Obvestilo
Zaradi bližnjih praznikov izide prihodnja številka Štajerskega tednika v torek, 6. novembra. Obvestila, male oglase in osmrtnice zanjo sprejemamo do ponedeljka, 5. novembra, do 9. ure.
Uredništvo
NAGRADNA IGRA
¿«tednik ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V SODELOVANJU Z DROGERIJO BEAUTY WORLD Poiščite navodila za sodelovanje
^^^	na oglasnih straneh v časopisu.
Po naših občinah
Ptuj • Občinam bo treba povedati, kaj je njihova dolžnost O Stran 3
Ptuj, torek, 30. oktobra 2012
letnik LXV • št. 86 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8°9812oI0473 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Pif
Stran 13-18 i \
v . 1
Šport Nogomet •
V sredo v Zavrču Maribor, Aluminij v Novi Gorici
O Stran 11
Športno plezanje
• Odličen sklep azijske turneje
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Ptuj • Pred dnevom spomina na mrtve
V	m	▼ " ■ |i	■ ■
soju svec oživeli spomini
V teh dneh so se in se še bodo zvrstile številne spominske prireditve, posvečene dnevu spomina na mrtve. Vsem, ki so nas osrečevali, ki so tlakovali našo preteklost in prihodnost, bomo prižgali svečko v spomin in darovali cvet.
Stopili bomo do slehernega spomenika, pozabili na ideologijo in dnevno razdvojenost ter s tem pokazali, da smo v teh trenutkih vendarle vsi ljudje s čustvi in občutkom za ljudi, ki jih ni več med nami. Izjemno pomembno sporočilno vrednost pa ima 31. oktober, dan reformacije, ki je za Slovence izjemno pomembno obdobje, saj pomeni začetek slovenskega slovstva. »Danes je treba z vso osebno integriteto in resnično predanostjo pristopiti k vsemu, kar delamo, tako v odnosu do Boga kot sočloveka, da se ne skrivamo za nobeno ustanovo, temveč prevzamemo odgovornost za vse, kar govorimo in počnemo,« je ob prekmurski slovesnosti ob dnevu reformacije povedal škof Geza Erniša.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Spodnje Podravje • Prvi sneg povzročil številne težave
Brez električne energije 40.000 odjemalcev
Prvo letošnje sneženje je povzročilo veliko težav in preglavic povsod po državi, tudi na območju občin Spodnjega Podravja. Zaradi težkega in mokrega snega seje podrlo ogromno dreves, ki so marsikje zaprla ceste, veliko domov je ostalo brez elektrike, moteno je bilo tudi delovanje interneta in mobilne telefonije.
Kot so sporočili iz Elektra Maribor, je zaradi posledic vremenske fronte brez električne energije v nedeljo zjutraj ostalo skoraj 40.000 gospodinjstev: »Med četrto in pol peto uro se je zgodil izpad sedmih srednjenapetostnih vodov, do šeste ure je njihovo število naraslo na petnajst. Od začetnih 28.000 se je do šeste ure zjutraj število odjemalcev brez elektrike povečalo na 39.800. S takojšnjim ukrepanjem je delavcem Elektra Maribor do osme ure zjutraj uspelo zagotoviti oskrbo z električno energijo že 10.950 odjemalcem. Ekipe Elektra Maribor so takoj odšle na teren, kjer so si prizadevale za čim hitrejšo odpravo okvar.«
Oskrba je bila najbolj motena na območju Poljčan, Vitanja, Planine, Šmartnega na Pohorju, Slovenskih Konjic, Pragerskega, delov Pohorja,
Dornave, Grajene, Vidma, Pod-lehnika, Majšperka, Leskovca, Svetega Tomaža, Huma, Velke, Ceršaka, Dupleka, Radencev, Duha na Ostrem Vrhu, Presika, Črešnjevcev, Zavrča in Grada.
Gasilci odstranili več kot 1600 podrtih dreves
Ob delavcih Elektra Maribor so bili vso nedeljo od zgodnjega jutra naprej na nogah tudi številni gasilci; po zbranih podatkih, ki jih je posredovala ptujska izpostava regijskega centra za obveščanje, so na širšem območju Ptujskega odstranili kar 1600 podrtih dreves. Že pred peto zjutraj so dela lotili gasilci PGD Ormož, ki so morali odstraniti kar 100 dreves, ki so padla po cestah. Gasilci PGD Ptuj, Grajena, Pod-vinci, Kicar, Sp. Velovlek, Spu-hlja in Turnišče so prav tako odstranjevali polomljene veje in podrto drevje, ki je zaradi mokrega snega padlo na lokal-
ne ceste ali ogrožalo stanovanjske hiše in električne vodnike. Skupaj so odstranili približno 130 dreves. Enako delo so opravljali še gasilci PGD Zabovci in Prvenci, Hajdina in Gerečja vas. Katastrofalno je bilo tudi stanje v občini Podlehnik, kjer
so tamkajšnji gasilci PGD Pod-lehnik samo v nedeljo s cest odstranili več kot 220 dreves, gasilci PGD Majšperk, Breg in PGD Ptujska Gora pa so s cest spravili približno 40 dreves. S podobnim številom dreves na cestah so imeli opraviti tudi
Foto: S M
V občinah Spodnjega Podravja se je na ceste podrlo več kot 1600 dreves, ki so jih z vozišč odstranjevali gasilci številnih društev; stanje je bilo najbolj katastrofalno v občini Podlehnik (na posnetku), kjer so morali z lokalnih cest odstraniti kar 220 podrtih dreves.
gasilci na območju občine Sv. Tomaž, Juršinci in Cirkulane, kjer so razžagali in odstranili 50 dreves, ki so preprečevala promet po lokalnih cestah, podobno je bilo tudi v občini Destrnik. Na vsem območju občine Zavrč so domači gasilci odstranili 100 podrtih dreves, prav toliko so jih odstranili v občini Dornava. V občini Središče ob Dravi so tamkajšnji gasilci odstranili 27 dreves, v občinah Sv. Andraž in Žetale pa po 20. Še najmanj dela so imeli gasilci v Gorišnici, ki so z lokalnih cest odstranili dve podrti drevesi.
Kljub izjemnemu trudu gasilcev je bilo še kar nekaj lokalnih cest in poti po nekaterih občinah v ponedeljek še vedno neprevoznih, zato se je njihovo delo nadaljevalo še v začetku tega tedna.
SM
9771581625005
Slovenija • Kaj prinašata predloga proračunov za leti 2013 in 2014
Janša in Šušteršič v DZ predstavila predlog proračuna
Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Janez Šušteršič sta v začetku prejšnjega tedna na redni oktobrski seji DZ predstavila predlog državnega proračuna in proračunski memorandum za prihodnji dve leti. Kot sta dejala, gre za dokumente, ki bodo Sloveniji ponovno omogočili gospodarsko rast in razvoj.
Sprejem proračunskih dokumentov je eden od petih strateških korakov, ki jih mora Slovenija narediti za izhod iz krize, je dejal Janša. V predlog so vključene nujne kratkoročne prilagoditve, ki bodo Sloveniji omogočile izpolnjevanje zavez v okviru postopka presežnega primanjkljaja, na prvem mestu pa je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ in dolgoročno zajeziti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
Za vztrajanje pri načrtovanem znižanju primanjkljaja se je vlada odločila kljub poslabšanju gospodarskih napovedi, ga je dopolnil Šušteršič. Vlada predlaga sprejem proračunov za leti 2013 in 2014 ob predpostavki, da bodo predlagani pokojninska reforma in ukrepi na trgu dela sprejeti ter da se bo lahko z vso možno hitrostjo lotila reševanja problema bančnih terjatev. To je najboljši način, da v roku enega leta ustvarimo pogoje za hitrejši razvoj, za hitrejšo gospodarsko rast.
Med predlaganimi ukrepi je nekaj bolečih, je opozoril Janša. Vlada se zaveda, da je omejevanje mase plač v javnem sektorju skrajno nepopularen ukrep, je pojasnil načrtovano petodstotno znižanje obsega sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju. A ta ukrep je nujen, javni sektor namreč doslej krize ni občutil tako drastično kot gospodarstvo, nikakor pa ne pomeni razgradnje socialne države in ukinjanje javnega sektorja.
Obseg sredstev za investicije se tako prihodnje leto povečuje za 600 milijonov evrov, kar je po njunih besedah posledica dejstva, da je Sloveniji iz preteklih letih ostalo še kar precej neizkoriščenih evropskih sredstev.
Brez sanacije bančnega sektorja, ki se po Janševih besedah sooča s problemom kapitalske neustreznosti in šibkim kapitalom, si rasti ne moremo obetati. Dosedanje reševanje teh težav se je izkazalo za neučinkovito, banke pa kljub dokapitalizacijam še vedno ustvarjajo izgubo, je
dejal. Hkrati s sanacijo bank pa mora potekati tudi sanacija ostalega gospodarstva.
Vlada je predlog proračuna sprejemala v izjemno zahtevnih okoliščinah, je še opozoril premier. Realni obseg BDP je danes pod ravnjo izpred petih let, po BDP na prebivalca smo izgubili skoraj že celo desetletje, realni obseg investicij je padel celo na tistega iz leta 1999. Zaposlenost je na ravni izpred sedmih let, po drugi strani pa je zaposlenost v javnem sektorju s 160.000 zaposlenimi daleč največja v zgodovini.
Razprava o predstavljenih proračunskih dokumentih se je nato preselila na seje zainteresiranih delovnih teles, ki bodo med 23. in 30. oktobrom, kot zadnji pa se bodo do njih 5. novembra opredelili člani odbora DZ za finance in monetarno politiko kot matičnega delovnega telesa. Zatem bo imela vlada pol meseca časa, da na podlagi vloženih dopolnil pripravi dopolnjena predloga proračunov.
Po predlogu naj bi se leta 2013 v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov, kar je približno 650 milijonov evrov več od ocene za letos, medtem ko se bodo odhodki zvišali za 600 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. S tem se bo proračunski primanjkljaj nekoliko zmanjšal in se gibal okoli ene milijarde evrov. V letu pozneje se bodo zmanjšali tako prihodki kot tudi odhodki državne blagajne: prvi na 8,4 milijarde evrov, drugi
Na odboru za izobraževanje opozorila o posledicah predlogov proračunov
Odbor DZ za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino kot zainteresirano delovno telo obravnava predloga proračunov za leti 2013 in 2014. Minister za izobraževanje Žiga Turk je dejal, da na podlagi sestankov s krizno koordinacijo pripravljajo dopolnila, predstavniki šolstva, kulture in znanosti pa opozarjajo na nesprejemljiva varčevanja.
Predlog finančnega načrta ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport po besedah Turka za prihodnje leto znaša malo več kot 1,828 milijarde evrov in je glede na realizacijo v letu 2011 nižji za okoli deset odstotkov, glede na oceno realizacije za letos pa za pet odstotkov. Poudaril je, da je zadeva najbolj kritična na področju osnovne dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture in športa,
pa na 9,3 milijarde evrov. Leta 2014 je tako presežek odhodkov nad prihodki načrtovan v višini nekaj manj kot 908 milijonov evrov. Strukturno ravnovesje javnih financ naj bi po načrtih vlade dosegli do konca leta 2015.
Opozicijskim članom
parlamentarne komisije se zdi proračun nerealen
Komisija DZ za nadzor javnih financ se je že seznanila s predlogom proračunov za prihodnji dve leti. Poslanci opozicije so dokumente označili za nerealne in še posebej podvomili v uresničljivost izračunov vlade, da bo pokojninska reforma prihodnje leto omogočila 150 milijonov evrov prihrankov. »Prihodnje leto ne morete prihraniti 150 milijonov evrov,« je besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da je vlada v proračunskih dokumentih upoštevala takšen prihranek na račun uveljavitve pokojninske reforme, komentirala Alenka Bratušek (PS). Če bi bilo to res, se prihodnje leto ne bi smel upokojiti nihče, je dodala. »Kaj se računa, da bodo ti upokojenci umrli? Saj jih je vedno več, ne manj,« pa je dejal Mirko Brulc (SD). Bratuškova je želela vedeti, kaj konkretno bo omogočilo takšne prihranke. Ker ji Šušteršič ni dal zadovoljivega pojasnila, bo k odgovoru pozvala tudi ministra za
kjer so »varčevalne ambicije take, da zahtevajo kar visoke posege v maso plač«. Opravili pa so sestanke kriznih koordinacij, kjer so zbrali »kar precej dobrih predlogov«. Ti gredo po besedah Turka v smer, da če imajo javni zavodi manj denarja, naj dobijo vsaj več fleksibilnosti za to, da lahko s tem denarjem razumno in gospodarno delajo. Izrazil je upanje, da bodo dopolnila, ki so v veliki meri pripravljena, na odboru tudi obravnavana in sprejeta. (sta)
Bodo pokojnine zamrznjene ali ne?
Predsednik DeSUS Karl Erjavec o avtorjih pozivov k njegovemu odstopu pravi, da gre za glasne posameznike, ki ne razumejo položaja, v katerem se je znašla država. »V časih, ko bi morali ščititi upokojence, raje rušijo tiste, ki podpirajo upokojence,« je dejal. Ponovno je izrazil pričakovanje, da pokojnine v prihodnjih dveh letih ne bodo zamrznjene.
Erjavec je danes sicer napovedal,
delo Andreja Vizjaka.
Vlada je v predlogu zakona o izvrševanju proračuna predvidela tudi, da se pokojnine prihodnje leto ne uskladijo, je povedal Šušteršič. S tem se v stranki DeSUS ne strinjajo. Kot je napovedala Marija Plevčak (DeSUS), na ponovno zamrznitev pokojnin ne bodo pristali, zato bodo pripravili ustrezno dopolnilo. V Kapitalski družbi je ravno za te namene vsako leto rezerviranih 50 milijonov evrov, »ne govorite, da bo šlo to iz proračuna«, je opozorila. Andrej Šircelj (SDS) se je strinjal s Plevčakovo, da so na področju pokojninske blagajne težave, a prav tako je velik problem z mladimi, ker se z njimi nihče ne ukvarja in ne morejo dobiti zaposlitve, je opozoril. In prav s tem se ukvarja proračun, je dodal.
Širclju se zdi predlog proračuna realen. »Ta proračun pomeni določeno streznitev -da ne moremo več trošiti, kot dejansko ustvarimo,« je dejal. Glavno vprašanje po njegovem mnenju je, ali je gospodarstvo sposobno financirati 160.000 zaposlenih v javni upravi. Prišla je ura resnice, ko moramo povedati, da lahko porabimo le toliko kot ustvarimo, je ponovil. Šušteršič pa je povedal, da si vlada od znižanja mase plač za zaposlene v javnem sektorju za pet odstotkov obeta 200 milijonov evrov prihrankov. Tudi finančni minister je zatrdil, da je predlog realen. V celoti temelji na predlaganih ukrepih in te ocene so realne, je zatrdil, hkrati pa
da bo o pozivih k njegovemu odstopu s položaja predsednika stranke tekla beseda na izvršnem odboru stranke, na konvenciji in tudi spomladi na kongresu stranke. Erjavec je komentiral tudi nesoglasja glede zamrznitve pokojnin v prihodnjih dveh letih. Ponovno je poudaril, da mu je zagotovilo, da pokojnine v prihodnjih dveh letih ne bodo zamrznjene, dal predsednik vlade Janez Janše. Prav tako se predsednik DeSUS sklicuje na sestanek koalicije predsednikov ter na pogovore v sredo, ko je bila vlada na terenu. Prvak DeSUS je po sestanku koalicije v ponedeljek dejal, da je dobil zagotovilo za »odmrznitev« pokojnin. Finančni minister Janez Šušteršič pa pravi, da predlog proračuna, ki ne predvideva usklajevanja pokojnin, ostaja. (sta)
SLS poziva, naj stranke ne vpletajo v kampanjo
SLS poziva vse volilne štabe vseh treh predsedniških kandidatov, naj ne vpletajo SLS v trenu-
priznal, da je kljub temu prisotna neka negotovost, ki pa se je ne da odpraviti. Šircelj je podprl namero vlade, da se bolj obdavči kapital, tiste z višjimi dohodki in potrošnjo. Na tej podlagi lahko že v letu 2013 začnemo nov razvoj, je menil. Vlada načrtuje zvišanje nekaterih davkov in praktično vseh okoljskih dajatev ter zmanjšanje nekaterih davčnih olajšav, je naštel Šušteršič. Prihodnje leto si tako obeta dodatnih 290 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov oz. še več z uveljavitvijo načrtovanih ukrepov na področju utaje davkov.
V letu 2013 se bodo povečala tudi evropska sredstva, ob čemer je Šircelj izrazil pričakovanje rasti obsega investicij - tako iz domačega kot tujega kapitala. A imeti moramo program, kam se bo investiralo, je opozorila Plevčakova.
Obseg sredstev za investicije se prihodnje leto povečuje za 600 milijonov evrov, v veliki meri na račun evropskih sredstev, je pojasnil Šušteršič. Med spodbudami za gospodarstvo je izpostavil še pavšalno obdavčitev za mala podjetja, znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, neomejeno investicijsko olajšavo in zvišanje olajšave za raziskave in razvoj. Ker letošnji dobički podjetij verjetno ne bodo pretirani, Šušteršič iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb pričakuje prihodnje leto 200 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov.
STA (Pripravlja: SM)
tno volilno kampanjo. V stranki poudarjajo, da so »organi stranke suvereno in odgovorno odločili, da SLS uradno ne podpira nobenega od treh predsedniških kandidatov, in pri tem bo tudi ostalo«. Zato pričakujejo, da druge stranke to spoštujejo in upoštevajo.
SLS odločno zavrača »vsakršno predalčkanje SLS s strani politične konkurence v tem trenutku, ko poteka volilna kampanja za volitve predsednika republike«, so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem v stranki pozivajo volilne štabe, da ne uporabljajo slikovnih, avdio in video gradiv s predstavniki SLS v svojih promocijskih gradivih. V četrtek je bila namreč uporabljen video posnetek s predsednikom SLS v samopredstavitvenem spotu kandidata Danila Turka z dogodka Dnevi slovenskega turizma v Radencih, kjer je Žerjav sodeloval kot pristojni minister in pokrovitelj enega izmed dogodkov. To potezo SLS označuje kot grobo zlorabo podobe in imena SLS z manipulativnimi nameni prepričevanja volivcev, od česar se SLS popolnoma distancira, so še zapisali v sporočilu za javnost. (sta)
Uvodnik
Casje za prihodnost
Letošnja zima je že zgodaj pokazala zobe. Še včerajšnja skoraj poletna oblačila je bilo treba v trenutku zamenjati s toplejšimi. Zasuk se je zgodil tako rekoč v enem dnevu, od dvajsetih stopinj Celzija do nič stopinj iti še manj. Prihod zime je pospešil odhode k vulkanizerjem, kjer so v trenutku nastale čakalne vrste. Nihče ne čaka rad, vsak bi s svojim problemom rad čim prej prišel do konca. Če bo spopad z recesijo še naprej neugoden, če se v družbi ne bomo poenotili glede temeljnih strukturnih reform in sanacije bančnega sistema, se bodo čakalne vrste ustvarile tudi drugje, na področjih, za družbo bolj občutljivih. Družbena nadstavba ne bo mogla več brezhibno funkcionirati, če ne bo rasti, to bi že zdavnaj moralo biti jasno vsem, tudi tistim, ki se še vedno oklepajo privilegijev preteklosti, za katere ne želijo, da bi izvedeli vsi, in ki prav tako ne želijo, da bi javnost izvedela za nekatere njihove najbolj sporne poteze, ki so še vedno ovite v tančico skrivnosti. Po 21 letih smo Slovenci znova na veliki preizkušnji, čas, v katerem živimo, zahteva novo poenotenje, da bomo lahko ohranili tisto, za kar smo tako družno šli na plebiscit. Naša politična in druga elita pa se še zmeraj igra, kot da ne gre za našo prihodnost. Kot pijan plota se oklepajo tem iz preteklosti, s katerimi kot da ne želijo pomesti in jim je razprava o prihodnosti obrobna tema. Za to ni nobeno presenečenje, da se teh navlak ne morejo otresti niti kandidati za novega predsednika države. V letošnji bitki so le trije, vsem pa politični poznavalci očitajo zazrtost v preteklost. Slovenski volivec, ki rad pozablja in naseda populistični retoriki, pa si s tem, kot kažejo ankete javnega mnenja, ne beli preveč glave. Mlini preteklosti so še precej trdni, da bodo znali preteklost v imenu prihodnosti še naprej potrditi. Mladi z vizijo pa bodo morali še nekoliko počakati, ker čas zanje še ni napočil. Upati je le, da jim ne bo zmanjkalo poguma, da ne bodo, še preden bi lahko pokazali novo pot, odšli na tuje, kjer pa so priložnosti.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Hajdoše • Konec projekta o krompirju
Foto: Črtomir Goznik
Društvo žensk Hajdoše, ki deluje že trinajst let, je letos izvajalo projekt o krompirju. Slovesno so ga sklenile 26. oktobra, ko so v gasilskem domu Hajdoše pripravile priložnostno razstavo jedi iz krompirja, od najpreprostejših do torte, in tudi manjšo razstavo najpogostejših semenskih vrst krompirja. V Sloveniji glede na podatke pridelujemo okrog 130 vrst, po sami pridelavi krompir zaseda sedmo mesto med kmetijskimi pridelki. Kot je povedala predsednica Društva žensk Hajdoše Zdenka Ornik, je skrajni čas, da začnemo tudi krompir bolj ceniti, glede na to, da ga imamo v Sloveniji skoraj vsak dan na mizi. Društvo, ki je nastalo iz želje po druženju in čim večjem povezovanju vaščanov Hajdoš, izvaja med letom številne aktivnosti, delavnice, predavanja, kuharske tečaje ter oza-veščanje o zdravem načinu življenja. Na petkovem sklepu projekta o krompirju so v družabnem delu organizirali tudi tekmovanje v lupljenju in rezanju krompirja.
MG
Ljutomer • Nemški dijaki na obisku
V okviru debatne izmenjave je ljutomerska gimnazija Franca Miklošiča pet dni gostila šest dijakov gimnazije Lessing iz Winnendena pri Stuttgartu. Medsebojno sodelovanje se je izkazovalo pri pouku nemščine, angleščine in kemije, njihova predavateljica pa je z dijaki tretjih letnikov pripravila delavnico pri predmetu sociologija na temo stereotipa Nemčija - Slovenija. Ljutomerski dijaki so gostom razkazali gimnazijo in mesto Ljutomer, skupaj z vrstniki iz tujine pa so izvedli tudi mini debatni turnir na temo V Alpah bi morala imeti zaščita okolja prednost pred razvojem turizma. Povratno srečanje v Nemčiji bo pripravljeno še v tem šolskem letu.
NŠ
Ptuj • 9. sezona Primusovih vinskih zgodb
Prvi večer devete sezone Primusovih vinskih zgodb se je v klubu Gemina XIII. odvil 26. oktobra. Na njem so Janez Vrečer, povezovalec vinskih večerov, Urh Jakob, tržnik iz kleti Dveri Pax, in Sašo Topolšek, glavni enolog kleti Zlati grič, predstavili železni vinski repertor vinskega območja z desnega in levega brega Drave. Vinskim sladokuscem so nalili šipon, rose, sauvignon, chardonnay, sivi pinot, renski rizling (suhi in polsuhi), šipon - laški rizling v paru, suhi jagodni izbor in renski rizling, pozna trgatev. Prevladovala so suha in kakovostna vina, ki so jih v sklepnem delu večera posladkali še z vrhunskimi vini letnikov 2006 in 2009. Za kulinariko je tokrat skrbel vodja kuhinje v hotelu Livada Prestige/Terme 3000 Borut Jovan, za kulturne užitke pa za klavirjem Žanen Vidovič in Komorni moški zbor Ptuj, ta je zapel pesmi, ki spadajo k vinu in o vinu. Udeleženci devete sezone Primusovih vinskih zgodb bodo na vsakem večeru izpolnili nagradni kupon, na koncu sezone pa bodo izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli abonmaje za deseto sezono Primusovih vinskih zgodb.
MG
Ptuj • Svetniška razprava o proračunu 2013
»Občinam bo treba povedati, kaj je njihova dolžnost«
V prejšnjem tednu se je začela enomesečna javna razprava proračuna MO Ptuj za leto 2013. Na pot so jo pospremila razmišljanja župana Štefana Čelana in svetnikov oziroma svetniških skupin ter posameznih odborov mestnega sveta.
Po besedah župana se večina velikih ptujskih projektov zamika. Za leti 2013 in 2014 so predvideni izjemno nizki proračunski izdatki države. Pred sprejetjem mestnega proračuna bo treba zavihati rokave in se zelo potruditi, da bi pred dokončnim sprejemom državnega proračuna na tem področju nekaj vendarle premaknili iz leta 2015 in leta 2016 v leti 2013 in 2014, sicer je mogoče napovedati popoln investicijski mrk v letih 2013 in 2014. Po izpolnitvi zakonskih obvez namreč ostane bore malo denarja v občinskem proračunu oziroma zgolj za lepotne popravke, saj načrtovanih investicij ni mogoče v nobenem primeru 100-odstotno financirati iz lokalnih virov. Kot ocenjuje župan, je bil zelo dolg in pester pogovor glede investicije v OŠ dr. Ljudevita Pivka. Kot je znano, je država investicijo raztegnila na šest let, štirje sveti občin na Ptujskem pa so že sprejeli sklepe, da gradnje te šole zagotovo ne bodo sofinancirali. Če bo tako tudi ostalo, je zelo malo verjetno, da bi se te investicije lahko lotili sami, po najnovejši projektantski oceni je ocenjena na 4,6 milijona evrov.
Za drugo fazo podtalnice, ki je sicer ostala kot proračunska postavka, pa država predvideva sofinanciranje v višini 2000 evrov v naslednjih treh letih. S temi sredstvi si ni mogoče pomagati pri 17 milijonov evrov vredni investiciji. S takšnim načinom sofinanciranja II. faze projekta podtalnice ni mogoče pognati. CERO Gaj-ke sicer ostaja na prednostni listi, vendar z minimalni zneski. Nadaljevanje cestne investicije na relaciji Ptuj-Lenart skozi Novo vas (Slovenskogo-riška) je predvideno v letih 2015 in 2016 glede na premik proračunskih postavk, v letih 2013 in 2014 za II. in III. fazo izgradnje te ceste ni virov v državnem proračunu, nekoliko boljše kaže za nadaljevanje investicije skozi Podvince, kjer je del denarja, nekaj deset tisoč evrov, zagotovljenih v proračunu za leto 2013, vendar se glavnina tudi te investicije pomika v leti 2015 in 2016. Pri vseh investicijah, kjer je MO Ptuj računala na evropski denar, ni dobrih obetov, res pa je, da državi še ni uspelo počrpati več kot dveh milijard evrov od 4,5 milijard. Župan
se ob tem sprašuje, ali se je država zavestno odločila, da tega denarja ne bo počrpala, ali gre morda za kakšne druge kombinacije, saj ne pozna podrobnosti državne politike, oziroma kakšne strateške manevre bo država uporabila glede črpanja evropskega denarja. Zato je pozval vse svetnike, da strnejo glave in se dokopljejo do potrebnih ključnih informacij, da bodo skupaj znali pravilno začrtati proračuna za leti 2013 in 2014.
V odboru za okolje in prostor, vodi ga Miran Meško, se zavedajo stanja, v kakršnem smo, ker pa je proračunska razprava podaljšana, se bodo po najboljših močeh potrudili poiskati dobre rešitve. V odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo so po besedah Metke Jurešič zadovoljni, ker niso prizadeta najbolj občutljiva področja, torej področje socialnega varstva; upajo, da bo tako tudi ostalo. Odbor za finance, vodi ga Helena Neudauer, je pozval k proučitvi linearnega zniževanja mase plač javnim zavodom ob upoštevanju kadrovske podhranjenosti posameznih zavodov, posebej sta bila izpostavljena dva, MGP in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Prouči naj se tudi razbremenitev proračuna z javno-zasebnimi partnerstvi, pri investiciji v OŠ dr. Ljude-vita Pivka jih zanima, ali so v investicijo vključena tudi sredstva za sanacijo stare šole, želijo pa tudi odgovor na vprašanje o zakonski podlagi o tem, da se nekaterim društvom ni treba prijavljati na razpise MO Ptuj oziroma jim že sam status delovanja v javnem interesu zagotavlja proračunsko postavko; to vprašanje se nanaša predvsem na Pihalni orkester Ptuj in Društvo prijateljev mladine Ptuj. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupra-
vo, vodi ga Branko Brumen,
je ocenil, da je predlog proračuna za leto 2013 primeren za nadaljnjo javno razpravo, proučijo pa naj se možnosti pridobitev investicijskih sredstev znotraj javno-zasebnih partnerstev in koncesij. V odboru za gospodarstvo, vodi ga Gorazd Žmavc, so predlagali, da se javna razprava o proračunu za leto 2013 izvede s posameznimi proračunskimi porabniki in tudi strokovno javnostjo. Spremeniti pa bo treba tudi miselnost glede velikih regijskih projektov, danes ni niti več časa niti možnosti zanje, treba bo poskrbeti tudi za razvoj samega mesta. Pri prenovi dominikanskega samostana pa je treba vztrajati. Dokončno se bo treba odločiti tudi glede projekta CERO Gajke. Reorganizirati bo treba tudi javne institucije, se odločiti za racionalnejšo organiziranost, ob tem pa odpreti tudi področje organiziranosti in vodenja 32 javnih zavodov z 32 direktorji.
Podpora investiciji v OŠ dr. Ljudevita Pivka
V odboru za družbene dejavnosti po besedah Lidije Majnik ugotavljajo, da je proračun predvsem investicijsko očiščen, kljub zmanjšanju materialnih stroškov pa nekateri člani odbora menijo, da bi kazalo prevetriti še postavko, ki se pojavlja skozi celoten proračun - to je postavka pisarniški in splošni material in storitve. Odbor vztraja pri tem, da se investicija v OŠ dr. Ljudevita Pivka poskuša rešiti in vključiti v proračun, da se poiščejo vzvodi za to, da se občinam, ki odklanjajo sofinanciranje izgradnje šole, tako ali drugače pove, kaj je
njihova obveza in dolžnost. V odboru pričakujejo, da bo ta investicija ostala v proračunu tudi po enomesečni javni obravnavi.
Milan Krajnik (DeSUS) je v svoji razpravi izhajal iz predloga proračuna za leto 2013, še posebno iz načrta razvojnih programov v obdobju 2013-2016. V nadaljevanju proračunske razprave naj se bolj razčleni tudi postavka glede članarin: katere so koristne in bi jih kazalo ohraniti, katere pa črtati. Pri masovnih prireditvah bi kazalo proučiti možnosti, kako več sredstev iztržiti iz vstopnine. Pri projektu I. in II. faze dominikanskega samostana ter I. faze arheološkega muzeja manjkajo sredstva za ustanovitev podjetja, ki bo opravljalo in tržilo te kapacitete, ter za pokrivanje stroškov delovanja tega podjetja vsaj v začetnem obdobju. Na Ptuju pa potrebujemo tudi razvojni inkubator. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) ocenjuje, da proračun za leto 2013 na posameznih področjih skromno odgovarja na izzive današnjega časa, znotraj proračunskih postavk pogreša razpravo o gospodarski konkurenčnosti MO Ptuj in tudi o ustvarjanju pogojev za odpiranje novih delovnih mest. Pridružuje pa se vsem razpravljavcem, ki so se zavzeli za to, da bo treba najti dobra optimalna razmerja znotraj družbenih dejavnosti, tako glede prostorskih rešitev kot za programsko dejavnost. Podpirajo regijske projekte, ki dajejo vsem možnosti za dodatni razvoj. V večji meri pa je treba podpreti tudi rešitve, ki bodo Ptuj še bolj umestile na kulturni zemljevid Evrope. Začela se je racionalizacija, kar je po besedah Miroslava Lucija (SDS) dobra poteza. Pet milijonov evrov in pol za investicije v letu 2013 je premalo ob upoštevanju vsega, kar je treba v tem letu dokončati na področju investicij. Upa, da bo racionalizacijo, ki jo je nakazal mestni svet, upošteval tudi drugi politični sistem v MO Ptuj. Začeti pa bo treba razmišljati globalno, koliko je otrok v vrtcih in šolah iz MO Ptuj, koliko iz drugih, do kod naj še MO Ptuj na teh področjih financira, če iz drugih okolij, tako vsaj kaže, ni posluha. V ta namen bi bili dobro narediti tudi demografske študije.
MG
Markovci • Nadaljevali prekinjeno 12. sejo
S preostalimi devetimi točkami opravili v 50 minutah
Svetniki občine Markovci so 12. redno sejo, ki je bila prekinjena 11. oktobra, nadaljevali v ponedeljek, 22. oktobra, in tokrat brez zapletov, kot po tekočem traku sprejeli preostalih devet točk dnevnega reda v pičlih 50 minutah.
Svetniki občine Markovci, tako iz vrst opozicije kot županove koalicije, so očitno vendarle ugotovili, da sta dogovarjanje in strpni dialog tisto, kar vodi k skupnemu napredku v občini. Nadaljevanje 12. redne seje, ki so jo v svetniki opozicije v četrtek, 11. oktobra, brez besed protestno zapustili, je namreč v ponedeljek, 22. oktobra, potekalo presenetljivo tekoče in brez vročih pripomb. Po vsej verjetnosti je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je tik pred začetkom ponedeljkovega nadaljevanja seje opozicijski svetnik Ivan Svržnjak (SLS) župana Milana Gabrovca povabil v sosednjo pisarno na krajši pogovor.
V nadaljevanju seje občinskega sveta so po krajšem postopku sprejeli odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na območju občine Markovci. Svetnika Konrada Janžekoviča (LDS) je sicer zanimalo, za kolikšna sredstva gre pri tem in komu bodo namenjena, pa mu je direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko pojasnila, da so koncesionar-ji oziroma lovske družine po zakonu o divjadi in lovstvu
dolžne občinam plačati sorazmeren del koncesijske dajatve glede na delež lovne površine, ki leži v občini. Ker bi tako prejemale občine, kjer ima koncesionar zelo majhen del lovne površine, tudi po en evro koncesijske dajatve, se je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločilo, da koncesionarji ministrstvu plačajo celotno koncesijsko dajatev. Ministrstvo je nato občinam razdelilo polovico koncesijske dajatve od vseh koncesionarjev, ki imajo v občini del lovne površine. Tako je občina Markovci letu 2010 z naslova koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo prejela 336 evrov, v letu 2011 pa 642 evrov.
Brez bistvenih pripomb so potrdili tudi pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov, saj je predsednik odbora za finance Franc Fer-čič (LDS) pojasnil, da gre le za usklajevanje z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Potrdili so tudi pravilnik o sofinanciranju programov kulturnih dejavnosti. Kot je pojasnil predsednik odbora za negospodarske dejavno-
Foto: M. Ozmec
Svetnik Franc Rožanc (v sredini) je menil, da ni dobro, če bi razmišljali, kot da vasi med sabo tekmujejo, in pozval svetnike, naj sklep o gradnji medgeneracijskega centra v Stojncih podprejo.
sti Franc Rožanc (NSi), je bil nov pravilnik pripravljen zato, ker je bil prejšnji zastarel in pomanjkljiv, saj področja ni urejal dovolj natančno. V novem pa imajo natančno opisan postopek dodelitve sredstev, določena pa je tudi vsebina javnega razpisa ter pogodbe o sofinanciranju. Pravilniku je dodana priloga z merili, saj je smiselno, da so objavljena hkrati s pravilnikom, prav tako pa so neka-
Ptuj • Dan reformacije
Večer navdihujoče pesmi
V Domu krajanov Budina-Brstje je v petek, 26. oktobra, nastopil a cappella gospel zbor Bee Geesus, ki deluje znotraj mladinskega programa Študentfuter pod pokroviteljstvom Krščanske adventistične cerkve, in sicer s črnsko in drugo duhovno glasbo. To je bil njegov prvi samostojni koncert na Ptuju, posvetili so ga dnevu reformacije. Pripravila ga je Krščanska adventistična cerkev na Ptuju.
Dan reformacije spominja na živo gibanje iz 16. stoletja, na reformacijo, ki je tedanji verski svet preoblikovala, prenovila in mu dala novi zagon; 31. oktober je dan, ko je leta 1517 Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, s katerimi je pozval k reformaciji v Katoliški cerkvi. S tem se je začelo obdobje reformacije, ki je tudi za Slovenijo zelo pomembno. V tem obdobju smo Slovenci dobili prvo slovensko knjigo, prvi slovenski pravopis in prevod Bibilje. Dan reformacije je v Sloveniji državni praznik, saj reformacija pri nas ni bila omejena le na duhovno sfero, temveč je položila tudi temelje slovenskemu slovstvu. Primož Trubar je leta 1550 napisal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Ob duhovni prenovi je to gibanje človeštvu podarilo tudi nekatere vrednote, ki so bile stoletja izgubljene, temelje demokracije, idejo o enakoprav-
nosti, o ločitvi med državo in cerkvijo, omogočilo je svobodo vesti, svobodo govora.
Zbor Bee Geesus, njegove pevke in pevci prihajajo iz vse Slovenije, poje a cappella, kar je tudi v Sloveniji čedalje bolj prepoznavno in priljubljeno. Skupaj so že peto leto, s koncerti pa navdušujejo doma in v tujini. Letošnjo jesensko sezono so začeli še pod vtisom
največjega gospel festivala, ki je bil v Dortmundu in kjer je nastopilo več kot 10.000 pevcev gospela, udeležili pa so se ga kot edini zbor iz Slovenije. Tamkajšnje občinstvo so ogreli kar na dveh koncertih, sprva so načrtovali le enega. Na ptujskem nastopu, ki je bil večer navdihujoče pesmi, so zapeli tudi nekaj novih pesmi iz svojega repertoarja.
MG
Ob dnevu reformacije je na Ptuju zapel a cappella gospel zbor Bee Geesus, ki ga vodi Matej Virtič.
tere določbe iz meril dodane v besedilo pravilnika, saj tja smiselno spadajo. Potem ko so po besedah predsednika istega odbora Franca Ro-žanca temeljito proučili predlog, so soglasno potrdili tudi sklep o subvenciji cene vrtca Markovci, kajti v občini je že uveljavljena praksa, da tudi tako pomagajo mladim družinam. Ker občina nima več vpogleda v dostavljeno dokumentacijo za znižano plačilo vrtca za posameznega vlagatelja, je smiselno, da je občinski svet sprejel splošni sklep o dodatnem znižanju plačila vrtca za en plačilni razred, ki bo podlaga za odločanje o dodatnem znižanju plačila vrtca za vse vlagatelje, ki bodo z vlogo uveljavljali dodatno znižanje.
Po nekaj dodatnih pojasnilih so soglasno potrdili tudi predlog investicijskega programa za večnamenski center v Sobetincih, saj je Ivan Svržnjak zatrdil, da so v odboru za gospodarstvo njegovo vsebino temeljito proučili in se strinjali z njo. Ob tem je Marjan Meglič (SDS) dodal, da je sicer za to, da v Sobetincih zgradijo, kar želijo, motita pa ga razmeroma visoka cena gradnje
Prejeli smo
Pojasnilo k članku »Nasvidenje čez 100 let«
Najprej se želim zahvaliti za korektno poročanje o prireditvah ob 200-letnici šolstva v Žetalah. Zahvaljujem se za pohvalne in spodbudne besede, ki delavcem šole v tem za javni sektor ne preveč prijaznem času veliko pomenijo.
Želel pa bi podati pojasnilo na predzadnji odstavek članka. V vseh teh letih se je v šoli izmenjalo ogromno učiteljev
ter prostor za novogradnjo, ki po njegovem ni najbolj primeren. Direktorica Marinka Bezjak Kolenko mu je pojasnila, da je omenjeni projekt pripravljen za šesti razpis za sredstva regionalnih razvojnih programov. Gre za izgradnjo novega večjega večnamenskega centra v Sobetincih, kjer bi del prostorov pripadal tudi PGD Sobetinci. Obstoječi gasilski dom je namreč dotrajan in bistveno premajhen, zato naj bi ga porušili in postavili sodoben večnamenski center, ki bo zadovoljil potrebe po tovrstnem objektu. Celotna investicija je ocenjena na okrog 640.000 evrov. Potrdili so tudi poročilo o izvrševanju proračuna občine Markovci v prvem polletju letošnjega leta, za katerega je po besedah Franca Ferčiča jasno, da je realiziran pod polovico načrtovanih celoletnih sredstev. Po krajši razpravi pa so sprejeli tudi sklep o izvedbi projekta center za medgeneracijsko druženje v Stojncih. Kot je pojasnil Franc Ferčič, je v letošnjem proračunu za to investicijo zagotovljenih 132.284 evrov, pridobiti so želeli 96.124 evrov z državnega razpisa za
obnovo in razvoj vasi. Žal so v skupini občin Spodnjega Podravja, v kateri nobena ni dobila odobrenega nobenega projekta, čeprav je projekt izpolnjeval vse pogoje in prejel dovolj točk, so bili izbrani le projekti z najvišjimi točkami. Ker lahko z gotovostjo načrtujejo, da bo v proračunu ostalo najmanj 96.124 evrov na račun preostalih nedokončanih projektov, je smiselno, da projekt dobi zeleno luč, občina pa še eno pomembno novo pridobitev. Za isti projekt je občinski svet že potrdil DIIP, v prihodnosti pa ni pričakovati tovrstnega novega razpisa. Milan Majer (SLS) je sicer menil, da s tem delajo razliko, saj je žal padel tudi projekt gradnje kolesarske steze v Bukovcih, ki je ocenjen na prek 464.000 evrov, zanj pa imajo zagotovljenih 134.500 evrov lastnih sredstev, zato ne bi bilo prav, da bi nadaljevali gradnjo centra v Stojn-cih, gradnje kolesarske steze v Bukovcih pa ne. Župan Milan Gabrovec mu je zagotovil, da bodo v naslednjem letu storili čim več tudi za gradnjo kolesarske steze, saj je prav tako pomembna, a bo veljala veliko več, poleg tega pa o gradnji medgene-racijskega centra v Stojncih razpravljajo že skoraj štiri leta. Toda Franc Rožanc (NSi) je bil prepričan, da ni dobro, če bi razmišljali, kot da vasi med sabo tekmujejo, in pozval svetnike, naj sklep o gradnji medgeneracijskega centra v Stojncih podprejo. Tako so tudi storili, sklep so le dopolnili z alinejo, da bodo v letu 2013 začeli tudi gradnjo kolesarske steze. Potem ko so sprejeli še sklep o plačilu odškodnine enemu od podjetnikov, ki načrtuje gradnjo v obrtni coni Novi Jork, so potrdili še nekaj predlogov za ureditev premoženjskopravnih zadev v občini, sicer pa so sejo končali v dobrih 50 minutah.
M. Ozmec
in drugih zaposlenih. Vsak je na svoj način prispeval k rasti kvalitete vzgojno-izobraževal-nega dela v šoli, za kar smo vsem iskreno hvaležni. Zaradi velikega števila bivših sodelavcev vseh na sami prireditvi nismo mogli poimensko izpostaviti in se jim osebno zahvaliti. Odločili smo se, da poimensko izpostavimo vse tiste, ne samo učitelje, ki so vsaj 10 let delali na naši šoli. V članku je na žalost izpadla g. Štefka Jazbec, ki žal ni mogla prisostvovati prireditvi, sem pa posebej izpostavil, da je vseh 37 let delala na naši
šoli, kjer ji je bila tudi edina zaposlitev od začetka do upokojitve. Ker je naša krajanka, se je aktivno vključevala tudi v delo krajevne skupnosti, pozneje občine in društev.
V tem času se učitelji, tudi na naši šoli, ne menjujejo tako pogosto kot nekoč, tako nas je trenutno na šoli veliko število, ki delamo tudi več kot 10, 20 ali celo 30 let, vendar smo se odločili, da si trenutno zaposleni poimenskih zahval ne bomo izrekali.
Anton Butolen, ravnatelj OŠ Žetale
BEAUTY
Foto: MG
Ormož • Širokopotezno zastavljen naravovarstveni projekt
Naravni rezervat velikega pomena
Župan občine Ormož Alojz Sok in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damjan Denac sta na tiskovni konferenci predstavila projekt obnove rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (Livedrava). Financira ga finančni mehanizem EU Life +, celotna vrednost projekta pa je 4.409.483 evrov. V manjšem deležu je sofinancer tudi občina Ormož. Projekt vodi DOPPS, začel pa se je septembra letos in bo trajal do konca 2017.
Foto: Viki ivanuša	Foto: Viki Ivanuša
Župan Alojz Sok in direktor DOPPS-a Damijan Denac sta predsta- Ormoški lovci skrb za naravo in živali podpirajo, a ne na račun vila bodoči naravni rezervat.	svojega lovišča.
V kratki predstavitvi je Damijan Denac povedal, da DOPPS načrtuje bazene za odpadne vode nekdanje Tovarne sladkorja Ormož spremeniti v mednarodno pomemben naravni rezervat z varstveno, izobraževalno in raziskovalno vlogo. Glavni cilji projekta, ki bo potekal na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi, so z renatu-racijami, naravovarstvenim upravljanjem in vzpostavljanjem zavarovanih območij ohraniti in izboljšati stanje območja Natura 2000 Drava, posebej ptic, hroščev in rib z neugodnim varstvenim statusom, zagotoviti trajnostno upravljanje nižinske Drave na način, ki bo hkrati zagotavljal protipoplavno varnost in pozitivno vplival na naravovarstvene cilje območja Natura 2000. Nič manj pomembno ni prizadevanje za izboljšanje sodelovanja med ključnimi deležniki vzdolž Drave in oza-
veščanje javnost o pomenu naravne dediščine Drave za trajnostni razvoj regije.
O nameri DOPPS-a smo v Štajerskem tedniku že podrobneje pisali, zato naj omenimo, le da nameravajo na območju bazenov za odpadne vode nekdanje TSO urediti sistem za ponoven dotok vode, ki jo bodo speljali iz reke Drave brez uporabe energije in črpalk. Zarasle habitate bodo
obnovili za ptice in hrošče, želijo jih negovali trajnostno s pašno živino (bivoli), območje pa bodo razglasili za državni naravni rezervat. Čeprav so bile lagune umetno vzpostavljen habitat, so postale pomembno gnezdišče vodnih ptic in selitvena postojanka na jadranski selitveni poti, območje pa se je v preteklosti izkazalo kot eno najpomembnejših za varstvo ptic v Sloveniji
in je velikega mednarodnega pomena, je povedal dr. Denac. V šestih bazenih bo postavljenih več gnezditvenih otokov, otočkov in prodnat otok, uredili pa bodo tudi plavajoče rastlinje in trstišče za različne ptice. V okviru projekta bo na tem območju postavljena infrastruktura za obiskovalce, ki bo omogočala kvalitetno doživljanje narave, poskrbljeno bo za vse skupine javnosti in tudi
za obiskovalce s posebnimi potrebami. Velikega pomena je vzpostavitev raziskovalne postaje, ki bo integrirana v mrežo mednarodnih postaj za raziskovanje selitev ptic.
DOPPS in Občina Ormož vidita te aktivnosti kot pomembno razvojno priložnost občine. Projekt pomeni tudi turistični produkt, ki bo dopolnil ponudbo občine na naravoslovnem področju,
spodbujal trajnostno rabo prostora in nudil priložnosti za vključevanje lokalnih storitev in ekoloških pridelkov domačinov.
Lovci želijo lovišče obdržati
Po predstavitvi se je oglasil Bojan Maček, predsednik Lovske družine Ormož, ki je želel vedeti, kaj to pomeni za lovce, saj lagune spadajo v njihovo lovišče: „Podpiramo, da se izvede takšna akcija. Treba pa je vedeti, da je LD veliko dlje časa prisotna v tem okolju kot lagune ali DOPPS in da želimo še naprej delovati tu. Upam, da se bomo lahko korektno dogovorili s predstavniki DOPPS-a."
Lovci se seveda bojijo, da se bodo njihova lovišča zmanjšala. Lovska družina Ormož sicer razpolaga z 2950 hektarji lovišč, ki ležijo izključno v občini Ormož, ta pa se urbano zelo širi. Lovne površine je 2200 hektarjev, zato jim je vsak hektar dragocen, sploh pa 55 hektarjev, ki bi jih tako izgubili. „V lagunah imajo mala in velika divjad pa tudi roparice svoj mir in se lahko skrijejo pred naravnimi sovražniki, kajti naša polja so gola in tam ne najdejo skrivališča," je pojasnil Bojan Maček.
Viki Ivanuša
Gozdarstvo • Z okrogle mize o varnosti pri delu v gozdovih
Preveč smrtnih žrtev pri delu v gozdovih
Kljub naporom, da bi zmanjšali število nesreč pri delu v gozdu, je bilo lansko leto eno od katastrofalnih - uradno se je smrtno ponesrečilo 18 zasebnih lastnikov gozdov in trije profesionalni delavci. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj je po zbranih podatkih do konca septembra pri sečnji in spravilu umrlo sedem lastnikov gozdov in en profesionalni delavec, zunaj gozda pa sta pri delu z motorno žago umrla še dva.
Večletna analiza nesreč pri delu v gozdu je pokazala, da jih največ nastane pri sečnji dreves, žrtev pa je najpogosteje kmet, star od 50 do 60 let. Najpogostejše so pri tovrstnih nesrečah poškodbe glave in nog, dogajajo pa se najpogosteje ob sobotah, spomladi ali ob koncu leta. V desetletnem obdobju od leta 2001 do 2011 je pri delu v zasebnih gozdovih umrlo 93 ljudi, v povprečju devet v enem letu, lani pa je bila bilanca smrtnih žrtev katastrofalna, kar je lahko deloma tudi posledica dejstva, da se zaradi vsesplošne krize posek, zlasti v zasebnih gozdovih, precej povečuje, imetniki gozdov pa nimajo niti ustrezne opreme niti ustreznega znanja in izkušenj za sekanje.
Da bi vendarle zmanjšali število smrtnih nesreč pri delu v gozdu in poiskali rešitve, ki bi izboljšale varnost, je oktobra Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico pripravil okroglo mizo z naslovom Varnost in zdravje pri delu v zasebnih gozdovih. Analizo nesreč pri delu v gozdu in
aktivnosti ZGS za zmanjšanje njihovega števila je predstavil Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko pri ZGS, ki je okroglo mizo tudi vodil. Možni ukrep za izboljšanje je, po njegovih besedah, poleg svetovanja in izobraževanja še priprava strožje zakonodaje, s katero bi dosegli večje upošte-
vanje načel varnosti in zdravja pri delu med vsemi, ki v gozdu izvajajo dela. Poudaril je tudi pomen izobraževanja vseh, ki delajo v gozdu, predvsem tistih, ki se ne morejo udeležiti izobraževanj v okviru programa razvoja podeželja (PRP): „V analizi nesreč zadnjih štirih let smo ugotovili, da je izmed
vseh, ki so obiskovali tečaje varnega dela v gozdu, samo ena smrtna žrtev. Analiza nesreč v letu 2011 pa kaže, da so najpogostejši vzroki smrti še vedno sečnja, podiranje drevja in padec drevesa na sekača. Pogosti so tudi urezi z motorno žago, ob spravilu lesa pa prevrnitev traktorja."
Priprava nove zakonodaje
Ani Zavrl Bogataj, direktorica Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je predstavila varnost in zdravje pri delu v luči nove gozdarske zakonodaje v pripravah na spremembo zakona o gozdovih. Glavno sporočilo predstavitve je bilo, da bi morala zlasti gozdarska zakonodaja urejati področje varnosti in zdravja pri delu v gozdu in da bi morala zajeti vse izvajalce del.
V živahni razpravi med udeleženci okrogle mize je bilo med drugim slišati, da je še vedno premalo usposabljanja in izobraževanja za delo v gozdu, da pa je tudi interes za tovrstne dejavnosti marsikje premajhen oziroma zelo različen po območjih. Razpravljavci so bili mnenja, da bi izobraževanja v okviru RRP morala biti dostopna vsem, ki delajo v gozdu, ne le tistim, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, in še, da bi se moral izboljšati sistem subvencioniranja nakupa
osebne varovalne opreme za delo v gozdu. Opozorili so še na pojav neustreznih tečajev ter zahtevali, da se poišče rešitev za njihovo ukinitev. Sicer pa so se strinjali, da zgolj poostrena zakonodaja stanja ne more izboljšati, ter sprejeli nekaj skupnih stališč, kako reševati problematiko varstva pri delu v gozdu. Med drugim so se zavzeli za to, da morajo institucije na področju osveščanja o varnem delu v gozdu bolje sodelovati, da morajo biti tečaji kakovostni, da je treba nadaljevati programe izobraževanja v okviru programske sheme PRP ter v prihodnje poiskati možnosti za večji delež gozdarstva tudi v drugih ukrepih PRP. Nujno je tudi sodelovanje kmetov in lastnikov gozdov pri pripravi novega zakona o gozdovih, zakonodajo pa je treba pripraviti tako, da bo na voljo čim več usposobljenih izvajalcev del v gozdovih. Zakon naj bi po mnenju razpravljavcev tudi omogočal večje pristojnosti lastnikom gozdov, kadar ti v svojem gozdu izvajajo sečnjo in spravilo, lastnike gozdov pa je treba seznanjati z obveznostmi, ki jih imajo pri izvajanju ali oddaji del. Poenotili so se še v stališču, da ima za izboljšanje stanja glede varnosti in zdravja pri delu velik pomen združevanje lastnikov gozdov.
SM
WORLD
V desetletnem obdobju od leta 2001 do 2011 je pri delu v zasebnih gozdovih umrlo 93 ljudi, v povprečju devet v enem letu, lansko leto pa bilo katastrofalno: uradno je gozdarjenje zahtevalo 21 smrtnih žrtev.
Foto: SM
Lenart • Občinski praznik
V	osrčju Slovenskih goric praznujejo
V	prihodnjih dneh, ko goduje farni zavetnik sv. Lenart, praznuje slovenskogoriška občina, ki je po njem dobila ime, občinski praznik. Dogodkov, ki se bodo zvrstili ob tej priložnosti v Lenartu, je izjemno veliko, osrednja slovesnost pa bo ta petek, ko bodo podelili občinska priznanja.
»Praznik občine Lenart je praznik vseh naših občank in občanov. Je dogodek, ki ne razdvaja, temveč združuje enako ali pa različno misleče. Kaj in kdo je občina? V našem maternem jeziku obstajajo besede, ki niso oprijemljive, na primer država, domovina, občina, društvo. Vsaka od navedenih besed pomeni skupnost ljudi, ki živijo in delujejo za enake ali različne cilje. Na občini Lenart skrbimo za dobrobit občanov in občine na vseh področjih
Zlatko Zadravec iz Javne razvojne agencije, ki je skupaj z Društvom vinogradnikov Lju-tomersko-ormoških goric Jeruzalem organizirala ocenjevanje, je opozoril, da so v tekmi sodelovale najpomembnejše blagovne znamke slovenskega vinskega trga, ki sestavljajo več kot tretjino uradnega trženja v kategoriji slovenskih kakovostnih belih vin. »Ne gre za najboljšo slovensko litrsko znamko, saj litrske polnitve niso namenjene samo za špricarje in škropce, so pa pomemben segment. Značilnost slovenskega vinskega trga je, da litrska vina še vedno pomenijo največji del trženja. Zaradi tega je to ocenjevanje komercialno zelo pomembno in je dober napotek enologom. Komisija je bila sestavljena iz strokovnjakov, potrošnikov in vinogradnikov, ocenila pa je 26 vzorcev.« Špri-car se prileže zlasti v vročih poletjih, sicer pa je špricar pijača, ki pivca drži pri močeh, naši predniki pa so ga pili zlasti pri težkem delu, je povedal predsednik komisije Matija Koci-
življenja. Občina, društva in druge organizacije smo pripravili dogodke in prireditve ob prazniku, zato vas vabim, da se jih udeležite v čim večjem številu, kajti tudi tako se povezujemo in sodelujemo,« je v pisni popotnici pred praznikom zapisal mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart, ki se je minuli teden mudil v tujini, zaradi česar smo se o investicijah in načrtih pogovarjali z direktorico občinske uprave mag. Vero Damjan Bele.
per. Vinski strokovnjak Robert Gorjak meni, da je dobro špri-car vino bledo rumene barve, z vidnimi mehurčki mineralne vode in se ob natakanju speni.
Najboljše ocenjeno špricar vino je bil ljutomerčan letnik 2011, P&F Jeruzalem Ljutomer, sledil je haložan letnik 2012, Ptujska klet, tretji je bil jeruza-lemčan letnik 2011, P&F Jeruzalem Ormož. V Martinovem šotoru se bodo tako za špricar prodajala vina ljutomerčan, je-ruzalemčan in zvrst leskovar.
Kot je pojasnila, sta bili najpomembnejši in največji investiciji občine Lenart v letu 2012 rekonstrukcija doma kulture v Lenartu in celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo. »Z obema projektoma smo bili uspešni na razpisih za pridobitev finančnih sredstev, tako je bil kulturni dom sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstvi iz državnega proračuna RS, medtem ko je drugi omenjeni projekt sofinanciran iz kohe-
Mladih vin so ocenili 28, kar je več kot prejšnja leta. V ocenjevanje so se spet vključile velike kleti, domača in tudi sosednje. Najbolje ocenjen je bil traminec 2012, z oceno 18,46, kleti P&F Jeruzalem Ormož, drugouvrščeno mlado vino je rumeni muškat 2012, z oceno 18,10, kleti P&F Jeruzalem Ormož, tretji pa rumeni muškat 2012, z oceno 18,00, iz kleti Turistične kmetije Puklavec.
Viki Ivanuša
Lenart, ki je dobil ime po cerkv ski praznik na lenartovo.
zijskega sklada in državnega proračuna. To je večletni projekt, ki ga naša občina vodi v imenu dvanajstih občin na našem območju, njegova vrednost pa bo znašala okrog 12 milijonov evrov,« pojasnjuje Damjan Beletova.
Ob omenjenih projektih pa nameravajo korak naprej storiti tudi pri energetski sanaciji OŠ Lenart, saj se bodo ravno v teh dneh prijavili na razpis.
Tudi po občinskem prazniku na občini ne bodo počivali,
Lenarta, praznuje svoj občin-
v novembru namreč načrtujejo še prijavo za sofinanciranje projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Lenart. »Oba projekta bomo izvajali v naslednjem letu. V načrtu imamo še izgradnjo sekundarnega vodovoda na območju KS Voličina in ureditev kleti v Centru Slovenskih goric v Lenartu znotraj vinsko-turistične poti VTC 13. Imamo še nekaj manjših projektov, kot so signalizacija na območju občine, učni vrtovi v Voličini idr.,« pravi
direktorica občinske uprave Lenart, kjer bodo v petek izpeljali osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku, dogodki znotraj praznovanja pa so se začeli že veliko prej.
Že 20. oktobra je bil namreč koncert pevk Društva upokojencev Lenart, dogodki pa se bodo vrstili vse do 11. novembra, ko jih bodo sklenili s tradicionalnim mar-tinovanjem na ploščadi pred občinsko stavbo.
V petek bodo na osrednji proslavi tudi podelili priznanja odličnim učencem, zlatim maturantom, uspešnim diplomantom in priznanja občine, imenovan pa bo tudi častni občan - tokrat bo to postal dolgoletni direktor uspešnih lenarških podjetij TBP in Prevent, priznani gospodarstvenik Bogdan Šavli.
Zlati grb bo prejel dr. Marjan Toš, srebrnega Inge Mar-koli, bronastega pa Vinogradniško društvo Lenart. Podelili bodo tudi plakete, ki jih bodo prejeli Lana Žabčič, Pizzeria cafe Agata Letnik Jožef, s. p., in Žitni mlin, pekarna in trgovina Branko Petovar, s. p.
Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik komisije Matija Kociper je budno spremljal pripravo špricarja, v katerem mora biti natanko pol vina in pol vode.
VARČUJE Z ENERGIJO - OHRANJA OKOLJE Bojlerji za centralno in solarno ogrevanje . OWL od 130 do 10001
•	LGV 80 in 1201
•	SGL in SGV 200 do 5001
•	vrače vakuumsko emajlirano
•	stoječi ali ležeči
•	debelostenske izolacije
•	visoko produktivni
Sončni kolektorji
•	unilux, 2 in 2,5 m2 • visoka produktivnost
•	bakreni absorber
•	TINOX® prevleka • prizma steklo, odporno na točo
•	sprejemljiva cena • vsa dodatna oprema in regulacija
•	ALU ali eloksiran
Toplotne črpalke
» Za sanitarno vodo in podporo ogrevanju
•	TČ 2 PL 200,300,5001 sistem DUO
•	STČ 200 - 5001 sistem KVATRO
•	kompaktna ali deljiva
•	agregat zgoraj ali ob strani
•	voden zrak
SOLARNI PAKETI
■	S-Paket, 200,300,400,5001
■	Super S-Paket 160,300 in 5001 . . . .
■	S-Paket za ogrevanje in sanitar • Dvoconska ali enoconska
•	Solar Keymark
•	greje in hladi
Triconskl zalogovniki 300 do 3000 litrov
•	Specialne pločevine
•	Univerzalne izolacije
•	Plašči iz polistirola
•	Varčuje z energijo Za ogrevanje ali hlajenje
izvedba
• Večkrožna in kaskadna regulacija
PROIZVEDENO V SLOVENIJI
C€ @
Iskrene čestitke ob prazniku občine Lenart
Lentherm-invest d.o.o., Industrijska ul. 1,2230 Lenart, Slovenija, telefon: 02/720 70 41, www.lentherm.com
Solarni bojlerji, kolektorji in toplotne črpalke, zalogovniki
Lentherm-invest je z inovacijami postavilo svoje proizvode na novo kvalitetno raven. Ravno to jim omogoča povečanje izvoza na najzahtevnejše evropske trge Avstrije, Nemčije, Madžarske in Italije, saj dosega kar 60 % prodaje v izvozu.
-	Solarni grelniki od 200 do 1000 litrov in centralni grelniki sanitarne vode, vroče emajlirani »patent«, zagotavljajo stalno in kvalitetno toplo vodo.
-	Toplotne črpalke in solarne toplotne črpalke, 2 kW in 3 kW, 200, 300 ali 500 litrov, omogočajo ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju. Nova hladiva in dobro grelno število je prednost v moči in ceni, saj daje v krajšem času več po nižji ceni. Nova evropska tehnologija dosega največje tržne deleže v razviti Evropi in drugod.
Tri izvedbe: stranska, zgornja in vodeni zrak ter tri bistvene prednosti:
•	ekološko čisto,
•	ceneje in
•	dolga življenjska doba.
Zalogovniki od 300 do 3000 litrov s kvalitetno izolacijo LENTHERM so enoconski, dvoconski ali triconski po evropski direktivi za vse vrste kurjenja, lesni sekanci, peleti, polena kot tudi olje in plin. Solarni kolektorji Tinox, 2 in 2,5 m2 površine, dosegajo najvišjo absortivnost in so odporni proti toči. S superavtomatom Sonova tvorijo solarne pakete številka 1 do 12, ki imajo najkrajšo dobo amortizacije naložbe, saj se pokrije že v treh letih obratovanja, kar je okrog desetkrat hitreje kot solarne elektrarne.
Tako optimiramo ogrevanje na nizke stroške in čisto obratovanje po načelu več toplote v vaš dom.
Lentherminvksi
d.o.o.
VARČUJE Z ENERGIJO - OHRANJA OKOLJE
Foto: PA
Jeruzalem • Ocenjevali špricarje in mlado vino
Izbrali so prvi naj špricar
V petek so na Dvorcu Jeruzalem pripravili ocenjevanje mladega vina letnika 2012 in izbirali naj špricar. To je prvo tovrstno ocenjevanje v Sloveniji.
Destrnik • Pogovor z novo podžupanjo
Kljub veliko polenom ji vzpon uspeva
Simona Lacko, profesorica defektologije in od leta 2010 svetnica na Destrniku, je bila v začetku tega meseca imenovana za podžupanjo. Simpatična, direktna in neizprosna Lackova je že s svojim prihodom v občinski svet razburkala nekoč mirno destrniško dogajanje. Da je postala podžupanja, je bilo povsem pričakovano, saj zelo dobro sodeluje z županom Vladimirjem Vindišem, ki jo je tudi imenoval na ta položaj, medtem ko svetniškim kolegom iz SLS velikokrat glasno nasprotuje.
Lackova prihaja z Drste-lje, ki je ena izmed 17 vasi v občini Destrnik, kjer živi z družino. »Življenje nama je s partnerjem ponujalo kar nekaj alternativ kjer bi si lahko ustvarila dom, pa je očitno usoda želela, da ostanemo, in tako smo si postavili dom v Drstelji,« pojasnjuje podžupanja.
Po izobrazbi profesorica defektologije ima že 16 let delovnih izkušenj, zaposlena pa je v ZUDV Dornava. Izkušnje si je v omenjenem zavodu pridobivala na različnih delovnih mestih, z različnimi populacijami oseb s posebnimi potrebami, zadnjih nekaj let pa je vodja delovne enote. »Svoje delo opravljam izjemno rada, in to kljub številnim stiskam in pretresom, ki trenutno bremenijo ves družbeni prostor, še posebno pa javni sektor. Sedem let sem bila aktivna tudi kot sindikalna zaupnica,« o svojem delu pravi Lackova.
Kljub temu da je polno zaposlena, tako s službo kot družino, se je leta 2010 odločila, da se poda na lokalne volitve, kjer je bila tudi uspešna. Na tem področju je aktivna šele dve leti, a si je že utrdila položaj. O tem, kako je spoznavala delo občine prej in zakaj se je odločila kandidirati za svetnico, pravi: »Lokalno samoupravo sem spoznavala prek očeta, ki je bil v svojem aktivnem obdobju izjemno zagnan za reševanje težav v domačem kraju prek vaškega odbora, pozneje kot svetnik. Da sem se na lokalnih volitvah leta 2010 znašla na kandidatni listi, v največji meri pripisujem prav očetu. Pa mu ne očitam, da je vztrajal. Nekako sem mu hvaležna, saj bom v življenju bogatejša za eno izkušnjo več. Druga ključna oseba, ki je v meni zaznala potencial za dobro politično delo v lokalni politiki, je dr. Milan Zver. Na politično pot sem se podala neobremenjena s preteklostjo, kar si štejem v prednost. V osnovi sem kandidirala zaradi želje po spremembi v naši občini. Že kot deklica se spomnim, da smo v naši vasi večkrat slišali ideje o odcepitvi naše vasi Drstelje od Destrnika s pojasnilom: 'Saj smo na robu in se za nas nihče ne zmeni, pa se bomo odcepili!' Ta ideja je bila živa
kar nekaj časa. Oče se je nenehno zavzemal, da bi bila naša vas enakopravna članica v primerjavi z drugimi vasmi v Destrniku. Zagotovo je ta očetova zagnanost vplivala tudi name, da se ves čas zavzemam - kolikor je pač v moji moči, saj je moj glas v občinskem svetu le en - za enakomeren razvoj občine in sem proti centralizaciji.«
»Novi svetniki smo bili grobo odrinjeni«
Nova destrniška podžupa-nja pravi, da je imela velika pričakovanja, ki pa so se le delno uresničila. Pričakovala je večjo sprejetost, poslušanje, toleranco med svetniki, primerno komunikacijo, ne glede na to, kateri politični veji pripadajo. Prepričana je, da vsakdo s seboj prinese nove ideje, drugačne poglede in stališča. Pričakovala je, da bodo ideje vseh svetnikov vsaj slišane, da bodo sposobni sklepanja kompromisov v prid vseh občanov - in ravno na tej točki je bila razočarana. »Novi svetniki smo bili grobo odrinjeni in omejeni. Osebno me je ta nesprejetost in nepripravljenost za poslušanje, v prvi vrsti nekdanjega župana Franca Pukšiča, nato pa njegovih strankarskih kolegov svetnikov, izjemno ovirala, saj dobesedno noben predlog ali stališče ni padel na plodna tla. Bilo je izjemno veliko političnega cinizma,« se svojih prvih svetniških srečanj
s kolegi spominja Lackova, ki si je sčasoma vendarle zagotovila in utrdila ustrezen položaj med svetniki. Njena zavzetost za delo in poznavanje stvari, kljub temu da se je zakonodaje z izvolitvijo tako rekoč učila od začetka, so jo postavile med najglasnejše svetnike. S svojimi argumenti nasprotnike nemalokrat pusti brez besed, odlikujeta pa jo tudi utemeljena kritičnost in drznost. Kljub temu da je direktna, je njen dialog zmeraj na nivoju.
Toda ni bila zgolj njena delavnost dovolj, da je prišla do funkcije podžupanje. Kot ugotavlja tudi sama, so se prve spremembe zgodile z izvolitvijo novega župana Vladimirja Vindiša. Pravi, da se je komunikacija vidno izboljšala, čeprav še ne do meje, kjer bi lahko rekla, da je zadovoljna. Po njenem se še zmeraj čuti vpliv prejšnjega načina vodenja občine.
Prepričana pa je, da je dodatna sprememba na bolje izvolitev nove svetnice na nadomestnih volitvah; ker gre za svetnico iz Liste za Urban, ki je kandidirala s podporo SDS, Elizabeto Fras, bo to še okrepilo položaj doslej manjšinske skupine svetnikov. »Rada rečem, da so se v občini Destrnik že zgodile spremembe, vendar jih še ni konec. Ne le da smo pridobili svetnico, ki se zavzema za spremembe in za naš program, po vrhu je še ena ženska na politični sceni, kar je gotovo pozitivna stvar,« je prepričana Lackova.
Nekdanji župan
izgubil njeno
podporo
Lackova je že dlje simpa-tizirala s stranko SDS, tudi takrat, ko je še v njej zelo aktivno deloval nekdanji župan Pukšič. Kot pravi, je bila tudi njegova podpornica, in sicer v obdobju, ko so se njegovi programi in projekti vsaj delno razpršili po občini. »Ko pa se je vedno bolj začelo čutiti centralistično angažiranje, je zdaj nekdanji župan izgubil mojo in še marsikatero drugo podporo. Sem podpornica vladne stranke SDS. Zavedam pa se, da trenutno na politični sceni traja izjemno težko obdobje, predvsem za vladajočo stranko, ki mora izvajati hude reze, ki so izjemno boleči, predvsem za ljudi. Zagotovo so to časi, kjer v naša življenja režejo vsemogoče stiske. Sem optimistična in upam, da se bomo z vsemi stiskami v naši občini in širše spopadli s pozitivno energijo, kompromisi in seveda realno,« opisuje svoje videnje trenutnega političnega položaja podžupanja.
Ob tem dodaja, da je Pu-kšič kot župan imel svoj stil vodenja v občini, ki pa je bil po njenem po spremembi v občinskem svetu daleč od demokratičnega: »Včasih so nekateri posamezniki, tudi v politiki, prepričani, da so nenadomestljivi, vendar nadomestljivi smo vsi.« Ob tem dodaja, da je največja umetnost ta, da človek sam
zazna, kdaj je njegovo funkcioniranje dobro ali slabo za okolico. »Naš nekdanji župan je bil s strankarskimi kolegi svetniki izjemno aktiven. Očitno so pričakovali spremembe in so za kar nekaj časa naprej želeli začrtati našo pot, nas omejiti s številnimi predpogodbami in pogodbami za projekte. Nič nimam proti dobrim projektom v občini, vendar gospodarsko-ekonomski položaj v državi od nas zahteva realnost in predvsem varčnost. Drugo, kar je zelo pomembno, je to, da gremo po vrsti in končamo začete projekte. Vizija je dobra, vendar mora biti v mejah realnega,« še dodaja.
Komunalni prispevek - morda še ni prepozno
Višina komunalnega prispevka na Destrniku je v začetku tega leta burila duhove in najbrž delno prispevala tudi k spremembi politične slike in položaja posameznih strank v občini. O tem, kaj meni, da je bil po nekaterih podatkih komunalni prispevek na Destrni-ku bistveno višji kot v primerljivih občinah, Lackova odgovarja: » Plačilo komunalnega prispevka je med občane, predvsem tiste, ki jih je konkretno prizadelo, vneslo veliko nemira. Vseeno se moramo zavedati, da naša občina spada med tiste, kjer je socialno-ekonomski položaj ljudi precej slab, kjer je brezposelnost zelo visoka. Plačevanje komunalnega prispevka v osnovi ne sme biti način za polnjenje občinske blagajne. Trenutno je to naša prioritetna naloga, ki nas v bližnji prihodnosti še čaka. Znova bosta odlok in višina komunalnega prispevka predlagana v razpravo občinskemu svetu. Pričakujem konstruktivno razpravo in odločitev v dobro ljudi. Zavedam se, da zakonodaja od nas zahteva uvedbo odloka, vendar obstajajo načini, s katerimi bi bili naši občani prizadeti manj. Treba je popraviti napake, predvsem procesne, ki so bile narejene pri izdajanju odločb občanom v obdobju nekdanjega župana, kar je potrdilo tudi sodišče.« Prepričana je, da jim bo uspelo popraviti škodo, tudi
tistim, pri katerih so bile realizirane izvršbe oziroma terjatve zaradi neplačanega komunalnega prispevka.
Vrtec da, poslovna stavba ne
Lackova je med tistimi svetniki, ki so že od vsega začetka proti odkupu dela prostorov v poslovni stavbi, ki se gradi na Destrniku. To je jasno povedala na vseh sejah, kjer so imeli razpravo na to temo. Kot pravi, še vedno vztraja pri tem, saj se poslovna stavba gradi s sredstvi zasebnika, kar pomeni, da občina z investicijo samo nima ničesar. »Nekdanji župan je sicer podpisal predpogodbo za odkup poslovnih prostorov za potrebe občinske uprave. Sem absolutno proti odkupu prostorov, ker menim, da imamo v naši občini številne druge projekte, ki so bistveno nujnejši in bodo zagotovo prispevali večjo dodano vrednost občini, sploh če vlagamo v vzgojo in izobraževanje. Prepričana sem, da je veliko pametneje zadolževanje za projekte, ki so nujnejši, v mislih imam vrtec. Kar se tiče projekta vrtca, ki je v tem trenutku že pripravljen in je bil načrtovan v mandatu prejšnjega župana, sem skeptična. Gradnja vrtca na predlagani lokaciji je po mojem mnenju izjemno rizična in po vrhu še veliko dražja, saj je projekt načrtovan na zelo zahtevnem, plazovitem terenu,« pojasnjuje Lackova, ki upa na spremembo in izbiro primernejše lokacije in s tem cenejše investicije.
Pogovor je sklenila z mislijo, da je vesela, da je dobila položaj podžupanje, in da se zaveda, da jo čaka precej dela. O političnih ambicijah pa je še prezgodaj govoriti, je prepričana, saj se namerava šele dokazati z delom na položaju občinske svetnice in v vlogi podžupanje. »Kot podžupanja se bom trudila, da bom svoje poslanstvo s pomočjo svoje zrele osebnosti, znanja, angažiranosti in dela opravila odgovorno, seveda v skladu z zakonodajo in po navodilih in pooblastilu župana. Trudila se bom, da bomo z občani in občankami Destrnika konstruktivno oblikovali podobo Destrnika za vse generacije,« je sklenila.
Dženana Kmetec
EU • Iz kohezijskih skladov precej manj denarja
Za Slovenijo v prihodnjem finančnem obdobju manj sredstev
Slovenija bo v okviru evropske kohezijske politike v prihodnjem finančnem obdobju 2014-2020 prejela manj sredstev kot za iztekajoče se obdobje. Natančnejši podatki o višini sredstev bodo po besedah državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo Monike Kirbiš Rojs znani novembra, ko naj bi voditelji EU dosegli dogovor o prihodnjem financiranju.
Koliko sredstev bo na voljo v novem programskem obdobju med letoma 2014 in 2020, je po besedah Rojsove trenutno še stvar pogajanj med članicami povezave. Znano je le to, da jih bo precej manj kot v iztekajočem se obdobju, ko je imela Slovenija na razpolago 4,1 milijarde sredstev, je dodala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Zmanjšanju je po besedah Kirbiš Rojsove botroval tudi izjemen pritisk nekaterih članic EU na nižanje sredstev za ko-hezijsko politiko, zaradi česar bodo vse države prejele manj sredstev, kot so jih imele na razpolago doslej.
O tem, katere konkretne vsebine bodo sofinancirane v novem programskem obdobju, se bodo z regijami in Evropsko komisijo usklajevali v prihodnjih mesecih in še tudi v prihodnjem letu.
Že zdaj pa je znano, da bo petdeset odstotkov namenjenih gospodarstvu, predvsem za spodbujanje malih in srednjih podjetij, raziskave in tehnološki razvoj ter zaposlovanje mladih. Ministrstvo regije zato usmerja k pripravi čim več tovrstnih projektov, je poudarila Rojsova.
Preostanek sredstev bo namenjen trajnostni rabi energije, dokončanju infrastrukture, širokopasovnih povezav in ostalim vsebinam, za katere bodo »na terenu« ugotovili potrebo po sofinanciranju.
Ekipa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Obalno-kraško regijo danes obiskala kot osmo v nizu obiskov slovenskih regij, na katerih predstavnike lokalnih skupnosti seznanja s pripravami na novo finančno perspektivo črpanja evropskih sredstev in s prioritetnimi področji, ki jih predlaga EU.
V	prvem krogu obiskov želijo po besedah Rojsove od regij samih izvedeti, kakšne projekte želijo financirati v prihodnjem programskem obdobju. Obenem jih seznanjajo z aktivnostmi, ki so jih na ministrstvu v okviru priprav na novo finančno perspektivo izvedli do zdaj.
V	Obalno-kraški regiji trenutno pripravljajo regionalni razvojni program, je povedal direktor Regionalnega razvojnega centra Koper Giuliano Nemarnik. Namen današnjega srečanja je po njegovem tako tudi poenotenje med lokalnimi gospodarstveniki glede prednostnih projektov v regiji.
Za razliko od preteklega obdobja, ko je bila večina sredstev, ki so jih v Obalno-kraški regiji počrpali v okviru regionalnih spodbud, namenjena razvoju infrastrukture, je po Nemarnikovih besedah upati, da bo v prihodnjem obdobju več denarja namenjenega spodbujanju podjetništva in gospodarstva.
»Bili smo tudi malo grajani, ker smo preveč poudarka namenili infrastrukturi in premalo razvoju podjetništva. Upam, da se bo to zdaj spremenilo,« je še dejal Nemarnik. Več spodbud za gospodarstvo si želijo predvsem gospodarstveniki, ki so bili v prejšnjem obdobju iz odločanja o regionalnih spodbudah v določeni meri izločeni.
Z novim zakonom o regionalnih spodbudah, ki poskuša po besedah Nemarnika odločanje uravnovesiti med lokalno samoupravo, gospodarstvo in nevladne organizacije, bodo več možnosti za odločanje morda dobili prav slednji. (sta)
Beograd • Nov
paket vladnih ukrepov
Srbija proti lažnim azilantom v EU
Srbska vlada je sprejela paket ukrepov, s katerim želi zmanjšati število srbskih državljanov, ki v državah EU zaprosijo za azil. Države EU bodo po dogovoru s Srbijo le-to uvrstile na seznam t.i. varnih držav, zato srbski državljani za azil sploh ne bodo mogli zaprositi, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na časnik Novosti.
V	paket ukrepov je vključeno še intenzivnejše dvostransko sodelovanje Srbije z evropskimi partnerkami, v katere se napoti največ lažnih azilantov. Od evropskih članic pa Srbija pričakuje, da bodo skrajšale postopke odločanja za reševanje statusa prosilcev za azil in roke, v katerih imajo azilanti pravico do dela, pa tudi prepolovitev denarne pomoči.
V	zadnjih treh letih je okoli 32.000 ljudi s srbskim potnim listom zaprosilo za azil v Nemčiji, na Švedskem, v Belgiji, Švici in Luksemburgu. Pozitivno je bil rešen le odstotek teh zadev. Nekatere evropske države so zato od EU zahtevale ukinitev brezvizumskega režima za Srbijo in druge države Zahodnega Balkana. (sta)
New York
• Ameriška
predsedniška
kampanja
Letos z rekordnima več kot dvema milijardama dolarjev
Sprejetje ukrepov, s katerim naj bi zmanjšali število lažnih azilantov v EU, je za časnik Novosti potrdil načelnik srbske obmejne policije Nenad Banovic. Ta je poudaril, da bo Nemčija na zahtevo Beograda Srbijo uvrstila med varne države. Sledile naj bi ji druge članice EU.
To v praksi pomeni, da srbski državljani ne bodo mogli zaprositi za azil, sklicujoč se na politično opredelitev, in bodo avtomatično deportirani.
Ob tem bo srbsko ministrstvo za promet poostrilo nadzor nad izdajanjem dovoljenj prevoznikom za mednarodni promet. Poostrene bodo tudi kontrole na meji, s čimer želi Srbija preprečiti izstop iz države tistim, ki ne bodo imeli urejenih papirjev.
Milano • Afera Mediaset dobila epilog
Berlusconi obsojen na štiri leta zapora
Foto: emirates247.com
Ameriška predsedniška kampanja je do konca tedna po zbranem in porabljenem denarju presegle novo magično mejo dveh milijard dolarjev, kar krepi glasove kritikov, ki menijo, da ima denar v ameriških volitvah preveliko vlogo. Vendar je stanje takšno, kot je in denar kandidatom dajejo tako bogati kot »navadni« državljani.
Leta 2008 je šlo za predsedniške volitve 1,8 milijarde dolarjev z inflacijo prilagojenega današnjega denarja. Kampanji demokrata Baracka Obame in republikanca Mitta Romneyja sta letos skupaj zbrali okrog 1,7 milijarde dolarjev, okoli 300 milijonov pa so dobili tako imenovani odbori za politične akcije (Pac).
To so v bistvu velika luknja zakonske omejitve dovoljene vsote, ki jo lahko posameznik prispeva posameznemu kandidatu. Paci izdelujejo in objavljajo oglase za blatenje ene ali druge strani in večinoma nimajo nobene zveze z dejstvi.
Romney je oktobra po zbranem denarju prehitel Obamo. Nabral je 111,8 milijona dolarjev, Obama pa 88,8 milijona. Obama ima več donatorjev, kot Romney, vendar pa ima republikanec prednost, ker zakon dovoljuje več denarja kot pred leti.
Posameznik lahko kandidatu za volitve nakaže skupaj 5000 dolarjev. Leta 2000 je bila meja pri 2000 dolarji. Ček za 5000 dolarjev povprečen demokratski volivce stežka nameni za volitve, povprečen republikanski pa lažje. (sta)
Foto: blitzquotidiano.it
Sodišče v Milanu je zaradi davčne utaje v primeru Mediaset bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija obsodilo na štiri leta zapora in triletno prepoved opravljanja javnih funkcij, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sodba še ni pravnomočna. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, pa je skoraj izključeno, da bo bivši premier kdaj prestajal zaporno kazen. Pričakovati je namreč, da se bo na to prvostopenjsko tožbo pritožil. Tudi če bi bila na drugi stopnji potrjena, se lahko pritoži še na kasacij-sko sodišče, ves ta postopek pa lahko traja leta. Glede na Berlusconijevo starost - 76 let - pa tudi v primeru potrditve obsodbe ni pričakovati, da bo šel v zapor, dodaja AFP.
Agencija AFP sicer prepoved opravljanja javne funkcije označuje za izjemno strogo odločitev sodnikov, katere uresničitev pa je prav tako vezana na dokončno potrditev sodbe. Stroga je sicer tudi izrečena zaporna kazen, saj je tožilec Fabio De Pasquale zahteval tri leta in osem mesecev zapora.
Berlusconi, ki na današnjem izreku obsodbe ni bil navzoč, je na sojenju vse obtožbe zanikal. Njegovi odvetniki pa so razsodbo danes označili za »povsem neverjetno«, navaja AFP. Sodniki so pritrdili obtožbam tožilca, da je Berlu-sconijevo medijsko podjetje Mediaset hollywoodske filme kupovalo v ZDA preko v tujini registriranih družb v davčnih oazah in pri tem prirejalo računovodske izkaze, da bi znižali davčne obveznosti v Italiji. S tem se je Mediaset v 90. letih prejšnjega stoletja izognil plačilu za več milijonov evrov davkov. Mediaset je umetno napihnil cene filmskih in televizijskih pravic, ki jih je nato prodal Berlusconi-jevim podjetjem, nato pa jih je spet odkupil Mediaset. S tem naj bi Mediaset umetno zmanjšal dobiček in plačal manj davka. Kot je junija dejal De Pasquale, je Mediaset na ta način filmske in televizijske pravice zgolj v letih od 1994 do 1998 umetno napihnil za 292 milijonov evrov.
Berlusconi je bil sicer eden od enajstih obtoženih v aferi. Sodišče je oprostilo tri obtožene, tudi njegovega tesnega sodelavca, predsednika Mediaseta Fedeleja Confalonierija. Zanj je tožilec zahteval tri leta in štiri mesece zapora. Še štiri so oprostili zardi zastaranja kaznivih dejanj.
Ob Berlusconiju so obsodili še tri obtožene, tudi ameriškega filmskega producenta Franka Agramo, ki je bil ob-
Gospodarstvo po svetu
Taipei • Tajvanski proizvajalec pametnih mobilnih telefonov HTC je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 3,9 milijarde novih tajvanskih dolarjev (99 milijonov dolarjev), kar na letni ravni predstavlja 79-odstotni padec. HTC tako že štiri četrtletja zapored beleži upadanje dobička, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki družbe so v omenjenem četrtletju znašali 70 milijard novih tajvanskih dolarjev (2,4 milijarde dolarjev), v zadnjem četrtletju pa naj bi po ocenah vodstva podjetja kljub tradicionalno močni prodaji ob nakupovalni mrzlici v prazničnem koncu leta padli na 60 milijard novih tajvanskih dolarjev (dve milijardi dolarjev).
Madrid • Stopnja brezposelnosti v Španiji je v tretjem četrtletju prvič presegla mejo 25 odstotkov. Brez dela je bilo 5,78 milijona oseb oziroma 85.000 več kot v drugem četrtletju, kažejo danes objavljeni podatki. Stopnja brezposelnosti v Španiji je v tretjem četrtletju znašala 25,02 odstotka, medtem ko je bila v drugem četrtletju pri 24,63 odstotka. Brez dela je bilo skupno 5,78 milijona ljudi, kar je 85.000 več kot v drugem četrtletju, je po poročanju tujih tiskovnih agencij objavil španski statistični urad. Stopnja brezposelnosti med mladimi med 16. in 24. letom starosti je znašala 52,34 odstotka, s čimer je bila malenkost nižja kot četrtletje prej, ko je znašala 53,27 odstotka. Nürnberg • Razpoloženje nemških potrošnikov je kljub nadaljevanju gospodarske negotovosti zaradi dolžniških težav v območju evra oktobra doseglo najvišjo raven v petih letih. Kazalec zaupanja, ki ga podjetje za tržne raziskave GfK izračunava za mesec dni vnaprej, se je tako za november zvišal za 0,2 odstotne točke na 6,3 odstotka. Gfk je navzgor popravil tudi vrednost indeksa za prejšnji mesec, ki je bila sprva pri 5,9 odstotka. Kot ugotavljajo v podjetju, se strah pred poslabšanjem gospodarskega položaja med nemški potrošniki jeseni ne krepi, pa čeprav se Nemčiji glede na napovedi v zadnjem četrtletju obeta stagnacija ali manjši upad bruto domačega proizvoda. London • Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v danes objavljeni napovedi ohranja pričakovanja za regijo, v kateri deluje, in sicer naj bi gospodarska rast letos v povprečju znašala 2,7 odstotka, prihodnje leto pa 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Napoved velja za standardno območje delovanja te mednarodne finančne ustanove, ki v regijo srednje in vzhodne Evrope oz. tranzicijskih držav uvršča članice EU in kandidatke iz srednje Evrope in Baltika, države jugovzhodne Evrope, vzhodnoevropske in kavkaške države z Rusijo, osrednjo Azijo in tudi Turčijo.
Seul • Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung beleži rekordno četrtletje za četrtletjem. V tretjem letošnjem trimesečju je ustvaril 6600 milijard vonov (4,6 milijarde evrov) čistega dobička, kar je največ doslej. Prihodki od prodaje so se okrepili za 26 odstotkov, Samsung pa je še okrepil svoj primat na trgu pametnih telefonov. Čisti dobiček v tretjem četrtletju je skoraj enkrat višji kot v enakem obdobju lani, ko je dosegel 3440 milijard vonov. Prihodki od prodaje so bili z 52.200 milijard vonov za 26 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju, dobiček iz poslovanja pa se je z 8120 milijardami vonov medletno okrepil za 91 odstotkov.
Pariz • Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je v letošnjem tretjem četrtletju na ravni skupine ustvaril 8,5 milijarde evrov prihodkov, kar je za 13,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Ob tem v družbi napovedujejo, da letošnji celoletni prihodki ne bodo dosegli lanskih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Renault, pod okrilje katerega sodi tudi novomeška tovarna Revoz, je v tretjem trimesečju zabeležil 5,8-odsto-tno zmanjšanje števila prodanih vozil na 596.064. Zmanjšanje prodaje je po pojasnilih podjetja posledica neugodnega poslovnega okolja na evropskem trgu, znotraj tega pa še posebej v Franciji, Renaultovem domačem trgu. Prodaja izven Francije se je medtem povečala za 7,7 odstotka. Prav zaradi tega se je tudi prvič zgodilo, da so več kot polovico oziroma 55 odstotkov prodaje ustvarili izven Francije. (sta)
sojen na tri leta zapora. Sodišče je Berlusconiju in drugim obsojenim še naložilo, da morajo italijanski davčni službi skupno plačati deset milijonov evrov.
Sojenje se je začelo julija 2006, vmes pa je bilo kako leto zamrznjeno, potem ko je Berlusconijeva vlada leta 2010 sprejela zakon, ki je članom vlade zagotavljal l8-mesečno imuniteto pred kazenskimi pregoni. Ustavno sodišče je nato razveljavilo tisti del zakona, ki je premieru omogočal izogibanje sodnim postopkom, in sicer s pojasnilom, da ima neodložljive obveznosti, povezane z vodenjem vlade.
Obsodba je za Berlusconija prva, čeprav je proti njemu potekalo oziroma še poteka več preiskav in procesov, tudi zaradi korupcije, poneverb in nezakonitega financiranja
političnih strank. Večinoma se je izvlekel brez posledic na račun zastaranja kaznivih dejanj, v vseh primerih pa se je prikazoval kot nedolžna žrtev levici naklonjenih tožilcev. Med drugim proti njemu še vedno poteka sojenje v okviru razvpitega primera Ruby, v katerem je obtožen, da je plačal za spolne usluge mladoletni Maročanki Karimi El Mahroug, znani tudi kot Ruby. Obtožen je tudi zlorabe položaja, ker jo je spravil iz zapora pod pretvezo, da je vnukinja zdaj že bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Muba-raka.
Sodišče je razsodbo objavilo dva dni po tem, ko je Berlusconi sporočil, da se na parlamentarnih volitvah spomladi prihodnje leto ne bo vnovič potegoval za položaj premiera. (sta)
Ptuj • Elektronika Borak
Pa brez zamere
Podjetje, ki prodaja znanje
Podjetje Elektronika Borak je bilo ustanovljeno pred 22 leti, tako dolgo tudi deluje na področju avtomatizacije, strojegradnje in interne logistike v industriji. Kot je povedal direktor in lastnik Boris Borak, je imel sprva dve leti popoldansko obrt, neke vrste uvajalno obdobje, preden je v celoti začel na svojem.
Za odprtje podjetja se je odločil zaradi vse večjega obsega dejavnosti oziroma potreb na področju elektronike in avtomatizacije ter tudi zaradi tega, ker so se liberalizirale možnosti za podjetništvo. V družinskem podjetju z enim zaposlenim se je v začetku predvsem ukvarjal s servisiranjem različne elektronike ter programiranjem strojev CNC in podobnih naprav.
V tistem obdobju je bila to deficitarna dejavnost, ki je ni skoraj nihče opravljal, potrebe industrije pa so bile vedno večje. Podjetje je začelo zaposlovati leta 1995, Elektronika Borak pa trenutno zaposluje okrog 34 delavcev. V obdobju 1990-1998 je bolj ali manj prevladovala servisna dejavnost, sledila sta širitev in delo na področju avtomatizacije, strojegradnje. Več so začeli delati sami, izdelovati tudi strojne komponente, z avtomatiko pa so se že tako prej ukvarjali. Zaposlili so več inženirjev, v tem trenutku jih zaposlujejo 12, od tega jih je večina diplomiranih. Že 12 let delajo projekte v celoti, od študije, projektiranja, programiranja, izdelave opreme in montaže opreme ter vpeljevanja v pogon v vseh segmentih. Njihovo podjetje je tudi neke vrste izobraževalni center, kjer potencialni bodoči sodelavci pridobivajo potrebna znanja za delo, med njimi tudi srednješolci. Pri njih opravljajo prakso študenti in srednješolci, na roko gredo mladim ljudem, ki nimajo nikjer možnosti, da bi si pridobili potrebna praktična znanja.
Do prodora na tuji trg so bili pravzaprav hišno podjetje za avtomatizacijo v podjetjih, ki so se ukvarjala s strojništvom na področju hidravlič-no-dvižne opreme, transportne tehnike in interne logistike. Delali so praktično v vseh slovenskih podjetjih, ki nekaj pomenijo: Gorenje, Sava, Re-voz, Adria, Talum, Perutnina, MLM. Prisotni so bili v skoraj vseh velikih slovenskih podjetjih, če ne z velikimi, pa vsaj z manjšimi projekti. Prodor na tuji trg so začeli že leta 1992, na Ptujskem in širše je že takrat precej podjetij delalo v tujini. Istega leta so opravili kar nekaj dela v avtomobilskih tovarnah v Ingolstad-tu, Bremnu, Munchnu, a so prenehali delovati na tujem - kjer so že takrat prodajali svoje znanje - zaradi zapletene zakonodaje, pretirane ad-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Borak, direktor in lastnik podjetja Elektronika Borak
ministracije in vsega drugega (tudi meje so še bile) in ker je bila njihova odgovornost do zaposlenih večja kot želja po zaslužku. Do leta 2005 so celotno realizacijo dosegali v Sloveniji.
V tujini je prostor za vse
V tujini je pridobivanje posla in tudi rast sodelovanja med podjetji bistveno drugačna kot v Sloveniji. Slovenija je majhno tržišče, zelo neugodno za podjetništvo, za resno delovanje, ker je konkurenca zelo velika in ker na trgu ni reda. V tujini je prostor za vse, dela je veliko, če si le solidno podjetje, z znanjem in se držiš dogovorjenega, poudarja Borak. Začneš z malim, dejansko te sami kupci potiskajo naprej, tako da so v tujini možnosti neomejene. Zaradi usmeritve na tuji trg prav tako nimajo težav s plačili, v vseh 22 letih so se trudili, da so v roku poravnavali svoje obveznosti do države in zaposlenih. Plače v glavnem rešujejo s prilivi iz tujine, ki so redni in pravočasni. Samo za plače morajo mesečno zbrati okrog 60.000 evrov. Tudi prihodnost Slovenije je v mikro, majhnih in srednjih podjetjih, a treba je ustvariti pozitivno klimo za razvoj podjetništva. Najprej pa je treba spremeniti miselnost, saj v Sloveniji verjamejo, da če si podjetnik, si tudi lopov - takšen je vsaj občutek. To je narobe. To je posledica nekdanjega režima, ki ni poznal filozofije podjetništva, treba je spremeniti tudi davčno zakonodajo, svoje delo pa mora začeti opravljati tudi sodstvo, se lotiti tajkunov in drugih podobnih zadev, ki so državo pripeljale v današnje stanje,
ter na splošno državno urediti regulativo, administracijo prilagoditi potrebam podjetništva. Če nam bo to uspelo, bo bistveno lažje, v podjetništvu je prihodnost, največji prihodek ustvarijo mikro, mala in srednja podjetja v Nemčiji in Ameriki, pravi Borak To je bodočnost, če tega oblast ne bo razumela, bo najbrž prišlo do preusmeritve kapitala in podjetij v tujino, kar se že dogaja.
Clean boy -edinstveni čistilec na svetu
»Nominacija za dravsko-po-mursko gazelo 2012 je brez dvoma spodbuda za podjetje, hvale vredna akcija, ki spodbuja podjetnike in podjetniško okolje k temu, da delajo še boljše. V našem podjetju se trudimo, dosegamo visoko dodano vrednost na zaposlenega, po podatkih za leto 2011 smo čisto pri vrhu. V prihodnosti računamo še na večjo rast,« je o nominaciji povedal Borak. Na prihodkovni ravni so lani obrnili okrog dva milijona evrov.
V fazi patentiranja je nov izdelek, Clean boy. Gre za kompleksno večfunkcijsko napravo za čiščenje v gospodinjstvih, javnih ustanovah, hotelih, ki omogoča čiščenje vseh površin, od talnih, stenskih do oblazinjenih in drugih (avtomobilov, jaht, bazenov), in to z uporabo vseh dozdajšnjih čistilnih metod, čistim mehanskim čiščenjem, s pomočjo mikro vlaken, nano krpic, krtač in podobno. Vse se dogaja z inovativnim vrtenjem. Brez dvoma gre za izdelek, ki bo podjetju zagotovil dodatno rast, je prepričan Borak s sodelavci. Z novo proizvodnjo so bili uspešni tudi na razpisu
državne razvojne agencije.
Čistimo lahko brez čistil, z vodo ali čistili, kakor se posameznik pač odloči, naprava pa omogoča vse oblike čiščenja. Podobnega stroja trenutno ni na svetu, pojasnjuje Borak. Patentirali bodo blagovno znamko Clean boy in same oblike. Razvoj tega inovativnega izdelka je posledica nakopičenega znanja na področju avtomatizacije in strojegradnje. »Naš kruh je zelo težak, zahteva nenehno izobraževanje in individualne pristope, vsak dan bi lahko prijavljali patente. Kot direktor sem razmišljal, da moramo najti neki izdelek, ki nam bo nekako olajšal to delo, da bomo proizvajali serijski izdelek, ki ga bomo lahko tržili. Začetek proizvodnje je predviden v letu 2013. Novo čistilno napravo, doslej takšne v svetu še ni bilo, bomo izdelovali v Lendavi, v nekdanjem Murinem obratu, k temu nas zavezuje tudi razpis za nepovratna sredstva za projekte na nerazvitih mejnih območjih. Projekt, ki je vreden 822.000 evrov, je v razvojni fazi prototipa. V začetku bomo zaposlili od 12 do 20 ljudi, smo tudi eno redkih podjetij, ki ob tehničnem razvoju razvija tudi lastno agencijo za prodajo. V prvem letu predvidevamo, da bomo proizvedli 35.000 čistilnih naprav, ena bo stala okrog 300 evrov, tržiti pa jih nameravamo v 26 državah, ob državah EU tudi v Rusiji, Turčiji, Ameriki, Kanadi,« je o novi proizvodnji, ki bo potekala znotraj novega podjetja Kiberplast in v kateri bo dobilo zaposlitev več kot sto zaposlenih, povedal Boris Borak.
MG
Mikromegas
Voltairova lekcija
Velikokrat moraš seči v preteklost, da bi razumel sedanjost. Marsikdaj ta zajem preteklosti seže v obdobje razsvetljenstva osemnajstega stoletja, največjega vzpona mišljenja in človeškega duha kot takega, ko se je ta uprl takšnim in drugačnim avtoritetam ter postavil visoke standarde, ki jih kot družba še danes, po več kot dvesto letih, nismo dosegli oziroma se, grozljivo, od njih še bolj oddaljujemo. Eden izmed najvidnejših, če ne celo največji protagonist tega obdobja je bil François-Marie Arouet Voltaire, francoski svobodomislec, filozof, družbeni kritik, zgodovinar in avtor, zagovornik svobode govora, državljanskih pravic in ločitve cerkve od države. Znan je bil tudi po izjemno duhovitem, skoraj nagajivem stilu pisanja, ki dandanes marsikoga zapelje k misli, da se Voltaire v svojem pisanju šali; to je seveda kapitalna napaka. Njegovi teksti in tematike so izjemno resni in morda danes razumljeni manj kot kdaj prej.
V svoji kratki zgodbi o Mikromegasu, »prebivalcu enega izmed svetov okoli Sirija«, uglajenem in izobraženem mladeniču, visokem sto dvajset tisoč čevljev (mi ljudje merimo okrog pet čevljev), ki se je napotil po vesolju spoznavat nove kraje in oblike inteligentnega življenja ter tako na našem planetu naletel na majcene živali, naokoli begajoče atome po imenu ljudje, Voltaire opisuje pogovor Mikromegasa s filozofi, ki jih po naključju najde na barki sredi morja:
»'O, inteligentni atomi, ki vam je Večno Bitje vdihnilo delček svoje neizmerne spretnosti in moči, na svoji zemlji ste zagotovo deležni najčistejših užitkov. Če je namreč vaša snov tako neznatna, duh pa tako velik, potem verjetno vse življenje posvečate ljubezni in razmišljanju - kajti to je pravo življenje pravih duhov. Nikjer še nisem videl resnične sreče, tu jo brez dvoma imate.' Ob teh besedah so vsi filozofi zmajali z glavo. Eden od njih, bolj resnicoljuben od drugih, mu je v vsej dobri veri priznal, da je z izjemo maloštevilnih slehernikov, ki ne uživajo nobenega posebnega ugleda, zemlja polna norcev, hudobnežev in nesrečnikov. 'Če zlo izvira iz snovi, potem imamo snovi za proizvodnjo tega zla precej več, kot je potrebujemo,' je rekel, 'pa tudi duha imamo za to preveč, če zlo izvira iz duha. Vam bom dal primer: ali veste, da se v tem trenutku sto tisoč norcev naše vrste, ki so vsi pokriti z enakimi kapami, trudi, da bi pobili sto tisoč drugih beštij, pokritih s turbani, da oni poskušajo isto in da je skoraj povsod po zemlji od vekomaj ena in ista pesem?' Mikromegas je kar zadrgetal in vprašal, kakšni bi lahko bili razlogi za te strahovite spore med tako slabotnimi živalcami. 'Gre za nekaj kupov blata,' je odgovoril filozof, 'velikih kot peta na vaši nogi. Seveda ni, da bi komur koli izmed vseh teh milijonov, ki se koljejo, to blato kaj pomenilo. Vprašanje je zgolj to, ali bo pripadlo nekemu človeku, ki se mu reče sultan, ali nekemu drugemu posamezniku, ki ga kdo ve, zakaj, imenujejo cesar. Ne eden ne drugi pa še nikdar nista niti ne bosta videla tiste gomilice, za katero se ravsajo, pa tudi skoraj nobena od živalic, ki izvajajo pokole, še nikdar ni videla živali, ki je klanje zapovedala.' 'Ah, nesrečniki,' je ogorčeno vzkliknil Mikromegas, 'ta bes, preračunljivost prisila, vse to je nedopustno! Najraje bi naredil tri korake in z lastnimi nogami pomendral to nesmiselno morilsko mravljišče.' 'Ni vredno truda,' je rekel oni, 'saj so že sami dovolj prizadevni. Vedite, da teh bednikov po desetih letih ne bo ostalo niti stotina; tiste, ki jih ne bo pokončala sablja, bo odnesla lakota, večino preostalih pa izčrpanost in hudo vreme. Sicer pa niso oni tisti, ki bi si zaslužili kazen: kaznovati bi bilo treba vse sedeče barbare, ki iz svojih udobnih kabinetov, takole po kosilu, najprej naročajo milijonske morije, potem pa se za opravljeno delo zahvaljujejo Bogu.'« (Voltaire. Filozofski spisi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Prevedel Primož Vitez.)
Bi dandanes to lahko kdo formuliral bolje? Berite razsvetljence in bolje boste razumeli svet.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Srce patenta Clean boy, električne čistilne naprave za mehansko čiščenje vseh površin, ki jo bodo prodajali po vsem svetu.
Ptuj • Chopinov zlati prstan
Znova bo zazvenel historični klavir
Letos naše mesto prvič gosti mednarodno tekmovanje Chopinov prstan, ki bo podeljen osmič. Ta je na ptujski grad danes pripeljal vrhunske pianiste, ki se bodo v slavnostni dvorani potegovali za naslov najboljšega. Udeleženci prihajajo iz Italije, Japonske in Poljske, tekmujejo pa v kategoriji historični klavir.
Znotraj Chopinovega zlatega prstana, mednarodnega tekmovanja mladih pianistov, bo letos prvič organizirano tekmovanje v kategoriji historični klavir na enem izmed klavirjev ptujske glasbene zbirke. Tekmovanje poteka danes v slavnostni dvorani in je odprto za javnost, v večernih urah pa bo na sporedu še koncert zmagovalcev. Chopinov zlati prstan se letos podeljuje osmič, tekmovanje, ki je potekalo v Radovljici od petka do danes, pa bodo sklenili v Ptuju. V kategoriji historični klavir koprodukcijsko sodeluje tudi Seviqc Brežice, ta kategorija pa se letos uvaja prvič. Kot je pojasnil Klemen Ramovš, direktor Sevicq Brežice, so v želji, da se uvede ta kategorija, iskali primeren klavir, ki je precej redek v Sloveniji. Skupaj z restavratorsko službo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in z mojstrom Zlatkom Pavlinicem so historični klavir And Wittenz, enega izmed pomembnejših izdelovalcev na Slovenskem, Andreasa Witten-za (Andreja Bitenca), obnovili in ga uredili do te meje, da je primeren za tekmovanje in koncert. Na njem se bodo tokrat preizkusili trije udeleženci, ki na tekmovanje prihajajo iz Italije, Japonske in Poljske.
Zlatko Pavlinič, Žan Cimerman in Klemen Ramovš ob ptujskem historičnem klavirju
Po besedah Ramovša je to ravno pravšnje število tekmovalcev, saj gre za že uveljavljene glasbenike, ki si že ustvarjajo mednarodno kariero, in ne začetnike ali študente.
Tekmovanje se je danes začelo ob 10. uri in je odprtega tipa, kar pomeni, da tekmoval-
cem lahko prisluhne kdor koli, povsem brezplačno. Bo pa si vstopnice treba zagotoviti za večerni koncert, ki bo nocoj, prav tako v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Te so na razpolago v TIC po 10 evrov ali na samem prizorišču, kjer bo cena vstopnice podvojena. O
O klavirju v ptujskem muzeju
Zbirka glasil na ptujskem gradu šteje okrog 300 instrumentov in je nacionalnega pomena. Razdeljena je na tematske sklope, ki zajemajo godbo ptujske meščanske garde, mlajšo mestno godbo ter pihala, godala, brenkala in glasbila s tipkami. Historični klavir, ki ga imamo v ptujskem muzeju in na katerega bodo igrali tekmovalci, je delo Andreasa Wittenza (Andreja Bitenca) iz Ljubljane. Ta velja za enega izmed pomembnejših izdelovalcev klavirjev na Slovenskem, ohranjena pa sta le dva inštrumenta: eden v Narodnem muzeju Slovenije, drugi pa na ptujskem gradu.
tem, kakšnemu programu bo moč prisluhniti, še ni znano, saj se bo strokovna žirija, ki jo sestavljajo trije vrhunski profesorji Karol Radziwonowicz, Erik Šuler in Sonja Pahor, o tem odločala šele, ko bo prisluhnila vsem tekmovalcem in izbrala najboljše dele nastopov.
O tekmovanju
Mednarodno tekmovanje mladih pianistov Chopinov zlati prstan je bilo ustanovljeno leta 2005 na pobudo ljubiteljev Chopinove klavirske glasbe, ki velja za najbolj priljubljeno literaturo pianistov. Je del programa učencev in dijakov glasbenih šol in akademij za glasbo, kot ugotavljajo organizatorji tekmovanja, pa celotno delo Frederica Chopina - vključno z njegovimi miniaturami - zahteva ne le spretnost, prefinjeno biserno tehniko in jasno artikulacijo, ampak tudi izrazito muzikal-nost, občutek in dovzetnost za najbolj tankočutne nianse dinamike z visoko kulturo tona, s katerim interpret izraža glasbo klavirskega poeta z lastnim umetniškim stališčem in istočasno v umetniško delo vlaga svoje umetniško stališče.
Dženana Kmetec
Ptuj • Deset let Literarnega kluba Ptuj
Minilo je že 133 dni ...
Pisana literarna druščina, ki skrbi za to, da je ljubiteljska literatura v našem mestu dobro zastopana, je minuli teden na prav posebnem dogodku predstavljala svoja dela. Literarni klub Ptuj, ki ga vse od ustanovitve vodi mentor David Bedrač, je namreč praznoval deseto obletnico. Ob tem so se spomnili tudi zanje zelo pomembnega dogodka, ki se je zgodil pred 133 dnevi.
Ivo Ban, Cecilija Bernjak, Mirko Jaušovec, Nejc Kle-menc, Erika Kotnik, Mirko Kotnik, Matilda Simonič, Melita Vidovič in Katja Zadravc so redni člani Literarnega kluba Ptuj. Vanj se sicer občasno vključi še več ljubiteljskih piscev in pesnikov, a omenjena deveterica že kar nekaj časa tvori jedro kluba.
Ustvarjalci, ki svoje misli, videnja in želje prenesejo na papir, se sestajajo skoraj vsak mesec. Na srečanjih prebirajo svoja dela, komentirajo slišano, se pogovarjajo in družijo. Med člani namreč vlada odlično vzdušje, literatura pa jih je združila in stkala tudi močne prijateljske vezi. Optimizem in dobra volja mentorja Davida Bedrača ter želja po javnem predstavljanju del ljubiteljskih piscev je tisto, kar ptujske literate že deset let drži skupaj. Nekateri člani so v klubu od same ustanovitve, drugi so se
mu pridružili nedavno. Kljub generacijskim in drugim razlikam jih druži ljubezen do literature, mladost in izkušnje pa uspešno povezujejo v besedi.
Najdaljši staž v klubu imata zakonca Erika in Mirko Kotnik, ki sta v klubu vse od njegove ustanovitve pred desetimi leti. Doslej sta izdala dve pesniški zbirki, v katerih povezujeta moško preprostost in žensko energičnost, kot pravita. Zato je bilo praznovanje desetletnice tudi zanju
prav poseben dogodek. Minuli teden so v Stari steklarski delavnici člani Literarnega kluba Ptuj, ki deluje pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih društev Ptuj, izpeljali prireditev z naslovom 133 dni.
Takšen naslov so ji dali, ker je natanko toliko dni minilo od izdaje monografije Podoba in beseda. To je druga publikacija, prvo so namreč izdali ob peti obletnici, nosila pa je
naslov Zlivanka.
Kot je pojasnila Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj, je njihov namen vsakih pet let izdati publikacijo in tako pustiti tudi pisano sled o uspešnem delu.
V drugi publikaciji so moči združili z Likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki je prav tako prispevala levji delež h kakovosti in podobi monografije.
Da je v Sloveniji veliko monografij, ki jih izdajajo ljubiteljski literati, a da ptujski ni para, pa pravi David Bedrač. Tudi na tokratnem dogodku je spomnil na visoko vrednost omenjene publikacije, ki je na knjižne police prišla pred 133 dnevi in je po njegovem mnenju imenitna. Prepričan je, da je to dokaz več, da je meja med profesionalnim in ljubiteljskim vedno bolj zabrisana. »Gre za sled, ki ima kronološko in zgodovinsko vrednost,«
je še dejal Bedrač, univ. dipl. prof. slovenskega jezika, priznani slovenski pesnik mlajše generacije, ki redno objavlja tudi v Štajerskem tedniku.
Praznovanje 10. obletnice delovanja kluba pa so člani izkoristili tudi za to, da se širši javnosti predstavijo s svojimi deli. V prijetnem vzdušju so spregovorili o svojih literarnih začetkih, o tem, kako uspešno pisanje usklajujejo z delovnimi obveznostmi, prebirali pa so tudi svoje tekste in pesmi.
Dženana Kmetec
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
V;


Vsiljevanje avtoritet aH rajši vzgoja
Med kampanjo letošnjih predsedniških volitev se veliko govori, da je predsednik države najvišja moralna in sicer avtoriteta v državi. Na aktualnega vsak pač gleda s svojega zornega kota, zato v javnosti najvišja avtoriteta že dolgo ni več, saj se ga želi za vsako ceno, tudi s ponaredki, diskreditirati in mu odvzeti ta naziv. Kot se kaže v javnosti, torej v medijih, javnih nastopih in spletnih forumih, mora biti avtoriteta po naših merilih in pričakovanjih. Torej ne splošno priznano in uveljavljeno v svetu, temveč po naše. Če ni, potem to ni to. Pa saj to pri nas velja prav vsepovsod, od staršev prek učiteljev, zdravnikov, policistov, sodnikov in profesorjev do vrhunskih ustvarjalcev in športnikov. Prav je, da imamo svoj pogled in merila pri ocenjevanju. Ni pa prav, da jih vsiljujemo drugim in zahtevamo, da so obče priznana, drugače je pri nas vse narobe. Takšno vsiljevanje avtoritet ali vrednosti, ki navadno to niti približno niso, si pri nas mediji in mnenjske skupine prevečkrat privoščijo. Na piedestal vrednosti dajejo nekatere ali številne, ki si to nikakor ne zaslužijo. Zato pa se potem zgodita razvrednotenje pravih vrednosti in prevlada poprečnega ter žal celo podpovprečnega. Ob tem se izgublja čut za vrednosti in za njihova merila. To je izjemno slabo, saj smo kritični na zelo nizki ravni, ker višjih ne poznamo in mislimo, da morajo biti takšne, kot so naša merila. Malo sem zakompliciral, vendar še enkrat poudarjam, da nam mediji in javni nastopači kvarijo čut za ocenjevanje vrednosti. To se mora privzgojiti in naučiti. Pa smo spet pri vzgoji, ki smo jo v naši deželi preveč zanemarili. Ali bolje povedano: na deklarativni ravni je pri nas vse lepo zapisano, le v izvedbi zelo šepamo. Rezultat vsega tega torej ni dober, ni pravi. Nujno bi si morali odgovoriti na vprašanje, zakaj je tako. Odgovor ni preprost. Veliko je zgodovinske pogojenosti, privzgojenih in privzetih navad skozi stoletja, ki se jih kar tako ne moremo in se jih niti ni pametno otresti, temveč jih upoštevati in izboljševati. Skratka, ko smo enkrat postali res samostojni, se očitno nismo znašli in delamo vsak po svoje, kot nam ustreza. Pozabili smo ali pa nismo znali ali hoteli znati, da je temelje samostojne družbe in države treba zgraditi, utrditi in razvijati. Za to pa je potreben dogovor, ki ga pri nas nismo dosegli z izjemo vstopa v Evropsko unijo. Tako jim je uspelo nas razdeliti na vaše in naše, leve in desne, da to skoraj ni več mogoče. Na drugi strani pa naša država, ki bi morala res biti naša, tone in se ne vzpenja med najboljše, ker nima ciljev in strategije izpolnitve teh. Tudi zato nimamo pravih avtoritet, ki bi nam pokazale pot in nas peljale k boljšemu. Ljudje, ki bi to lahko postali, v Sloveniji zagotovo so, vendar jih politika in mediji ne pustijo blizu, ker izpostavljajo in forsirajo vedno ene in iste. Svoje pa dodajo tudi merila pri kandidiranju, ki posameznike, če niso člani strank ali mnenjskih skupin, že na začetku onemogočijo in odvrnejo. Daleč smo še od demokracije, vladavine ljudstva, žal!
Člani Literarnega kluba Ptuj, ki je praznoval deset let delovanja.
Foto: DK
Foto: DK
Tenis
Rola v Dubrovniku med štiri najboljše
Stran 12
Rokomet
Ponovljena ormoška zgodba iz Sevnice ...
Stran 12
Športno plezanje
Navdušujoč sklep azijske turneje
Stran 19
Košarka
Razburljiva končnica pripadla domačinom
Stran 19
Tajski boks
Na Ptuju odlični boji in dve zmagi domačinov
Stran 21 Aleksander Lorenčič »Optimizem temelji na napredku mladih«
Stran 22
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga, 13. krog
Delitev točk v Domžalah, v sredo v Pokalu z Mariborom!
Kalcer Radomlje - Zavrč 0:0
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Murko, Kokol, Kuser-banj, Golubar, Kelenc, A. Čeh (od 87. Letonja), Matjašič (od 72. Murat), Dugolin (od 53. Avguštin). Trener: Zlatko Gabor.
KALCER RADOMLJE: Jura-čič, Muršič, Šutic, Varga, Kosec, Zalaznik, Zadnikar, Cerar (od 53. Ntsoli), Lunder, Zavrl (od 46. Ilic), Seferovič. Trener: Janez Obrstar.
Nogometaši Zavrča so že v petek zvečer odigrali tekmo 13. kroga; v Domžalah so bili gostje ekipe Kalcer Radomlje. Ta sicer na lestvici precej zaostaja za Zavrčem, vendar gre za izkušeno ekipo z nekaj igralci s prvoligaškimi izkušnjami (Zavrl, Lunder, Varga ...). Kljub deževnemu vremenu je srečanje spremljalo približno 300 gledalcev, precej je bilo tudi navijačev Zavrča.
Igrišče je bilo že pred tekmo zelo razmočeno, voda je stala skoraj na vsej površini. Prav zaradi tega je bilo pričakovati zelo težko srečanje, saj sicer Za-vrčani igrajo tehnično dovršen nogomet, kar pa je na takšnem igrišču praktično nemogoče izvajati. V takšnih razmerah je izjemno pomembno, katera ekipa prva doseže zadetek, saj je zelo težko loviti zaostanek. Varovanci Zlatka Gaborja so

1.	ZAVRČ 13
2.	ROLTEK DOB 13
3.	KRKA 13
4.	GAR. ŠENČUR 12
5.	ŠAMPION CELJE 12
6.	ŠMARTNO 1928 12
7.	K. RADOMLJE 13
8.	BELA KRAJINA 13
9.	KRŠKO 12
10.	DRAVINJA K. 13
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Zavrč) je bil eden izmed najbolj aktivnih igralcev svoje ekipe, vendar je bilo na izjemno zahtevnem igrišču težko zadeti v polno.
REZULTATI 13. KROGA: Kalcer Radomlje - Zavrč 0:0, Dravinja Ko-stroj - Bela krajina 2:3 (1:2), Krka - Roltek Dob 2:2 (0:0). Srečanji Garmin Šenčur - Šampion Celje in Šmartno 1928 - Krško sta preloženi.
9	2	2	27:13	29
8	3	2	28:12	27
7	4	2	29:10	25
5	4	3	23:19	19
5	1	6	15:16	16
5	1	6	16:22	16
4	2	7	212:23	14
3	3	7	13:28	12
2	4	6	15:23	10
2	2	9	16:37	8
prvi zagrozili v 5. minuti, ko je po podaji Kelenca s kota najvišje skočil Dugolin, vratar Juračič pa je njegov strel odbil v kot. Že v naslednji minuti bi lahko domačini povedli: igralci Zavrča so naredili napako na sredini igrišča, žoga je prišla do Lunderja, ki je stekel sam proti vratarju Finku, ta pa je bil uspešnejši v dvoboju ena na ena. Domačini so tudi v naslednjih minutah imeli pobudo in si v 12. minuti priigrali naslednjo lepo priložnost. Zadnikar je z leve strani poslal natančen predložek pred gol, kjer pa je Zalaznik z glavo poslal žogo v prečnik. V sredini prvega polčasa se je po dvojni podaji Lunderja in Zadnikarja slednji znašel sam pred Finkom, ta pa je bil znova uspešnejši in ostalo je pri rezultatu 0:0. Gostje so odgovorili v 29. minuti, ko je Kelenc na desni strani podal žogo v prazen prostor do Golubarja, ta pa je iz kakšnih dveh metrov s strani zadel samo zunanji del gola. Najlepša priložnost na tekmi se je gostom ponudila v zadnji minuti prvega polčasa, ko je Kelenc z globinsko podajo zaposlil Matjašiča, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem. Ta je njegov strel odbil v polje, a le do Dorisa Kelenca, ki je streljal iz kakšnih 15 metrov, iz golove črte pa je žogo odbil eden od domačih branilcev in preprečil zanesljiv zadetek. Ob polča-
su je tako ostalo pri rezultatu 0:0, čeprav bi lahko bilo glede na priložnosti tudi 2:2.
Ob polčasu Zlatko Gabor ni opravil menjav, ampak je poskušal doseči gol z isto enajste-rico. Ta je res uprizorila popoln pritisk in domačine povsem potisnila na njihovo polovico igrišča. Radomljani so prvič prešli polovico igrišča šele po 35 minutah igre v drugem polčasu! Završki nogometaši so s popolno ofenzivo poskušali za vsako ceno priti do vodečega zadetka: veliko je bilo predlož-kov pred gol z obeh strani, veliko so poskušali streljati od daleč, izvedli so nekaj domiselnih akcij iz prekinitev ... A številne priložnosti niso obrodile sadov, domačini so se izjemno organizirano branili in izbijali žogo iz kazenskega prostora na vse mogoče načine. Bolj se je tekma bližala koncu, manj je bilo energije v akcijah gostov, čeprav so v igro v drugem pol-
času vstopili trije nogometaši s klopi. Kljub temu da si nogometaši Kalcerja v drugem delu niso priigrali niti ene same priložnosti, so se na koncu veselili osvojene točke.
Remi za Zavrčane ne pomeni nobene spremembe na lestvici, saj sta se prva zasledovalca, Krka in Roltek Dob, prav tako razšla z remijem.
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
Preložene vse nedeljske tekme v 1. in 2. ligi
Vodstvo tekmovanja Prve lige NZS je preložilo nedeljske tekme prve in druge lige. Zaradi sobotnega obilnega deževja in nedeljskih snežnih padavin se je vodstvo tekmovanja odločilo, da igrišča v Domžalah, Kranju in Kidričevem niso primerna za igranje. Zaradi slabih razmer sta odpovedani tudi obe tekmi 2. lige v Šmartnem in Šenčurju. Odpovedane tekme v 1. SNL: Aluminij - Mura 05 Triglav - Rudar Domžale - Maribor Odpovedani tekmi 2. SNL: Šmartno 1928 - Krško Garmin Šenčur - Šampion Celje
Naknadni termin igranja teh tekem bo v naslednjih dneh določilo vodstvo tekmovanja.

PRVALIGÄ
IM25
REZULTATI 16. KROGA:
Celje - Olimpija 1:2 (1:1); strelca: Bajde 13.; Šporar 24., 82.; rdeči karton: Lovrečič (Olimpija) 71.
Luka Koper - Gorica 4:0 (2:0); strelci: Pučko 35., Čovilo 45., Brečevič 57., 71.
Srečanja Aluminij - Mura 05, Triglav - Rudar in Domžale - Maribor so bila preložena.
1. MARIBOR	14	11	2	1	29:7	35
2. OLIMPIJA	15	9	2	6	29:15	29
3. domZale	14	8	1	5	15:12	25
4. LUKA KOPER	15	6	4	5	18:16	22
5. CELJE	15	4	7	4	12:13	19
6. ALUMINIJ	14	6	1	7	16:22	19
7. GORICA	15	4	3	8	20:27	15
8. TRIGLAV	14	4	2	8	10:13	14
9. RUDAR	14	3	4	7	10:24	13
10. MURA 05	14	3	2	9	17:27	11
LESTVICA STRELCEV: 7 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Zigon (Gorica); 6 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Goran Cvija-novic, Alen Ploj (oba Maribor), Nusmir Fajic (Mura 05); 4 zadetki: Robert Beric (Maribor), Roman Bezjak (Celje), Boban Jovic, Nikola Nikezic, Andraž Šporar (vsi Olimpija), Damjan Bohar (Mura 05), Enis Burkovič (Triglav), Rudi Požeg Vancaš (Domžale).
JM, DK
Jure Matjašič, NK Zavrč:
»Na tekmo proti Kalcerju smo odšli zelo motivirani in odločeni, da zmagamo, a nam vremenske okoliščine tega niso dopuščale. Na igrišču je bilo toliko vode, da je bilo praktično nemogoče igrati. Sicer smo imeli nekaj priložnosti, ki pa jih žal nismo realizirali. S točko smo lahko glede na vse na koncu zadovoljni.«
Pokal Slovenije
V sredo v Zavrču gostuje evroligaš iz Maribora, Kidričani v Novi Gorici
Sreda, 31. 10., bo za ljubitelje nogometa na vsem našem območju pravi nogometni praznik. V zaostali tekmi osmine finala Pokala Slovenje se bosta namreč v Zavrču merila domači drugoligaš in državni prvak iz Maribora. Ta letos v 1. ligi serijsko premaguje tekmece, odlične igre pa prikazuje tudi v Evropski ligi, kjer je v četrtek v Ljudskem vrtu remiziral (1:1) z londonskim Tottenhamom. To je tudi najboljša napoved za sredin obračun, ko bo završki športni park zagotovo pokal po šivih. Ker bo gneča zagotovo velika in bo tudi iz Maribora prišlo veliko gledalcev, je priporo-
čljivo, da se zaradi normalnega prihoda na tekmo od doma odpravite nekoliko prej.
Zavrč in Maribor sta se v pokalnem tekmovanju merila že lani, takrat je bil v dveh četrtfinalnih obračunih boljši Maribor (3:3 v Zavrču in 1:0 v Mariboru). Vijoličasti so v lanski sezoni postali zmagovalci Pokala, v finalu so bili boljši od Celjanov. Tokrat bo o napredovanju odločalo eno srečanje, zmagovalec sredinega obračuna se bo v četrtfinalu srečal z Olimpijo.
V sredo, 31. 10., bodo nogometaši Aluminija odigrali že tretjo zaporedno srečanje z Gorico - tokrat bo šlo za povratni četrtfinalni obračun v Pokalu Slovenije (prvo srečanje: Aluminij - Gorica 1:2). »Na domačem igrišču smo odigrali slabše od pričakovanj, zato bomo poskušali presenetiti v Novi Gorici,« je skupno mnenje vseh nogometašv Aluminija, za katere ne bo smel igrati Tomaž Kožar, ki si je na prvi tekmi prislužil rdeči karton.
Pokal Slovenije, osmina finala: Zavrč - Maribor, sreda, 31. 10., ob 19.00 v Zavrču
Pokal Slovenije, četrtfinale (povratno srečanje, prva tekma 2:1 za Gorico): Gorica - Aluminij, sreda, 31. 10., ob 14.00 v Novi Gorici
Rokomet • 1. A SRL (m), 8. krog
Ponovljena zgodba iz Sevnice ...
SVIS Pekarna Grosuplje - Jeruzalem 30:23 (18:10)
SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE:
Marjanovič, Medved (14 obramb), Polak, Zidar, Potokar, Rotar 5, Mu-hovec 4, Stopar 6 (3), Pekolj 3 (2), Bučar, Kalabic 3, Marinčič 3, Sašek 4, Kristan, Sendelbah 2, Murčeha-jic. Trener: Gorazd Potočnik.
JERUZALEM: Belec 3 obrambe, Žuran 9 obramb; Šišmanovič 2, Mesaric 4, Kljajič 2, Žuran, Žmavc, Hrupič, Gregorc 1 (1), Špiljak 2, Ču-dič 8 (5), Radujkovič, Kirič, Bogadi 4, Rajšp, Ogorelc. Trener: Saša Pra-potnik.
IZKLJUČITVE: SVIŠ 12 min., Jeruzalem Ormož 8 min.; SEDEMME-TROVKE: Sviš 5 (3), Jeruzalem Ormož 6 (5); IGRALEC TEKME: Simon Stopar (Sviš Ivančna Gorica).
Ormožanom se je ponovila zgodba iz Sevnice in ekipa je doživela poraz tam, kjer je pred tekmo tlelo upanje za
novi točki. Vinarji so bili bleda senca ekipe iz minulih tekem proti Krškemu in Ribnici. Zaradi poškodbe ni zaigral Siniša Radujkovič.
Takoj uvodoma so gostje zapravili sedemmetrovko, protinapad in »zicer«, namesto vodstva s 3:0 je domači igralec Gregor Pekolj v 4. minuti zadel za vodstvo 1:0. V prvih 14. minutah je ekipa Jeruzalema dosegla le tri zadetke, dva iz sedemmetrovke (Bojan Čudič) in enega iz igre (Aleš Šišmanovič). Obramba gostov je bila lu-knjičasta, napad jalov in sviški so vsako napako kaznovali z zadetki iz protinapadov. V prvem polčasu so domačini dosegli vsaj šest lahkih zadetkov, kar je preveč, če želiš enakopravni boj. Od 17. do 24. minute je novincu v ligi uspel delni izid s 7:0 in prevzem vodstva s kar 16:6. Do tega je pet ormoških golov dosegel kapetan Bojan
Čudič, ki mu prav tako ni uspelo povezati niti igre v napadih z igralcem več.
Nato je le prišlo obdobje gostov, ki so strnili vrste v obrambi in z nekaj hitrimi protinapadi začeli zmanjševati razliko. Učinkovito je bilo levo krilo gostov David Bogadi, ki je v desetih minutah dosegel 4 zadetke, pomagala pa sta mu še Čudič in Danijel Mesarič. Zelo vroče je postalo v 52. minuti, ko je Čudič z zadetkom zmanjšal zaostanek na samo 2 gola, 25:23. Gostje so imeli še dve priložnosti, da se približajo na le gol zaostanka, vendar so prehitro in nenatančno zapravili lepi priložnosti. V zadnjih sedmih minutah je Sviš ponovil igro iz 1. polčasa in z delnim izidom 5:0 postavil končni izid 30:23. Pri tem sta pomembne zadetke dosegla Jernej Marin-čič in Rok Rotar, piko na i pa je s pirueto - golom z obratom
REZULTATI 8. KROGA: Sviš Pekarne Grosuplje - Jeruzalem Ormož 30:23 (18:10), Cimos Koper - Gorenje 28:23 (11:10), Trimo Trebnje - Krka 26:29 (14:14), Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško 24:34 (14:20), Krško - Sevnica 30:29 (14:15), Maribor Branik - Istrabenz plini Izola 38:21 (16:10)
1.	GORENJE	8 7	0 1 16
2.	CIMOS KOPER 8 6	1 1 13
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 6	1 1 13
4.	MARIBOR BRANIK 8 6	0 2	12
5.	TRIMO TREBNJE 8 5	0 3	10
6.	RIBNICA RIKO HIŠE 8 3	1 4	7
7.	JERUZALEM ORMOŽ 8 2	15	5
8.	SVIŠ P. GROSUPLJE 8 2	15	5
9.	ISTRABENZ P. IZOLA 8 2	15	5
10.	KRKA	8 2 15 5
11.	SEVNICA 8 2 0 6 4
12.	KRŠKO	8 116 3
za 360 stopinj - postavil Simon Stopar. Zmaga Sviša je več kot zaslužena.
UK
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorišnica proti Dobovi vendarle do prve zmage
Moškanjci Gorišnica - Dobova 30:29 (17:14)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek 4 (2), Zorli 3, Kovač, M. Bedrač 5, Valenko 4, Arnuš 3, Balas 2, Lozinšek 3, Lukaček, Vincek 1, Anderluh 2, Firbas 3. T. Bedrač, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Seba-stjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci Gorišnica 2(4), Dobova 2 (4), IZKLJUČITVE: Moškanjci Gorišnica 18 min., Dobova 12 min.
V 5. krogu 1. B lige so si rokometaši Moškanjcev Gori-šnice priigrali prvo zmago v letošnjem prvenstvu, ugnali so solidno ekipo Dobove ter tako prebili led. V tekmo so krenili odločno, predvsem pa z veliko željo, da se končno odlepijo od zadnjega mesta. Vse do 20. minute so vodili tudi s tremi zadetki prednosti (10:7). Sledilo je nekaj napak in rokome-tašem Dobove je v 21. minuti rezultat uspelo izenačiti na 11:11. Na koncu 25. minute je bilo še vedno izenačeno, 13:13, in videti je bilo, da bo tako vse do odhoda na odmor. Sledilo pa je odličnih pet minut Gori-šničanov, ki so zaigrali čvrsto v obrambi in učinkovito v napadu ter z delnim izidom 4:0 prišli do pomembnega vodstva. To je ob polčasu, v slačilnici,
1. B SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Dobova 30:29, Velika Nedelja Carrera Optyl - Šmartno 30:39, Slovenj Gradec - Slovan 25:26, Grosuplje - Grča Kočevje 25:25, Damahaus Cerklje - Mo-kerc Ig 36:31, Škofljica - Dol Hrastnik 25:32
1.	ŠMARTNO 5 4 1 0 9
2.	DOL HRASTNIK 5 4 10 9
3.	SLOVENJ GRADEC 5 4 0 1 8
4.	DAMAHAUS CERKLJE5 3 117 5.SLOVAN	5 3 0 2 6
6.	DOBOVA	5 2 12 5
7.	MOKERC IG 5 2 0 3 4
8.	ŠKOFLJICA 5 2 0 3 4
9.	GROSUPLJE 5 113 3
10.	GRČA KOČEVJE 5 113 3
11.	MOŠKANJCI GOR. 5 10 4 2
12.	V. NEDELJA C. O. 5 0 0 5 0
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Moškanjci Gorišnice (na fotografiji Primož Firbas) so na tekmi proti ekipi Dobove vknjižili prvi točki v letošnji sezoni.
nanje vsekakor delovalo izjemno pozitivno.
Drugi polčas je bil razgiban in na koncu tudi razburljiv. Gostujoči igralci se niso kar tako sprijaznili, da bi ostali praznih rok; bili so vztrajni in že v 41. minuti jim je uspelo rezultat izenačiti na 20:20. Znova je sledilo obdobje izenačene igre na obeh straneh, tako je bilo vse do zadnjih minut srečanja. Pet minut pred koncem so gostje povedli s 27:26, domačini pa so kmalu izenačili, tako je bilo tudi pri rezultatu 28:28. Domači so nato dosegli dva zaporedna zadetka (30:28) in imeli ob tem še sedemmetrovko. To je gostujoči vratar ubranil, sledil je še strel Valenka, ki prav tako ni zadel. Gostje so to izkoristili in zmanjšali zaostanek (30:29). Domačini so bili še enkrat neuspešni v napadu in rokome-tašem Dobove je ostalo deset sekund za zadnji napad. Domačini so bili uspešni v obrambi
in so se na koncu veselili prve zmage v tem prvenstvu. Med strelce se je vpisalo 10 igralcev Gorišnice.
Mladi dobili (in izkoristili) priložnost: Velika Nedelja Carrera Optyl -Smartno 30:39 (13:21)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer Zorec 2, Kaučič 4, Han-želič 1, Horvat 4, Bezjak 2, Veselko 6, Bračič 7, Preac, Ivančič 2, Tušak, Dokša, Lorenčič 1, Zemljič 1, Marin. Trener: Bojan Munda.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 1(2), Šmartno 5 (6); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 4 min., Šmartno 6 min.
Čeprav Velikonedeljčani po porazu ne morejo biti zado-
voljni, so na igrišču vendarle pokazali veliko borbenost in srčnost in jim tokrat ni kaj očitati. Izgubili so od vodeče ekipe, ki računa na ekspresno vrnitev v prvoligaško druščino. Ob zelo skromnem igralskem kadru, ki ga krojijo predvsem poškodbe, so rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl pred tekmo ostali še brez standardnega člana prve sedmerice, Jake Majcna. Tokrat so ekipo sestavljali v večini mladinci in kadeti, ki so ob koncu tekme dobili kar lepo število minut za igro. S svojim pristopom so poželi velike ovacije polne športne dvorane pri Veliki Nedelji.
Favorizirani gostje, ki so še minulo sezono nastopali v 1. A ligi, so takoj na začetku povedli z 2:0 in vodstvo uspešno nadzirali ves polčas. Domačini so se jim rezultatsko približali v 13. minuti, ko je bil rezultat 6:8. Izkušeni gostje, ki jih je odlično vodil Aleš Šmejc, so nadaljevali dobro igro in domačim povzročali precej težav, tako v napadu kot obrambi. Posledica dobre igre gostov je bil tudi rezultat polčasa, ki je znašal 13:21.
Tudi v nadaljevanju sta ekipi nadaljevali igro, ki sta jo prikazali ob koncu prvega dela. Gostje so si v 40. minuti priigrali 10 zadetkov prednosti in zmagovalec je bil praktično odločen. Domači trener Bojan Munda je počasi začel menjavati igralce prve postave, priložnost je ponudil mladincem in kadetom. To potezo je nagradilo tudi občinstvo, ki je znova napolnilo športno dvorano, saj je z glasnim navijanjem pomagalo mladim fantom, da so se otresli treme. Da v prihodnosti ni bojazni za sestavo ekipe z igralci, vzgojenimi pri Veliki Nedelji, so pokazali mladi rokometaši kar sami ter se gostom pogumno postavili po robu, kar nekaterim njihovim zvezdnikom ni bilo prav in so v nekaj primerih reagirali neš-portno. Zmaga gostov je zaslužena, vendar velja omeniti, da je bila takšna tekma za sodnika prevelik zalogaj.
Danilo Klajnšek
Blaž Rola je z uvrstitvijo v polfinale turnirja Babin Kuk sklenil tritedensko nastopanje v Dalmaciji.
Tenis • Blaž Rola
V Dubrovniku med štiri
Slovenski teniški igralci v zadnjem obdobju podirajo rekordne uvrstitve na lestvici ATP, takoj za najboljšo trojico, ki jo sestavljajo Žemlja, Kavčič in Bedene, pa že prihaja Ptuj-čan Blaž Rola. Ta je po krajšem prisilnem odmoru (poškodba) nastopil na treh zaporednih turnirjih serije futures v Dalmaciji: v Solinu je nastope končal v 2. krogu, na prvem turnirju v Dubrovniku v četrt-finalu, na drugem pa v nedeljo v polfinalu.
Turnir Babin Kuk open v Dubrovniku je imel sicer nagradni sklad 15.000 dolarjev, znova pa je bil odlično zaseden; 1. nosilec je bil Damir Dzumhur (BiH, 207. mesto na lestvici ATP). Blaž je v 1. krogu dvakrat »zavezal kravato« La-tvijcu Slobodkinsu, težje delo pa ga je čakalo v 2. krogu - tam je bil njegov tekmec 4. nosilec, Srb Ivan Bjelica. Ta je zmagal v uvodnem nizu, a je nato Blaž v naslednjih dveh pokazal boljšo igro in zasluženo napredoval. V četrtfinalu se je meril s Hrvatom Marcanom, ki je krog prej izločil Tomislava Ternarja, Blaževega klubskega kolega iz Branika. Rola je največji del na poti do zmage opravil v tie-bre-aku prvega niza, ki ga je dobil z rezultatom 7:5. V nadaljevanju ni več izgubil igre ...
Polfinalni obračun s Čehom
Pospisilom bi moral biti na sporedu v soboto, a je bil zaradi padavin prestavljen na nedeljo. Izkušeni 31-letni Čeh - lani je že zasedal 103. mesto na lestvici ATP - je bil bolj zbran in je gladko slavil v dveh nizih.
Blaž je tokrat skupaj z Nikom Razborškom nastopil tudi med dvojicami. Slovenski par je v 1. krogu gladko slavil, v četrtfina-lu pa je moral po silovitem boju priznati premoč 1. nosilcema, Čehoma Pospisilu in Micha-licku. Naša igralca sta povedla z 1:0 v nizih, Čeha pa sta slavila v podaljšani igri 2. niza. Odločitev je tako padla v skrajšanem tretjem nizu, v katerem sta bila znova boljša Čeha.
Jože Mohorič
Futures turnir Babin Kuk v Dubrovniku, rezultati:
posamezno:
1.	krog: Blaž Rola - Arkadijs Slo-bodkins (Latvija) 6:0, 6:0
2.	krog: Rola - Ivan Bjelica (Srbija, 4) 4:6, 6:3 6:4
četrtfinale: Rola - Dino Marcan (Hrvaška) 7:6(5), 6:0
polfinale: Rola - Jaroslav Pospi-sil (Češka) 2:6, 2:6 dvojice:
1. krog: Rola/Razboršek - B i lic/ Gorčic (Hrv/BiH) 6:1, 6:1
četrtfinale: Rola/Razboršek -Michalicka/Pospisil (Češka, 1) 6:2, 6:7(6) 6:10
Tenis • Lestvica TZS: Ptujčani ostali med najboljšo deseterico
Teniška zveza Slovenije vsako leto konec sezone objavi lestvico klubov, ki jo sestavi na podlagi dosežkov posameznikov in ekip v vseh kategorijah, od U-12 do članov. Med več kot 100 delujočimi klubi v Sloveniji je ptujski TK Terme osvojil visoko 9. mesto.
Izstopajo prvi štirje klubi, ki imajo v vseh kategorijah številno zastopstvo, zato njihova prednost ni presenečenje. Sledi šesterica, ki je zbrala od 9000 do 11.000 točk, med njimi je tudi ptujska ekipa. Pri slednji je največ točk prispevala ekipa deklet U-16 (Tamara Zidan-šek, Nina Potočnik ... - 2827), dečkov U-14 (Sven Lah ... - 2267) ter mladinska in članska ekipa (Urh Krajnc Domiter ... - 1422 in 1146). Urh je obenem prvi član ptujskega kluba, ki se je prebil med najboljšo deseterico v članski kategoriji (Blaž Rola je član Branika Maribor, zaseda pa 4. mesto).
»Z uvrstitvijo smo lahko zadovoljni, saj smo se zadržali med najboljšo deseterico. Lani smo sicer dosegli 6. mesto, a smo vedeli, da bo dosežek izjemno težko ponoviti. Vedeti moramo, da so za nami zaostali številni klubi, ki delujejo v bistveno boljših razmerah. Zanašamo se predvsem na strokovno delo, to bo naše glavno vodilo tudi v prihodnosti,« je povedal Zoran Krajnc, predsednik ptujskega teniškega kluba.
Nedavno sta se v TK Terme Ptuj včlanila nova igralca, Amadej in Aleksej Goručan, letnika 1998 in 1996, ki sta doslej trenirala v Celju. Amadej je doslej že večkrat v paru nastopal s Svenom Lahom, prihod Celjanov pa bo zagotovo veliko pripomogel k povečanju zdrave konkurenčnosti in primerljivosti na treningih (Sven je na lestvici TZS U-14 na 3., Amadej pa na 6. mestu). Vrstni red:
1.	ZTK Maribor
2.	Triglav Kranj
3.	MAX Ljubljana
4.	Branik Maribor
5.	Koper
45.670,4 30.459,9 21.825,4 19.393,0 10.856,2
6.	AS Litija
7.	Ljubljana TC
8.	TC Ljubljana
9.	TK Terme Ptuj
10.	Otočec
10.717,3 9.535,0 9.533,5 9.493,0
8.417,8
Zdaj smo delo dokončali ...
Dr. Janez Bogataj: »Martinovanje ima danes tudi drugo razsežnost, ki je do konca prve svetovne vojne in še leta po njej sploh nismo poznali. To je, da se posamezniki oblečejo v maškare, in sicer v škofe Martine, v redovnike, zlasti frančiškanske patre, in druge stereotipne like, ki naj bi simbolizirali slovensko kmečko prebivalstvo, in potem bolj ali manj opiti hodijo od vinograda do vinograda in tam opravljajo neke duhamorne ritualne obrede. To smo prevzeli v zgodnjih 60. letih iz sosednje Avstrije, zlasti z Gradi-ščanskega. Takšno početje nima nobene zveze s tem žlahtnim praznikom. Res je, da so stvari v rokah popolnega materializma, ki pa ne zna prisluhniti strokovnim usmerjanjem in stvari zapeljati na tisto žlahtno pot, na kateri so že bile. Sam sem bil na martinovo v nekem slovenskem hotelu, kjer je amaterska gledališka skupina v hotelski avli igrala martinovanje s škofom in menihom. Tuji turisti niso razumeli, za kaj gre. Najprej so mislili, da gre za neki verski obred, a ko so videli, da so vsi pijani in da se v bistvu norčujejo, so bili ogorčeni. V Sloveniji brez kritičnosti prevzemamo največje neu-m n osti, kar jih ta svet producira. In to je slabo.«
Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je praznik, ki simbolično končuje obdobje dela na vrtu in njivi, v sadovnjaku in vinogradu. Do dneva praznovanja mora biti pridelek pobran in spravljen v shrambah ter kleteh. Od tega, koliko ga je bilo, je bilo nekdaj odvisno življenje ljudi, saj pred vrati že čaka dolga, mrzla zima. Martinovanje ima tako kot večina krščanskih praznikov izvor v starih poganskih običajih. Od nekdaj so ljudje v našem podnebnem pasu v novembru praznovali konec letine s pojedinami in žrtvovanji, s katerimi so hoteli doseči, da bi jim bile naravne sile naslednje leto vsaj enako, če ne še bolj naklonjene. Ob koncu obdobja zorenja so imeli lepo navado poravnati medsebojne dolgove, odslovili ali na novo zaposlili so tudi hlapce in dekle. S prihodom krščanstva so v že obstoječe običaje in praznike
vključili nove krščanske zavetnike. Martin, ki je bil resnična oseba - bil je škof v Toursu -je prevzel funkcijo zavetnika za dobro vinsko letino. Rodil se je leta 316, umrl pa 8. novembra 397. Goduje 11. novembra, zato je na ta dan tudi martinovanje.
Martinovo je praznik, ki ima v vsaki vinorodni deželi drugačne značilnosti in posebnosti. Čeprav je Slovenija po kvadratnih kilometrih zelo majhna država, je izjemno velika in pestra po izročilih in kulturi. Tako je v Goriških brdih ponekod še vedno v navadi, da na sod postavijo jabolko, v katero zataknejo različna mediteranska zelišča, na osnovi tega jabolka pa potem ugotavljajo, kakšna bo naslednja letina. Če se lepo posuši, bo drugo leto dobro vino, če zgnije, bo letina slaba. V nekaterih slovenskih krajih je ohranjeno vedeževanje s prsno kostjo pečene goske: če je rja-
DREVESNICA HOLC
Zagorci 61, 2256 Juršinci
(med Ptujem in Gornjo Radgono, 4 km iz Juršincev)
tel./faks: 02 758 08 91 e-mail: robi.holc@gmail.com
Iz lastne vzgoje vam ponujamo sledeče sadne vrste: jablane, hruške, breskve, nektarine, marelice, češnje, višnje, slive, orehe ter nešplje. V času spomladanske prodaje ponujamo tudi sadike, kivia, murve, kakija ter smokve. Prodajna sezona se vrši vsako leto od 20. 10. do 15. 5.
Dolgoletna tradicija vzgoje sadnih sadik že od
leta 1933, kar vam garantira, da ste se pravilno odločili, če ste posadili našo sadno sadiko!
va, bo zima huda, če je bela, bo zelo zasnežena. »Mlajša generacija v glavnem ne ohranja bistva praznika. Mladina reče: 'Jutri je pa martinovo, to bo žurka.' Danes so prazniki postali prazni, a ne prazni v tistem smislu, iz katerega etimološko izvira ta
beseda - beseda praznik namreč pomeni biti prazen dela. Danes so prazniki polni dela ali pa prazni globljih duhovnih razsežnosti, komunikacijskih sporočil,« je v nekem pogovoru omenil dr. Janez Bogataj, raziskovalec slovenske etnografske dediščine.
Martinovi pregovori
Ako je na martinje lepo, bo za tri dni grdo. Če za Martina sonce sije, huda zima bo. Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj. Če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto češenj ni. Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. Če je za Martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja.
Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Če se o Martinu vinska buča z zelenim trtnim perjem zamaši, bo drugo leto dobra vinska letina. Ko pride svet' Martin, je paše kon'c. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Za Martina če je jasno, bo v treh dneh sneg, če oblačno, sneži še na ta dan.
Za soncem Martina pride takoj sneg, zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se babje leto šteje.
PREIUaCISCA ŽIGA
sobo / ztmmer /rooms

REZERVACIJE SOB: 031 419 258 www.prenocisca-ziga.com
•DNEVNI POČITKI od 25 €
Odlična KAVA, topli napitki, KUHANO VINO, naravni sokovi, sendviči... Čez vikend osvežilni COCKTAILI...
KAVA + COCA COLA = 2,00 €
BOJAN ŠOŠTARIČ S.P. PANONSKA ULICA 1, PTUJ
Foto: Črtomir Goznik
Za martinovo so tako kot za vse naše praznike značilne jedi, ki niso izbrane po naključju; vsaka ima svoj pomen in namen. Za praznike so postregli jedi, ki v vsakdanjem življenju niso bile običajne - niti ob nedeljah. Postregli so poslastice, ki so jih hranili za izjemne priložnosti. Za martinovo je značilna perutnina, še posebno gosi in race, vendar so ljudje pripravili tudi drugo perutnino, pač tisto, kar so imeli. Najbolj značilna jed ob martinovem je pečena gos ali raca, nadevana s kostanji in/ali jabolki (lahko tudi kutinami), ki je postrežena z mlinci in dušenim rdečim zeljem, vendar ne manjka idej za slastne jedi, s katerimi lahko postrežemo gostom za praznično mizo. Gosi, race in kokoši so bile od nekdaj daritvene živali (gospodar je žrtvoval drobnico, gospodinja pa perutnino). Žrtvovanje domačih živali pa ni spadalo v krščanski praznik, zato so »žrtvovanje« domače gosi za boljšo prihodnjo letino spremenili v simbolično kazen: gos pojemo zato, ker je izdala Martina. Po legendi naj bi se Martin poskušal izogniti imenovanju za škofa (bil je pač skromen možak), tako da se je skril med jato gosi. Te pa so ga takoj izdale z glasnim oglašanjem. Kako naj bi vedele, kaj bi rad ...
JŠ
Vir:
(http://www.mojaslovenija.net/
kulturna_dediscina/martinovanje_
nekoc_in_danes.html)
http://okusno.je/clanek/prilozno-
stno/prazniki/martinovo/vino-pije-
svet-martin-voda-naj-pa-zene-mlin.
html)
Foto: SM
Nekatere značilne Martinove jedi
Kostanjeva juha
400 g kostanja, 1 šopek peter-šilja, 1 rdeča čebula, 3 stroki česna, 1 žlica masla, 500 ml jušne osnove, 3 ščepci soli, 2 ščepca mletega črnega popra, 100 ml sladke smetane za kuhanje.
Kostanj stresemo na večje cedilo in ga na hitro oplaknemo, nato pa ga na vrhnjem delu križno zarežemo. Na kuhalnik pristavimo lonec s približno litrom vode. Vanj stresemo kostanj in ga približno eno uro kuhamo na zmernem ognju. Ko je pripravljen, ga olupimo z ostrim nožem. Operemo peteršilj. Nekaj vejic prihranimo za okras, preostale osmukamo. Čebulo in česen olupimo ter ju na drobno
nasekljamo. Na kuhalnik pristavimo kozico, kjer stopimo maslo. Na njem približno 5 minut pražimo čebulo in česen. Prilije-mo jušno osnovo in dodamo kuhani kostanj. Po okusu začinimo s soljo in poprom ter kuhamo približno 20 minut. Pet minut pred koncem dodamo smetano. Pripravljeno juho prelijemo v večjo posodo in jo s paličnim mešalnikom zmešamo do gladkega. Juho prelijemo v krožnike, jo okrasimo s peteršiljem in ponudimo gostom.
Gos z nadevom iz jabolk in kostanja
Sestavine za 12 oseb: 4 kg težka gos, 1 žlička soli, 2 ščepca
smc JANKO i.p. Podgorci 14,
mlete kumine, 2 ščepca sveže mletega črnega popra, 500 g kostanja, 500 g kislih jabolk, 1 žlica masla; holandska omaka: 2 žlički dijonske gorčice, 15 ml limonovega soka, 2 žlički belega kisa, 3 rumenjaki, 125 g masla, 2 ščepca soli, 1 ščepec sveže mletega črnega popra; za premaz: 1,5 žlice masla. Gos temeljito operemo, jo s krpo osušimo ter zunaj in znotraj natremo s soljo, poprom in kumino. Kuhan ali pečen kostanj olupimo, jabolka pa temeljito operemo, narežemo na četrtine in jim odstranimo pe-ščišče. Na kuhalnik pristavimo ponev, kjer stopimo maslo. Vanjo dodamo jabolka in jih nekaj minut dušimo.
Pečico segrejemo na 220
stopinj Celzija. Gos nadevamo z olupljenim kostanjem in dušenimi jabolki. Jabolka, ki nam ostanejo, lahko dodamo v pekač. Odprtino zašijemo s kuhinjsko nitjo ali jo spnemo s kovinskimi (lahko tudi lesenimi) nabodali. Gosko stehtamo, da bomo lažje ocenili čas peke. Kožo po vsej površini prebo-demo z vilicami in natremo s soljo in poprom. Nato gos s prsno stranjo navzdol položimo na mrežo v velikem pekaču, ga potisnemo v pečico in pečemo približno 30 minut. Nato pekač vzamemo iz pečice, gosko obrnemo, da je prsna stran zgoraj, in pečemo še 20 minut. Temperaturo pečice zmanjšamo na 180 stopinj Celzija in pečemo še dodatnih 20 minut na vsa-
á, E-maili jankojircSiioLnet
kih 500 g teže. Med pečenjem jo večkrat prelijemo z maščobo, ki se je nabrala v pekaču. Nekaj minut pred koncem jo premažemo z maslom ali slano vodo, da se hrustljavo zapeče. Ko je gos pečena, jo položimo na pladenj, pokrijemo s folijo in pustimo stati dobrih 20 minut. Medtem iz navedenih sestavin pripravimo holandsko omako. V skledo vlijemo limonov sok in bel vinski kis ter dobro premešamo. Nato dodamo rumenjake in jih z ročnim mešalnikom penasto umešamo. Skledo z rumenjakovo zmesjo postavimo na kozico z vrelo vodo in z metlico mešamo tako dolgo, da se zmes zgosti. Med mešanjem postopoma dodajamo koščke masla. Skledo odstavi-
mo iz vodne kopeli in omako po okusu začinimo s poprom, soljo in z dvema žličkama dijonske gorčice, dobro premešamo in zlijemo v omačnico. Gos razrežemo na posamezne kose, nato pa jo, vključno z nadevom, primerno prilogo in omako, postrežemo gostom.
Dušeno rdeče zelje
750 g rdečega zelja, 3 žlice svežega limonovega soka, 60 g čebule, 40 g sončničnega olja, 1 čajna žlička sladkorja, 100 g jabolk, 1 strok česna, 1 dl rdečega vina, sol, 3 klinčki,
lovorov list, 2 dl vode, jušna kocka.
Zelju odstranimo zunanje liste in trde sredice. Lepe liste operemo, osušimo in narežemo na tanjše rezance. Pokapljamo jih s polovico limonovega soka. V posodo z oljem stresemo sladkor in počakamo, da porumeni. Dodamo drobno sesekljano čebulo. Ko postekleni, dodamo narezano rdeče zelje, dobro premešamo in dušimo 5 minut. Jabolka dobro operemo, olupimo, narežemo in pokapljamo s preostalim limonovim sokom. Zelju jih dodamo, ko je že nekoliko mehko, prilijemo rdeče vino, dodamo sol, klinčke, lovorov list in sesekljan česen. Vse skupaj dušimo še 20 minut, medtem pa zalivamo z vodo, v kateri smo raztopili jušno kocko. V dušeno rdeče zelje lahko dodamo tudi na kocke narezano slanino. To storimo takrat, ko na olje dodamo čebulo.
Mlinci
300 g bele pšenične moke, 3 jajca, sol, 2 žlici sončničnega olja; ocvirki.
Moko stresemo v posodo, dodamo jajca in sol ter vse skupaj dobro premešamo. Testo položimo na pomokano površino in gnetemo približno 10 min. Pustimo ga počivati 15 min. Pečico segrejemo na 180 °C. Testo razdelimo na 3 dele in vsak
del razvaljamo na približno 2 mm debelo. Damo na pekač in v pečico. Spečemo ga do lepe rumene barve. Ko so mlinci pečeni, jih nalomimo na različne koščke. Stresemo jih v posodo in prelijemo z vrelo vodo. Posodo prekrijemo in jih odcedi-mo, ko se zmehčajo. V ponvi segrejemo olje in ocvirke. Na njih stresemo odcejene mlince in jih med mešanjem lepo pre-pražimo.
Kostanjeva potica
1 žlica masla za pekač, 1 pest krušnih drobtin za pekač; nadev: 500 g mletega kostanja, 10 celih olupljenih kuhanih kostanjev, 2 dl mleka, 50 g rjavega sladkorja, 0,5 žličke eks-trakta vanilje, 3 žlice kakava v prahu, 1 ščepec soli, 3 beljaki; testo: 500 g moke, 20 g kvasa, 0,5 žličke soli, 1 limona, 70 g masla, 60 g rjavega sladkorja, 3 rumenjaki, 2,5 dl mleka, 3 žlice ruma.
Limono dobro operemo in obrišemo s kuhinjsko brisačko. Pripravimo kvasec ali kvasni nastavek: v skodelico nadrobimo kvas, dodamo tri žlice mlačnega mleka, žličko moke in žličko sladkorja, dobro premešamo in pustimo, da začne vzhajati. Na kuhalnik pristavimo kozico, kamor damo preostalo mleko, maslo in preostali sladkor ter segrevamo in mešamo tako
dolgo, da se maslo in sladkor stopita. Kozico odstavimo in prilijemo rum. Počakamo, da se zmes nekoliko ohladi, nato pa vanjo s strgalnikom nastrgamo lupino polovice limone in z metlico umešamo še rumenjake. V skledo presejemo moko, ki jo po robu posolimo, in v sredini naredimo jamico, kamor vlijemo kvasec ter ga malo pomešamo z moko. Pustimo vzhajati deset minut, nato pa med mešanjem postopoma prilijemo še mešanico masla in mleka. Iz vseh sestavin zamesi-mo testo, ki mora biti gladko in voljno ter se ne sme oprijemati rok in posode. Testo pokrijemo in pustimo počivati na toplem tako dolgo, da se prostornina podvoji (približno eno uro), zatem ga dobro pregnetemo, oblikujemo v kroglo, pokrijemo in znova pustimo vzhajati. Pripravimo nadev: zmleti kostanj stresemo v skledo, zavremo 2 dl mleka, ga prelijemo čez kostanj in počakamo, da ta nabrekne. Dodamo sladkor, va-niljev ekstrakt, kakav in ščepec soli ter vse skupaj dobro premešamo. Beljake z ročnim mešalnikom stepemo v čvrst sneg, ki ga počasi umešamo v ohlajeni nadev. Grobo nasekljamo cele kostanje. Vzhajano testo razvaljamo na pomokanem prtu centimeter na debelo v pravo-kotnik. Stranica naj bo približno tako dolga, kot je obod pekača. Testo premažemo z nadevom skoraj do roba; tam, kjer bomo končali zvijanje testa, pustimo nekaj centimetrov roba, sicer ga ne bomo mogli stisniti. Po nadevu potrosimo nasekljane kostanje. Testo s prtom zvijemo natančno in čim bolj na tesno. Pri tem ga rahlo vlečemo. S tem bomo preprečili, da bi med peko v potici nastali mehurji. Pekač namastimo in potresemo z drobtinami. Pripravljeno potico preložimo v pekač (uporabimo okroglega za šarkelj), rahlo potlačimo in na več točkah pre-bodemo s pletilko. Pekač damo v pečico, ki jo nastavimo na temperaturo 50 °C, in pustimo vzhajati pol ure. Nato zvišamo temperaturo na 180 °C. Potico pečemo od 55 do 65 minut. Pečeno pokrijemo s prtičem in jo pustimo počivati 20 minut, nato jo zvrnemo na rešetko in ohladimo. Potico razrežemo in serviramo na krožnikih.
AŠV
Vir: http://okusno.je/recepti/sec-tion:30916
MESNICA SIRC
PTUJ	PODGORCI]		i ORMOŽ
Bos 77115 SS	802 713 00 30		Box 74114 M
El 031 468 017,	^ 041 380 189		tfl 031 741 510
RADI JESTE OKUSNO IN DOMAČE?
Poskusite nekaj iz časov vaših babic!
PRI NAS VAM NUDIMO:
•	domače sveže meso • domače salame
•	prekajeno meso • mesne izdelke
•	meso iz razsola	lastne predelave
•	meso iz tunke • meso za piknike
•	domače klobase • vse za domače koline Za vas pripravimo okusne domače narezke!
DOBER TEK!
Kostanjeva potica
Foto: ASV
Foto: ASV
Kostanjeva juha
Vinski praznik v mestu vina in trte
M
Praznik, posvečen novemu vinu, bo letos na Ptuju zelo bogat, saj pripravljajo pester program. Bogata pa bo tudi kulinarična ponudba, ki jo posebej za to priložnost pripravljajo v ptujskih gostinskih lokalih in hotelih. Osrednje dogajanje bo letos potekalo na tržnici, v t. i. Martinovih hramčkih, lesenih hišicah, kjer bodo obiskovalcem na voljo tekoče in kulinarične dobrote. Martinova tržnica bo še posebno vabila 9., 10. in 11. novembra.
Prireditve bodo potekale od srede, 7., do nedelje, 18. novembra, ko bodo svoja vrata že tradicionalno odprle vinogradniške kmetije na območju Osrednjih Slovenskih goric, na Mestnem Vrhu (Potrč in Reber-nišek), v Krčevini pri Vurbergu (Breg), Drstelji (Lacko), Vinta-rovcih (Hauptman) in Jiršovcih (Lovrec). Martinovanje bo na Ptuju potekalo v organizaciji podjetja Javne službe in so-organizatorjev MO Ptuj, sveta princev karnevala, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, društva VTC 13, Ptujske kleti, Term Ptuj, KGZS - Zavoda Ptuj, Društva kmetic MO Ptuj, Podravske-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OI Ptuj. Na ptujskem gradu bo 7. novembra prireditev z naslovom Žlahtni vinski zakladi ptujskega
podzemlja, ki jo bodo povezali s 50. obletnico blagovne znamke Haložan in peto obletnico blagovne znamke Pullus. Na novo lokacijo se bodo v času ptujskega martinovanja preselile tudi Primusove vinske zgodbe, ki bodo 8. novembra potekale v Vinski vasi v Termah Ptuj, edinstveni turistični vasi znotraj t. i. glamping turistične ponudbe, ki jo sestavljajo vinski sodi, spremenjeni v prenočitvene zmogljivosti. Skozi tokratno vinsko zgodbo bodo vodili Janez Vrečer, Bojan Kobal in Andrej Rebernišek. Devetega novembra bo svoja vrata odprla Martinova tržnica na ptujski tržnici s ponudbo dobrot v Martinovih hramčkih in na stojnicah. V Domu krajanov Grajena pa bodo tega dne pripravili že tradicionalno martinovanje Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, kjer bodo imenovali novega kletarja, z razstavo Martinovih jedi pa se bodo predstavile članice Društva kmetic MO Ptuj. Za vodene oglede Ptujske kleti ob kozarčku mošta, ki bodo potekali 9. novembra med 17. in 18. uro, pa si bo predhodno treba zagotoviti vstopnice po ceni dva evra v vinoteki na Vinarskem trgu. Prodajati so jih začeli včeraj, ker je število omejeno, svetujejo pravočasen nakup.
V soboto, 10. novembra, se bo dogajanje na mestni tržnici začelo že ob 10. uri s kulturno-zabavnim programom. Vinogradniške igre bodo tudi letos
Foto: Črtomir Goznik
vabile s kotaljenjem sodov, popoldne pa bodo že tradicionalno mošt blagoslovili v cerkvi sv. Jurija. Z novim vinom bo najprej nazdravil ptujski župan Štefan Čelan, enolog Bojan Kobal pa bo predstavil vinski letnik 2012. Za šegavi krst mošta bodo letos poskrbeli člani TD Polenšak. Vztrajni Martini
Neponovljiva zgodba o prehajanju mošta v vino
»Enajst 'prijateljev' sv. Martina je stopilo skupaj in ustvarilo neponovljivo zgodbo o prehajanju mošta v vino v skrivnostni tišini najstarejše slovenske vinske kleti. Vsak od enajstih 'prijateljev' je prispeval svoj delež h končnemu izdelku. CD-plošča bo doživela predstavitev 5. novembra. Ne bo na prodaj! Je le bibliofilska izdaja z ročnim oštevilčenjem plošč. Nekaj izvodov bo na voljo novinarjem, ki bi o izdaji pisali ali jo predstavili v avdio in avdiovizualnih medijih. Naklada plošče je 165 izvodov,« pa je o edinstveni in neponovljivi zgodbi o prehajanju mošta v vino povedal eden od njegovih akterjev Mitja Gobec.
Martinovi darovi so namenjeni vsem
»Velika večina ljudi ob martinovanju takoj pomisli na dogodke, povezane z vinsko tradicijo, ki je sicer zelo zaznamovala obujanje spomina na sv. Martina. V resnici pa ima ta praznik veliko globlji pomen. Sv. Martin je z lastnim zgledom pokazal, da nerazumno kopičenje bogastva ne prinese nikomur osebne sreče in notranjega miru. Skromnost in predvsem pristni medčloveški odnosi gradijo boljšo in prijaznejšo družbo. Na simbolni ravni pa je to najtežje narediti, ko so mize bogatinov prepolne raznih dobrot, saj bogatin takrat ne razmišlja o siromaku. Martinovanje je torej treba razumeti kot zahvalo darovom, ki nam jih je podarila narava, ob tem pa ne smemo pozabiti, da so ti namenjeni vsem in ne zgolj premožnim posameznikom. Če bomo to prireditev razvijali v tej smeri, imamo največ možnosti, da bomo imeli vsi od nje tudi največ kulturno-socialnih in gospodarskih koristi,« je ob letošnjem martinovanju povedal ptujski župan Štefan Čelan.
se bodo na ptujski tržnici 10. novembra lahko zabavali vse do ene ure zjutraj. Samo martinovo, ko so letos tudi volitve, bo v znamenju inavguracije novega, že 14. princa karnevala, srečanja vinskih kraljic Slovenije, sveta princev karnevala in predstavnikov FECC Slovenije, ki ima od nedavnega novega predsednika, Andreja Klasinca. V ponedeljek, 12. novembra, pa bo živahno tudi v najmlajši ptujski vinski kleti, grajski vinski kleti, kjer bodo martinovali na muzejski način s pokušnjo vin VTC 13. Ko bo zaživela še ptujska mestna vinska pot, ki bo vodila po vsem ptujskem vinskem podzemlju, bo marti-novanje še slajše.
MG
PROGRAM PRIREDITEV
SREDA, 7.11. 2012
Lokacija: Ptujski grad 11.00 - Otvoritev, Žlahtni vinski zakladi Ptuj podzemlja / 50 let Ha lož ¡m a, 5 let P
ČETRTEK, 8.11.2012
Lokacija: Vinska vas v Termah Ptuj
17.00 - Primusove vinske zgodbe v vinski vasi Term Ptuj (Vrečar, Ko bal, Rebernišek)
PETEK, 9. lJ 2012
Lokacija: Mestna trznit a
10.00 - Martinova tržnica ■ ponudba mošta/v i na in martinovih dobrot v marin :o\ ih hramčkih" in na stojnicah
Lokacija: Dom krajanov Grajena 1700 - Martinovanje Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice na Grajeni z imenovanjem kletarja in razstavo martinovih jedi Dr uštva k metk Mestne občine Ptuj
Lokacija: Ptujska klet
17.00 in 18.00 - Vodeni ogledi Ptujske kleti ob
kozarčku mošta Opomba: karte po ceni 2 1:1 K dvignete \ vjnoteBJtM Vinarskem trgu od ponedeljki! do petka med 9. inj;7 uro ter v soboto med 8. in 12. uro. Karte boJ.ina volje» 1 od ponedeljka, 29. 10. 2012. Število k.nl .fj%nejeT«M
rnnoYarr
risi Ptuju
2012

V pob k, 9. nove
soboto, 10. novel hbia tJlM nedeljo, "11. novenibra bo i
Mesim l+iniei potekala Martinova tržnica s ponudbo mošta/1vina in martinovih dobrot v -ma rl i nov i h hramčkih« in na stojnicah.
V času Martinovanja bo pestra ponudba Martinovih dobrot in dogodkov \ gostinskih lokalih in hotelih
na Ptuju.

SOBOTA, 10.11.2012
Lokacija: Mestna tiinica
10.00 - Kulturno - zabavni program
11.00 - Vinogradniške igre - ki taljenje sodov
15.30 - Pospremimo mošt b krstu
16.00 - Sveta maša z blagoslovom mošta v cerkvi
sv, Jurija na Ptuju 17.30»Zdiavljica župana Mestne občine Ptuj in predstavitev letnika enologa Bojana Kobala 17.45 - Razglasitev rezultatov vinogradniških iger
in podelitev priznanj 18.00 ■ šegavi krst mošta v izvedbi TD Poknšak 19.00 - 01.00 - Martinov zabavno glasbeni večer na mestni tržnici z ansamblom Golte
NEDELJA, 11.11.2012
Lokacija: Mestna tržnica 10.00 ■ Kulturno ■ zabavni program s skupino Pcpi krulet
10.00 - Tradicionalno srečanje vinskih kraljic, sveta princev karnevala in FECC Slovenija v sejni sobi Mestne hiše 11.00 - Prihod princev karnevala 11.00 - inavguracija 14. princa karnevala
Kurentovanja 2013 12.00 -14.00 ■ Kultumo ■ zabavni program
PONEDELJEK, 12.11,2012
Lokacija: Ptujski grad (grajska vinska klet)
12.00 - Martinovanje na muzejski način in pokušina vin VTC13
Vabi jen i. na kulturno, zabavno in turistično prireditev
Martinovanje 2012 na Ptuj^
Dobrodošli v mestu trte in vina!
Organizator:
Soorgamzatorji: Mestna občina Ptuj, Svet princev karnevala, Pokrajinski muzH Ptuj - Ormož, Društvo vinogradnikov «A in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice^ Društvo VTC 13, Ptujska klet, Terme Ptuj KGZS Zavod Ptuj, Društvo kmetic Mestne občine Ptuj, Podravska-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. t
Sponzorji: Dravske elektrarne Maribor Adriaplin
Komunalno podjetje Ptuj
Fotografija: Foto Langerholc
Informacije: TIC Ptuj, Tel. 02 779 6011,
e-mail: info@ptuj.info, www.ptuj.info Javne slui.be Ptuj, Tet. 02 620 73 47
NEDELJA, 18.11,2012
Lokacije: Mestni vrh, Krčevina pri Vurberku, Drstelja, Vintarovci, Jiršovci
Od 14.00 do 19.00 - Dan odprtih vrat vinogradniških kmetij na območju Osrednjih Slovenskih goric (sodelujejo vinogradniške kmetije: Potrč - Mestni vrh, Rebernišek - Mestni vrh, Breg - Krčevina pri Vurbergu, Lacko - Drstelja, Hauptman - Vintarovci, Lovrec - Jiršovci).
CIVIS
AMX\
IENN1A; „ IN TOUR HEARTED Ml KAPLJI TISOČLETJA. FIND A TOWN IN YOUR 1 3ROP. POIŠČI MESTO V SRCU IN V KAPLJI TISOČLETJA. FIND A TOWN IN YOUR HEA1 SlND MILLENNIA IN A DROP. POIŠČI MESTO V SRCU IN V KAPLJI TISOČLETJA. FIND . TOWN IN YOUR HEART AND MILLENNIA IN A DROP. POIŠČI MESTO V SRCU IN V KA1 TISOČLETJA. FIND A TOWN IN YOUR HEART AND MILLENNIA IN A DROP. POIŠČI ME J SRCU IN V KAPLJI TISOČLETJA. FIND A TOWN IN YOUR HEART AND MILLENNIA I DROP. POIŠČI MESTO V SRCU IN V KAPLJI TISOČLETJA. FIND A TOWN IN YOUR HEA1 KND MILLENNIA IN A DROP. POIŠČI MESTO V SRCU IN V KAPLJI TISOČLETJA. FIND .
Martinovanje, ki je nekaj posebnega
V občini Hajdina še posebno cenijo sv. Martina, tudi občinski praznik so prilagodili svojemu zavetniku. Osrednja prireditev Iz mošta vino pridi na Hajdino je vedno na Martinovo soboto pred glavnim dogodkom ob občinskem prazniku. Slovesna sprememba mošta v mlado vino poteka po skrbno pripravljenem protokolu v cerkvi sv. Martina. O hajdinskih Martinovih prireditvah in pomnikih smo se pogovarjali s hajdinskim županom Stanislavom Glažar-jem.
Spoštovani župan, kaj lahko poveste o tradiciji martinova-nja v občini Hajdina? Katere prireditve ga zaznamujejo?
»Martinovanje na Hajdini ima bogato tradicijo in glede na usklajenost z občinskim praznikom tudi svetlo ter pestro prihodnost. Ob družinskih in vaških praznovanjih se je leta 1996 porodila tudi misel o skupnem praznovanju, ki se je poimenovalo Iz mošta vino pridi na Hajdino. Ta občinska in farna prireditev je postala tradi-
cionalna in ob osrednjem dogodku se je sčasoma pojavilo še nekaj spremljajočih dogodkov, večer vinskih pesmi, prireditev Štajerska frajtonarica, pušlšank pri Rauševih ... Letos potekajo kulturne, športne in vaške prireditve ob tem prazniku že od sredine septembra.« Osrednja prireditev ostaja Iz mošta vino pridi na Hajdino. Jo lahko predstavite? »Prireditev, ki je farna, saj ob vaseh iz naše občine zajema še Turnišče in Kungoto, vedno poteka na Martinovo soboto pred osrednjim dogodkom ob občinskem prazniku. Slovesna sprememba mošta v mlado vino poteka po skrbno pripravljenem protokolu v cerkvi sv. Martina. Ob tej priložnosti se zbere žlahtna kapljica (belo in rdeče vino) od vseh domačih vinogradnikov. Seveda ne manjka glasbe, plesa in zabave, za kar poskrbijo predvsem domači nastopajoči, gospodinje pa za to, da se vsi obiskovalci lahko posladkajo z okusnim pecivom. Vsako leto izberemo novega kletarja letnika, ki nekako po-
skrbi za pridelek skozi vse leto. Predlaga ga vaški odbor v skladu s posebnimi pravili o izboru, njegove sposobnosti preverijo kletarji predhodnih letnikov, na koncu pa ga imenujejo župan in občinski svet. Letošnji že 17. kletar Branko Sitar prihaja iz Kungote. Hajdinski kletarji pa imajo od letos svoj dom, ki vrata odpira tudi drugim, ne samo kletarjem.«
V občini Hajdina je kar nekaj pomnikov sv. Martina.
»Hajdina ima občinski praznik prilagojen zavetniku sv. Martinu. Cerkev sv. Martina je bila v virih prvič omenjena leta 1342 kot vikariat prafarne župnije sv. Jurija v Hočah, samostojna pa je postala 1597. Župnijska cerkev sv. Martina je z Martinovo stopinjo (oznaka poti) vključena v evropsko kulturno pot sv. Martina Tourskega, ki je življenjsko pot začel v Szom-bathelyju na Madžarskem in končal v Toursu v Franciji. Danes imamo po njem poimenovano tudi folklorno društvo in pevski zbor.«
MG
Gostje se v Ormož radi vračajo
Lepota vinorodnih gričev, ki obdajajo Ormož, vsako jesen znova očara obiskovalce od blizu in daleč, ko pa pokušajo še žlahtno kapljico, ki tukaj uspeva, in druge dobrote, ko se v sproščenem druženju zasliši še domača viža, se jim ne mudi domov. Vse to in še več obljublja že 20. organizirano martinovanje v Ormožu, ki bo letos na novi lokaciji, kjer bo dovolj prostora za vse zabave željne.
Vsako martinovanje prinaša tudi kakšno novost. Organizatorji so si za letošnje zamislili povorko vinskih doživetij, ki jo bodo pripravila društva in v kateri bodo prikazali vsa opravila v zvezi z vinom skozi vse leto. Začetek programa bo pred gradom Ormož, nato bo sprevod krenil do Martinovega prireditvenega šotora na lokaciji podjetja Avtocenter na Hardeku, kjer bosta stala kar dva šotora, uradno odprtje pa bo ob 13. uri. Ves čas trajanja martinovanja bo potekal hišni sejem novih in rabljenih osebnih vozil, traktorjev in druge kmetijske mehanizacije Avtocentra. Dogajanje bo strnjeno v štiri dni. Začelo se bo poučno z okroglo mizo Vino -nevarnost in priložnost, ki bo v petek, 9. novembra, ob 10.30 v Beli dvorani, dotaknila pa se
bo zgodovinskega in gospodarskega pomena vinske panoge v okolju in medicinskih vidikov vina. V martinovanje se bodo letos zelo aktivno vključili tudi vinogradniki, ki s svojim vinom sodelujejo na turnirju za naj špri-car in na turnirju mladega vina. Obe ocenjevanji bodo opravili priznani vinski strokovnjaki, najboljše kapljice pa bodo slovesno razglasili v petek ob 18. uri. Najbolje ocenjeno mlado vino 2012 in tri najbolje uvrščena špricar vina Ljutomersko-ormoških goric bodo dobila priložnost za prodajo v prireditvenem šotoru Martinovanja Ormož 2012. V martinovanje se letos močneje vključuje tudi podjetje P&F, ki bo v tem obdobju odprlo vrata ormoške vinske kleti in obiskovalce ob določenih urah popeljalo na brezplačni ogled. K vinu se poda kaj za pod zob in na festivalu vina in kulinarike bo mogoče uživati v razstavi pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot in vina. Obeta se tudi bogata tržnica, ki pa letos ne napoveduje le rokodelcev, ampak tudi okoliške kmetije, ki bodo na ogled in prodajo postavile, kar se pridela in izdela pri njih. V Martinovem prireditvenem šotoru so živahno, saj tam bo ves čas potekal osrednji program, ki ga sestavljajo tudi na-
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina vsako leto izberejo novega kletarja letnika, ki med drugim skrbi tudi za to, da v občinski in farni kleti nikoli ne zmanjka žlahtne kapljice.
(Fríoi na	i
20. MARTINOVANJE
■
V ORMOŽU od 9. do 12. novembra
Petek, 9. 11. 2012
Foto: Viki Ivanuša
stopi folklornih skupin, ljudskih pevcev in glasbenikov, obvezen pa je tudi šaljiv krst mošta. V tem času ponujajo tudi brezplačne vodene oglede gradu in grajske pristave Ormož, oglede po mestu Ormož, dogajanje pa se bo preselilo še na vinske ceste, kamor goste vabi več pripravljenih vodenih turističnih ogledov. Organizatorji niso pozabili niti na otroke, za katere pripravljajo več delavnic. Tisti, ki pa radi kaj naredili za svojo kondicijo in zdravje, pa so v soboto zjutraj vabljeni na Martinov pohod med Ormoškimi goricami 2012.
Ob večerih bo veselo, in to brez vstopnine. V petek bo zabava za vse mlade in mlade po srcu s skupino D' Kwaschen Reta-shy, tako pred njimi kot za tem koncertom bodo nastopile še druge skupine, v soboto pa obiskovalce čaka zabava za vse generacije s Tanjo Žagar s skupino v Martinovem prireditvenem šotoru. V nedeljo se bodo najbolj vztrajni prebujali v šotoru z brezplačnim prleškim zajtrkom, komu pa še ne bo dovolj, se bo skozi dan lahko zabaval z Ansamblom zlatih 6. Martinovanje bodo sklenili v ponedeljek s kra-marskim sejmom po Ormožu.
13.00 - 18.00 13.00 - 20.00
13.00 - 21.00
15.00 - 17.00
17.00 18.00
od 21.00
brezplačni vodeni ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož, gradu in grajske pristave in mesta Ormož
Okrogla miza: Vino -nevarnost in priložnost (Bela dvorana grajske pristave) Otvoritev Festivala vina in kulinarike (salon pri Martinovem prireditvenem šotoru)
Rokodelska tržnica (Martinov prireditveni šotor)
Festival vina in kulinarike - razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot in vina (salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) Program v Martinovem zabavnem šotoru - krst mošta, nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin....
Ustvarjalne delavnice za otroke - (izvedba Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, lokacija salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) Krst mošta v Martinovem zabavnem šotoru
Slavnostna razglasitev zmagovalca Turnirja mladih vin in turnirja Naj špri-
car (Martinov prireditveni šotor)
Zabava za vse mlade in mlade po srcu s skupino D' Kwaschen Retashy s
pred in po skupinami v Martinovem prireditvenem
Sobota, 10. 11. 2012
09.00	9. Martinov pohod med Ormoškimi goricami 2012 (odhod izpred INFO
stojnice pred gradom Ormož) 09.00 - 12.00 Muzejski vikend z delavnico/prireditvijo za otroke (izvedba Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, lokacija: Grajska pristava) Od 10.00 brezplačni vodeni ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož, gradu in grajske pristave in mesta Ormož 10.00 - 18.00 Rokodelska tržnica (Martinov prireditveni šotor)
10.00 - 20.00 Festival vina in kulinarike - razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih
dobrot in vina (salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) 10.00 - 21.00 Program v Martinovem zabavnem šotoru - krst mošta, nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin.... 12.00 - 17.00 Vodeni turistični ogledi s kombijem po vinskih cestah Ormoža (INFO stojnica pred Ormož in pri Martinovem prireditvenem šotoru na Hardeku) 13.00, 17.00 Krst mošta v Martinovem zabavnem šotoru
14.00 - 15.30 Jaz pa v gorice grem, povorka vinskih doživetij (začetek programa pred gradom Ormož, nato povorka krene do Martinovega prireditvenega šotora) 15.00 - 18.00 Delavnice za otroke (izvedba Mladinski center Ormož, lokacija: salon pri
Martinovem prireditvenem šotoru) od 21.00	Zabava za vse generacije s Tanjo Žagar s skupino v Martinovem prireditve-
nem šotoru
Nedelja, 11. 11. 2012
09.00 - 11.00 Brezplačni prleški zajtrk
11.11 - 12.00 Krst mošta
10.00 - 16.00 Zabava z Ansamblom zlatih 6
VSTOPNINE NI
t/J
aJ c
(O >
O
(Ü
E ■
5 5 5
INFO : TIC Ormož 02 741 53 56, tlc.ormoz.grad@slol.net
Krst mošta bo opravil sam Haloški Martinov festival sveti Martin Cirkovški bo trajal dva tedna
Foto: M. Ozmec
Na kidričevski tržnici je bilo ob lanskem martinovanju množično, prijetno in veselo in prepričani so, da letos ne bo drugače.
Foto: SM
Po tradicionalnem in kljub muhastemu vremenu lepo uspelem jesenskem kostanjevem pikniku, ki so ga v občini Kidričevo pripravili 13. oktobra, bodo na kidričevski tržnici, ki je postala osrednji zunanji prireditveni prostor v naselju, na Martinovo soboto, 10. novembra, tudi letos pripravili veselo martinovanje.
Kot nam je zaupal predsednik Turističnega društva občine Kidričevo Davorin Urih, prireditev tudi letos pripravljajo skupaj z občino in obljubljajo, da bo tako kot lani dišalo po pečenem kostanju, moštu in
celo po slastnem golažu. Sicer pa pričakujejo pestro zabavno dogajanje z nastopi članov zveze kulturnih društev občine, za najmlajše pripravljajo otroške ustvarjalne delavnice, tako da bo vzdušje prijetno in zanimivo za vse generacije. Poleg pihalnega orkestra Talum pod taktirko Štefana Garkova bodo zapeli člani moškega pevskega zbora Talum pod vodstvom Oliverja Bučka, pevska skupina Fantje treh vasi ter pevska skupina katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol iz Kidričevega. Natanko ob 11. uri in 11 minut jih bo obiskal sam sveti
Martin Cirkovški, ki bo opravil slovesen blagoslov letošnjega mošta, tako bodo lahko ob pečenem kostanju nazdravili že z mladim vinom.
Na Martinovo soboto bo zvečer veselo tudi v bližnji restavraciji Pan, kjer pripravljajo družabni večer s plesom in večerjo. Naslednji dan pa pripravljajo v restavraciji posebno kosilo za martinovo. V Kiriče-vem pa se že pripravljajo na prireditve v veselem decembru, ki bodo letos potekale v Parku mladosti.
-OM
Kot že nekaj let doslej so se haloške občine tudi letos povezale v skupnem programu martinovanja. To se bo začelo že v soboto, 3. novembra, v Vidovi kleti v občini Videm, kjer bo prvič čezmejni krst mošta, saj bodo dogodku prisostvovali tudi gostje iz hrvaške občine Bednja, sklenilo pa se bo čez 14 dni, 17. novembra, z zadnjim krstom mošta v Veliki Varnici. »Martinovanje je največji praznik vinogradnika v Halozah, saj je njegov celoletni trud poplačan šele, ko se mošt spremeni v vino. Za vas bodo svoja vrata odprle vinske kleti, vinotoči in zidanice, pušlšanki ter turistične kmetije. Obiščete lahko osrednje Martinove prireditve in tradicionalne blagoslove mošta. Gostišča in turistične kmetije pripravljajo odlične Martinove jedi, za vse pohodniške navdušence pa bodo v času martinovega organizirani pohodi med vinogradi. Vabljeni tudi na tradicionalne prireditve in običaje ob pospravljanju klopotcev,« vabijo na letošnji Martinov festival organizatorji.
Za Martinove navdušence bodo v Halozah torej tudi letos več kot dobro poskrbeli, saj se bodo od sobote bolj ali manj šaljivi oziroma resni krsti mošta s kulturnimi programi in pokušnjo tekočih in preostalih dobrot nadaljevali vsak dan na drugi lokaciji; iz Vidove kleti se bodo tako lahko še isti dan preselili na pušlšank Konrada Vau-
potiča v Podlehniku, v nedeljo pa bodo Martina častili kar na treh lokacijah: v Stanošini, Zg. Leskovcu in Majskem Vrhu. Pisan spekter dogajanj se bo nato skozi vse dni odvijal še na Gorci v Podlehniku in številnih pušlšankih tamkajšnjih vinogradnikov, v Zavrču bodo vrata svoje vinske kleti odprli na kmetiji Pungračič, veselo bo tudi v baru Pri Veseliču, v Že-talah pa bodo med svoje sode spustili Martina na kmetiji Plajnšek. Živahno in dobro zalito z moštom bo tudi dogajanje po številnih vaških domovih v videmskih naseljih in po kleteh cirkulanskih vinarjev, kjer bodo tudi letos pripravili Martinov pohod in izbrali naj Martina 9. V Majšperku se bodo v dogajanje vključili z mednarodnim ba-lonarskim praznikom, ki je bil že lani prava atrakcija in paša za oči, ter pokušnjo mošta s
pečenimi kostanji na Ptujski Gori, novost letošnjega programa pa je Martinov pohod Forma Vive in krst mošta v vinski kleti Filipič v Makolah. »Znotraj dvotedenskega halo-škega martinovanja bo skupaj letos kar 37 različnih dogodkov na različnih lokacijah, v katere je vključeno 50 različnih organizacij, kmetij, društev ipd. Pričakujemo, da bo vse te dogodke obiskalo okrog 5000 ljudi,« je povedal koordinator programa martinovanja Jernej Golc podjetja Halo, d. o. o., in dodal, da so skupne promocijske aktivnosti podprle občine Podlehnik, Videm, Majšperk, Makole, Zavrč in Žetale: »Program martinovanja v Halozah je izšel tudi v obliki zloženke v 1000 izvodih, interesenti pa ga lahko najdejo tudi na spletni strani www.halo.si.«
SM
Sobota, 10. november 2012, ob 20 uri
Plesna glasba s skupino NIGHTLIFE
Cena vCena stopnice 15 € (vključen DDV)
( vključuje : dobrodošlico ob prihodu, večerjo iz samopostrežnega bifeja, izvrstno plesno glasbo )
Prodaja vstopnic v restavraciji Pan Kidričevo, več na ... www.pan-restavracija.si/aktualno/ GSM : 041 808 449
^^jSDLSIBHIfflHBTBNSVSINEDELBS!
11. november 2012, po 12 uri Restavracija Pan Kidričevo
OB PRIHODU PIJAČA DOBRODOŠLICE
POZDRAV IZ KUHINJE
marinirana piščančja kocka
JUHE
goveja juha z rezanci, gobova kremna juha
GLAVNAJED IZ SAMOPOSTREŽNEGA BIFEJA
medeno pečena račka, ocvrti zajec po dunajsko, polnjena svinjska riba s kostanji, goveji zrezek po slavonsko, krompirjevi štruklji z rdečim zeljem, domači mlinci s slanino, rizi bizi, brstični ohrovt z drobtinami
SOLATE
iz samopostrežnega solatnega bifeja (6 vrst)
SADNI IN SLADKI KOTIČEK
slivov zavitek, kostanjeva rezina, več vrst svežega sadja.
Cena kosila 10 €, otroci do 8let5€
( zaposleni in družinski člani zaposlenih v skupini Talum 9€ )
Rezervacije zaželjene zaradi velikega zanimanja za kosilo. več na ... www.pan-restavracija.si/aktualno/ GSM : 041 808 449
18 Štajerski
Martinovanje 2012 - Velika nagradna križanka petek • 30. oktobra 2012
T: 02 795 32 00
SESTAVIL
EDI KLASINC
NASELJE PRI MOZIRJU
DIVAN, OTOMAN
MARTINOVANJE HALOZE 2012
OBILNOST PRSI
NASA POLTRAJNA SALAMA
NASELJE PRI KOČEVJU
AMERIŠKI PEVEC HARROW
TURIST NASELJE PRI BOKI KOTORSKI
MESTO V TEKSASU
OLGA TKAVC
MARTINOVANJE HALOZE 2012
100
DEL ROKE
VREZOVANJE
SLIK V LINOLEJ
KAKOVOSTNO BELO VINO, TOKAJEC
ORGAN ZA RAZMNOŽEVANJE
SREDISČE DALMACIJE
2B
NARODNI ODPADNIK
ADRESA
TRILČEK
GORA V
JULIJCIH, NAD DOLINO VRAT
NAVPIČNICA
ČETRTI RIMSKI KRALJ
VOJASKI ČIN
CELOTA JUDOV. IZROČILA
ManiiicVflfije
HALOZE HOlČ 3.-17. november 2012
Vinsko turistično cesta Haloze
Pospravljanje ki op otee v
Martinove osrednje prireditve
Dnevi odprtih vrat kleti
Šatjivi krsti mošta
Martinova kulinarika
Blagoslovi mol ta
TONE ANDERLIČ
OTOK NA JADRANU
IGRALEC SANCIN
MAŽA ZA STROJE
KOROSKI PLES
21
DESNI PRITOK SAVE (POTOK)
RASTLINA IZ DRUŽINE LILIJ ALOJA
OBOROŽENA KRAJA
NAS BIVSI KOSARKAR DANEU
NAS NOGOMETASI ZDELAR
ZNAK ZA ENAKOST
KRČNA ŽILA V MEDICINI
RUMENO RJAVA BARVA, OKER
JEZAV ČLOVEK
VRH NAD LOG. DOLINO
VROČI VODNI HLAPI
PARJENJE
12
23
LESENA LOVSKA PAST ZA LISICE
REZAN UDAREC PRI TENISU
NOVOST
POLDRAG KAMEN
POKRAJINA V HIMALAJI
POLOVICA (ZASTAR.)
OSLOV GLAS
VOZ ZA TOVORE
18
NAS NOVINAR (ROJ. 1920)
IZDELOVALEC SIT
30
PROGASTA ŽIVAL
MADŽARSKI PIANIST
LES ZA
PODPORJE V
VOJNI TOVARIS, VRSTNIK
OČKA, ATI
DROBEC, DROBNICA
PIŠČAL IZ TRSTENIKE
POVELIČEVANJE
19
22
PRODAJALEC LEDA
NOGOMETAŠ (ANDREJ)
NORMA, NAČELO
2I
11
TANKA TKANINA
OPLETANJE Z ROKAMI
29
VEČJA MUSLIMANSKA MOLILNICA
15
BODEČ PLEVEL
OLGA KOROŠEC
KELTSKI PESNIK
TEKOČINA V ŽILAH
IMITATOR (JURE)
AMERIŠKI DRAMATIK RICE
HITRO PREMIKANJE
OTROSKI UHAN
STAREJSI ČLAN
ZAMAH S SEKIRO
PREDPEČJE, ISTEJE
LADJA ZA PREVOZ NAFTE
TKALSKA DELAVKA
10
VEDEŽEVAL-SKE KARTE
25
LADIJSKI VIJAK
ORODJE ŽANJIC
TOMISLAV NERALIC
16
IZSEKAN DEL, IZREZ
28
CEROV GOZD, CEROVJE
ENOTA ZA JAKOST ELEKTR. TOKA
MESTO V FRANCIJI
OTOK NA JADRANU
HEINRICH URBAN
MARTINOVANJE HALOZE 2012
NIČVREDEN ČLOVEK
ALPINIST (TONE)
24
MRAČNOST, MRAKOBA
VESELJEM
KOŽNA BOLEZEN
VILFAN
STANKO BERNARD
LISP, NAKIT
IZPITJE NA DUŠEK
20
NASELJE PRI POLJČANAH
3
NIKELJ
13
5
OBER
3
9
NOSNI GLAS
ZILJSKA NOSA
14
CETINJE
1I
LIR
8
OMENITEV
KLICA
4
Velika nagradna križanka - Martinovanje Haloze 2012
Nagrade poklanjajo:
1.	Kmetija AS Arnečič,
2.	Turistično vinogradniška kmetija Pungračič,
3.	Kmetija Pintarjevi.
Nagrade se lahko prevzamejo na naslovu Zlati Grozd, vinoteka in izdelki s podeželja, Krempljeva ul. 6, 2250 Ptuj, med 10.00 in 17.30, najkasneje do 20. 12. 2012. Nagrade so vrhunska vina z zaščitenim geograf-
skim poreklom iz Haloz.
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, do četrtka, 8. 11. 2012. Imena nagrajencev bodo objavljena v Stajerskem tedniku, ki izide v petek, 9. 11. 2012. Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti.
1	2	3	4	5	6	I	8
9	10	11	12	13	14	15	16
1I	18	19	20	21	22	23	24
25	26	27	28	29	30		
							
Ime___
Priimek: Naslov: _ Tel.: _
^ i Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti	.
Foto: Črtomir Goznik
Valentin Justin Tratnik (KK Ptuj, rdeči dres) je bil s 24 doseženimi točkami najboljši strelec srečanja.
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Razburljiva končnica po podaljšku pripadla domači ekipi
KK Ptuj - Ivančna Gorica 70:66
10:16, 20:10, 15:20, 12:11 KK PTUJ: Sevšek 6, Kotnik A.
3,	Marin, Žnidarič 2, Kramberger 2. Tratnik 24, Drevenšek, Holc 12, Kotnik M. 2, Čoh, Vodušek 12, Pleskonjič 7. Trener: Matjaž Damiš.
Ptujčani so dosegli prvi par točk v novi sezoni 4. lige -vzhod. Po spodrsljaju v prvem krogu proti ekipi iz Ruš so tokrat z agresivno obrambo in precej več zadetimi meti na domačem parketu po podaljških premagali ekipo iz Ivančne Gorice. Tudi tokrat je tekmo s tribun spremljalo res lepo število gledalcev, ki so tokrat z aplavzom pospremili domačine po dramatični končnici in podaljšku do prve zmage.
Tekma se je začela z delnim rezultatom 5:0 za domače, po lepem prodoru Valentina Justina Tratnika in trojki Seba-stjana Holca, a so gostje do konca četrtine povedli s 16:10. V drugi četrtini so domačini zmanjšali število napak in prišli v 16. minuti do vodstva s 23:22. Na odmor sta ekipi odšli z rezultatom 30:26. V 4. minuti tretje četrtine
4.	SKL vzhod (m
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj - Ivančna Gorica 70:66, Ruše -Posavje Sevnica 68:47, NONA Lenart - Fenomeni 55:56, Posavje Podbočje - Ilirija 57:77
1.	RUŠE	2 2 0 4
2.	FENOMENI	2 2 0 4
3.	NONA LENART	2 113
4.	ILIRIJA	2 113
5.	PTUJ	2 113
6.	POSAVJE SEVNICA 2 113
7.	IVANČNA GORICA 2 0 2 2
8.	POSAVJE PODBOČJE 2 0 2 2
so domači vodili že za plus osem, 40:32, kar je bilo največje vodstvo na tekmi. Nato so za domačine spet prišle črne minute in gostje so do konca četrtine minimalno povedli (45:46). Zadnja četrtina se ni začela po željah domače ekipe, saj so gostje pet minut pred koncem srečanja vodili za štiri točke. Po minuti odmora na zahtevo domačega trenerja Matjaža Damiša smo videli spremembo v igri. Domačini so poskusili s »conskim presingom«, kar se jim je obrestovalo. Tri minute pred koncem tekme je bil rezultat izenačen na 56:56, nato je po dobri akciji Aleš Kotnik izsilil prekršek pri metu; zadel je enega od dveh prostih metov. V naslednjem napadu, tokrat za goste, je Kotnik povsem neutemeljeno dobil tehnično napako »zaradi nešportnega vedenja - neustrezna verbalna komunikacija (vzkliki) ob metih nasprotnih igralcev na koš«, je zapisal tehnični komisar. Marjan Kralj je bil izvajalec prostih metov zaradi tehnične napake, a je zadel samo enega in tako rezultat izenačil na 57:57. S takšnim rezultatom se je končal redni del srečanja in sledil je petmi-nutni podaljšek. Domačini so še vedno vztrajali pri obrambi, ki jim je prinesla preobrat. Trenutek odločitve se je zgodil v 3. minuti podaljška, ko je Gregor Sevšek v zadnji sekundi napada zadel trojko in povedel svojo moštvo do prednosti šestih točk (64:58). Gostje so se odločili za hitre prekinitve z osebnimi napakami, a so domačini s solidnim izvajanjem prostih metov precej mirno pripeljali tekmo do uspešnega konca.
David Breznik
Navdušujoč sklep azijske turneje
Najboljša slovenska športna plezalka Mina Markovič, članica ptujskega kluba 6b, je na najboljši možni način sklenila tritedensko azijsko turnejo - z zmago v japonskem Inzaiu! Izjemen slovenski ekipni uspeh je s tretjim mestom dopolnila Maja Vidmar. To je bila predzadnja, osma letošnja tekma svetovnega pokala, zadnja bo na sporedu v Kranju 17. in 18. 11.
V Inzaiu je skupno nastopilo 59 tekmovalcev, med njimi so bili tudi štirje Slovenci (Mina Markovič, Maja Vidmar, Domen Škofic in Urban Primožič), ki jih je vodil trener Roman Krajnik. Vsi naši tekmovalci so se uvrstili v polfinale, v finale pa sta napredovali le dekleti, fanta sta za las ostala zunaj finala najboljše osmerice, zasedla sta končno 9. in 10. mesto. Mina je v kvalifikacijah in polfinalu naredila preveč napak, zato je zaostala za najboljšimi. V finale se je tako uvrstila šele sedma, na vrhu sta bili Korejka Ki-mova in Vidmarjeva. Ko je bilo najtežje, v finalu, pa je Mina pokazala vse svoje znanje in splezala smer do vrha. Kljub temu je bila do konca zelo na trnih, saj bi lahko zmago znova (tako kot na Kitajskem in v Koreji) izgubila zaradi slabših rezultatov v polfinalu in kvalifikacijah. Tako je nestrpno čakala vse do zadnje tekmovalke, Korejke Kimove. Vse plezalke po vrsti so odstopile pred vrhom, zato se je lahko Mina ve-
Mina Markovič (v sredini) in Maja Vidmar (desno) na zmagovalnih skem
selila druge letošnje zmage v težavnosti.
Po treh zaporednih drugih mestih je Mina tako unovčila odlično pripravljenost - to je zatrjevala ves čas azijske turneje - in se s kančkom sreče zavihtela na najvišjo stopničko. S tem je zadržala vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala, vodstvo drži že od prve tekme v Chamonixu, kjer je prav tako zmagala. Markovi-čeva ima v skupnem seštevku trenutno 630 točk, drugouvr-ščena izzivalka za skupno zmago Kimova pa 597. Samo med tema dvema tekmovalkama se bo v Kranju odvijal boj za skupno zmago, saj ima tretjeuvr-ščena Avstrijka Johanna Ernst
že več kot 100 točk zaostanka za vodilno Slovenko.
»Tekma na Japonskem je bila zelo dobro organizirana. Morda je bila stena na prvi pogled videti nizka, a so organizatorji pripravili zelo dobre smeri. S svojim plezanjem v kvalifikacijah in polfinalu nisem zadovoljna, delala sem preveč napak, v samem finalu pa sem prišla do vrha. Zdelo se mi je, da se bo ponovila zgodba, ko sam vrh ni dovolj, a sem imela nekaj sreče in nobena tekmica ni prišla do vrha, tako da se veselim nove zmage. Čutim, da
Svetovni pokal, Inzai, Japonska, rezultati:					
		finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Mina Markovič	SLO	vrh	38+	49+	vrh
2. Jain Kim	KOR	51+	vrh	vrh	vrh
3. Maja Vidmar	SLO	49+	vrh	vrh	vrh
4. Johanna Ernst	AUT	47+	vrh	47	vrh
5. Momoka Oda	JAP	47+	42+	vrh	vrh
6. Akijo Noguči	JAP	47+	38+	vrh	vrh
7. D. Fakhritdinova	RUS	46	42+	50	43
8. Charlotte Durif	FRA	45+	38+	47+	40+
Svetovni pokal,		
skupni vrstni red:		
1. Mina Markovič	SLO	630
2. Jain Kim	KOR	597
3. Johanna Ernst	AUT	510
4. Hélene Janicot	FRA	422
5. Momoka Oda	JPN	350
6. Charlotte Durif	FRA	331
7. Magdalena Röck	AUT	323
8. Evgenia Malamid	RUS	301
9. Dinara Fakhritdinova RUS		287
10. Katharina Posch	AUT	285
11. Maja Vidmar	SLO	210
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž), 3. krog
Ptujčanke blizu prve zmage
Murska Sobota -AC Prstec Ptuj 3:2
(18, 20, -18, -24, 16)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Vidovič, T. Miličevič, M. Miliče-vič, Kokol, Kosi, Intihar, Stanet, Vindiš, Vahen, trenerka: Jasna Zajšek.
V dresu Ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec se je na srečanju v Murski Soboti prvič predstavila nova okrepitev, nekdanja reprezentantka Maja Vahen. Glede na le en skupen trening z ekipo in glede na dejstvo, da leto in pol ni aktivno igrala, je svoj nastop opravila dobro. Dobra je bila predvsem pri sprejemu in igri v polju ter bo v nadaljevanju prvenstva velika okrepitev za ptujsko ekipo. Ta je v uvodnih dveh nizih znova zelo nihala v igri in je za bolj izenačen odpor naredila absolutno preveč napak. Šepala je igra v obrambi, prav tako je bil pre-
Foto: Črtomir Goznik
Nuša Mohorko (ZOK AC Prstec Ptuj)_
šibak blok. V nadaljevanju je ptujski trenerki Jasni Zajšek uspelo dvigniti razpoloženje pri igralkah, ki so pokazale bistveno več volje za igro, kar
se je pokazalo tudi skozi večjo borbenostjo v posameznih točkah. Na drugi strani so domačinke nekoliko padle v igri, kar so Ptujčanke znale izkoristiti in so prek centrov Nuše Mohorko in Tine Miličevič uspešneje zaključevale napadalne akcije. Plod boljše igre vse ekipe je bil osvojen tretji niz. Zelo izenačeno je bilo tudi nadaljevanje, ko sta ekipi dobivali točko po točko ter sta igrali zelo nepopustljivo. Od-bojkarice Murske Sobote so se dobro držale do izida 24:24, ko je stvari v svoje roke vzela Maja Vahen in tudi dosegla zadnjo točko za zmago v četrtem nizu s 26:24. Sklepni niz je bil loterija, v kateri so imele več sreče mlade domačinke, ki so na koncu prišle do zmage predvsem po zaslugi manj napak pri začetnem udarcu. Po hitrem vodstvu igralk iz Murske Sobote s 4:1 so jih igralke s Ptuja ves čas lovile in so rezultat poravnale šele na 14:14 in
Foto: Roman Krajnik
stopničkah po tekmi na Japon-
sem zelo dobro pripravljena, kar pokažem tudi na tekmah. Doma bom imela še dva ali tri tedne za trening na domači steni, zato verjamem, da se bom dobro pripravila za sklep v Kranju, kjer želim pokazati, česa sem sposobna,« je po vnovični zmagi dejala Mina Markovič.
Z rezultati je bil zadovoljen tudi trener Roman Krajnik: »To je bil zares sanjski sklep azijske turneje. Tako kot sem želel po tekmi v Koreji, je bila tokrat sreča na naši strani. Mina si je vsekakor zaslužila tole zmago, kajti v finalu je odplezala brez napake in se edina veselila vrha. Še posebno pa me veseli tretje mesto Maje, ki je imela precej smole na zadnjih tekmah, tokrat pa je znova dobila potrditev, kam dejansko spada. Žal pa mi je za fanta, ki sta odplezala odlično v polfinalu, zmanjkalo jima je le nekaj malega izkušenj in sta na žalost pristala pod črto finalistov, na devetem in desetem mestu. Že zdaj pa vabim vse v Kranj, kjer bo še kako zanimivo!«
Jože Mohorič
15:15. V končnici so bile bolj zbrane domačinke, ki so peti niz srečno dobile z 18:16.
Ptujčanke so tokrat na gostovanju pokazale veliko boljšo igro kot na uvodnih dveh tekmah in so si zasluženo priigrale prvo točko v 2. ligi
-	vzhod. Do 10. 11. bo krajši prvenstveni odmor, medtem pa bo trenerka Jasna Zajšek poskušala še bolje pripraviti in uigrati svoje odbojkarice za nadaljevanje prvenstva.
David Breznik
2. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Murska Sobota - AC Prstec Ptuj 3:2, Benedikt - Swaty Comet Zreče 3:0, Aliansa II. - Prevalje 3:2, Kost-man Slovenj Gradec - Mislinja 3:0. Srečanje Nova KBM Branik
-	Braslovče je preloženo.
1.	BENEDIKT	3	3 0 8
2.	ALIANSA II.	3	3 0 8
3.	BRASLOVČE	2	2 0 6
4.	KOSTMAN S. GRADEC	3	2 1 6
5.	MURSKA SOBOTA	3	2 15
6.	PREVALJE	3	12 5
7.	NOVA KBM BRANIK II.	2	112
8.	AC PRSTEC PTUJ	3	0 3 1
9.	SWATY COMET ZREČE	3	0 3 0
10.	MISLINJA	3 0 3 0
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Tekma preobratov Podvinčanom
Veteranski ligi MNZ Ptuj
3. SNL - vzhod
REZULTATI 10. KROGA: Farmtech Veržej - AHA EMMI Bistrica 2:1 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Koroška Dravograd 4:1 (3:0), Kovinar Štore - Agroservis Beltinci 0:3 (0:1), Malečnik - Čarda 0:0,Rakičan - Avto Rajh Ljutomer 0:0, Tromejnik G Sukič - Grad 1:2
(0:0), Odranci -	Zreče		4:1 (1:1)		
1. FARM. VERŽEJ 10	8	0	2	29:13	24
2. ŠMARJE PRI J. 10	6	3	1	32:14	21
3. TROMEJNIK 10	6	0	4	21:17	18
4. K. DRAVOGRAD 10	6	0	4	16:18	18
5. ČARDA 10	5	2	3	23:20	17
6. A. BELTINCI 10	5	1	4	23:15	16
7. ODRANCI 10	5	1	4	17:11	16
8. ZREČE 10	4	2	4	8:14	14
9. A. R. LJUTOMER 10	4	1	5	11:16	13
10. GRAD 10	4	0	6	12:17	12
11. MALEČNIK 10	3	1	6	10:17	10
12. KOV. ŠTORE 10	3	0	7	11:20	9
13. RAKIČAN 10	2	2	6	13:27	8
14. A. E. BISTRICA 10	2	1	7	13:20	7
FARMTECH VERZEJ - AHA EMMI BISTRICA 2:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Vinkovič (48.), 2:0 Vinkovič (57.), 2:1 Iršič (72.)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Iršič (Lampret), Mlakar (Bo-škovič), Korošec, Greifoner, Hren, Furh (Zgoznik), Modrič, Perger, A. Stegne, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši v 3. SNL - vzhod so kljub slabemu vremenu odigrali vsa srečanja 10. kroga. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so gostovali v Veržeju, pri vodeči ekipi lige. Po igri sodeč bi lahko tudi tokrat osvojili kakšno točko, vendar jim je sreča znova obrnila hrbet. V igri lahko parirajo skoraj vsakemu tekmecu, manjka pa nekaj malenkosti, morda kakšen bolj izkušen igralec. Prvi polčas je minil v rahli pobudi domače ekipe, gostje pa so se dobro in organizirano branili. Za odločilen korak k zmagi so domači potrebovali dobrih deset minut igre v nadaljevanju. Po napakah obrambnih nogometašev iz Slovenske Bistrice so dosegli dva zadetka, kar je bilo na koncu dovolj za zmago. Bistričanom je sicer uspelo doseči zadetek in znižati domače vodstvo, sedem minut pred koncem pa bi lahko celo izenačili. Pri tem so jim »pomagali« domačini, ko je po predložku Stegneta eden od domačih nogometašev nespretno izbil žogo z glavo in zadel lasten vratnik.
Super liga: na Ptuju dober odporBoča
REZULTATI 11. KROGA: 1 A
Avto Gerečja vas - Podvinci Beto-narna Kuhar 2:3, NŠ Drava - Boč Poljčane 3:1, Carrera Optyl Ormož - Središče 1:1, Hajdina - Stojnci 0:3. Srečanje Bukovci - Oplotnica je preloženo.
1.	NŠ DRAVA PTUJ 11 11 0 0 47:8 33
2.	STOJNCI 11 8 0 3 33:17 24
3.	1 A GER. VAS 11 7 2 2 25:14 23
4.	PODVINCI B. K. 11 7 0 4 29:12 21
5.	SREDIŠČE 11 4 5 2 22:1,4 17
6.	BOČ POLJČANE 11 4 5 2 13:17 17
7.	HAJDINA 11 3 1 7 11:21 10
8.	BUKOVCI 10 3 0 7 11:25 9
9.	OPLOTNICA 10 2 0 8 8:42 6
10.	C. O. ORMOŽ 11 0 3 8 4:33 3
1 A AVTO GEREČJA VAS -PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:1 (2:3)
STRELCI: 0:1 Požegar (17.), 1:1 Kokot (18.), 2:1 Leben (45.), 2:2 Požegar (50.), 2:3 D. Petrovič (76. iz 11-m)
1 A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Kancler, Kokot, Horvat, Debevec, Koren (Sagadin), Šešo
Foto: Črtomir Goznik
Ekipi 1 A avto Gerečja vas (vijolični dresi) in Podvinci Betonarna Kuhar sta odigrali zelo razburljivo tekmo, polno preobratov; na koncu so se minimalne zmage veselili gostje.
(Hertiš), Vrabl, Leben, Rozman, Tominc (Gavez). Trener: Ivan Or-nik.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Toplak, K. Bru-men, Topolovec, Marinič, Belšak (Šebela), R. Petrovič (D. Brumen), Juršek, Požegar, D. Petrovič, Osterc (Simonič). Trener: Miran Ljubec.
Derbi srečanje Super lige je bilo v soboto odigrano v Gerečji vasi, kjer so gostovali nogometaši Podvincev. Ti so povedli v 17. minuti, a so domačini že v naslednjem napadu rezultat izenačili. Miha Leben je tik pred koncem polčasa priboril prednost svoji ekipi. Tokrat so bili varovanci Mirana Ljubca hitro uspešni v lovljenju prednosti, saj so izenačili že po petih minutah nadaljevanja. Odločitev o zmagovalcu je padla v 76. minuti, ko je sodnik Roman Glažar dosodil enajstmetrovko v korist gostov; uspešen izvajalec je bil kapetan David Petrovič. S to zmago so Podvinčani prekinili niz dveh zaporednih porazov in se točkovno približali svojim tokratnim gostiteljem.
CARRERA OPTYL ORMOZ - SREDIŠČE 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Toplak (21.), 1:1 Rakovec (45. iz 11-m)
CARRERA OPTYL ORMOZ:
Fijavž, R. Lah, Žinko, Plečko, Vr-bančič, Kolarič, K. Lah, Srša (Kuhar), Perčič, Cimerman (Perger), Toplak. Trener: Aleš Jurčec.
SREDIŠČE: Kocen, Krajnčec, Nemec (Mlinarič), Sakelšek, Ze-mljič, Rakovec, Ivanuša (Rotar), Klajnčar, Zadravec, Lesjak, Voča-nec. Trener: Boštjan Zemljič.
HAJDINA - STOJNCI 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Zorko (13.), 0:2 Rižnar (53.), 0:3 Horvat (61.)
HAJDINA: Ber, Boštjan Kurež, Krajnc, Vrabl (Ficko), Jazbec (Benjamin Kurež), Robar, Sarkičevič (Pal), Flajsinger (Žalar), Gaiser, Mlinarič, Štumberger (Cebek). Trener: Sandi Verlak.
STOJNCI: Zupanič, M. Kokot, S. Kokot (S. Meznarič), Pernek, Janžekovič, Rižnar (P. Meznarič), Horvat, Štiberc, Pečnik, Zorko, Vinkovič. Trener: Boris Klinger.
DK
NŠ DRAVA PTUJ - BOČ POLJČANE 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Arsič (17.), 1:1
Hajšek (28.), 2:1 Arsič (75.), 3:1 Antolič (77.)
NŠ DRAVA: Ajlec, Nežmah, Frangež, Nikollaj, Fridl, Ljubec, Wagner (od 86. Pukšič), Marinič, Arsič, Hojnik (od 62. Horvat), Antolič (od 90. Goričan); trener: Franc Fridl.
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Žnidar, Grobin, Vehovar, Graf, Hajšek (od 78. Jernejšek), Babulič, (od 57. Volavšek), Črnoša, Kuraj (od 64. Savski), Jelovšek; trener: Bojan Brodnjak.
Glede na stanje na lestvici je bilo eno izmed bolj zanimivih srečanj tega kroga med člansko ekipo NŠ Drava in Bočem iz Polj-čan, ki je bilo na Ptuju. Gledano v celoti je ptujska ekipa vseh 90. minut igrala, gostje pa so se zelo organizirano branili in bili nevarni v protinapadih. V 17. minuti je po premoči Drave padel prvi zadetek: Ljubec je podal v osrčje kazenskega prostora do Arsiča, ki se je dobro znašel in z natančnim strelom po tleh premagal Mlinarja. Ekipa iz Poljčan, ki je bila v podrejenem položaju, je izenačila v 28. minuti, ko je izvedla hitro akcijo po desni strani in po zelo uporabnem predložku je iznajdljivi Hajšek poslal žogo v gol. Kmalu zatem je za goste iz kakšnih 30 metrov odlično streljal tudi Graf, a je njegov poskus vratar Ajlec s skrajnimi napori odbil v kot. Kljub veliki premoči na sredini igrišča si Ptujčani v prvem polčasu niso ustvarili posebno zrelih priložnosti, od daleč so nevarno streljali Marinič, Fridl in Ljubec.
V deževnem nadaljevanju je Drava še bolj pritisnila in si kot po tekočem traku ustvarjala priložnosti, ki pa so jih zapravili Lju-bec, Horvat, Marinič in Antolič. Zadetek so modri vendarle dočakali v 73. minuti, ko je kapetan Arsič s strelom z roba kazenskega prostora še drugič ugnal Mlinarja. Ta je moral še enkrat po žogo v mrežo dve minuti pozneje, ko je Wagner lepo našel Antoliča, ta je z odmerjenim strelom lepo zadel v polno. Ptujčani so se morali na težkem igrišču pošteno potruditi za novo zmago, ki pa je glede na prikazano popolnoma zaslužena.
DB
1. liga MNZ Ptuj:
Tržec ugnal vodilni Videm
REZULTATI 10. KROGA: Tržec
-	Videm 2:0, Majšperk - Rogo-znica 1:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Rogoznica 1:3. Srečanji Skorba - Lovrenc in Podvinci Agrocenter Ptuj - Apače sta preloženi.
1.	VIDEM 9 6 0 3 14:11 18
2.	APAČE 8 5 1 2 24:14 16
3.	SKORBA 8 5 1 2 19:13 16
4.	TRŽEC 9 4 3 2 11:8 15
5.	LOVRENC 8 4 2 2 10:5 14
6.	ROGOZNICA 10 4 2 4 12:1,2 14
7.	PODVINCI A. P. 8 2 4 2 11:10 10
8.	DORNAVA V. K. 9 3 15 12:19 10
9.	MARKOVCI 9 2 2 5 13:16 8
10.	MAJŠPERK 9 2 1 6 8:19 7
11.	GORIŠNICA 9 1 3 5 8:15 6
DORNAVA VRTNARSTVO KO-VAČEC - ROGOZNICA 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Hrga (31. avto-gol), 1:1 Stanet (44.), 1:2 Cinge-sar (59. iz 11-m), 1:3 Zorko (66.)
MAJŠPERK - GORIŠNICA 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Gajšek (33.), 1:1 Frlež (38. avtogol) TRZEC - VIDEM 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Emeršič (39.), 2:0 Šeliga (60.)
2. liga MNZ Ptuj:
prva zmaga Hajdošanov
REZULTATI 9. KROGA: Lesko-vec - Pragersko 5:0, Hajdoše
-	Makole 3:1, Zgornja Polskava
-	Slovenja vas 2:1, Podlehnik -Spodnja Polskava 1:2. Srečanje Grajena - Cirkulane je preloženo.
1.	CIRKULANE	8 8	0	0	23:2	24
2.	LESKOVEC	9	6	1	2	27:14	19
3.	MAKOLE	9	5	1	3	22:16	16
4.	SP. POLSKAVA	9	5	13	15:9	16
5.	ZG. POLSKAVA	9	4	2	3	13:12	14
6.	PODLEHNIK	9	4	1	4	15:17	13
7.	SLOVENJA VAS	9	3	0	6	1,0:12	9
8.	PRAGERSKO	9	2	1	6	11:20	7
9.	GRAJENA	8 2	1	5	14:27	7
10.	HAJDOŠE 9 1 0 8 9:30 3 HAJDOŠE - MAKOLE 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Koželj (22.), 1:1
Planinšek (72.), 2:1 Vilčnik (78.), 3:1 Glažar (82. iz 11-m)
PODLEHNIK - SPODNJA POL-SKAVA 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Krajnčič (10.), 1:1 Trafela (15.), 1:2 Urgl (48.)
ZGORNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Smogavec (25.), 1:1 Kumer (31.), 2:1 Klajderič (83.)
VETERANI 35 REZULTATI 10.
dina - Cirkulane 1: Dornava 1:1, Boč Skorba - Borovci 1: horje Oplotnica 0:3
1.	BOROVCI
2.	VIDEM
3.	HAJDINA
4.	GRAJENA
5.	SKORBA
6.	CIRKULANE
7.	APAČE
8.	POHORJE OPL. 10
9.	POLSKAVA 9
KROGA: Haj-:1, Polskava -Grajena 2:3, :5,Apače - Po-Videm - prost.
1 0 40:12	25
29:9	22
16:9	18
1 3 24:14	16
1 3 23:15	16
1 3 21:16	16
0 5 15:15	12
9:14	10
9:30	7
1 1 3 1
1 6 1 6
10.	DORNAVA 9 0 2 7 9:35 2
11.	BOČ 9 0 0 9 10:36 0 VETERANI 40
REZULTATI 9. KROGA: Podvin-ci - Lovrenc 4:4, Gorišnica - Ormož 2:2, Podlehnik - Pragersko 1:5, Markovci - Leskovec 3:2, Zgornja Polskava - Tržec 2:0
1.	ORMOŽ 9 6 3 0 25:4 21
2.	ZG. POLSKAVA 9 5 2 2 17:10 17
3.	LOVRENC 9 5 2 2 21:15 17
4.	PRAGERSKO 9 5 1 3 16:12 16
5.	GORIŠNICA 9 4 3 2 17:15 15
6.	PODVINCI 9 3 2 4 16:13 11
7.	PODLEHNIK 9 3 1 5 9:21 10
8.	LESKOVEC 9 2 1 6 7:15 7
9.	TRŽEC 9 1 3 5 8:16 6
10.	MARKOVCI 9 2 0 7 10:25 6
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
POKAL SLOVENIJE
Zaostala tekma osmine finala: Zavrč - Maribor (sreda, 31. 10., ob 19.00)
Povratne tekme četrtfinala (31. 10.): Gorica - Aluminij (ob 14.00), Dravinja Kostroj - Celje (ob 13.00), Luka Koper - Triglav (ob 18.00).
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA 14.00: Gorica - Triglav; SOBOTA 17.00: Rudar - Domžale; SOBOTA 18.00: Maribor - Celje, Olim-pija - Aluminij, NEDELJA 14.00: Mura 05 - Luka Koper
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA 14.00: Roltek Dob - Šmartno 1928, Krško - Kalcer Radomlje; SOBOTA 18.00: Zavrč - Dra-vinja Kostroj; NEDELJA 14.00: Bela krajina - Garmin Šenčur, Šampion Celje - Krka
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 11. KROGA - SOBOTA 14.00: Čarda - Farmtech Veržej, Avto Rajh Ljutomer - Malečnik, Zreče - Rakičan, Koroška Dravograd - Kovinar Štore, AHA EMMI Bistrica - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA 14.00: Grad - Odranci, Agroservis Beltinci - Tromejnik G Sukič
1. SLOVENSKA ZENSKA NOGOMETNA LIGA
8. KROG: Slovenj Gradec - Dornava (nedelja 14.00)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
12. KROG: Celje - Aluminij (sobota 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
12. KROG: Celje - Aluminij (sobota 12.00)
LIGA U-14
15. KROG: NŠ Poli Drava - Žalec (sobota 11.00), Ljutomer -Aluminij (sobota 11.00)
SUPER LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA 14.00: Boč Poljčane - 1 A Avto Gerečja vas, Središče - NŠ Drava Ptuj; NEDELJA 14.00: Pod-vinci Betonarna Kuhar - Hajdina, Stojnci - Bukovci, Oplotnica
-	Carrera Optyl Ormož
1. LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA 14.00: Apače - Tržec, Markovci -Podvinci Agrocentrer Ptuj; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Dornava, Videm - Majšperk, Gorišnica - Skorba
VETERANI 35
PARI 11. KROGA - SREDA 15.00: Borovci - Apače, Cirkulane
-	Skorba, Grajena - Hajdina, Dornava - Boč, Videm - Polskava
Boks • 32. Zlata rokavica
V nedeljo, 4. 11., bo od 18. ure naprej v športni dvorani Gimnazije Ptuj potekalo že 32. tekmovanje za Zlato rokavico. Po trenutnih prijavah kaže, da bo na sporedu devet dvobojev, v katerih bodo imeli glavno vlogo mladi ptujski boksarji in boksarki.
Danilo Klajnšek
Konjeniški šport
Sagaj (KK Ljutomer) zmagal na Dunaju
Na hipodromu Magna Raci-no v bližini Dunaja je na mednarodni kasaški prireditvi zelo uspešno nastopal tudi član ljutomerskega kasaškega kluba Jože Sagaj mlajši iz Ključarov-
cev. S šestletnim konjem Ram-bom, ki je v lasti Antona Laha, je na 2140 m dolgi stezi zmagal z odličnim kilometrskim časom 1:16,2.
NŠ
Tajski boks • 3. krog mednarodne lige
Na Ptuju odlični boji in dve zmagi domačih tekmovalcev
Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj je svojo petletnico delovanja zaokrožil z organizacijo 3. kroga mednarodne lige v tajskem boksu. V športni dvorani Center se je zbralo kar lepo število ljubiteljev borilnih športov, ki so si lahko ogledali 17 dvobojev, v katerih so nastopili tekmovalci iz Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Izmed slovenskih klubov so imeli svoje predstavnike No Fear iz Trebnjega, Scorpion iz Novega mesta, Nak Muay iz Ivančne Gorice, Khun Kan iz Ljubljane in Muay Thai Gym s Ptuja.
Domači klub je imel skupno pet borcev, ki se jim je tokrat iz mariborskega kluba Legija pridružil tudi Aleksander Stankov, ki je tudi vpisal gladko zmago. Prvi Ptujčan, ki je stopil v ring, je bil mladi Sadat Veliu, za katerega je bil dvoboj proti Antu Hreniču (Samorai Koprivnica) sploh prvi uradni nastop. Glede na neizkušenost se je hrabro boril in je na koncu tesno izgubil z 1:2. Naslednji ptujski tekmovalec je bil Mihael Bela, ki je naletel na izjemno razpoloženega tekmeca, Davida Sku-bica iz Ivančne Gorice. Ta je ob bučnem spodbujanju napadel že od samega začetka in je bil izrazito boljši nasprotnik, tako da se je domači trener Matjaž Tomažin odločil, da predčasno
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toplak (Muay thai Gym Ptuj) je zmago slavil v družbi trenerja Matjaža Tomažina.
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Bedrač (Muay thai Gym Ptuj) je moral na konc borbe priznati premoč tekmovalcu iz Hrvaške.
prekine neizenačeni dvoboj. Izmed manj izkušenih domačih predstavnikov je bil v ringu tudi Aleksander Bedrač, ki je lovil svojo prvo zmago. Proti Ivanu Petroviču (Blitz Dakovo) se je v silovitem boju hrabro boril in zadal tekmecu veliko močnih ter natančnih udarcev. Ne glede na to so sodniki enoglasno, z rezultatom 3:0, zmago pripisali borcu iz Hrvaške. Letošnji novi član ptujskega kluba Muay Thai Gym Samo Petje je v kategoriji do 71 kilogramov pokazal svojo kvaliteto proti Kristianu Zečevi-ču (Muay Thai Gym Wien). Petje je svoje delo v ringu opravil rutinirano in je vse čas kontro-
Boks m 1. in 2. liga
Začetek ligaških bojev
Boksarska zveza Slovenije in Boks klub Slovenska Bistrica sta v soboto v Slovenski Bistrici izvedla 1. krog tekmovanja v 1. in 2. slovenski ligi. Skupno je nastopilo približno 50 boksarjev in boksark, med katerimi so bili tudi člani BK Legionar in BK Ring s Ptuja. Slednji tudi brani naslov prvakov, ki so ga lani v 1. ligi osvojili že tretjič zapored. A tokrat se je ringov-cev držala smola na vseh straneh: skupina štirih boksarjev
ni nastopila, saj so imeli lažjo prometno nesrečo, medtem ko nekateri niso mogli boksati zaradi nerazumno izvlečenih parov tekmovanja, ko naj bi se med seboj pomerila boksarja iz istega kluba. Tako je v elitni ligi nastopila le Anja Jabločnik, ki je izgubila dvoboj. Uspešnejši so bili Ptujčani v 2. ligi, kjer sta zmagi dosegla Miha Vindiš in Denis Lazar, medtem ko je Renato Babič izgubil.
David Breznik
V nedeljo 32. Zlata rokavica
Boksarska tradicija na Ptuju je v vseh pogledih povezana z največjim tekmovanjem, Zlato rokavico. Skozi leta so na njej zmagovali različni vrhunski boksarji, lansko titulo je osvojil mladi ptujski tekmovalec Blaž Škrjanec (na fotografiji), ki bo ta naslov branil tudi letos. Glavni organizator, BK Ring, bo tradicijo nadaljeval tudi na 32. izvedbi tekmovanja, ki bo na sporedu to nedeljo ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Po trenutnih prijavah kaže, da bo na sporedu devet dvobojev, v katerih bodo imeli glavno vlogo mladi ptujski boksarji in boksarki. Priložnost za dokazovanje bosta dobili Monika Božičko in Anja Jabločnik, medtem ko bodo med moškimi najverjetneje nastopili Nino Milošič, Denis Lazar, Marko Makovec, Nejc Nedeljko, Aleš Kujavec in Blaž Škrjanec. Za vse omenjene člane BK Ring bo nastop na 32. Zlati rokavici pravi izziv, v dvobojih se bodo pomerili proti zelo kakovostnim boksarjem iz vse Slovenije.
liral nasprotnika. Hkrati mu je zadal kopico udarcev, s katerimi je tekmeca za zmago položil na tla.
V zadnjem, 17 dvoboju večera je na sceno stopil najboljši ptujski borec v tajskem boksu Tadej Toplak. Ta se je po ponesrečenem nastopu na svetovnem prvenstvu v Rusiji zmagovalno vrnil v ring, saj je premagal Josipa Balentoviča. Hrvaški borec je v začetku dvoboja sicer napadel, a je Toplak modro umiril njegov nalet in z napadom ter močnim udarcem no-kavtiral nemočnega nasprotnika že ob koncu prve runde. Po ekspresni zmagi je Tadej Toplak
dejal: »Vse skupaj je bilo veliko lažje, kot sem si pred dvobojem sam predstavljal, kajti moj tekmec je v svoji karieri že oddelal kar nekaj močnih dvobojev. Že po nekaj sekundah dvoboja se je izkazalo, da smo izbrali pravo taktiko, in z njo sem prišel do načrtovane zmage.«
Najboljši obračun večera je bil dvoboj med Markom Nuči-čem (Muay Thai Gym Wien) in Mirkom Vorkapičem (Scorpion Gym Novo mesto); oba v tem trenutku spadata med najboljše borce v Evropi. Prikazala sta izjemno tehniko in serije močnih udarcev, na koncu pa so sodniki soglasno pripisali zmago slovenskemu borcu.
Trener ptujskega kluba in glavni organizator dogodka
Rezultati domačih tekmovalcev:
Sadat Veliu (Muay Thai Gym Ptuj) - Anto Hrenič (Sa-morai Koprivnica - Hrvaška) 1:2
Mihael Bela (Muay Thai Gym Ptuj) - David Skubil (Nak Muay Ivančna Gorica) 0:3
Samo Petje (Muay Thai Gym Ptuj) - Kristian Zečevič ((Muay Thai Gym Wien - Avstrija) 3:0
Aleksander Bedrač (Muay Thai Gym Ptuj) - Ivan Petrovič (Blitz Dakovo - Hrvaška) 0:3
Tadej Toplak (Muay Thai Gym Ptuj) - Josip Balentovič (Gym Slavonski Brod - Hrvaška) 3:0
Matjaž Tomažin je po končanem 3. krogu mednarodne lige povedal: »Tretji krog tekmovanja se je pri nas na Ptuju končal uspešno, saj smo videli nekaj zelo atraktivnih in kakovostnih dvobojev. V teh smo videli nekatere najboljše slovenske borce, kot so Mirko Vorkapič, Tadej Toplak in Samo Petje. Naša izkuše-nejša borca iz kluba Muay Thai Gym Ptuj sta po pričakovanjih dobila svoja dvoboja, medtem ko so naši mlajši tekmovalci žal izgubili, a so si v ringu vsekakor nabrali nekaj novih izkušenj.«
Velika preizkušnja pa v nadaljevanju letošnjega leta čaka Tadeja Toplaka, ki bo 2. decembra v dvorani Tivoli v Ljubljani nastopil na velikem borilnem spektaklu Trial of Gladiators.
David Breznik
Strelstvo • 1. turnir mladinskih državnih lig - Ljubljana
Prerojena Petra Vernik do prve zmage v sezoni
Podobno kot v obeh najmočnejših članskih 1. A in 1. B DL se je v nedeljo, 21. 10., v Ljubljani strelska sezona začela tudi v državni mladinski ligi, v kategorijah kadetov in mladincev s standardno zračno puško in pištolo ter pionirjev s serijsko zračno puško. Na prvem turnirju so se iz strelske sredine Spodnjega Podravja tekmovanja udeležili štirje klubi, ki so nastopili z 18 tekmovalci. Kar osem strelcev je nastopalo za SD Kovinar Ormož, štirje Ptujčani ter po trije strelci iz Kidričevega in Juršin-cev.
Prve zmage v sezoni se je veselila Ormožanka Petra Vernik, ki je med mladinkami s puško dosegla odličen rezultat s 392 krogi, pravzaprav najboljšega med vsemi; enak rezultat je dosegla le še Špela Mihalič iz Tišine, sicer 127. strelka na ISSF svetovni rang lestvici. Druga ormoška mladinka Melanie Ha-bjanič je s 373 krogi osvojila 7. mesto. Med mladinci s puško se je favorizirani strelec Kovinarja, Jan Šumak, zmagovalec pretekle sezone, na prvem turnirju odrezal slabše od pričakovanj. Dosegel je 382 krogov in ostal brez medalje na 4. mestu. Zmagal je Jeseničan Anže Presterel, kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je v letošnji sezoni presedlal v višji, mladinski razred, pa je s 376 krogi osvojil 9. mesto. V ekipnem seštevku so slavili Ormožani s 1147 krogi, pred Jeseničani s 1141 in Turniščani s 1132 krogi. Med kadeti s puško spodnjepodravski strelci tokrat niso igrali vidnejše vloge, Ko-
Foto: Simeon Gönc
Mladi ptujski strelci (z desne) Sašo Stojak, Uroš Kosajnč, Tadej širec ter Aljoša Habjanič s trenerjem Zlatkom Kostanjevcem so se na prvem turnirju mladinske državne lige v Ljubljani dobro odrezali ter osvojili posamično in ekipno srebro med mladinci s pištolo.
vinarjevi strelci Žan Tomažič, Matjaž Pleh in Rok Toma-
žič so s 356, 351 in 327 krogi osvojili 18., 20. in 35. mesto, v ekipnem seštevku pa so si pri-streljali 10. mesto.
V disciplini kadetov s pištolo je pozitivno presenetil Ptujčan Tadej Širec, ki je s 336 krogi dosegel 4. rezultat, za medaljo pa je zaostal le za krog. Zmago je s 349 krogi slavil strelec Mo-risa iz Kočevja Rok Ruparčič, Ormožani, brata Tomažič in Pleh, so s skromnimi rezultati osvojili 14., 16. in 18. mesto. Uspešno je v kategoriji mladincev s pištolo nastopal tudi drugi Ptujčan Sašo Stojak, ki je s 365 krogi osvojil 2. mesto in
zaostal le za zmagovalcem Ro-žletom Repičem iz Kamnika s 376 krogi. Stojaku sta na 3. in 4. mestu s 365 in 364 krogi sledila juršinska strelca David Kekec in Ivan Druzovič. Kekec je v tretji seriji dosegel popolno serijo s 100 krogi, kar se v državni mladinski ligi že dolgo ni zgodilo. Ormožan Gregor Polajnko je s 350 krogi osvojil 7. mesto, Ptujčana Aljoša Habjanič in Uroš Kosajnč sta s 346 in 324 krogi tekmovanje končala na 9. in 11. mestu, Juršinčan Rok Re-pič je s 324 krogi osvojil 10. mesto, kidričevski strelec Niko Vi-sočnik pa je s 307 krogi osvojil 12. mesto. Med mladinkami je zmagala Katja Vodeb iz Liboj s
364 krogi, ormoški strelki Tina Novak in Petra Vernik pa sta
s 340 in 338 krogi osvojili 6. in 7. mesto. V ekipnem seštevku je slavila juršinska ekipa s 1053 krogi pred Ptujčani s 1035 krogi na drugem in Kovinarjem Ormož s 1028 krogi na tretjem mestu.
Med strelci pionirji s serijsko zračno puško je zmagal strelec Kolomana Flisarja s Tišine s 184 krogi, Kidričan Jan Sagadin pa si je s 167 krogi in 18. mestom priboril 8 ligaških točk. V ekipnem seštevku je s 525 krogi zmagala hrastniška ekipa Rudnika.
Simeon Gonc
Atletika • Aleksander Lorenčič, predsednik AK CP Ptuj
»Optimizem temelji na napredku mladih«
Aleksander Lorenčič, predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj
S predsednikom ptujskega atletskega kluba Aleksandrom Lorenčičem smo ocenili letošnjo tekmovalno sezono, spregovorili o delovanju kluba in se ozrli v prihajajoče leto.
Po znanih zapletih najboljša ptujska atletinja ni nastopila na olimpijskih igrah v Londonu, barve kluba pa je tam branila pa-raolimpijka Tatjana Majcen Ljubič. Kakšna je prva ocena letošnje sezone?
A. Lorenčič: »Olimpijsko leto je bilo za naš klub zelo uspešno. Atleti in atletinje so presegli vsa pričakovanja, o čemer priča podatek, da so na državnih prvenstvih in državnih pokalnih tekmovanjih osvojili rekordnih 77 medalj, kar je 6 več kot v sezoni 2011. Poleg tega so veterani na največjih tekmovanjih osvojili 19 odličij. Klub se lahko pohvali z več re-prezentanti, ki poleg klubskih barv uspešno zastopajo Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih. Sezono je zaznamovala tudi poškodba najboljše ptujske atletinje zadnjih let in slovenske rekorderke v skoku v daljino, Nine Kolarič, ki je imela izpolnjeno normo za OI v Londonu. Žal zaradi poškodbe, predvsem pa sporne odločitve OKS ni nastopila v Londonu. A je zato v Londonu zelo uspešno zastopala barve ptujskega kluba in Slovenije paraolimpij-ka Tatjana Majcen Ljubič, ki je osvojila šesto mesto v suvanju krogle in osmo v metu kopja. Pred tem se je Majcen Ljubiče-va junija z evropskega prvenstva vrnila z dvema bronastima medaljama.«
Bedračeva, Domja-nova in drugi po poti Kolaričeve
Velik napredek je opaziti v mlajših kategorijah, predvsem med pionirji in mlajšimi mladinci. Kdo so najo-betavnejši atleti, ki bodo v prihodnosti zamenjali Ko-laričevo in vlekli uspešen voz ptujske atletike?
A. Lorenčič: »V pionirski starostni kategoriji je prvo ime letošnje sezone Maja Bedrač, ki je sploh eno od najbolj perspektivnih imen slovenske atletike. Mladinska atletika je bila letos v znamenju Veronike Domjan, nove mladinske državne rekorderke v metu diska, ki je pometla celo s člansko konkurenco. Poleg tega imamo v pionirskih in mladinskih vrstah še veliko dobitnikov medalj z državnih prvenstev in reprezentantov, tako da na prihodnja leta zremo z velikimi pričakovanji. Posebno smo veseli, da so tudi v ekipnem smislu pionirske in mladinske sekcije med najmočnejšimi v državi. Veronika in Doroteja Domjan, Maja Bedrač, Sara Ser-dinšek, Nastja Klanjšek, Melani Hentak, Jan Bezjak, Aljaž Brlek, Jaka Kostanjevec, Grega Pavlo-vič, Boštjan Nahberger, Mark Drevenšek, Tomaž Rakuš in Aljaž Ramot so imena, o katerih bo v naslednjih letih še veliko govora.«
Vsa ta imena so plod kakovostnega dela z mladimi v atletski šoli. Koliko otrok trenutno vadi, koliko vaditeljev skrbi zanje in kaj so glavni cilji atletske šole?
A. Lorenčič: »Sodeč po raziskavah so otroci premalo telesno aktivni, njihove biomoto-rične sposobnosti pa se iz leta v leto zmanjšujejo. Današnji 11- do 14-letniki po podatkih iz leta 2008 razdaljo 600 metrov pretečejo v povprečju kar 8 sekund počasneje kot pred 30 leti. Biološka (atletska gibanja) so potreba slehernega otroka in mladostnika, tega se v klubu zavedamo in zato dajemo velik poudarek na delu z mladimi. Tako bo tudi v prihodnje. Veseli smo velikega vpisa otrok z začetkom novega šolskega leta. Trenutno v atletski šoli vadi približno 130 mladih. Ugotavljamo, da se vse več staršev in mladih zaveda pomena atletike, temeljne športne panoge in kraljice športov. Ta naziv ni naključen, saj gre za globalno športno panogo, o čemer pomenljivo priča podatek, da je v Mednarodno atletsko zvezo vključenih kar 213 držav, kar je največje število med vsemi športnimi panogami. Za vadbo mladih v klubu skrbi strokovno usposobljen kader. Koordinator atletske šole je profesionalni trener Gorazd Rajher, poleg njega za kakovostno vadbo otrok skrbijo še Aleš Bezjak, Mojca Gramc, Hedvika Korošak, Barbara Gačnik, Maja Simonič in Laura Pajtler.«
Letos prav tako ni bilo mogoče spregledati večje množičnosti in uspehov v članski in veteranski kategoriji.
A. Lorenčič: »Na članskem in mlajše članskem državnem prvenstvu smo se veselili desetih kolajn. Bera odličij bi bila večja in žlahtnejša, če med atleti ne bi bilo poškodb. Kljub temu smo zelo zadovoljni zaradi vrnitve Laure Pajtler na atletske steze; osvojila je naslova državne prvakinje za mlajše člane v teku na 400 metrov. Zelo so se izkazali tudi veterani. Poleg številnih odličij na državnem prvenstvu so bili uspešni tudi na največjih mednarodnih veteranskih tekmovanjih. Poleg balkanskih iger za veterane, kjer sta odlično nastopila Brane Komel in Dušan Koren, ki sta skupaj osvojila kar 4 odličja, so se veterani letos vrnili z odličji s svetovnega dvoranskega prvenstva na Finskem (Miki Prstec in Dejan Dokl) in z evropskega prvenstva v Nemčiji (Brane Komel in Marko Sluga). Vsi omenjeni so lahko velik zgled mladim atletom in atletinjam. V prihodnjih letih si želim, da veteranska sekcija na Ptuju poleg obstoječe vrhunske kakovosti pridobi še množičnost. Veliko nekdanjih atletov je že ali bo v kratkem prestopilo mejo 35 let, ko lahko začnejo nastopati v veteranski sekciji, tako da upam, da najdejo motivacijo za ponovno udejstvovanje na atletskih površinah.«
Največje bogastvo ptujske atletike so njeni strokovni kadri, ki so tvorci vseh uspehov v zadnjih le-
tih. Bo tako ostalo tudi naslednje leto?
A. Lorenčič: »O tem, kakšen kader imamo, najbolje pričajo rezultati. Veliko vade-čih in dobri rezultati zahtevajo strokovno delo. Poleg omenjenih trenerjev in vaditeljic, ki odlično delajo v atletski šoli, v klubu z bogatimi izkušnjami na trenerski ravni delujeta še Franc Ivančič in Milan Cimer-man. Pri treningih po potrebi pomaga tudi Niko Kokot, v tem letu pa smo prek programa javnih del zaposlili še Branko Bra-tušo, ki opravi glavnino birokratskih stvari. Od letos imamo v klubu enega profesionalnega trenerja manj, kar je posledica vsesplošnega krčenja in zategovanja pasu na državni ravni. Kljub temu se je za vse, tako za klub kot za oba trenerja, pozitivno izteklo. Aleš Bezjak se je s septembrom zaposlil na eni od srednjih šol in nadaljuje delo v klubu, nosilec znotraj programa nacionalnih panožnih športnih zvez pa je postal Go-razd Rajher.«
Država torej zateguje pas, kakšno pa je sodelovanje z mestno občino, Zavodom za šport Ptuj in Atletsko zvezo Slovenije?
A. Lorenčič: »Vse naštete institucije so naš partner, sodelovanje in korektni odnosi so nujni. Z naslova MO Ptuj glede na vsakoletni javni razpis, kjer se med drugim upoštevata kvantiteta in kvaliteta športnega subjekta, prejemamo največ finančnih sredstev. Z AZS, krovno atletsko organizacijo v državi, pa največ sodelujemo. Zelo pomembno je, da se vsi zavedamo svoje vloge in poslanstva, saj se le tako lahko nadejamo vrhunskih rezultatov in razvoja športa.«
»Razmere za vadbo so solidne, v primerjavi z desetletjem nazaj odlične«
Kljub vsemu pa je najtežje priskrbeti dodatna spon-zorska sredstva za razvoj atletike. S katerimi težavami se še spoprijema klub?
A. Lorenčič: »Glavna naloga kluba je, da atletom in atletinjam zagotavlja optimalne razmere. Jasno, znotraj danih možnosti. Razmere za vadbo so solidne, v primerjavi z desetletjem nazaj odlične, seveda pa so izboljšave možne, o tem že tečejo pogovori s pristojnimi institucijami. Glede na cilj vodstva kluba, to je stalna nadgradnja in rast na vseh segmentih, predvsem pa na področju dela z mladimi in pri tekmovalni uspešnosti, se soočamo s težavami, ki so predvsem finančne narave. Že štartnine na tekmovanjih, priprave in prevozi zahtevajo precejšen finančni vložek, kje je še vse drugo. Kar se tiče financ, bo letošnja sezona končana pozitivno, čeprav priznam, da gospodarska kriza vpliva na naš proračun. Sponzorji, vključno z generalnim, pomagajo svojemu položaju primerno. MO Ptuj, sponzorjem in donatorjem se iskreno zahvaljujem za pomoč in sodelovanje. Prav tako hvala vsem kolegom in kolegicam v atletskem klubu. Hvala funkcionarjem, trenerjem in vadi-teljicam, atletskim sodnikom,
finančni vodji, staršem, atletom in atletinjam. Brez kolegialno-sti, razumevanja in sodelovanja ne bi bili tako uspešni.«
Za konec predstavite še glavne tekmovalne cilje za naslednjo sezono.
A. Lorenčič: »Kljub temu da klub, razen enega profesionalnega trenerja, temelji na amaterskem in prostovoljnem delu, je cilj kluba biti iz leta v leto boljši, kar zahteva veliko dela in odgovornosti vseh, tako funkcionarjev kot trenerjev in
V soboto, 20. 10., so se ka-rateisti Karate-do kluba Ptuj udeležili mednarodne tekme Maribor open, kjer je sodelovalo približno 300 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Slovaške. Krištof in Oscar Križanec, Špela Pernek, Jure Sluga, Ela Valenko in Luka Ga-
atletov. Če želimo še naprej biti uspešni in imeti svoje predstavnike na največjih tekmovanjih, se mora vsak truditi po najboljših močeh. Tekmovalni cilj za prihodnjo sezono je preseči letošnje dosežke na državni ravni in doseči nekaj uvrstitev na največja tekmovanja, tako članska kot mladinska, ki so na sporedu naslednje leto. Cilje Nine Kolarič sem že razkril, aduti v mladinskih vrstah pa bodo Veronika Domjan, Melani Hentak in Aljaž Brlek. Posebno Veronika je glede na letošnje rezultate sposobna poseči po vidnih mestih tako na evropskem mladinskem prvenstvu kot na svetovnem mlajšem mladinskem prvenstvu.«
Uroš Esih
šparič so se odlično izkazali in osvojili tri medalje. Jure Sluga je zmagal v katah, Oscar in Krištof Križanec pa sta v odločilnih borbah za 3. mesto prepričljivo premagala nasprotnika in osvojila bronasti kolajni.
jk
»Nina je rojena šampionka«
Prva violina ptujske atletike ostaja Nina Kolarič. Kakšni so njeni cilji za naslednje sezono?
A. Lorenčič: »Nina je pred približno dvema tednoma končala zadnje terapije, zdaj pa pod taktirko Gorazda Rajherja začenja treninge. Če bo koleno zdržalo obremenitve in če se bolečina ne bo ponovila, sta njena cilja prihodnje leto evropsko prvenstvo v dvorani in svetovno prvenstvo na prostem. Nina je borka in rojena šampionka, tako da že gleda naprej, in prepričan sem, da bo še udeleženka največjih tekmovanj.«
Ljubičeva pa je na žalost napovedala konec kariere?
A. Lorenčič: »Tatjana je še v fazi odločanja, kar je tudi razumljivo. Takšna odločitev zahteva svoj čas.«
Planinski kotiček
Po Levstikovi poti od Litije do Čateža
SOBOTA, 10. 11. 2012
ODHOD: ob 5.00 (zbor 10 min. prej) - Železniška postaja Ptuj
VRNITEV: ob 20.00 - Železniška postaja Ptuj
OPREMA: planinska oprema za sredogorje (čevlji, palice, nahrbtnik ... )
HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika in na številnih stojnicah na poti
OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere
PREVOZ: avtobusni prevoz
CENA: 15 €
OPIS TURE: Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Tako kot leta 1987 se bomo mnogi tudi letos podali po t. i. planinski južni trasi Levstikove poti, ki vodi skozi Ježni vrh, Vinji vrh in Poljane skozi Sevno, Gornji in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču in Razbo-ram do cilja na Čatežu. Pot je dolga 21 kilometrov. Planinci imate na voljo tudi t. i. severno traso potovanja, ki pa vodi skozi Grmade, Gobnik ter Moravško dolino vse do cilja v Čatež. Ta trasa je dolga 22 kilometrov.
ZAHTEVNOST TURE: lahka
PRIJAVE: prijave z vplačili sprejemamo do torka, 6. novembra, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, v torek med 14. in 16. ter v petek med 17. in 19. uro. Ob prijavi obvezno sporočite številko mobitela.
Vodenje izleta: Matjaž Petek s sovodniki
Dodatne informacije: 040 458 320 (Matjaž).
Karate • Karate do klub Ptuj
Uspešen nastop v Mariboru
Mladi člani Karate do kluba Ptuj so pretekli konec tedna uspešno nastopali na tekmovanju v Mariboru
Miklavž pri Ormožu • Sektorska vaja III. operativnega območja GZ Ormož
Vaja za boljšo pripravljenost
Da preverijo in izboljšajo pripravljenost ter organiziranost za učinkovito in usklajeno delovanje različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu na III. operativnem območju GZ Ormož, so minuli teden opravili sektorsko vajo. Potekala je na objektu osnovne šole in vrtca Miklavž pri Ormožu, na njej pa so hkrati preverjali ustreznost koncepta zaščite, reševanja in pomoči ob potresu s poškodbami.
Vajo je načrtoval in koordiniral Dejan Jurkovič, vodil pa Mirko Fekonja. V OŠ Miklavž pri Ormožu so ta dan prestavili začetek pouka, saj so učenci vadili evakuacijo v primeru potresa in sodelovali pri vaji gasilcev. »Vaja je potekala na predpostavko, da se je v severovzhodni Sloveniji zgodil potres z intenziteto V. stopnje po EMS, najbolj pa je bil prizadet kraj Miklavž pri Ormožu. Potres je poškodoval več stanovanjskih objektov, še posebno pa vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Miklavž pri Ormožu, h kateremu spada tudi vrtec. V času potresa je bilo v teh dveh objektih okrog 200 predšolskih in šoloobveznih otrok ter zaposlenih. V šoli je prišlo do manjših poškodb na nosilnih delih objekta, zato je bilo okrog 25 ljudi težje poškodovanih, nekaj lažje, učencem dveh razredov pa je bil zaradi delne zrušitve stropa v hodniku v pritličju onemogočen izhod iz razreda,
mimžm
Vaja je vključevala veliko ponesrečencev.
zato so gasilci opravili evakuacijo in reševanje skozi okna. V kuhinji je bil manjši požar zaradi posledic potresa, na glavni cesti skozi Miklavž pa
se je porušilo drevo na vozeče vozilo, zaradi česar sta bila dva človeka ujeta v avtomobilu,« je zamišljeno dogajanje opisal Dejan Jurkovič.
PGD Hardek. Znotraj vaje je bil aktiviran tudi štab civilne zaščite Ormož, sodelovala je policija, za poškodovance pa je bila vzpostavljena začasna ambulanta, kjer so jim ponudili nujno medicinsko pomoč. Pri iskanju ujetih v ruševinah so sodelovali tudi vodniki reševalnih psov s tremi psi.
Vaja je privabila tudi precej krajanov, ki so si jo z zanima-
njem ogledali. Bilo je videti zares veliko opreme, vozil, ogledali pa so si lahko tudi usposobljenost in pripravljenost nosilcev nalog pri izvajanju postopkov, usklajenost in koordinacijo delovanja organov vodenja. Gasilci so preverili tudi učinkovitost delovanja sistema opazovanja in obveščanja ob potresu, učinkovitost in usklajenost rešitev v načrtih zaščite in reševanja zlasti tistih, ki so bile dopolnjene na podlagi izkušenj, pridobljenih na vajah in drugih oblikah preverjanja za primer potresa.
Ker je šlo za vajo z veliko udeleženci in za zelo majhne otroke, so morali vsi sodelujoči pokazati precej občutka za malčke iz vrtca, ki bi jih utegnili »strici v čudnih oblekah« pošteno prestrašiti.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V vaji so sodelovali člani PGD Miklavž pri Ormožu, PGD Hermanci, PGD Vitan-Kog, PGD Ivanjkovci, PGD Žerovinci, PGD Ormož in
Foto: Viki Ivanuša
Gasilci so evakuirali tudi vrtec.
Pred kurilno sezono • Dimnikarji opozarjajo
Petmilijonska škoda zaradi dimniških požarov
Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) na začetku kurilne sezone opozarja na nevarnosti dimniških požarov. Ocenjujejo, da je bilo v minuli kurilni sezoni v Sloveniji zaradi dimniških požarov kar za 5 milijonov evrov materialne škode.
V minuli kurilni sezoni so pristojni obravnavali veliko število dimniških požarov v stanovanjskih in gospodarskih objektih. Med drugim so bile obravnave tudi nesreče z smrtnimi izidi, povezane z zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom. Najpogostejši vzroki za dimniške požare so dotrajanost dimnikov, nepravilna in nestrokovna vgradnja dimnikov, nepravilno prezračevanje in samovžig, katerih vzrok je največkrat neredno čiščenje in nepravilna uporaba kurilniških naprav. Po oceni Policijske uprave Novo mesto je bilo samo na njihovem območju v minuli kurilni sezoni okoli 700.000 EUR materialne škode. Glede na škodo na območju Novega mesta Sekcija dimnikarjev pri OZS ocenjuje, da je bilo v minuli kurilni sezoni na celotnem območju Slovenije za okrog 5 milijonov EUR materialne škode. Ta škoda je posledica preko 500 požarov, ki so nastali v minuli kurilni sezoni - bodisi zaradi nerednega vzdrževanja kurilnih naprav bodisi zaradi neustreznosti samih naprav (ki sicer niso bile prijavljene).
»Zavedati se moramo, da redno vzdrževanje, čiščenje in pravilna uporaba kurilnih naprav prispevajo k večji požarni varnosti, varnosti okolja, varnosti človekovega zdravja in racionalnejši rabi energije,« državljane poziva Bojan Brenčič, predsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS. Po njegovem mnenju bomo le z osveščanjem javnosti in doslednim upoštevanjem predpisov dosegli zmanjševanje števila dimniških požarov in smrtnih žrtev zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom ter prispevali k manjšemu onesnaževanju okolja. »Škode, ki je povezana z izgubo človeškega življenja, pa ni mogoče denarno ovrednotiti,« še dodaja Brenčič.
Dimnikarji so že večkrat pozvali pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za izboljšanje pogojev pri izvajanju dimnikarskih storitev, na zamenjave naprav, a vselej naletijo na negativen odziv. V Sekciji dimnikarjev pri OZS zato vnaprej opozarjajo, da bodo zaradi dimniških požarov ponovno ožigosani dimnikarji, ne pa tisti, ki so nosijo odgovornost - Mini-
strstvo za kmetijstvo in okolje, pristojne inšpekcijske službe in posamezniki, ki ne upoštevajo predpisov. Pred začetkom kurilne sezone so dimnikarji tako upravičeno zaskrbljeni, ker število požarov, višina povzročene škode in število smrtnih žrtev z leti žal ne upada. Po mnenju Brenčiča je zato nujno ukrepati hitro in takoj.
Poziv k spoštovanju predpisov
Ker pristojni na Ministrstvu nočejo izboljšati izvajanje dimnikarskih storitev, dimnikarji državljane pozivajo k spoštovanju nekaterih predpisov.
Pred uporabo naj svoje naprave prijavijo izvajalcem
dimnikarskih storitev, ki jih morajo strokovno pregledati in pri ugotovljenih pomanjkljivosti uporabnika o tem pisno opozoriti.
Pomanjkljivosti se morajo odpraviti, saj predstavljajo nevarnost za življenje in premoženje.
Pred vgradnjo ali rekonstrukcijo se morajo o izvedbi dogovoriti z dimnikarskim
mojstrom. Pri vgradnji, rekonstrukciji naj se obvezno vgrajujejo izdelki, ki imajo ustrezna potrdila. Izvajalci ugotavljajo, da vsi vgrajeni izdelki namreč nimajo odvoda dimnih plinov.
Dimniki morajo imeti izdano ustrezno potrdilo o skladnosti, ki ga izda pristojni organ, ki pregleda in preizkusi končne izdelke. Pločevinasti dimnik kurilnih naprav se mora obvezno vstaviti v požarni jašek iz posebnega gradbenega materiala, ki ima požarno odpornost 90 minut.
Sobne kamine morajo vgrajevati mojstri, ki so za to strokovno usposobljeni.
Državljani naj omogočijo pristojnim dimnikarjem, da strokovno opravijo svoje delo.
Na spletni strani OZS so sicer objavljeni nasveti za varno uporabo, vgradnjo in rekonstrukcijo kurilnih, di-movodnih naprav ter vprašanja in odgovori pri vgradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav.
Sekcije dimnikarjev pri OZS
Spodnje Podravje • Prostovoljci kritični do odnosa do starejših
Je prav, da imamo v ustavi še vedno zapisano, da smo socialna država?
Prostovoljci in koordinatorji prostovoljstva iz Spodnjega Podravja so v Kidričevem opozorili na vse globlje težave, ki so v kriznih časih najbolj prizadele starejše in onemogle ter povzročile drastično povečanje revnih. Sprašujejo se, ali je prav, da imamo v ustavi še vedno zapisano določilo, da smo socialna država.
Foto: M. Ozmec
Za uspešno sodelovanje je Tone Donko (desno) v imenu ZDUS izročil posebno priznanje Domu upokojencev Ptuj, ki ga je prevzela njihova predstavnica Sonja Šmigoc (ob njem), čestitki pa sta se pridružila tudi Silva Gorjup in Franc Hojnik.
Foto: M. Ozmec
Pisna priznanja so izročili tudi najzaslužnejšim koordinatorjem prostovoljstva v Spodnjem Podravju in najaktivnejšim prostovoljcem na terenu.
Kot je na srečanju ob dnevu prostovoljstva v dvorani restavracije Pan v Kidričevem minuli petek, 19. oktobra, poudaril Franc Hojnik, predsednik zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, je težko najti besede, ki bi zajele široko paleto dejavnosti, ki jih opravljajo:
»Težko je v nekaj stavkih zajeti vso veličino vaše humane dejavnosti, saj ob obiskih starejših in onemoglih ne razdajate le sebe ampak tudi del svoje duše. Za tisti skromen nasmeh na zgubanih obrazih, za iskrico v njihovih očeh in včasih tudi za skromno besedico hvala. To je vse, kar dobite za svoje humano delo, in s tem si polnite duše, nabirate novih moči. Za vaše delo ni nobenega plačila, zato ste zame prave rožice v društvih upokojencev, če vsa ta društva združimo v našo pokrajino, pa dobimo lep pisan jesenski šopek upokojencev Spodnjega Podravja. Ponosen sem na vas in v imenu vseh, ki so deležni vaše pomoči, se vam zanjo iskreno zahvaljujem. Hvala vam, hvala vsem predsednikom društev upokojencev, ki vašo dejavnost podpirajo in gojijo naprej, in hvala naši glavni koordinatorici Silvi Gorjup, ki v prostovoljstvo vlaga veliko svojega časa in moči.«
Glavna koordinatorica projekta Starejši za starejše Silva Gorjup je poudarila, da je duša prostovoljstva predvsem medgeneracijsko sožitje, zato so veseli, da pri svojem delu srečujejo tudi mlade, saj jim poskušajo vcepljati vrednote, ki jih je v hudih časih vedno manj, to so humanost in spoštovanje, pri čemer je poudarila:
»Največ zaslug za razvoj prostovoljstva pri nas ima zagotovo društvo Optimist, ki je začelo pilotski projekt Starejši za starejše in ga razvija že deveto leto. Ponosni smo na naše koordinatorje prostovolj-stva, saj tudi številni med njimi svoje poslanstvo opravljajo že deveto leto. V imenu pokrajinske zveze Spodnje Podravje in Zveze društev upokojencev Slovenije se vam za vaše delo iskreno zahvaljujem, z željo, da humano poslanstvo tako uspešno in vdano opravljate še naprej.«
Ob tem je opozorila na veliko delo, ki so ga prostovoljci opravili tudi v letošnjem letu, ko je kriza krepko zarezala med starejšo populacijo:
»Tudi letos smo bili uspešni, saj se je našemu projektu Sta-
rejši za starejše pridružilo še deset društev upokojencev, tako da je število prostovoljcev v Spodnjem Podravju s 178 naraslo že na 384. Vesela sem, da vas je tukaj polna dvorana, ponosna sem na vaše pridne roke, ki skrbijo za 10.036 ljudi, starejših od 70 let. Samo v prvem polletju smo opravili 53 odstotkov začrtanih aktivnosti, kar pomeni, da smo opravili več kot 5000 obiskov na domu pri starejših in onemoglih varovancih, kjer smo ponudili prek 470 različnih pomoči.«
Ker so krizni časi najhuje prizadeli upokojence in starejšo populacijo, je bila Gorju-pova posebno kritična do odgovornih v državi, ki se tega očitno ne zavedajo dovolj:
»Država nam žal ni naklonjena. Neuspešne reforme, tako na pokojninskem kot zdravstvenem in na področju socialnih transferjev, so najhuje prizadele starejše z nizkimi pokojninami. Nova vlada je s sprejemom zakona o uravnoteženju javnih financ močno prizadela tudi upokojensko
sfero, z zamrznitvijo pokojnin ter neizplačevanjem regresov ter socialnih transferjev je povzročila drastično povečanje revnih. Tudi zaradi vse več brezposelnih med otroki in vnuki, ki skupaj z nami bijejo bitko za preživetje. Vedno več upokojencev se z nizkimi pokojninami ne more preživljati, na našem območju je takih že dobra polovica. Tako težko je, da se je prek 50 odstotkov naših upokojencev odpovedalo sicer odrešujočemu varstvenemu dodatku, samo zato, da bi zaščitili svoje skromno premoženje za potomce. Novi zakon o uravnoteženju javnih financ je še poglobil krizo, žal pa smo priče zniževanju tudi tistih pokojnin, ki so bile zajamčene z ustavo in zakonom, zato se sprašujem, ali so s takim ravnanjem zdajšnje politike naše pokojnine še varne. Kljub vsemu pa je še vedno prek 36 odstotkov upokojencev, ki pomagajo preživeti svojim otrokom in vnukom, čeprav se tudi sami komaj preživljajo. Priče smo zelo globoki ekonomski krizi, do katere
so nas pripeljali neodgovorni politiki, bankirji in gospodarstveniki, in to s krajo našega premoženja, zato je dvom o pravni državi vedno večji.«
Gorjupova je bila kritična tudi do slabega zdravstvenega varstva starejših, bolnih in onemoglih, še posebno tistih, ki živijo osamljeni na svojih domovih in se počutijo zapostavljene. V zvezi društev upokojencev že vse od leta 2004 bijejo bitko za sprejem zakona o oskrbi bolnih in onemoglih na domu, pa je žal vse ostalo le na papirju, zato je namenila odgovornim vprašanje, ali je sploh prav, da imamo v ustavi še vedno zapisano določilo, da smo socialna država, kajti po njenem prepričanju bi bolj kot za zlato pravilo morali skrbeti prav za to pohojeno ustavno pravico.
O problematiki upokojencev, starejših in onemoglih je
kritično razmišljal tudi podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Tone Donko:
»Hvaležen sem vam, da ste me povabili, saj ste me tako vsaj za nekaj ur iztrgali iz tistega zverinjaka v Ljubljani. Žal ni z nami predsednice Mateje Kožuh Novak, ki se prav zdaj v parlamentu bojuje za vse to, na kar je opozorila Silva Gor-jup. Časi so taki, da če ne reagiramo pravočasno in v tisti minuti, ko se lastniki kapitala spomnijo, da so pripravljeni storiti tudi kaj za starejše, potem zamudimo vlak. Žal je res - ZUJF, ki je sprejet, je najhuje udaril po starejši generaciji, pokojnine so popolnoma okleščene, ostali smo brez dodatkov in mnogi tudi brez upanja. Zato vlagamo velike napore, da znotraj Ekonomsko-socialnega sveta zagotovimo določeni dodatek vsaj najhuje prizadetim. Tudi tistim, ki so zaradi tisoč ali dva tisoč evrov, ki so jih težko privarčevali za svoj pogreb, žal izgubili vse dodatke. Žal smo pri naših prizadevanjih pogosto neuspešni, saj kruta maši-na neusmiljenega kapitala, ki nas je začel deliti že na prave in neprave upokojence, melje svoje naprej. Upam, da nam bo s sindikati uspelo vsaj delno popraviti ta kruti zakon.«
f
Ob tem je opozoril tudi na izjemno pomembno vlogo prostovoljcev, ki kljub vsemu uspešno ohranjajo humano poslanstvo: »Vaša trdna volja pomagati sočloveku - to je tiso, kar vas žene naprej. To je tisto, kar daje letno prek tri milijone vaših prostovoljno opravljenih ur za starejše in onemogle. Žal pa država ne zna ceniti tega. Če bi vsak od nas opisal še vse drugo, kar postorimo za tega ali onega med vsakdanjimi opravki, potem verjamem, da bi bilo teh ur še kakšen milijon več.«
Za vsestransko sodelovanje, še posebno na področju pro-stovoljstva, je Tone Donko v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije izročil posebno priznanje Domu upokojencev Ptuj, ki ga je prevzela njihova predstavnica Sonja Šmigoc. S pisnimi priznanji pa so se zahvalili tudi vsem koordinatorjem prostovoljstva in prostovoljcem iz posameznih društev upokojencev. Srečanje so s kulturnim programom olepšali novi ženski pevski zbor Lipa Društva upokojencev Ptuj ter učenci Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo, ki so pod mentorskim vodstvom Nataše Trobentar Majcen okrog 270 prostovoljcem in njihovim gostom veselo zapeli, zaplesali in zaigrali.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Humanim ljudem so jesenski dan polepšali učenci kidričevske šole pod vodstvom Nataše Trobentar Majcen.
Popravek
V članku Storitve približujejo ljudem, ki je bil objavljen v 85. številki Štajerskega tednika, smo napačno zapisali ime zavarovalniškega zastopnika. Pravilno se glasi Boris Emeršič, Branko Tekmec pa je direktor mariborske poslovne enote Zavarovalnice Maribor. Prizadetim se za nehoteno napako opravičujemo.
Uredništvo
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (12. del)
Vevcani
Z gostiteljem Ilčetom sva zjutraj spet obrnila nekaj kratkih, nato sem šel znova na pot. Ta dan sem se namenil preživeti v Vevčanih, svojevrstni vasici, oddaljeni kakšnih 40 kilometrov od Ohrida. Vevčani so edina krščanska vas med muslimani, leto 1987 pa je bilo eno bolj prelomnih zanje. Vasica je namreč znana po neštetih izvirih pitne vode, ki jo je jugoslovanska vlada takrat hotela preusmeriti v mestece Struga. Vaščani so se uprli, nastavili barikade in niso nikogar pustili blizu. Pozneje so celo razglasili svojo republiko in uvedli svojo valuto ter potne liste. Za čuda jih je vlada pustila na miru in tudi nekdanji makedonski predsednik Kiro Gligo-rov je javno dvignil roke. Pa še nekaj velja za to vas: več kot 80 odstotkov moške populacije je bilo nekdaj zaposlenih v Sloveniji, ki jo imajo še danes v lepem spominu.
Direktnega prevoza do tja iz Ohrida ni bilo, zato sem kar na neki improvizirani postaji čakal prevoz. Pred mano se komajda ustavi stara »škoda«, možakar me povabi zraven do Struge. Resnično, nikdar nisem vedel, ali se bom peljal z avtobusom, kom-bijem ali osebnim avtomobilom. Avto je imel predelan na plin, zato se mu splača voziti takšne kratke razdalje, mi je omenil. V Strugi me je odložil tam, kjer naj bi prišel spet neki kombi. Zares, čez nekaj minut pride minibus in šoferja sem povprašal o Vev-čanih. Ko sem omenil, da sem Slovenec, je pol avtobusa dvignilo obrvi in prisegel bi, da so me gledali še bolj prijazno.
Vevčani ležijo tik pod hribom, kjer se skriva samostan sv. Spa-sa, in ko me je šofer odložil, se je opogumil en možakar ter me ogovoril. Kaj hitro sva se znašla na pivu. Ime mu je bilo Naum, po poklicu fasader, ki je delal
Jetra v ovoju, balkanska specialiteta
Foto: Dani Zorko
Skupaj z Naumom na »prvem« pivu
Foto: Dani Zorko
Eden izmed neštetih izvirov na bližnjem hribu
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Domača škara, popolnoma sveže meso, pripravljeno na zoglenelih drvih
tudi že v Sloveniji. Bolj je govoril, da se mu mudi, bolj sva ga pila. Odpeljal me je do izvirov, po poti pa sva se ustavila še v eni trgovinici, kjer so pijačo hladili kar v bistrem potočku. Vevčani imajo zares ogromno izvirov, povsod je voda prihajala na dan, Naum pa mi je pokazal še nekaj stoletij star mlin ter povedal nekaj lokalnih zgodb. Popila sva še eno pivo, nato pa mi je zaupal, zakaj je tako zgodaj prišel domov. Obetal se je namreč domači kmečki praznik, koline, kamor me je tudi povabil. Ja, z veseljem sem šel zraven.
Živel je na obrobju vasice, kjer so bile še hiše treh njegovih bratov, na bregu pa je stala njihova domačija, ki jo je hotel preurediti v kmečki turizem, a nima denarja. Vsa družina je sedela zunaj in me spoštljivo pozdravila. Prišla sta še glavni mesar in Naumov sin, moj soimenjak, in smo šli v akcijo. Razložili so mi, da na leto običajno zakoljejo štiri prašiče, ki imajo tam do sto kilogramov. Hiphop, že je bilo rešeno. Pri tovrstnem obredu
Foto: Dani Zorko
Domači kmečki praznik v Vevčanih
imajo posebna pravila: ženske pečejo kruh in pripravljajo zelenjavo, mesar s sinom razkosava, gostje pijejo špricar, gospodar hiše pa pripravi roštilj škaro.
Sveže meso so lepo nasolili in začeli peči, preostalo pa sem pomagal sekati in komentirati. Kot doma. Mesar ni pustil nikomur razkosavati. Pogovarjali smo se malo srbsko, malo makedonsko, malo pa kar tako. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, kako pripravijo jetra. Najprej jih na-solijo, nato dodajo veliko vegete, na koncu pa obložijo z obilo čebule in ovijejo z membrano. Možakar, ki je igral mesarja, mi je strokovno razložil, da ta način peke jeter spada med »sarme« in da je precej pogost na Balkanu. Spoznal se je na kuho, saj je včasih delal kot kuhar, za kuhinjo pa so ga uporabili tudi v vojski. Lepo smo se najedli in prisrčno pozdravili, kajti bil je že večer in sem se moral vrniti.
Ko sem na trgu spet čakal avtobus, sem se znova zapletel v pogovor in ljudje so prav začeli hoditi skupaj, ko sem omenil svojo narodnost. Skoraj vsi so tudi preklopili na slovenski jezik ter razlagali, kje so vse bili in delali. Presenečen sem bil, kako se nekateri še po dvajsetih letih spomnijo imen vasic iz moje okolice. Še enkrat sem dobil vtis, da smo nekoč res morali biti krasna država. Ko je človek začel pripovedovati zgodbe o življenju v Sloveniji, so se mu svetile oči in takoj se je pomladil za deset let. Neverjetno. Nisem hotel pogrevati aktualnih težav in položaja pri nas, saj jim nisem hotel pokvariti slike ...
Čeprav sem se tam počutil odlično, sem se moral vrniti v Ohrid. Odkar so vedeli, da sem Slovenec, je bilo na avtobusu kot na šolskem izletu - vsevprek smo se pogovarjali. Pa še to: čeprav niso več republika, lahko za šalo pri njih še vedno kupiš potni list in njihovo valuto, imenovano ličnik. Super so ti Vev-čani!
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 30. oktober
Danes goduje Marcel.
Danes je dan igralca.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Njegova dela pomenijo smeri psihološkega realizma. 1885 se je rodil Ezra Pound, ena najbolj spornih osebnosti ameriške literature.
1922 se je začel pohod črnosrajčnikov Benita Mussolinija na Rim. 1872 se je rodil v Ljubljani organizator krščanskega gibanja Miha Moškerc.
1941 so Nemci na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 30 talcev.
1975 je potniško letalo slovenske letalske družbe Inex Adria strmoglavilo med pristajanjem na praško letališče Ružine. Bilo je 75 mrtvih, 43 potnikov pa je preživelo. Sreda, 31. oktober
Danes je dan reformacije - slovenski državni praznik. 1517 je Martin Luther nabil na grajsko cerkev v Wittenbergu 95 tez za reformacijo Cerkve, kar pomeni tudi začetek reformacije. 1816 se je rodil Philo Remington, ameriški izumitelj in industrialec, ustanovitelj tovarne pisalnih strojev.
1857 se je rodil švedski pisatelj Axel Martin Fredrik Munthe, avtor
svetovno znanega romana San Michele.
1868 je irski živi nozd ravni k John Boyd Dunlop patentiral prvo
pnevmatiko za kolesa na vozovih.
1984 so umorili indijsko premierko Indiro Gandhi.
Četrtek, 1. november
Danes goduje Severin.
Danes je dan spomina na mrtve.
835 je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.
1700 je umrl zadnji Habsburžan na španskem prestolu Karel II. Ker ni imel otrok, so si pravico nasledstva lastili francoski Borboni in avstrijski Habsburžani. Začela se je 12 let dolga španska na-sledstvena vojna.
1813 se je rodil Petar Petrovič Njegoš, vladar in vladika Črne gore in eden največjih črnogorskih pesnikov. 1871 se je rodil Stephen Crane, prvi ameriški naturalistični pisatelj. Napisal je roman Rdeči znak hrabrosti. Petek, 2. november Danes goduje Dušan.
867 je cerkveni zbor vzhodne cerkve v Carigradu pod vodstvom cesarja razglasil Rim za heretičnega.
1755 se je rodila francoska kraljica Marija Antoinetta. Umrla pod giljotino leta 1793.
1766 se je rodil avstrijski vojskovodja Joseph Wenzel Radetzky. Precejšnji del življenja je preživel v Tržiču. Straus je v njegovo čast napisal Radetzky marš.
1948je bil za predsednika ZDA izvoljen Harry Truman. V zgodovino je prišel predvsem po odločitvi, da vržejo atomski bombi na Hiroši-mo in Nagasaki.
1949 je predsednik Indonezije Sukarno razglasil odcepitev od Nizozemske.
1977 je bil izvoljen za predsednika ZDA James Earl Carter. Sobota, 3. november Danes goduje Silva.
1534 je angleški kralj Henrik VIII. pretrgal odnose z rimskokatoliško Cerkvijo. Svojo oblast je razširil na Wales, Škotsko in Irsko. 1585 se je rodil teolog Cornelius Jansenius, začetnik janzenizma. 1805je Dunaj kapituliral pred francoskimi četami. Čez deset dni je v mesto zmagoslavno vkorakal Napoleon. 1852 se je rodil japonski prestolonaslednik in kasnejši cesar Mu-cuhito, ki mu je uspelo odpreti Japonsko zunanjemu svetu in jo modernizirati. Samurajski vojaški razred je zamenjal z naborniškimi vojaki.
1903 so kolumbijski uporniki razglasili neodvisnost Paname. Nedelja, 4. november Danes goduje Drago.
1939 je ameriški kongres sprejel novo opredelitev nevtralnostne politike: odpravil je embargo na orožje. Veliki Britaniji in Franciji je omogočen nakup orožja in streliva po načelu takojšnjega plačila. 1952 je postal Dwight Eisenhower-Ike 34. ameriški predsednik. Med drugo svetovno vojno je bil vrhovni komandant ameriške vojske v Evropi.
1956 so sovjetske čete začele splošen napada na Budimpešto. Začela se je šestdnevna krvava vojna.
1979 so pripadniki islamske revolucionarne garde in študenti v Teheranu zasedli ameriško veleposlaništvo. Sledila so dolgotrajna pogajanja in neuspešni poskusi osvoboditve talcev. Mnogi menijo, da so dogodki vplivali na to, da je ameriški predsednik Jimi Carter izgubil na predsedniških volitvah v ZDA. 1995 je židovski skrajnež ubil izraelskega predsednika vlade Jica-ka Rabina.
Ponedeljek, 5. november
Danes goduje Zahar.
1494 se je rodil pesnik Hans Sachs, največji nemški mojster, ki se je s svojimi deli približal malomeščanskemu svetu ideje humanizma.
1604 so v Angliji odkrili tako imenovano »smodniško zaroto«. Na zasedanju parlamenta naj bi zleteli v zrak vsi poslanci s kraljem na čelu. Zaroto 13 katoliških plemičev so pravočasno odkrili, zarotnike pa obglavili. Zato na današnji dan po tradiciji vsak dan preiščejo poslopje britanskega parlamenta. 1810 se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. 1837 je avstroogrska država morala popustiti in dovoliti železnici prevažanje ljudi. Do takrat je imela namreč to pravico samo pošta. 1854 se je rodil francoski organski kemik Paul Sabatler. Z Victor-jem Grignardom je delil Nobelovo nagrado za kemijo za raziskave katalitskih organskih sintez, predvsem pa za odkritje uporabe niklja kot katalizatorja pri hidriranju.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Korenovke - zimski vitamini prednikov
Korenovke in gomoljnice so bile nekoč pomembna hrana pozimi, saj se enostavno skladiščijo v kleteh ali zasipnicah, nekatere pa lahko tudi vlagamo ali celo kisamo. V to skupino poleg korenčka, peteršilja in pastinaka, ki jih botanično uvrščamo med kobuljnice, lahko uvrstimo tudi repo, kolerabo, redkev in redkvico, ki jih v botaniki uvrščamo med križnice.
Običajno med korenovkami srečamo tudi rdečo peso, včasih pa tudi krompir. To omenjam zato, ker mnogi ravno zaradi tega, ker jih običajno srečujemo v skupini korenovk, pozabljajo na bližnje sorodstvo zelja, cvetače in ostalih kapusnic z omenjenimi. Ko planiramo sajenje na vrtu, je to zaradi kolobarjenja vrtnin pomembno vedeti in upoštevati.
Zakaj so korenovke zanimiva skupina vrtnin
Za celotno skupino je značilno, da jih toča, vihar in druge vremenske neprilike veliko manj prizadenejo kakor druge rastline. V današnjem času podnebnih sprememb, ko se s takimi težavami pogosto srečujemo, bo ta skupina spet postala vse pomembnejša v naši prehrani. Korenovk nam toča, nevihte in neurja ne uničijo tako kakor ostale vrtnine, katerih najpomembnejši del je nad zemljo. Poskrbeti moramo samo, da imamo dobro, strukturno prst, ki nam je neurja ne odnesejo.
Skoraj vse korenovke so botanično dvoletnice, kar pomeni, da potrebujejo do semena dve leti. V prvem letu zraste listna rozeta, ki vso poletno energijo sonca izkoristi za to, da jo predela v hrano za cvet in seme v naslednjem letu. Vsa ta rezervna hrana pa se nakopiči v korenini in nam je pozimi na razpolago. Le premalo jo znamo izkoristiti.
Pomembno skladiščenje
Vse korenčnice lahko skladiščimo v kleteh ali zasi-pnicah. Kleti morejo biti hladne (0-5 oC), zračna vla-
Koleraba in repa sta bili od nekdaj zimska hrana v živo.
Foto: Miša Pušenjak
Slovencev, a za shranjevanje ju ne porežemo zelo
ga pa ne sme biti prenizka (80-90 %), da se prehitro ne izsušijo. Najbolje je, da jih zakoljemo v pesek ali žagovino. Tako obdržijo svojo poletno svežino dolgo v zimo. Uporabimo lahko tudi odpadlo listje, slamo ali seno, če nam je to lažje dostopno. Vendar je treba listje in slamo že narezati, zdrobiti; sama naredim to kar z vrtno kosilnico. Nato pustimo material čez noč zunaj, seveda ne na dežju. Naravni materiali namreč ne smejo biti povsem suhi, da ne izsušijo korenov ali gomoljev. Seveda pa ne smejo biti mokri, da v njih
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 15.
GOBE so kot hrana pri nas zelo cenjene. Spadajo v veliki rod gliv, rastejo v naravi, številne vrste pa tudi gojijo. Pri nas raste veliko gob, njihovo nabiranje v naravi pa je popularen hobi večine Slovencev. Nekatere jedi so postale že tradicionalne. Kdo od nas ne pozna gobove juhe? Sveže gobe uporabimo v sezoni rasti, za pozneje jih konzerviramo, zamrznemo, posušimo ali vložimo. Obrok z gobami velja za težje prebavljivega, zato nutrici-onisti, strokovnjaki za prehrano, svetujejo, da jih uživamo le kot začimbo in ne kot samostojni obrok. Gojene sorte, kot so šampinjoni in bukovi ostrigarji, so nekoliko lažje, vedno so na voljo sveže in so pravi izziv za kuharske mojstre.
Tudi na jedilnikih sveta so gobe cenjeni gosti. Nekateri redki primerki, kot so tartufi, dosegajo vrtoglave cene in se prodajajo na borzah.
Manj znano pa je, da imajo nekatere gobe tudi močne zdravilne učinke, ki so v tradicionalni kitajski medicini priznani in cenjeni že tisočletja, v zadnjem obdobju pa pridobivajo veljavo povsod po svetu, tudi pri nas. Govorimo o tako imenovanih medicinskih gobah. To so ši-take, ki v naravi rastejo na Japonskem in Kitajskem, gojijo pa jih po vsem svetu, tudi pri nas. So zelo okusne, po kakovosti in okusu so podobne jurčkom, zato si jih le privoščimo. Same, popečene na maslu, v juhah, rižotah, z jajci ali kar sveže, na lističe narezane v solatah, so prava poslastica. Tudi goba re-ishi ali Ganoderma lucidum je medicinska drevesna goba, ki pa se ne uporablja v kulinariki.
Glavne zdravilne učinkovine v medicinskih gobah so polisa-haridi, predvsem betaglukan, za katerega so v številnih študijah znanstveniki dokazali, da
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
pospešuje in uravnava delovanje imunskega sistema in krepi obrambne sposobnosti. Prisotnost triterpenov nakazuje tudi zaviralni učinek na rast rakavih celic. Organski germanij kot močan antioksidant ščiti telo pred škodljivimi vplivi iz okolja in zmanjšuje posledice stresa. Vse aktivne učinkovine v gobah se podpirajo v medsebojnem delovanju, zato je delovanje pripravkov iz gob močnejše kot pri posameznih učinkovinah.
Medicinske gobe so se pojavile na svetovnih trgih v obliki kapsul, ki vsebujejo prah posušenih spor gobe reishi oziroma eks-trakt micelija gob šitake. Evropska agencija za hrano (EFSA) je izdala pozitivno mnenje o varnosti izdelkov iz njih.
NAMIG: Na trgu so tudi oljne kapsule gobe reishi. Te vsebujejo ganodermično kislino, ki ima močno citotoksično delovanje. Pred uporabo teh izdelkov se nujno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
naš pridelek ne gnije. Najprimerneje se material na-vlaži na v jeseni vedno vlažnem nočnem zraku.
Peteršilj in pastinak čez zimo ostaneta kar na vrtu. Tako imamo spomladi hitro sveže in sočno listje, na razpolago pa so tudi korenine. Del peteršilja presadimo v lonce, tako da imamo sveže listje pozimi v hladnem, a svetlem prostoru vedno na razpolago. Saj poznate posebne keramične posode - peteršiljnike. To so posebni vrči z luknjami ob strani, v katere presadimo korene peteršilja in imamo tako tudi pozimi sveže dišeče liste kar v kuhinji.
V kleteh in zasipnicah skladiščimo tudi rdečo peso, saj sproti pripravljena obdrži več koristnih snovi kakor vložena.
Zasipnice so bile še pred desetletjem ali dvema zelo pogoste v naših krajih, sedaj pa smo jih zaradi »modernejšega« načina shranjevanja opustili. Vendar je dobro, da se pri tem zavemo, da zamrzovanje uniči kar nekaj koristnih snovi, ki se v zasipnicah ali kleteh ne izgubijo. Ohranijo vso svežino in tudi vse vitamine, kot jih ima sveža zelenjava. Zakaj ne bi z nekaj truda, pa tudi zabave za vso družino pridelka shranili kar na svojem vrtu, za ohranjanje vitaminov in mineralov pa bo poskrbela narava, tako kot je stoletja pred odkritjem elektrike. Saj ni toliko dela, kot si mislite. Očetje in sinovi bodo pljunili v roke in izkopali v zavetnem delu vrta jamo, ki ne sme biti globlja od 80 cm. Na dno jame boste položili suho listje, lahko tudi koruznico ali slamo, če ju kje dobite. Zelo priporočljivo je zraven dodati tudi smrekove veje, da ne bodo vaše naravne shrambe odkrili glodalci. Tudi ti so pozimi lačni in takšen zaklad bi se jim prav prilegel. Nato na tako podlago lepo naložite svoje korenovke. Nalagajte jih v piramido. Jama je lahko poljubno široka in dolga, ne sme pa biti pregloboka, da kup korenovk ne bo prevelik. Saj veste, da ne smete nalagati korenovk previsoko ene na drugo, drugače so spodnje od prevelike teže lahko pomečkane. Take bi pričele gniti, gnitje pa bi se lahko razširilo na vso jamo. Tudi stene jame in naloženo piramido korenovk obložimo z naravnim materialom: koruznico, slamo ali listjem, okoli pa položimo tudi smrekove veje. Na vso to organsko odejo nasujemo plast zemlje. Ta plast naj bo pred začetkom mraza debela največ 5 cm, preden zemlja zmrzne in se začne pravi zimski
Foto: Miša Pušenjak
Nalaganje peteršilja in korenja v zasipnico
mraz, pa to zemeljsko pokrivalo dosujte na 20-25 cm. Na enem koncu naj bo zasipnica dostopna tudi pozimi, saj boste iz nje jemali zimski pridelek. Seveda je treba po vsaki uporabi jamo spet pokriti. Spomladi, ko se pričneta ozračje in zemlja segrevati, jamo odkrijete in uporabite preostale korenčnice. Odlična lokacija za zasipnico je tudi rastlinjak, če imate pozimi v njem kaj prostora.
Namesto kopanja lahko izkoristimo tudi »staromodne« tople grede. Tudi te so primerne za skladiščenje korenovk. V tem primeru jih spraznimo, odstranimo substrat, v katerem smo vzgajali sadike ali gojili zelenjadnice, nato obložimo tla in stene z naravnim izolacijskim materialom (slama, koruznica, smrečje), nanj nasujemo plast korenovk. Pomembno je, da shranimo samo popolnoma zdrave, nepoškodovane korene. Ta plast ne sme biti debelejša od pol metra. Nato kup obložimo s slamo, koruznico, senom, listjem ali čim podobnim, grede pa pokrijemo z okni. Prek oken obvezno naložimo še vsaj debelo plast slamaric, boljši so leseni pokrovi ali dokaj debela plast koruznice.
Koristnost korenovk
Oranžni, še bolj pa rumeni korenček v prehrani pomeni predvsem pomemben vir antioksidanta beta karotena. Ta se v telesu po potrebi pretvarja v vitamin A. Antioksidanti so najpomembnejše orožje narave v boju proti raku, utrujenosti in staranju. Za najboljši učinek beta karotena si korenček pripravimo skupaj z maščobami, vendar ga ne kuhamo (v tem primeru se ga izgubi 75 %). Najbolj obdrži svoje koristne sestavine surov, nariban in pripravljen s kislo smetano ali olivnim, bučnim pa tudi belim oljem. Če ga kuhamo, ga je najprimerneje pripravljati v voku. Poleg beta karotena vsebuje korenček še druge vitamine, ki zmanjšujejo holesterol v krvi, širijo žile in nam koristijo še vse kako drugače. Zelo pomembno za kakovostno vsebino, ne samo zunanjost oranžnega gospoda pa je, da korenčka ne gnojimo preveč z mineralnim dušikom.
Peteršilj ima poleg šipka in paprike največ C-vita-mina. Ima tudi veliko količino kalija, kar pospešuje odvajanje seča. V listih je tudi veliko vitamina B22, v korenu pa B3. Vsebuje tudi B12, ki je skupaj z železom pomemben pri obnavljanju rdečih krvničk in je v rastlinah precej redek. V koreninah je tudi veliko karotena, prav gotovo pa so izredno pomembna tudi eterična olja, ki jih je v korenu nekaj več. Kot je že bilo omenjeno, ima peteršilj v zdravilstvu veliko vlogo pri uravnavanju delovanja ledvic in izločanju seča. Pospešuje tek, pomirja krče in zmanjšuje ustvarjanje plinov v črevesju.
Pastinak je po uporabi in svojih učinkih za naše telo zelo podoben. Le v veliko manjših količinah ga uporabljamo, saj ima zelo močno aromo. Vsebuje veliko kalija, fosforja in kalcija. Prisotna so tudi močna eterična olja. Njegovo zdravilno učinkovanje je podobno kot pri peteršilju.
Ne smemo pozabiti na zeleno. V prehrani uporabljamo liste in gomolj ali pa obeljene in odebeljen spodnje dele listnih pecljev. Bogata je z minerali: kalijem, natrijem, kalcijem, fosforjem, manganom, magnezijem, žveplom, železom, jodom in bakrom. Med vitamini ima veliko vitamina C (predvsem v listih), B1 in B2, karotena in vitamina E. Zelo veliko ima tudi eteričnega olja. Zdravilno deluje na vse organe v zvezi z izločanjem vode, povečuje spolno moč. Najbolje deluje sveža, zato je zelo priporočljivo pitje svežega soka, ki pa ga izboljšamo s korenčkom ali paradižnikom.
Namesto zaključka
Pozimi na vrtu ni dela, zato pa imamo toliko več časa za razmišljanje. Čeprav vam danes nisem dala veliko praktičnih napotkov za gojenje vrtnin, pa sem vas mogoče vzpodbudila, da boste na vrtu posejali nekoliko več korenovk, saj so zelo koristne za naše telo. Obenem so koristne tudi v kolobarju. S svojimi dolgimi in močnimi koreninami rahljajo zemljo v globino in so odličen predhodnik vsem rastlinam s plitvimi koreninami, kot so solatnice, špinačnice in tudi bučnice. Imenujemo jih tudi okopavine, saj jim zelo koristi večkratno okopavanje. S tem še dodatno poskrbimo za živa in »zdrava« tla. Zato razmislite tudi o črnem korenu na vrtu. Korenček in peteršilj kombiniramo s čebulo, zeleno pa sadimo med ka-pusnice. Skratka, več vrtnin pridelamo, večji spekter vitaminov in mineralov bomo čez zimo privoščili svojemu telesu.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
V začetku novembra bo izšel novi studijski album legendarne ameriške rock skupine Aerosmith. Zgoščenka z imenom Music From Another Dimension bo že 15. studijski izdelek te popularne zasedbe in prvi po letu 2004, ko so izdali album Honkin' on Bobo. Prvi trije singli z nove plošče Legendary Child, Lover Alot in What Could Have Been Love se že vrtijo na svetovnih radijskih postajah. Skupina Aerosmith je nastala leta 1970 v Bostonu, danes pa jo sestavljajo Steven Tyler, Joe Perry, Tom Hamilton, Brad Whitford in Joey Kramer. V letih svojega delovanja so po vsem svetu prodali več kot 140 milijonov albumov, kar jih uvršča med najbolje prodajane skupine v zgodovini popularne glasbe.
Izšel je novi že četrti studijski album 22-letne ameriške country pop zvezdnice Taylor Swift. Ploščo z naslovom Red
Foto: iBaller.com
Aerosmith
je več kot uspešno najavila s singlom We Are Never Ever Getting Back Together, ki že nekaj tednov osvaja svetovne glasbene lestvice. Pred dnevi je prek iTunesa predstavila še štiri nove skladbe: Begin Again, Red, I Knew You Were Trouble in State of Grace. Na novi plošči se lahko prav tako veselimo dueta, ki ga je posnela skupaj s priljubljenim britanskim pevcem Edom Sheeranom z naslovom Everything Has Changed.
Kot vse kaže, se bo s svetovne glasbene scene dokončno umaknila najuspešnejša dekliška skupina 21. stoletja Girls Aloud. To je v svoji avtobio-grafiji, ki je izšla pred dnevi, potrdila tudi članica omenjene zasedbe Cheryl Cole. Dekleta se trenutno pripravljajo
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SOME NIGHTS - fun.
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SWEET NOTHING - CALVIN HARRIS / FLORENCE WELCH
2.	DON'T YOU WORRY CHILD - SWEDISH HOUSE MAFIA / MARTIN
3.	GANGNAM STYLE - PSY
NEMČIJA
1.	SKYFALL - ADELE
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	ALTES FIEBER - DIE TOTEN HOSEN
na veliko poslovilno turnejo, prav tako pa imajo v načrtu izdati še en album z največjimi uspešnicami. Članice skupine so se že leta 2009 odločile za premor, med katerim so se ukvarjale s samostojnimi karierami. Girls Aloud so sicer prvo zbirko uspešnic izdale že leta 2006 , a so po njej izdale še dva studijska albuma. Skupina je nastala 2002. v oddaji Popstars, njihov zadnji singel
Untouchable pa je izšel 2009. ®®®
Prihodnje leto bodo posneli film o popularni ameriški glasbenici Janis Joplin. Režiser filma z naslovom Get It While You Can bo slavni Lee Daniels, v glavni vlogi pa naj bi zaigrala Amy Adams. Scenarij za film o glasbeni legendi, ki se je v zgodovino svetovne glasbe vpisala z uspešnicama, kot sta Piece of My Heart in Me and Bobby McGee, je napisal zakonski par Ron Terry in Theresa Kounin-Terry. Janis je bila otrok cvetja in je s svojo glasbo vplivala na številne glasbenike, med njimi sta tudi Stevie Nickse in Florence Welch (iz skupine Florence and the Machine). Umrla je 4. oktobra 1970 v Los Ange-lesu zaradi prevelikega odmerka heroina.
®@®
S svetovne glasbene scene se umika popularni britanski pevec James Blunt. Nekdanji vojak, med drugim je bil tudi na mirovni misiji na Kosovu, je svet obnorel s specifičnim vokalom in uspešnicami, kot
so You're Beautiful, Carry You Home, I'll Be Your Man. Kot vzrok za umik je navedel, da si želi nekaj več časa zase in pomanjkanje idej za nove skladbe. Njegov zadnji album Some Kind of Trouble je bil izdan 2010. Od leta 2005 do danes je prodal več kot 18 milijonov albumov, petkrat pa je bil nominiran tudi za gram-myja.
®®®
Po pisanju britanskega ta-bloida The Sun naj bi ameriška pevka Lady Gaga prejela mamljivo ponudbo v višini neverjetnih treh milijonov funtov za vlogo v novem nadaljevanju filma Zoolander. Ben Stiller, režiser in zvezda originalne komedije iz leta 2001, naj bi bil zelo zagret za idejo, da se Lady Gaga pridruži njegovi filmski ekipi. Pevka je na vrhu liste želja, a če jo bo zavrnila, se za vlogo dogovarjajo tudi z nekaterimi drugimi zvezdnicami, kot so Kate Moss, Kate Upton, Heidi Klum in Adriana Lima. Lady Gaga se je v zadnjem obdobju že pojavila v filmu Men in Black, kmalu pa jo bomo lahko videli tudi v filmu Roberta Rodrigeza Machete Kills. Pišejo pa tudi o tem, da pevka trenutno ustvarja glasbo za novo ekranizacijo romana Veliki Gatsby. Film, ki ga režira znani Baz Luhrman, v njem pa glavni vlogi igrata Leonardo DiCaprio in Carey Mulligan.
®@®
Legendarni ameriški pevec z italijanskimi koreninami Tony Bennett, ki ima že 86 let, je izdal novi album z naslovom Viva Duets. Kot že ime pove, se je tudi tokrat odločil za sodelovanje s številnimi znanimi glasbeniki. Na albumu bomo ob Bennettu lahko slišali še izvajalce, kot so Marc Anthony, Franco DeVita, Gloria Estefan in druge. Posebna gostja na plošči pa je tudi Christina Aguilera, s katero sta zapela znano skladbo Steppin Out With My Baby iz daljnega leta 1948.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Država
Baje so bili nekoč časi, ko je država poskrbela praktično za vse. Sicer tega nisem izkusil in ne vem, kako točno je bilo, opažam pa, da se ljudi ta miselnost pa vendar še vedno kar krepko oklepa. Kriza je namreč, na gladino je priplavala vsa kloaka preteklih desetletij in kar naenkrat imamo na desetine problemov. In odgovor? Država bi morala to in ono in tako naprej.
Kar je do neke mere res, ne pa preveč. Kar se mene tiče, bi bilo povsem dovolj, če bi država kot institucija preprosto poskrbela za možnosti in priložnosti. Gospodarstvo se bo potem že pobralo. Kar pa je seveda v Sloveniji težko. Kajti to je dežela, kjer tudi najboljše ideje ne štejejo nič, saj se nikdar ne premaknejo s papirja. Kratkomalo zato, ker v Sloveniji nič ne veljaš brez pravih ljudi in brez prave barve, sploh pa ni ideja nič vredna brez nekajletne birokracije in omar obrazcev.
Gospodarstvo bo že poskrbelo zase, če bo le imelo priložnost in mu ne bo nekdo nenehno sedel na gol-tancu. Ampak gojiti posebne upe v deželi, kjer se isti politikanti izmenjujejo že desetletja in kot psi lovijo lasten rep, je nesmiselno. Ker tako ali tako prav nobeden ne premore občutka odgovornosti do vseh državljanov, kvečjemu le do titule. No, saj kaj druga niti ni bilo nikdar pričakovati, še posebno ne z rumenimi modreci, ki so državo brez pomislekov uzurpirali.
Časi, ko je bila edina obveza iti vsak dan v službo, so mimo in dobro bi bilo, če bi se tega končno zavedali. Ideje, kolikor mi je znano, v Sloveniji so. Vendar je to tudi vse ... Ideje. Raziskovalci jih prodajajo ali pa uresničujejo kjerkoli drugje, bodisi je to Avstrija, Nemčija, Italija, ZDA ... Kajti imajo možnost. In še naprej bo tako, če se ne bo nič spremenilo. Nobeno metanje denarja v obliki štipendij in razpisov ne bo pomagalo, nobene raziskave in natečaji, če bo še naprej ves izkupiček iz tega nekaj člankov in diplomska naloga v knjižnici.
Matic Hriberšek
l_es t Vi
v NAJ
1.	FEEL>
2.	CAND
AGAIN - ONE REPUBLICK UDY - ROBBIE WILLIAMS
3.	TRY - PINK
4.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
5.	GANGNAM STYLE - PSY
6.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
7.	SOME NIGHTS - fun.
8.	HALL OF FAME - SCRIPT FT WILL I AM
9.	50 WAYS TO SAY GOODBYE - TRAIf
10.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
11.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINi
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
ješprenjčkova juha, rižev narastek SREDA
enolončnica s kislim zeljem in mletim mesom*, snežni vložki ČEEOTOE
krompirjeva kremna juha, makaroni z mesom, solata PEEOE
ribji file z zelenjavo v foliji**, krompir v kosih, motovileč, sadna kupa SSBOTO
piščančji paprikaš s testeninami NEDELJA
goveja juha, kuhana govedina, pražen krompir, hren z jabolki, zavitek POBNEDLLJE
zelenjavna mineštra, ocvrte miške, jabolčna čežana
Ribji file z zelenjavo v foliji
Sestavine: 400 g ribjega fileja, 300 g zamrznjene zelenjave, 50 g češnjevega paradižnika, limona, česen, sol, peteršilj.
Zamrznjene fileje odtalimo v mlačni slani vodi. Odtalimo tudi zelenjavo. (Če uporabljamo svežo, jo moramo najprej malo skuhati.) Alufolijo naoljimo, nanjo položimo najprej file ribe, ga pokapljamo s tržaško omako (oljčno olje, sesekljan česen in peteršilj), nato obložimo z rezino limone in polovičkami češnjevega paradižnika. Na ribo dodamo zelenjavo in zvijemo kot sendvič. Pečemo lahko pokrito v ponvi na srednjem ognju 15-20 minut ali v pečici, ogreti na 220 °C, približno 10 minut.
Enolončnica s kislim zeljem in mletim mesom
Sestavine: 50 dag kislega zelja, 50 dag mešanega mletega mesa, 1 srednje velika čebula, 1 strok česna, 1 rdeča paprika, 1 srednje velik korenček, 1 manjša jedilna bučka, 2 srednje velika paradižnika, 3/41 goveje juhe ali juha iz kocke, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 lovorov list, 1 žlička majarona, mu-škatni orešček, 2 žlici oljčnega olja, sol, poper.
Na olju prepražimo meso. Primešamo nasekljano čebulo in česen ter na kocke narezano zelenjavo (razen paradižnika). Nekoliko prepražimo. Primešamo paradižnikovo mezgo, začinimo in premešamo. Dodamo kislo zelje (če je prekislo, ga splaknemo z vodo), zalijemo z juho in na majhnem ognju kuhamo 15 minut. Dodamo na kocke narezan olupljen paradižnik, po potrebi začinimo in kuhamo še 15 minut.
Pripraviia: Alenka Šmigoc Vinko
Ribjifile . z zelenjavo
Foto: ASV
Smeh ni greh
RAZOČARANA MATI
Mama razočarano pogleda
Marijo:
»Tvoje spričevalo je prava katastrofa! Kaj naj rečem na to?« »To, kar si mi vedno rekla, če se mi je kaj slabega zgodilo!« »In kaj sem rekla takrat?« »Glavno je, da si zdrava, otrok moj. Ostalo ni važno!«
»Sanjam o tem, da bi zaslužil pet tisoč evrov mesečno tako kot moj oče,« je rekel Jure. »Ali tvoj oče zasluži pet tisoč evrov mesečno?« se je začudila učiteljica.
»Ne, tudi on sanja o tem.«
NOVICE
»Tone, povej mi primer govorjene novice!« je rekla profesorica.
»Radijske ali televizijske.« »Pravilno! In kakšna je razlika med tiskanimi novicami in govorjenimi novicami?« »V tiskane novice lahko kaj za-viješ, v govorjene pa ne.«
OPRAVIČILO
»Dober dan, gospod profesor. Rad bi opravičil izostanek mojega sina od pouka. Danes ga ne bo v šolo.« »Kdo pa kliče?« »Moj oče.«
JASEN ZNAK
Preden je ravnatelj vstopil v razred, je učiteljica pojasnila učencem:
»Kdor bo znal odgovoriti na moje vprašanje, naj dvigne desno roko, kdor pa ne bo znal, naj dvigne levo roko!«
NE ZNAM RAČUNATI Petru dela računanje precejšne težave. Učitelj se razjezi in mu reče:
»Do jutri napiši v zvezek stokrat: 'Ne znam računati!'« Rastko prinese naslednji dan v šolo zvezek. Učitelj ga pregleda in pravi:
»Zakaj si stavek napisal samo desetkrat?«
»Zato, ker ne znam računati.«
SANJA
Učiteljica v šoli sprašuje učence, kaj bi želeli delati, ko odrasejo.
SIVI LASJE
»Mihec, ko boš očetu pokazal spričevalo, bo gotovo dobil čisto sive lase!« reče učitelj. »Verjetno bo vesel, saj je že dolgo plešast!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (JEAN-PIERRE)
UCENEC V DOMU
OSEBNI DOHODEK
LEGLO, GNEZDO (VET.)
KOSEM, KODER
ROMULOV BRAT
MERA ZA POTISNO SILO
LAJBIČ (ZASTAR.)
DIRIGENT FUNTEK
UROŠ VELEPEC
TREBUŠNI
TIFUS, PEGAVICA
SVETA PODOBA
KERSNIKOV LIT. JUNAK
NASELJE NA DUGEM OTOKU
SLED OD DRSANJA
TEKMOVALNA STEZA
NOSI HLACE
KRČEVINA V HRIBIH
NAŠ PRAVNIK (ROJ. 1941)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TROPSKA OVIJALKA
RUSKO MESTO OB VOLGI
DEKOR
DELO Z ŽIVINO (STAR.)
STAVCNO LOCILO
MOZ, OČE (SLABŠ.)
MOKA (LJUDSKO)
PODOKNICA
HRV. KITAR. (DARIO)
TRGOVSKA VERIGA
OSNOVNA ŠOLA
STRADAČ, TRPIN
PASTIR IZ SNEGUROČKE
VRV
ČOPASTA KOKOŠ
SL. SKLAD (MIROSLAV)
TONE JEROVŠEK
ENRICO CARUSO
SMRTNI ZAREK
GOJITELJICA OLJKE
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADJANI = francoska filmska igralka (Isabelle, 1955-), ARENDAL = norveška luka, BIREMA = staroveška ladja dvoveslača, MOT = dogovorjeni znak pri briškoli, OKOVARNIK = starinski naziv za zaščitnika, ORTURN = nemška operna altistka Wankel, PRUŠTOF = zastarel naziv za lajbič, TOPOLŠČAK = Kersnikov literarni junak (Miklavž), TVER = rusko mesto ob reki volgi.
■ujiue 'eouej 'eu| 'eun^ '>pjez
ejaq 'eiuni 'jei||!A 'edoo 'lepuajy 'Qf 'apej}s 'so 'snejis 'epeuajas 'e|aiu 'efue 'fesejdA 'isoiapaiqod fismd 'joiv 'ejpo>i 'sed 'isej 'euo^j ^e 'je^ei 'ioiu ^¡ujeAo^o 'onisndop :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se ...
... da so kritične spodnjepo-dravske prostovoljce na srečanju v Šterntalu, ki so se vprašali, ali se še spodobi, da imamo v ustavi zapisano, da smo socialna država, zlobneži, ki se jim ni zjanšalo, dopolnili še z vprašanjem, ali se še spodobi, da imamo v ustavi zapisano tudi, da smo demokratična oziroma večstrankarska država.
... da se bodo vrli holermo-ški lovci poleg tradicionalnih srninih golažev v kratkem morali naučiti tudi kuhanja bivoljih golažev, saj je v imenu narave odločeno, da naj bi jih v kratkem naselili v tamkajšnjih lagunah.
. da imajo kljub vsemu v najstarejšem mestu veliko ljubiteljev kulturniških dogodkov, le prave je treba organizirati. Razstava, ki so jo odprli v Miheličevi galeriji, je dokaz za to, da tisti, ki tarna-
jo, da dogodki niso dobro obiskani, očitno ne organizirajo pravih.
... da jo je v nedeljo vreme zagodlo tudi kabelskim operaterjem. Kaj ti pomagajo lepi prostori, če uporabniki nimajo interneta?
... da je vrbanjska ljudska stranka dobila še eno klofuto, saj so po izgubljenih županskih volitvah zdaj izgubili še boj za svetniški položaj. Vse kaže, da jim kljub velikim
naporom pojenjajo moči in vpliv.
... da završki navijači razmišljajo približno takole: »Če je lahko Maribor remiziral s Tottenhamom, potem lahko tudi naši fantje z Mariborom.« V sredo se nam torej v Zavrču obetajo penali.
Vidi se ...
... da je naš glumač Tadej Toš tako popularen, da ima rezervacije že za leto 2021.
TGRIÖCE l\IK HAJDZNA
Š\a»1 . m m
Ä «i a
fimb
m
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 5. 11., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Knjižno nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Zoja Zemljarič, Ptuj.
Foto: Matej Ropič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Matej Ropič iz Šturmovcev. Na njej je njegov oče, ko opazuje goske, ki veselo čofotajo v Studenčnici, zraven pa si najbrž misli: »Le čofotajte, saj ne boste več dolgo. Martin je že skoraj tu!«
«"DIDAKTA
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		9	8				6	
5		2					4	7
3	1						5	
	4				6		7	9
		3			2			
	9		5		1			
			2	4		8		
		1						
8								3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	GGG
Bk	VV	©©	€€€	G
Dvojčka	VV	©©©	€€	GGG
Rai	VVV	©	€€	GG
Le.v	VV	©©©	€	GG
Devica	VVV	©	€€	GGG
Tehtnica	V	©©	€€€	G
Škorpijon	VVV	©©©	€	GG
Strelec	VV	©	€€€	G
Kozorog	V	©©	€€	GGG
Vodnar	VV	©	€€€	GG
Rbi	VV	©©	€	GGG
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 30. oktobra do 6. novembra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Molk je najpopolnejši glasnik veselja.« William Shakespeare
»Kdor molči, se strinja.« Latinski pregovor
»Roža, ki se razcveti, ne povzroča nobenega hrupa; lepota, prava sreča in pristno junaštvo hodijo s tihimi podplati.« Wilhelm Raabe
»Molk je pogoj, s pomočjo katerega ali v katerem se mi posreči zares poslušati drugega človeka.« Carlo M. Martini
»Molk je včasih zgovornejši od besed.« Angleški pregovor
»O mrtvih nič slabega; o živih nič neresničnega.« Latinski pregovor
»Vpij, slišali te bodo vsi daleč naokrog. Šepetaj, slišali te bodo tisti zraven tebe. Molči, slišal te bo najboljši prijatelj.« Linda McFarlane
»Kakor psi, tako tudi ljudje lajajo na vse, kar jim je novo in nepoznano.« Niccol? di Bernardo dei Machiavelli
»Kdor želi, da bi verjeli njegovi oceni, naj jo izreče hladno in brez strasti.« Arthur Schopenhauer •k**
»Molk povezan s skromnostjo, zelo pomaga pri pogovoru.« Michael de Montaigne
30 Štajerski1TEDNIK
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila	torek • 30. oktobra 2012
Hajdina • Dan OŠ Hajdina
Ob prostorskih pridobitvah poudarili skrb za okolje
V telovadnici OŠ Hajdina so 25. oktobra proslavili dan šole, ki je 27. oktobra, kjer so se spomnili 115. obletnice odprtja stare šole in 15. obletnice, odkar je OŠ Hajdina dobila težko pričakovani prizidek s telovadnico, jedilnico, šolsko kuhinjo, učilnicami in kabineti, s čimer so se uresničile več kot 20-letne želje krajanov in učiteljev, kot je spomnila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber.
Pred tremi leti so ob šoli zgradili tudi vrtec. Vodja prireditve ob dnevu šole, kjer so se posvetili tudi ekološkim vsebinam, je bila Branka Gaiser. Šolstvo ima na Hajdini že več stoletno tradicijo, šola je bila prvič omenjena že 1705. Slovesno-
sti ob dnevu šole so se udeležili župan občine Hajdina Stanislav Glažar, nekdanji župan Radoslav Simonič, župnik Marijan Fesel, nekdanji ravnatelj Jože Lah, upokojeni delavci šole, številni starši in nekateri drugi.
V šolskem letu 2012/13, v ka-
rsu
•fl WEL
lAAlAAPlT www'm°J"zajtrk-si
rvlrvICr Slimmer clubs, WELLNESS CLUBS Miklošičeva ulica 5,1. nadst.
DELAVNICE ZRAVEGA HUJSANJA in spremembe prehranjevalnih navad
Vsak torek informacije o zdravem zajtrku
Rezervirajte svoj termin za BREZPLAČNO analizo telesne sestave in svetovanje o pravilni prehrani. Telefon: 041461 266.
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
Turek 30,10. yo Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor- pon. 9:25 Kuhinji ca - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kneiiika - pon. 10:20 Info kanal LOO Modro -pon. 1:30 Info kanal

PROGRAMSKA SHEMA ReTV
=45 Prodajno okno
-------X-—*
12:00 Ptujska kronika 12:20 Into kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik -
13:30 Info kanal 15:35 Kuhirjica 16.00 Ptujsfa kronika -pon.
16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal 17:25 Moto scena -14. oddaja 13:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon. 19:20 Info kanal
19:30 Zemlja in mi-11. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon.	„ .„, „„„,„„„ „
20:20 Ptujske odrske deske -10. oddaja - pon"«¡"o J
■Brni*'*'-"- IS?
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost -12. oddaja - pon.
17:20 indija * očeh Evropejca
17:50 Info kanal
13:00 Povabilo na kavo
13:35 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon.
19:35 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Moto scena-14. oddaja-pon.
20:55 Povabilo na kavo-pon.
21:30 Epk napovednik -11. oddaja - pon.
22:00 Resj IV GoriSniea
23:00 Info kanal
Četrtek 1.11. 6:30 Prodajno okno 9:00 Ptujska kronika-pon. 9:25 Kuhnjloa-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 1D:BD Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo
pon.
Sportti
21:50 IG. Poli maraton - pon.
Ptjjska kronika - por. 22:30 Info kanal Sreda 31.10. 8:30 Prodajno okno 9:00 Ptujska kronika-pon. 9:25 Kuhi nji ca - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip -10. oddaja - pon. 13:50 Info kanal 15:15 Odpadna embalaža - pon. 15:35 Kuninjica
_____Prodajno okno
315 Info kanal 5:30 Kuhinj iea 6:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Sport(no)-10. oddaja-18:50 Info kanal 19:40 Izrabi ene gume-pon.
.....jsb kronika-pon.
i-ll.
pon.
anski utrip - ll. oddaja ske odrske deske -10, oddaja - p
20:00 Ptu 20:20 Pos 20:5S Ptuj 21:20 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 21:4011, rigata Ptujdanka-pon. 21:5520. Rancarija-pon. 22:05 Ptujska kronika - pon. 22:26 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 22:55 fnfo kanal
MW&KA 7tL£VtZ|JA
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.		BARVA
2000	2390,00 M0ŽN.VRAČUADDV	DELA
2003	2090,00 A1RBAG, SERVO VOLAN	OPEČNO RDEČA KOV.
2003	4*90,00 1.IAST, SEHV. KNJIGA	ZLATA KOV.
2002	4490,00 AUIPIAT,DVM.K1IMA	RDEČA
2007	5.990,00 AVT.KUMA, POTOV. RAČUN.	SV. MODRA KOV.
2007/00	0490,00 ALU PLAT, EL PAKET	RDEČA
2000	0990,00 ALU PLATIŠČA, AVT. KUMA	TSIVAK0V.
2007	7j490,00 D0D. 4 ZIMS.GUNIE NA PLAT.	SREBRNA KOV.
2010	7490,00 EL PAKET. KUMA, ZELO LEP	SV. MODRA KOV.
2000	9.190,00 LE 49.594 km, BLUETOOTH	TANGO 0RANGE KOV.
2000	9.190,00 KOMUNIK.PAKET	ZELENA SOUEEZE KOV.
2007/00	0390,00 1.LAST., ELEKT. PAKET	TEMNO SIVA KOV.
2011	9.890,10 AVT.KUHA, SAMO E.450 ta	ČRNA KOV.
2007	11290,00 TEMP0MAT. ALU PLAT.	TEMNO SIVA KOV.
2002/03	17490,00 USNJE, P0TR SERV.KNJIGA	MAKOV.
FORD RESTA 1.3,3 VRATA SEAT LEQN 1.4 5 VRAT, SLO AUDI H 1.1 TDI KARAVAN FORD RESTA 1.4 TLCI, 5 VFAT PEUGEOT 2071.41, PflEMIUM, S VRAT FORD FUSION 1.BI SVRAT FORD FOCUS KARAVAN 1.6 PEUGEOT 2071.41,5 VRAT FORD RESTA TREND 1.4, S VRAT FORD HESTA TREND 1.25. S VRAT TOYOTA AURIS 2.0 DIESEL TEHRA FORD FUSION 1.G I EBONY-GARANCIJA WV T0URAN 2.D TDI AVT0MATK BMNV M3 SMG COUPE AVIONL
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
Foto: Tatjana Mohorko
S prireditve ob dnevu OŠ Hajdina, kjer so največji aplavz poželi manekeni z modno revijo oblačil iz odpadnih materialov.
terem izvajajo veliko razrednih in tudi šolskih projektov, OŠ Hajdina obiskuje 245 učencev v trinajstih oddelkih. Med največjimi projekti, ki jih bodo izvedli, so opolnomočenje učencev za izboljšanje bralne pismenosti in dostopa do znanja
ter projekta Popestrimo šolo in Commenius, znotraj katerega letos sodelujejo z osmimi evropskimi šolami. Kot doslej tudi v bodoče računajo na pomoč občine, da bo prisluhnila njihovim željam in pobudam ter jih znotraj možnosti tudi
uresničila. Že nekaj časa si želijo sodobnejši računalniški učilnici, prav tako pa si želijo novo šolsko knjižnico, saj zdajšnja postaja vedno bolj tesna, saj ob izposoji knjig v njej potekata tudi pouk in samostojno učenje. Že letos bo ob šoli urejeno
nogometno igrišče z umetno travo, tudi odbojkarsko igrišče, do spomladi 2013 pa še atletska steza. »Sama stavba z vso moderno opremo pa nima pomena, če v njej ne bi bili učenci, ki šoli dajejo življenje, ki se širi med ljudi, v družine, v skupnosti, v kraje. 24. oktobra smo imeli naravoslovni dan, kjer so učenci iz odpadnih materialov ustvarjali nove izdelke. Učenci so tudi razmišljali in razpravljali o tem, kako poskrbeti za naš planet, za zdravo in čisto okolje. V šoli pa ne skrbimo samo za zunanjo čistočo, pedagoški delavci si prizadevamo tudi za to, da bi naši učenci in učenke ob sodelovanju s starši prihajali do čistih misli in dejanj, da bi v polni meri zaživele vrednote poštenosti, iskrenosti, spoštovanja, razumevanja, medsebojnega sodelovanja in odgovornosti, s katerimi lahko ustvarimo lepšo in boljšo šolo ter lepši in boljši svet,« je ob dnevu OŠ Hajdina, kjer so predstavili aktivnosti naravoslovnega dela učencev, še povedala ravnateljica. Prikazali pa so tudi film o delu in življenju na šoli in v vrtcu.
MG
Ptuj • Ribiška družina Ptuj
Aleks Mesarič - pravi mojster ribištva
Član Ribiške družine Ptuj Aleks Mesarič velja za enega izmed najboljših in najbolj perspektivnih slovenskih ribičev.
Sedemnajstletnik je že pet let član različnih slovenskih reprezentanc, v katerih je v glavnem vodilni član. V zadnjih letih je bil dvakrat državni prvak, s ptujsko ribiško družino je tekmoval tudi v prvi članski ligi. Najodmevnejši letošnji rezultat je dosegel na svetovnem prvenstvu v lovu rib s plov-cem, ki je bilo organizirano pri nas, v Sevnici. Kot mladinec je pokazal izjemno zrelost in odlično lovil v vseh sektorjih, na koncu mu je za medaljo zmanjkalo le malo sreče, saj je osvojil končno 4. mesto. To je
doslej največji uspeh katerega koli slovenskega ribiča na svetovnih prvenstvih. »Resda mi je le malo zmanjkalo do medalje, vendar lahko rečem, da sem s svojim lovljenjem zelo zadovoljen, hkrati pa sem lahko zadovoljen tudi z rezultatom,« je povedal Aleks Mesarič. Ob odličnem posamičnem nastopu je osvojil tudi 7. mesto kot član slovenske mladinske reprezentance. V Sevnici je na ekipni tekmi med mlajšimi člani do 23. leta starosti tekmoval tudi njegov starejši brat Nejc.
David Breznik
Aleks Mesarič je stalni član slovenske mladinske reprezentance.
Odprli Ski infotočko
O spremembah v ptujskem smučarskem klubu smo že poročali, ena od glavnih novosti pred novo sezono pa je tudi ta, da so v petek v centru Domino, pri Saš baru, odprli nove klubske prostore - Ski infotočko.
Na sproščenem odprtju so se zbrali nekdanji in zdajšnji člani SK Ptuj in povabljeni gostje. Ti so v uradnem delu programa videli kolaž modernih plesov mladih članic Plesnega centra Mambo s Ptuja, kratko modno revijo oblačil, ki jih bodo nosili ptujski učitelji smučanja, in slišali pozdravni nagovor predsednika kluba Bojana Kocjana, ki je izpostavil, da je Ski infotočka velika pridobitev za klub in da so se zanjo odločili zato, da bi vsem ljubiteljem smučanja lahko na enem kraju predstavili vse podrobnosti glede tega športa in aktivnosti v klubu: »V središču mesta smo jo postavili zato, da bo dostopna prav vsem, ki se zanimajo za smučanje.«
Ski infotočka bo odprta v ponedeljek, sredo in petek med 17. in 19. uro, v njej pa je urejena tudi manjša trgovina smučarske opreme. Sicer pa si bo v klubu mogoče izposoditi smuči za testiranje ali za tečaje. Te bodo v prihajajoči sezoni po različnih slovenskih smučiščih izvajali redno za vse starostne skupine. (David Breznik)
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 30,10.
SREDA 31.10.
00:00 Video strani
8:00 Martinovanje na Destmiku 2011 9:00 Polka in Majolka 10:00 Utrip Iz Ormoža 11:00 Video strani
18:00 Izredna seja OS Markovci - V ŽIVO 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika iz občine Destmik 21:00 Gostilna pri Francetu 22:00 Duhovna oaza 23:00 Video strani
ČETRTEK 1.11.
00:00 Video strani 8:00 Društvene igre na Polenšaku 10:00 Ujemi sanje 11:00 Ptujska kronika 11:20 Duhovna oaza 11:45 Video strani 18:00 ŠKL
19:00 Gostilna pri Francetu 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:30 Glasbene novičke z Ingrid 22:40 Ptujska kronika 23:00 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina
9:00 Društvo Europa Donna na Hajdini 10:00 Oddaja iz Občine Starše 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Starše 20:00 Dan Oš Hajdina 21:00 Mesečna kronika Iz Občine Hajdina 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Gostilna pri Francetu 23:50 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Domava
Foto: arhiv
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
OSMRTNICA
V 74. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, babi in tašča
Hilda Jupič
rojena Plazovnik
11. 2. 1938 + 27. 10. 2012 IZ PTUJA, MAISTROVA 13
Od nje se bomo poslovili v petek, 2. novembra, ob 12. uri iz
vežice na ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: mož Husein, sin Silvo in hčerka Sabina
z družinama
www.tednik.si
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-1A, 80/10 ZUPUDPP 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-lB, 57/12 ZUPUDPP-A) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), Občina Markovci objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 19066/12-OPPN/GK, november 2012.
2.
Območje podrobnega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 263/6, 263/7, 266/4, 267/5, 270/3, 270/4, 289/8, 289/9, 289/10, 289/1 1, 298/12, 289/13, 289/14, 289/15, 289/16, 289/17, vse k. o. Nova vas pri Markovcih. Površina območja meri okrog 2,90 ha. Območje P13-O1/1 (območje III) je namenjeno proizvodni in storitveni obrti ter raznovrstnim poslovnim dejavnostim. Predvideni sta tudi izgradnja nove transformatorske postaje in postavitev antene GSM.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od srede, 7. 11. 2012, do vključno petka, 7. 12. 2012, v prostorih Občine Markovci, Markovci 43.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 21. 11. 2012, ob 16. uri na sedežu Občine Markovci (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Markovci (www.markovci.si).
Številka 3505-5/2012 Datum: 29. 10. 2012
Občina Markovci Župan Milan GABROVEC
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM tri odojke, 30 kg. Tel.: 503 021.
031
ZAHVALA
Ob zaključku življenjske poti
Ladislava Pulka
S PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in
sosedom za izkazano čast in prelepo cvetje. Velika hvala MOPZ Talum Kidričevo in pevcem Jezero Budina-Brstje za čustveno odpete pesmi ter DPD Svoboda Majšperk, Zvezi kulturnih društev Ptuj, JSKD Ptuj. Hvala sodelavcem OŠ Ljudski vrt, nekdanjim sodelavkam Oblačil, Občini Kidričevo, VIZ Vrtec Ormož in govorcem Viktoriji Dabič, Stanislavu Lepeju in Edvinu Aublju.
Za izredno močna čustva, ki so zapolnila prostor zadnjega slovesa, se z globokim spoštovanjem zahvaljujemo vsem Ladislavovim sošolcem in sošolkam, ki so mu počastili zadnje trenutke v deželo miru.
V tihi bolečini: žena Tatjana, sin Radovan in hči Kalinka z družinama
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
SPOMIN Dejan Ivančic
7. 3. 1992-30. 10. 2009
Dejan, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, k nam se vračaš v sanjah, si z nami ob vsakem koraku, vedno in povsod v naših mislih, srcih boš živel. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Zelo te pogrešamo.
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, dragi mož in dedek, svečke že 15 let gorijo, v naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal.
SPOMIN Jože Kampl
Z GRAJENŠČAKA 14 1942-1997
Hvala vsem, ki prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon: 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon: 051 667 170.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic tibaot, Babi-nci 49, Ljutomer, tel.: 02 582 14 01.
PRODAM SUHE SMREKOVE deske, zažgan les za ostrešje, mizarski les, ladijski pod, bruna, drva, možna dostava. tel.: 041 833- 781.
PRODAMO PURANE domače reje, težke od 8 do 9 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol. Rešek, Starše 23, tel.: 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM pujske. Telefon: 051 342 491.
V okolici Polenšaka kupim 30 bal suhega sena ali otave ter prodam dojne koze. Telefon: 755 06 71.
Kupimo traktor, lahko je zetor, ursus, ferguson, štore ali podobno in kip-er prikolico tehnostroj. Telefon: 051 639 777.
ZAPOSLIM samostojnega frizerja z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Frizerski studio d&d, Darja B., s. p. Negonje 27 e, 3250 Rogaška Slatina. Tel.: 040 554 888.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ZAHVALA
Nenadoma je umrla
Marija Hunjet
IZ FORMINA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Žalujoči: hči Irena z družino in sin Andrej
z družino
RAZNO
MENJAM gradbeni les in avto opel astra karavan l. 2001 za drva. Tel.: 041 692 040.
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 12. oktobra pa vse do 6.
novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon
ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio te
6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnic
izžrebali srečne nagrajence, ki bodo
Beauty world. Imena nagrajence časopisu Štajerski tednik, obves
poslali p0 pošti. __
Raičeva ulica mbra bomo dr0gerije . novembra v pa vam bomo
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošuite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, RaiJeva ulica 6,2250 Ptuj.
Cirkulane • Predstavitev pesniške zbirke Franja Gnilška
Krog življenja
Cirkulanska dvorana je bila v petek zvečer prizorišče predstavitve prve pesniške zbirke z naslovom Krog življenja domačina Franja Gnilška, ki je v pogovoru z voditeljico in lektorico publikacije Viktorijo Dabič povedal še marsikatero zanimivost iz svojega življenja.
»Res je, da je zbirka izšla v jeseni mojega življenja, vendar pa ljubezen do pesmi izhaja iz najzgodnejšega otroštva,« je, potem ko se je vsem sodelujočim zahvalil za pomoč pri izdaji knjige ter za pripravo prijetnega kulturnega večera, najprej povedal Gnilšek, rojen v cirkulanskem naselju Slatina kot najmlajši otrok v kmečki družini. Po uspešno opravljeni osnovni šoli in maturi na gimnaziji je diplomiral na univerzi in si pridobil naslov univerzitetnega diplomiranega inženirja kemije. Pot izobraževanja in življenja ga je zgodaj odpeljala iz domačih krajev, služboval je v takratni TGA Kidričevo, med drugim je bil tudi profesor in nekaj časa predsednik izvršnega sveta občine Ptuj.
»Največ zaslug za mojo ljubezen do pesmi ima moj oče, ki me je v ta svet uvajal že v najzgodnejšem otroštvu, s petjem domačih in domoljubnih pesmi, zlasti ob večerih, pa tudi s prebiranjem pesmi iz knjig Mohorjeve družbe, na katere je bil naročen. Poleg očeta
Franjo Gnilšek je v pogovoru z Viktorijo Dabič razkril marsikatero zanimivost iz svojega življenja, pesmi iz njegove zbirke Krog življenja pa sta zbranim na kulturnem večeru prebirala Ana Černivec in Miro Lesjak.
so veliko v tej smeri naredile tudi starejše sestre, s katerimi sem prebiral in se učil pesmi iz takratnega mladinskega lista Naš rod,« je najzgodnejše spomine na svoja srečanja s svetom pesmi obujal Gnilšek in še povedal, da je pozneje, zlasti v času srednješolskega
izobraževanja in študija, velikokrat rad recitiral pesmi velikih slovenskih poetov na najrazličnejših proslavah in ob drugih dogodkih. Povedal je tudi, da so njegovi najljubši slovenski poeti France Prešeren, Alojz Gradišnik, Srečko Kosovel in Simon Gregorčič:
»Ob takšnih priložnostih sem z recitiranjem pesmi - ob službi - vsaj nekoliko sproščal svojo pesniško plat duše,« je dodal Gnilšek in nadaljeval, da se je s pisanjem avtorskih pesmi začel ukvarjati v zrelih letih, predvsem z željo, da bi »vas te pesmi spodbudile k
lepim mislim na svoj kraj, na svoje spomine, na ljudi, kjer ste živeli in ustvarjali.«
V zbirki pesmi Krog življenja, ki je izšla v 500 izvodih, je na 87 straneh objavljenih 41 pesmi, opremljenih z ilustracijami Franca Simoniča, spremno misel pa je napisal Gnil-škov velik prijatelj iz gimnazije Aleksander Skaza, sicer do nedavnega nosilec katedre za ruski jezik na univerzi, ki je bil tudi med občinstvom. Večina pesmi, kot je povedala Dabi-čeva, govori o avtorjevi ljubezni in navezanosti na domače kraje, o spominih na otroštvo pa tudi na gimnazijska leta, nekaj jih je posvečenih njegovim vnukom, nekaj pa je tudi prigodnic, torej pesmi, ki so posvečene določenim dogodkom, kot je praznovanje abrahama oziroma rojstnih dni nasploh itd.
»Njegova pesem je izraz intimne želje ohraniti spomin na misel in čustva človeka dobre volje, ki ne potrebuje besede hvale, marveč predvsem besedo razumevajočega sočutja in čiste ljubezni,« je pesniško ustvarjanje Franja Gnilška označil Aleksander Skaza.
Petkov kulturni večer so s petjem popestrili pevci cirku-lanskega mešanega pevskega zbora in Mladi veseljaki, pesmi iz zbirke Krog življenja pa sta prebirala Ana Černivec in Miro Lesjak.
SM
Ptuj • Osem let ljudskih pevk Jezero
Koncert iskrenosti in povezovanja
V Domu krajanov Budina-Brstje je bil 27. oktobra jubilejni koncert KD ljudskih pevk Jezero, ki so skupaj z ljudskimi pevci in godci s Ptujskega proslavile osmo obletnico uspešnega delovanja. Koncert je potekal pod geslom Zapoj z menoj, ostani prijatelj moj!
Kot je poudaril ptujski župan Štefan Čelan, bi bila naša spomin in zgodovina zelo okrnjena, če ne bi bilo ljudske pesmi. Jubilantkam so se na odru pridružile ljudske pevke FD Lancova vas, ljudske pevke DU in KD Stane Petrovič Haj-dina, ki so se letos prvič udeležile tega koncerta, ljudski pevci TED Lukari Dornava, ki nastopajo skupaj komaj pol leta, ljudske pevke FD Markovci, ki bodo v letu 2013 proslavile že 40 let nastopanja, Stari prijatelji iz Kicarja, ki so ob tej priložnosti tudi povabili na svojo tradicionalno novembrsko prireditev Kicar poje in igra, ljudske pevke KUD Maksa
Furjana Zavrč in enajstletni harmonikar Nejc Kralj, ki je občinstvo osvojil z igranjem in petjem. Tudi letošnji koncert KD ljudskih pevk Jezero je povezoval Marjan Nahberger, ki je pevkam zvest že osem let.. Koncerta so se udeležili tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je pohvalil skrb pevk za ohranjanje ljudske pesmi in narodove tradicije, predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic, ki je izpostavil pomen ljudske pesmi za narodovo identiteto, saj je ljudska pesem že od nekdaj povezovala Slovence v lepih in težkih trenutkih, in vsak ki neguje ljudsko pesem ter igranje, si zasluži posebno
priznanje, predstavnica JSKD - OI Ptuj Zlatka Lampret in p. Janez Kmetec iz župnije sv. Petra in Pavla.
V skupini, ki jo vodi Ana Šori, pojejo Rozika Bolcar, Milica Čuš, Marjana Mohorko in Milica Cimerman. Mentorica
zbora, ki včasih tudi zapoje z njimi, je Silva Kajtezovič. Ro-zika Bolcar, ki v skupini poje pet let, v cerkvenem zboru pa 40 let, je bila v soboto deležna še posebne pozornosti. Zlatka Lampret ji je kot predstavnica JSKD - OI Ptuj podelila brona-
sto Gallusovo značko. Ljudska pesem in glasba je udeležence osme obletnice delovanja ljudskih pevk Jezero spremljala tudi na družabnem srečanju, ki so ga začeli po skupno odpeti pesmi Dekle je po vodo šlo ter zahvali nastopajočim pevskim in glasbenim skupinam ter sponzorjem in donatorjem. Še posebno pa so se zahvalili obiskovalcem, brez katerih njihova pesem ne bi bila toliko vredna, kot so povedali pevci in glasbeniki, ki jim je aplavz zadovoljnega občinstva največje priznanje za njihovo delovanje.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Mojca Sok Hrga, Borovci 66, Markovci, deček Marko; Mateja Karo, Janežovci 14, Destrnik, deček Jan; Aleksandra Lozinšek, Zakl 35, Podlehnik, deklica; Mirjana Kuserbanj, Hrastovec 72, Zavrč, deklica Mija; Mojca Monfardin, Slovenska c. 3, Središče ob Dravi, deček Lukas; Sanije Dobra, Čučkova ul. 6, Ptuj, deček, Auron; Ksenja Markrap , Lit-merk 13, Ormož, deklica Eva; Varvoda Matjašič Barbara, Zidanškova ul. 1, Ptuj, deček Bor; Renata Fideršek, Podlehnik 5 I, Podlehnik, deček Teo; Nataša Jeza, Starošince 38, Cirkovce, deček Jakob. Umrli so: Marko PRIJOL, Ivanjkovci 52, roj. 1928, umrl 21. oktobra 2012; Avguštin ROZMAN, Spodnja Hajdina 35, roj. 1932, umrl 22. oktobra 2012; Rozina VOGRINC, roj. Junger, Arbajterjeva ulica 2, Ptuj, roj. 1927, umrla 21. oktobra 2012; Jakob CI-GLAR, Slovenski trg 4, Ptuj, roj. 1946, umrl 22. oktobra 2012; Marija HUNJET, roj. Plohl, Formin 21 B, roj. 1943, umrla 22. oktobra 2012; Katarina KORPAR, roj. Krajnc, Hrastovec 164, roj. 1931, umrla 25. oktobra 2012. Poroke - Ptuj: Aleksander KRANER, Lovrenc na Dravskem polju 86 a, in Mojca KROPEC, Trnovec pri Slovenski Bistrici 21; Peter MAJCEN, Bukovci 67 a, in Patricija BEZJAK, Bukovci 173 b.
a
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
sCtcy'&aka budilka
89,8 98,2 104,3 Mi*
fliiušajte nai tudi na ápietu: www. radio-ptuj.ói
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Ce na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši.
S koncerta KD ljudskih pevk Jezero, ki so 27. oktobra pripravile koncert ob osmi obletnici uspešnega delovanja.
Danes bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bo začel pihati jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -3, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C.
Obeti
V sredo bo v vzhodni Sloveniji še deloma jasno, drugod pa se bo pooblačilo. Popoldne bo ponekod v zahodni polovici Slovenije že začelo deževati. Ponekod bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na četrtek bo dež od zahoda zajel vso državo in v četrtek čez dan prehodno ponehal. Spet bo nekoliko topleje.
Foto: MG