10. številka. Ljubljana, v petek 13. jannvarja. XV. leto, 1882. SLOVIM II« Izhaja vsak dan zveeer, iziraSi nedelje in praznike, ter velja po pošti projoman za avstr i j sko-ofrorsk o deželo za vso loto K> <-M . pol leta H ^ld.. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso. leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa M po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zn.i .i Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po C> kr., če ko oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmuna hiši _<*lodaliska stolba1*. U pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. hotel rešitve izdati, ker je plačilni nalog slovenski naj se torej drugikrat kaj tacega ne poskusa." „Iz tega je razvidno," — pravi dalje pisatelj — „kakor tudi skušnja v obče uči, da ob veljave slovenskega domačega jezika, ki se uže 21 let rabi v državnem zakoniku, ne zavirajo navadno izobraženi pravniki, ampak večjidel nižji uradniki in celo služabniki, kateri pri dostavljanji ne morejo tako lehko strankam sodnijskih odlok po navadi krivo razlagati, ker jih le kar tja zapode." Vprašanje je torej opravičeno, kako bi se tej nepriliki v okom prišlo? Dan denašnji je toliko prošnjikov za vsako najmanjšo službo, da je pri dobri volji kaj lehko zmožnih ljudi j dobiti, ako se resno zahteva. Slovenski pravopis je tako jednoličen, da se ga vsak, ki uže pisati zna v pol uri nauči in tudi 81 are j i ljudje so se sami čudili, kako hitro jim je to mogoče bilo. Ako se torej vsem manipulantom odloči obrok treh mesecev, da si še to sedaj potrebno urnost pridobe, bode kmalu konec vseh ovir, katere sedaj po njihovej izreki le jezik dela. Po tem se tudi vrne zaupanje hvaležnega naroda, kateri sedaj ne more zapopasti, zakaj bi samo jedino on še moral izjema biti mej drugimi bratovskimi državljani, torej ga vedno navdaja strah pred narodnim nogi* nom. Take neprilike delale so se pred dobrimi 10 leti na Kranjskem, a neprihke, koje se delajo nam na Štajerskem glede slovenskega uradovanja, ne dajo se niti večinoma popisati, če je sedaj uže vsaka sodnijska „osoba nedotakljiva", kajti pri naših sodnijah je dovoljeno najzadnjemu „biriču" na slovenske uloge pri sodnijah zabavljati. In od kod to izhaja? Odgovor je lebek. Od tega, ker so večinoma sodnijski predstojniki sovražniki slovenskega uradovanja, in za taka zasramovanja nijmajo bese- dice. Slovenske uloge se pri nekaterih, ali recimo večinoma sodnijah pri nas z ognjevito jezo premetavajo in ako poročevalec res nij sovražnik naščine — kateri so pa pri nas bele vrane in vlogo po vrsti dolgo dobo, katera traje tudi po več mesecev, akopram je prav navadna uloga. In kdo ima potem kvarV Narod, tisti narod, kateri uradnika plačuje in za katerega je uradnik nastavljen. Mi poudarjamo, da so to dejanske neprilike in na te neprilike bi bila dolžnost viteza Waserja. g. Heinricherja in vseh sodnijskih predstojnikov strogo paziti, kajti, ako bode to stanje še dalje časa trajalo, izgubilo bode ljudstvo vse zaupanje v pravo, pa tudi v sodnike, kar pa ne bi državi ne pravu, najmanje pa sodnikom koristilo. Na take neprilike pa opozorujemu tudi naše državne poslance, da pri eksceleoci dr. Pražaku ba-rem nekaj izprosijo, da se našemu jeziku odkaže tisti prostor v pisarnah, katerega v istini zasluži, in da se uže vender jedenkrat to mačehovsko ravnanje našega jezika neha. Dolgo smo čakali, trpeli, prosili, a izprosili do sedaj še vedno nijsino ničesa. Nadejamo se tedaj, da prejmemo uže jedenkrat za-željeni kruh mesto ponujanega kamenja. —c. P<»1 it i en i razg led. Notranje . V Ljubljani 13. januvarja. Grof laallc se bode baje takoj začetkom novega zasedanja državnega zbora potrudil, da sestavi z eksekutivnim komitejem desnice akcijski program z obe stranki vezočo močjo. „PoIitik" poroča, da se dr. Pražak, grof Clam-Martinitz in baron Neliert trudijo, pridobiti ude go-spodske zbornice za to, da bi glasovali za nespremenjeni zakon o čcMliom vMc»ut*iliMc*i. V ojfrakom zboru vršila se je včeraj generalna debata o državnem proračunu za 1882. Referent je K slovenskemu uradovanju. (S slovenskega Štajerja.) Prerano umrli, za Blovenski narod jako zaslužni dr. Razlag izprevidel je kmalu, da slovenskemu ura-dovunju ne delajo le „višji gospodje" zapreke, temveč tudi prav navadni uradniki, celo biriči. V svojem .Pravniku" 1870. leta popisuje blagi domoljub na str. 78., 79. in 80. zgodovino prvega slovenskega odloka po zaukazu pravosodnega mini-sterstva od 18. julija 1859 št. 130 drž. zak. Ker je ta zgodovina sedanjemu času jako primerna, a samo nekaj premehka, dovolite, da jo vam tu v odlomkih podam: „Na podlagi §. 13 obč. sod. postopnika, potem dvornega dekreta od 22. decembra 1835 št. 109 in naredbe pravosodnega ministerstva od 17. marca 1862 so nekateri pravniki na Slovenskem poskušali mej drugim tudi slovenske uloge za plačilni nalog vsled zaukaza od 18. julija 1859 za hitro obravnavanje sodnijam podajati. Nekatere je uže poročevalec rešil nemški, nekatere načrtane rešitve pa so bile prečrtane in kdo drug je nemško spisal in tako je s časoma prišla strankam v roko. Na jedno tako ulogo pa je poročevalec slovenski plačilni nalog koj čez precej velik kolek spisal in tako ta nij bil prečrtan, ampak čez nekaj mesecev v hitrem ravnanji brez naroka pride v vseh primerkih slovenskej stranki v roke, mej tem, ko je več tednov ležal pri prepisovalcih in potem še skoro Četiri tedne celo v rokah sodnijskega služabnika, kateri ga poprej nij hotel vročiti, ker je slovenski, kakor se je izpričeval. Ko zadobi pravno moč omenjeni plačilni nalog, pride vsled prve izvršbine stopinje v zemljiščne knjige, od koder čez dobrega pol leta (v hitrem postavno odločenem ravnanji) priroma, in bivši knjigovodja je privatno izustil, da toliko časa nalašč nij LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prva U ii j .i. V. (Dalje). Nekoliko časa dražila jo je s prstom, potem se pak na nizek počivalnik vsedla ter raz okrogle elegantne mizice vzela zadnjo številko „Revue des deux mondes". Ponižno kašljanje prouzročilo je, da se je obrnila. Na pragu stal je sluga v livreji in z belim zavratnikom. „Kaj hočeš Agaton?" vprašala ga je Valentina Mibajlovna z ouim istim mehkim glasom. „Seme6n Petrovič Koiomejcev je prišel. — Izvolite ga-li vzprejeti?" „Dakako. Reci, da ga lepo prosim vstopiti. Tudi Marijano Vikentjevno pozovi doli v salon." Valentina Mibajlovna vrgla je zadnji broj „Revue" na mizo, povzdignila oči ter se nekako zamišljeno nazaj naslonila — tako izgledala je krasno. Uže iz načina, s katerim je Semeon Petrovič Koiomejcev vstopil v sobo — bil je dve in trideset let star; — kako se je najedenkrat veselo raztegnil, ko je priklonil in kako elastično se je potem vzdignil; kako je s sladkim ljubeznivim glasom govoriti začel; kako je ponižno poljubil Valentini Mihajlovnej roko — uže iz vsega tega moglo se je uganiti, da novodošli gost nij z dežele, da nij kakšen bogat sosed, nego da pripada pravemu pe-trogradskemu „grand genre" najvišjih krogov. Vrhu tega oblečen je bil po najnovejšej angleškej modi: iz žepa kraj ramen visel je muogobojen robec ko ketno zložen; na precej širokem črnem traku visel je monokel, bledosiva barva njega švedskih rokavic harmonirala je s sivo barvo {hlač. Lase imel je kratko ustrižene, brado gladko obrito, njega skoro žensko mehki obraz z malimi blizu vkupej ležečimi očmi, finim, malo zavitim nosom, debelimi rudečimi ustnicami — vse svedočilo je o neprisiljenej svesti visoko naobraženega aristokrata. Prijaznost in ljubeznivost čitala se mu je raz obraza .... a veu-der se je tako lehko razjezil, mogel je celo osoren postati, jako osoren: trebalo je le se njegovim konservativnim, patrijotičnim ali verskim principom pro-tiviti — potem je bil brez usmiljenja! Njega finim nameram nij bilo v tem slučaji ni sledu; — očesi bliščeli sta mu ko ogenj ; — ljubezniva usta izgovarjala so grde besede in s hripavim glasom pretil je — z gosposko! Pradedje Semeona Petroviča bili so prosti vrtarji. Očeta njegovega starega zvali so po rodnem kraji Kolouemcev . . . Toda liže njegov stari oče prekrstil se je v Koiomejcev ; njegov oče pisal si je iuid. Kalomeiea, a naš Semeôn Petrovič izpre-menil je i v j ter se smatral pravim aristokratom. Da, trdil je celo, da so baroni (jrallenrnayerwki, katerih jeden je bil baje avstrijski nad maršal v tride-setletnej vojski, njegovi pradedje. Semeon Petrovič služil je v ministerstvu carskega dvora ter bil „ka-merjunker". Njegov patrijotizem je bil kriv, da se nij diplomacije lotil, kajti za to bi bil najbolj sposoben po odgoji in običaji z visocimi krogi občiti, in njegovi uspehi pri nežnem spolu in sploh njega vnanjost .... mais quitter la Russie? — jemais! — Imel je lepo premoženje ter bil na glasu zanesljivega in vladi udanega moža „un peu trop . . . \ dejal, da se državni proračun za 1. 1882. giblje v onem okviru kakor prejšnja leta. Redni stroški 30 se v primeri z letom 1881. za 12 milijonov, respektive vsled translokacije za 8 milijonov, dohodki za 11 Va milijona pomnožili. 1 ii i m. j r države. Mej Srbsko in Grško se sklepa kupčijska pogodba. Kakor poroča telegram z Dunaja v monakov-ske „Neueste Nachrichten", označil je grof Robilant, zastopnik Italijanske* vlade na Dunaji, grofu Kalnokyju nasproti razmere mej italijanskim kabinetom "in papežem tako le: Vlada lahkega kralja vzdržala bode popolno pasiviteto pri pogajanji mej Bismarkom in kardinalom Je.kobinijem, dokler se bodo ta pogajanja vrtila okolo cerkveno-administra-tivnih zadev in celo pri vprašanji o delnej podelitvi svetnega suverenstva papežu. Kralj llumbert pa bode moral z vso silo Italije odbijati vsak napad na razmero mej papežem in Italijo. Politična situvac.ja v |>aneo»keJ postala je drugačna. Zdaj se razpravlja po listih vprašanje, ah ostane še Gambettino ministerstvo, ali pa pojde. Odločba krize pa leži v rokah poslaniške zbornice, katere republikanska večina bode tudi prevladavala v kongresu. Tu združujejo se intransigenti z zmernimi republikanci; k njim se pridružujejo še mo-narhisti, da bi njim toli sovražnega moža vrgli. Ali pride ta kriza, ali ne. pokazale bodo debate konec prihodnjega tedna. Tudi nekateri največji prijatelji Gambettini kažejo zdaj kabinetu neprijazno lice Gambetta se do zdaj še popolnem nič nij zmenil za to sovražno mu gibanje. Jutri se bode v senatu vršila volitev predsednika. Dozdanji senatni predsednik Leon Say baje neče več sprejeti izvolitve. Za njim ima največ upanja izvoljen bit' Freycinet, o katerem se tudi trdi. da bi znal zasesti mioisterski predsedniški stol. Novi senat razpada v tr: stranke: 1, republikanska večina s 175 udi; 2. disidenti levega središča, pod načelništvom Julesa Simona, s 30 udi; 3. monarbično bonapartistična desnica s 95 udi Dopisi. Iz Meni Vida nad Ljubljano ll.janu-varja. [Izv. dop J (Čitalnica, pa še nekaj.) Na dan sv. treh Kraljev imel t je naša čitalnica svoj petnajsti redni občni zbor. Zbrani udje so zopet za svojega predsednik;i i/.volili domoljubnega in za čitalnico najbolj vnetega moča gospoda Jarneja Rozmana, za podpredsednika pa vrlega gospoda Antona Belca. Odborniki so pa gospodje: Franjo Marešič, Šimen Jovan, Jakob Brolih in Valentin Zakotnik. Čitalnica naša je jo-1um najstarejših na deželi, ustanovljena leta 1866. V letih svojega obstanka je marsikaj skusila, imela je svoje lepe pa tudi bridke čase. Pnreje val a je mnogokrat šumeče besede in prijetne veselice, prav po vzgledu svojih sestric po mestih in trgih. Po mnogih skušnjah prišla je pa do prepričanja, da, kar mestom in trgom ugaja, da to v istej obliki, naj si bode še tako uzorno in hvalevredno — ne prinaša zaželjenega sadu na deželi. Vsakemu svoje. Prevkusna in umetno prirejena jedila nijso za kmeta. On potrebuje močne in čvrste jedi. Naše čitalnične besede in veselice po mestnej šegi prirejene z dramatičnimi predstavami nijso čitalnici nikoli bile v korist — ampak v škodo in kmetijskemu občinstvu v pohujšanje. Naj reče kdo kar hoče, mnogo Save bo še steklo v Črno morje, predno bo tudi ljudstvo na deželi umelo jedro dramatičnih predstav in si iz njih dobrih naukov navzelo. Mi Šent Vidci očitno spoznamo, da s šumečimi besedami in skoz celo noč trajajočimi veselicami, naj so bile še tuko z napitnicami ovenčane, nijsmo pri kmetu nič dosegli, nobenega pridobili. Z ozirom na 15 letno skušnjo in opiraje se na izvrstne »Narodove" članke „Ganimo se" lanskega Prijatelji irskega Parnella trudijo se na vso ,etu kateri 61anki nijs0 nift kaj iaskavo govorili o J, _da bi ga ječe oprostili, predno se snide par- miMh veaelicahi je zdanji naš novi čitalnični moč lament O razglasu nemškega cesarja piše „Czas" : „Za liberalno stranko v Pruskej kakor tudi v Avstriji pomeni reskript cesarja Viljema odločno pobitje. Temu reskriptu nasproti izgube od avstrij skega cesarja tržaškej deputaciji govorjene besede vsako ostrost. Dinasticno ali osobna monarhična politika začenja v srednjej Evropi prevladovati. Trditev nemško-liberalne opozicije, da bi bil grofa Taaf-feja kabinet ovira za avstro-nemško zvezo, zgubi odbor sklenil, da se odpravijo vse besede in veselice po mestnem kopitu, gojilo se bode le še narodno petje in za kratek čas kaka tombola; a nobeno shajališče, naj si uže bode zaradi petja ali tombole, ne sme trajati čez 11. uro zvečer. Vso svojo skrb pa hoče odbor obrniti v to, da se krivi nazori o čitalnici pri kmetu spremenijo v ljubezen do nje, da bi se Časniki bolj marljivo prebirali vsako utemeljenost in postane naravnost bajka, ka-1 in akoz t0 dosegel { namen 6itttlnice. Popolnem terej ne verujejo niti mali otroci. Nasprotno se j Bismark ničesar bolj ne boji, kakor če pridejo nem Ški liberalci v Avstriji zopet do vladarstva. Zato se ne smemo čuditi, če dunajsko centralistično časo-pistvo ta udar dvojno občuti in kneza Bismarka „zločincaH imenuje." V nemškem državnem zboru vrše se še vedno razprave o Windthorstovem predlogu. Kakor poročajo listi, sprejel se bode skoro gotovo, ker bode zanj glasovala večina naprednjaške stranke, jeden del konservativcev in tudi nekateri seeesijo-nisti. Vlada zadrži se zdaj popolnem pasivno. Konservativna stranka vedno bolj zahteva revizijo maj-niških zakonov. se nadejamo, da na tak način bodemo več dosegli, kakor pa z rečmi, katerih ljudstvo ne ume in ki tudi nijso prav nič potrebne za omikanje priprostega kmeta. Sicer imamo pa v Šent Vidu jako žalostno življenje. Uže več kot leto dnij živimo v največjem nemiru in neslogi mej seboj. Tožujemo se, hodimo po raznih sodnijskih pisarnah, pa nobena oblast nam ne more dati miru. O ti Jože M.....ti, rajši živiš v vednem prepiru s svojimi soobčani, kakor pa da bi se potrudil kaj storiti, da se odpravi pošastno nemškutarsko bitje iz Šent Vida, ki je uže toliko féodal dans ses opinions", kakor je o njem sodil knez B., jedna prvih zvezd mej uradniki v Petro-gradu. — V S. gubernijo prišel je Kolomejcev za dva meseca — toliko časa imel je namreč dopusta — da se z upravništvom svojega posestva peča, to je, da jednega plaši, druzega muči ... — Brez tega mu nij mogoče izhajati. — „Nadejal sem se, da dobodem Borisa Andre-jiča uže tu", začel je razgovor ter se zadovoljno gibal zdaj na to, zdaj na ono stran, potem pak pogled v stran uprl; s tem mislil je neko znamenito osobo posnemati. Valentina Mihajlovna se je nekako zaničljivo nasmijala ter rekla: nlnače bi gotovo ne bili prišli ?" Kolomejcev stopil je dva koraka nazaj, kakor da ga je to neopravičeno očitovanje razžalilo. „Prosim vas, Valentina Mihajlovna!" vzkliknil je, .kako morete kaj tacega misliti ..." „Dobro, dobro. Sedite. Boris Andrejič mora koj priti. Poslala sem voz na kolodvor ; malo še po-trpite — in videli ga bodete. — Koliko je zdaj neki ura ?" „Uprav polutreh", odgovoril je Kolomejcev ter iz žepa svojega telesnika izvlekel veliko, zlato, emujlirano uro in jo gospe Sipjaginovej pokazal. „Ali ste mojo uro uže videli? Mihajlo — srbski knez Obre-novič, S8j ste o njem culi — mi jo je poklonil. Evo njegov podpis. On je jeden mojih najboljših prijateljev, časih greva vkupej na lov. Inače je mož trdih rok — kakor treba, da je državnik. Ta ne umeje šale. Ta ne!" Kolomejcev vsedel se je v naslonjač, noge prekrižal in rokavico raz leve roke slekel. „Takšnega kneza potrebovali bi mi v našej gub ernij i!" ..Kako to? Ali ste s čem nezadovoljni?" »Pomislite samo na okrajne zbore! Čemu teh treba..... Oni samo administrativni vpliv slabijo ter vzbujajo nepotrebne misli (Kolomejcev začel je z levo roko, raz katere je bil rokavico slekel, silno gestikulirati) .... nepotrebne nade. Jaz sem o tem v Petrogradu nekoliko besedij mimogrede izpregovo-ril . . . . mais bali! Toda veter ne piše v to stran. Celo vaš gospod soprog .... pomislite si to! Njegov liberalizem je — v ostalem — dosti poznan". nesloge, toliko jeze in kletvine prouzročilo. Gotovo se nij bati, da bi ne bilo mogoče to ostudno bitje nadomestiti z vrednim, mirnim in poštenim človekom. Iz Sežane 12. januvarja. [Izv. dop.] Denes izročili smo materi zemlji moža, katerega objokuje žalostna njegova soproga z 2 otrokoma. Josip Delena, podžupan sežanski, ud c. kr. šolskega sveta, krajni šolski predsednik in čitalnice, ud ceuilue komisije, odbornik pol. društva nEdinosti" itd., zapustil je nas v 49. letu svoje starosti. Pogreb je bil sijajen, udeležilo se ga je nad 3000 ljudij od blizu in daleč. Sežana nij videla jednacega pogreba. Na rakev so položili krasne vence: županija sežanska, rodbina Mohorčičeva, soudje c. kr. šolskega sveta, učiteljsko osobje, udje krajnega šolskega sveta, politično društvo ,,Edinost", sežanska čitalnica, rodbina Žen-kovič s krasnimi trakovi, in še mnogo druzih vencev brez traaov. Zastopane so bile vse županije in vsa omenjena društva. Odpal je zopet primorskej tvrdnjavici »Edinost" steber, ki je dobro podpiral delovanje društva. Županija sežanska, c. kr. okrajni in krajni šolski svet, čitalnica, cenilna komisija izgubila je vrlega, neutrudljivega delavca za blagor človečanstva, omike in naroda. Kraška metropola je bila denes v žalost povita. Od hiše pa do groba namakale so solze žalosti zemljo, staro in mlado spremljevalo je tužnim srcem ranjcega na zadnjem potu. Pri odprtem grobu zapeli so učitelji „Blagor mu", potem je govoril župan sežanski g. R. Mokor-čič o nepozabljivem Josipu Deleni tako ginljivo, da da nij nobeno oko suho ostalo, pri zaključku za-ihtilo je občinstvo, kajti poslovil se je vrli govornik od ranjcega tako v srce segajoče, da je občutil vsak gorje izgube, katera se ne bode dala v Sežani nadomestiti. Politično društvo „Edinost" izgubilo je v kratkem dva delavna odbornika, prej J. Sancina v Skednji, zdaj pa vrlega J. Del eno. Kakor vojaci v boji moramo biti, kjer zmanjka jednega za narodno stvar, takoj se mora praznota nadomestiti z drugim in dalje sukati uma svitli meč. Tudi ti, Josip, si sukal oster meč za narodne pravice, zatorej naj ti bode žemljica lehka! Z Dunaja 11. jan. [Izv. dop.] Da je slovenski jurist J. Mašek, iz Radovljice na Gorenjskem, res v „ring-teatruu smrt našel, je sedaj — sicer čez več ko jeden mesec — brez dvoma konstatirano. Mej rečmi, ki so se na pogorišči našle, je namreč tudi njegova listnica in sicer čisto dobro ohranjena. Da je njegova, vidi se iz zavitih listin. Notri je slovensko pismo njegove sestre na-nj na modrem papirji in jeden del zavitka najbrž ravno tistega pisma z njegovo adreso in poštnim štempljem „Lesce". V drugem predalu listnice leži karta »dijaškega bolniškega društva" za zadnji poletni semester in njegovim imenom ; precej naprej pa je lepo zvita uže rabljena polovična karta za železnico od Ljubljane do Dunaja. Gotovine pa je notri 1 gld. 36 kr., in sicer jeden bankovec, drugo pa večjidel Valentina Mihajlovna povzdignila se je na počivalniku. „Kaj? Vi, monsieur Kolomejcev, vi oponirate vladi?" „Jaz oponiram? Nikdar ne! Ne za ves svet! Mais j1 ai mon franc parler. Jaz sicer časih kritiziram ali se vedno uklanjam". „A, glejte, jaz baš obratno delam : jaz nikdar ne kritiziram in se tudi nikdar ne uklanjam". „Ah ! mais c' est un mot ! — Z vašim dovoljenjem povedal bodem to jednemu svojih prijateljev. — Ladislav vous savez ; on piše zdaj roman iz življenja v visocih krogih ter mi je uže jedno poglavje Kital. To bode izvrstno delo. Nous aurons enfin le grand monde russe peint par lui-même". „Kje bode izšlo?" „Naravno da v ruskem vêstniku; to je naša „Revue des deux mondes". Kakor vidim, vi ta list , citate". „Da, ali meni se vidi, da postaja dolgočasen". „Morda, morda .... Tudi ruski vestnik jel je prekorakati neke meje .... da se moderno izrazim!" Kolomejcev režal se je m i slé, da se je izvrstno pošalil.... „Mais, c' est un journal qui se respecte". baker. Ta bankovec kakor tudi druge listine so se skoro držale predalov — ker so vse z mastjo napoj ene, in pismo sestrino se je bilo tako sprijelo, da sem ga komaj odprl, ko sem podpis pogledati hotel. Vender se to pismo prav lahko bere; jaz sicer nijsem prišel do druge vrste. Da trupla nijso izpoznali, bilo je v „Slov. Narodu" uže omenjeno; da je najdeno bilo, je skoro verjetno, ker je listnica Se ohranjena; kako pa da je bila najdena, ali sama ali v žepu pri unesrečenci, tega uradnik na magistratu nij pravil. Sklepati pa se mora, da sama, ker drugače bi bili mrtvega vender precej agnoscirali za J. Maska, ko bi bili tako jasne dokumente zraven našli. X Dunaja 11. januvarja. [Izviren dopis.] (Praksa mej namestnikom nižj eavstri j-skim in županom dunajskim) Od usodepol-nega 8. decembra 1881 do denes preteklo je več nego mesec dnij; a dolgo bode še strajalo, da pride strašni požar v gledališči na Ringu z dnevnega reda. Iz dozdanjih preiskav krivcev onega požara razvidno je, da so vse oblasti, ki imajo posredno ali neposredno nadzorstvo nad javno varnostjo, več ali menj ono strahovito katastrofo zakrivile. Koliko imajo krivde one osobe, ki so pred požarom in mej istim popolnem pozabile na svoje dolžnosti, pokazala bode kazenska preiskava. Toliko se pa uže zdaj ve, da od Jaunerja — ravnatelja do poslednjega sluge v gledališči nobeden nij krivde prost. Neizmerno zanimljivo pa je zdaj to, kako nekatere dunajske oblasti od sebe spravljajo posreduo krivdo požara. Deželni namestnik nižjeavstrijstrijski bar. Possinger in župan mesta Dunaja vitez Newald jeden druzemu očitata prav čudne reči o tem, kateri obeh da je zakrivil požar. Stvar je v kratkem naslednja: Hitro po požaru gledališča v Niči izdal je grof Taaffe regulativ,"^ katerem bila je predpisana cela vrsta sredstev, katera, ako bi se bila strogo uporabila, za-prečila bi bila silno nesrečo. Kar pa je TaafTejev regulativ ostal večji del na papirji, dogodila se je nesreča, katere Dunaj ne pomni. Dolžnost izvedenja od grofa Taaflfcja predpisanih sredstev ter marljivega nadzorovanja pripadala je občini dunajskej, posebno njenemu graditelj skemu uradu. Policija je le toliko kriva, da nij nevarnosti preiskala ter nedostatke naznanila višjemu uradu. Nedavno je v zborovanji dunajskega občinskega svetovalstva baron Sammaruga stavil interpelacijo do župana vit. Newa Id a, želeč obja-snenj, zakaj da regulativ nij bil proveden. Župan je na to odgovoru, da ni svetovalstvo dunajskega mesta ni on nijsta mogla vzeti v roke te zadeve in sicer zaradi tega ne, ker se je pričakovalo na-redb namestnika bar. Possinger a. Zakrivil je torej požar se ve da posredno namestnik nižjeav- atrijski — tako mora si vsak tolmačiti županov odgovor. To pa je silno speklo ekscelenco g. bar. Pos-singera. Kaj tacega si od župana vit. Newaida ne more dati očitati. Namestnik ves togoten zahteva od župana prepis dotičnega odgovora na interpelacijo radi — daljšega postopanja. Nazor je tudi, da je župan imel Taafiejev regulativ, kakor hitro mu je znan bil, pro ves ti. Sedaj se strela od obeh stranij s prav neotesanim strelivom! V stvar vmešava se vse dunajsko novinstvo in tudi meščanstvu nij vse jedno. Kako se govori o županu prve najimenitnejše občine avstrijske. Zadeva prišla je tudi v dvorne kroge, in trdi se, da pri razponi ne zmaga nobeden, da padeta namestnik in župan. Dunajskemu novinstvu pa — se ve da židov-sko-nemškemu — je ta zadeva prav voda na mlin. Kakor je jedino v zabavljanji na sedanji vladni zistem, tako nejedino in razkrhano je v razširjevanji afere mej namestnikom in županom. Jedni zagovarjajo županu, hvalijo njega odkritosrčnost, napadajo namestnika ter neizogibno dosledno se ve da tudi zistem, kateremu namestnik služi. Če logika šepa na jednej nogi ali na obeh, to jim je prav vse jedno Drugim časnikom pa je pripala uloga zagovarjati namestnika ter dolžiti župana in vse me ščanstvo. Da je župan takov in takov, da je me ščanstvo slabotno, kedo je to zakrivil V Eh — zo pet nobeden drugi nego Taarlejev zistem! „N. fr. Pr." spravila se je nad dunajsko meščanstvo z vso to goto in jezo! Zakaj ? Uvidevati mora uže, da se jej tla celo na Dunaji majö, zato je dunajsko občinsko svetovalstvo „eine komische Figur" in „das Stichblatt für den Witz", zato v togi tarna: „es hat sich Characterschwäche der Stadtvertretung bemächtigt", da še huje pride — „civilisirte Achsel-träger schädigen Wien mehr, als es die Türcken und Slaven vermochten". Torej „Türcken und „Slaven" kar v jednej vrsti! „N. fr. Pr.B je pred malo leti Turke dobro zagovarjala, denes pa uže ne več! ? Vidi se, da ima „N. fr. Pr." svoboščino, da sme šepati po vseh štirih! Isti list tudi trdi, da dunajski meščan nema več političnega prepričanja, da sykofantje gospodarijo na rotovži, da je dunajsko meščanstvo krivo, da ne prihaja na Dunaj več toliko tujcev, da se je število prebivalstva zmanjšalo itd. In kdo je vsemu temu kriv V Nikdo drugi, kakor personificirani „fe-derali8mus". Iz vsega se vidi, da je požar v „ringtheatru" osmodil tudi možgane pod čepinjo židovskim časnikarjem ! P. Iz Pulja 11. jan. [Izv. dop.] V nedeljo 8. t. m. imeli smo prvo predpustno veselico v tu-kajšnjej čitalnici, katera je izpala prav dobro. Ob 8. uri pričela se je veselica s kratkim pa jedrna- tim govorom gospoda predsednika. Pevci pod vodstvom gospoda Rusjana so nas zabavali s prav krepkimi ■bori, i/mej katerih omenjam posebno Mili kraj" in ..N<>čni mir". Po krepkem govoru gospoda Križnica predstavljala se je igra „Gospod Čapek" na občno zadovoljnost in pohvalo. Igralci, po večini novinci nuj njimi gospica Emilija Zalo kar je v» (Klara), katera si je za priprave in okinčanje odra veliko prizadejala, gospica Ana Vodičar (Marta) tip. Jakob Fajdiga (Čapek), gosp. Smer e kar (Gašper) in gospod Žiro v m k (Dobski), so obSio8tvo I resnici iznenadili in vzbudili veliko smeha in pohvale. — Naj bi nas skoro zopet razveselili in nam tako krajšali pretlpustni čas. Veselica je trajala v pozno noč in zabavali smo se tako dobro, kakor otroci jedne rodbine. In to je glavna stvar. Čast mi je tudi, vam reči, da se jaz za rusko književnost.... vrlo malo zanimam, ker zdaj v njej samo prosti ljudje figurirajo. Zdaj smo uže do tega prišli, da so si naši literati izbrali prosto kuharico za junakinjo nekega romana, prosto kuharico, parole d' honneur! — Roman pa, ki ga Ladislav piše, Čital bodem vsakako. H y aura le petit mot pour rire..... Nihiliste gotovo grozno šiba, porok zato so mi nazori Ladislava — qui est tres correcte". „To se o njegovej preteklosti ne more reči.. dela je Valentina Mihajlovna. „Ah! jettous un voile sur les erreurs de sa jeunesse!" vzkliknil je Kolomejcev ter še z desne roke slekel rokavico. Gospa Sipjaginova pomežikala je malo; časih koketirala je malo s krasnimi svojimi očmi. „Semeon Petrovič", povzela je ona, „ dovolite mi vprašanje, čemu mešate, kadar govorite ruski, toliko francoskih besedij ?...■'. Meni se vidi. . . . oprostite! .... da je to zastarel običaj". „Kako? Kaj? Vsak nijma materinega jezika tako v oblasti, kot vi. Kar se mene tiče, mi je reči, da ruski jezik čislam kot sredstvo za ukaze in vladine izjave ter gledam, da je tam vse jasno izraženo. Tudi se vrlemu našemu zgodovinarju K uraiiizinii uklanjam .... Kar se pak vsakdanjega našega jezika tiče, dvojim, da sploh eksistira. Kako bi na priliko prejšnjo mojo izreko „C est un mot!" preložili? Pa vender ne: to je beseda?! — Prosim vas lepo!" „Jaz bi rekla: „To je -— dobra beseda"." Kolomejcev se je glasno zasmijal. „Dobra beseda! — Valentina Mihajlovna! Ali ne čutite, kako je to neukretno — kako to po šoli duhti — — — Kako je to brez soli! . . . ." „Ah, mene ne bodete spreobrnili .... Ali kje se ta Marijana mudi?" Ona je pozvonila; dečko v kozaškej noši je vstopil. „Jaz sem naroČila, da se prosi Marijano Vi-kentjevno, da se v salon potrudi; ali se jej to nij poročilo?" Dečko še nij mogel besede izpregovoriti, ko so je za njim mlado dekle v širokcj obleki in s krat kimi lasmi prikazalo. Bila je to Marijana Vikentjevna Sinecky, gospodu Sipjaginu z materine Btrani neča kinja. (Dalje prih.) DomaČe stvari. — (Gospod prof. Jos. Stritar) je kot solastnik stopil v kolo „Ljubljanskega Zvona", katerega bode odslej redno s svojimi spisi podpiral. Ta novica, ki se nam porota iz dobrega vira, bode gotovo vse prijatelje slovenske beletristike močno oveselila; kajti lepili Stritarjevih proizvodov smo v obče celo b'to jako pogrešali. — (Sinočni jour-fixe) literarnega in zabavnega kluba bi je obiskovan jako obilo, dasi je neko nesporazumi jen je bilo uzrok, da smo pogrešali več in to posebno marljivih članov. Gosp. J. Š u b i c čital nam je več pesnij, zloženih po pesniku samouku v Loškem okraji, a potem izvrstno pisan sestavek: Iz življenja n a j n a v a d nej šega parásita, katerega bodemo priobčili v tem listu. Gosp. dr. Zar ni k pa nam je opisoval druzega, a nenavadnega parásita pastorja Dianiško in njegovo afero tako temeljito, da nas je uveril, da imamo po Slovenskem zlasti pa v Ljubljani mnogo Dianiškov. Klub je tudi sklenil, da z ozirom na uže naznanjene veselice in zabave ter kratkost predpustnega časa letos ne priredi nikake veselice, a da se mnogo-brojno udeleži sijajnega plesa v čitalnici v dan 4. februvarja. — („Slovenski Pravnik") se je zarad preobilega dela v tiskarni za nekoliko dnij zakasnil, kar naj gg. naročniki blagovolé vzeti na znanje. — (Javna pritožba.) Odličen narodnjak nam javlja svojo nevoljo, da c. kr. kmetijska družba za Kranjsko dopisuje v nemškem jeziku, da so naslovi le nemški, ter da je, da bi tudi odgovor ne imel slovenskega napisa, lista pridejan drugi zavitek z napisom : „An das lobliche Centrale der k. k. Landwirthschafsgesellschaft in Laibach". Dotični dopis je datiran 7. t. m. in ima štev. 21 ter zahteva statističnega izkaza pro-šlega leta. Ker nam je tako nemčuienje popolnem nepotrebno, opozorujemo tiste gospode, katerih se to tiče, da to predrugačijo, kajti kmetijska podružnica mora biti ali slovenska — ali pa ne biti. — — (Mešana komisija zaradi zidanja no ve voj a šnice) v Ljubljani imela bode prihodnji teden od ponedeljka počenši skoro celi teden seje v mestnej dvorani, da natanko določi stavbeni načrt nove vojaščnice. V komisiji bode zastopano vojaštvo, vlada, mesto, zdravnlštvo i. t. d. — (Razsvitljava) ljubljanskega mesta je tako slaba, da bi človek skoro moral hoditi s svetilnico v roci po mestu. Tujec, kateri pride v Ljubljano, mora misliti, da gore lojeve sveče ne pa plin, kateri je vrhu tega tako drag, kakor nikjer na svetu. Tedaj jako drago in jako slabo za občinstvo namreč, nikakor pa ne za delničarje. Gospodje si pač mislijo: Ker uže posnemamo velika mesta, naj tedaj ostane tudi v Žepu veliko. — (Potret) sinčka tukajšnjega velikega trgovca Fr. Xav. Sovana izdelal je jako izvrstno naš domači umetnik profesor Franke v Kranj i. Podoba je v krasnem okviru za nekaj dnij razstavljena v pro-dajalnici g. trgovca Kolraana, na Mestnem trgu. — (Akademično društvo „Triglav") ima svoje redno zborovanje v soboto 14. januvarja v gostilni „Schwechater-Bierhalle", Sackstrasse 27- Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Nadaljevanje in konec prednašanja g. Košana. 3. Kritika. 4. Pogovor o Vodnikovej svečanosti. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro doili! V Gradci 12. januvarja 1882. — ( „S lo ven i j a" ) ima v soboto, dne 14. jan. t. 1. svojo peto redno sejo. Na dnevnem redu je razgovor o spremembi društvenih statut; g. Rad. Pukl pa bode čital svojo no vele t o. Local: Schneider's Zipferbierhalle Souterrain. (Wollzeile 38.) — (Postojnska čitalnica) napravi dne 22. januvarja na večer besedo s sledečim programom: 1. Zbor „Slovenska dežela", Nčdved. 2. De-klamacija „Domoviniu, X. 3. Čveterospev »Deklica", A. Hajdrih. 4. Igra „Blaznica v prvem nadstopji" iz češkega. 5. Tombola. 6. Ples. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Posojilnica v Celji) pričela je svoje delovanje še le 1. aprila lanskega leta, a izposodila uže 44.269 gold. 22 kr., ves promet pa iznaša 50.101 gold. 99 kr., kar je gotovo lep dokaz jako praktičnega delovanja kakor tudi, da je bil ta zavod neobhodno potreben. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Z Dunaja 13. januvarja. Tukajšnji časniki prinašajo depešo srbskega finančnega ministra, katera daje temeljit odgovor in popravke na vprašanja stavljena glede srbskega premij-skega porojila po Neuwirthu. Iz Petrograda. Vladni list (Regierungsbote) objavlja carjev ukaz o odkupu kmet-skih zemljišč. Dosedanji voditelji finančnega in vojnega ministerstva imenovani so ministri. Possiet do sedaj minister komunikacij imenovan je admiralom. Razne vesti. * (Latinščina in grščina.) Znani nemški poslanec E. Lasker, kateri je izvrsten poznavatelj starih jezikov in si je pridobil tudi na jezikoslovnem polji priznanje, v svojem pri Rrockbaus-u v Lip-skem izialem delu „Wege und ziele der cultur-entwicklung" toplo zagovarja latinščino ter se izreka odločno proti grščini. Dokazuje, da gre latinščini prednost pred grščino in da se namen poučevanja bolje dosega s tem, ako se vsaj jeden jezik popolnem prisvoji, nego dva jezika, a oba površno. Naj se tedaj grščina odpravi na gimnazijah. Jednacega mnenja so v Nemčiji strokovnjaki in drugi uže mnogo let. — V zadnjem zvezku „Deutsche rund-schau" (Januar 1882) piše o tej zadevi jako zveden možak: Prikrajšanje nlologičnih študij se bode zahtevalo vedno glasneje, nekaj na korist intenzivnega, namenu zadostujočega pouka v lutinščini, nekaj, da se pridobi časa, da si pridobi učenec svetovni pojem, katerega mu zdaj pridržujemo niti ne dovoljujemo v poznejšem strokovnjaškem pouku. Ugovor, da so klasične študije bodisi v jezikoslovnem, bodisi v stvarnem oziru najvišje vrednosti je povsem ničev. Kar gimnazijalcu, premagavšemu jezikovne težave, preostaje, jo jako pičlo in bi se več nego podvojilo čitanjem in razlaganjem dobrih prestav. Pomniti treba, da Schiller s prvega nij znal čisto nič, a Goethe le malo grščine. A Schliemannaje Voss-ova prestava Ilijade navdušila za Homera, nasproti pa naši abiturijenti, prebivši zrelostne izpite, prodajajo svoje Teubnerjeve izdaje antikvaru, ali pa je prepuščajo dovtipnimi blagoslovi svojim naslednikom. Se li more tedaj trditi, da se je eksperiment, učiti oba stara jezika, kateri eksperiment se je uvel stoprv pred 70 leti, posrečil? * (Sežiganje mrličev.) V Parizu se jako zanimajo za to misel. Društvo kojega članovi so se zavezali, da se njih trupla po smrti sežgo, šteje nad 7000 družabnikov in nad l/, milijona premoženja. Začeli so uže priprave, da se sezida v ta namen potrebna peč. Dalje zahtevajo, da se sežigajo tudi osobe, katere umro po bolnišnicah, če njih rodbina ne zahteva mrličev. * (Ladij razbilo se j e) preteklo leto po vsem svetu 2039, tedaj 359 več nego predlanskim. Od teh je bilo 1048 angleških, mej njimi 191 parobro-dov. Vrednost vsega potopljenega imetka ceni se na 280,000 sterlingov. Ljudij poginilo je pri teh nesrečah 4134, za 134 več nego leta 1880. * (Statistika k smrti obsojenih.) Od 1. 1870-1879 se je od 100% k smrti obsojenih ljudi smrtna kazen izvršila: na Francoskem pri 47°/0, na Španskem pri 43%, v Avstraliji pri 28"6 °/0l v Skandinaviji pri 14%>, v amerikanskih Zjedinjenih državah pri 8 °/0l od teh skoro polovica vsled „Lynch-justice", na Barvarskem pri 2-8°/0> v Avstriji pri 2*6 %, na Danskem le pri 1 °/0 in na Pruskem le pri 02°/o» namreč le pri napastniku Hbdlu. Za Jurčičevo ustanovo so nadalje darovali ti gg.: 1. nZvonov" X svojo nagrado za pesni v .Zvonu* leta 1881 priobčene: 40 frankov v zlatu, in od družbe sv. Mohora za ponatis pesni „Domo- vini poslanih mu............ 6 gld. 2. Cest. Pagliaruzzijeva družina v Gorici . 5 „ 3. PeBnik Krilan svojo nagrado od „Zvonau dobljeno............... 6 „ 4. Dr. Stanko Strgar, zdravnik v Logatci . 10 „ Skupaj . . . 27 gld. in 40 frankov v zlatu. Ta denar hrani g. I. Gruntar v Logatci. Umrli so v I jiihljani: 11. januvarja: Ivan Kodelle, branjevcev sin, 2 1., Vegove ulice St. 12. — Franc Žitnik, kajžarjev sin, 15 m., Ilovica 5t. 2. 12. januvarja: Karolina Kissovic, zasobnica, 54 L, Studentovsko ulice St. 3. ZDvLn.a,js3sa borza dne 13. januvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 77 gld. 05 kr. Enotni državni dolg v srebru .... 78 „ 20 „ Zlata renta........... 94 „ 30 ,, 1860 državno posojilo....... 132 „40 „ Akcije narodne banke....... 840 „ — „ Kreditne akcije......... 328 „ — „ London............ 119 „ 40 „ Srebro............ — „ — „ Napol............... 9 „ 44»/, „ C. kr. cekini........... 5 „ 60 „ Državne marke......... 58 _ 35 , Hiša v Višnjej Gori, s patenti /.a {gostilno in klobu£»rljo, z vbo pripravo, z njivami in travniki, si; odda prostovoljno zaradi smrti gospodarja uu Netil v uajcui. — Natančneje se izve v Visiij«-j Uori *t. :;h. (21—2) Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 9. januvarja Ob 7. iri ljutraj ob 2. ari popoludne ob 9. ari lltltT 746-15 mm. 742-72 mm. 74082™. — 3-8° C + lo« C — 2 0« C tlaboten 8«t«r slaboten gorenje« slaboten izhod J .Ml ' deloma jasno jasno O-OO mm. 10. januvarja ob 7. uri ijutrej ob 2. ari popoldne ob 9. nri ireier 744- 20 mm. 745- 21 mm. 746- 59 mm. — 5-6° C ■f 1-8° C — 2 0° C slaboten izhod slaboten srorenjrc slaboten gorenj cc jasno jatno jasno 000 mm. 11. januvarja ob 7. ari zjutraj ob 2. ari popoludne ob 9. nri mltr 744-24 mm. 741- 40 mm. 742- 08 mm. - 5-4« C 00° C — 1-2° C brezvetrij n slabotna burja slaboten izhod jasno jasno jasno 000 mm. 12. januvarja ob 7. ari zjutraj ob 2. ari popoludne ob 7. uri min 743-32 mm. 743-31 mm. 747-53 mm. — 5-2« C -f- 30° C — 1-6° C brez-Tetrije iluholen izliod slaboten izliod megla jasno jasno OOO mm. Dne 9. januvarja: Večjidel jasno, močna slana, večerna zarja, svitla noč; srednja temperatura — 1-4° C, za 1.2° G nad normalom. Dne 10. januvarja: Zjutraj močna slana, čez dan jasno, proti 3. uri popoludne lehki oblaki sem ter tja raztreseni; slabotna večerna zarja, svitla noč; srednja temperatura — 1-9° C, za 0-7° C nad normalom. Dn6 11. januvarja: Zjutraj megla in močna slana, čez dan jasno, svitla noč; srednja temperatura — 2-2° C, za 0'4 C° nad normalom. Dnč 12. januvarja: Gosta megla in močna slana, čez dan jasno, na večer se planine žar6, svitla noč; srednja temperatura — 1*3° C, za 1-3° C nad normalom. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se hitro dviga in je povsod precej jednakomerno razdeljen. Vetrovi so skoz in skoz še nekoliko slabotnejši, kot v pretečenih dneh in so se jeli proti severu obračati. Nebo je večjidel popolnoma ali pa saj večinoma jasno, vender je bilo na jutro po več krajih megleno. Temperatura je sicer znatno pala, vender se drži precej normala. Razloček mej maksimom in minimom znafia le 1^-5° 0. Morje prve dni precej mirno, pozneje nekoliko viharno. ► ► J Dr. Valentin Stempiliar, 4 je odprl (13—3) ^ odvetïxiôfco pisarno ► 4 v Ljubljani pod Trančo si. 2. k Izvrstna lia*vabita bela in rudeča vina raznih, let (678—7) priporoča veliki trgovec z vinom Leopold Honigsberg v Zagrebu. Tujci,: 12. januvarja : Pri Slonu : Mariez iz Mttrzzuflchlaga. — Novak z Dunaja. — Fischer iz Amsterdama. — Fischer iz Toplic. Pri Malici t Uauuiann z Dunaja. — Keis, Meaeale iz TrBta. — Klein z Dunaja. Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane imitirane rakve od kovin. Izdelano so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po meta-ličnoj barvi z bogatim vkusnim li&pom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako oeno, kakor do zdaj navadne lesene rakve. Na telegrafično naročilo z naznanjeno dolgostno mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje. Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje in pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje venoe in trakove z napisi, naposled tudi transport mrlič o v na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v ceno oskrbovanje. (701—6) I lo 1 j h i od vseli podobnih izdelkov, nimajo te paatiljc nič. škodljivega v sebi; najuspešneje *« rabijo zoper bolezni v organih Bpodnjoga dolu tolona, fober, bolezni v polti, nu uoeb, v m>>/1.il, velja mamo 1 gld. a. v. #b (640—10) Cwo ri Pn i P I VHaka Skatljiea, kinoma firme: Apotheke »um OVctl JcNJ C . heiligen rjeopold,Je lionarejena, ter »varimo, naj ho no kupuje. faz i ti m« mora doltro, da kdo ne dobi slabega, nevpllv-nega ali celo škodljivega izdelka. Vsakdo naj izrecno zahteva JNeustelnovth ICIlzabetlnlh pil, to imajo na zavitku tor navodilu ■a rabo poleg stoječi podpis. Glavna zaloga na Itotnaji: Apothoke „tiim heiligen Zeopold." dea t*ft. Neuatrtn, Stadt, Eeks der ritmi.r„ ttnd Spiegelgosse, ter v vseh dobrih lekarnah na Dunaj i iu po deželi. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".