Štev. 273 TRST, nedelja 2 oktobra 1910 Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tod) nedeljah !n praznikih ob 5., sb ponedeljkih sto 9. zjutraj. f»«*niU*De Ste>*e prodajajo po 3 nvd. < 6 stot.) v mnogih tobj^carn&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?.-wtojni, Sežani, Nabrežiai, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-irini. Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (tO stot.). VCLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti X kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. »m, ot-uirtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 Z, vsaka tadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najsi.*^ pa 40 stot. Oglase sprejrma Inseratni oddelek uprave .>2d:no«;ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". --- -L—----PijJijivo In uiožljtvo v Trstu. ---- NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko. V edtnoili je woč I za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■utoilu a* udtljako liiuj« „EDINOSTI" stan«: m «•!• lete Krem 5'đO, it y«l lata Kron a-eo. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma m m sprejemajo In rokopisi se os vrafiajj Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorninrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica ■ - Giorgio Galatti štev. 18. PoStno-hranilnKnl ratun št. 841652. TELEfOH It 11-57. Politično društvo , EDINOST" sklicuje vni shod v nedeljo, dne oktobra t. 1. «tb 10. url dopoludne ? M fivorani Narofl. doma ? Trstu z dnevnim redom : Ijjndsko štetje. Z ozirom na neizmerno važnost tega čina, ki se ima izvršiti do konca tega leta, vabi odbor političnega društva „Edinost" na čim večo udeležbo. Odbor pol. društva „Edinost1. Naš „idealni irredentizem", .Smo v dobi nacijona-lizma in še nikdar in v nobeni deželi kakor v naši monarhiji ni imel nacijonalizem take važnosti v kulturnem življenju tolikih narodov. Nacijonalizem je doveden do najvećega ideala. Znano je, koliko ljudi je krvavelo za ideal domovine." S temi besedami je začel v Celovcu dr. Messiner svoj obrambeni govor v procesu proti Tržačanu Brunu Ferlugi. In potem je govoril dr. Messiner tudi o „idealnem irredentizmu", o „najplemenitejšem in-telektuelnem irredentizmu", ter je priznal, da so tudi oni, Nemci, taki idealni irreden-tovci. Zato je umestno vprašanje: a mi Slovani? ! Bili so časi, ko smo mi — kakor danes Nemci v Nemčijo in Italijani v Italijo — z nekim svetim strahom gledali v Rusijo ; in bili so časi, ko so se vse naše nade, vse naše želje in sanje koncentrirale v Petrogradu. Ti časi so že minuli. Mi Slovani smo nehali zreti v Rusijo kakor v obljubljeno deželo, kakor v središče, iz katerega naj bi prišla rešitev od vseh naših nadlog. Ideali posameznih dob so le posledica socijalnih in gospodarskih razmer dotičnih dob. Združena Italija in Nemčija nista nič druzega, nego naravna posledica gospodarskih in socijalnih razmer, ki so nujno zahtevale takega združenja. Čim je bilo tej nujnosti ustreženo, je tudi začel oni kolosalni napredek, ki ga vidimo osobito v združeni Nemčiji, a ki je nepričakovano velik tudi v Italiji. Ljudske socijalne in gospodarske razmere, jezik, navade itd., vse to so faktorji, ki silijo ljudi skupaj. Ako ne PODLISTEK. SIRENE. Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinović, režiser slov. gledališča. Soprog gospe Irme je takoj po predstavi odšel k počitku; sploh se je malo brigal za goste svoje soproge. Bil je to star penzioniran polkovnik, ki je po očetu podedoval lepo graščino. Nekega dne se je spoznal na koncertu z gospico Irmo in se smrtno zaljubil va-njo. Tedaj je Irma že štela 30 let, toda mož je bil veliko starejši 1 — Njiju zakon je bil formalen. Ona si je zaželela bogatstva; stari polkovnik pa je na svoje stare dni čutil, da bi mogel še enkrat ljubiti. In vzel si jo je za ženo. Ko jej je ponuoil svojo roko, je Irma privolila z nekim ironičnim nasmehom. Po poroki sta šla v Nico, a ko sta se vrnila, je gospa Irma na stežaj odprla vrata svojih salonov ! In zbirali so se pri njej vseh vrst ljudje, kajti gospa Irma je bila duhovita; znala je tudi zabavati goste, ki jih je vabila. Mož se je malo brigal za njene avantire. Vedel je, da v tej družbi ni pravega mesta zanj. S ponosnim korakom je stopil Ivan v salon gospe Irme, z lahkim naklonom je stopil Ivan v salon gospe Irme, z lahkim naklonom je pozdravil navzoče. „Živel Romeo !" je zaklicala družba in prihiteli so k prihaja do združenja z lepa, mora priti s silo! In ko je to konečno doseženo, je le naravno, da se — ob združenju tolikih preje vezanih sil za isti cilj — pojavlja kakor naravna posledica vsesplošen napredek. Tudi panslavizem z Rusijo, kakor gravitacijsko točko, je bil le posledica nekemu nejasnemu stremljenju po združenju vseh intelektuvalnih in gospodarskih sil, ki so vezane ali spe v različnih slovanskih plemenih. Ta panslavizem pa se je pojavil v oni dobi, ko je smer politike med Slovani določevalo le nekaj intelektuvalno višje stoječih idealistov, brez ozira na široke ljudske mase, ki sploh niso prihajale v poštev. Rastoča kultura in iz te razvijajoče se drugačne socijalne in gospodarske razmere pa so v svoji naravni posledici pripomogle do upliva in besede tudi širokim ljudskim masam v posameznih slovanskih narodih. Stremljenje mas pa se obrača redno in v prvi vrsti v dosego politične svobode, ker si brez te ni možno misliti kulturnega napredka, ki pa je zopet predpogoj racijonelnega napredka in gospodarskega blagostanja. To vse čutijo instinktivno tudi široki ljudski sloji. In na podlagi te predpostave je umevno samo ob sebi, da ti sloji ne morejo videti svojega ideala v absolutistični, birokratičnl in reakcijonarni Rusiji! Rusija je torej prenehala biti gravitacijska točka sanj o bodočnosti Slovanstva v oni dobi, ko je slovanska narodna duša v svoji celoti prišla do veljave. Ali neki cilj mora vendar-le imeti vsak narod pred očmi. Človek Živi v sedanjosti, a njegove sanje, njegove nade, se koncentrujejo v bodočnost, od katere pričakuje uresničenja svojih sanj, izpolnitev svojih idealov. To isto velja tudi glede narodov. Odkar so razrušene nade, ki so jih slovanski intelektuvalci stavljali v Rusijo, tavamo kakor izgubljeni. Iščemo nove gravitacijske točke. Lovimo se za nekimi nejasnimi ideali. Sanjamo o neosla-v iz mu, sanjamo o Avstriji, v kateri bodo odločevali Slovani, sanjamo o združenju Jugoslovanov. In med temi ideali je dobilo Jugoslovanstvo določne oblike. Zavedna jugoslovanska javnost kliče po združenju vseh jugoslovanskih dežel. Ali se ta zahteva po Jugoslaviji pojavlja v obliki zahteve po Veliki Hrvatski, Veliki Srbiji, ali po trializmu! Ta zahteva je obvladala danes že vse sloje jugoslovanske družbe in dr. Laginja jej je dal že pred dvema letoma izraza s tem, da je v državnem zboru na Dunaju izjavil, da mora priti do združenja vseh Jugoslovanov, češ: ako ne prideta Srbija in Črnagorak nam, pojdemo mi k njima.' Mi Jugoslovani smo se konečno zavedli, da smo en narod in stremljenje po ujedinjenju, ki se je začelo v zadnjih letih pojavljati med nami z elementarno silo, je le naravna posledica te vzbujene zavesti. Ker je pa večina Jugoslovanov v habsburški monarhiji, bi torej ne bilo nič na-ravnejega, nego da avstrijski Jugoslovani postanejo ona koncentracijska točka, okoli katere bi se zbirali tudi ostali Jugoslovani. Predpogoj za to bi pa bil, da dobe Jugoslovani možnost za razvitje vseh gospodar- njemu, da mu se predstavijo. Vsakemu je iskreno stisnil roko in na čestitanja je odgovarjal z lahkim naklonom glave... Pri kaminu pa je stala ona — gospa Irma, v elegantni toaleti, zmagonosna, kakor kraljica, kakor da bi hotela reči: „Saj sem vedela, da moraš priti na moj poziv!" Ivan je stopil k njej in jej z elegantnim poklonom poljubil roko. „Hvala vam, da ste prišli"... je izustila tiho, da je bilo komaj čuti. „Vaše vabilo me je presenetilo, milostiva gospa, toda danes sem tako srečen, da ne bi mogel nikomur odreči kake želje!" Med tem je prišlo vino in družba je prisela k mizi. V navdušenih govorih so slavili prvi triumf mladega igralca. Gospa Irma se je tiho smejala in na vsa laskanja vesele družbe je odgovarjala le z lahkim naklonom. Ivan je sedel tik nje, gledal v lepe modre oči krasne žene in v duši mu je postalo nekako težko: spomnil se je svoje male ženice, svojega otročička... „Res ste bili krasen Romeo, gospod Ivan, balkonske scene ne pozabim nikdar !" „Hvala milostiva" je odvrnil Ivan tiho. „Toliko poklonov nisem zaslužil, zadovoljen sem le, da mi je bilo možno igrati to vlogo v svojem rodnem mestu. „In gospica Krista je sicer izborna Julija, toda danes je potemnela tudi njena slava." „V slavo novega člana našega gledališča !" — je močno zaklical žurnalist in kritik B. — „upajmo, da je današnji dan skih in intelektuvalnih sil na znotraj, kar bi imelo svoj refleks na zunaj, tako, da Jugoslovani monarhije ne bi več koncentrirali svojih sanj izven mej monarhije, ampak bi, nasprotno, privlačevali še one druge Jugoslovane izven teh mej t Tega predpogoja za danes ni. Razdeljeni na deset različnih upravnih ozemelj, trošimo Jugoslovani monarhije vso svojo eneržijo in vse svoje intelektuvalne sile v vsakdanjih borbah za obstanek, dočim se z gospodarskimi silami naše domovine in nami samimi okorišča — tujec. Da ob takih razmerah ne moremo razviti nikake ekspanzivne sile na zunaj, je več nego umevno. Sedaj pa poglejmo malo v Srbijo. Dokler so vladali Obrenoviči, je bil narod na znotraj pritiskan in ni mogel razvijati svoje eneržije, niti ne sil, ki so bile skrite v njem. Z nastopom kralja Petra so se razmere hitro konsolidirale. Posledica temu je bila srbska ekspanzivnost, ki se je jela pojavljati na zunaj. Ker beligrajski dvor ni hotel igrati več vloge poslušnega sluge dunajskega Ballplatza, je Avstrija zaprla Srbiji meje za uvoz živine, hoteč jo s tem gospodarski uničiti. Prišlo pa je ravno nasprotno. Med tem, ko trpimo v Avstriji pod splošno gospodarsko krizo in preti vsled vedno naraščajoče draginje celim ljudskim slojem lakota v pravem pomenu besede, vlada v Srbiji blagostanje, kakor Še nikdar preje. Srbija se je danes zopet začela zavedati svoje naloge, kakor jugoslovanskega Pijemonta in v Be-lemgradu se danes osredotočujejo nade jugoslovanskih idealistov. S tem pa seveda ne mislimo reči, da bi med Jugoslovani obstojala kaka proti naši monarhiji naperjena veleizdajniška zarota, pač pa priznavamo, da obstoji med nami Jugoslovani močno stremljenje po koncentraciji vseh narodnih sil. Ako je torej famozni Accurti v zagrebškem „veleizdajniškem" procesu govoril o simptomih in pojavih, ki kažejo na veleiz-dajniške tendence, je imel prav v toliko, v kolikor res obstoji ne-le med Srbi, temveč med Jugoslovani sploh, stremljenje po ujedinjenju, kakor že gori rečeno. Ker so pa Jugoslovanom monarhije vezane njihove sile, ker so oni, na podlagi znanega načela „di-vide et impera", umetno razcepljeni na toliko delov, tudi ne morejo vršiti nikake privlačne sile za Slovane izven monarhije. Povsem naravna posledica temu je, da morajo stremljenja po ujedinjenju iskati in najti svojo koncentracijsko in gravitacijsko točko izven mej te monarhije. Vse to pa še ni nikaka veleizdaja, ampak oni idealni irredentizem med Jugoslovani, ki je — po izjavi dra. Messinerja na procesu v Celovcu — dovoljen Italijanom in Nemcem! Če pa ta idealni irredentizem naše mladine ne more videti sreče Jugoslovanov v vlogi za-postavljencev, ki jo morajo danes, žalibog, igrati v tej monarhiji, je navsezadnje le naravno. Mi pa trdimo, da bi se vse naše aspiracije moglo prav lepo spraviti v soglasje z interesi monarhije in dinastije Habsburžanov. Ali, ako se bo nadaljevalo z minulostjo in sedanjostjo, ne pridemo do tega soglasja interesov. Moderni konstituci-jonalizem ne pozna absolutne suverenosti vladarjev. Suvereno oblast izvršujeta skupr.o: vladar in narod. Nekaj časa je pač možno odrekati narodu njegova suverena prava, ali stalno to ne gre. Nove razmere prinašajo tudi novega duha in novega življenja. Noben vladar se še ni dobrovoljno odrekel — brez vplivanja vnanjih dogodkov — svojih absolutnih suverenih pravic. A konečno so se ipak morali udati po vrsti silni volji narodov, ki so si še vedno znali iz-vojevati svoja prava, pa naj-si je bilo pri tem treba "ti preko hekakomb mrličev. Združena Italija je bolj plod silne volje, nego moči orožja. Ideje so se pokazale še vedno močnejše, nego pa orožje! Možno je pač zapirati in uklepati v verige pripadnike kake ideje, ni pa možno zapreti In ukleniti idej! Tako je tudi z idejo Jugoslovanstva. Tu so vsi veleizdajniški procesi brezvspešni, kar je potrdil tudi pokojni veleum Gumplovicz, ko je na vprašanje nekega hrvatskega Časnikarja, kako misli o Rauchovem režimu, odgovoril : „To vse so samo zbadljaji z iglo. Hoteli bi vas razdvojiti, ali nobena sila ne prepreči vašega — jugoslovanskega — ujedinjenja. To je neizogiben proces. Samo treba vzdržati." In tako je ! Slavnim In Um prirediteljem „deželne razstaue" u Kopru l (Dopis iz Kopra) Do danes nisem še pisal o Vaši razstavi niti besedice v časopise. To bodi tukaj naglašano, da boste vedeli, da je sum nekaterih, da poročila v „Edinosti" in drugih časopisih izvirajo od mojega peresa, neopravičen. Da pa ne bo dvoma o tem, v kolikor soglašam z dotičnimi poročili, uso-jam se podpisati se polnim imenom pod tale kritični opis. „Prva deželna razstava istrska", nazivate Vi v svojem jeziku to „razstavo"! Prav! Bodi! Priznavam, da sem se tudi jaz srčno veselil, upajoč, da bo res, kar naslov obeta. Že smo nekateri agitirali mej našimi brati daleč po svetu za obilen obisk. Vedite namreč, da imamo tudi mi številno bratov, kakor Vi! Ob istem morju, potem preko gora in ob rekah, ki se izlivajo v ravno nasprotno smer, v druga — tudi naša morja. Kakor Vi, imamo tudi mi gorka srca za brate, bratje pa za nas! Ako bi razstava bila res istrska, deželna, trdim z vso gotovostjo prepričanja, da bi bila aktivna. In to za slučaj tudi, ako bi Vaši bratje izostali. Dovolj zanimanja je pri severnih Slovanih za naše ljubko jadransko obrežje: gostov bi imeli dovolj. Kakor hitro pa se je razglasilo, da razstava ne bo deželna, bilo je že pribito: pasivnost gotova. To pa nas boli. Pomisliti morate, da smo tudi mi Istrani, ki nam je ležeče na prospehu dežele vsaj toliko, kakor Vam. Boli nas usoda „naše" deželne; boli nas tembolj keri ni bilo treba ne moralnega fia-ska, ne gmotne izgube. Rentiralo bi se bilo to podjetje prav gotovo, ako bi bilo res — velepomemben za razvoj naše Talije." In zopet so izpraznili čaše. „Naj živi nova umetniška generacija !" je napijal slikar G. „Hvala gospoda, srčna hvala za vaše iskrene želje," se je zahvaljeva Ivan. „V sredo imamo jour-fix, upam, da vas bom videl pri nas," je izrekla gospa Irma tiho. „O prav rad, milostna! — saj pri vas je tako ugodno, človek se čuti tako domačega v vaši družbi! Toda, gospod soprog — ali on ne pride sem ?" „Ne, moj mož si želi samo miru in počitka, on čuti, da ga mladost zapušča in že dolgo leži v svoji postelji!" Družba je že bila vstala; tudi Ivan je vstal in se naklonil gospej Irmi. „Dovolite mi, milostiva, da odidem; čas je že tudi, vi ste željni miru in počitka !" Ona mu je ponudila svojo mehko roko. „Torej v sredo zvečer, ne pozabite!" „Gotovo pridem, milostiva", je odvrnil Ivan. — V predsobi so že oblačili gostje površnike in tudi Ivan je hotel ogrniti svoj površnik. Kar je pri durih že zapazil gospo Irmo in zdelo se mu je, kakor da bi mu z roko metala poljube. Obstal je — in se zagledal v krasno postavo lepe žene ... Na to je odhitel s tovariši. Zunaj je bilo hladno. Jesen je že prihaja in družba je veselih korakov vdihovala sveži zrak jesenskega jutra. „V Svicarijo", je zaklical literat M. „Tam popijemo še čašo mleka in potem spat". 1 Vsa družba je temu pritrdila in se napotila v „Svicarijo". Pred njimi je ležalo mesto, tiho in mimo, kakor da Še spi, in Ivanu se je zdelo, da je on to veliko mesto, ki počiva na lovorih svoje slave. Vzel je pod roko literata M. in mu epetal. Glej, prijatelj, to speče mesto sem jaz; miren, samozavesten počivam na svoji nocojšnji slavi, a mi tu, to je radovedno občinstvo. Kaj ne, da sem lepo igral! „Krasno, Ivan, divili smo se ti, bil si na višku svojega znanja." „Oh ne, to je šele začetek", je odvrnil Ivan, še me niste videli v „Hamletu" v „Macbethu" in drugih mojih vlogah." V tvornicah je že začelo kaditi iz dimnikov in Ivanu se je zdelo kakor da ga tudi oni pozdravljajo. Razvnet v opojnosti je Ivan gledal okolo sebe; nikdar še ni bil tako srečen, kakor ravno zdaj v tem trenotku. Popili so mleko in se napotili v mesto. Ljudje z dežele so spoštljivo pozdravljali veselo družbo, a Ivanu se je zdelo, da tudi oni že vedo o njegovi slavi. Na trgu pred gledališčem se je družba razšla. Vsak je želel v postelj, samo Ivan ni mogel spati, čutil je,'da mu sen ne pride... in vendar ga je nekaj vleklo domov — k njej... Tiho je odšel v svoje stanovanje. „Kje pa si bil tako dolgo nocoj," mu je rekla žena, „niti očesa nisem zatisnila radi tebe". (Pride še.) Stran II »EDINOST« št. 273. V Trstu, dne 2 oktobra 1910 deželna razstava, razstava vseh Istranov, obeh narodov namreč. Tudi podpisani plačuje davke, ki so — previsoki. Plačuje jih pa v veliki meri tudi podjetje, kjer podpisani uraduje. Pravico ima torej pritoževati se na visoke davke. Se bolj pa na občutno škodo, ki je vsemu revnemu narodu v Istri, v prvi vrsti pa lepemu kopališču Koper, donesla ravno razstava. Radi razstave je izostala velika množica kopališčnikov, ki so poslednja leta po našem posredovanju prihajali semkaj kopat se. Stotine sob v mestu je ostalo letos praznih; stotine kilogramov in litrov jestvin so manje prodali po mesnicah, trgovinah in gostilnah; stotine vstopnic v kopelji so manje razpe-čati. Zakaj ? Ker ste iz mirnega kraja napravili kričavemu cirkusu podoben, pa zelo podražen trg: pravo „judovsko sejmišče". Kaj je bilo treba že vse leto prej kričati, da bo vse dražje ? In to še več, nego je — resnica! Kake koristi ima, recimo, kmetski narod v Kopru samem, takozvani „paulani", od razstave ? Oficijalno jo je ignoriral. Ako se te godi na zeleni koperski veji, koliko botj še le na suhih, daljnih vejah po Istri !! Tem manje koristi pa imajo naši, slovanski stanovalci po Istri. Ako pa nimajo koristi od razstave Vaši kmetovalci, kake koristi pa imajo naši kmetovalci in kake naša inteligenca? Prav ni-kakih ! Preglejmo malce to razstavo a) glede na rentabiliteto ; b) ^lede na razpredeljenje predmetov. Sad teh pregledov nam poda jasno sliko o tem, kake koristi ima naša uboga Istra od razstave. Najprej povdarjam, da je razstava res prva {zadnja pa menda ne bo ?) n i k a-k o r pa ni deželna ter tudi ne istrska! __(Pride še.) Hrvatska kriza. Reševanje krize. — Madjari in hrvat-sko-srbska koalicija. Zagreb 29. IX. —C— Rekli smo, da se bo odslej hrvatska kriza reševala po časnikih in da je za to reševanje dobljenega dovolj „gradiva". Pisali bodo brezštevilno uvodnih člankov, ali ostajali bomo vedno na istem mestu. In res tudi nam danes — ko ne moremo beležiti nobenih dejstev — ne preostaja nič druzega, nego da kakor kronisti prinašamo mnenja naših žurnalistiških kolegov. „Pokret" priobčuje v svojem članku „Hoče Ii ban sporazumljenje ? " sledeči odstavek, ki ga prinašamo zato, ker bi imel vsebovati stališče zagrebškega krila koalicije. Ta odstavek se glasi: Ban je moral v vseh glavnih vprašanjih zavzeti stališče in iznesti vsa tozadevna umevanja, ki — se pokrivajo s stališčem koalicije: o vprašanju zastav in guvernamentalne stranke, e vprašanju železniške pragmatike, o nadah glede bodočega razvoja političnega položaja, o potrebi jakega sabora — vendar pa meče ban z neresničnim prikazovanjem dejstev krivdo na koalicijo zavoljo preloma, postavlja umetne prigovore programu nove stranke, ter insinuira koaliciji, da hoče borbo za pragmatiko vreči na njegov hrbet, če tudi koalicija dobro ve, da v borbi zoper pragmatiko nima on ničesar na razpolago nego svojo demisijo: Je-li vse to postopanje zistema, ali pa je nespretnost? Ali hoče ban kazati svojo patrijotično voljo za sporazumljenje in v istem času postaviti temelj sporazumljenju ? To vse se mora razjasniti. Mi ponavljamo, kar smo že konstatirali: ban je se svojem govorom le opravičil današnjo politiko hrvatsko-srbske koalicije — in če hoče tudi dela, vstopiti bi moral v koalicijo !a PODLISTEK. Ivan Vasiljevič Gogolj : REViZOH. K predstavi v slovenskem gledališču dne 2. okt. 1910. Po premijeri „Revizorja", pisal je Gogolj svojemu prijatelju : „Ves nesrečen sem in ves potrt, če se spominjam, kaj so naredili včeraj v carskem gledališču iz mojega „Revizorja" ! Ko sem gledal na odru tega „Revizorja", nisem mogel izpoznati več svojega dela. To, kar so igrali včeraj v carskem gledališču, to ni bilo moje delo! Igralci so napravili karikaturo ; vrhutega pa so še deklamirali, da se Bog usmili! Mari se naši igralci res nikoli ne nauče govoriti naravno, brez deklamacije in brez herojske poze ?..." V tej ostri obsodbi je dal Gogolj izraza svojemu ogorčenju, dasi je imela igra velikanski vspeh. Pozabiti pa ne smemo, da je ravno Gogolj oče realizma — torej prvi moderni pisatelj, kajti okrog 1830 leta je bila še vedno v modi — tudi na Ruskem — patetična francoska šola Corneilla in Račina. Po „Pokretu" je torej ban v svojem oseškem govoru popolnoma opravičil današnjo politiko koalicije, in iz tega izvaja „Pokret", da bi moral ban vstopiti v koalicijo ! A „Pokret" je tudi že rekel, da je bil Tomašićev govor v Oseku „kortešacij-ski", torej na neki način reklamen ! Zato mislimo mi, da si je ban hotel se svojim govorom napraviti le nekoliko — reklame pri koaliciji. A nam se dozdeva tudi to, da bi hotel Tomašić sedeti na dveh stolih: na koalicijskem in na onem „merodajnih krogov" ! Ne ve prav, kam bi se obrnil. Ako pristopi k enim, se zameri drugim ! Ali tudi koalicija sedi nekako na dveh stolih: v enem Članku pišejo njena glasita proti, v drugem pa za Tomašiča ! In ta laviranja na eni in drugi strani so kriva na današnji nejasni situvaciji! Razloček je samo ta, da Tomašiču je ta nejasnost le v prilog, da ložje sondira teren, dočim koalicija izgublja. Povsem naravno je, da položaj v Hrvatski interesira tudi madjarske „brate" in osemstoletne zaveznike. V „Ujsagu" je članek „o položaju na Hrvatskem" ki ga je napisal sam in osebno — slavni Ferencz Košut! V tem članku napada Hrvate, češ, da je pri njih preveč razvita „nacijonalna zavest" in da so Hrvatje Ahilova peta na ogrski državni ideji in zavoljo tega da bi se morala koalicija razgnati ! Ogrsko posojilo. Pred par dnevi so ogrski listi zatrjevali slovesno, da dobi Ogrska posojilo pod bolj ugodnimi pogoji, nego bi ga bila dobila v Franciji. Sedaj pa kaže, da je bila ta trditev le hvala, izdana zato, da bi pokrili sramoto, ki jo je doživela ne-Ie Ogrska, ampak monarhija sploh s tem, da je Francija — zaprla Madjarom svoje blagajne. Zato izdajo za sedaj le za 250 milijonov državnih zakladnic, a z ostalim poso-ilom bodo čakali na poznejšo dobo. Trgovinska pogodba s Črno-goro. —C— Svoj čas, ko so se v Cetinju vodila pogajanja za sklep nove trgovinske pogodbe med Avstro-Ogersko in Črnogoro, smo pozdravili ta pogajanja, kakor koristna za obe države. Ta pogajanja pa so sedaj pretrgana, a vprašanje sklepa nove trgovinske pogodbe je popolnoma zaspalo. Črnagora je izvažala večim delom živino v Boko-Kotorsko. Sedaj je ta izvoz vsled slabih razmer med Avstro-Ogersko in Črnogoro popolnoma prenehal. Črnagora je začela izvažati svojo živino preko Barija v Italijo, a mesto avstrijskih izdelkov uvaža laške. Črnagora nima škode; ali jo ima zato Avstrija, ker je izgubila svoj izvoz v Črnogoro. Vsled vsega tega pa največ trpi Boka-Kotorska. Promet s Črnogoro je sicer minimaien, ali z druge strane je zaradi zabrambe izvoza živine zavladala v Boki velika draginja in pomanjkanja mesa. Dunajska gospoda malo skrbi za Boko-Kotorsko. To nam dokazuje nemarnost pri sklepanju nove trgovinske pogodbe, kajti med tem, ko se sklepajo trgovinske pogodbe z Romunijo, Srbijo in Grško, se zateza že toliko let s trgovinsko pogodbo s Črnogoro. Ali, da — to so stare avstrijske kaprice zoper slovanske balkanske države, vsled katerih pa Avstrija največ trpi sama! _ Duhovniki in politika. Kakor javljeno pred par dnevi, je škof Parvy na Ogrskem dvema duhovnikoma svoje škofije, ki sta bila v zadnjih volitvah izvoljena v državni zbor kakor kandidata narodne delavne stranke, naročil, da morata odložiti svoja mandata. Vsled posredovanja vlade je sedaj ogrski nadškof primas kardinal Vaszary pisal škofu Parvy-ju pismo, v katerem mu priporoča, naj umakne izdano zapoved. Škof Parvy je pa odgovoril, da ne more umakniti svoje odredbe, ker bi bila s tem omajana vsaka disciplina v njegovi škofiji. Škof Parvy pojasnjuje, da je še pred volitvami opozoril duhovnike naj ne kandidirajo na podlagi nikakega programa. Kljubu temu je, župnik Richter nastopil kakor kandidat. Škof ga je zato suspendiral. Odlok o suspenziji bi bil imel izročiti župniku Richterju njegov dekan v neki kapelici. Richtarjevi pristaši pa so čakali na oba duhovnika ob meji občine ter ju pretepli. Sedaj se je pa škof odločil, da spravi Richterja za vsako ceno iz svoje škofije. Deželni zbor istrski se snide — kakor smo že javili — dne 5. t. m. in sicer ob 4. uri popoludne. Ker gre le za novo sklicanje le odgodjenega zasedanja, preide deželni zbor brez vsake svečanosti takoj v razprave. — Dnevni red je isti, kakor je bil določen za sejo dne 22. septembra, ki se je morala odgoditi. V torek in sredo bodo seje deželno-zborskega odbora za sporazum med obema narodoma in predhodne seje pojedinih de-želnozborskih odsekov. „Revizor" ni vesela igra v splošnem pomenu, temveč fina socialno-satirična komedija, ki nudi dosti smeha, — toda smeha v solzah : smeješ se tam, kjer bi moral pravzaprav jokati ! V prvi vrsti se roga Gogolj ruski birokraciji, potem udarja neusmiljeno po korupciji, ki na Ruskem, žal, še dan danes precej dobro vspeva. Z ostrim bičem bije na levo in desno ter se roga vsemu in slednjič celo — samemu sebi. V malem mestecu, tam nekja v Sara-tovski guberniji, od koder ne prideš — kakor pravi mestni glavar — v drugo državo, če bi hodil magari leto dnij. V tem mestecu je zbral glavar predsednike raznih zavodov, da jim naznani neprijetno novico, da jih obišče — revizor ! „Do sedaj — pravi, — so bila zadeta samo druga mesta, a sedaj pride nesreča tudi nad nas". Ta družba uradnikov je cvet ruske ko-: rupcije: vsak je preobložen z obilico grehov! — (tako nazivajo namreč darila, ki jih prejemajo). Revizor ima priti baje inkognito. Slučajno pa priroma ravno v tem kritičnem času skozi to mestece neke nižji uradnik iz Peterburga, ki pa je na potovanju zapravil v hazardni igri ves svoj denar, in je tako primoran prekiniti svoje potovanje- — Nastani se s svojim slugo v neki predmestni zamazani krčmi. Dnevne novice. Gospodarska razstava v Smederovu (Srbija). Včeraj je kralj Peter svečano ot-voril gospodarsko razstavo v Smederovu, stari prestolnici Gjorgja Brankovića. Smede-rovo in okolica je eden najbogatejih krajev Srbije in slovi posebno po svojih divnih vinogradih. Ob enem je Smederovo okrožje zelo agilno v narodnih vprašanjih, kar se je pokazalo posebno po naglem širjenju strelskih družb in Dušana silnega (srbskega Sokola). Manevri v Srbiji. To leto v Srbiji ne bo velikih orožnih vaj, zato so že začele lokalne vežbe posameznih devizij. V načrtu je vzet v ozir napad od strani Avstrije na Dunav in preko Romunije na vshodno stran. — Tretjina v Bosni. — Upor kmetov v Bosni, ki nočejo več plačevati tretjine, se vedno bolj širi. V zadnjem čašu so se uprli in nočejo več dajati tretjine kmetje v okraju Prnjavar ter bati se je, da to gibanje zavzame vedno veče kroge. Cesar o narodnem sporazumu v Budjejovicah. Glasom neke vesti z Dunaja se je cesar v pogovoru z neko osebo, ki je došla v avdijencijo, izrazil, da ga kompromis v Budjejovicah jako veseli. Cesar je rekel: „Kar je bilo možno v Budjejovicah, kjer so tla vendar tako vroča, ne more biti izključeno tudi za vso Češko". Cesar se nadeja za gotovo, da pride do sporazuma na Češkem. Imenovanje Izvolskega poslanikom v Parizu. Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada na vprašanje ruske vlade dovolila v imenovanje Izvolskega ruskim poslanikom v Parizu. Srbija stremi za balkansko zvezo pod ruskim protektoratom. Iz Belega-grada: V političnih krogih se živahno razpravlja o vprvšanju zbližanja med Srbijo in Bolgarijo. — „Trgovinski Glasnik" poroča, da si car Ferdinand prizadeva, da bi Bolgarija pod protektoratom Rusije sklenila svezo s Srbijo, Črnogoro in Grško. — „Politika" pa poroča, da bolgarski politični krogi obdolžujejo carja Ferdinanda, da je provzročil turško-romunsko konvencijo, ker vedno rožlja s sabljo. Črnogorska diplomatična agencija v Carigradu bo povišana na stopinjo odposlanstva. Namah se raznese ta nenavadna novica. „On in nihče drugi! Revizor je!" vskli-kajo mestni očetje. — Takoj se odpravi k njemu deputacija, jn tu se vrše prizori polni brezmejne satire. Človeku je na jok, in vendar se smeje, smeje, smeje... Kajti neopi-sno smešni so nastopi mestnih veljakov, ki trepetajo v smrtnem strahu pred svojim „revizorjem"! — ki ga pa občinstvo že pozna kakor nekakega kolovrateža, a ki je seveda docela nedolžen in ne ve sprva niti trohice, da je — „revizor". Še-le pozneje spozna situacijo, zavzame taktiko „vele-možnega", in akceptira vse darove, ki mu jih poklanjajo mestni očetje, predsedniki in drugi veljaki. Slednjič, ko vidi vse te peto-lizne strahopetce pred seboj — takorekoč v prahu — postaja predrzen: izposojuje si denar in počenja razne ekstravagance. V svoji pijanosti dvori častititljivi g.-ej glavarjevi ; konečno pa se celo zaroči z glavarjevo hčerko, kar je za vso glavarjevo hišo velikanska čast; posebno pa je vesel glavar sam, ki misli, da po protekciji svojega zeta dobi kar črez noč generalsko uniformo. „Odlični" zaročenec se poslovi in odpotuje pretvezno k svojemu bogatemu stricu, odkoder pa se hoče vrniti v par dneh k svoji presrečni zaročenki. Dobil je vsega na razpolago: denarja, najboljše poštne konje, najboljši voz itd. V hiši glavarja se slavnost* nadaljuje: udani Domače vesti. Smrtna kosa. Kedo starejših tržaških Slovencev ni poznal impozantno postavo Miroslava Loncnerja?! Pokojni „Fric" je bil med prvimi slovenskimi pevci v Trstu. Sodeloval je na vseh narodnih prireditvah. Do zadnjega časa je bil sodelujoč član „Slovan, pevskega društva" v Trstu. Žal, da se sorodniki niso pobrigali, da bi bili javno naznanili to tužno vest. Pokojnik je umrl 15. minolega meseca, a 17. je bil pokopan. Lahka mu zemljica ! — V Žalcu je umrl v visoki starosti 72 let gospod Simon Kukec, načelnik širno znane slovensko-štajerske narodne rodbine, bivši lastnik delniških pivovaren v Laškem trgu in Žalcu. Preostalim naše iskreno sožalje! Vitez Filip Artelli. Predsinočnjim je umrl v starosti 74 let vitez Filip Artelli, predsednik v zadnjem času toliko imenovane „Bance popolare", član upravnega sveta tramvajske družbe — „Assicurazione Generali" in član odborov mnogih drugih mestnih korporacij. Pokojni Artelli je bil ena najpoznanejih osebnosti v našem mestu in kapaciteta na finančnem polju. Osobito pa se je pokojni Artelli izkazal kakor veščak v stvareh pomorskega zavarovanja. Da-si se ni pokojnik politično nikdar postavljal v prve vrste — bil je sicer opetovano člen mestnega sveta, kjer se je pa pečal le z gospodarskimi problemi — je vendar njegova izguba velik udarec za tržaško italijanstvo. Posebno pa utegne imeti smrt viteza Artellija hudih posledic za „Banco popolare", ki se nahaja sedaj v hudi krizi in ki jej je pokojnik pripadal 28 let, med temi 23 let kakor predsednik. Italijanski listi priznavajo sami, da so tudi desolatne razmere pri „Banci popolare" vplivale tako zelo na itak že boiehnega Artellija, da je to pospešilo njegovo smrt. Ker ga je smrt zalotila ravno notri v sredi akcije za saniranje zavoda, bo to brezdvomno najneugodneje vplivalo na daljni razvoj te akcije. Z Artellijem so tržaški Italijani izgubili takorekoč edinega resničnega veščaka v gospodarskih in finančnih stvareh. Cercle franco-illyrien je imel v petek zvečer svoj prvi sestanek. Kljub temu, da se ni delala nobena reklama, je bilo število udeležencev jako povoljno, kar jasno kaže, da je zanimanje za francoski jezik in kulturo med Tržačani jako veliko. Da-si so bile na pretresu le društvene stvari, tičoče se ustanovitve francozkega krožka, je bil večer zelo animiran, tako, da obeta že ta prvi sestanek prav prijetne zabavne konverzacijske večere. Na tem sestanku se je tudi sklenilo, da naj bodo društveni člani le oni, ki znajo že vsaj nekoliko francozki, ali pa vsaj slediti francozkim govorom. Ako se bo pa pokazala potreba, se otvorijo tudi posebni učni tečaji za one, ki se hočejo priučiti francoščini. Da se društveni večeri čim preje udej-stvijo, se je izvolil poseben pripravljalni odbor, sestoječ iz 3 gospodov Jin 2 dam, da sestavijo pravila, jih predlože oblastim in preskrbe vse priprave, ki so potrebne, da bo mogel „Cercle franco-ilIyrien" kar najlepše vspevati. Pridobitvena zadruga čevljarjev. — Kakor javljeno na drugem mestu, so se i|rw»HHI»lillHWM1 III 1 I M_L1-L-LLJ-1_1_» LtXJ I I M l.j_l I I I I ^ USTREDNl BANKA ČESKfCH CDHDITCI CM PODRUŽNICA v TRSTU orunl i lllpi :: pim del poiterosso 3. s Vloge na iojižice 4V47o Pitmijove vloge 4 v/0 VADIJE II RACIJE - - - MENJALNICA. meščani in prijatelji hodijo čestitat, glavarju vzraste greben in s pozo moža — „ki lahko pošilja nepokorneže v Sibirijo" — sprejema in odstavlja. On že živi v svojih blaženih sanjah kakor najvišji carski uradnik v Pe-terburgu. V tem blagoslova polnem trenotku pride poštar — strela z jasnega neba — in pokvari s svojo novico vso radost, vse veselje... On, poštar ima to nesrečno navado, da odpira iz radovednosti skoro vsa pisma; in lako je odprl tudi pismo, ki je je pisal gospod „revizor" svojemu prijatelju v Pe-terburg, iz katerega pa je jasno razvideti, da „revizor", ni revizor! Kdo in kaj pa je ? Lump ! Potepuh ! „Zasledujmo ga !" Vse kriči", vse je razburjeno. Tedaj vstopi stražnik in naznani, da je ravnokar prišel iz Peterburga na poseben ukaz uradnik, in pričakuje glavarja v gostilni.. Bomba !... Vsi obstrme in okamene... Igra je končana. To je v kratkih potezah snov igre. Razvideti je že iz tega, da je igra vele-zanimiva in zabavna, a ob enem aktu-valna. — Marsikaj resničnega je v tej satiri. Igra se uprizori v kostumih onega časa, ko je bila spisana. Intendanca se je ozirala v prvi vrsti na to, da poda slovenskemu občinstvu delo slovanskega pisatelja v dostojni obliki. Leon Dragutinović. V Trsm. Hr.e 2. oktobra 1910 •EDINOST« št. 273. Stran III naši čevljarji združili v zadrugo pod imenom „Združeni čevljarji v Trstu in okolici-. Namen tej zadrugi je: pridobivanje vseh potrebščin svojim članom in razpečavanje izdelkov. Podobne zadruge imajo vsa veča mesta v Avstriji, ki tudi prav dobro uspevajo. — Zelo nas veseli, da so se ravno naši slovenski čevljarji tudi v Trstu združili na zadružnem polju ter tako prekosili kolege druge narodnosti. Kako pa to jezi naše „ljube" Italijane, bodi nam v dokaz to, da se tudi vsi trgovci kož in čevlj. potrebščin zelo zanimajo za to zadrugo. A ne da bi jo odobravali, ampak hočejo le poizvedeti, kakšen bo delokrog te zadruge in v koliko bode oni oškodovani. Kakor je znano našim čitateljem, nimamo v Trstu niti enega slovenskega trgovca s čevljarskimi potrebščinami. Naj se tudi g. R. na trgu Goldoni dela Slovenca, mi pa ga ne moremo smatrati za takega, ker mož, ki je na zadnjih volitvah prisostvoval volilni komisiji za zaupnika komore, ni nikdar Slovenec, če tudi ga je rodila slovenska mati. Sedaj, ko so ti usnjarji uvideli, da slovenski čevljarji v najkrajšem času zapuste njih prodajalne, delajo se velike prijatelje Slovencev in zabavljajo zoper usta-navljajočo se zadrugo. Zapomnijo naj si pa ti gospodje, da vsa obrekovanja in sumničenja ne bodo nič koristila, kajti vsi zavedni čevljarji pristopijo k novi lastni zadrug«, ki bo gotovo izborno vspevala, tudi če bodo nastopali italij. usnjarji teroristično. „V slogi je moč!" — bo geslo nove zadruge. Slovensko gledališče. Sinoči je bila generalna vaja za „Revizorja". Zanimivo pri tem je, da se je vršila ta vaja v kostumih in z vsemi pre-membami odra. Najbolj pa nas je razveselilo, ko smo opazili poleg preciznega igranja tudi veliko točnost kulisnega mojstra-domačina ; ki je potreboval za spremembo odra samo šest minut. Nadejati se torej smemo, da bodo odmori pri današnji predstavi minimalno kratki. — Opozarjamo torej vse, da ostanejo čimveč v dvorani. Kratke odmore bo izpolnjevala godba c. in kr. pešpolka * * * Vstopnice za današnjo predstavo je vdobiti pri vratarici Nar. doma celo dopoldne ; zvečer pa pri blagajni. * * * „Dramatičnemu društvu" v Trstu so se zavezali plačati v svrho pokritja rednih potrebščin za sezono 1910—11 deloma takoj, deloma v obrokih gg.: Anton T ru -d e n, veletržec 100 K ; Ivan G o r u p, za-sfop. prve češke zavarovalnice in Tomaž Z a d n i k, mesar v Trstu po 50 K. Podpisano društvo se zahvaljuje gori imenovanim podpirateljem, ter izraža željo, naj bi našli še mogli posnemalcev. Dram. društvo v Trstu. Jezuit p. Volbert, rektor tukajšnjega jezuitskega kolegija in nemški propovednik v cerkvi Novega sv. Antona je uradno premeščen v neki jezuitski kolegij na Koroškem. Pater Volbert je bil, kakor znano, desna roka bivšega tržaškega škofa dr. Nagla, in mnogi greh tega poslednjega treba zapisati na rovaš p. Volbertu. Pater Volbert je po političnem prepričanju pangerman. Mnogo naših narodnih dam Še danes ne ve, da imamo v Trstu izvrstno oskrbljeno narodno trgovino z manufakturnim blagom. To je trgovina Krizmančič in Breščak, ki je bogato oskrbljena z vsakovrstnim blagom, a cene gotovo niso višje, pač pa nižje, nego v drugih prodajalnah. Kljubu temu se mnogo naših narodnih dam še danes poslužuje v trgovinah raznih naših narodnih nasprotnikov. Zato opozarjamo ob začetku meseca in sezone naše narodne dame na to narodno trgovino. Svoj k svojemu ! Trgatev. S Prošeka nam pišejo: Vasi Prosek-Kontovelj pričneta s trgatvijo dne 3. oktobra. Dobrota mošta kaže biti bolja, nego je bila lani, kajti grozdje je bolj dozorelo. Množina pa bo manja, ali vendar v primeri z drugimi kraji še vedno precejšna, ker strupena rosa (peronospera) ni toliko škodovala kakor drugod. Pa tudi „peklenskega zrnja" je bilo le nekoliko dne 16. julija. Plesnivec je nagajal. Povpraševanje splošno. Radi neprevidjenih zaprek se pre-hlicuje na danes popoludne sklicani javni shod na Opčina.t, ki se bode vršil tekem tedna, Shcd pri Sv. Ivanu (Narodni dom) se vrši nespremenjeno danes ob 10. uri dopoludne. ODBOR N. D. 0. Gospod Hochmfiller, ki je bil med ponesrečenci pri trčenju brzovlakov v Rot-tenmanu, se nahaja v Beljaku v domači oskrbi. Neki znanec, ki ga je obiskal, nam poroča, da nehavajo bolečine otiskov, pač ima vedno naprej hude bolečine v glavi, ker so se mu pretresli možgani in živci in se danes težko da soditi posledice te nezgode. Nahajal se je v vozu tretjega razreda precej za poštnim vozom, kateri je bil popolnoma strt. Vrglo ga je v nasproti se nahajajočo klop z glavo, potem na obraz na tla, in mu je pri tem padel še na glavo do 20 klg. težek kovčeg s police, tako da je dobil trikratni udarec na glavi. Lahke poškodbe je dobil na čelu, nosu, m prsih, na trebuhu, na hrbtu, na levi nogi in levi roki. Zdravnik mu je veleval ostati še v postelji. Ali je — iredenta!? Prejeli smo: Pod tem naslovom ste priobčili v „Edinosti* neki dopis, v katerem dopisnik zatrjuje, da je iredenta delo — le par golobradih Maz-zinijancev in pa občinskih funkcijonarjev. — Jaz Vam hočem pa dokazati, da sodelujejo na tem polju tudi drugačni krogi! Poznam n. pr. osebno nekega tukajšnjega c. k r. uradnika, ki vam je ire-dentar prve vrste. Sad njegovega mišljenja se že pozna na lastnemu 12-Ietnemu sinčku. Ko smo se pred časom nahajali v bližini neke tukajšnje vojašnice se je dečko izrazil tako-Ie: „Ako bi zamogel, provzročil bi z dinamitom tako eksplozijo, da bi se ta hiša kar v zraku razletela! Jaz gotovo ne bom služil tu notri, če me potrde v vojake, popiham jo rajši črez mejo, postanem tam Ga-ribaldijev dobrovoljec." Samo ob sebi umevno, da dečko prav za prav ne ve kaj govori — gotovo pa je, da to sliši od gospoda papa. Tudi dečkova mati (doma nekje od bele Ljubljane) se odlikuje v tem oziru. Ko je imela marveč „Ginastica" lanko leto svojo navadno veselico, je predstavljala hčerka omenjene naše rojakinje neko italijansko zvezdo v trikolorah. Taka je vzgoja celo v družinah izvest-nih državnih uradnikov. To v odgovor njim, ki še slepe sebe in druge, da iredentistiško gibanje ni resno. Policijski ravnatelj dvorni svetnik dr. Alfred Manussi se je povrnil v svojega poletnega dopusta in je včeraj prevzel vodstvo policijskega ravnateljstva. Cesarjev god. Povodom cesarjevega godu bo v torek dne 4. t. m. v baziliki sv. Justa ob 10. uri predpoludne slovesna služba božja z zahvalno pesmijo. Glasbena šola šentjakobske Čitalnice. Pouk za gosli (vijolin) prične v sredo 5. t. m. in sicer se bo vršil vsako sredo in soboto za I. tečaj od 5-30 do 6'30, II. tečaj od 6*30 do 7 30, III. in IV. od 7 30 do 8 30 ure zvečer. Vaje za glasovir bodo tudi ob sredah in sobotah in sicer 1. tečaj od 5. do 6., II. tečaj od 6. do 7. ure zvečer. Kdor se še želi upisati, naj pride v sredo ob omenjenih urah v Čitalnico Vpisnina 1 K. Učnina: glasovir 5 kron, gosli I. tečaj 2 K. Vsi drugi tečaji po 3 krone. V sredo se bo tudi vpisovalo za druge (pihalne) inštrumente in za solopetje, ako se priglasi večje Število. Šolo vodi društveni kapelnik g. Depaul, vrli muzik, pod čegar vodstvom je zajamčen dober vspeh. So že zopet začeli! — V noči med petkom in soboto so že zopet vandali razbili svetiljko nad enim izložbenih oken knjigarne Josipa Gorenjca. Da se ti divjaki znašajo ravno nad lokalom, ki daja na razpolago sredstva za širjenje kulture, to je več nego značilno za kulturo, ki jo širijo ti — divjaki! Koga hočejo zastrašiti s tem ? Gosp. Gorenjca? Motijo se. Nas — slovensko občinstvo ? No, naš odgovor bodi v izdatnem podpiranju tega podjetja! Oddaja pšenice in rži za setev. — Kmetijska družba za Trst in okolico je naročila za letošnjo setev ozimine: 600 kg rži (Petkusta) in 300 kg pšenice (Skerhed), t. j. najboljša rž in najboljša pšenica, kar jih imamo v Evropi, ki dajata do 25-kratno setvino. Rž stane kmetijsko družbo po 40 K 100 kg, a jo ista oddaja po 18 K (ali po 18 stot., 1 kg); pšenica stane po 50 K 100 kg, oddaja se pa po 20 K (ali po 20 st. kg.). Oboje se dobiva v trgovini g. Goriupa na Opčinah. Omeniti je Še, da treba to ozi-mimo sejati zelo na redko in sicer samo 2 kg na 100 kvadratnih metrov, t. j. na njivo, ki je 25 m dolga in 4 m Široka. Koristno je tudi, Če se njivo prej pognoji s preperelim gnojem. Kmetovalci! Sezajte pridno po tem semenu, ki Vam prinese veliko korist I V Restauraciji „Aurora" koncertira nekaj časa sem dunajski damski orkestar „Tosca" z vrlo izbranim programom med katerim največ opere in razne fantasie, ter se vsakemu najtopleje priporoča. Kmetijska družba za Trst in okolico v Trstu priredi, z ozirom na bodočo trgatev danes, dne 2. oktobra v Sv, Križu, v dvorani g. Maganja, ob 2. uri pop. strokovno predavanje o umnem kletarstvu. Predavata : c. kr. vinarski asistent g. Goričan in tajnik kmetijske družbe gosp. Jereb. Vinogradniki iz Sv. Križa in okolice ! Udeležite se v velikem številu tega predavanja. Hladilnica za argentinsko meso. — Vodja tovarne za led v Barkovljah je vložil na trgovinsko ministerstvo prošnjo, naj se mu prepusti na pomolu Sv. Terezije 3500 m2 prostora, da postavi na njem hladilnico za meso, došlo iz Argentinije. UBiUiJurrT* SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Fraf elli Rauber: Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika iz bera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet* potrebščina z sedlarje. ::: ZNAMENITA ::: VODA (antlsepflhon) : pasta in prak s ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena iz neSkodlHrih snovi, ki n« pokvarijo sobne beline, marveć jo olepšajo ln ji dajo posebno naravno svetlost. Delujejo antiseptično in odpravljajo neprijeten dah iz ost. Okrep'ja tndi zobno Čeljust, ako ista oSibi. Prodaja se t sledečih lekarnah: 8EREAVALO, Piazza Cavana; ZANETTI, via Nuova, BIASOLETTO, via Poste-Ponterosso, LEI-TENBUBG, via S. Giovanni, VIELMETTI Piae. delja Borsa, CREVATTO, via Poste 3, BOVIS, Piazza Goldoni, Beka: »FABMACIA ABCID TICALE«, PBODAM, Corao 4. Sežana: LEKAKNA GBEGOB BBELLICH - ANTONIAZZO MT po 2 Kroni buteljka. Skatlja PASTE krm. I 60 ikatlja PRAHU kron 1.20 Mlekarska • zadruga - v Senožečah == odda z novim letom mleko v zakup. Arturo Modricky Pradajalnloa manufakturnoga b aga ln drobnih preuaclav, Trat, ulica Belvedere 32 Novi dohodi za pomladno sezono, Perkal, zefir Bstin, beli in barvnati batist, Perilo oa me er dvojne iirokosti kakor tudi za ljube 156jl00. Izbera moških in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moder o 1, solni robot, maje, trlli. — Moški in otroški slamniki, rokovice, nogovice in Čipke, iz Dežniki iz bombaž e vine in svile. - Zavese blaga in Čipk ter velika izhera drobnih predmetov. CENE JAKO ZMERNE. m □ Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9.—1. in od 3.—6. j Trst, Barriera vecchia 33, IT. nad. - Telefon 1708. □ Slovenci.! Sr"£±>? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami ,ALLA CITTA' Dl TRIESTE 4 Trst, ulica Biosoe Cardncci St- 40 (prej tmm kjer dobite velik Izbor Oblek ln ftnkenj za moške, dečke ln otroke xa nastopajočo ae- zono po sledečih cenah: Obleke Iz poluvolne in Kamgarna za mo*ke od K 15—52 dečke 10—30 4—16 Obleke „ Obleke „ ,7 za otroke . . ". . . „ „ Suknje, kožnhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za dečke, pelerine iz L 'dna po cenab, da se nI bati nlkake konknrenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvrinje se dalo tudi po mtri. Velik izbor potrebnih predmetov za Helav^e: hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba solidta. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardncci M 40 (prej Tcirate; Struchel S 3eritsch Trst, Pi&zsa Nuova --vogal ulica S. Caterina Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze ::::in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. Q5E 3E ■JE ]B a iSEBmčŠMS^^ iaiMSfŽBl Dr. Fran Korssrio Specijalist za sifUittćne SAJkO VRSTNO — žensko o«ebno perilo, kakor n. pr. srajce, spod, krila, ap. hlače Itd. — Ji U VI DOHODI — Blaga roln. za moške obleke, t-rajce ovratnike, zapestnice in :: kravate. Loterijske številke, izžrebane dne 1. oktobra : Dunaj 11 9 75 4 35 i Gradec 61 79 70 38 90 VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor v< ženin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek. m PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Narodni trakovi. BLAGO, KATERO Vse Sokolske potrebščine. | Svoji k svojim! \ Stran IV »EDINOST« St. 273. V Trstu, 2. oktobra 1910 V Ciril na in vojaška krojačaiea FRANC NEDVED Trst, al. Belvedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem sistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemskega blaga in uniform ea vojake, uradnike, polic in fin. straže ter Železničarje. w*9 Cene zmerne. VELIKA ZALOGA apnenega karbida -s-| | % v kositi, sodček! od 100 kg . . .K 31'— i •• „ 50 kg ... K 32.20 I JIZ^ zraatl V/is mjm od 100 kq . . . K 33 — | 1®W • „ „ „ „ 50 kg ... K 34.20 I fcgr. ■11 1 61ate teže. ombalaia zastonj. —g proti takojšnjemu plačilu ali povzetju, — „FRANKO ZALOGA TRST- PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 □ □ NP7AQ! lQMn T'9°te cene imajo vočkrat tkaniae za HC.t«OtlOHU moške in dame. Teu»u se izognete, 6e naročite neposredno pri tvrdkl tkanin. Zatorej zahtevajte, da ■e Vam brezplačno dopoSlje moja bogata koleko ja Jesenskih in zimskih vzoroer. Trgujem le a produkti I. reda in ap.trtnimi novosti serije. — Razpeljal na tvrtka sukna Ifranz Schraiut, jagernfcrf 103. fit. Slezija. Glavni zastopnik za Trst, Istro hi Goriško: Virgilio Sallico TRST, ris GUnlia It. 17. — Telefon 1979. Fran Uatovec Trst, ul. San Maurizio 3 priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo oglja „kock" kamenitega itd. : drva za peči in štedilnike : (spargherd) tr r petrolja. ^ ua rilo! 5ctV?*nt-0W0 milo Je prour < orno z imenom Schich' in znamko „Tele n'\ Alekt Rupnik & C.e - Crst ulit« Squ«ro nuovo it 12. Zastopstvo in ilovna zaloso naldneJSOi ust pfenltoe moke In kmalli izdelkov — poznatoga valj & nega mlina .. VINKO MftJDlČ-a v Kraqju finošavi: Alckfi, Rupnik — Trst Ztl«|s mki prve mit §Il l leiiK'lulnl' Vir r.B>!KMilliilrutiiliili'IKl!Ini: i i ;■mi im;1:t.|;|uim|'[|i ril itmilUKliilciliEiii:|.:l rTl i i;i l>i l iriTlirillil'llll-li I |1|'| illlll I I m i l i l- i I p. n. M : : Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA : : I j A. Zažred #f j j : | ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila f : : 1 v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. f 1 : : Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih si: i | svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotavljajoč najtočnejšo in naj- | : : t solidnejšo postrežbo z novim izbornim blagom. : : : i Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. 5 = V mirodilnic! /Vlario Ferliu ®t. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 Togal ulice deli' Iatria, blizo iol tebi m VELIKA IZ BERA K RAMENU, BARV, SET ZEBLJEV, PETROLEJA, »•Uliljirtifk s« pitanj* ■▼l^J krs.», konj, lt€. J»fc 9w. TXKKOOXT-ja v LJnbljenl. Prodaja na drouao i* d*rx> Anton Kraanz STAVBENI IN UMETNI KLEPAR al. Rlgutti 37, Trst Prevzemlje pokrivanje zvonikov. Napravlja in popravlja strelovode. Izdeluje vse v kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽB t TOČ NA- CENE NIZKE. DELO TRPEŽNO. m O®® O RESTAVRACIJA „AURORA" Trsi, ul. Carducci št. 13. □ P ry H tf v Trstu ŠSUKKItilliailtl I.Ml« I I I: I 1.1 li l. l I I I I I I I I I I I I. I I I I I I :l I I !- ■::«;:» II murnu j j::i linussninineuul l; l il ,l - I I I I I I il.:l.il I' I I I 1 I t 1.1 I' I: I l: l I I 1111 = Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je z današnjim dnem otvoril v ulici delle Acque štev. 18, popolnoma na novo urejeno restavracijo „Pri zlatem jelenu kjer se bodo točile sledeče pijače: pristni kraški teran Iz lastnih pridelkov ter vino: istrsko, furlansko, briško, vipavsko risling itd. po jako nizkih cenah. KUHINJA BO VEDNO PRESKRBLJENA Z NAJBOLJŠIMI GOR-KIMI ter MRZLIMI JEDILI.---Postrežba točna. Priporoča se Anton Stare lastnik. Od danes naprej, po svoji vrnitvi z umetniškega potovanja po Ne«po!ju, Rimu, Milanu, Bergamu itd. naseopa :: damski dunajski orkester :: 5,Tosco. ki obstoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbenih in pevskih toček, pod spretnim vodstvom vodje --LUDVIKA FLORiJAN.-- UsciK uečer ođ 1 do 12. KONCERT Ob nedeljah in praznikih . MATTINEE. Vstop prost. — Vstop prost. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. =S)@(3=1 Cene brez konkurence! Cene brez konkurence Interesantno naznanilo! V d: brczn&ni p.ođa* cici iz^etovl erih .rih fk v Tratil, dieft Arcstft St. 1, bo ob pr»l;ki prszn'ko* /a rszoolrg> VRLIKA IZBERA oblek, paletot, ulafer, jop, hlač iz bombažev ine in volne, oblek za dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika i/bera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscur ulica Are ta I. biizu gostilne Air Antico Ussaro Popolne napeijaue uods, plinu In : : scetilena = : I1 n pokusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je izborno, 11a plzensk! način narejeno. ZALOGE: LJUBLJANA: V. H. Rohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroli: ZALOGE: TRST: Schmldt & Pelosi. PULA: Lacko Kr;ž. REKA—SUŠAK : An e Sabliek. B E2 O ■ U DE ZALOGA vseh v ta stroko : spadajočih : predmetov. SPECIJALITETA: svetlke za ribarenje potrjene od c. kr. :: namestništva. ::: nr=-1 iuseppe Jeeoh Trst, ulica Massimo D'Azeglio 3 talefon 15—96 Podružnica v Izoli (Plazza al Porto). Vsakovrstna ranitve 8 c morajo Zaloga olja, kisa in mila z bogato izbero sveč vseh kakovosti TAST - ulica deli' Istria 12 - TRST == Pošilja se po pošti in franko na dom. == Za obilen se priporoča FfcHICOSCO Zobni ambulatorij HANS-a 8CHMI "»■' ■ - prej sodruga — ---Dr. Jk* Mittak-a - - ulica della Zdnta 7, I. nadstropje. atrogo varovati pred rsako nesnago, ker ta poslednja lahko provz oči težko in neozdravljive rune. Že' 40 let se smatra Prjifiko domače mazilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje raner pred nesnago, blaži unetje i u bolečine hladi ter pospešuje zarastek in zaceljenje. Poštno poBUjatve vsaki dan Cela škatlja 70 stot.T pol škat-lje 50 st. Po poJti proti pred- A plačilu K 3* 16 se pošljejo 4 ^katlje in za S 7-— 10 5ia-telj poštnine prosto na v.^e kraje avstr. ogrske moaarhija. POZOR nu ijie Udeiku izdelovfttelja, e*'no in varslTejio znamko. Pristna sumo po 70 stot. GLAvNA ZALOGA c. kr. dvorni zalagatelj .:: Lekarna „PKI ČRNEM OKLUu -- Praga, Mala stran, vogal Nerudovih ulic 203 s Zaloga v avatro-ogrskih lekarnah. ^ _^ 09 Jabolka fine, namizne; 100 klgr od Kron 12-— do 24*— iz kolodvora Litija in po pošt- S^ : J- Razboršek v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - Ena korbiC£ 5 kilogramov franco Kron 2*40. OTE ALKAM "A^SrtrLTbS* HOTEL 3 J* as V Trstu, dne 2. oktobra 1910 »EDINOST« št. 273. Stran ▼ Gospodarski polom na Koroškem. (Po „Zadrugi".) L. 1900 so nemški in slovenski kr-ščanskosocijalni politiki na Koroškem iz političnih razlogov ustanovili „osrednjo blagajno kmetijskih zadrug41, to je zvezo zadrug, osnovanih od pristašev krščansko-socijalne stranke. Ustanovitev se je izvršila ne toliko iz gospodarskih razlogov, ampak iz nasprotstva proti obstoječi deželni zvezi zadrug, ki je bila pod oblastjo in kontrolo deželnega odbora, kateri je bil v rokah nemških nacijonalcev. Vodilno vlogo pri ustanovitvi centralne blagajne sta imela monsignor Weiss in odvetnik dr. Pupovac, znana voditelja nemških krščanskih socijal-cev, poleg njih pa tudi Slovenec monsignor Podgorc, kateri je takrat naravnost proti naši celjski zvezi deloval in prildopil več slovenskih zadrug novoustanovljeni centralni blagajni. Omenimo Še na kratko, da se je takoj po ustanovitvi naravno začel oster konkurenčni boj med obema zadružnima zvezama, kar je dalo ministerstvu leta 1902 povod, da je sklicalo na Dunaj enketo prizadetih činiteljev z namenom, doseči sporazumljenje in združitev. To se ni posrečilo, ker sta zastopnika centralne blagajne monsignor Weiss in dr. Pupovac stala na odločno odklonlji-vem stališču, in je dr. Pupovac izrecno izjavil, da oni (to j. krščansko-socijalna stranka) rabijo zadruge, ker če imajo večino teh, imajo moč v deželi. ln sedaj piše dnevno časopisje dan za dnem o strašni nesreči, ki je koroško prebivalstvo zadela vsled brezvestnega gospodarstva predsednika centralne blagajne Weissa. Zato je prav, da tudi mi poročamo o slučaju obširneje, da se spozna resnica, da vodstvo zadružnega gibanja ni stvar zaupanja v kako socijalno višje stoječo osebo, ampak stvar poštenosti in pravičnosti. Poročamo na podlagi poročila, ki je je podal najkompetentnejši faktor: splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug v svojem glasilu „Oesterreichische landwirtschaftliche Ge-nossenschaftspresse" v št. 168 z dne 7. septembra t. I.: „Centralna blagajna kmetijskih zadrug na Koroškem, r. z. z o. z. v Celovcu, je prišla vsled brezvestnega in nekontroliranega gospodarstva svojega predsednika v take težkoče, da se težko da odvrniti kon-kurz, oziroma likvidacija. Ker je centralna blagajna poldrugo leto sem članica splošne zveze in ker na drugi strani poročila dnevnega časopisja ne odgovarjajo povsem resnici, hočemo v naslednjem dejansko stanje resnično predočiti. „Centralna blagajna" se je ustanovila 1. 1900 kakor reg. zadr. z om. zav. in je do leta 1908 delovala brez pogreška. Koncem leta 1909 je štela 63 rajfajzenovk, med temi pet slovenskih, tri kmetijska društva, eno nakupovalno in prodajalno zadrugo, eno skladiščno zadrugo, eno zadrugo za predelovanje sadja in eno za vnovčanje živine. Ko je splošna zveza avstr. kmet. zadrug avgusta 1909 leta zvršila prvo obliga-torično revizijo, so našli in grajali revizorji številne organizatorične in poslovne pomanjkljivosti, predvsem pomanjkanje nadzorstva, pomanjkanje kontrole delovanja predsednikovega, ter dejstvo, da ni bilo blagajnika, ki bi ga glasom pravil moral odbor nastaviti. Poleg tega so zabeležili nešteto drugih pomanjkljivosti, med drugim nezadostno poslovanje odbora, ki se je sestajal le enkrat ali dvakrat v letu, in zahtevalo se je odpravo teh pomanjkljivosti. Pripomniti je, da so bili zapisniki pisani na navadne pole, kar se je seveda tudi grajalo; le tako je bilo mogoče, da je predsednik Weiss pri takratni reviziji pustil izginiti en protokol iz I. 1909, ki se je pri sedanji reviziji našel, in ki bi bil že takrat revizoije opozoril na protipravilno in sumljivo dajanje kredita. Tako pa je razmerje centralne blagajne k firmi Kayser & Palese, ki v sedanji aferi igra tako žalostno ulogo, osobito pa finan-cijelno razmerje Centralne blagajne do te firme, moralo ostati skrito revizorjem, da-si se je že takrat pričelo. Glasom bilance in glasom podatkov predsednika je bil namreč takrat ves odviŠen denar Centr. blagajne v znesku K 1,554.787 54 naložen pri neki celovški privatni banki na 4l/t%no obresto-vanje, in revizorjem so se pokazale pravilne vložne knjižice te banke čez navedeno vlogo. Samoobsebi umevno se je v revizijskem poročilu vložek tako velike vsote na enem mestu, osobito pri privatnem bankirju, ki ni podvržen niti javnemu polaganju računov niti reviziji, označil kakor jako nevaren, in se je povrh tega grajalo, da ni tozadevno nikakega odborovega sklepa. Nujno se je priporočalo, večji del vloge dvigniti in naložiti pri raznih drugih sigurnih denarnih zavodih. Kakor se je sedaj izkazalo, je bil denar že takrat oddan firmi Kayser & Palese. Žalibog se je vršil prihodnji občni zbor šele 26. junija 1910, torej celih deset mesecev po reviziji, in pri tem občnem zboru je predsednik Weiss sicer prečita! obširno revizijsko poročilo splošne zveze, a je izpustil skoro vsa mesta, ki govore o pomanjkljivostih. Tudi se ni vršila odborova seja o izidu revizije, kakor je to predpisano v revizijskem zakonu, tako da člani odbora ter zastopniki včlanjenih zadrug, ki so predsedniku VVeissu neomejeno zaupali, sploh niso nič izvedeli o grajanih pomanjkljivostih. Sploh pa so revizorji obenem konšta-tirali, da se tudi poročilo o reviziji, ki jo je 1. 1907 izvršil sodnijsko določeni revizor, ni naznanilo občnemu zboru. Šele julija t. 1. se je ob priliki zemlje-knjižne transakcije spoznalo pravo razmerje Centralne blagajne do špekulantske firme Kayser & Palese, nakar so tudi dnevni časopisi razpravljali o stvari. Splošna zveza je takoj odredila revizijo, ki je, žal, razkrila najžalostnejše razmere. Predsednik Weiss, ki je po zadnjem občnem zboru izginit, je izza lanske revizije strašno gospodaril, kar mu je bilo lahko, ker je, kakor rečeno, oskrboval posle Centralne blagajne čisto sam, uporabljajoč uradnika društva Sv. Jožefa, ki je baš zraven pisarne Centralne blagajne imelo svojo pisarno in vkljub nujnemu nasvetu revizorjev ni nastavil stalnega osobja za Centralno blagajno. Izplačal je firmi Kayser & Palese v Trgu proti pravilom in brez vednosti odbora in občnega zbora posoijila v višini 3,410.000 K, katere je firma v rudnik v Šonnbergu investirala. Tako zelo je bil predsednik Weiss v rokah monsignora Kay-serja, šefa firme Kayser & Palese, (ki je bil sedaj aretiran), da mu je izpostavil na njegovo zahtevo celo hranilno knjižico čez 330.000 K; dasi ni dobil od Kayserja niti vinarja denarja, ampak le nekaj popolnoma nič vrednih akcij nekega od njega v Londonu ustanovljenega podjetja, katero hranilno knjižico je Kayser potem pustil v Švici pri neki privatni firmi lombardirati; ta firma sedaj terja Centralno blagajno. Druga fin-girana hranilna knjižica v znesku 365.666 K se baje nahaja pri neki italijanski narodni banki. Tudi drugim posameznikom in duhovniškim organizacijam je Weiss dovolil večja posojila, ki so zdaj deloma neiz-tirljiva. Najbolj žalostno pa je da je vsled velikega zaupanja, ki je je užival predsednik Weiss, 51 včlanjenih rajfajznovk vložilo od-višne vsote v znesku K 3,009.63179 pri Centrulni blagajni, kateri denar je najbrž ves izgubljen. V teh razmerah je konkurz Centralne blagajne neizogiben. Seveda se bo poskušalo vse, da bi se vlagatelje in člane zadrug, kateri edini nas interesirajo, obvarovalo Škode." _ Pogled po svetu. Lakota v jenisenski guberniji. V nekih delih jenisenske gubernije v Rusiji je zavladala lakota radi silno slabe žetve. Guverner je nujno zahteval pomoči iz Petro-grada. Največa mesta v Avstro-Ogrski so sledeča: Dunaj ima 2,100.000 prebivalcev, Budimpešta 940.000, Praga 233.000, s predmestji 440.000, Trst 220.000, Lvov 160.000, Gradec 140.000, Brno 110.000, Segedin 103.000 prebivalcev. Poroka starega milijonarja Te dni se je v New-Yorku poročil 92-letni milijonar John Lyde s svojo lepo 30 letno oskrbnico. Lyde ima 200 mil. premoženja. Kako kaze trgatev. — Vsa madjarska poročila govore o vinski katastrofi. V vršeckem komitatu je odpadlo 20 do 70 odstot. jagod, boljše je sicer v okolici Blatnega jezera ali tudi tam je bila ne* vihta. V tokajakih vinorodnih krajih je uničila toča skoraj polovico grozdja. Neugodna poročila so došla tudi iz dolnje Avstrije, kjer so cene vinu vsled ujm poskočile. V zagrebški okolici se računa samo na 50 odst. od lanske trgatve. Tudi na Kranjskem so trte močno trpele, valei česar je cena vinu že zopet poskočila. Italijanska razstava v Srbiji. Iz Belega-grada : Na inicijativo srbske vlade se bo vršila prihodnje leto v B^lemgradu italijanska industrijalna in trgovska razstava. Za to razstavo se izredno zanimajo vsi italijanski industrijelni in trgovski krogi. Svete češplje po zimi. — F. Corbič, vrtnar v Dubravi, poroča v „Gartneriiche Rundschau" tole: Ko sem bil mlad, se nam je posrečilo ohraniti češplje sveže do Božiča na naslednji način: Puitili smo na nekaterih drevesih češplje kolikor mogoče dolgo časa, če je bilo vreme ugodno do polovice novembra. Nato smo odrezali vejice, na katerih so visele češplje in pri vezali jih na kak drog tako, kakor se obeša grozdje, ki se hoče hraniti. Droge • češpljami smo obesili na to v 15 m globok vodnjak tako, da so bile vejice blizu vodne površine. Pretežna večina češ-pelj se je dobro ohranila in bile so okusne. — Dandanes se doseže ta namen goto-vejše in laže, ako se cele, neolupljene češplje opere, večkrat prebode s prišpi-čeno leseno trščico, dene v steklene vaze in nalije na nje šibko sladkorovo razsto-pino (»/, kg sladkorja na 1 / vode). Nato naj se denejo vaze kakih 20 minut v gorko kopelj, da tekočina v vazah zavre in zaveže potem vaze trdno, da ne bo mogel zrak vanje. Namesto sladkorove vode se nalije na češplje lahko čista voda. Na enak način se spravijo neolupljene razklane češplje. Češplje se operejo, razkoljejo in izdere se koščica. Denejo se na tesnem v vaze tako, da je zunanja stran Češplje obrnjena navzgor. — (Po „Prim. Gosp.") Spritzer wein •e Imenuje belo Štajersko Tino, ki Jo »lino pripravna pljaća a mineralnimi vodami ln sifonom. Prodajam tudi t buteljkah pristno Tino Opollo is Visa, Belo sladko Iz Visa, istrsko in teran Priporočam tuđi sroj lsbor desertnih ln sdravllnlh Tin, res likerje, iganje ln sirupe. Zaloga „Asti spumantl' po Kron 3 4. Sladki refoflk po K t. Izborno iganje po K 2-40 buteljka C^^-E. Jurcev, Acquedotto9 TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Predaja svežega kruha 4-krat na das. • Pestrežtoa tečna ta na dom !CXXtt*»XKXftXKX 3 XX A. Tosoratti Via Malcanton št. 4 In Piazza Gianbattista Vico št. 2 Zaradi pretekle sezije prodajajo se po znižanih cenah sledeči predmeti: Perkal, pel in barvan, od 40 vin. naprej. Panama, bal in v barvah, od 64 vin. naprej. Zefir angleiki za srajce po 64 vin. naprej. Zeflr angleški za gospode po 44 t in. naprej. Vse v najboljših barvah. Dobi se tudi perilo in platno na izbero ttKttttKttttKK »X&SšK*štt P M ha p* h* STSiSi-T'jtr! -.—S -. n PRVA PRIMORSKA TOVARNA :: DROŽ (KVASA) ki se je v tako kratkem času tako dobro razširila s svojo točno in hitro postrežbo in b bvo-|jim najfinejšim blagom, pri katerim se ni bati nobene konkurence, poSilja po vaeh delih »veta. Trgovci i o peki 1 Zahtevajte cenik, eventuelno tudi vzorec, kateri se Vam pošlje brezplačno. J. J. SUBAN, TRST-VRDELA Cenena SeSka peresa za postelje 5 kilogramov novih paljenih K 9"60, boljša E i«, bela mehka kot puh, pu'jeoa K. 18 K 84, sneženo bela mehka kot puh, pa'Jena 30 k, 36 k. PotUja se franco op poitnem povzetju, zamenja se ali tudi TEsme nazaj će eo povrnjeni troikl pođiljanje. Bened H SaclseLLota 183, pri Plznn (Cesto) SL0UEHC1 IH SL0UAH1 OSEB DEŽELI Kadar potujete skozi Trst, ali pridete v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano trgovino „nil'fllpiflista", Trst, ulica San Sebastiano št. 7. ln vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi jezik. Njegova trgovina ima vse potrebščine za hribo-lazce in potovalce sploh. — Udani D. Arnstein. Specijaliteta : usnjati pred meti, kakor na primer: kovfegi, torbice itd. Predmeti pripravni za darila. Mepremočljivi angleški pla5?i. - - - 9C NOVI DOHODI drsalke s krogljamii jn brez istih. - DEŽNI PLAŠČi kakor .. tudi telovadna obuvala. -- xxx**xxxxx*>x>oWXXXXXXXXXXXXX*X1 S Angelini i Bernardin TRST, ulica San Nicol6 13 Uvoz In izvoz orožja* streliva Na željo se pošljejo ceniki zastonj ln poštnine prosto. ■XKXXXXXXXXXSOKXXIIXXXXXXXXXXXXX**« ZelBznato Kina-Vino ofermmik bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od n&jalovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojaČiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in s nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. BMF* Izborni okni. Lekarna SerraVallo - Trst Delniška glavnica: K 60,000.000.— Reservni in varnostih ni zaklad: K 16,000.000.— t Pragi Ustanovljena 1. 1368. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filijalka Žlunostenske banke (Obrtna banka) v Trstu (OM banka za Češko In Horausko) 3S n Bančni prostori: VIA T7 Tt-efil S. N1COLO štev. 30. v J. 1 oLU Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29 TELEFON štev. 21-57. Izvršuje vse bančne posle. v Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po na tekočem računu po dogovoru. Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in b)agot Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. w Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. 3li A o OAn C, D AKT avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna • JDUuAK & DAN Via Gaetano Donizetti štev. 5 - Trst Prevzema dela, uvedbe in poprave. Zir*vni5ki aparati; stroji na par, motorji na plin in bea-cin, sesalke, priprave sa kuhanje, motocikli in bicikli, kakor tudi vsakokratno delo mehanično elektična luč, motorji, žerjali, dvigalniki, hišni zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za «vetij ke kakor tudi vakovretno električno delo. Informacije zastonj, Cene jako nizke. —■—"==—'■—- ■ T=II-=ii—i-Igu g* Stran VI „EDINOST" St. 273. V Trstu, 2. oktobra 1910. Giovanni Isiersich TRST, ulica Molin a vento St. 7 Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin. Škafi, brente, kade, železne in steklene. — Potrebščine, namizje, koši in rešete ter vsakovrstne lončevine. — Svetilke vsaka velikosti Cene, da se ni bati konkurence. 99l Podpisani priporoča sla vnema o bć i nit tu ivojo dobroznano grostllno ,AI DUE RASPI" ulica deli' Istituto št. 2 kjer toči najbolje vipavsko In črno istrsko vino. I vratna domača kuhinja. F stilni izvleček V i Maccari & Pross Trat, Via MalcantoR štev. 9 1 za moSke v velikem izboru V po zelo ugodnih cenah. Na zahtevo se dopešljejo uzorci tratiš ln franko. Oklic. [Renomirana in znana gostilna M Pri Fanl" v hiši štev. 394 v Idriji se vsled rodbinskih razmer odda z delikateso vred takoj v zakup. Zakupnik prevzame z obrtema in sem spadajočim inventarjem tudi celo pred letom prezidano hišo — izvzemši treh prostorov — V najem. Vsi prostori v I. in II. nadstropju so na novo in najmodernejše meblovani in se deloma v-porabljajo za prenočišča tujcev, deloma oddajo gospodom v najem. Zakupniku torej ni treba nikakoršne oprave, marveč le kavcijo v visočini enoletne zakupnine ter za obrt potrebni kapital. Natanjčnejše v pisarni podpisanega notarja v Idriji. ALOJZIJ PEGAN. Začetna mnogih nevarnih bolezni se pojavi komaj občuten kašelj. Zato naj se takoj, ko se pojavi, vzaaoe, od zdravnikov priporočeno Thymomel Scillae ki ima dober ukus, da se izogne nevarnosti, r—* i 11 "ii " ia ii »■ ■ ■■ ■ ■ Izdelovstelj in glasna zalega : B. FRAGNER-jeva Lekarna : c. kr. dvoriii zalagatelj PRAGA lil., No. 203 Prosimo povprašajte svojega zdravnika. Steklenica 2 20 K Po poŠti frar.ko. Ako se pošlje naprej 2 90. 3 steklenice K 7, afco se pošlje naprej, 10 stekl. S 20, ako se pošlje napr. Pazite na Ime preparata in izdeiovate ja, kakor tudi ZMAMKO VARSTVA. - Znlose v lekarnah. Prodajo se po zmernih oonah z,at' in srebrni predmeti novi Uollull In rabljeni, kup jeni na javni draibl. — P roj ena oe tudi v zame« iStt." Trst, Via Barr-vecchia 8,!. nad., levo. Slovenska žganjarna A. Žitko Trst, ollot Aoqnedotto 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo žganjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po smerni ceni. Va« vrste likerjev, rama, .livovca, konjaka. DomaČi brinje-vec in tropinovec. POSEBVOST: rani zdravilni likerji. 109 3 Stara grška žganjarna .-. v Trotu, Via Cavana 5 _______________ Tu se dobi bogata izbira lik vo rje v ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraSki slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izbera grenČic. Hlaščice in zapečencL Grška mastici iz Sija- — Se priporoča Andrej Antonopula. Mala soba prazna se odda v ul. Belveder? 1 |/llnJm 29, m. n, vrata 5. 1563 IVUpilIl prazne sode od olja in petroleja. Via Caserma 11 (Železarna). 1612 Podpisana si usojata opozoriti slavno občinstvo, da sta otvorila novo manufakturno trgovino pod skupnim imenom „Taddeo & Frescoli" v Via Nuova št. 22 (zraven knjigarne Chiopris) Najbogateji izbor blaga za gospode, perila, maj preprog, odej, fuštanja, traliža, malih predmetov itd. JAKOB TADDEO MASSIMO FRISCOLI (prej zastopniki bivše firme Fratelli Serafini) Trst - Via Nuova 22. Trst - Via Nuova 22. t, CROATIA ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU Ustanovljena leta 1884 I Centrala: I Glavna zastopstva: Zagreb, Vogal Marovske in Preradovićeve j Osjek, Reka, Sarajevo, Novisad in Spljet. ulice (v lastni hiši) Podružnica: v Trstu, Corso I. II 3DG Ta zadruga stoji pod okriljem in nadzorstvom občine slob. in kralj, glav. mesta Zagreba ter prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : 1) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2) Zavarovanje dote 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Fs*©ii skosSa po požara 1) Zavarovanje Zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.) 2) Zavarovanje prem.č-in (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavaravanja steklenih šip« 4) Proži vsakov?*sl. nezgodam in zakonskim dolžnostim jamstva. 5) Proti tatvini ^ ulomom. 6) Proti povodnim škodam. Zadružno imetje y vseh delih znašalo je leta 1909: K 3,116,316-86 Od tega jamčevni zakladi..............K 1,000,000-00 Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,117,856*03 Izplačane škode...................K 3,923,163-4» Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacije daje Podružnica „Croatte" Trst, Corso St. 1,1, n. r Priznano nizke, stalne cene. Kupujte obleke samo v trgovini Via Mk tm Z Trst Via S. £azzaro 17 (Vogal za cekvljo gv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih obio*, površnikov, su/enj n kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantilah, cblakah itd. ZA DAME in DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Solidno ln točna postrežba. ■ m ■ m m i EJ flEl B M 38 ^ m m fMM n Stran Vili „EDINOST4* St. 273 V Trstu, 2 oktobra 191<> Tržaška mala kronika. Tlralnica proti zločinca. Dne 13. avgusta t. 1. si je neki jako elegantno oblečeni gospod v nekem hotelu v Norimbergu najel sobo za se in za svojo spremljevalko Po nekolikih urah je odšel in se ni povrnil. Hotelsko osobje, ki je pozneje odprlo sobo, je našlo tamkaj dotično žensko umorjeno, a ves. njen kinč, dragocenosti in denar je njeni spremljevalec vzel seboj. — Zdravniki so vrh u tega konštatirali, da jo je pohotnež tudi zlorabil. Policija se je z vso vnemo zavzela za stvar in res se ji je posrečilo dognati podrobnosti o žrtvi in o zločincu. Morilca so našli v osebi 32-let-nega Henrika Dick iz Greissa pri Solno-gradu. Mož je oženjen in ima otroke. Njegova žrtev je 23-letna Beti Dresche. Dick, ki Še vedno vživa prostost, je bil infante-rijski podčastnik v Reznu, moral se je pa zaradi svojega slabega ponašanja posloviti od vojaštva. Bil je pozneje redar in nato tobakarnar v Wiirzburgu. V zadnji dobi je krošnjaril z raznimi predmeti. Ta pustolovec je bil v vseh večjih mestih Nemčije že kaznovan ; je pa jako nadarjen. Svira z virtuozno spretnostjo glasovir in obvladuje docela nemški, francoski in italijanski jezik. V svojem nastopu je čudovito drzen. — Zdaj se izdaja za zdravnika, potem za zemljemerca itd. Na levi roki mu je videti brazgotino, ker si je svoječasno s samomorilnim namenom prerezal žile. Policija mesta Norimberg je razpisala premijo 500 mark za aretacijo tega nevarnega klativiteza. V zadnji dobi se je baje nahajal v družbi neke ženske v Uncu na Niže-Avstrijskem. Nasilstvo stavkujočega delavca. Dne 29. m. m. je srečal 26-letni livar Ivan Ma-horčič iz Trsta svojega tovariša Roberta RadimiloviČa, stanujočega v ul. F. D. Gue-razzi št. 6. Zavihtel je proti njemu nož in se zarežal nad njim : Smo razbili glavo glavnemu stavkokazu, (Miazzi-ju) jo bomo še tebi! Potem je Mahorčič pričel lučati kamenje proti Radimiloviču in ga je zadel v hrbet. Napadalca so včeraj v jutro aretirali in ga izročili sodišču. t Aretiran je bil včeraj 62-letni Aleksander Spangaro, ker se je pred nekaj časa pregrešil nad sestrama 9-letno Karolino in 11-letno Albino Dorffler, Spangera, ki je doma iz Condovada blizu Vidma, je dejanje tajil in rekel, da se je hotel le šaliti, ali vzlic temu so ga poslali v zapore v ulici Tigor Vkradel film kinematografa. 17-Ietni Orest Castellani iz Gorice, stanujoč v ulici deli' Istria št. 14, je bil sinoči ob 8.30 uri aretiran v kinematografu Iride v ulici Gius. Caprin. Castellani je namreč vkradel v sale-zijanskem zavodu, kjer je delal, film, vreden 120 K, ki ga je potem nekemu Viljemu Bettu prodal za 44 K. To se je pripetilo pred petimi tedni. Castellani je tajil, da bi bil ukradel film, trdil je pa, da mu ga je posodil kinematograf Iride. — Priznal je pa, da ga je prodal Bettu za 40 K. Hotela je biti elegantna. Dne 25 p. m. je obiskala 20Ietna šivilija Pavla Novak po opravkih svojo prijateljico šiviljo Pec-chiar, ki stanuje v ulici Farneto Št. 12. Medtem ko se je njena prijateljica razgo-varjala s šivilijo v sosednji sobi, je zapazila Novak krasno, ravnokar izgotovljeno o-bleko. Ni je dolgo ogledovala in v njej je že dozorel čuden načrt. — Naglo je zamenjala svojo preprosto obleko z ono elegantno, obula par lepih čeveljčkov, ki so bili „menda" tudi zanjo tamkaj, vzela še denarnico v kateri pa je bila po nesreči le ena kro-nica in hajd na ulico, da jo občuduje ves svet v vsej njeni eleganci. Pecchiar seveda ni razumela Šale in je vložila proti elegantni gospici na policiji ovadbo nakar je bila ista včeraj aretiiana. Pri zaslišanju je svoj čin sicer priznala, vendar pa je trdila, da je že 2 dni pozneje šivilji Pecchiar vse zopet vrnila. Koledar in vreme. — Danes: 20. ned. po Bink. (Rožnivenska ned.) — Jutri: Kandid muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r 23° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semiertja megleno. Slabi vetrovi. Društvene vesti. Ustanovni občni zbor „Združenih čevljarjev" v Trstu in okolici, se bo vršil v nedeljo, dne 9. oktobra ob 3. uri pop. v prostorih „Tržaškega podpornega društva" ul. Stadion št. 19. I. Dnevni red: 1. Poročilo pripralj. odbora. 2. Čitanje in odobrenje pravil. 3 Vpisovanje udov. 4. Volitev odbora (načelstva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi priprav, odbor. Tržaška gledališča. NAŠE GLEDALIŠČE. Ob 8. uri zvečer Gogoljeva komedija v petih dejanjih „Revizor". POLITEAMA ROSSETTI. Sinoči se je ponavljala v petič G. Massenetova opera „Manon" pred polnim gledališčem. Izvrsten je bil tenor, g. Parola. Kakor običajno moral je tudi sinoči ponavljati romanco „sanje" v II. dejanju. Danes zvečer v Šestič „Manon4*. Pripravlja se G. Verdijeva opera „Tra-viata", ki se vprizori kmalu. EDEN. Včeraj nov program Mej raznim Še precej dobrimi pevskimi in plesnimi točkami, ki so žele primerne pohvale, se je produciral tudi Mourdiny, zvan „mož v vrču", ki se je oprostil prisilnega jopiča v zaprtem vrču polnem vode v 2 in pol minutah. Danes dve predstavi. DAROVL — Za barkovljansko podružnico CMD se je nabralo ob priliki imendana gg. Mihaela Martelanc (Jurjevega) in Mihaela Cjak K 5 — Denar je v posojilnici „Obrtnijskega društva" istotam. B&BEBBBBEEaEBP^F* Vesti iz Goriške. Laški otroški vrtec v Stračicah otvori jo 15. t. m. Dozdaj je vpisanih okoli 40 otrok, izmed katerih je polovica slovenskih. Žalostno je to dejstvo, ki nujno zahteva odpomoči naše CM družbe, ki pa seveda ne zmore tolikih denarnih sredstev, da bi mogla zadoščati sproti vsaki potrebi v tem pogledu. Zato pa je naša dolžnost, da se naše družbe spominjamo s prispevki ob vsaki priliki. „Legijonarji" v Gorici. Za to predstavo je veliko zanimanje. Predstava se bo vršila v veliki dvorani „Centrala" dne 9. t. m. ob 4.30 uri popoludne, tako, da bo omogočen obisk tudi okoličanom. Igra bo trajala 2.30 uri. — Vojaški orkestar bo spremljal posamične solo-speve, kuplete, duete in zbor, ki so vpleteni v igri. Pele se bodo večinoma ljubke slovenske narodne pesmi. Vsega igralnega osobja skupaj je 30 glav. Ker se pričakuje velik naval občinstva, bodo sedeži Številjeni. Preplačila se bodo hvaležno vsprejemala, ker je dobiček namenjen v dobrodelni namen, v podporo drepotrebnim slovenskim šolam. x Ljudsko štetje v Gorici. Pripravljalni odbor za ljudsko štetje sklicuje javni ljudski shod, ki se vrši danes v nedeljo dne 2. okt. ob 10. uri predp. v dvorani hotela „Central". Ljudsko štetje je nad vse važen čin osobito za nas Slovence. Zato pričakujemo, da se shoda udeleže vsi Slovenci brez razlike na politično prepričanje. Računamo na udeležbo iz vseh slojev slovenskega mestnega prebivalstva. Zlasti delavski sloji in pa posli, izmed katerih hočejo Lahi največ vpisati za Lahe, naj ne manjkajo na shodu. Kako fanatični so goriški Lahi, se zrcali iz njihovega glasila, ki se upira celo takemu shodu. To vpitje laškega časopisja govori cele knjige in odkriva zavratne namene, ki se jih laška gospodovalna klika nameruje posluževati pri ljudskem štetju. — Toliko bolj se moramo zavzeti zato, da preprečimo te nakane kolikor je to v naših močeh. Da to dosežemo pa je potreba poduka in razpravljanja, zato: vsi polnoštevilno na današnji shod. x Izvozni trg je bil zatvorjen v soboto 1. oktobra. Otvorilo se ga je 18. maja tek. 1. Strokovna nadaljevalna šola za zi- nje v Renčah prične z oktobrom t. I. šolsko leto, ki traja 7 mesecev. Vnanje učence vpisuje vodstvo še prvi teden oktobra. — Pojasnila daja vodstvo. Vesti i£ Istre. 120.000 ton. fižola je bilo na Reki že ukrcanih na parnik „Zichy", ko je prišlo obvestilo, da je francoska vlada zaradi kolere provedala uvažanje ogrskih pridelkov na Francosko. Ogrski trgovci, ki so morali fižol izkrcati imajo škode okolu 100.000 kron. Iz Herpelj. Na sokolski slavnosti v II. Bistrici je daroval g. Ivan Šiškovič, trgovec na Reki, naši vrli sokolski godbi 50 K. Lepa mu hvala! Druge slovenske detele Tujski promet v Ljubljani. Meseca septembra je prišlo v Ljubljano 6533 tujcev — 1316 manj nego minoli mesec in 83 več kakor lani meseca sept. BRZOJAUNE UE5TI. Konec pasivnega odpora železničarjev v Bosni. SARAJEVO 1. Uslužbenci bosansko-hercegovskih deželnih železnic so danes sklenili zopet pričeti z normalno službo na vseh progah deželnih železnic. Deželna vlada uresniči čim prej obljube, dane dne 26. m. Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zključnje, da bi se ugnezdil miče*. Čisti se lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. Eventuvel. na mesečne obroke. Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. L MACHNICH, trst, » 11 B—1BBB8 Broseh & Lanreneie Manufakturna trgovina Via Nuoua štev. 40 (vogal via S. Glouonnl) Via Naova štev. 40. Za nastopajočo sezono so prišle velike množine volnenega blaga, fuštanja, piket - flanele. Iaw-tennh od 40 vin. naprej. Volnene in prešite odeje, velika zaloga volanih rut razne kakovosti in velikosti. Popolna izbera pletenic iz volne in bombeževine za ženske in moške ter otroke. SPECIJALITETA perila in zalaga trliža od I K naprej. r? i k Ki » I 1 Dobroznana trgovina Bertoli S Sbuels Trst Trg Barriera vecchia I in 2 si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzela na svoj račun veliko prodajaln, manufakt. blaga (L EX GIUSEPPE CARIS. Ob tej priliki sti te dve bližnji prcdajalnici preskrbljeni z blagom v velikanski množini. Posebni oddelki in zaloge perila, platna, trliia, blaga za poblitvo, suknene in čipkaste zavese, vse posteljne potiebiftine ter preproge za sobe in bodnlke Velikanska izbera blaga za ženske, Cefir, Panama, Perkal in vse drobnarije, po zelo nizkih cenah in brez vsake konkurence. Velika naročila vsakovrstnega blaga za nastopno sezono. Za mntgobrojeu obisk se priporoča tvrdka BERTOLI & SBUELZ. ISE J 1'" /t ; "" • |1| Velika naloga in tovarna pohištva g Ul ANDREJ JUG - TRST lil Via S. Lucia 5-18 » — o •H JU * =»-=3 fi> ST® Via S. Lucia 5-18« šf 2 O BOGATA nr LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # » Z* g jj DELO SOLIDNO in vsakovrstnih utolie. CENE ZMERNE. m&mmMBBBBm PODRUŽNICA OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil sroj zobni ambulstorj ■)! | f ZCioiOl' * « UD S. IflCOid 7 (Dreherj. hiša) Trst £ Žimnice in kovtri. D; igafnik za vse klijent?. Telefon 104. Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevem in Spljetu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja poa jako povoljnimi pogoji devize in m vrste denarja - Vloge na knjižice 4 01 I o Prodaja srečke na majhne mesečne obroka. : ZA JESENSKO IN ZIMSKO DOBO : došlo v veliki množini raznovrstno oblafillno blago za ienake in moike obleke ▼ najn. vzorcih in mod. barvah V Nič ne stane ako pišete še danes po nor« vzoroa suk&a, volne for-š taj na, flanele in druzega raznovrstnega manufakt b aga, katere vzc rce razpošilja tvrdka : Hedžet 8c Koritnik Gorica, vogal Corso Verdi in Via Scuole 7 Tovarniška zaloga platna domačega in finega, kakor tudi moSkega in ženskega Trikot perila in sicer: Srajce, maje, so. hlače, otročje obleke itd. c/» ff s- IT> v Lastna izdelek: Žimmce m kovtri. ——.....um11 ———gr v Tretn, dae 2. oktobra 1910 s EDINOST« St. 273 Stran IX m. akcijskemu odboru in dobrohotno pretrese druge želje železniških uslužbencev. Beg turSkih podanikov v Črnogoro. CETINJE 1. V obmejnem turškem okrožju Berani vlada že od uvedbe novega režima ogorčeno razpoloženje, ki napravlja položaj čim dalje težavneji. V obmejni vasi Vinicko sta bila včerej umorjena dva turška vojaka iz osvete ker sta zlostavljala prebivalstvo. Nato so vojaki tako nastopili proti prebivalstvu, da je isto trumoma pobegnilo preko črnogorske meje. Od včeraj zjutraj beži tudi vse prebivalstvo obmejnih albanskih vasij z živino vred v Črnogoro, da uide novačenju. S tem se je pripravilo Črnogoro v velike zadrege, to tem bolj, ker vsak dan narašča število beguncev. Grof Aehrenthal v Turinu. TURIN 1. Danes ob 10 uri sta se ministra grof Aehrenthal in San Giuliano s spremstvom odpeljala z avtomobili na grad Issogne. Vrneta se semkaj popoludne. Grof Aehrenthal odpotuje nocoj ob 8. uri v Milan, od koder se preko Pontebe poda na Dunaj. TURČIJA. CARIGRAD 1. Generalni polkovnik von dcr Goltz je dospel semkaj. Na kolodvoru sta ga prisrčno pozdravila vojni minister in minister mornarice ter mnogo častnikov. Izvolski imenovan poslanikom v Parizu. PETROGRAD 2. Minister za unanje stravi Izvolski je imenovan poslanikom v Parizu. Aviatika ponesrečila. MILAN 1. Na današnji brzi tekmi sta pred hangarjem trčila skupaj stroja aviati-kov Ricksona in Thomasa. Oba aviatika sta padla na tla in se močno poškovala. Kolera. BUDIMPEŠTA 1. Ministerstvu za notranje stvari so iz raznih župan poročali, da je obolelo na znakih kolere 10 oseb, umrlo jih je pa 7. CARIGRAD 1. Včeraj je tukaj obolela na koleri ena oseba, tri so pa umrle. PETROGRAD 1. V zadnjih 24 urah je na koleri na novo obolelo 20 oseb, umrlo jih je 49. Od kar je izbruhnila kolera, je obolelo na koleri skupaj 198.246 oseb, umrlo jih je pa 92.322. Dunaj 1. Tu je umrl slavni ginekolog dvorni svetnik dr. Rudolf Chrobath. Gradec 1. Danes je bil slovesno otvor-jen peti jesenski sejem, ki bo trajal do 9. t. m. Bukarešt 1. Kralj Karol je danes popoludne v slovesni avdijenci v navzočnosti ministra za unanje stvari vsprejel nemškega državnega tajnika Kiderlen Wachterja, ki je izročil svoje odpoklicno pismo kakor nemški odposlanec v Bukarešti. Berolin 1. Državni zbor se sestane dne 22. novembra. Lizbona 1. Vladni listi dementirajo govorice, da se kralj Manuel poroči s princesi-njo Viktorijo Luizo, hčerjo cesarja Viljema. Razne vesti. Koliko nesejo pasijonske igre v Oberammergau. V Oberammergau je bilo to leto 59 predstav. Obiskovalcev je bilo 225.000 oseb. — Vstopnina je znašala 1,760.000 K. Skupni dohodki cele vasi v teku petih mesecev se cenijo na 3,250.000 K. Prihodnje predstave bodo I. 1920. — Glavni del obiskovalcev v prvih mesecih so bili Angleži in Amerikanci, junija in julija so bili Nemci in Avstrijci. Lahov sploh ni bilo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Jeremiju. V prvo izvolite uvaže vati, da anonimnih dopisov ne priobčujemo, zlasti če so kočljive naravi. — V drugo pa Vas opozarjamo, da smo že v listu proglasili — konec debate ! Tolstovrška slatina. Četrt ure od Guštanja na Koroškem je pod Tolstim vrhom vrelec kisle vode, ali slatine. Znana je kakor izborna zdravilna voda že od nekdaj in ljudje si pripovedujejo o njem razne pravljice o „božjih deklicah" (vilah), ki so tam zajemale vodo in Širom sveta zdravile ljudi ž njo. V neki veliki koči je bila baje kraljica kač, ki je ležala zvita ob vrelcu ter je le dobrim ljudem puščala zajemati vode ; a če je prišel k vrelcu hudoben človek, je kača zažvižgala, da se je čulo skozi skale in črez brege in takoj je prilezlo vse polno kač, ki so branile vrelec, da se mu hudoben človek ni mogel niti približati. In še več drugih sličnih pravljic je znanih o vrelcu Tolstovrške slatine. Te pravljice jasno spričujejo, da so ljudje že od nekdaj visoko čislali Tolstovrško slatino radi njene izborno zdravilne moči. — Vrelec daja le malo vode — na minuto le po 2 do 3 litre —, a voda je oglenčeve kisline, polna alkalično-muriatična slatina, t. j. vsebuje zelo mnogo zdravilnih rudninskih snovi in je mnogo boljša, nego pa slatine iz vrelccv, ki dajejo sicer mnogo vode, a so slabe, rudninskih snovi prazne, kisle vode. Že dalj časa se prodajajo pod naslovom ..naravna slatina" kisle vode, katerim se pa umetno — podobno kakor pri izdelovanju sodavice — pridaja oglikova kislina. Kaj pomaga, če kisla voda, ko si jo vlil v čašo samo, ali k vinu, močno zašumeva, t. j. izpuhteva umetnim potom primešana ogljikova kislina, ko pa potem ostaja le slaba, rudninskih snovi prazna voda. Tolstovrška slatina pa izvira neposredno iz skale in se steklenice polnijo kar iz skalnega vrelca. Vsakdo se lahko prepriča na mestu studenca, da se Tolstovrška slatina na noben umeten način ne izdeluje, temveč da je čist skalni vrelec in zaslužuje Tolstovrška slatina kot resnično naravna kisla voda prednost pred vsemi drugimi kislimi vodami, katerih mnoge so umetnim potom napravljene, da sicer močno šumijo (mosirajo), a so le slabe, rudninskih snovi prazne vode. Tolstovrška slatina vsebuje torej kot glavne sestavine: natrium, klorid, natron, magnezijo in apno v sestavinah z ogljikovo kislino. Tolstovrško slatino rabijo radi njene izborne zdravilne moči tudi po bolnišnicah in klinikah (v Beljaku i. dr.) Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na zdravstveni razstavi na Dunaju 1899. Imenitni zdravniški strokovnjaki so izrekli laskava priznanja, da ima Tolstovrška slatina izborno zdravilno moč, ker vsebuje velike množine zdravilnih rudninskih snovi. Cesarski svetnik dr. med. Fran Wikullil, ki je Tolstovrško slatino preiskuševal leta in leta, piše: „Tolstovrška slatina pospešuje prebavljanje, tek, odvajanje vode in blata in ojačuje vdihavanje in izdihavanje, ter se naj porablja kakor namizna pijača in kakor zdravilo." Sploh se omenjeni zdravnik najpohval-neje izraža o tej slatini. In ta zborna namizna in zdravilna kisla voda je prešla v slovenske roke. Narodna dolžnost Slovencev je, da podpirajo to odslej slovensko podjetje. Zahtevajte torej povsod Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska kisla voda, ki pa glede kakovosti prekaša navadne kisle vode, katerim je dostikrat umetno pridana ogljikova kislina, da močno šume (mosirajo), a so v resnici le slabe, mineralnih snovi prazne vode, med tem ko je Tolstovrška slatina resnično naravna kisla voda, ki vsebuje zelo mnogo zdravilnih, osvežujočih in okrep-čujočih rudninskih snovi. (Opozarjamo na inserat v današnji številki). JCuhati ne znajo, to smo konstatirali vselej, ko so se postavile na mizo „Pekatete" ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuhar, knjigo pri tvrdki Prva kranjska tov. testenin v II. Bistrici. Vsem cenjenim čitateljem najtopleje priporočamo znano tkalnico za platno in druge tkanine Bratov Krajcar v Do-bruški na Češkem. Predno kaj naročite zahtevajte bogato kolekcijo vzorcev imenovane tvrdke, kojo dobite zastonj in franko. Vsakdo naj se prepriča s tem, da poskusi. Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. S. Anasta-sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carice za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. :<=3NALI OGLASI i= MALI OOLASI se računajo po 4 gtot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. CncnnHia sospe' g°BPodi^nel Kuior od Vas UUO|IUUJC 86 želi seznaniti v svrho poročitve naj se obrne do tajne posredovalka poročencev. —-Pisati je: pravi naslov, starost, stan, vrednost ali doto, zmožnost jezikov, ako je mogoče tudi sliico. Naslov : A. M., Poste restante, iSiadon._154 L Sokolska obleka :: polno m a nova, s e takoj proda. Naslov v Go enjčevi knjigarni v Barkovljah._ _2000 U Je o « z 2 sobama in kuhinjo, kletjo in Vlioa 1111?» z malim hlevom za prešiče ter vrtom, f»e proaa. Naslov: Sv. Map. Magd. zgornja štev. 442, na cesti k Batom. 1590 Službo kuhance 1620 na Ins. Odd. Edinosti. nikib. Ponudbe štev. 1620 POZOR! St. IVAN - -vis a vis Broketa • Sv. IVAN. Podpisani si usoja naznaniti, da je popolnoma na novo in v novih prostorih otvoril svoje pekarno za kruh, sladčič in drugo pecivo. Trikrat sveži kruh na dan. Postrežba točna in na LAVMH GREHOV IZ BiBLIJE, v barvah. 3) GnOZNA mm & SKR5VN0ST, smešno. NB. V sredo 5. veseli večer, ki traja eno uro. V četrtek nov program. S .TiiTiT.vTii 1 -t—- v--rr-VLZztzzssaaiZ!!: Stran X »EDENOSTc št. 273 V% Trstu, dne 2 oktobra 1910 Podpisani si u*o'a naznaniti Blar. občirsivu, rta j« prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreiclier6 v ulici Lđzzaretto vec. 52 ubod t .di iz zagate S. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS. Martiri ter da bo gkufial pripraviti vse potrebne izboljšave da ustieže s av. občinstvu. Kopalti&e Je odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —90. Abonoma za piivatne in društva po znižanih cecah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo čim najbolje ob skalo beležim Udani P. Laiitschiier. 23*« ** v ;t Prodajalnica manufakturn. blaga ' Enrico de Fronceschi Trst, ulica dslle Poste št 10 K m s n n M Si m smsag&u n K H ulica dslle Poste št Togal ulica Valdiriv>) VELIKA IZBERA bonbaževlge. trllž«, fnSt«-nja, volunega blaga, Izdelanega moškega la ženskega perila In drobnih predmetov po najzmernejSih cenah. x « ni. H 35 Veliko skladišče klobukom dežnikov, bele in pisane srajce, izlatisk. platna žepnih robcev, molkih nogovic \tit. itd. mm^mumm—mmm K. nVFMtfFi Trst, Gorso 32 - Postrežba točna in vestna aMBHMBH^HHHHHHi Narodna trgovina Cene zmerne. Narodna trgovina. S!»X9C\\> Tvrdka no vijena .©ta 1377. -— i Hova žganjarna Jrst, ilica fabio Scvcro 17 ■ ■ »OQal ulice Molingrande -— Toči 8B dalmatinsko žganje, šlivovlca, rum briojovec, konjak in vsakov. zdravilni likerji. Za obilen obisk se toplo priporoča Franjo Batagel. Schnabl & 0° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kra.iz) Urad: sdžca Micclc Moohia^olli it. 32. Skladišča: ulica Gioachino RoasinL Naslov sa bnsoiavke: .Universum14 — Trst, Najboljšega češkega izvora CENE : GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTELJE. kg rnjarih dobrih sesani h » kg K Jf -40, bolj*i h K 8*80, belih 4 E. belih s puhom K ?>M0, 1 kg belih najfinejših »česanih K 6*40 in K 8,1 klg osmega puha rajar 6 C in 7 E, bele fine 10 E. naifinejl puh s prs IS K- Pri naročltri 5 kg franko. Izgotovljen« postelj« nide-tega, modr ca u» cn T POZOR! Skladište oi v pritličju, ampak v prvem nadstropju. II POZOR I Skladišče nI v pritličju, ampak v prvem nadstropju. O i Nean S Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence!? pPa,thefon edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45*— naprej. Ovojne ploiče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Ovo no plošče (28 centimetrov) „ 4 50 „ Velik izbor slo venskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFOH", Trst, Corso St. Ifi BJ. KRASA & Prvo nTnilru rpIflnmiui in nni U Prva praska reklamna in opravn-i tvornica v Pragi Bogato tovarniško skladišče Q reklamnih vrvic Rza vezanje pfketov. — GLAVNO ZASTOPSTVO S SKLADIŠČEM IIUGO HEYA, Trst tr£ Scorcola 4 gj Telefon fitv. 11-79. Nova prodajalna zlatarja - ararja ^tessanDro camaro, t Corso štev. 23 BOGATA IZBliRA prstanov, uhanov z demanti ali i rilanti in brez istih. Verižice, priveski, npestnice, zlate In srebrno ure, stenske ure itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsako vrstn rezbarij e. Cene zmerne Cene zme ne. Bogomil Fino % »i.7ši ara? t Sežana iuia svojo nouo prođa-ialnlco v ur v TRSTU, ulica Viccen. Beilini 13 nasproti cerkve t-v. Antona novega. ^^ Vsakov. verižic po tov cenah. Trocca Bsurriera. recchm štev. 3 ima veliko zalogo m^t^aškik pr^dssaot©1* VENCI Sil^porcelana in biserov vezanih z m«-iano žico, od umetnih cvetic s trat kovi in napisi. Sik« na jiercelasasfih phleah za spomenika Najnižje konkurenčne oene. § ■i« iiiilio Mtem -i- i TRST, ulica Giosue Garriucci štev 23 8 s :: TELEFON 4tev. :: :: f rurflčno orodje, ortoped?5nl apuratl, f-.j ii >tercJ, umetne roke in ao^e, bor^ljf, & klini paai, elastlgul pasi tn no^ovloe, c3. ele^troterapevtl5ne pripraro, apwati sa ^ ■ Inhal&ftljo. zmamantmm* t! BBJC.AJDIBČS pozrebioin zi fclriftfluaa B ■■IIIWI nnnnLJUiZP—fci , • _». m.-*. di Riapj st. 5 (lastno poslopje). Fittjalka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA I« VREDNOSTNE PAPIRJE | OSLklGACIdE. ZASTJIVUA P IS »t A. f ^RIiTORITKTK. DILfUCl, SltEČI^E i. t. d. i. t. d.) g----VALiUTE IN DEVIZE____ PREDUJMI NA VREDNOSTHE PAPIRJE IM BLAGA _LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. mOIPT MSKIC H ima. BORZNA IAB0&LA •<» SAFE — DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. 4] VLOGE NA KNJIŽICE. — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN ^ q VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE r OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA* STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---- Uradne ure: 9—i 2., 2-30— 5'30. — Brzojavi: — Trst — Telefon: ! -VS3 in »793