prednost, da ne velja nao.jiiiča, nad vse vnetf ga za, naprudek frtu. X pismu je bilo namreč reče-1 Preizkusite ga in ko postasaete 106 j Sokolstva, naroda in države, ka-iio, tla se je skesa.« nad tem kar let stari, nam javite tof da bodo Iter i m idealom je žrtvoval mnogo ir storila; vatla si bo tudi aivije-ltudi drugi deležni te dibrote. dela in časa, y prerauo smrt. Brez- carinskih hi trgnvskih krogih. Nabavljalna zadruga državnih uradnikov. V Prevaljah se je ustanovila nabavljalna zadrug? državnih uradnikov. Za predsednika je bil izvoljen okrajni glavar Koropec. TT-radništvo pozdravlja zadrugo tembolj, ker se padanje cen tam ob avstrijski meji prav malo občuti. Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivd sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da vm zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Clmo JADRANSKE BANKE —- GLAS NARODA,-12. DEC. 1922 M a r e. (Nadaljevanje.) zaveje nad vsem njegovim domom i In t^mne peruti so se razvile nad Mare ni imela krepilnega spa- VSem njegovim domom. Dolge sen njii. Nemirno se je premetavala na ležišču, da ji je odeja zdrsnila ee so padale vsepovsod, mrzle in grozne, da ni nikoli več posvetilo k postelje na tla. Šepetala je ne- | goin^ pr«d njegov prag. razumljive besede, ustna na smeh. • -111- 1 , Man l>olec je klel in pil vino. stisnjena v bolestnem izra- ^ ^ ui- . (Oci so mu bire krvavo obrobljene, ru. /amahnila je 7. roko in jo pri ,- vi- 1 J . Jt' 1 hca udrta. Nekoc se je napravd tonila na prsi. ZarHo ji je lice. | i^oj 7nojne kapljice so ji obrosile telo,1 Hrjrerajoč^, razvnetn. K« se je zju ! t raj zbudila, je bila izmučena, »iahc volje Spomin na presanjan^ noč ji jc napravljal realnost gr-šo. na znosnejšo. Xapravljala se •• in obetala pred futoerafijt Markovo, ki je visela visoko na evieu. *Xat(ilci zaletro fjadjo, Mare! . Vse nas pomori kot ščurke! Janez je bedak, pa ne udari, sle-pee Radojevič je vstal n stola. Tudi Dolec se je dvignil. Glava mu je zlezla med ramena. Nosil jih je teni. Speti se j C morala na prste. zmf'r*j pripravljena za udarec. — da mu je gledala naravnost v lice, v žive. velike oej pod visokim čelom. "Ti moj dragee, ti sladki, edini!____" Tolkla je po njih sramota in jeza. življenje, ot»»žno in nikoli svetlo. je udarjalo po njih. da se mu je zgrbil hrbet! "Glej me starca, jvokoro!" je Poljubila je steklo. Jopič ji je tožil mož s Sinjega vrha. "Tak zdrsnil z ramen. Bele prsi ji je sein kot star jarem, ves sključen poljubilo mlado, svetlo jutro, ki »n potrt. Smrt že klepje koso, da je kipelo skozi okno v sobo in di- pokosi kot plesnivo lat. Hu- hal<. -v»-že hladilo vanjo, na valo- diča! A če je že meni tako, kako vir h repen«* čili Marin ih prsi.. rtu>r»- biti šele njemu, Janezu! — Jane/, je cepil drva na dvori- Zmeraj molči in grize samega se- u. Jezno je zamahoval s sekiro be. da ga bo konec, preden se za >la s., let• le trske na vse strani vemo! 1'dari strupeno glivo, Ma- Si.iri I ><,].•.• j.- prišel iz/a vogla. *"•>, da ji izleze hudoba iz nedrij! Kdaj nam napravi zajtrk tvo- Prokleti osat!*' ja tr- pa* ga je vprašal z zanič- Radojevič jV odprl vrata. vee Ijivim posmehom. Jan»z je vrgel segiro v kraj. Stari ga je zhadal dalje: "Sedaj moraš najeti se eno deklo, de bo stregla samo nji!" Janez j*- zaklel: "Saj Rte hoteli. da jo naj vzamem! Sedaj jo ^ j* imamo. A vse pujde k vragu! Jar in ona in vi!" Toda je šla — tod ne pride Pokazal je z roko na Sinji vrh. "Tja ste jo odvedli, tam jo pokorile! 1'dari vraga, če ti ni po volji, a mene puščaj z mirom! — sem Janezu hčer, kakršna je bila. Ako je ni videl osel. naj jo ...... . , gleda zdaj. Preslepila ga je men- 1. det-ko, mene ne bo jemal , , , . . . da dota — >*edaj se ravnajte sami. jaz vam ne bom mešetaril in drezal v tuje! Gotovi smo!'* Vljudno se je priklonil zijajo-čemu Dolcu in ga o^tavil samega v sobi. Ta je udaril s palico po mizi. da je odskočilo prazno posod-je o«*žale so naokrog usehli, od zlob-šel je v hišo. Na pragu je srečal ne£a mrčesa preluknjani ključi, Mare, ki je nesla v sobo zajtrk. ' ki »isrt 23 pe« imoli prave vred "Pojdi 1 r-st !" nosti. Bila sta jih sam pepel in sa- "Jej sama! Jaz sem sit jeze!",ma smet- ^rabljene so bile zemlji vrag! A jaz namesto tebe. jaz b ji pomagal!" "Vse naj vzame vrag! Prokleti ljudje, ki ste mi nakopali nesrečo na vrat!" Z n«'go je sunil v kopo kala-nic, tla so se razletele po dvorišču. Njega gospodar, star petelin j«* naglo sprhuial na kup gnoja. Janez je pograbil poleno in ga zalučal vanj. da je padla žival s preklano glavo onkraj gnoja. "Na, da boi m ire je povila otroka prej, ne- vse zdrave mw'i. Vsi njeni zdra- Skrivnost starodavnih strupov. Zgodovina, itnipo? je prav tako stara kot zgodovina človeka, a moderni kemiki niso mogli se dosedaj pojasniti smrtonosnih tvarin, katerih so se posluževali italijanski mogotci, med njimi Borgia*. I Razne panoge slovenske domače obrti. Poroča E. H. Smith. Inž. V. Turniek p:5e. Na ljubljanskem ve'esej mu so bile zastopane poleg slamurka--"tva. o katen-m smo že govorili, sledeče domače obrti: Ko?ar$tvo. snha roba. sitarstve. ' ipfearst vo. /eHijarstr« in lon^arstvc iz pi*i pra SUHA ROBA V Curihu je bila pred kratkim Rastlinske strupe so najbrž naj-javna pozornost odvrajena od že- prvo uporabljali pri verskih, o-nitovanjskih načrtov Maksa O- bredih in v bitkah svečeniki., ša- j izdeluje ne le \ ribniškem sed-serja in ter Matilde MeCormiek,! mani v neolitski in mogoče celo | m okraju, ampak v celi dolini un uk in je starega Rockefeller ja paleolitski dobi in ti prazgodo-! ,m1 Kočevja do Velikih Lašč. Rib-ter se je osredotočila na preiska- vinski alkimisti so postali prvi !n,?au *lovi s sv°j° ™ho robo vo. tikajoeo se nekega zastruplje- kralji vsled svoje "črne"7 znano naokrog preko mej svoje ožje Jo- , hnovine. in njegova pesem poje "Som Ribenčan Vrban, po cejlem svetu znan!" valnega slučaja. Ta slučaj je za-f sti. Ni težko predstavljati si moč. j nimiv posebno za Amerikance. —, katero so izvajali taki voditelji; Neki švicarski antikvar in kolek- nad divjaki, ko so lahko morili tor je kupil v Turinu serpenti-, svoje nasprotnike brez udarcev' . . . , . , , ' . i t- 1 ..... Ponn suhe robe te lako obširen nast prstan iz renesančne dobe. 1 ter namakali konce svojih psic v . , \ . , . , i 1 • . w -- 1 • ■ • in obseza najrazličnejše lesne rz- glede katerega mu je dal proda- , sknvn ost no tekočino, ki je izpre- delke. ji pri n:;s poleg čipkarstva šc druge tehnike, ka kor 1'i^erno. tile. toletlo, ki pa se nahajajo šele v razvoju. Naše čipke se izvažajo na Ho-landsko. Rnzpečavanje je večinoma v rokah trgovcev. V zadnjim času je začela intenzivno Je!ov;iti Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, ki jih je v kratkem času dobro vpeljala na svetovnem lrgu: kt-r trži le > pristnimi lane-nimi čipkami. S kleklanjem čipk se pri nas peča okrog 7000 oseb. ar ju, ki je izja vil, da je prstan pretesan. da je povzročil prekinjenje krvnega toka in vsled tega ulje na prstu. Zastrupi jen je se je nato razširilo preko eele roke. Antikvar se je Reset a so tipičen asi. v kočev 5eserCyj zdravila vzdržujejo zd rnvje v družinah. KAŠELJ je vendar neprijeten znak it se ga ne sme zanemarjati. Uživajte SEVERA'S .COUGH BALSAN, kateri olajša kašelj t« odvrni mnogo trpljenja. Je ravne :ak dober za odrasle kakor za strolre. Cer.a 25 :r 50 centov. Vprašajte po .ekamah. SEVERA'S COLD AND CRIP TABLETS zoper prehlad, ^npc in odpom^č pn giavoboli vs ed prehlada Cena 30 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA >i> organizirane v *'Lončarski z.:-.dri-iri v Komendi", ki prav marljivo deluje. Izdelki so prav !i."ni 1 m zelo praktični.-— Lončarje naj demo tudi v Dolenji vasi pri R;b-je bila v prejšnjih letih, ko je bilo ni:! - v Nemški vasi in Rakimic.i. na Kranjskem v obratu še eela na tiorenjskem in v 5vrsta fužin, jako razvita. K< vali uprave. ŽEBLJARSKA OBRT podvrgel zdravljenju ter konečno strupe smrtonosnega učinkovanja tudi okrevaL Pozneje pa je izja vil, da ni zadovoljen s pojasnilom frlede srvoje bolezni ter izročil prstan izvedencem, ki .so ga preiskali. Našli so. da je glava zlate kače. iz katere je bil naprav- Litibnem. ziasti novo skem okraju pa izdelujejo loparje :So žeblje na Kočevskem v Meki-'smii,,':*e oblasti, bo, rti. ki j ga si hraniti 111 poti^ mendi in Ribnici I-et I ibrt Žrtev Ljubljanice Agripina se je. zarotila z zlo glas- < no Lokusto, da zastrupi Klavdi-1 kupC.a iskat ja z gobami, ki so vsebovale neki Splošno je opaziti, da lesna do še danes ohranila, ker so .si žeb-j Neki ženski katere ime se ne skrivnostni strup, a moderni kn-jmača obrt prepada. Treba bo uve-jljarji leta 1S95. ustanovili zadru- navaja, v Most-:h. ko je j>rala pe ticni duh je dognal, da nista ho- sti v izdelovanje moderno tehniko].,0, ki jih je osvobodila od preku-'rilo v Ljubljanici, ie spodrsnilo teli te dve ženski nič drugega jt^r organizirati ljudstvo v močno povalcev, obcuen* pa je zaC-da po- ni je j.adla v vodo Ljudem, ki 2re Ribničan po svetu sam bila izvor velikega blagostanja. V imenovanih krajih pa se je ta obrt še danes ohranila, ker so si žeb-| Ijen prstan, votla in dosti veli- kot zastrupiti cesarja z navadni- zadrugo, ki jih bo napravila neod- lagrma z industrijalizaei j,, doma-j.i i prit ka. da lahko vsebuje par kapljic , mi strupenimi gobami take vretejvisue od prekupcev. go se j,- nadejal Janez. Bilo je i V1 bikovi so bili iztisnjeni iz mo-slabotno dete. ne^no, skoro pro-1 kr,h- ^^ grozdov prejšnjih zorne kože. v Janezu je umrla vsa t bo*at,h *'seTU' Puščava se je si-bolest Tista velika stena pred n!il okroP ^amevajočih zidanic, njegovimi očmi se je sesula v prah. TrnJ° ->e rasl° spotoma, bahati ple Nepoznana sladkost mu je napol- v«'1 se Plazil mfi(1 kamenjem ko nila prsi. V »»s svet bi objel, «*erou •l,na /ttlostna ponija. Modrasi so svetu bi dal piti. Nikoli ni ljubil ^ solnC'ili na skalovju, ki je ža-/, ne tako ognjeno, tako presrčno re,f> od ?orkega solnca. prej tako Staremu lK>lcu se je upognil hr- j ^njeno topi išče zorečemu groz-bet. Štel je na prste in majal z ^j'1- glavo. Ni hotel iti h krstu za bo-j 1'rarl je sloves Dolčevega vina. tra. Pljuval je pradse, kadar »e'Živel je samo v spominu davnih je * pomnil snehe. Vsi lasje so mu pivcev, ki so ga pili in ljubili Ma posiveli. s pe-ftjo je grozil tja dol ! ro. Radojevič je točil zdaj druga proti Ki« man ju. Toliko ni nikoli j vina. ki je bolela po njih ghnm preklel V nvojem življenju. In tu- ki so napravljala ljudi divje in di pil ni nikdar toliko. Jeza in sirove, da ni bila varna nobena sramota sta se polegli v njem. ko ženaka pred pijanimi gosti, je umrl otrok. Nikoli s»e ni zasme- Ko je nekoč prišla Mare na 0-jal. nikoli ni iztegnil ročice k ma-'četov dom, so jo obstopili ti za-teri in k očetu. Za pogrebom je buhli, smradni obrazi, in vse ro-šrl Jane/ sam. Srce mu je hotelo ke so st iztegnile po nji. Njenih umreti. Čutil je, da mu zagrebejo belih prsi željni prsti so se zvija-v zemljo s tesao, majhno, belo! li kot kače. rakvijo van srečo, nesloteno, ko- Stari je pograbil palico in uda-maj okuše-no. Ko je »topal za rak- j ril z njo po umazanih rokah, da \ ijo, je znpet šttmela tiha Joža ! s,» se {»obesile od bolečine in sra-kraj njegove desnice. Kot dolga. mote. črna stena se je izgubljala v dalji 1 4,l\si! Pojdite v sramotnico!" In tako, gl«'j, se je zopet dvignil Bilo ga je sram namesto hčere, pred njim rid, visok, neprodireti j Potegnil jo je vstran in ji del V»e hrepenenje je umrlo v njem. grozeče: "To-le streho zapalim 7 lastno roko, ako mi prideš še en IV. krat delat sramoto! Pojdi!" Hotela je nekaj reči. tekočine. Notranja stran prstana, kot vsak moderni šolar z izdelovanjem suhe robe se pe sesti velike z pod glavo kače, je nadalje vsebo-1služiI napraviti papež Aleksander VL strakta neke morske žlvali' da ter njegov sin Cesar* Borgia, da ^strupi Tita Nekoliko se iznebita svojih sovražnikov in so se pr,ceh ofieijelni zastruplje-1 gojenje vrbe jako dobičkonosno, nasprotnikov. Cela strankarska valci cesarjev posluževati one ob- Ku hektar z vrbo nasajene zemlje, ^ r* a' •• • « like arzenika, ki je znan kot (or- 1 tla čistega dr. u osa okelu 100.(100 povest Guicciardmija je bila o* *' v TT , , , .. - - „„ piment arsenic tnsulphid), do- kron. Urad za pospeševanje obrti; zivljena iz svojega spanja m vsa- ............Jt , • ... . . u i, • uJi - t^i sta bila beli arzenik in mo- v Ljubljani vzdrzuje vzoren \r \ kdo. ki je Keoaj Kupil KaK K0S j demi kovillski oksid ^^ šele !,ov nasad, iz katerega oddaja m-| italijanskih starožitnostt iz one- teresentom sadike proti mali od-j ga časa, je P^^^J^! oblikall ok^a Wje predstavljal ^^ f , . , j z novim m mrzličnim za- ... „ . •» ; število oseb, ki se stalno peča s na delavnica za kolarstvo v Ra dovljici. Svoječasno je obstojal -lični učui zavod tudi pri Sv. Bar- * bari v llalczah. ki pa se je preselil po prevratu v Struišče ter seta m razvil v privatno košarsko zadrugo, ki jako marljivo deluje Za košarstvo se potrebuje dobro gojena vrba, ki se pa pri nas še pozneje I jako zanemarja, kljub temu, da je 1 m /e v IG. steno in razvito. Kot di mača obrt pa je sčasoma -popolnoma propadlo. Tam pa. kjer se jo Še do današnjega dne ohranilo. vidno nazaduje in hira. Najbolj je razvita ta obrt v Komendi, kjer izleluje lončarske izdelke vseh vrst nad dvajset družin, ki Ali ste debeli? Samo poskušajte to. TlsoCerl debeli 'judje eo poatoli tanki, sledeč naxoO'.Iu zdravnika, ki J« prlporoCU Marraola predpisne Tablete (Marmola Presciptlon Tablets) te neškodljive raaJa uniCevaJc« ma-Ptl, napravljena po slavnem Marmola Predpisu (Marmola Prescription). Če ste predebeli, ne fakajte. Pojdite k lekarnarja in za. en dolsr, toliko etajie vsem svetu, vam da zavoj teh tablet, e hočete. Jih pa lahko tudi dobite, ako pnWJete to ceno na Marmola Company. Woodward Ave.. Detroit. Mich. HuJSeJn sta'ro Jn l^nko brez utrudljivegra veSbanJa. all »tradan^. ter ne puftftajo slabih učinkov. * K zaklad nimanjem. košarstvom. znaša okoli 300 SITARSTVO In prišlo j« issa visokega ne-prodirnega zidu pred Janezovimi očmi tiato težko, tisto veliko zlo, ki je preialo nanj in zorelo dolgo čaaa, da kot zlobni duh "Pojdi!" Mare je sla in ni je bilo več v Kamanje. (fiftfr prifc jdnjfto oblikah j snov, ki je tvorila temelj vseh zastrupi jevalnih tragedij tekom po Ali je sploh mogoče, da je pr- znej§ega srednjega veka ter re-' stan. vsebujoč enega onih skriv- nesančne dobe v Italiji, nostnih in ne pojasnjenih stru- v zvezi s tem pa se pojavlja se je vdomačilo na Gorenjskem pov renesanse jirezivel celih. štiri- veliko vprašanje. Iz spisov alki-! j^otom nemških naselbenikov v 16. sto let ter izvedel svoj zlokobni i mistov, zgodovinarjev ter priz- stoletju. Danes je koncentrirana upliv nad nedolžnim antikvarjemT ! nanj obsojenih zastrupijevalcev ta v i>tražišču. pri Kranju in Poznavalci strupov izjavljajo, da one dobe je dobro ugotovljeno,'11 najbližji okolici, skoro ni mogoče sprejeti te roman j da je bil ^enik v tej ali oni ob-! izdelujejo iz konjske ži- tične stori je, a to pojasnilo je bi- liki glavnai strupj katerega so se!me sita; otlPadke Pa P«™b.jo za lo vendar odobreno od švicarskih I posluževali v svojem zlokobnem |pOSteIjTie zlmmce-policijskih oblasti ter par nadalj- delu zavratni morilci, ki so igrali Sitarjem je bodočnost zasigura-nih znanstvenikov, katere so na- tako veliko ^ogo v političnem, na' ker zdrjužcn! ^ večini v le-prosili, naj preiščejo bolnika in ( socijalnem m privatnem življe- P° razvito zadrngo. Da si zadruga njogov p-rstau. 1 nju ljudi v jutranji zori moder- i J" f*0™ PT' ^^ ^ ^ ,..........t J J J J konkurence, so si organizirali za- Najbolj primitivni narodi na nosti. Povsem jasno je, da je bij kupn0 prodajo ter si ustanovili svetu poznajo številne strupe ter arzenik, kojega nekatere oblike ;..osrednji prodajalni urad tvordke se jih znajo posluževati tekichn so brez okusa, najbolj priljublje-1310botselinig, Jakob Bajzelj, si- vojne ali vevških ceremonij. Dvi- ni strup papeža Aleksandra VI.. !rarska in žimarska zadruga", ja plemena nezavojevanega A- in njegovega sina Cezarja, kajti [ Sita so velik eksportni predmet mazonskega zaledja napravljajo ta dva kraljeva zločinca in ubi-'za Italijo. Rumuniio, Cr5ko, Av- pšiee, katere pom ak a jo v ra&tlin* jalca sta ponavadi spravila s po- >t r i jo, Nemčijo in Francosko. DR LORENZ 642 Penn Ave., ?ITTSBUBGH( PA. KDINI ILOVINSKO OOVORCČI ZDRAVNIK ftf>KOIJAt.irr MOŠKIH BOLK2NI. Meja stroka J« zdravljenj« akutnih In tcronttaUi boMznl. Jn um im zdravim nad 23 let ter l/nam akuinje v vtih boleznih In kar znam slovsnske, zato vas moram popolnem s raxumatl In spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim ta vrnem moč In zdravje, (knl 23 let aem Pridobil poeebno akuinje pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato še morete popolnoma zanesti na Tntf^, moja skrb pa Ja, da vaa popolnoma ozdravim. Ne edlaiajte, aan»ak pridite eimpreje. Ja« ozdravim zaatrupljono kri, m^uija tn tla« po telesu, bolezni v grlu. Iz« padanje las, bolečine v t-eeteh, stera rane; oelabe«eet< živčne «n bo le* nI v mehu« Juledlcati, letrah, želodcu, rmanlco revmatlzem; katar; zlat« žila, naduha Itd Uradne ure: V ponedeljek: sredo tn petek od I. dopoldne do i. popoldaoj V torek, Četrtek ln sobota od t dopoldne do I. *ve£er: v nedelja* tn prmmnlklk od IS. dopoldne do t popoldne. Število sitarjev lahko raaunamo na nribližno 500. vrednost na loto ČIPKARSTVO ske in kačje strupe, iloros na t ti svoje so\-ražnike s tem, da sta Mindanao, v južnem delu Filipin-1 jih povabila na pojedine ter z? skega otočja imajo prijeten obi- strupila vino. Guiceiardini pravi! razpečanega blaga do 100 mrljo-čaj, da postavljajo na ozke steze da je dobil ob neki priliki Alek- |nov kron. v džungljih priostrene bambusa- sander sam zastrupljeno čašo in i ve palice, namočene v neki rast- j da je močno zbolel, da pa se je ' lin ski strup. Ameriški vojaki, ki ' reail, ker je pravočasno vedel kaj I je bilo v 18. stoletju na Kranj-so zadeli na te divjaške ovire, so se je zgodilo in kakšnih proti- Ukem že inočno- razvito. Za časa trpeli hude bolečine vsled naj- sredstev se mora posloaki. Pove-! Marije Terezije je bila poslana v manjših prask ter umrli, oe ni bi- stnica nam pravi, da je ta strašni la zdravniška pomoč takoj pri ro- papež končno poginil vsled učinki. kovanja strupa, katerega mu j< Am a zone i in Mows pa so Bora- zadal neki drug zastrupi je valeč, zmerno že daleč napredovali od ' prvotnega stadija, v katerem se je pričel človek prvič posluževati strupov. Starinoslovci izjavljajo, da je prišla uporaba živalskih 1 strupov M jo posnajo ta plemena, več tisoč let pozneje kot pa' uporaba fašflinak5& (Konec prihodnjič.) MJUD. MfcOČAJTB 8S MAJ- fdrijo prva strokovna učiteljica. Poleg Idrije se goji čipkarstvo v Poljanski in SeLski dolin: ter v vrhniški okolici. — Izdelki 90 znani pod imenom *4 idrijske" čipke. Njen karakterističen znak je vzet trak enake širine, ki se vije skozi cel vzorec Pristna idrijska čipka mora biti iz lanenega sukanca, ki jo napravi trpežno, vsled česar je posebno pripravna za perilo. — Po prevrafu so začele Čipkariee vsled pomanjkanja ČeŠk££a lanenega su- Brzojavna božična nakazila. Vsi, ki še niso poslali božično darilo v domovino, naj izrabljajo to izvanredno ugodnost za brzojavne pošiljatve. Vsled mnogih brzojavnih nakazil pred božičnim praznikom nam je mogoče sestaviti jih skupno s posebno znižanim stroškom. Samo za $2. lahko brzojavno pošljete Vaše denarno darilo, da bo v najkrajšem času v posesti naslovnika. V kratkem roku do božiča pismena nakazila ne morejo več pravočasno dospeti, zato se poslužite te prilike in poiljite Vašo pošiljatev brzojavno skoz Frank Sakser S^ate Bank 82 Cortlandt Sreet * New York City ^ 7 Glavno zastopstvo Jadranske cBanke.i § KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJI, Spisal Rafael SabatinL Za "GUi Naroda" preval O. P. OT.Ag N\V;tOT)A. 12 BFC. 13 Princ Murat se je lotil dela. Princ Murat se je lotil dela radi deklice, katero je zavrnila njegova družina. — Mladi princ se bo poročil s hčerko navadnega generala. Royal Mail ^ Kretanje parnikov - Shipping News iXadaljevanje.) Dvaindvajseto poglavje. SOVRAŽNOSTI. Iz Pariza poročajo: — Francoska ''visoka*' družba je naravnost trda od presenečenja. Princ Jerome Murat se bo poročil z Mi-J eole de Espee! Faubourg St. Germain je o-gorčen. V tem okraju Pariza žive namreč največji '' aristokrat-je" Francije, ki"je vendar republika* čeprav le po imenu, a še vedno polna stanovskih in razrednih predsodkov. V Ameriki bi se človek nehote vprašal: — Zakaj bi se mlad človek ne poročil z deklico, katero V velikem pristanišču Port Royal, dosti prostornem, da nudi zavetje ladjam vseh mornaric celega sveta, je ležala Arabella, zasidrali«. Izgledala je kot jetriiea. kajti eno miljo proč, na eni strani. bn je dvigal masivni, okrogli stolp forta, dočim se je na drugi strani /ibalo na lahnih valovih šest bojnih ladij, iz katerih je obstajalo b rod o v je Jamaica. Na naslonjači iz tr^a na zadnjem krwu, pod improvizirano, streho iz debelega platna, ki pa je varovala pred vročimi solnčni-mi žarki, je sedel Peter Blood ter držal v svoji roki precej obrab-; 1 ljeno knjigo, vezano v debelo telečje usnje. Bile so ode Horaca. j V Samt Gernialnu so Pa povsem Od spodaj je prihajal k njemu navzgor šum. katerega so po- j ,iru^a mnenja. Predstavitelj vzročili mornarji, ki so čistili dolenji krov. Kljub vročini ter za- najVeCje drUŽme iz ČaSa NaPole°-duhlemu zraku so delavci popevali divje popevke morskih ro.; na I-^ hoče poročiti s hčerko na-pai jev. • vadnega generala I Blood je globoko vzdihnil in lehak usmev se je pojavil na nje-1 ^f^ č*bi se Poro*-*^ s kako govem ob žganem obrazu. Nato pa je nagubU obrvi ter se zamislil, j a™erUiko ^iljonarko se tako po- ml/.„ ^ . ,, ,- , - ^ . nizanega izvora ali kako Angle- Uukar je sprejo! kraljevo komisijo so potekale stvari vse pre- , i__. , - - 0. , , . . . . ! zmjo, koje oce je obogatel tekom je k<>t ugodno. Im»d je sitnosti z Bishopom od trenutka izkrcanja ... , , * * ti" i - . . , I 1 zadnje vojne, mesto s francosko napr»*j. Ko sta BI<»<*i m lord Julian skupaj stopila na kopno, sta , , .. , . , .. , . _ , i- • - i - , • -. 'deklico, bi bilo vse dobro. s»* sestala s človekom, ki m prav me skrival jeze vsprico te pre- t ' Princesinja Tjucien Murat, mati princa Jeroma Murat, je bila vedno znana v Parizu radi svoje ekskluzivnosti in deloma radi svoje ekscentričnosti. Tekom zadnjih dvajset let je vladala celi družini kot pravcat tiran. Mogoče je to posledica dejstva, da izvira iz slavne družine de Rohans. ki je nosila naslov vojvod tekom zadnjih tisoč let. Murati pa so bili princi šele izza leta 1806, ko je imenoval Napoleon I. Joahima Murata, maršala Francije, vojvodom iz Berga in Cloves ter ga nato proglasil kraljem Napolja, ko se je poročil s Karolino, mlajšo sestro cesarja. Kaj pa so bili Murati dejanski? J Murat je bil eden številnih o- zenj in konecno krvoločen pirat. Lovd sem ga celo preteklo leto. trak nekega gostilničarja v Ba. Zagotavljam vam, gospod, da s»*m bil v polni meri informiran o vsem tem. Jaz ne podeljujem lahkomiselno kraljevih komisij. — Ne, pri moji veri! In kaj imenujete to? Kot pomožni gover-ner njegovega veličanstva ha Jamaici pa bom tako prost, da popravim vašo napako na svoj lastni način. — Na kak način T — Tukaj v Port Royal čakajo vislice na tega lopova. Blood bi tedaj posegel vmes, a lord Julian ga je zadržal. — Vidim, gospod, da niste še popolnoma spoznali okoliščine. ('c je napaka Jati kapitanu Blootlu komisijo, ni to moja napaka. Jaz nastopam po navodilih lorda Sunderlanda. S polnim poznavanjem dejstev je njegovo lordstvo določilo kapitana Blooda za to komisijo, če bi bilo mogoče pregovoriti kapitana Blooda, da sprejme. It deecmbra: Majestic. Cherbourg. Uredite sedaj, da boste dobili svoje » ^b«: seredeike r Zdnžeii države peten Seydm'- Brem«- ROYAL MAIL. V~7b" h ^ , w ^ Antonia, Cherbourg in Hamburg. Ko je izbruhnila dne 18. Bru-; maire-ja revolucija, je Murat re- j Pcsebna postrežba za lugosiovantke pot- «;i ,1_____i , . . nike; izborna hrana in čiste kabine za su dan za bodočega cesarja s tem. | VMkeoa da je razpršil svet petstotih v Št. veliki prostori, hitri parniki!2S decembra: 23 decembra: Kyndara. Boul okrnnitve dogodkov ter sklepa, da izpremeni potek teh dogodkov C ukal jf na oba na pomolu v sremstvu svojih častnikov. \ i lord Julian \Yad«% kaj ne, — se je glasil njegov uporni pozdrav. Za Blooda ni im«-l v onem trenutku ničesar drugega kot zloben pogled. Lord Julian se je priklonil. Domnevam, da imam čast nagovoriti polkovnika Bishopa, pomožnega goveraerja Jamaice. — Izgledalo je kot da hoče dati njegovo lordstvo polkovniku Bishopu pouk v obnašanju. Governer ga je spr»-jrl t**r čeprav prekatno, priklonil ter snel svoj klobuk. Nato pa se je zopet lotil stvari. » — Izvedel sem. da ste dali kraljevo komisijo temu človeku. — Njegov glas je kazal, kakšna trpkost ga navdaja. — Vaši motivi so bili brez dvoma vse časti vredni... vaša hvaležnost, ker vas jt rešil iz rok Špancev, i>tvar samaposebi pa je nesmiselna, moj lord. Komisijo je treba razveljaviti. — Mislim, da vas ne razumem, — je rekel lord Julian visoko. — Seveda ne razumete, kajti drugače bi tega nikdar ne storili. Dečko vas je ujeJ v past. V prvi vrsti je upornik, nato pobegel su- Cloud. Bonaparte je bil hvaležen člo-! vek. Imenoval ga je gov^rnerjem j Pariza in njegova sreča je bila j zagotovljena. Kaj pa predstavlja družina de 1 'Espee" Kapitan Raymond de 1'Espee je bil ubit tekom zavojevanja AI-žira. General, oče Nicole de 1'Espee, je bil rojen v vojni leta 1870 ter postal divizijski general v svetovni vojni. Tudi je član Častne legije. Nikakih naslovov ne nosi ta družina, a ima za seboj časten rekord. Ali so Murati mogoče že pozabili. da sta prišla dva njegova sinova v Ameriko, ko je bil slavni maršal ustreljen ob padeu hiše Napoleona ? Starejši sin, AMI, se je poročil Miss Katarino Bird Willis, prav-nukinjo George Washingtona. Mlajši, Nepoleon Lucien Charles Murat, ki je nosil naslov princa de Corvo, je postal mož MLss Caroline Frazer, hčerke nekega angleškega častnika, ki se je nastanil v Južni Carolini potem ko se je poročil z neko ameriško deklico. Ali so Murati pozabili, da je princ Joahim leta 1913 snubil Mrs. William B. Leeds, udovo ameriškega miljonarja, ki je sedaj grška princesinja in da je bil zavrnjen 1 Boj med princesinjo Lucien ter njenim sinom se je pričel pred enim letom. Ko je princ Jerome povedal svoji materi, da ljubi VEČKRATNA ODPLUTJA ORDUNA ORCA ORBITA OHIO I Vpisnina za potovanje Iz vseh evropskih dežela. j Pišite po knjižico. Vprašajte za nadaljne podrobnosti prt ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SONS, Inq., Agents 117 W. Washington St.. Chicago 26 Broadway c 11_pri kateremkoli New York potpiSkem agentu Čudežno plojenje jegulj. Colombo, Genoa. 30 decembra: | La Savole. Havre; Olympic. Cherbourg 1. Januarja: Seydlitz. Bremen. 2- januarja: Berengaria. Cherbourg. 4. januarja: Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Mount Carols Hamburg. 6. januarja: President Arthur. Cherbourg in Bremen: Majestic. Cherbourg; F.nland. Cherbourg in Antverp. januarja: I-a Touraine. Havre. tO. januarja: President Monroe. Cherbourg: Orduna. ; Cherbourg in Hamburg: Saxonia. Cher-I 16. januarja: Rochambeau, Havre. 17. januarja: President Adima. Cherbourg; Par!«. 1». januarja: orm?nf0l/.a- Cherboure ln Hamburg; Ta-ormina, Genoa; Mount Clinton. Hamburg. 20- januarja: America. Cherbourg m Bremen; Olym- Pi., C nei imitjig . . < 23. januarja: eftssr0™ ch- Cherbourg. In Hamburg. stides, nekako dvanajst milj od j lepo hčerko generala de 1'Espee Cahors. Drzni značaj, katerega jej ter jo prosil, naj da potrebno do- kazal Joahim že v svoji mladosti, je dovedel stariše na mig^l, da je najboljši iz cele trope otrok. Sta-riši so sklenili posvetiti ga cerkvi, a on je sovražil knjige. Naeeloval je vsaki neumnosti, katero s« vprizorili dijaki in njegovi učite- voljenje. Princesinja pa ni hotela ničesar slišati o tem. Princ Jerome pa se ni brigal za to ter prosil za roko deklice. Bil je sprejet. Sest mesecev poznejč, ko je lji so prišli konečno do prepriča-1 princesinja Lmcien čula, da je njen nja. da je sposoben edinole za vojaški stan. Kljub temu pa je vstopil v kolegij v Toulousu in nje-govi tovariši so ga nazivali l"Abbe" Murat. Polkovnik Bishop je na široko odprl usta, poln presenečenja. — Lord Sunderland ga je določil? — je vprašal. — Izrecno njega. Njegovo lordstvo je čakalo nekaj časa na odgovor. Ker pa ni bilo nobenega, je stavilo vprašanje: — Ali si b<>Nte še nadalje drznili An&čiti stvar kot napako, gospod 1 in ali si upate vzeti nase rizikoma jo popraviteT — Niti... niti v sanjah mi ni padlo v glavo. — To vam vrjamem gospod. Dovolite mi predstaviti vam kapitana Blooda. Bishop je bil prisiljen napraviti najboljši obraz, ki ga je mogel. Ta obraz pa ni bil nič drugega kot maska, s katero je skušal zakriti svoj srd. To je bilo jasno vsem. Od tedaj naprej se nLso razmere pr*v nič izboljšale, pač pa precej poslabšale. Blood je razmišljal o tem in drugih stvareh, ko je sedel v svoji naiJonači. Bil je že štirinajst dni v Port Rovalu in njegova ladja je bila dejanski del kraljevega frrodovja. Ko bo prišla vest o t«-m na To rtu go ter bodo izvedeLi f.a to njegovi tovariši, bo postalo njegove ime, tako ugledno med bukanirji. predmet proklinjanja. Njegovo življenje bi ne bilo vredno niti centa radi njegovega izdajstva, za kar bodo brez dvoma smatrali njegovo dejanje. In zakaj j«- stavil samega stJo- v tak položaj * Radi deklice, ki se ga je tako ust rajno in namenoma izogibala, da je bil prisiljen domnevati. da se je s* vedno z gnjusom ozirala nanj. Le enkrat jo je vidri v vseh teh štirinajstih dnevih, čeprav je ravno v tem namerni vsaki dan obiskoval rezidenco governerja ter se vsaki dan izpostavljal povsem nezakrinkani sovražnosti polkovnika Bishopa. To pa ni bilo ie najhujše. Arabella mu je povsem jasno pokazala, da je mladi in elegantni lord Julian, postopač » dvora St. James, oni, kateremu je posvečala vsaki trenutek. In kakšne prilike je imel "n. obupan pustolovec, z rekordom banditstva, proti takemu tekmecu, ki je nekaj veljal, kot je moral Blood sam priznati? Lahko si torej predstavljate, kaka trpkost je vladala v njegovi duši. Smatral je samega sebe psom v bajki, ki je izpustil kost, da hlastne po izbegljivi senei. Skušal je najti tolažbe, v stihu na strani knjige, ki jedila od-j viziji general' prta pred njim: Le v i us fit patient ia quidquid corrigere est nefaa. (Potrpljenje olajša, cesar se ne sme izpremeniti.) Skušal je potrpeti, a se mu je komaj posrečilo. V istem času pa se je približal ladji povsem neopaženo coin in čuti je bilo neki surov glas. Le notranjosti ladje se je oglasila srebrne trobenta m trenutek pozneje se je oglasila piščalka krmarja. Ti glasovi so predramili Blooda iz njegovega sanjarenja. Dvignil »e je, elegantno obR«čen *t ikrlatasto suknjo, z zlatom obrobljeno ter stopil k ograji, medtem ko je prišel navzgor Jeremija Pitt. Neka povsem posvetna episoda pa je zaključila njegovo duhovniško karijero. Neka ljubimska *:fera z lepo deklico v Toulou je dovedla do dvoboja, v katerem je Murat zmagal. Z deklico, katero si je pridobil na ta načinu, je živel, dokler mu ni zmanjkalo denarja. Nato je vstopil v dvanajsti šaserski ali lovski polk. Napredoval je nekoliko, a ker je zagrešil par nepokorščin, so ga dregradi-rali na čin prostaka. Pustil je vojaško življenje kot je pustil preje duhovniško ter se vrnil domov k očetu, ikjer je bil konjski hlapec ter nato konjski mešetar na svoj lastni račun. Usoda ga je zanesla tudi v Pariz. kjer je ravno pričelo šumeti ter je vse govorilo o bližajoči se revoluciji. Murat je postal kmalu velik revolucijonar. Znan je bil kot skrajen jakobinee ter hotel celo izpremeniti svoje ime v Marat, na east voditelju sanskilotov. Se pred koncem vlade terorja je bil kapitan v trinajstem polku šaserjev. Leta 1795 je postal član osebnega štaba Napoleona ter je v tej lastnosti spremljal Korziča-na v Italijo. Vdeležil se je vseh velikih zmag, katere je izvojeval Napoleon in sveže lavorike si je pridobil v kampanjah v Egiptu in i Siriji ter se vrnil domov kot di- Najbolj se je odlikoval v bitki pri Abukirju. Napoleon mu je dal ukaz, naj prodre skozi središče turških čet. Kolono za kolono je pognal v morje in tekom enega teh napadov je prodrl v tabor Mustafa paše, ki je stal tam, obkoljen od dvesto janičarje. Paša je pomeril s pištolo na njegovo glavo. V naslednjem trenut- (Dalj« prihodnjU.) 1____ J. sin Jerome vsakdanji gost v hiši generala de 1'Espee, je sklicala družinski svet, obstoječ iz treh Rohanov z materne strani ter treh Muratov z očetove strani, pod predsedstvom nekega mirovnega sodnika. Princesinja je pojasnila, da bi njen sin lahko razmetal celo družinsko premoženje s tem, da bi si izposojal denar in da smatra vsled tega za potrebno, da se imenuje kuratorja ali varuha. Družinski svet je odobril ta predlog in kmalu nato je bil objavljen sodnijski odlok, vsled katerega je bilo mlademu princu prepovedano izposojati si denar na račun dedščine, katero upa dobiti brez posebnega dovoljenja varuha. Še istega večera je princ obja vil v klubu, kojega član je: — Jaz nimam nobenega denarja. Poiskal si bom delo. — Kaj? — so izjavljali njegovi presenečeni prijatelji. — Do, dobil sem varuha. Vzeli so mi vse dohodke, ker ljubim Nicole de 1'Espee in ker se hočem poročiti z njo. Skušal bom dobiti službo kakega trgovskega potnika ali kako službo v pisarni. Takoj naslednjega dne je šel na delo, katero so mu preskrbeli u-plivni prijatelji. Družina Murat se je nato obrnila na vse liste s prošnjo, naj ne omenijo zaroke in poroke princa Jeroma. Listi pa niso upoštevali te prošnje ter objavili vse podrobnosti te romance, ki se tiče "najvišjih" takozvanih francoskih aristokratskih krogov. Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za nas list, zatoraj prosimo rojake.