47. številka.
Ljubljana, v torek 26. febrnvarja.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av s trij'sk o-oge rsk e dežele za yse leto 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., zh jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa se po
10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr,, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni&tvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Slovenskim pisateljem!
Upravni odbor „Narodne Tiskarne" razpisuje dvoje daril: prvo za štiri, drugo za dva cekina za najboljša podlistka za „Slovenski Narod". Podlistek mora vsaj toli obsežen biti, da se tiska v treh številkah „Slovenskega Naroda". Pisatelj si lahko izbere vsakojako gradivo, tudi povestno ali noveb'stično. Znan slovenski pisatelj bode na našo prošnjo razsojeval, kateri podlistek ima dobiti prvo, kateri drugo darilo. Za neobda-rovane, a v „Slovenskem Narodu" tiskane podlistke plačala se bode pisateljem primerna nagrada.
Gg. pisatelji naj pošljejo svoje spise do konca marca t, I. brez podpisa upravnemu odboru, svoje ime pa naj prilože v zapečatenem zavitku.
V Ljubljani 24. febr. 1884.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
V LJubljani 2G. februvarja. Dan na dan čujemo od strani levičnjakov in čitamo v raznih njih glasilih, da je nemštvo v Avstriji v nevarnosti, da se Nemci zatirajo, da narašča slovanstva visoka plima, ki bode poplavila vse nemštvo, vso kulturo v brezkrajno morje barbarstva in kar je več jednacih fraz. In kakor bi ti, kakor bolestni, tako izmišljeni kriki se ne bili dovolj, vidimo lastnega rodu sinove, ki k tej lažnjivej zgradbi nosijo drage volje svojega samolja apno, hoteč s tem pomagati zatiranemu germanstvu in lastnej koketnosti.
Da so vsi ti pojavi kakor nemŠko-židovskih listov, tako tudi nekaterih naših ljudij — katerih je pa Je pičlo Število — brez temelja, o tem je osvedočen vsakdo izmej uks, kajti nemščina ima v Cislitaviji toliko veljavo, toliko razširjenost, da o njenem zatiranji niti govoriti ni možno. — Oglejmo si le nekatera fakta. S cesarskim patentom z dne 1. januvarja 1860 zaukazalo se je, da ima izhajati državni zakonik le v nemškem jeziku; nemški jezik proglasil se je takrat jedino avtentičnim. Ko se je napravila pogodba z Ogersko, proglasila se je v do-
tičnih avstrijskih kakor tudi ogerskih zakonih nemščina poslovnim jezikom avstrijskih delegacij. V dogovorih z Ogersko se je z zakonom z dne 27. julija 1878 vzlasti glede privilegij avstro-ogerske banke nemščina priznala poslovnim jezikom za avstrijsko državno polovico. Državue obrezniee izdajajo se iz-kl| učljivo v nemškem, bankovci iam<) v nemškem in madjarskem jeziku. Državne pogodb« sklepajo se v nemškem, ali pa v nemškem in francoskem in mad-jarskem jeziku. Uradni in poslovni jezik vseh c. kr. osrednih oblastnij je v notranjem poslovanji in v vnanjem občevanji le nemški. Notranji službeni ali uradni jezik vseh c. kr. oblastnij je izimši Galicijo in južno Tirolsko le nemški, kajti v Dalmaciji je za vlade Jovanovića nemščina postalo zelo imenitna in čim dalje tem bolj razširjena. Službeni jezik naše vojske, ne izimši niti bramboveev, je nemški. Cesarski dvor, vsi člani cesarske obitelji ho nemškega rodu in mišljenja. Ministri, izimSi trojico, so Nemci in najvišji uradniki v ministerstvih, v centralnih uradih na Duuaji, kakor tudi v kronovinah so večinoma Nemci. Akademija znanostij na Dunaji, petero vseučilišč, štiri višja tehnična učilišča, visoka šola zi kulturo zemljišč, dve akademiji umeteljnosti, veliko trgovskih učilnic, na stotine obrtnih iol, gimnazij, realk, in ljuiskih šol, je ravno toliko dokazov, da se pravice Nemcem niti za las ne kratijo. Vsak javni uradnik zmožen je nemškega jezika, plemstvo je z malimi izjemami mej Čehi in Poljaki le nemško, vse železuice vsa vefja podjetja so v nemških rokah in v socijalnem življenji ču|e se toliko tega zatiranega jezika, da bi se skoro trdilo, da jih mej petimi Nemci šest uemAki govori.
Kako pohleven in skromen je nasproti delokrog slovenščini! Takoj na prvej stopinji jo že povsod zavračajo in nesmo še toliko napredovali, da bi se nam izdavale tiskovine slovenske, kjer jih zahtevamo. Smešno, jako smešuo je, da je državna uprava omislila in tiskala vsakeršne slovenske tiskovine, da se pa slednje neso razposlale, temveč leže dobro shranjene v varnih zalogah. Na poŠtah in pri brzojavnih uradih rabijo se skoro večiuoma nemške tiskovine in le izjemoma uraduje se slovenski, kar pa je zasluga dotičnega domoljubnega uradnika, nikakor pa ne poštnega vodstva.
Zaradi tiskovin se je že mnogo pisalo in govorilo, a do zdaj bilo bi vse zaman, kajti gotovi smo, da še jako veliko sodnij nema niti jedne tiskovine in da so sodnije, ki Blovenske tiskovine dejanski rabijo, še precej redke. NeČemo v tej zadevi nositi vode v Savo, ker je pritoževanj že bilo dovolj, če je že pri tiskovinah tako trda, je naravno, da je v drugih ozirih še slabše in ne samo, da se nič na bolje ne obrača, temveč da se v zadnji čas opaža, da je skorood dneva do dneva si ab še.
Ne dovolj, da nam uradni listi ravnopravnost kar meni nič tebi nič odrekajo, češ, saj ni izvedljiva, ker uradniki neso jezika zmožni— a ne povedo, zakaj so stoprav letos zasledili to tajnost — opažamo dan na dan čudna znamenja, po katerih bi se smelo soditi, da je od zgoraj doli danu parola, tlačiti in dužiti narodno zavest in sploh skrbeti in delu ti na to, da slovenska drevesa ne porasto previsoko. To je tudi uzrok, da živimo ob samih obljubah in tolažbah, da ga ni napredka, ne pridobitve, ni na tem ni na onem polji, da ni pravega upanja, da bi se obrnilo na bolje, ker v merodajnih krogih nedostaje resne volje in prave skrbljivosti za nas in za naše potrebe.
Če pogledamo pri drugih narodih avstrijskih na botiato obloženo mizo, mora se nam skoro milo storiti, ko primerjamo, kako uborno je pri nas skrb-ljeno, kako vsaka najmanjša koncesija prouzroči toliko napora, kakor kako Sisifovo delo. Res, da je Poljakov in Čehov po številu več nego nas, da so važueji, da imajo svoje mnogobrojno plemstvo, svoje slavne rodbine in po teh zveze in upliv v visokih krogih, a država in vlada ima vender vsem narodnostim naspioti jednake dolžnosti treba tedaj, daje vsem nasproti jednako pravična in skrbna, ker ima vsak državljan pravico, zahtevati, da se mu štiti imetek in življenje, tedaj tudi njegovo svojstvo, njegova individualiteta.
Pri budgetnej debati imeli bo lo naši poslanci zopet priliko razkriti naše žalostne odnošaje, katerim v Avstriji ni nikjer kaj podobnega. Pri budgetnej debati naj tedaj poprimeio za besedo in razlože, da nemštvo pri nas ni zatirano, v nikakej nevarnosti, da pa pač nemštvo zatira sloven-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski Bpiaal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VI. Poglavje. Vsprej em. (Dalje.)
— Zakaj ste pa bili zadovoljni s takimi pogoji? — opomnil je Serebrjani.
— Kaj praviš, knez? Ali je mari mogoče ukazovati carju? Ali on ni od Boga?
— Res je od Boga. Pa saj je sam govoril z vami? Zakaj mu pa neste povedali, da nečete opričine ?
— A, da bi zopet odšel? Kaj bi bilo potem? Ostali bi brez vladarja, kali? Kaj bi rekel k temu narod ?
Serebrjani se je zamislil.
— Prav praviš, — rekel je po kratkem molčanji, — brez vladarja ne moremo biti. Kaj pa zdaj čakate? Zakaj mu ne poveste, da gine dežela od opričine?   Zakaj gledate vse mirno in molčite?
— Jaz ne molčim, knez, — odgovoril je po-
nosno Morozov. — Jaz nikdar nesem skrival svojih mislij; zato sem pa tudi zdaj prišel ob carsko milost. Če me pokliče car k sebi, jaz ne bodeni molčal, samo, da me nikdar poklicati neče. Našin-cev ni več v njegovem obližji. Pomisli, s kakimi ljudmi se je obdal. Ali so morda kaki s tur i rodovi okrog njega? Ne, nobenega starega rodu, samo trdi kmetje, kakeršnih bi naši predniki še za hlapce ne bili hoteli. Le poglej jih: Basmanova, oče in sin, od katerih ne vem, kateri je gnjusnejši; Maljuta Skuratov, ki je prav mesar ali pa divja zver, vedno je obrizgan s krvjo; Vaška Grjaznoj, kateremu ni ničesar preveč ostudno! Boris Godunov, — ta bi prodal očeta in mater in še celo otroke svoje, da bi se le \ is je popel. Plemenitega rodu je samo Afa-nasij Vjazemski. Omadeževal je sebe in nas vse ta hudobnež. Pa kaj se on meni za to!
Morozov je mahnil z roko, druge misli blodile so starcu po glavi. Zamislil se je tudi Serebrjani. Premišljeval je, kako se je spremenil car, in pozabil je razmere, v katere ga je postavila osoda k Morozovu.
Vilic pogovarjanju silil ga je Družina Andre-vič z raznimi jedrni: s pečenko, raznimi juhami, ribjimi paštetami, v jesihu pripravljenim mesom in
z raznovrstnimi drugimi mrzlimi jedili. Ko so postavili predenj razne pijače, nalil je Morozov dva kozarca malvazije, sebi in knezu, ustal je izza mize, vrgel je nazaj svoje lase, ki so bili znamenje carske nemilosti, ter je reke!, visoko vzdignivši svoj kozarec:
— Na zdravje velikega carja našega, Ivana Vasiljeviča.
— Razsvetli ga Bog, odpri mu oči! — odgovoril je Serebrjani, spraznivši svoj kozarec, ter oba sta se prekrižala.
Helena se ni nič prikazala mej kosilom, in tudi ni bila zraven pri pogovoru obeh bojarjev.
Mnogo je govoril Morozov o vladnih zadevah, o napadanji Krimcev na rusko zemljo, povpraševal je Serebrjanega o litovskej vojni, ubsojeval je Knr-skega, ki jo je potegnil h kralju. Knez mu je odgovarjal na vsa vprašanja, nazadnje mu je povedal, kako se je spri z opričniki v vasi Medvedovki, kako se prepiral ž njimi v Moskvi, in kako je srečal blaženega, a ni se predrzuil omeniti nejasnih besed poslednjega.
Morozov ga je poslušal z veliko pazljivostjo.
— To je slabo, knez, — rekel je in podrgnil se je z roko po telu — jako slabo. Da so ropali v
ficino in to dosledno in sistematično, da je sploh skrajni Čas, da se kaj stori za ravnopravnost in tako izvede vsaj jedna mrvica programa sedanje vlade in reši že davno zastavljena besed* in večkrat ponovljena obljuba.
0 zadevi Kaminskega.
Na Dunaji 23. februvarija.
Ko je prvokrat bruhnila na površje javnega mnenja ta afera, čitali smo v vseh nemško-židov-skih listih jako obširne članke, v katerih je Abrahama obrezani zarod v vsakovrstnih varijautah iz-razoval Bvoje začudenje, da se kaj tacega sploh more dogoditi. Vsi Čifutski mladeniči bili so raz sebe nad tako nečuveno podlostjo in podkupljivostjo in zahtevali so unisono najskrajneja sredstva. To trajalo pa je samo par dnij. H krati utihnilo je vse kokodakanje po listih, alera Kamiuskega je zaspala, kakor marsikatera druga in marsikdo izmej naših čitatelj ev ne pogrešal bi je več, da je ni državnega zbora „enfant terrible", vite« Schonerer zopet poklical na dnevni red.
Vitez Schiinerer kot divjak ima svoje zasobno polje, svoje posebno področje,  na katerem se mu sicer ni bati tekmeca, kajti njegov smoter je in ostane škandal. A v predstojećem  slučaji moramo mu izreči  priznanje.   Sprožil je vprašanje,  ki bi sicer morebiti še dolgo  spalo spanje pravičnega, kajti niti desnica niti levica neste do sedaj kazali posebnega  zanimanja  v tem  vprašanji.   A ko je Schonerer stavil vprašanje: Kaj pa se vari v tajnej kuhinji, katerej se   pravi: Afera Kaminski? moral se je naposled dati odgovor. In grof Clam Martinic povedal je, da je dotični odbor izvolil dva poroče-l valca.   Prvi je svoje  poročilo že dogotovil, drugil poročevalec dr. Kopp p* še ne. Članom odbora bilov; bi jako ljubo, da je ta stvar že dognana.
Kriv zavlačenju je tedaj jedini dr. Kopp.' Lahka si mislimo, kako hudo more biti pri srci dru, Koppu, kajti ako hoče sestaviti svoje poročilo le nekoliko stvarno, le nekoliko objektivno, rezati mu je v lastno meso in to brez usmiljenja. To pa nikar tako.
Javna tajnost je namreč in Schonerer je v zbornici v 22- dan t. m. na ravnost omenil, da je velik delež tolikrat imenovane provizije v znesku 600.000 gld , za katere je bil Kaminski po svojej lastuej trditvi osleparjen — bil razdeljen mej razne Dunajske časopise in nekatere važneie časnike v glavnih mestih izven Dunaja. Ti gospodje časuikarji, ki so dobili svoie tisočake, biii so tudi poklicani k preiskovalnej sodni j r, a akoravno so bili nekateri listi imenovani m prejeti zneski objavljeni, vender še nikdar neste čitali nobenega „deinenti" v tej zadevi.
Velike vužnosti za javno moralo bi bilo, da Be objavijo vsi ti podkupljivi časopisi, da bi se vedelo, kako daleč sega podkupljivost in se tako našlo merilo za vrednost in verodostojnost tega ali onega časopisa. Ravno tako važno bi bilo, da se navedo vse osobe, ki so bile v tej zadevi podmi-tene, a iz raznih uzrokov k preiskovalnemu sodniku neso bile pozvane, katerih imena so dobila zaštito pod plaščem „kršanske ljubezni", ali kako naj bi se reklo.
Samo s takim objavljenjem in primerno strogostjo bi se omejilo raasirjevanje kužne korupcije in podmitljivoti, vsled katerega boleha naša država in sploh človeška družba. Saj vender nihče zanika-val ne bode, da ni na Dunaji možno nobeuo podjetje, nobena kupčija, da bi se že naprej ne žrto-vala znatna vsota za reklamo in naklonjenost listov in nekaterih že določenih osob in organov.
To velja celo o vseh finančnih podjetjih države same, iz tega se more izvajati, da je vsak finančni minister kolikor toliko zavisen od denarstvenih mogotcev in se teh mrež ne more oprostiti. Ta razvida, ta mej finančnimi baroni nekako neizogibni običaj, daje tej korupciji nekak značaj pravilnosti. S tem pa še nikakor ni rečeno, da država sama, da minister financ sam podmituje, podkupuje. Tega nikakor ne. A država, oziroma finančni minister primoran je pri »obstoječih razmerah" oddajati to ali ono posojilo temu ali onemu zavodu, slednji pa podmituje in plačuje reklamo, imenoma na svojo škodo, v resnici pa na račun države, od katere je že z ozirom na take stroške toliko ceneje prevzel dotično izdanje.
Temu kvarnemu stanju more odpomoči jedino le državni zbor, ako se v tej zadevi resnobno postavi na noge. Od časnikov ni ničesar pričakovati, vsi so od raznih bank in železnic že podkupljeni in menda gazdaj ai vet na Dunaji dnevnika , ki bi ne dobival na leto od raznih bank in železnic na tisoče znašajoče podpore samo za to, da — molči. —
Po Scbbnerer-ji sprožena afera Kaminskega naj bi bil poslancem brez razlike strankarskega stališča povod, da se vse umazanosti spravijo na dan, da občinstvo sprevidi, kaki so junaci, ki delajo javno mnenje in za zahtevano vsoto preminjajo nazore in mišljenje ter pišejo danes pro, jutri contra, po jutranjem pa, ko je denar že v žepu, pa dosledno molče in se ne brigajo več za še tako kričeč slučaj, — da se vsaj nekoliko zapreči korupcija ter daje duška prepotrebnej javnej morali.
Politični razgled.
Xoi raiije dežele.
V Ljubljani 26. februvurja.
V soboto je poročal dr. Tonkli v budgetnem odseku državiivgra zbora o soli, in pri tej priliki vpiašal vlado, kedaj hoče izvesti sledeči resoluciji, kateri sti se že lani stavili v državnem zboru: 1. Vlada naj začne dogovarjanja z ogersko vlado zastran znižanja cene soli. in o uspehu teh dogovorov poroča zbornici poslancev. 2. Vlada naj začne pogajati se z ogersko vlado zaradi narejanja živinske soli. Dunajevski je odgovoril, da se, kar se tiče prve resolucije, ne da nič doseči, dokler ne preteče sedanja carinska in trgovinska pogodba. Z* napravo neke nove dobre živinske soli se pa že delajo poskusi. Poslanec dr. Beer je nato predlagal, da naj odsek izjavi vladi svojo zadovoljoost z odgovorom, tikajočim se druge resolucije, čemur odsek pritrdi. Ta odsek je sedaj končal svoje delovanje. Generaluo poročilo, katerega izdelava grof Henrik Clam Martinic, se bode v petek ali pa v soboto predložilo odseku. V zbornici se pa konci prihodnjega tedna začne budgetna debata. Do tedaj bode pa vlada predložila predlogo o budgetnem provizorji do konca aprila.
Poljski klub sklenil je siliti na to, da se hitro izvede decentralizacija Železnic, ter ostati v vsem pri svojih prvih zahtevan) h Izvolil je posebni komitet, ki ima delati na to, da se v tem obziru, kolikor je moč ustreže poljskim željam, in objaviti vladi, da Poljaki v tem vprašanji neso nič pripravljeni od jenjati.
O^croka ministra grofa Szapary-ja in grofa Szechenyi-ja, ki sta bila na Dunaji, vsprejel je v soboto cesarjevič naslednik. V nedeljo je grof Sza-pary pri avdijenci predložil cesarju finančni zakon za sankcijo. Grof Szapary ostal je še včeraj ua Dunaji, trgovinski minister se je pa že v nedeljo vrnil v Pe'to. — Na Ogerskem so se že začele priprave za prihodnje volitve v državni zbor. Sklicujejo se že volilni zbori in stavijo se kandidati. Zlasti opozicija je jako delalna.
VnaiUe države.
Kakor je Norddeutsche Ali. Ztg. izvedela iz Belegagrada, se srbska skupščina ne bode tako hitro sklicala, kakor je to nameravalo Krističevo ministerstvo. Treba je poprej predelati predloge zakonov, ki se bodo predložile zbornici, kfljti take ne ugajajo naprednjakom, kakeršne je izdelalo Krističevo ministerstvo.
V „National Zeitung" piše se iz Dunaja, da je premeščenje poslanike Orlova v Derolin zgodilo se popolnem  iz ruske inicijative,  kakor  se je sploh Rusija le iz lastne volje  približala Nemčiji. Misija kneza  Dolgorukega v Friedrichsrube je le posledica te spremene ruske politike.   Ruska politika obrnila je svoje oči na drugo stran.   To jasno kaže zavojevauje Merva.   V petek odpotovala je iz Petrograda deputacija vitezov reda sv. Jurija, ki pojde pod vodstvom velikega kneza Mihaela čestitat carju Viljemu.   Govori ae, da so pri tej deputaciji tudi general Gurko, poveljnik gardinega kora, generalni lieuteuant grof Šuvalov in poveljnik jednega gardinega polka.   — Širi se sedaj govorica, da se tudi pomladi ali po leti snideta nemški cesar in ruski car.   Temu snidenju sedaj ui sicer nobene politične zapreke, vendar se še zdaj ne  ve, če se obistini. — Ruski listi večidelj trdijo, da premeščenje kneza Orlova  v H mlin   ne  pomenja  uikake  alnance z Nemčijo, pa tudi nikake mržnje proti Franciji. Tako pravi Nov. Vreraja, da se je s tem hotelo le malo ustreči  B "mlinskim   diplomatičnim   krogom. Knez Orlov združuje v sebi dobre lastnosti in prednosti novejše diplomacije; zlasti se odlikuje z odkritosrčnostjo in energijo, kateri dve lastnosti sti tudi lastni nemškemu kancelarju. Tak mož mora ravno ugajati knezu Bismarcku .... Za kako mržnjo so to premeščenje diplomatov ne sme Bmatrati. Rusija nema nikakega povoda razdirati dobrih razmer s Franciio. Naloga Rusije je sedaj samo v vsem odločilnim krogom v Evropi pokazati vrednost  ruskega prijateljstva. Evropske države morajo spoznati miroljubnost Rusije. Sicer je pa ladije sežgati vedno slaba diplo-matična taktika, zlasti sedaj bi za Rusijo   ne bila dobra. . . . Rusiji se ničesar ne zaveže in si ohrani svobodno postopanje.   Vsi dogovori mej  Rnsijo in Nemčijo imajo samo namen sporazumeti se v nekaterih važuih vprašanjih in ti ko se izogniti kakemu nesporazumljenju.
Francoske čete se dobro koncentrirajo v Tonkingu. Došlo je že 4500 vojakov podkreplienja, drugi so pa še na potu. Konci tega meseca imel bode že general Millot 12000 najboljših vojakov in začel pripravljati se za naskok naBacNinch. To mesto bodo pa Francozi napali 7. ali 8. prihodnjega meseca. Napad se bode vršil od dveh stranij, in sicer od Ha Nol" ja, kjer stoji general Millot iu od Hai-Dzunga, kjer ima postavljene svoje vojake general Negrier. Misli se, da so Kitajci ostavili Bac-Ninh, in da bodo to mesto branili samo Anamiti in črni prapori.
tej vasi, to ui bič čudnega: kajti vas je moja, a kar je, v nemilost paiega bojarju, to sme vsakdo ropati. Taka je njih navada, kar morejo, vzemo, kar pa ne pa pokončajo z ognjem, živino pa pobijajo. Tudi blaženega jaz poznam. Božji človek je. Oo ni samo tebe imenoval po imenu, ko te je videl prvi pot; a vsakega skoz iu skoz pregleda. Njega se še car boji. Kolikokrat je že očital krivice Ivanu Vasiljeviču v obraz. Ko bi bilo več takih svetih lju-dij, ne bilo bi opričine. Povej mi knez, — nadaljeval je bojar, — kdaj misliš pozdraviti carja?
— Jutri, ko se bode naredil dan — in pride carska milost u .spalnice.
— Kaj, knez V — Zdaj se že mrači, a ti moraš še prehoditi več nego sto vrst.
— Kako ? Mari carja ni v Kremlji ?
— Ne, kuez. Razsrdili smo Boga, zapustil uas je car, vrnil se v Aleksandrovo slobodo.
— Će je tako, oprosti, bojar, treba mi bo hiteti. Jaz še tiesem bil doma. Zdaj hočem malo pogledati tja, a ko se jutri zdani, odpravim se v slobodo.
— Ne hudi tja, knez!
— Zakuj ue, bojar?
— Varuj svojo glavo, Nikita Romanovič!
— Življenje je v božjih rokah, kar je namenjeno, to bode.
— Poslušaj me, Nikita Romanovič. Ti si morda že zgubil mene iz spomina, a jaz sem te Že poznal, ko si bil še otrok. Tvoj pokojni oče živel je z menoj v najboljšem prijateljstvu. Umrl je on, Bog mu daj nebesa; zdaj nemaš nikogar, da bi ti kaj pomagal ali svetoval; tvoja osoda ni zavidna, Bog ve, da ne! Če pojdeš v slobodo, po tebi je, knez, zgubil bodeš glavo.
— Kaj, bojar, mi je že tako namenjeno.
— Nikita, ostani pri meni, jaz te bodem varoval. Nikdo te ne bode našel, moji hlapci te ne bodo izdali, živel bodeš v mojej hiši, kakor moj lastni sin.
— Bojar, pomisli, kaj si sam govoril o Kurb-skem. Ne spodobi se ruskemu bojarju, skrivati se carju.
.— Nikita Romanovič, Kurbski je — izdajalec. On jo je jiotegnii k carjevemu sovražniku; a kaj sem pa jaz? Ali sem jaz mari tudi carjev sovražnik?
— Odpusti, bojar, odpusti mi to nepremišljeno besedo, pa kar nam je namenjeno, temu ne odidemo!
— Ce ti, dragi Nikita, ostaneš nekaj časa pri meni, mine morda carska jeza, in posrečilo se bo morebiti nama z velečastitim metropolitom poravnati vašo stvar; če pa zdaj prideš, bo pa, kakor bi smolo vrgel v ogenj.
— Naše življenje je v božjih rokah, bojar. In ne smemo se truditi podaljšati je proti božjej volji. Zahvaljujem se za kruh in sol — pristavil je Sere-brjani usta jaje, — zahvaljujem se za prijaznost, pri teh besedah se je nehote malo stresel, jaz pojdem. Z Bogom, Družina Andrejevič!
Morozov ga je pogledal z žalostnim sočuvBt-vom, pa videlo se mu je, da je v dnu svojega srca odobraval njegov postopek, da bi on tudi ravno tako ravnal, ko bi bil na njegovem mestu.
r — Božji blagoslov naj te spremlja, Nikita Romanovič ! — rekel je on ustajajoč s klopi iu objemajoč kneza, — da bi le Bog potolažil carsko jezo, Ja se ti vrneš nepoškodovan, kakor otrok iz pla-meneče peči, da te jaz zopet objamem, kakor te zdaj objemljem, iz vsega srca, iz vse duše.
Pregovor pravi: pešca izpremijo do vrat, koujika do konja. Kuez in bojar sta se ločila na vežinem pragu. Bilo je že temno. Ko je jezdil ob plotu, zagledal je Serebrjani na vrtu belo obleko.
Volitve v spanjsko zbornico bodo 10 maja V začetku junija se bode sklicala zbornica, in bode debatirala o adresi, s katero se bode odgovorilo na prestolu govor, in vzela na znanje budget, o katerem se pa ne bode razgovarjalo; potem se bode pa odložilo zborovanje.
Izprazneoje Karturaa ae je Že n» povelje an« kI<-*u«'K" generala Gordona pričelo. Vae egiptov-Bke čete odrinejo iz Kartuma, polkovnik Coetlogon in Ibrahim-paša sta že naprej odpotovala, da vse priredita, kar je potreba. Samo sudanske četo ostanejo, kakor posadka v Kartumu. Gordon upa, da bode pomiril Sudan, ne da bi bilo treba jednega puškinega strela. Njegov upliv je neki velikansk. Pri reviziji ječ zasledil je razne zlorabe, potem je izpustil jetnike, in prizadeva se povsod pravici pridobiti veljavo. V nekem pismu polkovniku Coetlo-gonu izjavil je general Gordon svoje muenje o položaji v Egiptu. „Jaz mislim', rekel je, „da je ni nikake nevarnosti za Kartum. Jaz mislim, da je v Kartumu ravno tako varno, kakor v Kajiri. Vase vojaške usluge so tukaj nepotrebne. Jaz sem tega mnenja, da temu kraju ni grozila nevarnost od kakega vnanjega sovražnika, a le od mestnega prebivalstva, katero je mučilo slabo vladanje Husseina-paše, ter je biio zato razdraženo. Zagotovljeni bodite, da bode tu tako varno, kakor v Kensingtonskem parku, kadar jaz zopet ostavim ta kraj.a Gordon-paša opravičuje svojo naredbo, ki dovoluje robstvo s tem, da z ločitvijo Sudana od Egipta, tam izgube vsi egiptovski zakoni veljavo.
Nubijske čete v Suakimu so se ustavile, da se nečejo ukrcati v Trinkidat rekoč, da njih krogle ne morejo prodreti ščitov, ki jih imajo ustaši m njih tudi ni treba v Triukitatu, ker je tam dovolj angleških vojakov. — Kakor novejša poročila poročajo, je Suakim v velikej nevarnosti, od kar ho odšle mnoge angleške čete v Trinkitat. Daljše prodiranje proti sovražniku se jako počasi vrši, ker manjka topničarstva in drugih potrebnih priprav. Na zamorske čete se pa tudi ni zanašati. V Triukitat prišlo je 4300 anglešk h vojakov; sovražnik se tam prika?uje od vseh stranij, njega sila se ceni na kakih 12.000 mož. — Osman Digma ima svoje čete zbrane pri Eltebu, in angleška vojska je je napotila tja, da ga prežene od tam. Sploh je položaj bedaj jako resen.
Dopisi.
Iz Pulja 25. februvarju. [Izv. dop.] Pre-tečeno soboto so priredili nekateri tukaj bivajočih Slovanov v lepi dvorani restavracije „all, Apollo" plesno zabavo, katera se je tako povoljno izvršila, da sme osnovalni odbor popolnem zadovoljen biti.
Mnogobrojna udekžitev in živahna, neprisiljena zabava — plesalo se je do ranega jutra s posebno neutrudljivostjo — sti nam v dokaz, da je odbor pravi pot kreuil. O izvršitvi zabave- se je čul le glas pohvale iu priznanja, tudi od neslovamke strani.
Ta večer nam je dokaz, da tudi v Pulji mi Slovani nesmo kar si bodi!
In tu se mi vrivajo razne misli. Kaj naj bi ne bil ravno vspeh tega večera jasen migi jej tukaj^ni Čitalnici? Kar se je posamičnim tako dobro obneslo, naj bi znabiti bilo društvu nemogoče? Ne, ne, vse, vse je mogoče, le resuo hoteti je treba. Slovenci kažejo povsod nek poseben organizatoričen talent za priredjenje veselic in slavnostij, in tudi pri nas bo šlo, če hočete. Čitalnica, katera se je itak začela zadnje čase nekoliko bolj gibati, naj se poprime z vso eneržijo dela in le potem bode v  resnici iz-
vrševala svojo misijo v prid sveti slovanski stvari. Ona naj se vspne na častno mesto mej tukajšnjimi društvi, da bode imponirala tudi protivnikom; in, kakor znano, razorožimo protivnika najbolje s tem, ako ga prisilimo, da nas spoštuje. Toraj korajža velja!
Domače stvari.
— (Iz Celja) se nam piše 25. t. m.: Nemila os oda. Prejšnji župan Novomeški (Rudol-fovo) g. Kmetic je imel tukaj poroko dne 12. t. m. ter Be je semkaj preselil Kmalu potem je pa obolel in žalibog umrl v nedeljo. Danes pa je bil sijajen pogreb njegov, mnogo veucev, najlepši tisti, katerega je „Novo Mesto" poslalo svojemu prejšnjemu županu! Celjski Slovenci obžalujejo to smrt temveč, ker se tukaj narodnjaki jako redko naletavajo.
— (Spomenico društva „Edinosti") izročil je poslanec Kabergoj pretekli petek mini-sterskemu predsedniku grofu Taaffe-ju. Spomenica došla je še o pravem času in se je nameravano imenovanje dra. Flappa, škofom v Poreči odložilo, morebiti celo popolnem ustavilo. Flappa so jako toplo priporočali akof dr. Zorn in škof dr. Glavina, pa grof Coronini.
— (Nemška omika v Ljubljanski kazini.) Minuli teden imelo je društvo „Alpecverein", katerega posebno protežira oče Dežman, v kaziuskem salonu ples. Mej zabavo prišlo je do zaušnic mej znanim krojačem g. Wittom in uradnikom tabačne fabrike g. "VVeiglhoferjem. Pozneje so se „omikani" gospodje zopet pobotali. Mi tega novega dokaza nemške omike ne bi omenjali, a ker ljubljanski butelj molči, moramo to zabeležiti, da se konstatuje, kako „hu ton" vlada v krogib, kjer sta zastopana inteligencija in kapital. Da bi se v kakem slovenskem društvu le srpo spogledali, ali če se kmetski fantje spureko, se že telegrafuje iu pisari o „slo-venische Rohheit" na vse strani. Se ve da, v kazini so se pa tepli le „omikani" Nemci. „Ja Bauer, das ist was anderes!"
— (Milosrdnih nemilosrdnost.) Zopet crno primorani pod to rubriko objaviti dogodek, ki glasno trobenta, da je marsikaj gnilega v zavodu ,,usmiljenih sestra", katerim so v „Collegium Ma-rianum" izročena uboga dec«.   I/.povedati moramo,
i da nas v tej zadevi ne navdihuje ni najmanjša strast, da sploh senzačna poročila neso naš posel, da pa j živo čutimo dolžnost, grajati in ožigosati nedostatke i in prestopke, ki so kvarni javnej nravi in sploh i neso v soglasji z našo dobo. Slučaj pa, o katerem nam je danes govoriti, je naslednji: Na Sv. Petra predmestji biva v Resljevih ulicah udova in mati četverih otrok v kolibi, katero si je postavila na prostoru, ki so jej ga blagodušno prepustili pokojnega zdravnika Kosa dediči. Ta vdova, z imenom Grehota, ima 6 letnega sina, katerega je vsled velike bede srečno spravila v sirotišče, meneč, da je ondi v varnem zavetji. A sirotišče bilo je pretepa-lišče in Grehotin sin bil je pretepan po „uotah", vrhu tega se mu je prepovedalo obiskati svojo mater. V nemilosrdnosti odlikovala se je osobito „sestra Avguština", tako da sta se mali Grehota in njegov vrstnik, z imenom baron, zmenila, da uideta v Šiško k nekemu  znancu iu se  ne  vrneta več.
Srce mu je poskočilo. Ustavil je konja. K plotu prišla je Helena.
— Knez, — rekla je šepetajoč, — slišala sem tvoj pogovor z Družiuo Andrejevičem, ti greš v slobodo! Moj Bog, ti greš v smrt!
— Helena Dmitrijevna! Če mi je to namenil Bog, usmrtil me bode car. Našel nesem veselja, ko Bem se vrnil v svojo domovino, Bog mi ni namenil sreče, ti me nesi počakala, Helena Dmitrijevna! Morebiti me že ravno zdaj  potrebuje božja volja.
— Knez, mučili te bodo ! Groza me je misliti na to! — Moj Bog, ali se ti je življenje že tako pristudilo ?
— Kaj mi je za Življenje? — rekel je on in mahnil z roko.
— Presveta mati božja! — Če se že sebe uečeš usmiliti, usmili se vsaj mene! Usmili se mene, Nikita Romanovič! Spomni se, da si me ljubil!
Mesec se je prikazal izza oblakov. Helenin obraz, njen z biseri obBUt kokošnik, ovratni kinč, demantni uhani in njeue oči, polne solz, lesketale so se b Čudnim bleskom. Plakala je Helena, pa bila je pripravljena, takoj obrisati solze in zasme-jati se. Jedna sama kneževa beseda spreobrnila bi
bila njeno žalost v neizmerno veselje. Pozabila je svojega moža, pozabila je vso previdnost. Serebrjani Čital je v njenih očeh tako ljubezen, tako žalost, pa je nehote že omahoval. Sreča bila je zanj zgubljena. Imel jo je drugi, pa ona je še vedno njega ljubila, samo njega, Serebrjanega. Zakaj ne bi ostal, zakaj ne bi odložil pota v slobodo? Mari ga ni prosil sam Morozov ?
Tako je mislil knez in očarovalne podobe risala je njegova domišljija, pa čuvstvo časti, ki je bilo zaspalo v njem, se je na mah zopet prebudilo.
„Ne," mislil si je on, „ali bi ne bilo sramotno, da bi jaz, Četudi le z mislijo, žalil prijatelja svojega flčeta! Samo hudobnež plačuje gostoljubje s prevaro, samo bojazljivec izogiblje se smrti."
— Ali mari morem, da ne bi šel! — rekel je on odločno. — Ali je mogoče, da bi se jaz ogibal svojega carja, ko se pogubljajo najboljši ljudje. Z Bogom, Helena!
Te besede so se kakor nož zasadile v srce Heleni. V obupauji udarila je ob zemljo.
— Raztopi se pod menoj, mati vlažna zemlja! — jecljala je, — za me ni več prostora na širnem svetu! Sama se bodem umorila, otrovala se bodem.
Odšla sta res, a vrnila sta se in po strogem izpraševanji, sta li bila pri Grehoto ve j materi, bila sta odpeljana v klet, kjer ju je neki Cerer strašno pretepel. Mati Grehota, ki je vse to poizvedel*, gre v sirotišče in zahteva, da se njeni sin odpusti, ker ga neče več pustiti v zavodu, kjer se njegovo zdravje uničuje. „Sestra Avguština" s to zahtevo popolnem zadovoljna, veli dečku, naj sleče svojo sedanjo obleko ter obleče staro, s katero je prišel v zavod. To se zgodi in deček gre pod streho po staro obleko. Mej tem pripelje se nekaj Ljubljanske gospode in da bi slednja ne videla plakajoče matere, reče jej „sestra Avguština" : „Le idite, danes naj bc fant še tu, jutri ga Že dobite". Uboga mati odide domov, a blagodejnega spanja ni na njene trudne oči. Neprestano Be jej usiljuje osoda njenega 6 letnega sinka. Za-dremlje, skuša spati, vse zaman, nemir matrnega srca ne preneha in ljubezen materna ne da jej miru. Obleče se in ob 9. uri zvečer bm' v „Collegium Mari8num", kjer se jej po dolgem trkanji odpre. „Kje je moj sin?" kliče vznemirjena mati. »Pod streho ste ga poslali, ali je še tam?" Strah preletel je milosrdnice, kajti ob visokih obiskih pozabile so na dečka. V raztrganej srajci čepel je ubogi deček na brunu pod streho, noge bile so mu že prezeble, in da ni bilo skrbne matere, gotovo bi bil čez noč zmrznil. Uboga mati vzela je sinka seboj, polnega golazni in zraščeuega na jednej strani, na drugej pa po tepeži otrpnenega. To so posledice novodobne vzgoje, katere nas Bog varuj! Tu pač treba boljšega nadzorstva in nekoliko strogosti!
— (V posnemanje.) V Beljaškej okolici je, kakor poroča nMir", Štebenski župan vsled deželnega predsednika svarilne okrožnice, razglasil in pribil naslednji oklic: „1. Prepovedano je, v gostil-nicah, ki so blizu cerkve, ob nedeljah in praznikih mej božjo službo pijačo prodajati. 3. Ravno tako je ostro prepovedano, se po kmetskih hišah zbirati v ta namen, da bi pri povasnijab žganje pili. 3. Vsaka gostilna mora po noči ob postavnem času zaprta biti."
— (Zaradi veleizdaje) prijeli so v Linzu, čevljarskega pomagača Karola Hubmayer-ja, rodom Ljubljančana, ter ga odposlali c. kr. deželnej sodniji v Gradci. Tako poroča „Vaterland".
— (Tepe ž in uboj.) V Kamenici pri Sv. Heleni bo se fantje prošlo nedeljo zvečer jako hudo stepli. Poroča se nam, da je jeden ubit. a šest jih je težko poškodovanih. — Nekoliko več pameti!
— (V Podnartu) bi se bila 24. t. m. pripetila kmalu velika nesreča. Srečujoča se vlaka za-vozila sta po nepaznosti stražnika na jeden in isti tir. Hladnokrvnosti strojevodjev zahvali se je, da se je izognilo veliki katastrofi, kajti ta dva sta ustavila vsak svoj vlak.
— (V Gorjah) je pustno nedeljo večer mlad fant M. S. s Fortune, druzemu fantu, koji gaje na vaškem koritu stoje nagovoril, kam, da gre tako pozno, mesto odgovora zabodel svoj tolminski nož tako nesrečno v vrat, da mu je pri tej priči kri odtekla. Kratkobesednega zločinca imajo orožniki že v pesteh.
— (Prehitro obešen.) V Peštanskih listih in v Agramerici bila je nedavno vest, da je rabelj Kozarek za obešanje  Sekule dobil 100 gld. Ker
Dalje ne morem živeti, kakor ti, Nikita Romanovič! Jaz ljubim tebe bolj kakor svoje življenje, bolj kakor ves svet, jaz nikogar razen tebe ne ljubim in tudi ljubila ne bodem!
Srce je bolelo Serebrjanega. Hotel je tolažiti Heleno; pa ona je vedno glasneje plakala. Ljudje bi jo utegnili slišati, zapaziti kneza in povedati bojarju, Serebrjani je to dobro razumel; da bi rešil Heleno, sklenil je hitro odtrgati se od nje.
— Z Bogom, Helena! zaklical je on: — z Bogom, duša moja, veselje mojih dnij! Obriši si solze, Bog je milostljiv, morda se še vidiva !
Oblaki so zakrili mesec, veter je potresel lipove vrhove, in lepodiseče cvetje usipalo se je na kneza in Heleno. Zmajale so se stare veje, kakor bi hotele reči: za koga hočemo cveteti, za koga zeleneti! Zaman bosta propala vrl junak in ljubica njegova.
Ko se je Serebrjani poslednjikrat ozrl na Heleno, zagledal je za njo, sredi vrta, črno človeško podobo. Čudno se je to zdelo knezu, ali je kak sluga hodil po vrtu, ali je pa bil sam bojar Družina Andrejevič.
(Daljo prih.)
smo to vest tudi mi posneli, zdi se nam potrebno povedati, da ni popolnem istinita, kajti Sekula je še živ in še ne bode tako hitro obešeu. Koza-rek je sicer res bil v Oseku, dobil je tudi v resnici za pot plačanih 100 gld., a Sekulo še neso obsodili, marveč na sovet veščakov odposlali so ga v blazoico v Stenjevc«, kjer ga opazujejo.
— (Razpisano je mesto) pristava pri c kr. okrožnej sodniji v Rudolfovem. Prošnje do 11. marca na predsedstvo okrožne sodnije v Rudolfovem. — Razpisana je služba nadučitelja na dvo-razrednici v Košani. Plača 500 gold. Prednost daje se takim, ki so vešči orglauja. Prošnje do 30. marca t. m. na okrajni šolski svet v Postojini.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 26. februvarja. Po noči na Victorijinem kolodvoru v skladišči za blago močna eksplozija. Dva moža ranjena, nadstrešje razneseno v vzduh, okna razbita, sosedna poslopja poškodovana. Uzrok eksploziji najbrže dinamit.
Spodnja zbornica. Vlada potrjevaje, da se je Tokar udal, izjavlja da ni nobenega razloga, ustaviti marširanje vojakov v Trinkitat. Gra-ham dobil je napotek, naj mu bode glavna skrb varstvo Suakima, ki je najbolj v nevarnosti.
Kajira 26. februvarja. Poročilo iz Suakima : Zamorski vojaki so se uprli, ter pretili, da prestopijo k ustajnikom. Odpošljejo se v kratkem v Kajiro nazaj.
Razne vesti.
* (Najstarši žurnalist) dr. Bernstein umrl je pred par dnevi v Berolinu. Dosegel je za žurnalista redko starost 72 let. Bernstein uvel je takozvane političue uvodne članke v časopise. Poskušal se je tudi kot novelist.
* (Sto let) je preteklo 18. dan t. m., odkar se je porodil PaganinJ, največji virtuoz na gosli.
* (Društvo kneza Gagarina) priredilo je redno parobrodno plovbo po spodnjem Duuavu, mej Rusijo, Bulgarsko, Rumunsko, Srbijo iu Ogersko. Da more tekmovati z avstro-ogerskim podunavskim parobrodnim društvom, dobiva knez Gagarin redno državno podporo in tako bilo mu je možno, tarife postaviti za 30 °/0 nižje, nego li so avstrijski. To je napravilo veliko pozornost v trgovskih krogih, ker je jasen migljaj, da je Rusiji n»men s pomočjo Bulgarske in Rumunske potisniti Avstrijo v stran. Kakor čitamo v najnovejših brzojavkah, je knez Gagarin že naprosil rumunsko vlado, naj mu v glav nih podunavskih mestih odkaže stajališča njegovim parobrodom.
* (Najstarša žena na svetu) je v Ru-si]i v selu Ivanovskem. Žena ima 150 let, a še vse zobe ter opravlja ročna dela, vzlasti šivanje brez očal. Otrok imela je 20, od katerih jih živi samo še dvoje, sin star 70, in hčerka stara 90 let.
* (K trgovini z ženskami.) Ruska policija ie v Odesi zaprla celo društvo zločinskih trgovcev, ki so z zvijačo in s silo v Rusiji nabirali mlada dekleta iu jih prodajali v turške hareme.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
n Pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   ,   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upravnistvo „Slov. Naroda**.
Lek v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati bo pristni „Moll-ovi Seidlitz-prašk^j", kateri imajo poleg nizko cene najboljši lekarski uspeh, bkatljiea z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpiBom. 1 (690—4)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č.
Meteorologijo poročilo.
S   Č"°P»-baSrJ T—
d    zevanja peratiira
Vetrovi
Mo-
Nebo   krina v
u1uj.
£   7. zjutraj-730-93m. -f  40 1C Isl. jvzj  obL i3-20«m
<£ i 2. pop. 1 729 86 mi J-f 10-4° C si. zah .»hI.
•a >9. zvečer 732 01 mi. i + 3-8» 0 si. bvz.   obl. snega.
i    I I I Tli
Srednja temperatura 4- 6-1°, za 5*5° nad normalom.
ZDtUlttđttdfm "borza
dne 26. februvarja t. I.
(Ir.vimo l«A*mTWmunc poročilo./
i ijiirtiH renta .... ..... 79 k'o\ £5     i r
^rebrna renta .... 80 , 60
Zlata renU ....                     .   . 101 , 40
5° , marčna renta....... 95 t 30
Akcije narodne bank    . ..... 844 , — ,
Kreditne akcije           .... 307 „ — „
London   . ...... 121 „ 50
S.ebro .......... — „ — f
Napol...........                                                 . tf „ 60 «/i .
C. kr. cekini.        .   . "» „ 71 „
Nemške marke            .... F>9 „ 25 „
4°/0 državne srečke iz I. 1854   250 gld. 123 , 25
Državne srećke iz 1. 1364.        100 gld. 171 „ 80
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 101 ,30 „
Ogrska zlata renta 6%...... 121 „ 90
ift.'.           .... 90 „ 30
„     papirna renta 5*/0..... 87 „ 90 „
5°/0 štajerske zemljišč. oo/es. oblig. .   . 104 „ —
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 117 , — "
Zemlj. obč. avBtr. 41/1°/0 zlati zast. listi . 120 „60
Prior. oOlig. Elizabetine zapad, železnice 106 „65 ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 ,20
Kreditne srečke......100 gld. 173 , 25 '„
Kudolfove srečke  ....         10   „ 20 „ —
Akrije anglo avstr. banke .        120   , 115 „ —
Traniuiway-društ. velj.  170 gld. a. v.    . 236 , 25
Zahvala.
Za vse dokaze sočuvstva ob smrti mojega preljubljenega jedinega nopoztibljivega sina
Josipa Milone-ta,
za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in slednjič za mnoge darovane krasno vence izrekam svojo najtoplejšo zahvalo, kajti dokaz sočuvstva, ki ste ga meni v tem žalostnem času izkazali, bili so hladilna kaplja v strašno bolest mojega srca.
(125)
Neutolažljiva mati M Milim«'.
Posla iu».
(15-4;
GLAVNO SKLADIŠTE
J JE VE
"Si*
najčistije lužno
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće.
I kan izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I želurica bolesti grkljana i proti mehirnim kataru,
IIINKE M ATTONIJA
Karlovi vari i VVidn.
Ženitvena ponudba.
Mlad, 27 letni mož, čedne in prijetne postave, iz poštene slovenske hiše, imajoč 900 gld. letne stalnu plaće, želi se seznaniti b pridno, pošteno, zalo Slovenko, najraje Ljubljančanko, od *J4—26 let staro, ki ima tudi nekoliko gotovino. Kcsue ponudbe s fotografijo pod šifro €1. N. M. vsprejoma upravnistvo „Slovenskega Naroda".       (124—1)
Čudovite kapljice
Sv. Antona vaiisk
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova Čudovita moč. Cc so le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper heinorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!), zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni), ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatvo pa jedino v lekarni < risio-loletti v CSorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkocsy, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—7) flMT* Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi Be zaradi dooičkaželjuosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti.
Slamnike
vsake vrate razpošilja po nizkej ceni
Alojzij Škraber-jeva tovarna za slamnike
T7- H)cxnž;ala.li.
I /oni. kakor naročnine pošljejo Me takoj proti pudtneuiu povzetja. (117—3)
V „NARODNI TISKARNI"
V I .j 11 1>Ij;i11 i
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 1TOV. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8U, 32 pol. Cena 70 kr.
2£a znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Iiajč Bož. — Prešern, Prešarin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinee.  Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.   Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin Ilostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Reviere, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaije, poslovenil Davorin Ilostnik. Velja.........15 kr.
Za VBe 4 zvezke naj se priloži še lf> kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
Izumil!!!
Po neutrudljivih študijah sc je dru. pl. Ben-den-u posrečilo napraviti
o katerej se po \ s«> j prit vici trditi sme, da zadostuje avojemii namenu. Po tej poinadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izumitelj  junui za K»tov >s|m-1i.
Omilil lončku 1 < 1.
Pristna se dobiva proti  predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem,   dru. pl. llendenu, Prag, Salmgasse 7. (56—11)
♦m* * M* •M• * K* *K* *M* »M* ♦M* < Jf«*K* *ML* *X* *X* *X* »X* 'JU' »J
Marij inceljske 5 kapljice za želodec,
uupresežuo izvrstno zdravilo eopei vse bolezni v želodd,
in m-presežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krfi v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, čr-vo, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
<.i;imi;i atalo^as
Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna Bklenica z navodilom, kako se rabi, stane Tip^- 93 Ur. ^»Hj
Prave ima sam.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mesiu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. VPostojni: Anton Leban. V6c rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Sav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Eoblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Ornoml j i: lrkar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabian:
V^F" SVStritOVT Ker so v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah iji pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave MarijincelJBke kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady &
D0St!li _      Apotheker, sklenica mora biti zapečatena
z našim originalni™ pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, 'na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisnono sodniško spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biLi zapečaten z našim varstveuiui znamenjem. Izdelki podobnega ali iBtega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—128)
I
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne