IH. Številka.
Danainia Številka velja 2 kroni
f LJubljani, i nedeljo 3. julija I9Z1.
LIV. leto
SLOVENSKI
—
Uta|a wa*k te popoldne, Isvsoaaei BtM|i m prinlki.
•^ST"1? 8 Pl£sior 1 mfm X 54 «//n za male oglase do 77 m/m višin« 1 K, Od 30 m/m viSIne dalje kupđjskl Jn uradni oglasi 1 m/m K 2-~, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, saroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede raseratov naj se priloži znamka za odgovor.
-4ov. Narodi«  in „Narodni TIskarna11 SnaJlova oa *t. 5, pritlično. — Telefon it 334.
„Sloveaakl Narod1   v aH« v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan .   K 300* —
polletno.......„ 150*—
3 mesečno .  ...... 75r—
1     -     .......   25 -
a Mnoljani In po pošti i V InOBoaaatroi
celoletno......K 480*—
polletno . 3 mesečno
,240*— 120*— 40 —
Pri morebitnem povišanja se Ima daljla naročnina doplačati. Novi naročniki na| pošljeio v pr*ić naročnino  vedno   3<P"  P© nakaznici. Ni samo pismena naročila braz poalatve denarja se ns moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda41 Knaflora nlloa št. S, L nadstropt*
Talelon star. 14.
Popisa aprajsrna la podpisana In zadostno franko?an«. fJaV*   Rokopisov na vrata.
Posamezna itevilka velja V20 K
Poftnina piaCana v gotovini.
P. V. B.:
naša trgaulna s Francijo.
V številki od 17. junija ima klerikalni pariški dnevnik »Libre Parole« notico z naslovom »Jugo« slavij a in Francija«,   ki   se glasi: »Francija je na zadnjem mestu med dobavitelji Jugoslavije in uvaža ▼ njo samo desotino toga, kar Italija. Se manj pa izvaža iz nje. In vendar prodaja Jugoslavija les, žito, koru* zo in meso,   kupuje pa kovinarske izdelke, kemikalije, rude in mine« olja. Zakaj so Francija ne bri* ti za prvo niti 2a drugo?« Ta notica,   ki   je sicer dobro ©na, je spisana od moža, ki ni* >ojma   o   stanju in kakovosti oskega uvoza. Sicer bi bilo res sem interesu, da skušamo iz* [talije   v   Jugoslavijo kolikor >6e omejiti in ga zamenjati z om iz Francije, kajti čim manj .čka dajemo sovražnikom, tem za nas.   Toda   trgovini med ji j o in Jugoslavijo stoje na* i za enkrat še nepremagljive : Poglejmo si trgovsko bilan* ranci je: leta 1919. je Francija Ha blaga   za   30 miljard fran* izvozila pa samo za 9 miljard :ov, trgovska bilanca je torej *na   za   21   miljard frankov. .   sija izvaža pred vsem luksus* ; .-edmete, izdelane z vsem rafi* 1     ijem njene civilizacije; ti so pa dragi Kupuje jih pred vsem A»- a rika in Anglija, dve deželi, ki s svojo visoko kulturo rabita take -nete. Pariški sejem   (foire de )t ki se je vršil maja mesca, je pni zal to francosko eksportno in* dustrijOi Omenjam kot primere le tanimivih predmetov iz elektr. ntrije: električna obločnica, ki t      (nadomestek   za kurjavo), rični razplin je valeč za parfum, 1 »orne, tenke mramorne sklede .zličnejših barv, v katere se de* žarnice in se s tem dosežejo ' u svetlobni efekti, potem po* o in klavirji   iz dragocenega itd.
vli nismo odjemalci   za take 1 * 1 i, ker smo revna dežela- S tem m tajiti, da ima naša domovi*
t »r d Prevest:
Tojno premirje jo komaj postalo * ktno, ko so se Časopisi že obrnili lanopiocem in ljudem, ki morajo to !  Bdeti, z vprašanjem: >Kakšno poti dil franooaki roman jutri ?< početka še plah, &e popolnoma pod 1 najogromnejšik   ooiivljajev, a ;oma z naivno odkritostjo, jo fran-! roman leta 1919. nadaljeval tam, , t je njegov prednik leta 1914. ob-Oprijel se je zopet tradicij, ki sta jUa inspiratorja Balzao  in 8ter> dhal, tradicij vsega onega, kar se je pisalo pred vojno večjidel in kar se je pred vojno rado čitalo. Torej Balzaca in Stendhala z ocvirki naravoslovnih ved in z isdatno priklado psihologije. Kajti vzlio marsikaterim izrodkom in Vzlic mnogim pretirancem, je nas roman ostal vedno to, kar Je bil v svoji najsijajnejši dobi: zabavno berilo v najboljšem pomenu besede. Le preveč mu je znianjkalo napetosti.   Iavestne enoličnosti mu žalibog ni bilo možno o* rekatt In to so je zdelo tem neprijetne-je, ker se je okus občinstva že pred letom 1914. obrnil k bogatemu dejanju, ki ie, manje malenkostno v lokalnem koloritu in duševni analizi, vplivalo na-peteje,   zabavneje    in razburljiveje. Vzgled Connana Dovlesa, ki Je manje dolgovezen,   humorističan, angažiran Gaborian, js vplival oplojujoče; nastalo je neštevilo detektivskih romanov, cijlh romantika se Je izčrpovala vseskoz z dvoboji,   detektivi in zločinci Dela trajne cene se v tem žanru niso ustvarila.
V Parizu, koncem jun. na ogromne naravne zaklade, tem« več povem, da je masa ljudstva revna in nima sredstev, da si kupi luksusnih predmetov, saj niti ni navajena na rafinirano zapadno ci» vilizacijo in ne rabi takih predme* tov. Iz Italije in pred vsem iz Nem* čije in Avstrije uvažamo mnogo več nego iz Francije, pa rudi iz va* lutnih vzrokov: francoski predmeti so pri razmeroma visoki francoski valuti za nas predragi. In tako nas poplavlja nemški in italijanski trg s svojimi cenenimi izdelki, ki so večinoma manj vredne kakove ti in nimajo prav nobene umetniške vrednosti. Treba si je le ogledati takozvane »bazarje«, ki so polni najneokusnejšega »šunda« nemške in laške provenijence. Na žalost moramo priznati, da najde to blago še vedno mnogo odjemalcev in polni ne samo stanovanja nižjih, ampak tudi izobraženih slojev.
Kakor se polagoma pletejo ve* zi med francosko in našo inteligen« co in se je z uvedbo francoskega pouka v naše šole storil korak na* prej k zbiižanju obeh narodov, ta? ko je tudi upati, da se bodo trgov? ske zveze med obema narodoma poglobile. Da se to do sedaj še ni zgodilo v tej meri, kakor je želeti, je vzrok samo ta, da Francozi našo državo tudi v trgovskem oziru vse premalo poznajo. Krivi smo temu ponajveč mi sami, ker je naša tr* govska propaganda v inozemstvu nezadostna. Kje naj bi se franco* ski trgovec informiral o nas? Pri naših konzulatih in v mednarodni adresni knjigi.
Oglejmo si malo slednjo. Ime* nuje se »Annuaire du eommerce DidotsBottin« in izhaja vsako leto v Parizu (VII e), 19, rue de 1' Uni* versitč. Sestoji iz petih debelih knjig leksikalnega formata, in ena teh knjig ima naslove celega sveta (»Etranger«). 124. letnik za 1. 1921. je pred dobrim mescem izšel.
Na strani 1883. se začenja kra* ljevina SHS. V abecednem redu si slede važnejši kraji z naslovi raz*
nih tvrdk itd. Od krajev na slo* venskem ozemlju so zastopani s a* mo sledeči: Ljubljana, Maribor, Celje, Postojna, Idrija. Slednji dve mesti sta torej po »Bottinu« v naši kraljevini.
Da čitatelji vidijo, na kak na* čin se lahko Francoz informira o nas, hočem prepisati stolpec o Ljub* ljani (str. 1893.):
Ljubljana (ali Lavbach) na Ljubljanici, (pošta, telegraf, želez* niča), 40.800 prebivalcev. Trgovska zbornica. — Odvetniki: Ambro* sitseh, Eger, Schweitzer, šusteršiČ, Wallentschagg, Wurzbach itd. — Jeklo, železo: Krainische Industrie« gesellschaft, Assling; Toennies; Zabkar. — Banke: Adriatische bank — Jadranska banka (in nobe« ne druge!). — Predilnica: K. k. priv Baumwollspinnerei und Weberei in Laibach. — Tvornice barv: Eberl Gebruder, Zanki Sohne. — Hoteli: Bavrischer Hof, Stadt \Vien itd. — Časopisi: Dan, Laibacher Zeitung,
Slovenec, Slovenski Narod, Zarja (to je vse!). — Papir: Leykam*Jo* sefsthaler Akt*Ges, — Klavirji: Warbinek R.
O Mariboru pravi: Maribor (ali Marburg) na Dravi (Štajerska), 30.000 prebivalcev (pošta, tel., žel.). Odvetniki: Feldbacher, Kcrn, Lor« ber, Mravlag, Orosel itd.
O Celju (ali Cilli) (Štajerska) glavno mesto okraja, 6500 preb. (pošta, tel. žel.). Odvetniki: Jabort* negg von Altenfela, Kavatschitsch, Schurbi, Zangger. Banke: Podrui* niča avstro ^ogrske banke.
Dovolj! Danes nekaj razumem: pred mesci mi je tožil francoski tr* govec, da, kadar piŠo na naslove v Jugoslaviji, nikdar ne dobi odgovo* ra, med tem ko prihajajo odgovori iz vseh drugih, celo najbolj odda* ijenih držav ..,
Jaz pa se vprašam. Čermi ima« mo mi konzulate v Franciji in če* mu imamo trgovske zbornice.
Dne strugi.
Govor poslanca dr. W i 1 f a n a v italijanski zbornici smo priobčili po italijanskih poročilih. Kmalu se je pc/cazalo, da je govor v velikem delu potvorjen. Sedaj smo dobili njegov govor in izjave jugosloven* skega parlamentarnega zastopstva v izvLmiku. Zato posnemamo iz te* ga izvirnika dele Wilfanovega g o* vora, zlasti kar se tiče dolžnosti do države in čustva narodnosti.
Dr. Wilfan je tozadevno izva* jal: Naš položaj je najbolj delika* ten. Pripadamo narodu, ki je pred kratkim končno ustvaril svojo na* rodno državo. S tem narodom nas druži skupnost rodu, jezika, čustva, tradicij in mi ne moremo zatajiti te* ga naravnega nerazdružnega edin* stva. Z druge strani vemo, da smo postali državljani italijanske kralje* vine. Obstoja konflikt med dolž* nostjo državljana v političnem po* menu in med čustvom narodnosti v etničnem pomenu. Gledali bomo da najdemo v tem konfliktu izhod in menimo, če bomo tukaj odkrito izpovedali svoje narodno čustvo in svoje pojmovanje   narodnosti in
nacionalizma, da najdemo favno v italijanskem parlamentu može, ki nas bodo razumeli. (Odobravanje.) Za nas država ni najvišje, za nas je najvišje narod, ponavljam, nacija v etnično zgodovinskem pomenu. V tej točki smo sporazumnL Meni je do tega, da naglasim, da smo sa* mo v tem pomenu nacionalisti, ne pa takšni nacionalisti, kakor se mi vidi, da so tisti, ki se v tej dvorani ponašajo s tem imenom. Tisti nacionalizem, ki ga jaz zavračam t vsem srcem, ni nacionalizem, ni ljubezen do lastnega naroda, ampak imperijalizem, je sovraštvo, ne lju* bezen. (Komentiranje.) S tistim na* cionalizmom nimamo nič skupnega in poudarjamo to, ker vemo, da po« sebno naši sodeželani italijanske narodnosti nam bodo vedno hoteli očitati imperijalistični nacionalizem Ga zanikavam in se mu upiram iz« rečno zase, za svoje kolege, za vse naše ljudstvo. Mi torej. Če tudi se čutimo v nasprotstvu z italijansko državo, se ne čutimo v nasprotstvu z italijanskim narodom, katerega Slovenci in Hrvati, priklopljeni k
Vojna nam je potem prinesla z Amerikanci amerikanski roman: maske, odvedbe, živco razburjajoče zasledovanje, podzemski hodniki itd.
Ti dve smeri, angleška in ameriška, sta rodili dva rezultata: naša publika se je predvsem navadila, ničesar drugega smatrati za zabavo, nego roman z obiljem dogodkov, ki pripoveduje reči, ki so vsakdanjosti tuje. Na drugi strani pa so izvestni pisatelji trmasto vztrajali pri psihologiziranju, a so pristno vrednost zamenjavali z dolgočasnostjo, ker Jih je dražil uspeh anglo-amerikanakih posnemalcev. Pozabili so, ali pa niso hoteli vedeti, da je Balzao, njih gospod in mojster, take romantične romane sam pisal, da je svojega sodobnika Eugena Suea vroče občudoval, tistega Suea, od katerega bi ne maral danes sprejeti grizlja kruha niti noben literaren pes. Ti pisatelji torej so — sicer s hvalevrednim namenom — hoteli na vsak način človeško Življenje sleči vsega nenavadnega in vseh onih napetosti, ki Jih Ima življenje vzlio vsemu vendarle v bogati mori In postali so, namesto ▼ osni visoki, to dolgov sani.
Toda pomembni francoski roman ni bil nikoli dolgočasen. Od Voltaire preko Viktorja Huga, Balzaca, Oeorgea Sandovo in Flauberta do Zole In Dau-deta je ostal vedno zabaven. Vzlio mojstrski psihologiji svojih avtorjev. Celo Stendhal in Bourget, ta dva psihologa, kat* eiochen, sta zabavna pisatelja s nedoeezno ekonomijo v sgradbi in su-jetih, z ritmom stila, s svojim duhom in dovtipom — samimi eminentno francoskimi laatnootmL
Zaradi padlega zanimanja publike torej, ki se je vedno bolj obračala k de-tektivakemu romanu in zaradi nezdrave reakcije takozvanih psihologov je zašel francoski roman r nevarnost da izgubi svoj ugled. K areči so nam v groznih letih 1914—1919 vatali novi možje, pristni romancierji, temperamenti, ki nočejo dokazovati, nego znajo delati. Mnogi bi zasluzili, da jih imenujem, zadovoljim naj se • tem, da imenujem najboljše: Duhamel. Dorgelea, Benoit, vsi trije šele po vojni slavni, da, sele od leta 1914. znani. Vsi trije imajo smisla za roman In romantiko, ga imajo enako intenzivno, dasi gledajo življenje v luči treh različnih temperamentov različno.
Toda kakor Balsae in Stenđhal ne prezira med njimi nihče glavnega mika romanovega, mika, ki je od strani do strani, od poglavja do poglavja naraščajoč« nsvpetoat TV> je mik. ki ga nam ponuja todi Uvijanje, mik, zaradi eegar cenimo jutranji dan vitje nego današnji in ki je motor vse človeške delavnosti.
Kako velika psihološka zmota fe, Roteti ta glavni mik v romanu odriniti? In sako vidimo tuđi faono, kam poj (te roman literarnega pomena v bodoeno-ati — po dveh nasprotnih potih.
Prva pot pomenja dejanje, rasbur-janje. napetost skratka dogodke bodisi materijalne ali duševne vrste; dru-
Sa analizo, psihologijo, virtuoznost eseđe. Po tej poti bodo hodili nadar-jpnei stila, po prvi pa otroci fantazije In I njimi večina omikanih bralcev. Pestrost bo v bodoče gotovo pHvleoe-vala tudi večino novih talentov, in francoski roman bo moral potom direkt-
no nadaljevati z Gil - BI asom, z „Mi*e-rables*' in s „Nabobom".
Petdeset let Je francoski roman preplavljal vse vrste knjlštva, zdaj poBta-ne zopet čisto sabavno berilo — kakor v dobrih starih časih. Poleg nJega pa bodo pač nastali psihološki easavi. razmišljanja, pesmi v prozi.. . Toda izposojali ei bodo pri romanu le zunanjosti. Romani pa ne morejo in nočejo biti več.
Zofija Borštnik - Zvonarjeva:
Eo se je lani vršil prvi gledališki kongres jugoslovenskih gledaliških umetnikov v Zagrebu, so se Hrvati, kakor vedno, sijajno izkazali. V vsakem obalni so priskočili svojim ljubljencem in umetnikom na pomoč, da se je kongres mogel kar najsijajneje vršiti. Pa ne samo občinstvo, tudi kr. vlada, vaa županstva, občinski svet in vsi denarni zavodi so darovali veliko svote v ta namen. Tako da so gostje, Srbi In Slovenci, odnesli s seboj najlepši vtisk na lani In veseli Zagreb.
T začetku Julija se tak kongres vrši pri nas ter pribite Srbi In Hrvati k nam v našo slovensko domovino. Dolžnost vsakega je, da pripomore k tej
Sriredltvi po možnosti, — da tudi mi lovenci ne bomo zaostali, da poneeo naši gostje najugodnejše opomine tudi na belo Ljubljano s seboj.
V nedeljo dop. ob nol 12. je slavnostno odkritje v oper. gledališču Borštnikovega in V ero viko vega spomenike. Polog naših odlionjakov bo govori-
Italiji, ne sovražijo. V nadaljnih £*• vajanjih je poudarjal dr. \Vilfan glede režima v času okupacije tolej Kako so se stvnri razvile od prvegŠ dne okupacije? Po obljubah, ki so se dale rudi v javnih oglasih, ki sč takrat bili tiskani Še tudi v jugosloa venskem jeziku, smo doživeli relirđ tlačenja, režim, ki je bil surov Irj okruten, v žalostnem protislovju § tem, kar si jo naše ljudstvo priŽaV kovalo od italijanske vojske in od italijanskega ljudstva. k( sta prišja" v deželo kakor osvoboditelj a* To izvajanje in nadaljna izvajanja dO izzvala proteste, hrup, surovo smet* janje.
Pozneje je govoril v zbornici tudi poslanec § č e k. Uvodoma jo poudarjal, da izraža iskrena čustva državljana, ki pozna vse dolžnosti sina svoje zemlje in noče nikdar pozabiti naravnih vezi, ki ga spaja* jo z njegovim jezikom in pleme«*' nom. Ker smo priznali t aneksijo Julijske Benečije dovršeni čin, pri# znavamo vso svoje obveznosti na> pram državt (Najživahnejše odo* bravanje.) Istočasno pa dvigamo svoj glas in zahtevamo od va*, vladna gospoda, in od vas, zastoj* niki italijanskega naroda, da deta« jete neprestano in z vso vnemo za blagodejno pomirjevanje m vza*, jemnost človeštva. (Jako dobrO.) Nato citira iz lista aH Tempo« Čloi nek, po katerem sodi, da predstav« lja najbrž mnenje min. predsednika Gioiittija, List pravi, da jo Giolitti opozarjal, da »Življenjske potrebo-države ne bodo nikdar v nasprot* stvu z ljudskimi načeli, ki zahteva* jo spoštovanje za jezik, sporočila in prosveto narodov, ki so bili prU klopi j eni Italiji. Italija hoče svojo ujedinjenje vzdržati ne kot osvt> jiteljica in gospodarica, marveč kot vekovita učiteljica zakonov brab stva in medsebojne vljudnosti. Ca* stiti gospodje, po neizmernem so* vraštvu, katero je zaplodila vojna* se pobratenje narodov gotovo no bo moglo tako lahko in hitro izve* sti. Kakor mora vlada z vsemi sredstvi delati na to, da s6 to pQ* bratenje doseže, tako moram rudi jaz izjaviti, da se bo s strani na5e* ga naroda storilo   vse,   aa   se ta
la prolog slavna hrvatska umetnica markiza Ruiička - Strozzijeva. tJdeleŽo se slavil osti vsa naša kulturna in petaka društva ter so zbero pred gledališčem. Zvečer bo v operi slavnostna, akademija, pri kateri sodelujejo«. Zbor Zvona, sbor zagrebškega in naloga gle*, daiišča, dalje operni pevci in pevke, gg. Camarotta, Polakova, Oiegoviće-' va, Mozghačova, Sueova, C^ijon°vi5» Kovač, Tierv, Romanovskjr, liriio; Zvonarjeva i. dr.
V dramskem gledaliflču se vrSi % Mariboru sijajno uspela Remčova drs> ma »Učiteljica Pavlac Bodelujo mari^ borsko gledališče, med njimi naš Junafc Hinko Nučič. V hotelu Tivoli pa se vf-šl ob 8, zvečer ljudska veeolica ter b6> do vsi prostori in vrt bajno rozevetljet ni in okrafenl.
V ponedeljek. 4. t m. oB 10. uri ft«> poldne Je rprejem gostov na kolodvč* ru, potem skupen odhod v operno gle^ dalisče. Govori pozdrav ga. Avgusta Danilova. Zvečer slavnostna predsta* va na čast gostom. Igra se F. FinŽgar-Jev Divji lovec. Sodeluj o mariborsko in c ase oeobje. Zvečer v Svicariji p (J* zdravni večer.
V torek 5. v operi Gocoljeva >»e« nitba«. Nastopijo zagrebški umetniki, v hotelu Tivoli svečar ob 6. koncertni večer. Sodelujejo Hrvati, 8rbi in Slo venci. Zanimiv umetniški razpored.
V sredo, 6., nastopijo v opernem gledališču beogradski umetniki. Zaigrajo Petrovičev »Pljusak«. Zvečer V hotelu Tivoli »Bohscnski večere s ve* selim razporedom.
V četrtek v operi »Poljska kri« t go. Polakovo iri g. G run dom V glavnih vlogah.
OL
36
65^661
težnja čim prej uresniči (Odobravanje v vsej zbornici). Dovoljena naj mi bo zato beseda, nanašajoča se na razmere v naših pokrajinah, ki preprečujejo, vlada morda niti tega ne ve, slovenskemu ljudstvu, da bi se približalo italijanskemu režimo tako kakor si želimo mi, da bi se to zgodilo v spoštovanju med« sebojnih pravic in dolžnosti Nato se dotika po listu ^Emanci pazi one« postopanja z ujetniki v Julijski Be» nečiji« nadalje po listu »Era Noirva* proglasa tolminskega civilnega ko« mdsarja Martinaccija, v katerem je izrečena najvišja pohvala, ki se mo« re izreči slovenskemu narodu pod Italijo glede na znane tolminske dogodke. Šček vpraša: Ali moram smatrati, častiti tovariši, ta dva dogodka za znak sistema? Nato na* vaja šček še poziv tržaškega škofa Bartolomazija glede na znane do* godke ob volitvah, ki so jih zakri* vili fašisti. Nadalje je izvajal: Nihče izmed vas, /častiti tovariši, se ne more strinjati s tem, da se udanost in naklonjenost do države vkoreninjata s sredstvi, ki rušijo avtonomijo naših občin, vničujejo dobrodelne zavode in zadružne na* prave, ki nosijo na sebi ljudski zna* Saj; to vse le zato, ker smo jih usta* novili mi s pridnostjo naših ljudi in našega plemena, Nihče izmed ▼as ne more v luči današnje civili* sadje dopustiti, da bi obstojali dve pravici, kar pa doživljamo v pre* mnogih slučajih v Julijski Benečiji. Hočem pa verovati, da so vaši na* meni, čestiti tovariši, popolnoma drugačni, da boste torej z nami de* lah* za pravično pomirjen je in izva* jali ona vzvišena načela človečno* a-ti, ki so bila v svetovni vojni po* stavljena za cilj, po katerem mora* jo stremiti vsi narodi. Konečno je govoril, kakor že znano, o velikem
zgodovinskem' poklicu Jugoslove* nov pod Italijo, da morata biti ta dva naroda brata in ne sovražnika v Evropi, ki jo naj obnovi svobodna volja narodov. Jugosloveni morajo in hočejo biti most za popolno po* mir jen je med Jugoslavijo in Italijo. Oni bodo lahko duševni element, Id v teh krajih zopet oživi vzvišena čustva človeške vzajemnosti. (Odo* bravanje V celi zbornici).
Prave orkane nacionalistične* ga ogorčenja je vzbudil dr. Wilfa* nov govor v italijanskem tisku. Se sedaj ga zmerjajo, psu je j o in kličejo nad njega biriče, ki naj bi ga uklenili in vrgli v ječo, iz katere ni izhoda. S ček pa je kar najboljše zapisan skoro pri vseh italijanskih listih. Venomer citirajo njegov go* vor in visoki italijanski državniki vidijo v Ščeku moža, ki pričenja pomirjevalno delo v Julijski Bene* čiji. Italijani stavijo med jugoslo* vensko delegacijo razcepljen je v dr* zanju Jugoslovenov v Primorju do Italije. Olčnja veja miru in snrave, katero jim je pokazal Šček v Rimu, je Italijanom dobrodošla, ali ne morda za jugoslovensko pojmova* nje miru in sprave, marveč za ita* lijansko, ki se je doslej od jugoslo* venskega bistveno razločevalo. Ali upa šček, da se preobrazi menta* liteta Italijanov res v smer vzviše* nih načel človečnosti, v svetovni vojni postavljenih za cilj vsem na* rodom? Kolikor poznamo Italija* ne, ne verujemo tega. Zato pa 2eli* mo enotnosti v delovanju jugoslo* venskega zastopstva v Rimu ne pa dveh strui. Ako na primer trije ju* goslovenski poslanci izrečejo vladi nezaupnico, jo lahko izreče tudi če* trti. Wilfanova trdnost more dati uspehe, sanjava poezija o Človečno* sti pa utrgati Jugoslovenom ob Adriji bodočnost.
Politične vesti.
— Vlada zastopa odsotnega regen-la. Beograd, 1. julija. Ker odpotuje regent Aleksander v inozemstvo, je mi* nietrski predsednik Nikola Pasić* predložil regentu v podpis ukaz, s katerim se pooblašča vlada, da ga zastopa za časa njegove odsotnosti.
is Maaarvkova čestitka regentu. Beograd, L juMja. Poslanik Oeho&lo vaške republike g. Kalina je obiskal ministrskega predsednika Pasica in mu izrazil radostne pozdrave in Čestitke .Ijradsednika dr. T. G. Masarvka regentu z o sirom o neuspelem atentatu.
— Izročitev sodišču dveh poslancev. Beograd, 1. julija. Predpofdn© je bila seja imunitetnega odseka, na kateri so pretresali dopis pravosodnega ministra, ki zahteva izročitev treh komunističnih poslancev: vTadimirja Čopiča, Filipa Filipovića in Nikole Ko-vaoeviea, Dotični akt se glasi: >Spa-aofe Stoji c* je, zaslišan pri mestnem sodišču v Beogradu, izjavil, da je imel namen ubiti Nj. Vis, prestolonaslednika kot komunist. Nalog za izvršitev je dobil od poslancev Vladimirja Čopiča in Filipa Filipovića, ki sta mu to nalo-itla po odloka izvrševalnega odbora komunistične stranke. Atentator Stolić Je šel na Dunaj, kjer jo našel soude-aeini&e. Potem se Jfe vrnil v Beograd far ]e tam dvema poslancema poročal o jfrlenfenem sporazumu. Atentator je sam potrdil svoje intimne zveze z Ni-kolo Kovacevićem ter je to potrdil radi Sava Nikolie, kateremu bo znani vsi strankarski odnošaji med to dvojico.« '— Po daljši debati je dobil besedo poslanec Filip Filipovič, ki se brani, ob-fcojajoc atentate. Izjavil je, da ne pozna atentatorja. Končno pripomni, da je že prej dobil v zaporu sušico in da bi zo-petni preiskovalni zapor utegnil vplivati na njegovo zdravlje neugodno. On Js glavni tajnik stranke, toda ker po
Natančnejši razpored se objavi na programih.
Večina LjuMjančanov se vedno pritožuje, da je pri nas dolgočasno in zaspano, da človek ne ve, kam bi se dfaL umetniški kongres pa bode sedaj nudil vsakomur najraznovrst-nejšo zabavo. Ne zadostuje pa pri tem samo ime >L4ubljana<, treba je, da se tuđi Ljubljančani prehude.
Udruženje naših gledaliških umetnikov dela takorekoč že daljo časa dan in noč na tem. da se naša gledališča in vsi prostori, kjer se vrže zabave, najlepše okrase.
Pri teh zabavali bode za izdatni smeh med drugimi poskrbel tudi slavni hrvatski komi čar A mošt G run d.
Naša Irma Polakova bode žvrgolela kot škrjanoek in tudi baletni metuljčki bodo frčali po zraku. Nadalje nastopijo hrvatske umetnice: Tonka Savič, vzor uljudnosti, in Mil. Mihičič, ki slovi tuđi zaradi svojih krasnih in >chic-< oblek, katere nosi vedno na odru — in katere večkrat nadomeste zagrebškim damam Mod. Journal. Vseh umetnikov ni mogoče tukaj naštevati. Tudi junak Borivoj Baškovič nastopi — on, ki je za eaea vojne toliko pretrpel po nedolžnem, bil je dolgo interniran, a ves njegov greh je bil — da je Srb.
Da se omogoči revnejšim slojem In kulturnim društvom obisk k predstavam v dramskem gledališču, je v prodprodaji vstopnic znaten popust. Pri večernih zabavah in koncertih v hotelu Tivoli je vstop prost; vendar se pa dobrovoljni doprinosi hvaležno sprejemajo v pokritje silnih
obznani komunistična stranka ne obstoja več, ne more imeti vseh pristašev v svoji roki. — Nato se je z večino glasov proti dvema glasovoma komunistov in socialistov sklenilo, da se Filipovič in Čopič izročita sodišču. Zahteva za izročitev Nikole Kovačevića se je odklonila, ker se iz trditve o intimnih zvezah ne more sumiti, da je bil soudeležnik atentata.
ss Predsednik konstitaante v avdd-jenci. Beograd, L julija. Predsednika konstituante dr. Ribarja Je včeraj sprejel regent v avdijenci.
— Odlikovana poslanca. Poročevalca ustavnega odseka Demetrovic" in Kurbegovič sta bila odlikovana z redom Sv. Save II. razreda.
=r O državnem proračunu. Ker se delo za izvršitev proračuna ni moglo končati, se bo regentu predložil v podpis zakon o dvanajstinah do konca leta 1921, ko se začne redno proračunsko leto. Ena izmed glavnih odredb v tem zakonu je pooblastilo, da finančni minister sme izvršiti koncentracijo finančne uprave v državi, kakor je to hotel storiti pokojni Košta Stojanović.
=s Imenovanje škofov. Splitsko >Novo Doba« poroča iz Rima: Dela se na to da bodo Zader, Lastovo. Cres in Lošinj tvorili posebno italijansko biskupijo naravno z jugoslovensko večino prebivalstva. Zaderski biskup obdrži naslov nadbiskupa, izgubi pa naslov metropolita Dalmacije, ki pripade splitskemu nadbiskupu. Splitska biskupska stolica se namreč dvigne na nadbiskupsko. Za izpraznjeno biskupsko stolico v Šibeniku je obilo kandidatov, med njimi tudi bivši tržaški biskup dr. Karlin. Vest da si hoče italijanska vlada prisvojiti zavod Sv. Jeronima, ne odgovarja resnici. Zavod bo izročen naši državi, kakor hitro bo to zahteval malo energičnoj e predstavnik naše vlade v Kvirinalu.
asa Prezident Masaryk o situaciji v Srednji Evropi. Dopisnik pariškega lista »intrasigeantc je Imel na otoku Capriju razgovor s češkoslovaškim prezidenti ra Masarvkom, ki je rokel med družim: Češkoslovaška upa, da zaiotovi ravnotežje v Srednji Evropi najlepše na ta način, da izvaja skozi in skozi pomirljivo politiko. V Evropi sta dva velika naroda. Francozi in Nemci, ker Rusi sedaj ne prihajajo v po-gtev, Angleži pa so oddeljeni od Evrope z morsko ožino. Situacija v Evropi Je danes kakor pred vojno odvisna od nemško-francoskega razmerja. Ali niti Francija niti Nemčija ne more sama obvladaU Evrope. Na koncu svojih Izvajanj js prezident na-glašal nujno potrebo, da se zunanja politika demokratizttje, kaj« v njej prevladuj« še vedno predvojni duh in predvojna metoda, Prezident Masarvk obišče najbrže v kratkem Pariz. Ne ve pa Se, če se zgodi fo oficielnim potom.
bes Praski militarizem. »VVeltblatU poroča, da je vodja nemških čet v Oornji Sleziji general Mofer pri odhodu tirolskih napadalnih čet v slovo rekel med drugim tole: »Tirolci na gornješlesklh tleh t Tako kakor ste vi nam prispeli na pomoč, tako bomo prispeli tudi ml na pomoč vam, ko pride čas, da se lasna Tirolska združi s severno t Kal pravijo Italijani k temu?
= VoHlni poraz boUševlkov v Rusl|L »Momiagpost« poroča Iz R evala: Pri volitvah v provrncialne, okrajne In kmečke sovjete v Permski gubemijl so zmagali indiferentni, pri volitvah v mestih pa menj-ševiški kandidatje. Izvoljen ni bil niti jeden komunist Vlada v Moskvi je bila pri-stijena to vzeti na znanje In potrditi nove protikomunistične sovjete. V Permu samem J^tos tudi % g^exatfalnih mestih, ifi vsno-
stavtjena pravica i rivatne lastnine, tr^r j- [ božja In velika procesija,   katero !e vodil
vine in manjših tovarn. Za protikomunist)':- I biskup.
no zmago   se   je   vršila slovesna služ| a » —■--
Telefonska in M'zojsuna poročila.
Incident o nsfaunl sbnpičitaL
— Beograd, 1. julija. Na današnji seji ustavne skupščine je pri* šlo med govorom komunista Koste Novakovića do burnega incidenta. Novakovič je odklanjal strankino odgovornost za atentat na regenta. Najprej mu je poslanec Valeriian Pribičević vskliknil: »V Rusiji ko* munisti ubijajo i deco!« Novakovič je na ta vsklik strastno in razbur*
jeno reagiral, napadajoč našo ar* mado. Ta napad je povzročil v zbor* niči velik hrup in trušč. Prišlo je do osebnega spopada med njirn in po? slancem dr. Milanom Markovićcin na govorniški tribuni. Seja ie bila prekinjena za deset minut. Po zo= petni otvoritvi je izrekel predsed^ nik Novakoviću strog ukor zaradi napada na armado.
— Peču j, 1. julija. Danes do* poldne je nameraval izvršiti neki preoblečeni madžarski oficir aren* tat na župana Belo Lindnerja. Pri* šel je pred mestno hišo in oddal iz samokresa strel skozi okno na neko osebo — mestnega kapetana — v veri, da je ta župan Lindner. Po
strelu je napadalec pobegnil, poli* cija za njim. Videč, da ga zasledu* jejo, je na sredi ulice potegnil sa* mo kres in se ustrelil v glavo. Na mestu je obležal mrtev. Tz listin, ki so jih našli pri njem, izhaja, da je moral biti neki madžarski oficir iz Kapošvara.
Dr. BeneS d paloizla.
— d Pra^a, 1. julija. V zuna* njem odseku je danes minister Be= neš poročal o pogajanjih v Parizu, Londonu in Marijanskih Lažnih. V Parizu in Londonu je naglašal, da se Češka politika giblje v okviru konsolidacije. Njena želja je, da se kar najprej uvedejo gospodarski in politični odnošaji z novimi dr/ava^ mi in da se sporna prometna in tr* go vinska vprašanja rešijo na pod*
stavi mirovne pogodbe. Nekatera nesoglasja med Francijo in Anglijo, zlasti v grškostnrškem in gornje* šlezijskem vprašanju so se odpra* vila, tako da je v tem oziru brez* dvomno zaznamovati velik napre* dek. Glede razmerja do Poljske se položaj boljša. Pogajanja Čehoslo* vakov streme po tem, da se doseže* jo normalne razmere in prijatelj* stvo tudi s to državo.
Francija In medoarad^i poloZaf.
— d Pariz, 1. julija. Parlamen* tarna komisija za zunanje stvari je sprejela dnevni red, v katerem se pravi, da se parlament strinja z vi a* do glede vzdržan j a vojnih in go* spodarskih sankcij, dokler ne bo Nemčija izpolnila v celoti svojih obveznosti. Nadalje se naglasa po* treba čimprejšnje pravične rešitve
gornješlezkega vprašanja in da stremi Francija v vzhodnem vpra* šanju po vzpostavitvi miru. Komi* sija smatra, da se Grški ne more več nuditi nobena pomoč, niti fi* nančna, niti vojaška, ali posredno ali neposredno, ker je odklonila po* nuj eno posredovanje.
— d Pariz, 1. julija. Iz Londona se javlja, da je policija zasledila veliko zaroto, ki je imela namen, umoriti več ministrov   in visokih
Zarota tuđi o RnglliL
državnih uradnikov. Izdane so ob* širne varnostne odredbe. Pričaku* jejo senzacionalnih razkritij.
Vprašanje Gornje Služile.
— d Berlin, 1. julija. »Tagliche Rundschau« poroča iz Londona k zadržanju Anglije in Italije v gor* nješlezkem vprašanju, da sta an* gleški poslanik D* Abernon in it ali* janski poslanik po nalogu svojih vlad izjavila dr. Roznu, da se niti Anglija niti Italija nista v gora je* šlezkem vprašanju   na nikakršen
način obvezala napram francoski vladi.
— d Varšava, 1. julija. V Gor* nji Šleziji se izvršuje demobilizaci j a vstaških čet povsod popolnoma po programu in načrtu medzavez* niških oblastev. Kakor se govori, bo medzavezniška komisija nodala svoje poročilo o razdelitvi Gornje Šlezije še pred 10. julijem.
Poraz SrSlte oo|sk£.
— d Pariz, 30. junija. Vojna v Mali Aziji se je osredotočila na tri točke: Izmid, Brusse in Ušak. Turki imajo povsod uspehe. Grki so zadale dni pri
Ušaku doživeli občuten poraz, pri Čemer je bila tretja grška divizija popolnoma razkropljena in uničena.
Zoeza narodom.
d Ženeva, 1. julija. Svet zve* ze narodov je ustanovil po navodi* lih poslednje skupščine zveze na* rodov začasno mešano komisijo za obravnavanje vprašanja razorožit* ve. Komisija se sestane prvič 15. ju* lija v Parizu pod predsedstvom Vi* vianija.   Sestavlja jo šest civilnih
oseb, priznanih kot strokovnjaki na polju socialne politike in narodne* ga gospodarstva, nadalje je v njej šest članov vojno komisije zveze narodov, štirje člani gospodarsko* finančne komisije in šest članov za* stopnikov interesentov, delavcev in delodajalcev
Izrednem občnem zboru dne 11. junija glede draginjskih doklad. Zcinijoradiaika or^anizaLMja v barujevem predlaga svojo resolucijo, sklenjeno 25. junija ra izrednem občnem zboru v Sarajevu, glede rc šenja aja^JHcea \pra>anja.
Pred prehodom na dnevni red poda republikanec Krsta Pejovič izjavo svojega xluba glede atentata. Republikanci merijo, da je terorizem nezJ-^v pojav v državi in da ni v korist locialneain položaju. Socialno stanje se na tak naCic no da urediti.
Nato se |e prešlo na dnevni red: poročilo veriiikacijskega   odseka i  dne X. maja, ki se nanaša na mandat Jana J a-nečka. (Radičevec).   ki verifikacijskemu odseku ni pređUHl  svojih pooblastil. Odbor ova  večina poudarla, da  se z ozirom na člen 1. v zvezi s členom 4. poslovnika in tozadeviv; odlokov ustavotvorne si ščine z dne 20. decembra 1. L veriflk.-sk! odsek ne more spuščati v ocenj« frije verifikacije  mandata  Jana Jane Kar se tiče vprašanja,   ali je uosjd voljen za poslanca, smatra man;51na, verifikacij<ki   odsek Di   pristojen, & razpravljal o tem. Dr. Milan Korun ?. pa Brnenje odborove mmijšine, poroč lec dr. Žarko  Jaksič pa    mnenje v< odseka In pravi, da se jo ugotovilo, Janeček še leta 1021  ni bi! podanik države,  ampak    češkoslovaške repu in že zaradi tega po § 1 voUhiega : na ne izpolnjuje pogojev za poslanca, ročilo veriiikacijskecra odseka se spri Proti so glasovali komunisti, socinlisti rodna socialista, repubMkanci tn dr. 1* bič.
Nato se fe razpravljajo o 2., o-5. točki, ki se nanašajo na poročila nitetnesa odseka z dne 5. marca, 14. la in 16. In 2S. maja. Gre rti izročitev slancev sodišču.   Najbolj živabra je debata pri '). odstavku 5. to:ke rudi slanca Vočeslava W i 1 d e r j &, ki |e žalil  zagrebškega odvetnika    dr.  H >i Posl. Pečic zastopa mišlierje tnanjsin pravi, da ne   gre za to,   ali le posl VVtlder kriv ali ne, ampak   za to, z mora za svoje dejanje zagovarjati al O Isti stvari Je govoril tudi dr. MIlan run, ki so je protivtl stališču večine, ' je zastopal   Todor   I^azsr^vić. Pos VVilder ie zahteval besedo in prosil se izroči sodjSČu. Nato ie govoril ml Uzunovič v prilog manjšine. Pri ria nju Je prodrl predlog manjSIne, Tor posl. VVilder n e Izroči sodi?čn. Pač izroče sodišču poslanci Radfco limit, jrotin PeČič,  Juraj  Versalovii, Jovan pović, Štefan  Ortncr.  VHadhnir Puš* Janko Rajer, LJubomir Radovanovfč. ko Lovrekovič, VJadko  Mašek, Dn Vlajkovič, Tešman NIkolic. Sodišču i izroči Ivan Mladenovič. ZahteA'all se akti poslancev Brardncrja, Bran'ća, Radoviča, Didaka Bundiča, Karla viča in  divote Mllofkoviča. Seja končala ob 19. Prihodnja seja Jutri c dopoldne z dnevnim redomr Volite-vesra podpredsednika.
rt:
ta
Z oseh feotsceo sceta.
— d Gradec, 1. julija. Čez Gra* dec in severne občine v njegovi bli* zini je padala opoldne 15 minut to* ča, ki je na poljih naredila veliko škode. Zrna so bila debela kakor golobja jajca in so ulice pokrila ta* ko na gosto, da se je videlo mesto nekaj časa kakor pozimi. V neka* terih hišah je moralo pomagati ga* silno društvo. Pri barakah v Scho* nau je viharni veter odkril več streh. Oseba ni nobena poškodo* vana.
— Bukarešta, 1. julija. Senat je sprejel zakonski načrt o uvedbi ženske volilne pravice.
— d Dunaj, 1. julija. Ravna* teljstvo južne železnice objavlja: Za glavno skupščino, ki bo zboro* vala dne 7. julija t L, je bilo zalo*
ženih 430.911 delnic, v Avstriji 68.271, v Italiji 99.020, na Madžar* skem 3300, v Švici 260.320. Koliko jih je bilo založenih v Parizu in Londonu, o tem še ni nobenega po* ročila.
— d VVashlngton, 30. junija. Reprezentančna zbornica je sprejela poročilo, ki Je bilo sklenjeno na konferenci obe<h zbornic o resoluciji glede ukinjeja vojnega stanja z Nemčijo in Avstrijo.
— d Rim, 30. Junija. Uradni Ust objavlja naredbo, s katero se izpremene carinske tarife s 1. julijem. Nove tarifo bodo v splošnem notificirane s rwgodbami.
— d Dublin, 30. juija. Oblasti so snoči izpustile iz zaporov voditelja irske nacionalistične stranke v angleškem parlamentu Johna Maca Neilla in podpredsednika tajne irske republike Arthurja Oriiiitha.
Iz nstaoofODnie sfiupičine.
—d Beograd, 30. junija. Seja skupščine se jo nadaljevala ob 16.30. Sprejet je bfl zapisnik zadnje seje in so se pročitale prošnje in pritožbe. Objavila se je poslanska demisija Antona Kristana (naslednik Tokan) ia Milovana Laza revi ča. Nadalje se je prečltala zahteva držvnega pravd-nika v Novem Sadu, na) se izroče sodišču poslanci Vojin Krstić, radi nasilja proti javnim oblastem, Štefan Voiin-Tunič radi prestopka proti § 104 srbskega kazenskega zakonika in Pavle Tereta radi prestopka proti § 1 kazenskega zakonika. Pravosodni minister zahteva na podlagi SS. člena, na| se izroče sodišču poslanci Vladimir CopIC. Filip Filipovič in Nikola Kovačević, ker so zagrešili prestopek proti § &7 kazenskega zakonika. Nato se Je prešlo k aktom. Udruženje državnih nameščencev »redjasa svoje resolucijo,   sklonjeno pa.
— d Beograd, 1. julija. Na da* našnji seji skupščine se je prečitalo poročilo imunitetnega odseka, da se izročita sodišču komunistična poslanca Vladimir Čopič in Filip FUipovič. Nato so se vršile volitve za prvega podpredsednika skupšči* ne namesto g. Čašica, ki je podal ostavko. Izvoljen je bil Milorad Vujičić, In sicer s 163 glasovom, do* Čim je zemljoradnik Lovričević do* bil 29 glasov. Seja je bila zaključe* na ob 13. in prihodnja odrejena za popoldne ob 17 z dnevnim redom: Razprava o poročilu imunitetnega odseka za izročitev poslancev Via* dimirja Čopiča in Filipa Filipovića
— »Večernja Pešta«. Pod naslovom izlazi u Sarajevu vanstranački jugoslavenski in formativni dnevnik velikog fc ta. Naročita mu je tendenciji zainteresuje Bosnu in Hercege za »Jugoslavensku Maticu«. I svojih političko * objektivnih i štvenih i ekonomskih inforrr sa područja cijele Bosne i Her vine prevzeo je dužnost da i pira pozitivan rad svih tamo ustanova, udruženja (Sokola, I • ženja Jugoslavenki i dr.) u kc je najmarkantnije izražena narodno z  je<iinsva. Pojava
I čem je Pošte« naročito je simi no primljena u rodovima ju& venske omladine u Bosnf. G je urednik »V. P,« Joso Sironit sadanji urednik sarajevskog benog »Narodnog Jedinstva«, ski bjegunac.
— Manifestacijo v Sarajevu.    . « jevo, 1. julija. Danes zvečer je vi rajevsko prebivalstvo ponovno
dilo velike in veličastno manifos v proslavo sprejetja ustave, za. t no narodno ujedintenife in na ča nastiji, osobito radi srečno reši h pen ta iz prožeče mu nevarnosti, festacije so trajalo pomo v noc.
— Spominsko kolajne. V v3 kropih so govori, da se bodo pc spominske kolajno izročile posl v spomin na sprejem ustave.
Hestirešenz dom ulna.
— Iz Gorice. Tudi goriški magistrat, na čelu mu senator B so je zavzel za znižanje cen. Skl sestanek trgovcev, da povedo to no svoje mnenje. Prvi se je ogla stopnik mesarjev, rekoč, da so znižali cone mesu za 70 stot pri
j da znižajo cene se za 40 stot L" ' da bo mogoče ceno mesu še nada • aati, ker je ministrstvo dovolil j Živine iz Jugoslavijo. Vsi, ki udoleiirl sestanka, so bili za ■ I cen, samo sedaj še to ni motroc ! prej naj znižajo cene tvorničarji. t rici so že tako nizke cene, kakor m^jt*.
drugod v Italiji. Noki trgovec je popol-! noma rosno trdil: >Mi trgovci si na T9t ' načine prizadevamo, tla bi zaslužili čim I manj mogočo!« Udeležniki, enmi trgov-j ci, so so sir«r silili, da bi pri tej iz-nvi i ostali resni, toda ni so jim posrečilo. : Mesta aplavza je govornika nagradil splošni smeh. Položaj jo rešil drug trgovec, ki jo izjavil: >Tigovei skušamo doseči čim večje dobičke, toda ne z zvi-i šanjem cen, amimk s prodajo velikih ' množin U^a.i Sestanek io torej doka-
146. štet.
#aLOV£NSKi NAKUO*, one 3. julija Ml.
stran 3.
■
zal, da nikakor ni mogočo, da bi 80 odpovedali dosedanjim malim (1) dobičkom in da nikakor ni mogoče Še nadalje znižati cene. Temu ao radi ni čuditi, kajti sestanek je aklioal župan ln vele-' tržeč Bombig. Tako ao reiuje na Primorskem vprašanje zniževanja ceni — Gorici groai malarija. V Roinl dolini, pa Grčini, v nižinah med Panovcem in Krombergom,   je   nebroj   za bakcile skrajno ugodnih gnezd: rupe, ki so jih provarocili topovski izstrelki, strelski jarki, savetiica pred sovrainlm ognjem itd. V teh rupah leži že vsa leta izza voine dalje smrdljiva voda, da se Človeku kar gnuai ob pogledu na njo. Od tod aili boleaen v mesto. V bliftini mesta se je ugotovilo dosedaj že nekoliko eto slučajev malarije. Vlado zadene nemala krivda, ker ne izplačuje vojne škode, da bi se gnezda iztrebila in polje osušilo. — Pred poroto so je vršila rasprava o slučaju, ki sega i© v dobo stare Avstrije. Dne 21. februarja 1915 Je neki Ivan Popodi iz Trbiža napadel v bližini   Vrbe   na   Koroškem nekecra Franceta Grilai in ga oropal. Popoai priznava, da je Grila okradel, storil pa tega ni nasilnim potom, ker je Gril spal na cesti. Nasproti njegovi trditvi pa je stala točna in jasna izpoved Grilova, da ga je Popodi s silo pobil na tla, da mu je prizadejal s svojim nasilnim ravnanjem občutne telesne poškodbe. Popodi je bil radi inkriminiranega hudodelstva le pred divizijskim sodi Scem v Gradcu leta 1915. obsojen na smrt na vesalih. katera kazen pa se ie pozneje spremenila v lčletno ječo.  Popodi je ob prevratu pobegnil ie kaznilnice v Wisxniču v Galiciji. Ko je o tem izvedela avstrijska vlada, jo zahtevala od Italije, kamor je pribežal Popodi, naj poskrbi, da prestane še ostalo kazen. Gori&ko drftavno pravdni št vo pa se je postavilo na stališče, da ni mogooe is-rrsltl sodbe inozemsisfira sodišča in je dejalo Popodija pod obtoibo radi hudodelstva roparskega napada. Vprašanje glede ropa so porotniki zanikali, potrdili pa vprašanje glede tatvine. Na podlagi tega pravoreka ie bil Popodi obsojen na il mesecev ječe in ker jih je že davno presedel, izpuSčen na svobodo. — 701etni župan v Lokovcu Martin Le ban je bil obtožen poneverbe 7000 lir iz občinske prehranjevalne akcije. Po dolgi razpravi je bil Leban oproščen obtožbe.
Sijajen Pogačnikov odgovor. Italijanski listi pravijo da je istrski poslanec Pogatschnig »sijajno« odgovoril Nemcem in Slovanom v rimski zbornici. Mož, po katerem se pretaka slovenska kri, je govori) o italijanstvu Istre in skoro negira obstoj jugoslovenskega prebivalstva v deželi. V svoji gorečnosti pa se je vendar moral baviti obširno z istrskimi Slovani, trdeč, da se »Istrani« bore s Slovani se od časa Karla Velikega, Ta Karel Veliki pa se je rodil leta 743. p. K. Sedaj štejemo pa 1921 p. It. Torej že precej stoletij od takrat Omenjal je veliki tabor na Risani blizu Trsta, ki se je vršil
leta 894. p> &, kjer so zborovale! prosili pomoči proti slovanskim uzurpa-torjem. Tako ie sinjor Pogačnik priznal, da so bili Slovani v Istri ie leta 894. Mož Je hotel kratkomalo utajiti resnico, da so Slovani ie stari prebivalci Istre, pa je moral v svojem »sijajnem« govoru priznati to resnico. In tako ve tudi slavna rim. zbornica, da so Jugosloveni ie od nekdaj v Istri in da tudi ostanejo.
— Italijanska   specialitcta. V
»Edinosti« od 29. junija čitamo to« le lepo zgodbico: Take stvari orožnikov na zanimajo. V hiši 32 v ulici Lazzaretto vecchio ima g. Bogomir Rudež v veži kolibo, v kateri izvršuje čevljarsko obrt. Včeraj, 28. t. m., se je opoldne odstranil toliko, da je šel obedovat. Ko se je vrnil, je našel svojo kolibo odprto ter ugotovil, da mu manjkajo 4 pari čevljev in en jopič v skupni vred* nosti 200 lir. Prizadeti je takoj sto« pil k orožnikom v ulici Orologio ter jim naznanil tatvino. Toda orož« niki mu niso hoteli verjeti; izjavili so, da je g. Rudež čevlje prodal in sedaj naznanja tatvino za namenom, da stvar prikrije. Ko je g. Ru» dež zanikal in opovrgava! taka oči* tanja, sklicujoč se na svoja dobra spričevala, so orožniki rekli, da si tatovi na svojih pohodih izbirajo druge kraje in ne siromašnih delavnic. Nato je g. Rudež izjavil, da nikakor ne zahteva od oblastva, da bi mu poravnalo škodo, pač pa je smatral za umestno, tatvino nazna* niti oblastvu, da zasleduje tatove in pride na ta način oškodovancu posredno na pomoč. Orožniški maršal je pa odgovoril, da ga za* deva ne zanima.
— Velika veselica Tržačanov.
V nedeljo, dne 3. julija, prirede tržaška meščanska in okoličanska društva v Narodnem domu pri Sv. Ivanu veliko narodno slavje v ko* rist istrskim žrtvam. Udeležba obe* ta biti sijajna, saj je že samo pev* cev priglašenih nad 300. Na slavje
Jride tudi predbojevnik primorskih ugoslovenov dr. Wilfan, ki bo imel velik govor. Tako se oživlja zopet narodno življenje naših vrlih Tržačanov in mislimo, da je naša dolžnost da kot vestni kronisti za* beležimo prvo veliko prireditev Tržačanov. Da bi jim uspela kar najbolje, v pomoč Istranom in v slavo in bodrilo Tržačanom. Ob tej priliki pa apeliramo tudi na Tr» žačane in sploh Primorce, ki so med nami, da se tudi oni spomnijo istrskih žrtev in da na dan prve večje veselice Tržačanov pobirajo prispevke za Jugoslovensko Matico.
I ševnega uedinjenja in popolnoma mehaničnega izenačenja vseh etičnih in nravnih mel in sicer zato, da si osnujemo homogeno narodno maso. Ne oziramo se niti na plemena, niti na vere in ne stranpota, temveč gremo za tem, da ustvarimo p dahu napredka, domoljubja tn pravično-stisti jugoslovenski tip kulture kot sredstvo za razvoj slovanske kulture na pota narodne bodočnosti. Prizna-vajoč težkoče današnjega razvoja in razmaha jugoslavenstva, stopa jugoslovensko sokolstvo naprej pod vodstvom Jugoslovenskega sokolskoga saveza in se ne ogleduje niti na levo, niti na desno. V svesti si zgoraj navedenih načel ne pozna pogajanj in stoji na stališču: Kdor Sokol, ta Jugosloven! Radi tega ni in ne more biti izven sokolstva, uvrščenega v Jugoslovenskem sokolslzem s/jvezu. V našem narodu nobenega drugega sokolstva.«
Ta deklaracija je bila kot odgovor na spomenico zagrebškega sokolskega društva z Wilsonovega trga sprejeta z burnim odobravanjem, ki je trajalo več minut. Pred*
Preiskava proti atentatorju Spasoju Stejiču je dognala, da je bil središče zarote proti življenju prestolonaslednika regenta — Du# naj. Že leta 1919 je znani boljievi* ški agitator Radek ustanovil na Du» naju boljševiško centralo za agita« cijo na Balkanu. Z zlatom so boljševik! pridobili številne pristaše na Ogrskem, v Romuniji, Italiji, Bolgarski in Jugoslaviji. Najagil nejši izmed njih so odšli na Dunaj ter tu snovali svoje naklepe. Tudi Stejić je ostal na Dunaju, čim se je vrnil leta 1919 iz Rusije. Ko je bila pri nas proglašena »Obznana« proti komunistom in ko so bile raz* puščene v naši državi vse komuni* stične organizacije, so na Dunaju jeli snovati naklepe proti našemu regentu. Dunajska organizacija je stopila v ozke stike s komunističnimi krogi v Jugoslaviji. Stejić, ki je potoval po Jugoslaviji, se je takrat vrnil na Dunai. Tu je bil znan pod imenom Trockega, Na Dunaju so se vršile tajne konference, na katerih se je sklenilo, da se naj takoj počne z atentati. Na eni imed teh posvetovanj se je zaključilo, da naj se izvrši umtor regenta Aleksandra, Za izvršitev tega načrta je bilo določenih pet kandidatov, med njimi sta bila dva Srba, vsi ostali so bili tujci. Pravega atentatorja je imel določiti žreb. Zarotniki so bili na*
— Političen antentat na koro* ške Slovence. Pri deželnozborskih volitvah sta bila izvoljena dva slo* venska kandidata, in sicer Kraiger in dr. Mišic. Tik pred volitvami ie pa okrožna volilna oblast v Celov« cu črtala Ime doktorja Mišica, čsi da nima avstrijskega državljan* stva, ker je med vojno služboval v Gorici, v Ljubljani in v Trstu. Vodstvo »Koroške slovenske stranke« pa stoji na stališču, da je dr. Mišic pravilno izvoljen deželno-zborskl poslanec. Tudi ime kandidata učitelja Aichholzerja je vo* lilna oblast črtala z motivacijo, da je izgubil avstrijsko državljanstvo, ker je za časa jugoslovanske upra* ve v coni A bil šolski nadzornik v Borovljah. — Deželna vlada je pod strogo kaznijo prepovedala raz* obešanje in nošenje jugosloven* skih in »kranjskih« zastav in zna* kov v popolnem preziranju toza* devnih določil senžermenske po* godbe. — Na poziv zloglasnega »Karntner Heimatsdiensta« se je začela zopet nova gonja proti Slovencem. Dne 22. junija so prinesle naročen dopis iz Podjune »Freie Stimmen« pod naslovom »Wir wol-len Ruhe haben«. Pravijo, da bojazen pred Jugosloveni že gineva, zahtevajo, naj se vsi slovenski listi na Koroškem prepovedo, posebno »Koroški Slovenec«, ki brizga svoj strup po deželi, kakor včasih »Mir« in napada »Koroško slovensko stranko«, ki je postavila za kandidate celo take hujskače, ki niti niso več v deželni službi. Končno po* živa »Heimatsdienst«  •  tem pod*
Snskim dopisom, naj se te hujska* vrže kratkomalo iz dežele. Toč* no drugi dan 23. junija Je isti hujskaški list, katerega je svoj čas »Arbeiterwille« imenoval naj ne* umnejšega in najpodlejšega v vseh alpskih deželah, prinesel dopis lz Roža, iz Borovelj t naslovom: »Ju* goslovenska iredenta«. Dopisun, ki sliši travo rasti in ki se mu gotovo že kisajo možgani zaradi »veliko* nemške« blamaže pri volitvah, hujska po naročilu »Heimatsdiensta« tak o* le: Jugoslovenska iredenta se OibUa od dne do dno vedno bolj
sednik dr. Ravnihar je dal deklaracijo na glasovanje in je bila spreje* ta z vsemi glasovi prisotnih dele* gatov sokolskih žup našo države. Prisotni delegati Češkoslovaške obce sokolske so prisrčno Čestitali k tej trenotni manifestaciji jugoslo* venskega sokolstva. Delegati zagrebškega sokolskega društva z Wilsonovega trga so izjavili, da bo. do to deklaracijo izročili svojemu odboru, ker sedaj nimajo mandata, da bi se mogli o njej izjaviti. Nato so zapustili dvorano. Za tem se je nadaljeval dnevni red in je bila ve* čina poročil funkcijonarjev saveza sprejeta soglasno. Iz poročila sa« vezne statistike je razvidno, da je v Jugoslovenskem sokolskem save* zu organiziranih 1,400.000 Sokolov. Potem ko je bila še sprejeta deklaracija, v kateri se označuje stališče sokolstva napram veri in cerkvi, so prešli na volitev staroste Jugoslo* venskeua sokolskega saveza na me« sto pokojnega dr. Oražna in je bil per acelamationem izvoljen med burnim odobravanjem predsednik podstarosta dr. Vladimir Ravnihar.
tanko podučeni, da bo ustava spre« jeta 28. junija in da bo kraljevič Aleksander prisegel na ustavo dne 29. junija. To priliko so sarotniki izbrali kot najprikladnejšo ter skle* nili, da Irvrše takoj svoj n aklep. Najprvo so izvedli žrebanje. Na pet lističev so napisali Številke od 1—5. Stejić sam je vrgel lističe s številkami v klobuk, jih pomešal ter dal vleči po svojih tovariših. Do* ločeno je bilo, da tisti, ki potegne listič s številko 1, odide takoj v Be* ograd in izvrši atentat. Številka 1 je ostala Stejiču. Ker ni bilo Časa, da so izvrše vse potrebne priprave na Dunaju, je Stejić takoj s prvim ekspresnim vlakom odpotoval v Beograd. S seboj je vzel eno francosko in dve nemški bombi, obenem pa je nosil pri sebi težak revol« ver. Uo naše jugoslovanske meje so ga spremljali vsi zarotniki. Po* toval je preko Maribora in Zidanega mosta. Kako je mogel bombe spraviti preko naše meje, še ni po= asnjeno. V Beograd se je pripe-jal dne 28. junija zjutraj z dunaj = skim ekspresom ob 5.10.
Končno je preiskava dognala, da je bil atentator v zvezi z gotovimi politiki, ki pripadajo komunistični stranki Policija je aretira* la mnogo oseb — govori se 400 —, ki so na sumu, da so zapleteni v zaroto.
s tem, da izziva nemškutarje a namenom, da potem lažnjivo ljubljansko časopisje lahko hujska pro* ti pravim »Korošcem«. To postopanje pa je posledica tajnih, ponoćnih zborovanj pod vodstvom razvpitih jugoslovenskih doktorjev Mišica in Šavpaha. Dokler bodo ta* ki hujskači v deželi, ni mogoče mi* sliti na mir. V Borovljah je prišlo že tako daleč, da mora nemškutar biti vesel, da ga kak Slovenec na cesti ali v gostilni ne napade- Zato pa naj oblast take hujskače takoj izžene, da ne bo ljudstvo primora* no seči po samopomoči.
— Pravične razsodbe, Nemškutar Hojnik vdere v hišo Slovenca Grundncrja, ga vrže tam na tla in ga davi in grči. Končno iztiran, vlomi vrata in vdere v drugo. Slovenec toži. Sodba: Slovenec in njegov sin morata plačati vsak po dva tisoč kron. — Delavec Just in Po* behan sta se v gostilni sporekla ln potem pred hišo malo oklofutala. Stvar pride pred sodnika. Just je »socialist«, Pobehan pa odločno izjavi: »Ich bin eln »Grossdeutscher«. nato sodnik v imenu postave: »Just plača tri tisoč, Pobehan pa je prost.« — Nekateri delavci so zadnje dni pred volitvami malo pre* glasno peli in s tem dražili sloven* ske »Velikonemce«, ovčarje in šin* kovce. Gospod glavar stvar preiščejo in prisodijo vsakemu po 50 kron globe, Petričlju pa 100 kron. ker so prej zvedeli, da je ta mož svoi čas služil na Ljubelju pri Ju*
oslovenih. — Neko Slovenko iz marjete so nemčurji psovali z »jugoslovensko vlačugo«. Ker ve, da so dotični drva kradli, jim to očita. Sodnik nemškutarje oprosti, Slovenko pa obsodi na 15 tisoč kron.
— Celovec. Izdajalec Podgorc je imel nesramnost, da se je slo* venskim zaupnikom ponudil za kandidata. Dobil je odgovor, kate* rega je zaslužil. Sedaj je ta mož v svoji jezi in maščevalnosti zašel tako daleč, da v svojem listu, kojega sourednik je župnik Frank, napada narodne duhovnike, ki so pri plebi* settu delali M Jugoslavijo, in obeti
kule druge požrtvovalne narodne delavce, ki vkljub Bmrtni nevarno* sti vstrajajo na svojih mestih. In ta človek je danes neomejen upravitelj vseh hiš, ki jih ima družba sv, Mohorja v Celovcu!
— Tržaški škof Bartolomassi je ostro nastopil proti divjanju la* škili fašistov napram slovanski du# hovščini v Istri. S Koroškega so večino slovenskih duhovnikov izgnali, znani morilci dekana Limplu sedijo še danes nekaznovani lepo doma; proti slovenskim duhovnikom, ki so ostali na Koroškem, hujskajo listi, posebno najgrši list v Alpah »Freie Stimmen«, na pri* mer proti župniku Starcu v Hodi* šah zaradi volitev in pozivajo mir* no ljudstvo na poboj in izgon, a k vsemu temu — celovški škof molči kot grob. Qui tacet, consentire vi* de tur.
— Kožentavra.   Dno 7. junija
so nemški orožniki na cesti zgrabili slovenskega delavca M. Juha in ga odgnali peš v Celovec na glavar* stvo. Očitali so mu, da širi vesti, da pridejo kmalu zopet Jugosloveni, Mož se jc zagovarjal, da govori sa* mo to, kar pišejo nemški listi; a vse ni nič pomagalo; moral jo v Celo* vec, kjer so mu prisodili ostro ko* zcn.
V bojih, ki so se začetkom januarja leta 1919 vršili v Kožentav* ri in v Goricah, je padel tudi slo* venski Častnik Sirnik P. Blizu go* stilne »Pri Štajrarju« je bil ranjen v notfo; na to so Ca podivjani nem* čurski roparji z Zlhpolj pobili pro* sečega s puškinimi kopiti, da je obležal na mestu mrtev. Nakar 4o vrgli truplo čez breg, da bi se po* greznilo v močvirju, ki se razprostira pod Goricami. Na prizadevanje majorja Lavriči so pozneje padlemu junaku Sirniku v hišo, blizu katere je bil ubit, vzidali spominsko ploščo s primernim napisom, in sicer iz črnega mramorja. Sedaj pa so nemčurji to spominsko plolčo popolnoma pobelili, tako da so natpis ne more več brati. Pač značilen znak one moralne propadlosti, ki jo širi nemška kultura med zdivja* nimi nemčurji. Zaradi takih podivjanosti in saradi drugega prega* njanja Slovencev raste prepad med nemčurji in narodnimi Slovenci vedno bolj. Oblasti pa to s svojim zadržanjem le pospešujejo,
— Slovenji Plajperg. Slovencu Florijanu VViesorju, ki je bil za časa jugoslovensko uprave v coni A gozdni čuvaj na VVittgenstelnoverri veleposestvu, so kratkomalo odpo* vedali službo edino zaradi tega* ker se je branil postati nemškutaf Zaradi tega je mož sedaj brez vsa* kega zaslužka, kar je tem bridkejŠe, ker mora skrbeti za svoje roditelje*
Narodno gospodarstvo.
— Zadružništvo na Cehosuova-Skcrn. Konstituiranjo Cehoslovaške kot samostojne državo je pripomoglo ni njenem ozemlju, kakor pifto g. dr. H. al v »Zuricherici«, obstoječemu ■adružn6» mu gibanju do razvoja, kakor ga v oeli zgodovini zadružništva ni zaznamova* ti. Glasom pravkar izdanega letnega poročila osrednje zveze čehoelovaskih zadrug se niso včlanjena koiisumna društva, produktivne, nabavne, stavbna in stanovanjske zadruge v zadnjih dveh letih vsled novih ustanovitev samo znatno pomnožile, temveč se je hu d i njihovo poslovanje /Hidovito razvilo. Naslednja tabela predočuje napredek od leta 1918. dalje:
Stiv.o Quof Idi 13!3 10B.SU tali K20 57*.fT20■ M „ r K954458 I . „ 994,570.005. MMlMi. „ 3 946.419 .. „ JS.21B.228 . Roimi loii . . 2JM.738 . . . 9.710.923 . PrtU.fi!       -    .   1.104.100 . .  , U.51IU61.
Tudi £0 se vpofiteva rovomoljo cen* ki Jo prive<Ua do močnega svišanja nr> minalno vrednosti vsefra bla#a, jo razvoj zadružništva na Ceboalovafkem tekom zadnjih dveh let isvanredon. Število članov se jo več kot petkrat pomnožilo, promet je Stirinojstkrat večji, Poodine konsumno zadrugo, kakor na primer ona za Brno in okolico, iraajđ okolu 100.000 članov ln štejejo mod največje organizacije te vrste v Evro-* pi. Sorazmerno s razvojem lokalnih zadružnih svez Je napredoval razvoj osrednjih institucij. V Pragi se jo leta 1919. vfiled aklepa zadružnega shoda astanovila Splofena zadružna banka, ki je danes se eden največjih kredltnin' zavodov v republiki. Nadalje so za* đružniki ustanovili ljudsko zavarovalno zadrugo »Cehoslavijo« v Pragi. Osrednja z voza Jo ustanovila za za* družne ushižHer.ce podporno blagajno, kateri pripadr. is 10.000 oseb. V ta namen, da se razvijo lastna obrtna produkcija, je nakupovalna zadruga kuph la več tovarn, med temi eno za dkort* jo in milo. Pregled o velikem obsegu delokroga zadrug glede na trgovino, industrijo, dobivanje surovin ln zavarovani« nudi »razstava zadružnega dela«, ki se vrsi v Pragi v času od 2-i. junija do 6. avgusta. Ona ima dalje namen, pospešiti gospodarsko zbil žanje in izmeno produktov mod zadrugami. Organi z aciia to razstave, katere se morejo udeležiti tudi zadmere drugih d >-žel, Jo poverjena g. senatorju Ferdinandu Jlra^ku, nredsedniku osrednje zveze cehoslo vaških zadrug.
—g Vprašanje socializiranja neav Skih nramogornikov. Čeravno no^4a|
Sokolski zlet u Osfekii.
V Osjeku, 1. Julija
Včeraj se je Zaključil pokra* jinsJd zlet Jugoslo venskega sokol* skega saveza 8 skupščino Saveza, ki so ji prisostvali delegati vseh sokol* skih skupin iz naše države ter sa* stopniki Češkoslovaške obci sokol* ske. Skupščina se je vršila v veliki dvorani paviljona mjestnega vrta ter je bilo navzočih nad sto delega* tov.
Skupščino je otvoril ob 9. z jut* raj podstarosta saveza dr. Ravni* h a r, ki je prisotne delegate, kakor tudi ostalo starešinstvo pozdravil z govorom v katerem je povdarjal ve* Uko misel sokolstva in opisal njegova temeljna načela, po katerih mo* re ostati sokolstvo čvrsto in nepre* magij ivo in po katerih mora imeti veano pred očmi samo en interes, to je interes naroda in narodne države. Vsako strankarstvo mora ostati daleč izven (sokolskih vrst V nadaljnem svojem govoru je omenjal umrle sokolske prvake, zatem pa je izrekel lepe besede za* hvale in priznanja češkoslovaškim sokolskim delegatom, ki niso izo* stali ob nobeni priliki da ne bi po* kazali, kako čutijo z nami in kako se trudijo, da bi skupno ustva* rili močno vseslovansko sokolstvo. Govor podstarosta dr. Ravniharja je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem, posebno pa na onih rni^tih, v katerih je povdarjal ve* like cilje sokolstva, ki sedaj v svoji državi ne more biti več revolucijo* nami razdvajalni temveč konstruktivni element Iz tega izvira doiž* nost sokolstva, da išče stika s šolo in vojsko, da bi vsi trije delali skupno za splošni družabni napre* dek in konsolidacijo težkih razmer, ki jih je povzročila vojna.
Pred prehodom na dnevni red se je pričelo razpravljati o spo* menici sokolskega društva ti: Za* greba na Wilsonovem trgu. Predsednik skupščine je ugotovil, da m potrebno, da bi se ta spomenica prečitala, ker je bila že prečitana na zaupnih posvetovanjih, objav* ljena v časopisju, razen tega so jo pa tudi delegati omenjenga društva razdelili tiskano med prisotne žup* ne delegate.  Ker delegati »a^Jj*
sonovem trgu temu niso nasproto* vali, se spomenica ni prečitala, na* kar je delegat omenjenega društva dr. Krasnik izjavil, da vstraja pri spomenici in da za slučaj pogajanj o koncesijah nima pooblastila. Slo je v glavnem za to, da delegati za* grebškega sokolskega društva z vVilsonovega trga odstopijo od 4. točke prečlložene spomenice, v ka« teri se zahteva« da se naj sedanja organizacija sokolstva kot edinstve« nega Jugoslovenskega sokolskega saveza opusti in osnuje hrvatski, srbski in slovenski savez. Predsednik skupščine je kot odgovor predlagal deklaracijo, ki je bila skle* njena na predkonferenci. Deklaracija se glasi:
*Qlavna skupščina Jugoslovenskega sokolskega saveza dne 30. junija /92/ v Osijeku izjavlja glede na zagrebške razmere, spoštujoč sklepe novosadskega sabora in mariborske skupščine, nastopno: Sokolstvo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev je smatralo izza vojne za svojo glavno dolžnost, da se uedini in sicer zato, da učvrsti sokolsko načelo duševne in telesne vzgoje med svojim narodom. Dne 16. januarja 1919. je bil v Zagrebu prvi sestanek v svrho uedinjenja sokolstva in tu so bili navzoči delegati vseh treh plemenskih sokolskih savezov. Uedinjenje našega sokolstva se je izvedlo sporazumno na novosadskem saboru dne 28. junija 1919, kjer se je osnovala edinstvena organizacija sokolskega saveza Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mariborska skupščina dne 30. avgusta 1920. je dala duška splošnemu razpoloženju in splošnim potrebam narodne edinosti in zato sporazumno sklenila prevzeti ime Jugoslovenskega sokolskega saveza, držeč se pri tem osnovnih sokolskih načel glede na bodočnost in narod, kakor jih je obrazložil dr. Tyri. Postali smo potom evolucije Jugosloveni in v pogledu na bodočnost smo se postavili na stališče jugoslovenskega realizma, zato ker smo in ostanemo Jugosloveni. Jugoslovensko sokolstvo je dvignilo zastavo jugosloven-stva in h nosi pred vsemi naprej. Mi Sokoli pojmujemo in razumemo
maha ^gjo$lam$txa u mUa Ah
(ilasool Iz Koroške
Preiskana  radi poIzhuSenega atentata
na regenta«
4. stran.
mmm
.SLOVENSKI NAKOU*, Oiic 8. julija iStei
šccv. 14G.
rJemČije ne upravifiuje igranja s problemi aocializiranja, o cigar resnični iVrednosti so mnenja Jako deljena, spravljajo skupine rudarjev to vprašanje venomer na razpravo. Komisija sa eocializiranje razpravlja o tem vprašanju že dve leti, ne da bi bila količkaj dosegla, nasprotno pri vsaki novi 6©ji so bolj in bolj kaže, kako težko Je resiti ta problem, tako da so se nekateri najbolj ekstreomi pripadniki ideje socdaJiziranja tekom časa tej ideji izneverili. V zadnjem času ae Je shod nemških rudarjev zopet bavil s tem vprašanjem ter zahteval od vlade, da prične vendar že s sooializiranjem premogovnikov, ki ga je preje tudi g. Kathenau propagiral. Referat v tej zadevi je podal socialistični vodja rudarjev Hue.
—g Banca eommereiale Triestina
Je imela čistega dobička 7*4 milijonov Jsr in izplača 10% dividende. Njena nova fUialka na Reki prevzame posle banke »Pester Kommermalbank«. Od podjetij, ki so z banko v tesnih zvezah, izplača Cosulich, Premuda in Lusin po 15, Martinolich 8, spedicijska družba ;Adriatica 10% dividendo. Na Dunaju ima Tržaška trgovinska banka zvezo z >Lombard u. Eskomptebankc.
—g Nova avstrijska finančno-ca-Hnska tarifa. Za izdelavo novega ca-ritiskotarifne ga načrta so dale povod težave v državnih financah in pa namen, vporabiti carine kot podlago za kritje inozemskih kreditov. Avstrijska
finančna uprava si Je mogla ohraniti svobodo gibanja le s pomočjo nove tarifo. Na eni strani se nahaja Avstrija sedaj v povsem predrugačenih gospodarskih razmerah, katerih učinkovanje še danas ni mod presoditi, na drugi strani je bilo nemogoče, ostati pri stari uredbi, ker bi bila sicer vsa dosedanja carinska tarifa vezana na kreditno akcijo. Za to se pritegne le oni del carinske tarife, ki ne prihaja v postov eb pogajanjih 8 tujimi državami, ker bi ob posebnih svojstvih teh carin bila izključena pripnščenja napram inozemstvu, namreč finančne carine, nadalje carine na blago, ki se danes smatra za luksuzno, na primer inozemsko pivo itd. Novi zakon o finančno-carinski tarifi določa izrecno, da je carinske postavke mogoče znižati le potom pogodbenih uravnav. Težko je bilo premagati ovire z o žirom na obveznosti, ki obstojajo na podlagi mirovne pogodbe, na primer glede južnega sadja, oranž itd. do 17. junija 1923. Obveznosti napram Nemčiji so prenehale dne 6. Junija 1921, carino na francosko peneče vino je odstranila vojna, preostajajo le še obveznosti napram Švici, ki pa je sama dala vspodbudo za njih odpoved. Da se ustreže interesom drugih držav, se je postavila kot najnižja meja vrsta minimalnih postavk, ki se utegnejo najprvo vporabljati ob ureditvi vinskega vprašanja z Italijo. Minimalna meja naj tudi služi kot sigurna podlaga za kreditno akcijo.
Dneone vesti.
V LjubJjani. 2. folija J92L
se? Zahvalne službe božje za rešitev življenja Nj. Vis* prestolos naslednika. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je odre* dil v zahvalo Bogu za srečno rešitev Nj. kralj. Vis. prestolonaslednika regenta Aleksandra iz preteče ne* varnosti ob zločinskem atentatu dne 29. m. m., da se bo v vseh žup* nih cerkvah ljubljanske škofije opravila v nedeljo dne 3. julija 1921 slovesna služba božja z za* hvalno pesmijo. — V stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani se bo po skv vesni službi božji ob 10. v nedeljo dne 3. julija 1921 zapela zahvalna pesem z molitvijo za kralja in re* genta. Te zahvalne službe božje se bo udeležilo predsedništvo deželne vlade kakor tudi zastopniki drugih državnih in avtonomnih oblasti
— Kosovska slavnost v Parizu jse je praznovala v Institutu d* Etu* jdes Slaves. Zbralo se je mnog ob roje ino občinstvo, zastopnik poslani« Ištva, Francozi, bratje Čehoslovaki in pariška i u g o slo venska kolonija. Od Francozov sta govorila Emile Haumant.profesor na Sorbonni, podpredsednik Instituta d* Etudes Slaves, in senator Andr6 Honnorat. O kosovski tragediji in jugosloven* siri enoti so govorili Momčilo Milo* sevič, profesor na beogradski realki, idr. Slavko Ježić, profesor na drugi zagrebški gimnaziji in Anton Debe* ljak, profesor na ljubljanski realki Temu je sledil umetniški večer s so* delovanjem gdčne Mire Petronije* viceve, gospe Mile Boškovičeve in igralca na Comedie Francaise Re* neja Rocherja. Nato se je vršila prosta zabava v prostorih institu* ta, kakor tudi na njegovem vrtu.
P. V. B.
— Starešinstvo »Jugoslovenskega so-fcolskega saveza«. V novo starešinstvo so bfli Izvoljeni: dr. Vladimir Ravnlhar za starosta Engelbert 0 a n g 1 za prvega, dr. Lazar Car (Zagreb) za drugega, L. P o u n-kovic (Beograd) za tretjega podstarosto, nt. Vflrtor M umik za načelnika. Kazen ich so v starešinstvu naši priznani sokolski delavci. — Našemu poročilu o »letu v Osijeku moramo še dodati, da je na Vidov 'dan na slavnostnem prostoru pred zbrano vojsko In pred vsemi Sokoli govoril dr. Ravnlhar o pomenu Vidovega dne In po-smrtnico pokojnemu starosti dni. Orožnu.
— Vest o Izključitvi Sokola v Zagrebu na Wflsonovem trgu iz Jugoslovenskega sokolskega saveza, ki so jo prinesli nekateri časopisi, je neresnična. Nasprotno, na skupščini Je vladalo glede spora med obema sokolskima društvoma v Zagrebu Jako pomirljivo stališče. Spori, ki so več ali manj osebnega značaja, se odkaže-\o sokolskemu razsodišču. Predlog društva Sokol na VVilsonovem trgu, naj bi se Savez zopet razrušil v hi plemenske sokolske zveze, je skupščina soglasno odklonila s sijajno deklaracijo, ki jo priobčujemo na drugem mestu.
— Poveljevalni jezik pri telo* Vadbi Poverjeništvo za uk in bo* gočastje je ravnokar odredilo, da se uvede na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah z nemškim učnim jezikom pri telovadbi slovenščina kot poveljevalni jezik,, kot učni jezik pa ostane i nadalje še nem* ščina.
— Uklnjenje uvozne carine na les?
tz Beograda poročajo, da se dne 10. Julija objavi že dolgo pričakovana nova uvozna carinska tarifa. Vesti vedo povedati, da so se pri redakciji nove tarife kar na vrat na nos odločili ukiniti pri tej priliki uvozno carino na les. Ko bo bila posvetovanja svoj čas o tej tar riti v Beogradu, se Je celo od šumarskoga resorta poudarjalo potrebo uvozne carine za les. Vest, ki govori o ukinjen ju uvozne carine Je nepričakovana In alarmantna po pravici Interesente se složni v mnenju, da M odprava avofr m smrtne učinkovat*
domačo lesno produkcijo in trgovino« Neodbirna potreba je. da se vsi naši gospodarski faktorji dvignejo v interesu naše najvažnejšo gospodarske panoge, katera se nahaja v kritičnem položaju vsled izredno slabe konjunkture na običajnih vnanjih trgih ter zahtevajo, da ostane uvozna carina na les. 2e danes dela naši domaČi robi občutno in uspešno konkurenco češki les, ki ima ugodnejše produkcijske in prometne pogoje nego naše blago. Ce se odpro meje popolnoma, bo boj še težji. Upamo, da zmaga pamet in uvidevnost, kajti uvozna carina za les se v vseh strokovnih krogih smatra za neobhodno potrebno. Eksperimentiranje z ukinjen jem te carine res ni na mestu.
— V evangeljski cerkvi v Ljub* Ijani je v nedeljo 3. t. m. ob 10. do* poldne slovesna služba božja povo* dom sprejetja državne ustave in v zahvalo za rešitev kraljeviča re* genta iz težke nevarnosti.
— Proslava sprejetja ustave v Maribora. Is Maribora Javljajo: Vladni komisar g. dr. Poljanec je razglasil, da se vrši v soboto, 2. t m. svečana proslava sprejetja ustave. Za to priliko vabi vse hišne posestnike, da izobesijo zastave.
— Občinske volitve v Brežicah razveljavljene. Vlada je radi nepra* vilnosti pri volilnem postopanju razveljavila občinske volitve v Bre* žicah ter odredila nove volitve, ki se imajo vršiti v najkrajšem času.
— Inženirsko diplomo na kemijs skem institutu v Parizu si je prido* bil Janez Turna, sin goriškega od* vetnika.
— Promocija. Dne 30. junija je bil promoviran na naši univerzi doktorjem filozofije g. Alojzij Res Gorice.
— Dr. Pavel Turner okreval. Iz Maribora nam poročajo: Svoječasna vest nekaterih listov, da je dr. Pavla Turneja zadela kap, ni točna. Dr. Turner je pred enim mesecem resno zbolel na svojem posestvu v Krčevini, toda med tem je s pomočjo zdravnika dr. Turšiča že toliko okreval, da se že sprehaja po svojem parku. Odličnemu našemu narodnjaku želimo popolno okrevanje in še dolgo življenje.
— Gonja proti Sokolstvu. Pišejo nam: Med tem, ko se je nase Sokolstvo pripravljalo na pokrajinski zlet v Osijek, ni naša duhovščina imela nuj-nejšega opravka ko hujskati s prižnic na Sokolstvo kot največje zlo. Tako hujskanje se je vršilo zadnje čase na Trati ui v Poljanah v Poljanski dolini. Na Trati prejšnjo nedeljo v Poljanah na Petrov dan. Razumljivo, da ostane hujskanje brez vsakih učinkovitih nasledkov. Kdor je Sokol, ostane neomajen kljub vsemu derviškemu rjovenju po prižnicah. Tako tudi v imenovani dolini, kjer Je sokolska misel zadobila že trdne korenine, kajti v dolini 6e nahaja že okrog 40 članov Sokolstva, zdaj žirovskega Sokola, ki se takoj organizirajo v samostojno društvo, ko se dogradi dom v Gorenji vasi.
— Pravoslavna kapela u Ljub* Ijani prikazala se je na Vidov dan prvi put u svom potpunom ruku. Narodni slikar Inchiostri, u grani* čama mogućnosti i vremena, deko* risao je kapelu na način, koji odgo* vara crkvenim zahtevi ma 1 dekora* tivnoj umetnosti. Ne upuštajući se u detaljnu kritiku, celokupni utisak kapele je blag i uliva u dudu neku radost, a osobito lep utisak čini ikonostas sa pre»tonim ikonama i tajnom večerom. Rubovi ovih iko* na ukrašeni su narodnim motivima, što do sada nije bilo nigde videti Ukrasu kapele počeli »u već da do* prinašaju i pravoslavni vernici sa strane, sjećajuć se tako svoje bra* će u beloj Ljubljani Kapela se po* kazuje premalena, osobito za velike praznike, kao Sto je to bilo na Sv. Cirila i Metoda j sada na Vidov dan. trn bi linhaki nantrtiati da ae sa
gradnjom pravoslavne crkve počne čim pre.
— Vinuitovo hišo na Sv. Jakoba trgu Je kupila poštna uprava od njene lastnice »Kranjske hranilnice«. Pogodba Je bila včeraj podpisana. Kupnina znaša 6 in pol milijona kron. V hiši Je nastanjena nemška gimnazija in manjšin jaka ljudska šola. V Virantovo hišo se sedaj presele poštno ravnateljstvo iz Kreeijo, razni poštni oddelki, ki so nameščeni v poslopju Filharmo-ničnega društva in v šoli na Vrtači.
— Eakomptna banka zgradi na dvorišču nekdanle Valentove hišo tri-nadstropno poslopje, za Kolizejem pa dvonadstropno hi&o, v kateri bo 12 kompletnih stanovanj. Stavbni nacrti so bili že adavnaj predloženi magistratu, čim bodo odobreni načrti, prične banka tapoj z zgradbami.
— Iz Bohinjske Bele nam pi? šejo: Dne 27. jun. popoldne ob 15. uri je priplul od vzhoda zrakoplov ter se je počasi zibal čez Boh. Belo v smeri Gorjuše dalje proti zahodu. Plul je visoko.
— Zahvala. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji se ob novi otvoritvi Vintgarja javno zahvaljuje kar naj-topleje predsedniku deželne vlade g. dr. Baltiču, sekcijskemu svetniku dr. Marnu in Kranjski industrijski družbi, ki so s svojo vsestransko podporo omogočili popravo in ureditev Vintgarja, ki je bil vsled povodni I popolnoma razdejan. Istotako izreka svojo zahvalo g. ing. Bachmannu za spretno tehnično vodstvo gradbe in Slovenski ekskomptni banki za gmotno podporo.
— K stanovanjski aferi bivše* ga kapetana ŠusterŠiča. Z verodo* stoj ne strani se nam poroča, da ne zadene v tej aferi nobena krivda orožniškega poveljništva, ki je ves čas postopalo z največjo taktnostjo in kulanco in ni prav nobenega po* voda, da bi se nanj valila krivda za dogodke, ki so se meseca maja do* igrali v hiši na Bleiweisovi c. kjer je nameščena orožniška komanda.
— Umetnine in baron Gagern. Pod tem naslovom smo prinesli notico o tihotapstvu umetnin v inozemstvo, danes nam pa poroča prijateljica našega lista sledeče, kar označuje posebno mišljenje in naziranje teh ljudi v izpolnjevanju svojih obvez. Pred tremi leti je videla baronica Gagern v izložbi neke tukajšnje trgovine s vezeninami malo majoliko, ne posebne starinske vrednosti. Ker je gospa ni hotela sprva prodati, jo je nadlegovala toliko časa, da Jo je končno vendarle dobila, sicer ne za denar, pač pa za zamenjavo, takrat toliko potrebne moke. Baronica jo odšla z majoliko in obljubila takoj poslati dogovorjeno, pa je minilo mesec, dva in še več, a o plemeniti gospe ni bilo nikakega sledu. Trgovka ni pozabila na majoliko, na je po preteku neki j mesecev opomnila s priporočenim pismom baronico na obljubo s povdarkom, da naj ji prinese, sicer majoliko nazaj, ako obljube ne more izpolniti. Baronica je ostala nevidna in nedosegljiva, vsled česar nas je oškodovana gospa naprosila, da naj to dogodbo objavimo, da se bodo vedeli vsaj drugi varovati pred tako plemenito nemško gospo.
— Umrl Je v Ljubljani, Dunajska cesta št 66 hišni posestnik In mestni tesarski mojster g. Simon Weissbacher. P. v m.!
— Smrtna kosa. V Celju je umrl drž. nadgeometer g. Vinko Pre* š e r n, v Ljubljani pa raČ. nadsvet* nik v p. g. Janko P r e m r o v. Bodi jima blag spomin.
— Nočni mir In gostilne. Pišejo nam: Včasih smo Imeli stroge predpise glede nočnega miru In policijske ure; pa tudi na 00 prostore se je pazilo, da so se za to določali posebni kraji. Sedaj menda vsi ti predpisi ne obstojajo več ali vsaj vpošte-vajo se ne. So gostilne, kjer se po cele noči pije, upije In razbija po glasovirju, tako da v bližini sploh spati ni mogoče. Nič nimamo proti temu, če nekateri ljudje ne morejo drugače zapraviti svojega denarja In tudi ne, če so gostilne vse noči v polnem obratu. Nikakor pa nočemo dalje trpeti, da bi se ljudem, ki s teškim delom od ranega jutra do pozne noči služijo svoj kruh in državne dohodke, katerih niti paragraf o osemurnem delu ne ščiti, na ta način kratilo nočni mir ln provzročalo smrad pod okni njih stanovanj. Človeku postaja tesno pri srcu, če vidi v takih ponočnlh družbah ljudi, od katerih bi se kaj takega ne moglo pričakovati in posebno pa še sloje, kateri vedno letajo z nabiralno polo za kakšno podporo po Ljubljani. Primerno se nam zdi nasvetovati, da bi se začelo čim preje nabirati prispevke za zgradbo še enega posebnega doma daleč za Oolovcem, kjer naj bi taki ljudje lahko vse noči razgrajali in upill ne da bi mogli za to drajri trpeti. A kaj naj šele rečemo, če se po privatnih hišah po polnoči prepeva in kriči? Razmere so pač zelo mestne I ? — —
— Poštna zveza Maribor - Sv. Lenart (Slov. gorice) se je za silo zopet vpostavila in sicer s 3kratno vožnjo na teden. Pričakujejo pa, da bo v javnosti še nepojasnjen vzrok ukinjenja redne avtomobilne zveze Maribor-Sv. Lenart-Gornja Radgona že v kratkem razrešen in da se prične poleg rednega poštnega prometa tudi osebni promet
— Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Razstava obrtne nadaljevalne šole v nedeljo, dne 26. t m. v D. AL v Polju se Je, po zatrjevanju nosetnikov. obnesla prav dobro in je pokazala za prvo leto naravnost presenetljive uspehe. Seveda je ta uspeh pripisovati našemu neumornemu delavnemu učitclj-stvu. ki je žrtvovalo za malo nagrado mnogo prostega časa, da se ie lahko pokazal tak napredek. Mnogobrojno občinstva ie s svojim ooaetom pokaza-
lo, da zna ceniti delo učiteljstva, katero se zaveda, da dela narodu in s tem naši, lepi mladi državi v korist.
— Iz Stične nam poročajo: Tukajšnjim županom je bil izvoljen z večino glasov g. Jos. Gorišek, prejšnji župan, gostilničar, posestnik in trgovec, pristaš SKS. — 4 podžupani, ozlr. svetniki niso bili od okr. glavarstva potrjeni radi neke — neformal-nostl. Nova volitev teh obč. svetnikov se je izvršila v nedeljo, 26. t m. — Te dni je padlo nekaj slana, a škode ni nikake. Polja lepo kažejo, žito zori in obeta dobro žetev Poljedelci so že spravili in spravljajo obilo mrve In sena pod streho. — ŠuŠlja se, da namerava vlada ustanoviti v Stični okraj, glavarstvo, sodnijo in davkarijo. To bi bilo umestno, ker je Stična nekako središče okraja Ljudstvu bi bilo to jako po godu.
— Iz Borovnice nam pišejo: Pri nas smo imeli 19. t. m. kar dve bluvuo-sti: 351etniC0 gasilnega društva in pa dekoriranje g. Joška Majarona z zlato kolajno za hrabrost v bojih na Koroškem. Po 10. maši je zbralo pred cerkvijo precej občinstva: občinski za-stop, duhovščina, uČiteljstvo. uradni-štvo, žendarmerija in mno^o naroda, G. major J a k 1; č je v lepem govori orisal hrabrost slavi i en ca v težavnem položaju na Koroškem in pozival zbrano občinstvo na satotreno delo za lepo našo domovino, ki ima vsesra dovoli in bo cvetela med prvimi državami če ji bomo zvesto vdani in se pobriuali za njen procvit. Bog živi \u čuvaj njenega vladarja! (Trikratni živijo.) Nato je g. major prioel slavijencu na prsi priznano mu zlato kolajno in so mu navzoči prav srčno čestitali. Častno stražo pri slavlju so tvorili ognjcjrr.sci in Sokoli. Slavijenec g. Joško Majaron ic v spomin na ta dan daroval Sokolu 1000 K, ognjsgascem 1000 K, revežem 500 K in Gosposvetskemu Zvonu 5fi0 K. Ta slavnost se je vršila še ob vedrem vremenu. A popoldne je začelo deževati in je omjeoascem skvarilo vso slavnost. za katero so se toliko trudili in zbirali.
— Pri nabrežnih zidovih se nadaljuje sedai delo na levem bre* gu glavne struge in sicer med Cev« ljarskim in Frančiškanskim mo* sto m. Izvršujejo se betonska dela.
— Društvo stanovanjskih nas jemnikov ie uložilo pri vladi v Be* ogradu kakor čujemo, oster protest zoper nezaslišano zadnjo stanova* njsko naredbo.
— Pretep meed komunisti. V gostilni Avgusta Klinca v Ciglerjevt ulici v Vod-matu Je nastal povodom shoda v četrtek zvečer prepir med komunisti in železničarji in delavci kemične tovarne. Prepir je bil tako silovit, da je došlo do pravcati bitke. Ranjenih je bilo več oseb. Deset razgrajačev pa je policija aretirala
— Z aožem. Delavec France Zevnlk je v Malem vrhu pri Šmarju na Dolenjskem z nožem sunil v oko delavca Antona Puša. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
— Nesreča, šestletna posestnikova hči Angela Skodlar v Logu je na skednju v senu iskala kokošja jajca. Padla je z odra in si zlomila desno roko.
— Zaradi kavk. Neki ljubljanski mesar se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je ovajen, da Je na svojem travniku ob Gradaščici streljal z lovsko puško — kavke. Ali so kavke koristne ptice?
— Novo špedlcljsko podjetje v Mariboru. Kakor dorzvemo iz mariborskih trgovskih krogov, se snuje v Mariboru novo špedicijsko podjetje »Oriente z nalogo, da organizira transporte na solidni podlagi in da konkurira s točnim in solidnim delom vsem v Mariboru nastanjenim židovskim špedicijskim tvrdkam.
— Zdravstveno stanje v LJubljani Glasom tedenskega zdravstvenega izkaza od 19. junija do 25. junija t L Je bilo zdravstveno stanje mesta LJubljane sledeče: Rolenih 28, od teh 18 moškega ln 10 ženskega spola Umrlih: 21, od teh 10 moških In 11 ženskih, med njimi 14 domačinov in 7 tujcev, v zavodih Je umrlo 12 oseb. Smrtni slučaji so bili: življenska slabosti, jetika 1, davica 1, otročiška vročica 1, griža 2, rak 5, drugi naravni vzroki 6, dalje 2 slučaja smrtne poškodbe ln 1 umor. Nalezljivih bolezni je bilo 5 slučajev: 1 davica, 2 griža in 1 otročiška vročica.
— Statistika bolnikov. V ljubljansko Javno bolnico je bilo prvo tekoče polletje sprejetih 5693 bolnfkov, največ na interni, kirurgični in dermatološki oddelek. Tudi opazovalni oddelek je bil vedno prenapolnjen. Na porodnišnici Je bilo oskrbovanih 435 porodnic,
— Izkaz posredovalnica slovanskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani Sprejme se: 4 knjigovodji, 1 korespondent,
I kontorist. 4 potniki, 1 skladiščnik, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik želez-ninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, P kontoristlnj, 2 blagajničarkl 10 prodajalk.
II učencev in 3 učenke. Službe išče: 3 knjigovodje, 1 korespondent, 5 kontoristov, 3 poslovodji. 1 potnik, 1 skladiščnik, 20 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj, 9 blagajnlčark, 18 prodajalk, 8 učencev in 4 učenke Posredovalnica posluie za delodajalce ln Člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči
— Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, trg. sotrudniki, sotrudnice, natakarji, natakarice, krojači, šivilje, polj. delavke, delavci,  strojniki,  kurjači,  sedlarji, dninarji.
j fotografi, boln. strežnice, vajenci, vajenke. i itd. V delo se s p e j m e j o: hlapci, de~ 1 kit, klaparii mizarji, zidarji, tesarji, čev-
ljarji, ključavničarji, kovači, šteparice, delavci v opekarno, tlužklnle, kul.arlce. Vajenci, vajenke Itd.
— Vojaški koncert s? visi danes zvečor na vrtu hotela Štruklja. Vstop prost
— Promenadnl koncert w>iigodbo se vrši v nedeljo na Krekovem trgu in bl-cer pol ure pred vajo in pol ure po vaji.
— Občinstvo so uljudno \abi. da po-
seti v Čim največjem številu urireditev Ljubi, gasilnega tn reševalnega društva. Za Jedila in pijačo bo v zadostni niun preskrbljeno.
— Novi naslovi. Prihodnji tes den začnemo pošiljati naš lLst z na novo tiskanimi naslovi. Na morts bitne napake naj se blagovoli nas opozoriti.
Tfagflki sit oblega hish
Včeraj smo med dnevnimi vestmi kratko zabeležili, da je mladi turist dijak Karel Tauzher v sienah Turske gore ostal vsled padca mrtev in da >o ga ras'i. O tragični smrti mladega turista snu rrejeli še na5lednje, toinejše podrobnosti. Btto ie v torek okoli 4. poroldne. Oba mlada turista sta že preplezala precejšen In relo nevarni del visoke severne stene Turske gore na levi strani Tursfceoa žleba v smeri od koče na Okreslja. Od nicftiča sta jo udarila kar v skalovje in sta ikuSala preplezati več sto metrov vise ko ia strmo steno. V težki situacil sta I mladeniško vztrajnostjo že prUUt skoro do vrha kamina, do položaja, ki Je bil najnevarnejši Energični Kajzelj je plezal prvi, za n»lm vztrajni in zvesti njegov prijatelj Dragutin. Za trenotek si je hotel na spodail polici stoječi Tavzher popraviti plezalke. V tem trenotku pa je naenkrat na zgornji polici stoječi Kajaelj začutil siloviti sunek In poteg! jaj vrvi. V levi roki vrv držeč na zelo opasnem mestu, se Je uprl sunku, a vrv mu Je levo dlan tako močno zarezala, da mu je napravila rano skoro do kosti. Kmalu pa je zagledal drčati po vratolomni strmini svojega prijatelja z glavo naprej. Za moment se mu Je Izgubil. Po daljšem času pa ga Je zapazil, kako Je obdčal med čermi, kakih sto metrov spodaj. Bil je v resnici grozen in pretresljiv prizor! Vsa gro-izna tajnost planinskega sveta Je stopila mladeniču pred oči. Kal storiti? Ali hiteti prijatelju na pomoč? Kam sedap VIdol je mladi Kajzolj, da prijatelj v čereh leži nepremično, brez vsakega glasu . . . Videč brezuspešnost In težavnost situacije Je na.-* pel zadnje moči In sile po tradapolni turi — kajti preje sta napravil s težkimi nahrbtniki, napolnjenimi provijanta za vtč dni, turo od Bistrice preko Kotllčja na Okrešelj, od 3. zjutraj do 9. dopoldne — ln Je prišcJ na pot od koder se Je potem spustil po Turškem žlebu h koči, kamor Je dospel okoli pol šestih zvečer. Tam Je Javil grozno nesrečo. Navzoči tajnik Savinske podružnice S. P. D. g. učitelj Anton Z d o U še k z Gornjega grada Je takoj hitel Ž nHm nazaj na mesto nesreče. Nastop noči ln bližajoča se ne vili ta sta povzročila, da sta se vrnila v kočo.
Prva rešilna ek^pedi :ia Je prf?Ia diugi dan iz Solčave, dva vodnika cd Piskemi-ka, V sredo ob 1. pepoidna so dospeli po ovinkih po Turškem žlebu na kraj. od koder je ekspsJ't ija zamocU ugotovM le dejstvo, da mladi turist leži na prej?njem kraju — mrtev. Maloštevilna ekspedicija se je na to povrnila. V četrtek je dospela iz Solčave pod vodstvom g. Zdolška močnejša, šest vodnikov in planincev broječa ekspedicija. Po napornih pripravah se jim je posrečilo spraviti mrtvega mladeniča nižje, dalje na spe daj ležeče snežišče pri vstopu v stene. Oba turista, kakor se Je videlo, sta bila Že obvladala dobri dve tretjini vratolomne plezalne ture. Ekspedicija Je potem položila nesrečnega Tavzher-ja na provizorične nosilnlce inga odnesla do koče. Med padcem si je bil Tavzher razbil popolnoma vso glava Smrt je morala nastopiti vsled poškodbe možganov.
Na Okreilju so prijatelji ln navzoči turisti okrasili truplo s planinskimi cvetkami. Spletli so mu dva velika venca iz raznih planinskih rož za zadnjo pot Odnesli to ga potem v Solčavo.
Kakor čujemo, prepeljejo mlado žrtev planin v avtomobilu tekom današnjega dneva v Ljubljano, kjer ga potem pokopljejo.
Dijak Dragotin Tavzher je bil med planinci in tudi starejšimi turisU zelo priljubljen in simpatičen. Bil Je vnet in zvest ljubitelj naših planin. Njegov prijatelj Vladimir Kajzeij se jc včeraj 8 petek pevrnii v Ljubljano.
Solstoo.
— Peška in dekliška meščanska §o?a v Tržiču zaključi iotako leto 1920/21 v torek, dno 1>. julija 192L Sprejemanje novih nceoov i^ti dan dopoldne in li. septembra. Domačini so javijo ustno z cadnjimi Izpričevali, zunanji učenci pa sc lahko pri^laao kodi pismeno, prilože nnj izpričevalo. Glede preekrbe stanovanj je ravnateljstvo rade voljo na razpolago. Ob konca šol-ekoera leta prirodi meščanska šola v soboto, dne 9. t. in. ob 8. ifOOU v telovadnici Sokolskoga doma IV. žolar-ako akademijo na korist revnim učencem, v nedeljo, 10. t. m. pa razstavo deških in ženskih ročnih del v telovadnici meščanske žole».
— Državna dvorazredna t - - .\ sUn ?o-la v Celju. N^r.ten šole je, da v teku dveh let praktično izobrazi pomožne moči za trgovski stan v ožjem pomenu besede ter usposobi učence ln učenke za samostojno vodstvo trgovini Sprejemal pogoju V pp-
146. štev.
„SLOVENKSI NAROD- dne 3. julija 1921.
stran 5.
pravljalni letnik morejo vstopiti učenci, Id so uspešno dovršili VI. razred osnovne (ljudske) šole ali II. razred srednje oziroma meščanske šolo ter so vsaj 13 let stari.
V prvi letnik se sprejemajo brez sprejemnega Izpita dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali triraz-redno meščansko šolo ali pa pripravljalni letnik dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v prvi letnik tudi oni, ki so dobili
V IV. razredu srednje šole drugi red ali tisti, ki so dovršili tretji razred srednje Šole ali VIII. razred ljudske šole oziroma predzadnji razred meščanske šole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni Izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodo-pisja in prirodoslovja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu dvo razredne trgovske šole. V drugi letnik se sprejemajo absolventi I. letnika dvoraz-rednih trgovskih šol. Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1921/22 se vrši 4., 5., 6. in 7. julija od 8. do 10. K vpisu je prinesd zadnje šolsko izpričevalo in krstni oziroma rojstni list Gojencem ln gojen-kam izven Celja je možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. Vpisnina znaša 10 K in prispevek za učila 20 K.
— Dvorazr. trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1921/22 se vrši od 4. do 9. julija, vsak dan od 8. do 10. na Zrinjskega trgu št l/I. Učenci in učenke, ki doslej še niso obiskovali zavoda, naj pruieso poleg zadnjega šolskega izpričevala rudi še krstni ozir. rojstni list Oni izven Maribora se morejo priglasiti in poslati ravnateljstvu trgovske šole predpisane listine tudi pismenim potom. V I. letnik se sprejemajo brez posebnega izpita učenci in učenke, ki so dovršili popolno meščansko šolo ali 4 razrede srednjih šol ali pripravljalni razred dvorazr. trgovske šole, in so stari vsaj 14 let Učenci (učenke), ki so dovršili 3 razrede srednje šole ali 2. razred meščanske ali 8. razred ljudske šole in so stari 14 let, se sprejmejo v I. letnik na podlagi sprejemnega izpita iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodo-pisja, prirodoslovja in zemljepisja: v navedenih predmetih se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu trg. šole. Sprejemni izpiti se bodo vršili samo pričetkom Šolskega leta dne 12. septembra točno ob 8. Vsled občutnega pomanjkanja učnih prostorov in ker sme biti sprejetih v posamezne razrede le po 40 učencev oziroma učenk, naj prizadeti ne zamude gori omenjenega roka za vpisovanje.
— Vpisovanje očencev v deško mecen nsko šolo v Ptuju se vrši v ponedeljek dne 12. septembra 1921 od 8. do 12. uro v pisarni ravnateljstva v novih prostorih de.^ko meščanske šole v bivši vojašnici pri pošti.
K nI tura.
— Odkritje Verovšek - Borštnikovega spomenika v nedeljo 3. julija t. 1. Ob 11. dopoldne zbiranje kulturnih društev in korporacij pred opernim gledališčem. Mali pred pol 12. uro naznanijo fanfaro otvoritev, pri kateri bode imel slavnostni govor predsednik ljubljanskega    pododbora Udruženja
daliških igralcev SHS Anton Cerar-Dnnilo. Ob pol 12. uri odkritje spomenikov. Takoj po odkritju spomenikov, zapoje Zveza pevskih društev Davorin Jenkovo ^Molitev«, na kar sledi defiliranje zastav pred spomeniki in polaganje vencev posameznih korporacij, b čemer jo oficijelni del odkritja končan. Vsa društva in korporacije se prosijo, da ee v slučaju kakih informacij obra-Čajo na v to svrho postavljene roditelje, katere je spoznati po mali maski, pripeti na levi strani prsi. — Zvečer ob pol 8. uri Slavnostna Akademija v opernem gledališču in istočasno v dramskem gledališču dramska predstava >Gosoa Pavla«. Pri Akademiji sodelujejo poleg našega ž o vsem priljubljenega kvarteta >Zika< še najboljše operno moči jugoslovenskih gledališč, kakor celotni moški zbor ljubljanskega Zvona< ter zbor zagrebške in ljubljanske opere. — Za vse druge ljubitelje gledališča, katerim bi ne bila možnost poseta predstav, je preskrbljena v hotelu Tivoli isti, kakor rudi vse nislednje dni, domača neprisiljena zabava, pri kateri sodelujejo pevci in igralci iugoslovenskih gledališč, kakor tudi delni gledališki orkester.
— Udruženje gledaliških Igralcev SHS v Ljubljani nam sporoča, da je primorano spremeniti vspored za časa kongresa v toliko, da se Igra v sredo 6. t m. opereta »Poljska kri« In v četrtek 7. t m. drama »Pljusak«, to pa vsled tega, ker je godba Dravske divizije v četrtek drugje zaposlena. Toliko cenjenemu občinstvu na znanje.
— Gledališka sezona 1920 21 v »Sofe olikem domu« na Viču. Sokolsko društvo na Viču je pokazalo s svojimi kulturnimi prireditvami v sezoni 1920/21, da razumeva tudi drugo glavno nalogo sokolske organizacije, širjenje kulture med ljudstvom, V svojem lepem, priprostem domu si je zgradilo modem oder, na katerem se je odigrala nekaka nedeljska sezona, tako da je dobil viški oder že ime predmestnega gledišča. Pretekla Je bila poizkušna; videlo so je, da se dela z neko mrzlično nervoznostjo, nesigurnostjo in naglico, Izbera repertoarja je bila zasilna. Velike ovire pa so delali tudi tehnični ne-dostatki. Pomanjkanje sceuičnega aparata se je opazilo skoro pri vsaki predstavi. Vse to se bo moralo v bodoči sezoni po možnosti odpraviti, da bodo ludi v tem oziru predstave kolikor mogoče dovršene. Igralci so povečini mlade, začetne moči, Id so to sezono prvič nastopali če upoštevamo, da so med njimi delavci, ki morajo ves dan težko delati, večerni čas pa žrtvujejo prosvetnemu delu, dalje dijaki, ki so svoj prosti čas darovali vzvišeni sokolsld misli, moramo njih vztrajnost ln marljivost le pohvaliti. Predvsem moramo orne*
niti brata Dacarja; druga dobra moč je brat Lojk Josip ml., pozabiti ne smemo brata Štauta, prvovrstnega igralca-diletan-ta. Med Igralkami so se odlikovale sestre Pretnarjeva, Osredkarjeva. Drnovškova, Japljeva, Alešova ln Mlkličeva. Nedvomno prva pa je sestra Erjavčeva, ki Je sodelovala v 6 Igrah v glavnih ulogah z odličnim uspehom. Nenadomestljivo moč je dobil viški dramatični odsek v sestri Permetovi. V splošnem se je igralo dobro in so igralci vedno častno rešili svoje naloge — ln zaslužijo vso hvalo. V sezoni se je uprizorilo (od 4 decembra 1920 do 16. maja 1921) 8 iger. V splošnem so najbolj ugajale: »Naša krU, »Noč na tlmeljniku« in »Golgota«, ki so bile vštevši igro »Ljubimkanje*« tudi najbolje igrane. Najboljši obisk Je bil cb otvoritveni predstavi in ob uprizoritvi dr. Lahove igre »Noč na HmelJ-niku«. Režijo sta vodila: brat Uran pri 4 predstavah, brat Borštnik pri 9 predstavah. Priredila sta se tudi 2 koncerta. Za prihodnjo glediško sezono so doslej na repertoarju sledeča dela: Jurčič-Govekar: »Deseti brat«, Finžgar: »Divji lovec«. »Veriga«, »Razvalina življenja«, MeSfco: »Pri Hrastovih«, Novačan: »Vcleja«, Th. de Bauwille: »Gringoire«, Scribe: »Moja zvezda« itd. Ponovili se bota teri: Dr. I. Lah: »Noč na Hmcljniku«, S. TuČič: »Golgota«.
— Člani moškega zbora Glasbene Matice v Ljubljani se pozivajo, da se udeleže današnje pevske vaje »Zveze pevskih društev«, ki se vrši v pevski dvorani Glasbene Matice točno ob 8. zvečer.
— 2upni zlet   župe   Ljubljana I. dne
31. Julija 1921 v Ljubljani se vrši pri Sokolu II. Ogromne predpriprave za to največjo letošnjo sokolsko prireditev v Ljubljani so v polnem teku. Bratska društva se poživljajo k največji udeležbi. Prireditveni odsek prosi župna društva za točna in pravočasna poročila na Izdane okrožnice.
— Bohinjski Sokol naproša na j vi j ud-nejše bratska društva, osobito ona, ki se vozilo do Bohinja samo po državnih železnicah, da kar najštevilnejše poseti;o v svečanostnem kroju 10. julija pni nastop Sokolstva v Bohinju, brate telovadce pa razven tega še, da vzamejo s seboj tudi telovadno obleko in sodelujejo pri prostih vajah. Tako nam pripomorete k okrepitvi društva in utrditvi sokolske misli v Bohinju. Opozarjamo pri tem, da Je Sokclstvu, ki se Izkaže pri železniškil blagajnah z legitimacijo JSS, na podlagi te legitimacije za ta dan dovoljena polovična vožnja po državnih železnicah, da stane torej na pr. iz Ljubljane do Bistrice-Boh. Jezera in nazaj mesto 96 K samo 48 K, da vozi ta dan iz Ljubljane direktni turlstovskl vlak, ki prihaja v Bohinj že pred 9. uro in odhaja nazaj šele ob pol 8. zvečer, tako da je gostom pri tej priliki mogoče obenem obiskati divjeromantično Boh. jezero in veličastni slap Savice, skratka da jim je mogoče seznaniti se z vsemi naravnimi krasotami Jugoslovanske Švice. Opozarjamo končno tudi na to, da je Sokolstvo v kroju pri prireditvi sami prosto vstopnine.
— Sokol v Borovnici. Dne !C julija t. f. v Borovnici velika vrtna veselu-a združena z iavno telovadbo, ki jo priredi Sokol ob priliki desetletnice svojega obstoja s sodelovanjem polnoštevilnega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Spored: Telovadba, petje, srečolov, šaljiva pošta, javna dražba, ples in otvoritev »Pekla« notranjskega Vintgarja. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 14.25. odhod iz Borovnice ob 21.20. Začetsk ob 16. poroldan. Za jedila in pijače dobro preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži. K obilni udeležbi vabi vsa bratska društva kakor tudi vse prliatelje sokolske misli. Odbor. Zdravo!
— V Sevnici ob Sav| se vrši dne 7. avgusta t 1. okrožni zlet posavskega okrožja zagrebačke sokolske župe, na kar se sosedna bratska društva opozarjajo s prošnjo, da se ozirajo na to prireditev. Obenem jih že danes vabi k udeležbi. Odbor.
— Sokol Polje fe nabral na prijateljskem sestanku dne 26. junija za Sokolski dom vsoto 500 kron, kot odgovor na pastirski list
— Efektna loterija v korist »Sokclske-ga doma« v Novem mestu. Srečka stane 1 dinar. Razstava nekaterih dobitkov v Izložbi trgovine ge. A. Magdić. Žrebanje se bo vršilo dne 23. julija 1921.
— Prost, gasilno društvo Vič-GHnce priredi v nedeljo 3. t. m. vrtno veselico pri jr. Slavko Novaku (pri Ani) na Viču z raznovrstnim vsporedom in sodelovanjem viške društvene godbe. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 8 K za osebo.
— Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi kakor smo že poročali v nedeljo 10. julija t I. poučen izlet v Falo in Ruše pri Mariboru in nazaj. Izletniki se odpellejo v dveh skupinah In sicer v soboto 9. julija ob 17.35 in 23.55, med potjo se pridružijo v Celju tudi izletniki celjskega trgovskega društva. Oni, ki se odpeljejo iz Ljubljane z večernim vlakom prenoče v Mariboru. Druga skupina dospe v Maribor v nedeljo 10. julija ob 4.44. Na to se odpeljejo vsi skupa) ob 5. v Sv. Lovrenc (ena postaja nad Falo) od tam peš po prekrasni Dravski dolini k Dev. M. v Puščavi ter čez hrib v Falo (1 uro). Ob 8. zjutraj si ogledajo Izletniki v Fali električno centralo ter se odpeljejo ob 11.59 v Ruše, tamkaj si ogledajo tovarno za dušik V Rosah bode tudi kosilo. Iz Ruš se odpeljejo Izletniki ob 20.19 v Maribor in od tam v Ljubljano. DotičnikJ 'd se nameravajo odpeljati Že ob 16/a §g Maribora, bodo Imeli v Rušah vor H razpolago. Ravnateljstvo Južne žel.-j'ce je dovolilo društvu za ta Izlet polovično vožnjo. Vožnja stane za osebo tretji razred tja in nazaj 25 dinarjev. Gg. Člane in prijatelje dru-Srva opozarjamo na ta poučen izlet in jih
vabimo, da ne zamude ugodne prilike ojrledati si ta svetovnoznana podjetja. Dotični, ki se nameravajo Izleta udeležiti, naj svojo udeležbo čimprej prijavijo društvu »Merkur«. Denar ie vposlati naprej. Društvena pisarna. Gradišče, 17/1. Ljubljana,
— Zaključni telovadni nastop za sol* sko leto 1920/21 »ZensJcega telovadnega društva v LJubljani* se je vršil 24. t m. pod vodstvom načelnice, gdč. Vidmarjeve, v telovadnici »Mladike« pred celotnim odborom, s sledečim sporedom: I. ctrcškl naraščaj (deklice) lahke proste vaje ln Bradlja, II. otroški naraščaj (dečki) proste vaje s petjem in konj, III. dekliški naraščaj — proste vaje, IV. Rojenice proste vaje in kombiniran konj, V. gojenke — telovadni valček. Nastop ss ie odlikoval po precizni disciplinirani izvršitvi, vaje po krasni sestavi, primarne posameznim stopnjam in nežne, gradjozne v najtežjih gibih, — Komponirane »Mlade vojake« (proste vaje dečkov) bi izvajal z največjim ponosom in veseljem vsak lolar-Ček. — Vse vaie so bile na novo sestavljene po marljivi gdč. Vidmarjevi, kateri čestitamo na lepem uspehu.
— Zaključek »plesne šole« (IV. cddel-ki) »Ženskega telovadnega dru$t"a v Ljubljani« se je vršil pred tedni v dvorani dravske divizije pod vodstvom profesorice ge- Pol j ako ve in nadzorstvom gdč. Mladičeve ob navzočnosti staršev. Bila ?e preprosta, neprisiljena zabava, ki je pričala, kako se lahko v^aj.i deco tudi v družabni smeri, ne da bi pri tem pridobivala na domišljavosti ali pa postala raz-mišliena za šolsko delo, ravno, ker se je vrši! ves pouk v značaju Šole. S strani staršev se je izraža'a spioina zadovclj-nost in je le želeti, da društvo prireja tudi v prihodnji seziji slične, tečaje, da se otrese naša mladina upotrebne lesenostl.
— Zveza uradniških vdov In sirot I?na svojo redno mesečno sejo v ponedeljek, dne 4. folija t. I. ob 4. uri popoldne v navad tuli prostorih. Prosi se nujne in točne udeležbe vseh odbornic. Odbor.
— Na Prevoje. V nedeljo, dne 10. julija pohitite vsi na Prevoje h Kotniku, kjer bo velika narodna veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda in Jugoslovcnske Matice. Začetek ob 15. (treh).
— Dečji dan v VHin.;I gori. Dne 3. julija 1921 se vrši na dvorišču Auersperso-vega gradu vrtna veselica z obiiim vsporedom in pri pogrnjenih mizah v korist siromašne dece sodnega o!cra;a Višnjegor-skega. Začetek ob 3. popnMne.
— Gasilno društvo v Šmarju pri LJubljani slavi 3. julija svojo 401etnico. Ob 10. dopoldne je maša in potem slavnostno zborovanje, ob 3. popoldne velika ljudska veselica na senčnatem vrtu g. M. Činkcle v Šmarju. Glede znižane vožnje po železnici je društvo v dogovoru.
— V^ako nedeljo In četrtek se vrši koncert na senčnatem vrtu gostilne Dra-šček, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost. Pristna štajerska vina. V slučaju slabega vremena v vrtnem salonu.
— Vo*a UnMjunAcga prostovoljnega gasPnegn in reševalnega društva na sejmišču se naznani z dvema topovskima streloma z Oradu. Toliko občinstvu v vednost* da se ne bo razburjalo.
— Pozor zobotehnikom! Društvo slov. zobotehnikov prosi gospode kolege Iz cele Slovenije, brez ozira na narodnost, aH je včlanjen ali ne, da pošljejo svoje natančne naslove na tačasnega predsednika: Drago Kos, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. — Ker ie zadeva za vsakega kolega velike važnosti, sc prosi naslov takoj odposlatl. — Odbor.
JmzMikm m spsrf.
— Prvenstvene tekme. Na prostoru Sparte so vrše 8. t. m. poslednje pomladno prvenstvene tekme II. razreda. Ob pol i7. uri igrata Primorje in Akademski S. K., ob IS. uri Sparta in Jadran.
— Kolesarska dirka IJublijana-Ma-ribor se vrši v nedeljo. 10. julija. Odprta je za vse klube Jugoslavije. Vozilo lahka, težka skupina in seni.iorji. Start je ob 6, zjutraj. Cilj v Mariboru okrog 11 dop. pred železnico. Prijave s prijavnino K 20 naj se pošljejo nt Fr. Ogrina, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Razpisanih je 8 daril. Po dirki se vrši v Mariboru sestanek tamošnjih kolesarjev v svrho ustanovitve kolesarskega kluba.
— Viktorija, Zagreb : Ilirija. V nedeljo 3. t. m. se vrši nogometna tekma med prvorazredno Viktorijo iz Zagreba in Ilirijo. Tzvanreden napredek prvorazrednih klubov Zagreba jo dovolj znan. Tudi Viktorija, o kateri je znano, da goji lepo, kombinacijsko igro, bo Fiiiirno dostojno reprezentirala zagrebški nogomet. — Iprra se na prostoru Ilirije, podatek ob 18. uri.
— »Sporta« 27. In 28. številka. Zaradi praznikov izide 27. številka »Sporta« mesto v soboto, sredi prihodnjega tedna, združena z 28. Številko.
— Na Crno prst 1844 m. Turiste opozarjamo na novo pravkar otvorjeno postojanko SPD: Malnerjevo kočo pod Orno prstjo. Koča leži v veleromantičnem gorskem dolcu 5 minut zapadno nad planino. »Za Orno goro«. Koča je dobro oskrbovana, Ima čedno moško in damsko spalnico. Iz koče na vrh Crne prsti je le V« ure hoda. Dohod v Malnerjevo kočo Iz Bohinjske Bistrice Je dobronadelan in zelo položen 1.45—2 ure in ves pot na Črno prst brez vsake nevarnosti. Starega pota mimo zaenkrat opuščene in neoskrbovane Orož-nove koče za pristop ne Priporočamo, ker je precej zanemarjen in naj se ga vporab-Ija le za sestop s Cme prstL
— Iz Rateč na Gorenjskem za Izletnike. Odkar so se Italijani umaknili z vrha Petelinjek (1546 m) in raz rate&ko planino (1459 m) na Peč v Karavankah, je prost dostop na te razgledne točke na meji Nem. Avstrije. Peč (1509 m) tvori po rapallskl pogodbi mejnik treh držav: Jugoslavije* Italije in Avstrije. V dobri uri dospeš po zložnem kolovoznem pota na planino.^ Kak
diven razgled! Vrh vseh krasot nudi planina ob tem času vse polno rdečega »ravšja« (rododendron), k! ga lahko poljubno natrgaš In poneseš za spomin svojim dragim. Iz Rateč ie pa tudi krasen iz-prehod v divno-romantlčno gorsko dolino v Julijskih Alpah v Planico, o kateri pravijo, tujci, da ga ji ni para V kotu te doline Izvira v Ponci Sava-Nadiža, ki tvori lep slap
V 1 in pol url si pri nJem. če rz bočeŠ k mičnlma klanskima jezeroma pod sivim Mangartom, kamor dospeš v dobri trt r>a tudi lahko prideš čez začasn > d' mejo brez vsakih neprllik, ker Kdaj je prehod Dlajlatt, V ondotni restavraciji se lahko okrepčaš, toda le za lire, katere tudi v R i-tečah dobiš.
Velika razkritja o kSerfikslneni občanske;*.
O znanem stebru klerikalnega režima za vlade ŠusteršiČ * Lampe* Pe^anove klike v deželnem zboru kranjskem je naš list že obširno pi* sal in poročal tudi pred vojno o škandaloznem občinskem gospo* darstvu župana Franceta Korbar* ja v občini Dobrunje pri Ljubijo* ni. Po polomu je bil ta Šuster.šičev pristaš gostilničar, trgovce, župan in sedaj kraljevi poštar France Korbar v Sp. Hrušici tr.koj odstav* Ijen od županstva, ker ie bil imeno-van gerent edino le vsled njegovih manipulacij in nerednosti v ob« činskih poslih. Za časa zadnjih ob* činskih volitev se je Korbar zopet rinil v ospredje in skušal kandidi* rati na klerikalni podlagi. Vsi po; steni in odkriti občinarji so bili odločno proti njegovi kandidatu* ri. Umevno je torej, da se je Kor* barjeva kandidatura povsod v jav* nem življenju občine Dobrunje, po vseh vaseh in hišah ostro kritizirala in komentirala. Korbar pa ni imel toliko poguma, da bi vse nasprotni* ke tiral pred sodišče, da mu dado zadoščenja. Izbral si je v ta namen samo uglednega in spoštovanega obč. svetovalca Antona A n ž i e a iz Štepanje vasi št. 13.
Omenjeni gospodar je v Nova* kovi gostilni nekega dne pred vo* litvami razpravljal s Francetom Galeto o Korbarjevi kandidaturi in jo ostro obsodil z umevno kriti* ko, zakaj da takega človeka rinejo v odbor, ko vedo, da jih je kot Žu* pan »ocifianil« in »ogoljufal«. Pri* ča France Galeta je na prvi raz* pravi že potrdil, da mu je Anžič, katerega je Korbar tožil pred ljub* ljanskim okrajnim sodiščem, rekel: »Kaj boš takega volil? Saj veš, da je nas prej ociganil, koliko je nas ogoljufal v denarjih, pri cukru in moki!«
Na prvi razpravi je sodnik do* pustil obtožencu Antonu Anžiču po njegovem zastopniku dr. Fetti* chu dokaz resnice. Anžič je v obširnem spisu navedel vse Korbar je* ve nečedne manipulacije z občin* skim denarjem, navedel je obširno vse nerednosti v občinskih računih, drastično je predočil Korbarjevo postopanje za časa vojne pri ob* činski aprovizaciji, dalje njegovo poslovanje pri kraj nem šolskem svetu, kako si ie znal prilastiti šol* ski premog, kako je shranil v pod* stres je kar 560 kg sladkorja, katere* ga je potem našla po polomu voja* ška patrulja, in druge stvari.
V ponedeljek, 27. t. m. dopol* dne se je pričela pred ljubljanskim okrajnim sodiščem dokaznarazpra* va, katero je vodil okrajni sodnik dr. Stojkovič nad tri ure. Razpra* va se je pričela ob 11. dopoldne in je trajala do 2. popoldne. Ves čas razprave je bil zaslišavan kot priča samo računski svetnik Franc Selan iz Dobrunj, gerent občine in je v obširnih izjavah pojasnjeval vse nerednosti in manipulacije Korbar* jeve. Glede županovanja Korbar* jevega je omenil: »Korbar je postal po mojem mnenju pred 19 leti žu* pan občine. Gotovo pa pred 17 le* ti.« Sodnik: »Kako je prišlo do raz* pusta občinskega odbora?« Priča: »Kakor je meni znano so bile proti Korbarju vedne pritožbe, že pred vojno, zaradi nerednosti pri občin* skem gospodarstvu, toda Korbar je zna! priti vedno na površje. Leta 1911. ni bil Korbar izvoljen županom, toda deželni odbor je znal z gotovimi manipulacijami napra* viti, da jc bil zopet izvoljen. Prišla je vojna. Med vojno je bil ves čas župan. Prideljenih mu je bilo 11 svetovalcev.«
Sodnik: »Kako je bilo po prev* ratu?«
Priča: »Po prevratu so nasto* pili proti Korbarju skoro vsi občani posebno pa možje iz Štepanje vasi. V občini je šlo vse proti Korbarju. Zaradi aprovizacije se je Korbar najbolj mted ljudstvom osovražil, ker so to ljudje čutili na svojem lastnem telesu. Občinski odbor mu je izrekel nezaupnico začetkom decembra 1918. in zahteval, da se ga odstavi od županstva. Korbar pa je tedaj zahteval revizijo občin* skih poslov, predno da se ga odsta* vi. Deželna vlada je dne 24. dec. 1918. razpustila občinski odbor in poverila meni gerentstvo, katero sem prevzel 28. dec. Predaja občine se je vršila od dne 28. dec. do 3. j a* nuarja 1919» Kljub, temu, da je imel
Leta vega
čas za sestavo računov, je S dni od* lašal.«
Nato je priča Fran SsLin obšir* no poročal sodišču o reviziji Kor# barjevega obč. gospodarstvu. Izpoi vedal jc: »Korbar mi je izročil letni račun s prilogami za 'e;o 1918 in pa priloge k letnim računom za Itia 1915 do 1917, dočim seni letne rn* čune same za ta leta dobil pri komi* siji deželne uprave.
Korbar mi ni t z T o 6 f I no* b e n i h blagajniških knjig* ne računov za leta pred 191-!. Dobil sem od njega le račune za leta 1914 do 1918. Sejnih zspisnl« kov mi je izročil pet Z8 V< s svn* jega županovanja. Izročil mi jc tudi razne vrednostue papirje in knji* žice.
Korbnrjeva aprovteacija. Vo teh splošnostih so sledile podrob* nosti Korbarjcvega paŠcvanj i v dobrunjski občini Zagovornik ria* mestnik dr. Fetticha, g, dr. Lokar: »Ali je Vam izročil račune od apro* vizacije?c Sodnik: »Korbar trdi, da jc imel občinsko aprovizi jjo ua lasten račun in lasten fiziko.« Pri* Ča: »Glede aprovizaci'e mi ni izro* čil nikakili zapiskov* Zahteval od Korbarja aprovizacijake račune* Rekel mi je >Nimam oi&! t Priča omenja dalje, da jo bi1 Korbar v eni osebi voditelj občinsl > api >vi* zaci je in trgovec, ki jo jc občanom delil.
Za tera je sodnik zasll'al pričo F* Selana o raznih čednih Korbaricvih mani-pulaeiiah z občinskim denarjem.
Zidava šolo v Snstrein. Sodnik: Kaj Vam je znanega o zidavi lota v S -! em in o posojilu?« Sodnik je na to kr.uko predočil priči dokazno točko obtoženega Anžiča glede- manipulacij s posojilom. Za zidajo šole je oh!i:ia najela pri Kranjski hranilnici 70.000 kron posojila. — Priča Ker mi Je bi'o snano* da |e občini i^iela pri Kranjski hrarilnici DOSOJgo za lidava Šole v Sostrem, sem se i: al pri hra-
nilnici, kako je b'lo to posolilo 70.000 K dvigneno. Ugotovil sem. da. so bfli dvignjeni obroki posojila v letih 1913 đo 191 i. za katere pa nisem doN! nikakili računov. 1916 je bil dvignjen eden obrok pr-septembra v znesku 11.333 K 91 v, ki ie bil vpisan med dohodke lega I \t, dočim drugI obrok v znesku 4666 K 41 v, dvignjen Istega dne, n! bil v i n.'.gali in računih nikjer vpisan med dob.idi:e. šol j sem zato h Korbarja in mu pteJoCil. da ta obrok ni stavljen med dohodke. Odgovoril ml je kratko: »Jo že mogoče« In ja ta znesek tako] plačni.
Pridržana občinska doklada. Priča Selan je dalje orn^r.i!, da n i ie Korbar plačal tudi istega dne 400 K, ki jih nI vrisal med dohodko leta 1918 kot občinsko doklado, sprejeto od davčnega u rac u
Pegan j« priči priznal, rekoč: *Da Ja nil velik nered jc res! To ml le 7H3no. ker sem bil sam referent za obSfanke tadevd pri deželnem odboru.
Denar krajnega šolskega svet'. Priča Franc Selan je nadaljeval: »Pri pregledo* vanju računov za leto 1918 sen ugotovili da je na Isti strani vpisana vsota mol izdatke 1S27 K 71 v dvakrat bo* lzdato'< krajnemu šolskemu svetu v rfrniicL Med prilogam!, ki mi jih je bil izrajil Korbar« sem našel tudi pobotnico. Izstavljeno od Korbarja samesa kot predsednika krajne* ga šolskega sveta z dne 15. decembra I91S za Šolsko naklado 1°16 in z dno 20 decembra 191 vS ra naklado 1917. Obakrat pa ist! znesek. V računih krainejja volskcza svetu za isto leto pa sem ugotovil, da Jc ta znesek samo enkrat vpisan.
Glede tega zneska se je med pričo in dr. Poganom vnela živahna debata ;v-gan je moral zopet priznati, da is Korbar vodil velik nered in da jc bil sam krt rck-i danji odbornik proti Korbarja. Priča Fran Selan je nadaljeval: »Ko sem Korbarj.i na to opozoril, je kratko rekel, Ja bo .^tvar preiskal in da naj zahtevam pteCilo pismen nim potom.
Korbar ml je nato pisal dne ^. julija 1919 pismo, v katerem pravi , da se Ja »pomotil«.
Priča Je dalje omenil: » V občinskem! računu leta 1916 se naiiaja med izdatki tudi znesek 6666 K 64 v kot plačan stavbnemu odboru šole v Sostrem. Med pril i-gami nI zato nobenega dokaza. Ker sem pa vedel, da se je za stavbni cdbor vodil poseben račun od Korbarja samega, sem pregledal tudi te račtme, toda med dohodki nisem našel navedenega zneska vpisanega.« (Korbar so tudi za ta zneselc zo" pet izgovarja na »pomoto*.)
Fingjrani račtmh Priča Je dalje omenila, da si le dal Korbar glede tesarskih del pri šoli v Sostrem izstaviti od tesarskega mojstra Martinca fingiranc pobotnice za znesek 600 K. Dvakrat jo pa Kar-bar tudi vpisal znesek 29S0 K za Ivrdko Zaje ln Horn, a plačal jo samo enkrat.
V zaključni izpovedbi je priča Franc Selan Izjavil, da Je vladal v občii's!:em gospodarstvu velik nered. Korbar nI izplačal nekaterim posestnikom niti voznin za leto 1913 pri posipanju cest. Korbar rudi nI izplačeval občinarjem vojaških stanarin ves čas vojne. Priča je vzkliknila: »Žalostna   te   bila   zapuščina KarbarJevaU
Poudarjal je dalje, da pri pregledu računov ni mogel nikjer zaslediti nobenega slučaja, v katerem bi se Korbar zmotil ,v korist občine in na svojo škodo. Priča 5e dalje predložil odlok poverjemštva za jarna dela, s katerim se Korbar odstavila
Kol odbornik okrajnega cestnega odbora, ker je Izstavljal f ing i rane računa.
Dr, Pegan Je skušal v vsakem momentu braniti Korbarja kot moža poštenjaka. Razprava je bila ob 2. pop. preložena, da se Izvedejo še drugI dokazi
najnouejša porodila.
BONOMI SESTAVI VLADO?
— Rim, 1. julija. Predsednik zbornice De Nicola je odklonil se« stavo novega kabineta, V ospredje stopa zakladni minister Bonomi, kateremu pa nasprotujejo fašisti vsled njegove politike pri sklepanju pogodbe v Rapallu.
DE NIKOLA SESTAVI ITALIJANSKO MINISTRSTVO,
— Rim, 1, julija. Včeraj se je jke potrudil kralj, da pregovori Gi* dlittija, da bi prevzel sestavo kabi* neta. Giolitti pa je navedel znova tjrazloge osebnega in parlamentarne« [ga značaja ter izjavil, da vstraja pri jsvojem odstopu. Nato je bil poklic !can h kralju De nicola, ki je po dol* ;gem razgovoru sprejel nalog za se* stavo kabineta. Ta vest je bila v Italijanski javnosti sprejeta z zado* [voljstvoni. Tudi socijalisti se izre* ikajo za kabinet De Nicola in tako j mu txa najbrže prav lahko sestaviti vlado nemudoma«
^JUGOSLOVANSKI POSLANIK PRI CONTE SFORZL
(. Rim, 1. julija. Včeraj dopol*
'dne }e prišel jugoslovenski poslanik jAntonjević v zunanje ministrstvo. 'Ker se je nahajal conte Sforza z drugimi ministri, ki so odstopili, v Kvirinam, je počakal na povratek Sforze. Ko se je vrnil, sta imela j a* tko dolg razgovor. Kmialu na to je bil Ipri cemte Šforzi senator Quartieri.
'ANEKSIJSKA PROSLAVA K /.. POSTOJNI.
\ — Postojna-, 1. iulija. Aneksijska jjprbslava je določena za soboto, 2. in -nedeljo, 3. t. m. Častni komite sestavljajo cnv. Cavaili, civilni komisar kot predsednik, župan Josip Dovgan in ipolkovnik Po kot podpredsednika. Nadalje so v komiteju Fran Krainer, Anton D'Amico, Lichera, Stagni, Fran in Mlan Kutin, Perko in Bernardini. Jutri zvečer bo svirala godba po mestu, slodila bo bakljada in umetni ogenj na Sovicu, godba bo potem koncertirala na trgu. V nedeljo zjutraj bo zopet svirala godba po mestu, ob pol desetih uradna razglasitev aneksije na trgu in razdelitev nekoliko vinkuliranin hranilnih avpardln-fli knjižic med reveže. Ob pol ill. eJov-esna služba božja s Tedeumom, tob pol dvanajstih sprejemanje na civil? mem komisaiijatu. Popoldne obisk ja-ime z javnim plesom v jami, potem sle-•OjO športne tekme, zvečer ples na dvorišča >Qrand-Hotel Adelsberg« r(«ka-kor naznanjajo italijanska poročila). Zvečer v salonu istega hotela intimni ples za povabljence. Da se izvrši vse ■strogo italijansko, zato   bodo skrbeli
Za to aneksijsko slavlje so f&Šisti Sadnje dni uprizorili velikanski tero-arizem in pritisk na postojnsko meščanstvo, kakor tudi na okolicanske vasi. IZahtevajo, da morajo vsi izobesiti italijanske zastave. Okoli ^ trgovcev so zbirali zneske za prireditveni fond. Temu pritisku so bili trgovci prisilje-
ni so ukloniti in so nekateri darovali znatne svote. Drugi trgovci, zavedajoč se težavnega stališča, pa so kljub temu vztrajali in fašiste pognali. Nekateri postojnski trgovci, zlasti oni, ki sede v slavnostnem odboru, pa so darovali velike svote. Krainer 500 lir, Kutin 300 lir in neki Bernik celo 1000 li. Upoštevamo fašistovski terorizem napram trgovoem, vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da so ti gospodje trgovci naklonili istrskim žrtvam le malenkostne zneske 10 do 20 lir. Prebivalstvo pričakuje, da bodo fašisti sku« šali izzvati kake teroristične akcije,
IZ DEŽELE ANARHIJE. — Grosseto, 1. julija. Že štiri dni divja po ulicah grozovit boj med komunisti in fašisti. Ves trud obla* sti, da bi ga ustavila, je ostal brezu* spešen. Ranjen je bil fašist Benini. Radi tega je nastal konflikt med skupino fašistov in nekaterimi de* lavci. Iz tega se je razvila cela bit* ka in napadov in pobojev od takrat dalje ni ne konca ne kraja. Vse pol* no oseb je težko ranjenih in mino* go je mrtvih. Prišlo je včeraj z raz* nih krajev tudi iz Trsta nad 1000 fa* šistov, ki so prikorakali v mesto v dveh skupinah. Napadli so sedež komunističnega lista, potem dve ka< varni, razne društvene sedeže in komunistična shajališča ter napra* vili ogromno škodo. Opustošili so tudi razne hiše komunistov. Boji se vršijo dalje in pričakovati je §e novih krvavih pobojev.
FRANCIJA IN TRIANONSKA MIROVNA POGODBA.
^ d Pariz, 1. Julija, Senatni odsek za zunanje posle je danes zboroval pod predsedstvom Poineareia. da sprejme na znanje poročilo Revnalda glede trianonske mirovne pogodbe. Poročevalec je orisal razmere, pod katerimi se je naložila Madžarski mirovna pogodba. V teritoriiainem ozira ie bila Madžarska zrrranjšn od 32C.0G0 ha na 85.000 ha zemeljskega površja in od 20 milijonov prebivalcev na 7J/s do 8 milijonov. Brez dvoma sta bila dva milijona Madžarov ah asimilirancev prideljenih sosednim državam, vsekakor pa so bile izdelane zelo natančne določbe v varstvo manjšin. Navzlic prizadevanju grofa Apponvija Madžarska ni mogla doseči gotovih mejnih poprav, vendar bodo razmejitvene komisije v zadnji instanci o tej ali oni točki ponovno odločale. Samoposebi je umevno, da bosta madžarski narod in madžarska vlada morala nositi ista bremena, kakor druge vlade, ki so odgovorne za vojno. Državni dokovi, ki so bili narejeni pred mesecem avgustom 1914, se bodo razdelili na različne prizadete narode. Vsa po 31. juliju 1914 sprejeta posojila in narejeni dolgovi pa padejo izključno na rame Madžarske. Odsek je odobril izvajanja Revnalda in senatu predlagal ratifikacijo mirovne pogodbe, potem, ko so bile podane dopolnilne izjave glede nove razmejitve med Avstrijo in Madžarsko.
Gospodarske uestL
BORZE.
-*d Zagreb, 1. juHja. Devize* Berlin 200—202, Italija 726—730, London ček 556.60—0, kabel o62, New-
vork kabel U9.7o—100, *** 147.50—148 Pariz 1190—1206, Praga 30*50—30&65, Svioa 2606—3515, Dunaj 20.50—30.75, Budimpešta 58—68.35. Valute: Dolarji 146—146.25, avstrijske krone 23—0, carski mblji 5, francoski franki 1130 do 0- napoleondori 483—46ft, nemške marke 0—210, romunski leti 0, italijanske lire 720—?24, češkoslovaška krone 203—0, souvereign 0—600.
—d Curih, l. julija. Devize: Berlin 7,90, Holandija 196.50- Nerwyork 563, London 22.18, Pariz 47.55, Milryi 29.20, Bruselj 47.36, Kodanj 100- Stock-bolm 131.25, Kristijanifa 84-75, Madrid 76.76, Buenos Aires 180, Praga 7.95, Varšava 0.3f>, Zagreb 3.85, Budimpešta 2.20, Bukarešta 9, Dunaj 0.97, avstrijske krone 0.83.
— g 2lvtnjsu sejem v Mariboru. Na
živinski sejem dno 28. junija so prignali 152 volov, 8 bikov, 214 krav, 34 telet in 9 konj. Cene: Debeli voli kg žive teže 15 do 18 K, poldebeli 13—14 K. plemenski 10 do 12 K, bik za klanje 10—11 K, klavne krave debela 11—13 K, piememke krave 10—11 kron, breje 12—14 K, mlada živina 12—14 kron, teleta 8—10 K, svinje plemenske 24 do 26 K, krave za kiobasarje 6—ti K.
— S Iz novejših zakonov o delavskih odškodninah v Zdruic«ilh državah. V zakonih državo Penailvanije čitamo pod za-glavjera »dolžnosti delodajalca«: Ako se sodnijskim potom Izterja odškodnina v slučaju osebne nezgode, se delodajalec ne more izgovarjati na opaž njo drugega delavca, na prevzetje odgovornosti na sebe s strani zaposlenca za slučaj nezgode in ne na nemarnost poškodovanca, razven ako se dokaže, da fe nezgoda nastala vsled pijanosti ali brezbrižnosti poškodovanca. Ko se delodajalec in delavec zmenita za delo, se predpostavlja, da sta oba pristala na določbe kompe nzaci j sk&g a zakona, razven v slučaju, da sta se obe stranici Izrecno posodili in si fzmenlli pismeni dogovor, da se določbe tega zakona ne bodo raztezale na nju. Ta dogovor treba takoj prijaviti pristojni oblasti. Odškodnina se določa za popotno onesposobi j en je 60% za-slžka poškodovanega delavca ali ne več kot 12 in ne manj kot 8 dolarjev na teden. Popolna odškodnina ne sme presegati svote 5000 dolarjev. Za delno onesposob-Ijenje se določa 60% ali ne več kot 12 dolarjev na teden tekom dobe delnega (me-sposobljenja In no preko dobe 300 tednov, začenši od 10. dne po poškodbi. Določa se za zgubo pesti 60% na 175 tednov, za zgu-bo roke 215, za zgubo bedra 215, za zgubo noge (stopala) 150, za zgubo očesa na 125 tednov. Tekom prvih 30 dni po poškodbi mora skrbeti za ranocelsko in zdravniško oskrbo delodajalec. Stroški ne smejo presegati 100 dol. Ako delodajalec neče preskrbeti te oskrbe, si jo smo nabaviti poškodovanec sam in delodajalec mora pTa-čatl stroška Ako poškodovanec odbije zdravniško oskrbo, izgubi vse pravice do odškodnine. Odškodnina za s!učaj smrti vsled nezgode se izplača 1. otrokom, ako nI pokojnik zapustil vdove in sicer 30% plače ako jih ie eden ali dva, za vsakega nadaljnega otroka 10%, največ p do 60% v roke varuha; 2. vdovi ali vdovcu brez otrok 40% z jednim ali več otroki 60%; 3. ako ni vdove ne otrok, pridejo na vrsto oče ali mati, bratje ali sestre in sicer največ 20%. Za poslednjo bolezen in pogreb se Izplača dedičem največ 100 dol Vdova Ima v slučaju sonetne pomeitve pravico dobivati odškodnino še tekom dobe, odgovarjajoče tretjini časa, kar je ostala vdova, nikdar pa ne več kot sto tednov. Ino-stranski upravičenci, ki ne prebivalo v Združenih državah, imajo pravico do dvotretjinske odškodnine. Inostranski vdovci vdove, starši, bratje in sestre, ki "*iso v
Združenih državah, nimalo nobene od-ikodniiisko pravice.
— Tovarna za duSik d. d, flnSe. Vsled sklapa 4. rednega obciiega zbora tovarne za dniik cL d- Bule so, počensi z dnem 2-7 Junija t- L pl&čujo kupon 14 4 za leto 1920 a tridesetimi kronami pri likvidaturi NiedarOsterreicliisclo £3-compte - Geeellschaft na Dunaju, L, Am Hči 2 in pri Kreditnem zavodu za trgovino in Industrijo v Ljub Ijani.
Mariborska porota.
— Maščevalni akt aemčkutarskega fin. rešpicijeata. V noči 16. oktobra lanskega leta ie poatal finančni stražnik Josip N a r d i n, dodeljen obmejni straži v So-disiiicl ob Muri, na cesti proti Cerovceta na zelo tragičen na "in žrtev mafiČevainosU obmejnega finančnega reip. Petra Dokla. Kljub svojemu nemčurrtvu si je znal Doki pridobiti zaupanje vtajih, čeprav je na skrivaj podpiral avstrijske Ehorapce, ki so ravno na tem mestu opravljali najboljše tihotapske posle. Nardin je strogo pazil na početje Do ki ova, kar pa temu ni bilo po volji in ga je skušal na vsak način izpodriniti. Omenjene noči se }e Nardin vračal s svojo družino proti domu Potoma je pet* krat ustrelil v zrak, da bi tako oplašil tihotapce. Na kraj strelov pa ia kmalu prilel v spremstvu paznika Ramota Peter Doki m provocira! oster propir z Nardinom. Posledica prepira Je bila, da le Doki osrrelll Nardina v trebuh. Nardin jc na mestu unrri. Pred mariborskim porotnim sodi-ščera je Doki danes i. julija zanikal vsako krivdo uboja in se skoro cinično zagovarjal. Poromikj so z 0 glasovi potrdili krivdo, na kar je porotni senat ped predsedstvom svet. Po*ege obsodil Dokla na sedam let težke Ječo. Doki je po sodbi kratko odgovoril: »Ne sprejmem!< V dvorani je nastal razburljiv Incident, ko Je Doklo-va ljubica Josipina Andiovic zAžugala priči Ramohi, da ga ubite . . .
— Poneverba. Uslužbenec podružnkc neke zagrebške špedicijske tvrdke Matija Fras je poneverfl okrog 21.000 kron. Ves znesek \& poravnaL Med razpravo Je omenil, da >e tako ravnal, kakor ga je med vojno učil njogov Eedxijl ravnatelj. Bfl Je obsojen na šest mesecev tečkj Ječe.
RjBBDtenisiL
* Atentat na angleški vojaški vlak. Ko so se 104 huzarji vračali ijs Beifasta, ki$r so tvorili eekorto kralju Georgu pii orvoritvi severno-irskecra parlamenta, fe vlak zadel ob mino, ki se jo razpocilaL. Zadnji del vlaka, v katerem so se nahajali konji in vozovi, se i o prevrnil in zdičal po n i sipu navzdol. Tri jo vojaki, ki so strazili konje in vozove, so mrtvi, 20 pa jo ranjenih, 30 konj je ubitih in štirje so ranjeni. Ako bi se mina eno sekundo prej raz-počila, bi bil vos prvi dol vlaka, kjer so se nahajali vojaki in je bil nabito poln, popolnoma uničen. Štiri vojake baje pogrešajo. Po brzojavki iz Bel-fata so vojaki ustrelili dva rooža, ki sta pobegnila 3 kraja neteče,
* Nesreča v Napolju. Pri požaru nekega skladišča, ki Je povzročil 10 milijonov lir škode, se je podrla hiša, pri Čemer so bili trljo otroci ubiti, 5 pa težko ranjenih.
* Starost živali. Kako dol po fcive živali, za to se ljudje, ki niso prirodo* elovci, malo zanimajo. Konj živi 40 do 50 največ 60 let; osel včasih do 100 let; mnla 60 do 70. goveja živina 20 do 22, ovca 20, koza 25. pes 21 do 25, mačka 20 do 22 let. Slon in morski kit celo blizu 200 lat! Do-oiači petelin doseže >starostc 15 do 20 let gos in raca 100. labud 105, štorklja 70, sokol 60, orel 10, kos 20, k.-vnarček 25. sova 70, papiga 130 let. 8<%ka in som dosežeta lahko 00 do 100 let, takisto §0 starci karpi, ki žive do 100 let. Oeoela kraljica živi do pet let. ©obola dolavka pa
le 6 đo 3 tednov; pajek iivi 1 do 3 leti, mravlja pa baje celo 15 let, pijavka skoraj 30, rečni rak 20 in rega (fcoba) 10 do 12 let.
* Stanovanjska mizerija v Rim«. Kakor povsod, ta*o je tudi v Kimu veliko pomanjkanje stanovanj. Tulci ne morek> dobiti pr^nočiAč. Na hotelih so izobešene tablice z napisom: saeedeno* To dni pa je izdal neki Francoz humoristično knjifcico t naslovom; Rim ponoči. Ilustrovani voditelj za one, ki potujejo v prebjolico. Francoa navttja vse točke v mestu, kjer se more prenočiti na prostem: stopnice, kx>Uxiade, vrto i9 itd.
* Prva praktična Jurtstka v Avstriji* Dunajsko višje deželno sodiš!© je dr. Marijani Be-thovt dovolilo vršiti pravno prakso. To Jc Prvi slučaj, da sme žer.ska pravna dc&torica izvrševati doslej le mo* tki poklic.
* Zaarala Uvse prineesinja ielav-fem. Bivša princezinja Elizabeta TVln« dlsch^raetzova, hčerka nadvojvoda Rudolfa, se zahvaljuj* r dumjaki >8onr> ur. d Montags-Ztg.« socij al isti črtim delavcem in njihovim ženam v Leobens-dorfu, Id so iz aoUdarnoftti preprečili, da bi Ji odvzeli orožniki, odvetniki, sodniki ln psihijatri njena dva sina in Ju oddali njenemu motu Otonu Wio-discli^rrac.tzu. Kot vzrok vsemu temu navaja bivSa na<rvojvodinJa težke obtožbe p^i svojemu možu, dolžeč ga, da 50 zaveda svoji b očetovskih pravio «va# mo vsled nizkih denarnih Špekulacij. Oton Windischgraetz je postal Jugoalo> venski državljan samo vsled toga, da lažjo zakrijs svojo spekulacije z imo« vino nečakinje Frana Josipa, Prinoe-zinja pravi, da njen mož še opotova-no poskušal, da Jo ogoljufa za več kakor polovico njenega imetka. Poročila sta se iz ljubezni ln ona se je njemu nar ljubo odrekla vsem pravicam, ki ji gredo kot nadvojvodlnji. Moš jo Je od pr* vega đne rako na zanemarjal ter Jo odvračal s svojimi homoseksualnimi nagoni. Princezinja navaja nadaljs, da ga je skasala navezati nase 9 tera, da ga napravi lrarx>raiunega, a on na to ni reagiral, marveo so aadovoljil a vlogo plačanega mo£a> Končno Izjavila bivša princezinja, da no bo nikdar aovolila, da se preda njena dva sina v roka pokvarjenega človeka, katerega tudi sinovi sami sovraiijo.
* Slavnoeti, zavarovane proti dežja. Meseca folija bo obhajalo mesto Cloveland 1251etnloo svojo ustanovit-yo. Mesto jo dalo zavarovati vse veselice, ki so bodfc> vTČile one dni, za slučaj dežja. Ako bo ^kmt deževalo, dobi mesto odškodnino   100.000 dolarjev.
Poizvedbe.
— Vtorek zvečer se Je tgubil pred špedicijsko pisarno Rnnzini i?cr koc. Na eni strani tigrasti na drugi strani Črni Pošten najditelj se prosi, da naj istega odda* proti nagradi v dmenjeni pisarni
■ ■ 1--- ■   1 ..-
(i lavni urednik f Rasto PastoslemSeft Odgovorni urednik: Ivan PodrŽaJ.
Poslano.
Kot druga posestnica gostilne na Vodovodni lahko samo pri* trdim na včerajšno tozadevno j z« javo gostilne ge. Žagarjev©,
V. Var], gostilna na »Zeleni trati«, • Za vsebino tega spita fe uredništvo
odgovorno, kolikor določa zakon.
MuUSa Masama,
£116 cm visoka, so takoj ceno pro-da. Poprava se v Kolodvorski ulici !j5t 28, od 5.-7. ure popoldne. 4624
Jpreimem
■za izdelavo m iKrahju. Ogla vitel 21, Pa!
drvarje
izdelavo metrskih klaftec, gozd pri siti  se v Slomškovi alfevec. 4506
Z stavbeni parcel!
jia prijetnem prostoru sta naprodaj. •Poizve se Trnovska ulico št 29, Trnovo._4644
Mesečno sobo,
opremljeno, z dobro domačo hrano ali brez nje, Sce soliden gospod za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4632
Kdor želi za dijake
oz. dijakinje dobrega ln zanesljivega stanovanje In brane, naj se obrne na naslov: .Dijaško stanovanje* poštno ležeče Ljubljana. 4508
Starejša gospodična
,Jz dobre meSčanske hlSe, s prvovrstnimi spričevali za vzgojo otrok, lice stalnega mesta kot pomoč gospodinji ali k enemu ali dvema otrokoma kot vzgojiteljica. Naslov pove upravniltvo Slov. Naroda. 4510
Proda se
v Ptuju tuša, vrt in stavbišče ob glavni cesti, bliza kolodvora. Stavbifiče je pripravno za tovarno, skladišča Itd — Posredovalci se odklanjajo. Pojasnila daje in ceno pove .Posojilnica , Narodni đom, Ptuj. 4460
Gospodična se sprejme na stanovanje in hrano.
uorava Slov. Naroda.
Naslov pove
4630
Proda se motorno halo
4Vj hp, .Rudge Muhi* s prestavami In spojilom (Kuppelnng*. Ogleda se v Jenkovi vllol 9. 4629
Dmnibusovo Karoserijo
za 24 oseb prodam- Ponudbe pod .Omnlbus 4628" na upravnistvo Slov. Naroda. 4628
Planino dobrega glaso
se radi odpotovanja ceno proda* BU-fterjeva ni. 5, I-, Blndar. 4627
Več pleskarskih pomočnikov
za pleskanje železniških mostov sprejme proti dobri plači tvrdka Josip Jug, Umaka cesta 16. 4504
Gospodična,
W je dovršila trg. tečaj, želi službe v
kaki  pisarni. Prosi za prakticiranje.
Naslov pove upravnistvo Slovenskega
Naroda. 4511
pleskarski psmočnikl
se sprejmejo v trajno delo pri tvrdki Brata Eborl. 4Sir.
Z enonalstropnl hiši
86 prodaata. Poizve se v Rožni dolini v gostilni prt .Čehu*. 4623
Starejša vdova išče službo
čez poletje za  gospodinjo ali k
Otrokom, tudi na deželo. Ponudbe pod .T. W. 4519* na upravo Slov Naroda. 4519
U odvetniško pisarno
te anrajme boljša pisarniška moč, tndl konclpjjent - začetnik. Ponudbe dni« D. majaronn, odvetniku v Ljubljani. 4622
Motorno kolo
6 HP, Puch, s priklopnim vozom, v najboljšem stanju, s skoraj novo pnevmatiko, 2 prestavama in prostim tekom •a proda. Ogleda se lahko v Hri-f>mlakl nL 10. 4518
Dr Ješe
ne ordinira do 18. iulija 1921.
Pozor gostilničarji in mesar p I
Proda te Milka hita z velikimi kletmi, gostilno In mesarijo, blizu glav. kolodvot« v Maribora.   Ponudbe na
81.
4620
Učenec
močan; zdrav, poštenih staršev, a primarno šolsko Izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Bormoft * lahno, So&O-ftloato ari Marijani. 4612
U MikuS
UubDasa. Nastal trg št 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in soin^nikov •r sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo totio In solidna,
Kila 1 trpki lokalom
v sredini Ljubljane se knil. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda' pod »Ugoden prostor*' 4837
Pomočnik (MMl)
v mestu aH na deželi, nastop takoj« Vešč slov., nemškega in srbohrvatskega jezika. Cenjene ponudbe pod »Pomočnik — skIadilteik"/4640 na npr. Slov. Naroda.
Tdehsskl stenski vt,
skoro nov, na prodaj u B 20O0*— Na ogled pri Aloma Companv d. s 0. a. Ljubljana, Boiiaroani trg 3-
4636
_^VA —_ -
j Klavirje
salate« is popnartlt
SflUano k totao ter gre tndl na
nirik io
Tralite cjenike niskih originalnih knji-ga od Celkejugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 4232
ProdojfllkD
stara 18 let, izučena v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki, z lepimi spričevali, iSČe službe. Nastopi lahko takoj. — Ponudba na upravo Slovenskega Naroda pod ,$t. 5000/4453*
P? ali
ension.
7il1a Svobeds« — Sope sobe« Sel o dobra domača kuhinja. VeZili vrt- Vse na razpolago« Cena ugodna. 4184
Tipuski pomočnik,
mlad, agilen in trezen, ao apro|me takoj v ^« obstoječo 5peceri|sko trgovino na Gorenjskem V ugodnem slučaju postane tuci lahko družabnik. Ponudbe po<1 ,,Đolo IZ**' postno io-isćs U ubijana. 4481
5?
ras1
okrogel 1T5 rn, 3 in 3'50 m dolžine, 20—30 cm debeline, kupim vsake va-gonsko množino za takojSnjo dobavo. Ponudbe 2 navedbo cene po ni3 na Ivan Srebotnjaki Sv. Peter. Sav. dolina. 419
a prodaj
dobra gostilna v Celja, tudi mesa-
riia, sobe za iujce, centrum mesta, velik promet — Naslov: Kaiol Breznik, Celja, Dolgopolje '6. 4458
Avs. Asnolo, Llutliana
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov m vseh v to stroko spadajoči h predmetov. Sieklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013
T N i K
ki bi poleg svojih predmetov le 1 ali 2 lepa predmeta mogel vzeti seboj, naj
se zglasi v eksportni hifti .Lana', Maribor, SlomSkov trg 11. 4451
M i bližini Wm prevzame
rlnlfi boljSe ali za trgovino. — Pismene Ini ponudbe   pod  pKro>a£ 4641' na
upravo Slov. Naroda* 464l
-----   - ■ 1
Prevzamem delo zankanja
islingarije) na dom. Oradlaća it 11, lin ndstr. šU 7« 4448
ttr*+9H%£? absolvent grafičnega CSf 011 zavoda na Dunaju, fšce za dobo počitnic zaslužka. Sprejme načrte in Izvršitve vsakovrstnih reklam (lepakov), omamentalnih okraskov itd. Ponudbe pod .Grafik 4441' na upravo Slov. Naroda. 4441
atroekl vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno na prodaj. — F. 3at{cl, Ljubljana. Stari trg 28. 4408
TntjB za stropi! izdelale in prodaja
na debelo ln drobno m1 po K 4*— pri večjih naroČilih znaten popust. Steiaer Anton. Ljubljana, Jeranota al, 13, Trnovo.
26
Proda sb dober konj
z opremo ln voz zapravljene« a« fiflrl peresa v Rolnt dolini It 105 pri Ljsb-ljaal. 4433
Hallino posestvo
{• na prodaf r Rimskih Torlicah. Več pove g. Skalar, Ljubljana iHI, Vodovodna e, 16. 4426
Deske
n sicer 3 vagone 20 mm, 7 vagonov 25 mm, 1 vagon 30 mm, 2 vag. 50 mm in 1 vagon 75 mm — smreka, hoja in bor — od kojih je 30% vzporedno blago, ter več vagonov bukovega
3K
146. štev.
M .... \..~
7. straru
1
ovrstna, samostojna moč se išče za oj v vilo na Bled. Plača 800 K-cista v i se Simon Gregorčičeva vi 11. ladstr. desno. 4503
Neblovano sobo
» upprabo kuhinje ttče proti dobremu
plačilu mlad lakonski par. Ponudbe
pod   Mlad par 4500* na upravniStvo
5>lov. Naroda. 4500
Moj iskrenoljubljeni sin
to Tauzher
je našel smrt v stenah .Turske gore" v torek, dne 26. julija 1921.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 3. julija ob 3. uri popoldne iz pokopališke kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljabljani, dne 2. julija 1921,
flnny Tamler-Papel
t
Potrtim srcem javljamo, da je naš srčno ljubljeni, nad vse dobri in skrbni soprog in oče
ral. nadsvetnik v pokoju
1. julija ob 11 zvečer, previden s sv. zakramenti po dolgi muke polni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega nam dragega pokojnika se bo vršil
iz hiše žalosti na Rimski cesti 10. v nedeljo, dne 3. julija ob 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica za blagopokojnika se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanenja dne 4. julija ob 9. uri zjutraj.
Y Ljubljani, 2. julija 1921.
Marica Premrov roj. Bonač, soproga; -r Vera, Boris, Zdenka, afllovof ia Dragani otroci.
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je danes preminul naš iskrenoljubljeni oče, tast in stari
oče, gospod
Prešern
dri. nadgeomeier In major v p>
po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti
za umirajoče.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, 3. julija ob 3. pop.
iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Sv. maša zadušnica se bode služila v ponedeljek, dne 4. julija ob 8. v farni cerkvi
V Celin, dne 1. julija 1921.
Žalujoči ostali.
Prosimo tihega sožalja.
Mirni Welssbacher roj. Šinkovec naznanja v svojem in v imenu nedoletnih otrok Fedorja, Miroslava in Otona, da je njen nad |; I vse blagi in dobri soprog, oz. oče, sin, zet, svak itd., gospod
imon Ufeissbacher
hišni posestnik in mestni tesarski mojster
danes, dne 2. julija 1021 ob V4J. uri zjutraj po kratki a težki in mukapolni bolezni preminuL
Pogreb bo v pdnedeljek, dne 4. julija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska c 66.
V Ljubljani, 2. julija 1921.
Gospod se sprejme na hrano, oosposvetska c 12./!. 4502
Mna pnttika. t^t
moč, aa spre i me za modno trgovino. Piaraene ponudbe na P* Magdio, LJubljana. 4415
G. F. JaržsfiS
uglaševaltt glasovtijiv
v Lfublant W.->lfova 12.
Izvršujem oglaševanja ter popravila gla-sovirjev in harmonije? specijelno strokovno, točno in ceno
Naprodaj
velik krasni hotel in kavarna na Hrvat-vatskem. Veliko ključavničarstvo, krasna posestva v mestu Trgovina z gostilno in pekarno na deželi pri Celju. Kmetijska posestva od 8 do 50 oralov z Inventarjem. Lepa trgovina in 6 oral zemlje na prometnem kraju. Potem mlini, gostilne, hiše. vile, obrti, pozdi in dr. Naslov Karol Breznik, Celje. Dolgo polje 3
Kupujemo samo na vagone
: tesar* fm% t
s/3„ Vi. 4-3 m. Vi. *5„ 5-8 m. */«„ 6-10 m, •/?„ 8-12, •/»„ l5/is„ 8-12 m Paralelne deske 13, 20, 25, 30. 40, 50 mm 4, 5 m. Late 25/50 mm 4, 5 m. Stafli in žagan les gornjih dimenzij itd. Ponudbe prosita Brača Ivkov, Sztapar, Bačka. 2978
ERJAVEC & TURK
trsovina z želsznino
„prl Slad lopati" 114 (prej Haaimersohmidt)
Ljubljane, Valvazorjev trg 7
naaprot! kriievniSha cerkva. Zaloga cemr.nt*.
llo
z znamko »ključ"  in brez nje pri  Tvornici  čarapa, Sarajevo Samo na veliko l  Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" tra ja kakor 4 pare drugih.
Velika zaloga! S^^zh
ki, šivalni in razni stroji, rnevmarika in vsakovrstni deli. T. BatjeL LJubljana, Stari trg 28. Sprejme se v polno porravo, za emajliranje z ognjem in poniklanje: dvokdesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica, Karlovska cesta 4.
jjajaajjja zatona
klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. Dolenc, L'ubijana, HilSarieva nI. 5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
Posestvo
v trgu,
letoviški kraj blizu Zagreba, sestoječe iz hotela z več sobami, vila s 7 sobami, dalje zgradba s 7 sobami, kopališče z 18 kabinami, kinematograf, park IV2 orala. Stane tri milijone kron. — Posrednik Ante Deiak, Zagreb, Gnjeva 34. 4489
t 1
kdor Ima naprodaj v Celju, Mariboru in okolici, naj se s polnim zaupanjem obrne na posrednika Ante Delak, Zagreb, Gajeva 34. 4488
POZ
Prodajajo se lepa bukova drva žagana in cepljena, oglje za likanje v vrečicah po konkurenčnih cenah v zalogi 1. Paljevec v Slomškovi ul. 21. 4507
IDI podgan, stenice. IM
ia vas folasea mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena ia 9pln.no hvaljena sredstva, kot proti poljskim In hišnim mišim K 12, za podgane 16 K; za aemrke posebno močna vrsta K 20; tinktura za z I en let K 15; uničevalec aaoHev K 10 in 20; prašek proti amroaaom K 10 in 30; mazilo proti naam pri ljadeb K 5—12; mazilo za val pri živini 6—12; prašek za nal v oblaki in perilu K 10 in 20; tinktura proti airaaaom na eadta in salanladJ (uničev. rastlin). PraSek proti mrmvl|aaa K 10. in 20. Pošilja po povzetju Zavod za eksport V Jftnker, Petrinjaka nI. 3. Zagreb ti.
popisali
» i- ----
kdor ieil kupiti v Zagrebu, Hrvatski, Slavoniji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na: Aata Delak, Zagreb, Gajeva 34. 4270
I
ti Ml I I H    ( Holzstabge-UHllULH vvebe)
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
os. R. Puh,
Ljubljani. Giajaika uL 22. Telefon 513.
Parna opekarna na Viču
R. Smieiovtrski. MMl Ljabliana.
Rimska cesta št. 2.
Nudi   se   dobro   žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah. 4170
Trgovski
sofrudnik
starejša prima moč manufakturne ali galanterijske ev. mešane stroke
se takoj sprejme
z visoko plačo v mestu na Štajerskem. — Ponudbe pod .Visoka plača 4621' na urjravo Slov. Naroda.
vo
enostavne in dvojne, barve in masti za lase, sredstva za negovanje nohtov, šminke poulične in gledališčne, mastix, najboljše paifume ter prvovrstno brilno in toaletno milo priporoča
Štefan Strmoli
LJubljana, Ped Tr.nlo It. t
iz kavč*«1"*, 4>v
Ciril
LJUBLJANA
5 tre* ccil^j
S*
I. lugoslovainka toiama
za   gumbe in kovinske predmete d. z o. z,
Slovenska Bistrica.
Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence.
Zatesniti cenil t Noji«
Šivalni stroji
za dom in obrt,
Stanke ss$
vseh sistemov.
vozna kolesa
na drobno in na debelo po
najnižjih cenah in najboljše kakovosti dobavlja po vsej Jugoslaviji najstarejša in najbolje renomirana tvrdka te stroke
s. ma m D,
Katalogi brezplačno. — Hrvatsko dopisovanje. 4318
in pntibiine
SRturnjal Zvonka tizjat ni]- Šinelj
Baba
IHh. t Mi 1!Z1
Ifal Oaif. tL Hiral PrazBarer IHola Prjjuarer rs). ScbKloii
uateJjka
pnttu
Oradeo
Šivalni stroji!
najboljši ln po nizki ceni ravno došli. Kupci, ne zamudite ugodne pr.like! Priporočata se ftebol A Jasboc v Kranju, '.-./i
ivicaraka   lmportna firma kupn|a
jaja in stilu ist
za tamkajšnje prevzetje in plačilo na mestu. Ponudbe na Paol Egglmann, £xport - Import, Brngc (Aargau) ScbweU. 4462
Delniške družbe Kranjskih parnih opekaren
ae vrti dna 10 (vllja 1921 ob 2 vrl pcnolndno pri g. Crtančiču v Traorem s naaledcjim dnevnim redom:
Predložitev na novo sestavljene bi-ance za leto 1919 in 1920.
CpravAl svet.
Već malih In are dni b
posestev
je na predaj. Polzve se v Kandiji štev. 59 pri Novem mestu. 4276
Enon&ilffiopna KSa
z velikim vrtom, oddaljena 10 minul od Ljubljane, 80 ugodno croda. Gr\ra se serao na resne kupce. Natančna po-latnila dale Orr>a!av Peeek v f^lub-liani) Ka!& čofnsr&a u*isa uU 3« ajw
•Z a ž:::
1^1
s 100 HP, tvornico pedvi prve v. Dva in pol milijon*, kroa. Drugi mlin z 2a£j, gi z ion. 1 oralov zemlje. Dva in pol milijona kron. Ca slučaja radi bolezni. — Dalje v Zagreba hoteli h.se, vile s stanovanjem, zi:n: • Zagreba bile s trgovinzral, gostilnami.  — Predaja:
Ante D@3ak9 Sasreb
Gajeva 2G. 4490
Na lavni dražbi prodam ćne 24. julija 1.1. popoldne ob 2. m
oddaljeno 15 minut cd taeata Ćrr.onill
imenovano Kanlžarica. V !ii§i, kl lc2I peleg č nomeHtke 'a premogovnika, je dobro idoča f , ki bo velike vreom lL ko se razvije zgoraj omenjeni presni govi — Draibeal pogoji se bodo objavili na licu mesta pred začetkom čira.;'. \ — Pri hiši je tudi več prostora — kot njiva, si Ini vrt itd.
Za tehniško In poljedelsko pretmeio izvirajoče iz Nemčije, s katerimi se v Balkanskih deželah (ker brez kc:ikurence) igrajo da 6o3eil volik promet iščemo
denarno dobro podprte ZSST0P8IK.S,
ki lahko na lasten račun kupujejo na debelo. —   pMita-, Graz, Grabenstrasse 46, prodajna organizacija industrijske^ koncema iz Nemčije za Avstrijo in Balkanske dežele.
Znana trgovina x usnjem
Fr. Mi Wm, lil in l
i: iw oi a je ne tatii) ima-
ta % bb
kakor tudi med drugim gornje dele za čevlje lastnega izdelka iz
vrhniške teletine in boksa.
Natlečai
Kod vlastelinske Šumarije Tompojevci-Šarengrad a To rupo« jevcima, ima se popuniti mjesto
Šumarskog cfieljala.
Natjecatelji moraju po mogućnosti biti apsolventi lugarske Škole, sa lugarskim ispitom.
Prednost imadu apsolventi nrže gimnazije, vješti vodjeojrt blagajne, zdravi, oženjeni, i ne stariji od 35 godina.
Od natjecatelja traži se energija, te da je solidan, jer će mu često biti dužnost u jednom djelu Šumarije zastupati upravitelja šumarije.
U koliko bi vlastelinstvo prešlo u druge ruke, slnžbodavac ne prima nikakove obveze prama služboprimcu.
godišnji dohodci:
Redovita plaća
200 % skuparinski doplatak   •   , %
izvanredni   doplatak    .   .   •   • .
te u ime deputata u naravi: pšenice %
sitnog kukuruza......a
16 prostorni metara oblice II. vrsti,
tri katastralna jutra oranice,
stan i svjetlo,
jedno odijelo, jedan šešir,
jedan par cipela,
jedne naglavke za cipele. Vlastoručno pisane molbe sa dokazalima o sposobnosti, liječničkom svjedočbom i slikom, imadu se uključivo do 15. jula t g* slati na adresu: Pirkmaier — pri Celin. 4452
2.400 Kr, 4.800 , 4.800 , 16 q 8 q
Og
Nakup sena.
Producenti in dobavljajoči se pozivajo, da stavijo pismene tli ustmene ponudbe za prodajo sena za garnizone Dravske divizijske oblasti.
Jemlje se samo seno sladkih trav nove košnje, katero je po* poinoma suho, užitno in zdravo.
Seno mora biti prešano (stisnjeno) v zvežnjiii (balah), katere ne smejo biti težje od 50 — 60 kg. Potrebno je:
za Ljubljano * Maribor . g Celje   • • 9 SI. Bistrico . Ptuj
..... 1,100.000 kg sena
.   .   .   .   9      980.000 „ l ..... 30.000 p
• . . . •     3o.ooo , :
..... 50.000 u
Predaja po pogodbi najkasneje do konca oktobra 1921. Pre* jem komisijski v intendantskih skladiščih, oziroma vojaških senjakih. Skladišča imajo železniške tire (proge). Prejem ponudb in zaključevanje pogodb se bo vršilo pred* popoldne in to:
15. julija pri divizijski intendanturi v Ljubljani, 15.   ,     ,   komandantu mesta v Ptuju 16«   t     a 9 „    i Mariboru
19. i     9 a Vojnog okruga u Celju
20. .      , „ mesta u SI. Bistrici. Ponudbe se sprejemajo od manjših, producentov in kmetskih
zadrug od 5.000 kg naprej od vseh drugih interesentov od 10.000 kg naprej.
Kjer bode več interesentov, tam se bo vršila licitacija. Kavcija znaša 10 % od vrednosti ponudenega sena. Ponudbe se morajo kolekovati z 2 din. (8 kron). Upogled v pogoje je mogoč pri prej navedenih vojaških oblastih«
Komanda Oravske divizHske oblasti E. broj. 81
6606
31
W-4
8078
Jetika!
Specialist za pljučne bolezni D£. Fećnik zdravi in ozdravi pogosto jetlko. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tuber-kulindiagnoza, fizikaličnc zdra-vililčno zdravljenje. Taoas za-teno tt Jnrij ob |ni. iol. PH Celju. 3275
Edina tovarniška taloga
Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, f vseh opremah, mater« jal  predvojni. Dalje
iorle
delT
olje, poaameinl
za   vse sisteme
na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
LlaMjann, Sv. Petro nasip 9. J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo potrebščine za živil je, kro-jače, čevljarje in sed-
larje, sukanec, čevljarska preja, toaletna po-trebžčine, modno blago, pletenine  i. t. d.
Knjigovodja
oziroma kjigovodkinja, popolnoma samostojna, bilance zmožna moc, KaKor moi enaki in nemiki korespondenci izvežhah(o), se pod ugodnimi pogoji spreJn tfkol za tovamiSko podjetje v Ljubljani. Istotam se sprejme uidi koiUorlstia g daljšo prakso v trgovskih podjetjih
v LJit&atn* pod .mflGOVODST
moč, kakor tudi v me
Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. rJlGOV6DSTV0. KORESPONDENCA 254«. 4358
Trgovska hiša
■LtSJ . z l"vent«ien> i« btagom prevzame) In vinotoC s MeHn t2Z 1?^iSLvrt0,,l ProtTgradn, se pn&. PtaSnV ponudbe pSd
-    ' ■ __4291
Prvovrst
pnevmatiko
Đoaiap - Relt&ofler - Hntc&lnson
priporoča
IGN. VOK,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Tovarna
Barva vsakovrstno blap-o.
JOS.
Kemično  Cisti obleke.
Svettollka ovratnike, za-
pestnice in srajce.
Lfnbljana5 Polfanshi nasip št. 4 Poarninica : Solenbcrgeva »31 ca 4.
PODRUŽNICE:     MARIBOR      NOVO MESTO Gosposka ul. 38.       Slavni trg
KOČEVJE
atev. 39.
stareznana črkoslikarska in pleskarska obrt, Igriška ul. 6.
Velepodjetje tehnične stroke sprejme inteligentnega, dobro priporočenega
inktik
proti dobri začetni plači (po možnosti). Prednost imajo absolventki kake vlšli trgovske ali obrtna šole. Ponudbe pod „Vztrajen tn zanesljiv/4503" na uprav. Slov. Naroda. 4509
Najstarejša slovenska
pleskarska in Hčarska
delavnica
IVAN BB1CSLJ, Dvna|afca cea. 10,
se priporoča. IzvrSitev točna cene zmerne. 1250
Dri. oprava velepo-sestva Beltinci
v Preknrarjn proda prosto-volfno na (ovni dražbi dne 15- {vllja ob 0. vrl  r Jutra J
16 injikii Roni
Stole Interesentom v pristavi Beltinci na ogled. Draž beni pogoji In intormaoile v upraviteljski pisarni.
Upraviteljstvo.
Najnovejšo srodstvo za vzgofo las }e
feL^SOle
ki je najboljše sredstvo za umivanje las, vporabljivo za dame, gospode in otroke.
Zalrter/ajte ga po vseh lekarnah, drogerljah tn brlvnlcan.
Dobiva se samo na debelo pri:
L
Polnogumijasti obroči
sa tovorno avtomobile
Pnevmatika
aa kolesa In avtomobile
Kolesa Avtomobili
najceneje
J. Goreč,
Ooapoavetaka cesta itevfiRa K.
Velika zaloga klobukov in slam-
nikov sc dobi pri
Franc Cer
tovarnar v Stotin posta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevi č i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica §t. 5.
Sprejemanje v ar odo ls soboto.
sflsta f
Zabrei & Komp
Britof pri Bronin (lOoveuija) Sit i?d? iU t Btoorad. SkteelKa: Novfsari.
Proizvaja jedilno ianeno olje, tehnlcn-. Laneno olje* prtina Laneni tirati, lanen-tropine In druge vrste oljnih tidelkov.
Brzojavi!  Zabret, Kranj
Pozor1
obstoječe iz 3 stavb. Poizve se v Rožni polini 150 pri LfnbljanL
\ linUlfaas&o baako se sprejme
u.
(slovensko - nemški), d^ber strojepisec Nastop kar najhitreje. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Banka 4646" rta upravo
Slovenskega Naroda. 4646
Radioaktivno termalno kopališče
g3
ovem mestu
jagsslov. ioratorijB
LJubljana, Rimska c. 21.
Anonini zavod
siadno kavo
konzerve s Mmm, šara« Mm brci Mm m-:
lUEsOfil) ceni in v vsakt irmotint
Del. družba J?im?
tovarna branil v šmard pri Kamniku.
Kupuje tudi tozata surovim
zdravi rhenmatismiis, protin, neuralgijo, po-aledice zlomljenih koati, ran in ekaodatov.
Sezona od 1. maga do 30. septembra«
Železniška postaja Straža - Toplice. ?793 Pojasnila daje ravnateljstvi.
Ookira-Sehnična delavnica
asu
v. Pefca nasipu štev. 29.
..... ■    ■! ii   ■ ....... ..........1 ■■ ■■■ 'nen-afaknnnmmL
p^lM Zankla
mn*aw< i - m mul1 pil*     ■■ ^hiniuia ju aMSsaaMascms^BSMaanmssaaaaS>ayass
so slavn. oboinstvn toplo priporoča-
Sprejema naročila gradbenih naprav za električno razsvetljavo, inštalacij za telefonske in brzojavne naprave ter prevzame vsa ?
elektrotehnično stroko spadajoča popravila.
g z iBVsetarp vred v mM\ mesta odda 9 najem.
52mo pismena vprašanja na Turek, Ljubljana, Stari trg 30/11.
prej (Avstro-Amerikana) Trst - Amerika
prevaža potirike v Ncw York redno 3 krat ? južno Ameriko po 1 krat mesečno.
Odplov poštnega parnika Argentinia 9. julija 1921.  Odolov brzoparnika President VVilson 2. avgusta 1921.
FoJasRHft daje !n voi ae UBte prodaje
mm RMCTcc, s
glavni zastopnik ia Slovenijo v bljanl, Kolodvorska ulica 26
Modni salon
Ljubljana
Židovska ulica Stav. 3. Dvorski trg itev. 1.
Priporoča
•       v* •
II
spomladansUb klobukov čopič in slamnikov.
Popravila se točno izvršujejo.
talni klobuki v saloftf-
la uredništvo
Ha is SlovenUo
postaje od dno 6. t. m v
Sodni ulici itev. 5
v prostorih bivše Umetniško propagande9 katere glavno zastopstvo   obenem prevzame« 4634
Zahtevajte
cenik
zastonj
n poštnine prosto
H.
T5"
Dražb@ii§ oklic.
V zapuščinski zadevi po pok. Karolu Seunig, trgovcu Iz Ljubljane* se bo vršila vsled sklepa okrajnega sodišča v Liubliani z jira^a 1S21 A J 1127/18/150
prostovoljna favna dražba trgovskega blaga, nahajočega se v zapustnikovih trgovskih lokalih v Ljubljani, Prešernova ul. štev. 12. dne 6. julija 1921 od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ter naslednje dni vsakokrat od 9. do 12. In od 15. do 18. ure.
Trgovska zaloga obstoji predvsem iz usnja ta čav-
se bodo  razglaševali pred vsakokratno
stanklh potrebščin
Dražbeni pogoji dražbo ustmeno.
Dr- Karol Sohmidinger
notar kot sodni komisar. m ■■ uju
Ljubljana 4,
trg itev. 28.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebiriine Lastna protokolirana tovarna urvSvic
jav dr. U» U
LJubljana, Hiliar|ev0. i\h 7.
Specialno stavbeno podjetje za betonske, tel tonske ia vodne —   zgradbe« — s   Izraba as
vodnik sil-
elektrotehnična tovarna
đrztžba x o. s. Liabljaiiaa Onsalaka cesta st. 79.
izvršuje:
■taiiifofiilafDffIe in motorje. sfShalse siastraoe In asKvatfiL
Popra vlia:
ose orste elektrlbs^ strofeo Ia ai»araff9oa
Generalno zastopstvo
soetoone fordlie
Felten S Gulllsume
tovarne elehtrlCnih kablov Ia električne vrvice.
velika zaloga
motorleu, habloo, oru!-ce hi Izolirane ceni.
TeL 142 n 230. Mili prial 144.
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera Je prejela veliko množino vseh vrat
SiTalnin stroje?, SINGEB igel tn strojani JeltT, SIROEK otfr sataftea. |a f?0r Lastna mehanilna delavnica povslarral    Prodah oa prititeme citrrjkal
Sla^or šivalni strofi Boorae & Co, Vest Torft*
Podrninlco j bjobllsna, Šelanburgova oX S, Jiovo n»-
' »1, Varst-
Podmlnlco j bjnbtlatia, Selanburgova oi. 3, Novo m« IS&Sa mesto, Maribor, Zagreb, Karlovec, OsJeA. Brod na Sa^l, Vars*- I^HB
dir., No\-i Snu. — Zastopstva t T3eh večjih  okrajlU  In  u3'.-itib j
ehoslovaški izdelek
on
gumijevi podpetniki
Zslsmša«© mirovna kakovost! Ne* c9ose$na stanovitnost!
= Tvornica: Bratislava - Petržalka;
Mm mm: Mm$w®i$fo M VIL, Mwml
Bled ob Is
Šolnino z
9
SSoveniia
vitiSie Rikli
(zračne, solnčne kopeli, elektroterapija, dietetične kriie) Sefzdravruki: dr. Novaković Iz Zagreba, med, stev> dr. Bder » Dunaja^
Prospekti pri upraviteljstvn.
KRISTALU
9
Zagreb«
«elaproda|a stakla I porculana
Boikovttava %H. br. 26-
Tel. br. 6-70.
prepomča svoje bogato akladiite staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i Što i sa svim vrstima stakla za urezivanje ta gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane .KOiViBINlRANE VAGONE' sa skladilta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene, — Izvolite 2atražiti djenike I
Ja icseratia itel oOaojoren Valentin KojUIjM*
W6
77