Poštnina plača* ^ntovmi. Leto L£J*n., št« ss Ljubljana, sreda 1. marca I930 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO W UMtAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-14, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Upor froti svetu za narodno obrambo: Srditi poulični boji v Madridu Komunistični miličniki, pristaši odstavljenega min« predsednika Negrina, so se uprli v več republikanskih mestih proti novemu svetu za narodno obrambo, da bi preprečili pogajanja z generalom Francom za sklenitev premirja Madrid,, 8. marca i. Poziv sveta z«a narodno obrambo v Madridu, naj prebivalstvo ohrani mir in red m se pokori njegovim odredbam, ni imeJ povsem zaželenega uspeha. Včeraj popoldne se je čulo še v raznih krajih mesta poulično streljanje. Proti \'ečeru $o Se komunisti in anarhisti, ki se nočejo pokoriti svetu za narodno obrambo* zabarikadirali v hiše. odkoder so streljali na vojaštvo, ki jih je hotelo prisiliti k predaji. Bilbao. 8. marca w. Kakor poročajo iz Mad'ida, se borba med republikanskimi miličniki nadaljuje. Svet za narodno obrambo se je moral poslužiti celo letal ter je bombardiral nekatere mestne okraje v Madridu, v katerih imajo Segrinovi pristaši premoč. Poulični boji so bili ponekod zelo knavi, vendar pa so bili uporniki pregnani v mestne okraje ob periferiji. Več njihovih voditeljev, ki so jih ujeli, je bilo takoj ustreljenih Baje so se upornikom pridružil tudi levičarski socialni demokrati. V Madridu so brli posebno hudi boji v severnem m vzhodnem delu mesta, od koder so skušaJi komunistični oddelki prodreti v središče mesta. Med boji so se posluževali rudi strojnic in celo topov. Mnogi mestni okraji so podobni pravemu bojišču ter so bili sestreljeni celi bloki hiš. V.siaik promet je v Madridu postal nemogoč. Kdorkoli se pokaže na ulicah m cestah iz svojega skrivališča, ga aretirajo ali pa ustrele. Boji med komunisti in pristaši sveta narodne obrambe so bili razen v Madridu tudi v Guadalajari. Albaceti in Cuenci, kjer so komunisti zasedli skladišče municije, čete na severnem delu bojišča so razorožile več komunističnih brigad, Okoli 50 komunističnih oficirjev, je bilo ustreljenih. V medsebojnih borbah so imeli tako komunisti kakor pristaši sveta za narodno obrambo hude izgube. Svet za narodno obrambo je odredil* naj se razdeli prebivalstvu orožje ter se pozove v borbo proti komunistom. Bilbao. 8. marca AA. (D\*B) Madridski radio je snoči objavil, da bo prenehal oddajati zaradi stalnega Streljanja po ulicah. 10 komunističnih voditeljev je bilo ustreljenih. Komunistične čete razpolagajo s tanki, oboroženimi s strojnimi puškami in lahkimi topovi. Borbe po ulicah Madrida med komunisti in četami generala Miaje so trajale vso noč. Madrid, 8. mara A A. Union radio je objavil poročilo odbora za narodno obrambo, v katerem pravi* da so letala bom bardirala komunistične čete. Republikansko leta!sh>o je ostalo z\'esto svetu za narodno obrambo. Uprla so se samo tri ali štiri letala, s katerimi so pobegnili v ino zemstvo komunistični voditelji Modesto. Lister. Uribe in Pasionaria Madridska radiopostaja, ki je prenehala snoči oddajati zaradi streljanja po ulicah, je začela po polnoči zopet oddajati Pre-čitana je bila izja\*a socialistične stranke* ki prz\-i, da je vojna končana in da je treba skleniti časten mir. Lister v Franciji Toulouse. 8. marca, A A. Sem je prispel z letalom polkovnik Lister. Izjavili je, da je vojak in da bo poslušal samo Negrina. Dodal je, da bo danes odpotoval v Pariz. Republikansko brodovje v Bizerti Bizerta, 8. marca i. Špansko republikansko brodovje ki je predvčerajšnjim naglo od plulo iz Carta^enc, je včeraj ob 17. priplulo v Bize-to. Brodovje obstoji iz 11 enot, na čelu katerih so križ arke »Cervan-tes«. »Libertad« in »Mendez Munez«. Pri vhodu v luko so vse ladje razobesile republikansko zastavo. Francoske mornariške oblasti so takoj razorožile vse ladje, nato pa so križarke in ostale enote pod vodstvom francoske križanke »Duplex« krenile v notranjost Itake, kjer je bil izvršen zd*-» v.stveni progi cd mornarjev. Po-sadika teh vojnih ladij šteje 5000 mož, poleg teh pa je prrbežalo iz Cartagene tudi več beguncev, med njimi 500 ženik in nekaj otrok. Zdravstveno stanje posadke je izvrstno. Polkovnik Casado odpotoval k Francu Madrid. 8. marca w Polkovnik Casado se je ponoči po prejšnjem dogovoru in v polnem sporazumu z generalom Miajo odpeljal na mejo med nac onalistično in republikansko Španijo. odkoder je nato krenil v tabor generala Franca, da se pogaja o sklenitvi premirja. Franco odklanja pogajanja za premirje Burgo8. 8. marca br. Francova vlada ni savzcis prijaznega statošča novih vodi- teljev republika/nske Špamije. Včeraj je izjavil po radiu v Salamanci zastopnek vlade generala Franca, da Franco odklanja zahteve generala Miajo. Nacionalistična Španija je tako močna, da se ji ni treba ozirati na pogoje republikancev. V ostalem je vlada v Burgosu spoznala prave namene republikanske junte v Madrida, za katerimi tičijo tuji agenti. Pripravo nacionalistov za ofenzivo proti Madridu se medtem nadaljujejo. Koncentracija več sto tisoč mož vzdolž madridske fronte je malone dovršena m se vsak čas pričakujejo prvi sunki proti republikanskim postojankam. Odmevi vojaškega prevrata v Madridu Pariz, 8 marca AA. Ha vas Današnji jutranjiki komentirajo najnovejše dogodke v Madridu. »Jour« pravi: Cilj, ki ga je Casado proglasil, je mir. sklenjen na podlagi pobotanja in neodvisnosti svobode, če beremo apel generala Franca, iz katerega diha tako vidno človečanstvo, je jas- no, da hoče tak mir tudi voditelj Španije, ki si zeli obnove za vse njene otroke. Londonski dopisnik »Figaroac pa poroča, da je britanska vlada dobila vesti o pripravah za državni prevrat v Madridu. Vprašanje je zdaj samo to. kdaj bo general Franco sporočil, da nič več ne potrebuje italijanskih čet. c >Petit Journal« piše: Zdaj, ko je neizpodbitno, da se bodo mirovna pogajanja začela, naj se že končajo uspešno ali ne, je volja velikanske veČine španskega naroda, da ostane njegova domovina popolnoma neodvisna. Zakaj ne bi bili s tem zadovoljni, ko je to tudi v korist Francije? »Petit Partsien« pravi: Španska državljanska vojna se bo v kratkem končala po zaslugi plemenitega generala Franca. Zdaj ko so komunisti izključeni, je politični program Madrida zelo podoben programu Burgosa. Voditelj nacionalistične Španije lahko napravi plemenito gesto proti vojakom, ki so Se njegovi sovražniki, ki pa lahko postanejo njegovi pristaši. Sklenitev miru bo olajšana zaradi enodusne želje španskega naroda, da se konča strašna tragedija, ki je skoraj tri leta zalivala s krvjo Pirenejski polotok. >Epoque«: Madridske spremembe so zbudile v Burgosu veliko zadovoljstvo. Z zadoščenjem ugotavljajo, da žive tudi v osrednji Španiji Spanci, ki so prav taku nacionalni in se žele odkrižati tujega varilstva. V tem je element sporazuma. Glede nove vladavine zastopata oba tabora različno stališče. Burgos si želi krepke oblasti, Madrid je pa proti fašizmu. Toda prvo je. da se vojna konča. Danes je še prezgodaj ugibati o novi vladavini. »Oeu-vre« piše: Polkovnik Casado je izjavil, da je pripravljen skleniti notranji mir na enem samem programu: Španija Špancem. London. 8, marca A A. DNB. Listi računajo z bližnjim koncem španske državljanske vojne. v Dailv Mail« priobčuje dopis svojega poročevalca iz San Sebastia-na, da so se že začela pogajanja za sklenitev miru med nacionalistično vlado in generalom Miajo. rs>Times •■: svetuje republikancem, naj kapitulirajo pred veČino in naj se nič več ne upirajo. Brezpogojna predaja bi tudi ustrezala večini prebival stva in koristim vse Španije. ^Dailv Telo-graph« ugotavlja, da je prebivalstvo v republikanski Španiji sito vojne in si ne želi ničesar drugega kakor čim prej miru. Amerika v obrambi demokracije Pomembna izjava bivšega zunanjega ministra iz Hoovrove dobe New \orky 8. marca AA. Bivši ameriški zunanji minister Srimson je poslal odprto pismo listu »New York Times«, v katerem odobrava zunanjo politiko predsednika Roosevelta. Stimson zahteva intimno sodelovanje Zedinjenih držav, Velike Britanije in Francije m predlaga skupno akcijo teh treh držav na morju za primer napada kake fašistične države. Zun atrija politika Zedinjenih držav, pravi Stimson med drugim, se ne srne omejiti samo na defenzivo in ne sme imeti pred očmi samo ameriške celine, ker so totalitarne vladavine nevarnost za civilizacijo, za človeštvo in krščanstvo. Ne smt se dopusti, da bi fašistične države izolirale katerokoli i z me d demokratskih držav, ker bi to pomenilo katastrofo tudi za ostaile in sploh za vso svetovno demokracijo. Svoje pismo končuje Stimson s trditvijo, da bo nevarnost obstojala dokler zopet ne bo liberalno gibanje oživelo in dokler ne bodo izginile totalitarne vladavine. To izjavo ameriškega zunanjega ministra iz Hoovrove dobe so objavili vsi ame- ritiki listi. Piismo, ki mu je »Ne\v Toric Times« dodal tudi svoj komentar, je zbudilo v Ameriki veliko pozornost, pa tudi v Angliji in Franciji. Državni podtajnik Bcarl pa je te dni govorili o demokraciji v zunanji politiki. Posebno je poudarjali vseameriško misel. Pri tem je ometi 21 tudi Nemčijo in Italijo rn izjavM: Če mislijo nekatere države us>tvarati kak blok. imajo Zedinjene države pravico podpreti ostale države. Zedinjene države morajo upoštevati svetovni položaj. Govornik jo nato odgovarjal tistim, ki kritizirajo zunanjo politiko Zedinjenih držav, češ da je nejasna. Poudaril je, da mora zunanja politika Zedmjendh držav vsekakor upoštevati sedanjost. Svetovni položaj spominja v marsičem na razdobje v letih 1914—1918. Voma ni samo možna, vojna je že v mnogih državah in sicer na gospodarskem m socialnem področju, Bear! je nato govoril o konferenci v Li-mi in podčrtal, da je sprejela resolucijo proti poudarjanju ra7^ik med raznimi plemeni in verami. Belgijo čakajo hudi volilni boji Kraljev poziv ljudstvu, naj izvoli parlament, ki bo čuval narodno edinstvo in ugled države Bruselj, 8. marca. o. V nasprotju z vsem pričakovanjem, da se bosta katoliška in socialno-demokratska stranka sporazumeli o skupnem vladnem progTamu, se je sedaj vsa belgijska javnost prepričala, da krize belgijske vlade, ki je trajala s kratkim presledkom dobre tri tedne, ne bo mogoče rešiti drugače kakor z novimi volitvami. Tudi liberalna stranka je vse do zadnjega odločno vztrajala, da ne bo sodelovala z nobeno vlado, dokler ne bo razčiščena afera dr. Martensa. Tako je vladar moral v resnici razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Volilna borba bo tokrat izredno ostra. Predvsem se bodo spopadle z velikim ogorčenjem vse tri glavne belgijske stranke, ki so celo vrsto let dajale smer belgijski politiki. Poleg tega bo tokrat prodrlo na površje tudi narodnostno vprašanje. Po sodbi nekaterih političnih krogov bo spor Valoncev in Flamcev celo v centru borbe. Rezultatov razvoja v tej smeri ni mogoče napovedati, računati pa je treba z nevarnostjo, da se Belgija razdeli v dva sovražna tabora. Paradoks sedanje situacije je v tem, da niti socialisti, niti katoličani, niti liberalci niso bili za raspust parlamenta. Kralj Leopold ITT, je poslal po razpustu parlamenta min. predsedniku Pierlotu pismo, v katerem pravi med drugim: V trenutku, ko so bila vsa naša prizadevanja usmerjena na okrepitev narodne edinosti, predstavlja sklep o razpustu parlamenta dejanje izredne resnosti. Država je prišla v ta položaj zaradi političnih za- . blod v zadnjih letih, ki so bila vedno I hujše, tako da je več vlad doživelo samo neuspehe. Kakor sem v teku zadnje seje vlade ugotovil, so bila ustavna načela, ki so bila doslej jamstvo za solidnost naših ustanov, mnogokrat prekršena ter je bil šef države večkrat prisiljen sankcionirati sklepe, ki so bili sprejeti brez njega Sef države zaradi tega ni mogel več izvrševati svoje dolžnosti brez soodgovornosti parlamenta. Zato se obrača belgijski suveren na ljudstvo preko Pierlota ter zahteva od Belgijcev, da pripomorejo k ureditvi razmer v času, ko igrajo mednarodni problemi izredno važnost. Belgija se nahaja v rokah Belgijcev. Svoje pismo kralj zaključuje z izrazom prepričanja, da bodo Belgijci pri prihodnjih volitvah 2. aprila izvolili tako narodno predstavništvo, ki bo čuvalo narodno edinstvo in moralni ugled države. Predsedniške volitve v Franciji Pariz, 8. marca A A. Narodna skupščina se bo sestala v Versaillesu k volit v i novega predsednika republike najbrže 5. ali 6. aprila. Francoske finance se stalno zboljšujejo Pariz, 8. marca. br. Francoski finančni minister Revna ud je imel snoči govor, v katerem se je izredno optimistično izrazil o francoskem finančnem položaju. Poudaril je med drugim, da bo francoska vlada v bodoče vsake štiri mesece objavila poročilo o stanju fonda za obrambo francoske valute v smislu valutnega izravnalnega sporazuma. Državni fonci za obrambo francoske valute razpolaga sedaj že z desetkrat tolikšno kodičino zlata kakor lani ob tem času. Zlato se vrača v Francijo. Industrijska produkcija stalno narašča in francoski nar?d krepko podpira svojo vlado, ki si na vse načine prizadeva, da bi obnovila blagostanje v državi. Nenaden povratek Skladkowskega v Varšavo Varšava* 8. marca p. Min. predsednik Skladkowski se je v naglici vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po vzhodnih krajih Poljske. Na svojem potovanju je pregledal posamezne vojaške posadke vzdolž južne poljske meje. V Lvovu je celo odredil poskusni alarm. V Stanislavu je imel daljši posvet s tremi vojvodi. Njegov nenadni povratek v Varšavo je zbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. S kitajskih bojišč Čungking, 8. marca. AA. (Reuter). Japonske čete so naskočile mesto Cunki. jang, ki leži sredi pokrajine Hopej. Na jugovzhodnem koncu mesta divjajo ogorčeni boji na nož. Položaj na bojišču seve-rnozahodno od Kankova je postal zelo napet. Drugi japonski oddelki zdaj napadajo Vangčijači ,ki leži 20 milj severno od Cunčinga, da prodro v dolino reke Sjaoig. Tatvina važnih diplomatskih listin v Londonu London, 8. marca w. Vsa londonska policija je na delu, da bi izsledila tatove važnih vojaSkih dokumentov, ki so bili v ponedeljek ukradeni iz nekega avtomobila. Lastnik je avtomobili zapustid le za nekaj minut, med tem Časom pa so bili tajni dokumenti že ukradeni. Čeprav no bili v avtomobilu se drugi zavoji in stvari, so izginili samo dokumenti. Obsedno stanje v Iraku Kairo, 8. marca o. Listi poročajo iz Bagdada, da je trafika vlada proglasila v vseh iraških mestih obsedno stanje, Raz-Sirile so se namreč govorice, da se pripravlja prevrat. O podrobnostih političnega položaja v Iraku ni vesti, bik> pa je neka] nemirov, ki so baje v zvezi z raz. pustom tankega parlamenta. V svojem komunikeJu zatrjuje 1*flrlaflnli i vlada, da so bOi njeni ukrepi potrebni zaradi In " tiki glede na razvoj vsearabskega pokreta. Bagdad, 8. marca br. Iraški upor je bil v kali zatrt. Spočetka se je upornikom pridružilo tudi nekaj oddelkov vojaštva v okolici Bagdada. Po izredno strogih ukrepih vilK^viaega povetjotom mesta so se upornici vdali. Njihovi voditelji so skušali pobegniti, a so b#i skoraj vai aretirani. Postavljeni bodo prod vojaško sodi- PotUlcni oijetnii 0 normalizaciji političnih razmer Narodna skupščina je. kakor je znano* sprejela v načelu drža\rni budžet za leto 1939-40. Pri tej priliki je imel glavni poročevalec Franc Gahrovšck zaključni govor, v katerem je med drugim izvajal: .\ ih-če ne more zanikati, da obstoja hrvvtsko vprašanje. V interesu države je. da se to vprašanje čim preje reši. Pri Hrvatih je doživela unitaristična ideja popoln polom. Dr. Maček ima legitimacijo vsega hn-at-skega naroda, ki se je izjavit proti unitarizmu. Zato bi bilo odveč govoriti o sporazumu na tej podlagi. Dr. Maček ne more dobiti več g/ascv pri novih volitvah kakor jih je dobil pri decembrskih volitvah, a za koga so Slovenci* to je znano. Zatit ni potreben nov volilni zakon. Za stvar sporazuma ni potrebna nova narodna skupščt-na. ker bo sedanja storita vse, da pride do sporazuma. Sedanja narodna skupščina m nobena zapreka za sporazum, ona je spre jela tudi vladno deklaracijo, za katero je dalo pobudo namestništvo. • m — »Obzor*t je zabeležil ta Oabrovškova izvajanja in jih takole komentira: »Razumljivo je. da Cla-brovšek ne želi novili volitev, ker je 11. decembra pri volitvah njegova skupina dobila vse mandate v Sloveniji. Xove volitve 01 ji torej ne mogle prinesti nobenega oja-čenja, marveč bi mogoče izgubila nekoliko mandatov. Toda ta moment, ki je dejansko samo lokalen — slo\-enski, ne sme biti zapreka, da bi se ne izvršila si'obodna konzultacija volilce\\ brez česar si po splošnem priznanju ni mogoče zamisliti normalizacije političnih razmer... Treba je pripomniti še to, da sedanje razmerje poslani-ških mandatov v nobenem pogledu ne odgovarja številčni moči Hn'atov in Srbov, pa je tudi to en razlog več, da se v opozicijskih krogih začudeno vprašujejo, kako je Gabrovšek mogel trditi, da ni treba razpisati novih volite\\ istočasno pa se zavzemati za nujno in prm'ilno rešitev hrvatskega vprašanja. Z oziiom na ta dejstva je razumljivo, da pričakujejo zagrebški opozicijski krogi, kakor čujemo tudi beograjska opozicija, z velikim zanimajijem napovedani govor predsednika vlade ... I Tseka-kor smo stopili v važen politični teden. Govor predsednika vlade bo razbistril politično stran sedanje situacije.« Stojadinovićevu shupina Za državni budžet v nzčelu je glasovalo, kakor je znano, 2S1 poslancev. Opozicija se glasovanja ni udeležila, glasovanju pa se je odtegnila tudi Stojadinovičeva ožja skupina, ki šteje 22 mož. Kakor beležijo beograjski in zagrebški listi, tvorijo to skupino ti-le poslanci: dr. Milan Stojadinovič* Mi?n--ad Veselinovič. Dimitrije Beširovič, l'ukašin Babić. \roja G jorgjevič, Zivko G !orgie\'ič: Danilo Gjurović, Dob rivo je Stoševič. Stamenko Stošič, dr. Dragutin Sokolović. Ljuba Popović, Dragi Stojadinovič, Ilija Popović, dr. Bruna Kaludjerčič, Vlmda Kazimirovic, Sava Jakšič, Panta Jovanovič. Milutin Krstić, Miloš Maličanin, G jura Jan kovic in dr. Anton Ogrizek. Snažne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 8. IU. 1939 Kranjska gora-Vršič 1515 m: —5, sneži, 15 cm pršića, 50 cm podlage Rateče-Planicu 870 m: 0, delno oblačno, prisojno prekopneva, osojno 20 cm snega, južen, skakalnice uporabno. planica-Slatna 950 m: 0, delno oblačno, 35 cm snega, južen Peč-Peteliiijtk 1440 m: 0, delno oblačno, 35 cm snega, južen Pokljuka 1800 m: —3, oblačno, 5 cm pr- šiča, 50 cm podlage Dom na Komni 1520 m: —3, sneži, 15 cm pršića. 140 cm podlage Dom na Voglu 1540 m: —4, sneži, 10 cm pršića, 140 cm podlage Dom na Krvavcu 1770 m: —5. 15 em pršića. 75 cm podlage. Velika Planina 1558 m: —4, 15 cm pršića, 50 cm podlage Peca 1B54 m: —2, delno oblačno, 10 cm pršića, 50 cm podlage 7. ID. 1989 Mozirska planina 1333 m: —4( oblačno, 60 cm snega, pršič Meni na planina: —8, oblačno, prisojno 35 cm, osojne 60 cm. Sestanek poslanika Purica in Bonneta Pariz. 8. marca A A. Ju-josJovcn^j slani/k dr. Purić je priredil včeraj v poslaništvu obed. ki so se ?a udeležili tudi zunanji minister Bcnnet, trgovinski mmrerter Jan t in. predsedn >k trcnatnega odbora za zunanje zadeve Beran^er. načelnilk gort-erffl nega štaba GameLki in al Darlan ter jugosdovcnski vojaški ataše in trgovinski ataše. Sorzna poročila. Curih, 8. marca. Beograd 10, Pariz 11.6575, London 20.63, No« York 439.75, Bruselj 74.00. Milan 23.15, A.mstordani 233.62, Berlin 176.50, Praga 15.05, Varšava 83, Bukarešte 3.37. 8trau 2 »SLOVENSKI NAROD«, srada, 8. marca 1989. to**. 55 Sijajen filtn o velikem, nesmrtnem glasbeniku, o nfegovem žtvljeajii, ljubezni in velikem trpl)en|u za priznanje svoje genijalnosti Predstave ob ie.. i». in 21. uri WolSgang An KINO UNION — teL 22-21 LJUBLJENEC BOGOV Pri tem filmu izvaja velik simfoničen orkester odlomke iz Mozartovih nesmrtnih opernih del: »Čarobna plačal« m »Figarova POZOR! V našem najnovejšem tedniku vidite dogodke v Vatikanu: Izvolitev papeža svatba«. — Ta film si morate ogledati! ! ! Pija XII. itd. MOZART Moderne češkoslovaške ceste Predavanje češkega strokovnjaka, profesorja tehniške visoke Sole ing. K. Kf ivanca Ljubljana, 8. marca Na dan, ki Čehom še vedno mnogo pomeni, 7. marca, smo imeli po srečnem naključju predavanje češkega strokovnjaka, dr. ing. K. Kr.vanca, profesorja tehniške visoke šole, o čsl. cestah. Predmet predavanja je zelo zanimiv tudi za naše občinstvo, ne zgolj strokovnjake, in ker je bilo predavanje prirejeno pod okriljem treh organizacij, JC l.ge, Združenja jugosl. inženjerjev in arhitektov in Društva za ceste v Ljubljani, je bila društvena dvorana Avtomobilskega kluba v Kazini nekoliko pretesna za številne udeležence. Med njimi smo opazili podžupana dr. V. Ravniharja, direktorja mestnega gradbenega urada ing. A. Pože-nela, nekaj vseučiliških profesorjev, predsednika Ceske obce Ryško, številne zastopnike JĆ lige ter zlasti mnogo inženjerjev. Predavatelja je pozdravil ter predstavil občinstvu im.v. prof. ing. Kral v imenu odsotnega predsednika JC lige dr. E. Stareta in za Združenje inženjerjev in arhitektov. Predavatelj je predaval v slovenščini, ki je še ni pozabil, čeprav je Slovenijo zapustil že ob prevratu. Predavanje ni bilo zanimivo zgoj za strokovnjake, čeprav je imelo predvsem strokovni značaj, saj je predavatelj zbral tudi mnogo splošno zanimivih podatkov, posebno o finančni in gospodarski strani velikih cestnih del v bratski državi. V glavnem je govoril o cestnih delih na Slovaškem, kjer deluje tudi sam že od prevrata, glede na državni program cestnih del se je pa dotaknil tudi del v drugih deželah. Ko so po prevratu domači in-ženjerji prevzeli organizacijo izpopolnitve, modernizacije ter obnovitve cestnega omrežja na Slovaškem, so se morali lotiti izredno težkih nalog. V vojni so bile glavne ceste usmerjene proti Budimpešti ter je bil vzhod nove države odrezan od zahoda, od historičnih dežel češkega kraljestva. Toda ceste so bile tudi pomanjkljive v tehničnem pogledu po konstrukciji pa tudi nepopolnih medsebojnih zvezah. V državnem programu cestnih del. zelo obširnem, o kakršnem pri nas ne upamo sanjati niti še zdaj, so bile določene 4 magistrale, ki so smotreno povezale čsl. dežele, Češko z Moravsko, Slovaško in Pod-karpatsko Rusijo. Izmed vseh dežel je imela najgostejše cestno omrežje Moravska z delom priključene šlezije, kjer so posebno goste ceste. Največ novih cest je pa potrebovala Slovaška s Podkarpatsko Rusijo. Približno četrtino cestnih del je bilo končanih do lanskih političnih sprememb. Po spremembi državne meje je češko-Slova-ška izgubila 359c svojega cestnega omrežja. Pretrgane so bile tudi magistrale z novo mejo, velik del jih je pa odpadlo pod sosedne države. Najbolj prizadeta je bila Moravska, ki je izgubila 54% svojega cestnega omrežja. Skupno je ostalo novi državi 5.500 km državnih cest. Za sama cestna dela. brez amortizacije In upravnih stroškov so pri uresničevanju velikega programa cestnih del potrošili približno 3 in pol milijarde kron, skupno so pa izdatki znašali 4.435.000.000 Kč, okrog 7 milijard din. Ustanovljen je bil cestni sklad, ki je pa hA lani likvidiran in poslej financirajo cestna dela iz sredstev državnega proračuna. V sklad so stekale razne davščine in trošarine, podobno kakor pri nas. toda v njihov sklad se je zbralo že prvo leto okrog 141 milijonov Kč (pri nas v četrt leta 14 milijonov din). Predavatelj je podrobno razpravljal o posameznih sistemih modernih cest. preizkušenih na Slovaškem. Predavanje je imelo posebno vrednost za strokovnjake, ker je predavatelj tudi ocenil mnoge sisteme cestnih konstrukcij, zlasti površinske obdelave. Prav v tem pogledu pri nas še nimamo posebnih izkušenj in bi bilo prav, da bi predavateljeve nasvete resno upoštevali. Oziral se je pri posameznih primerih na naše razmere. Svetoval nam je n. pr. za površinsko obdelavo pri cestah z mešanim lažjim prometom katran. Toda o tem prepuščamo presojo s t rok ovn j a kom. zato se ne bomo dotikali posameznih strokovnih vprašanj, in umestno bi tudi ne bilo soditi, kdo ima prav. zagovorniki asfalta ali njihovi nasprotniki, ki zagovarjajo beton. Morda bi bilo tudi bolje, da bi udeleženci predavanja ne delali iz tega problema v takšni obliki, kakor so ga. spričo gosta. Ob koncu predavanja se je predavatelj dotaknil tudi najnovejših cestnih del na Češko-Slovaškem. Novi program cestmh del kaže, da so se lotili po katastrofi z nezlomljivo voljo ter odločnostjo dela. kar budi upravičeno optimizem. Pri tem ne gre toliko za avtomobilsko cesto Breslau—Dunaj, ki jo bodo gradili Nemci v svoji režiji in ki bo v resnici najmodernejša cesta te vrste po konstrukciji, bo skoraj povsem ravna, loki bodo tako veliki, da bode ovinki skoraj neopazni imela bo dva tira ter bo 37 m široka. Nima dolžina na čsl. ozemlju bo znašala 76 km. Čsl. država bo dala za njo brezplačno vsa zemljišča. Trasa čsl. avtomobilske ceste, dalnice, ki bo vezala vse dežele od zahoda do vzhoda, do Karpatov, še ni točno določena. Vendar so nekatera dela na Moravskem že začeli. Ta cesta bo dolga okrog 1000 km. Za km ceste računajo 4 milijone Kč stroškov, tako da bodo skupni stroški znašali okrog 4 do 5 milijard Kč. Za njo bo treba okrog 4.500 ha zemljišč. Toda v programu cestnih del ni samo ta cesta, ki bo kmalu dograjena .ker bodo delati začeli na več krajih hkrati, temveč še mnoga druga. Sploh pa bo tudi v novi državi dovolj dela vseh tehniških strok in inženjerji iz naše države bodo imeli tudi poslej dovolj prilike proučevati dela svojih tovarišev na češko-Slovaš-kem. Predavatelj jih je povabil, naj bi obiskovali tudi poslej češko-Slovaško. kjer bodo našli vedno ne le prijatelje, temveč brate. Bo] med mesarji in trgovci z živino Kako je prišlo do skupnega odpora mesarjev proti trgovcem z živino Ljubljana, 8. marca Takšnega navala ni bilo pri mesarskih stojnicah najbrž niti med vojno kakor zadnje tržne dni pri eni stojnici na našem živilskem trgu. človek bi mislil, da dele meso zastonj. To še tem bolj preseneča, ker je zdaj post, ki se ga ljudje pri nas hočeš nočeš zelo drže ter se postijo tudi pogosto ko ni posta. Naval na mesarsko stojnico je takšen, da morajo ljudje čakati po več ur, preden pridejo na vrsto. Mnogi čakajo potrpežljivo v gruči, drugi si pa pomagajo s komolci. Po večini se gnetejo revnejši ljudje, toda tudi precej gospodinj si prizadeva priboriti si pot do stojnice, čeprav so raje sicer izbirale perutnino na perutninskem trgu. škoda bi bilo zamuditi tako ugodno priliko. Nekateri govore, da na tržni dan prodajo na tisti stojnici do 30 prašičev. Tesno na levi in desni ob stojnici, ki je obkoljena od vseh strani, so druge stojnice, dobro založene z mesom in slanino, a kupcev je zelo malo, čeprav je naval v neposredni bližini takšen, da pokajo stene teh stojnic. Ljudje se v pravem pomenu besede trgajo za prašičje meso in slanino, ki je naprodaj na Lavtižarjevi stojnici. Lav ti-žar je tudi mesar, toda edini prodaja prašiče ljubljanskih trgovcev z živino. Večina mesarjev noče več kupovati hrvaških prašičev od teh trgovcev. Zdaj kupujejo sami blago neposredno na Hrvaškem ter bojkotirajo trgovce, ki jih dolže, da so zvezani v kartelu ter da so jim diktirali mnogo previsoke cene. Mesarji trde, da so morali kupovati od trgovcev prašiče po 12 din kg žive teze. Ko so se pritoževali, da je to predrago, so se trgovci izgovarjali, češ. saj ne gre iz vašega žepa, pa prodajajte meso in slanino dražje! Na našem trgu je prašičje meso I. vrste po 16 do 18 din kg, II vrste pa po 14 do 16 din. Hrvaška slanina je po 18 din, domača pa po 16_17. Konzumenti se ze dolgo pritožujejo, da je meso predrago in da morajo varčevati pri zabeli. Nekateri v resnici morajo mesa ti loj med mast. ker je slanina za nje predraga. Na to so se sklicevali tudi mesarji, a trgovci so ostali neizprosni. Tako je prišlo končno do skupnega odpora mesarjev proti trgovcem z živino. Trgovci so baje imeli ob koncu prejšnjega tedna v L-ubijani nakupljenih okrog 100 hrvaških prašičev. Trde, da jih morajo spraviti v denar, četudi po znatno nižjih cenah kakor so na mesarskih stojnicah. Tako je prišlo do izredne prodaje na Lavtižarjevi stojnici. Mesarji trde, da jih trgovci hočejo prisiliti z izredno nizkimi cenami mesa in slanine na svoji stojnici da W začeli zopet kupovati od njih. Toda me-aarjl so trdno odločeni vztrajati. Boj med trgovci in mesarji se bo, kakor kaže, torej še nekaj časa nadaljeval. Seveda bodo mesarji utrpeli precejšnjo škodo, ker mnogi ljudje ne kupujejo več pri njih prašičjega mesa in slanine, kar je razumljivo, saj konkurenti mesarjev prodajajo meso in slanino približno 25°,'o ceneje. Pač pa konkurenčna prodaja mesa in slanine koristi konsumentom. Vendar bi se konsumenti morali zavedati, da ni vseeno, kdo bo zmagal v tem boju. Samo po sebi je umljivo, da je blago v nadrobni prodaji vselej ceneje, ko je med producentom in konsumentom čim manj prekupčevalcev. Nepoboljšljiv \ lomilec Ljubljana, 8. marca Janez Plajbes je sicer izučen čevljar, a obrt mu ne diši. Ze v zgodnji mladosti je rad pohajkoval in je iz Tržiča, kjer je doma, kmalu odšel po svetu in povsod stikal za tujim blagom. Naposled je obtičal v Ljubljani, kjer je spočetka delal pri raznih mojstrih, polem je pa vrgel kopito v kot in se jel družiti s kriminalnimi tipi Plajbes je imel naenkrat toliko denarja, da se je celo poročil, pa ie kmalu po poroki odšel za nekaj mesecev od doma 2ena je šele kasneje zvedela, da je mož sedel v zaporu. Pozneje je moral Janez še večkrat od doma, kar je razvidao iz njegove-ka kazenskega lista v kriminalni razvid-nici. Zabeleženih ima že okros 15 kazni, čeprav je star komaj dobrih 30 let. Pred meseci se je Plajbes mudil v Kosezah, kamor so prihajali k njemu dan za dnem sumljivi ljudje Ti so prinašali tudi razno blago, ki so ga puščali v Janezovem stanovanju. Takrat si je policija dolgo zaman prizadevala priti na sled vlomilski družbi, ki je kradla no vsem mestu, še bolj pa v okolici. Sledil je vlom za vlomom in sicer v razne gostilne, privatne hiša in v trgovine. Tudi iz pcdstr2Šij hiš je zmanjkovalo to in ono, a tatov niso mogli izšla-diti. Sele po daljšam prizadevanju se je policijskim organom posrečilo priti enemu na sled. Sli so ponoči za njim in ugotovili, da je smuknil v Plajbesovo stanovanje. Detektivi so prišli zopet naslednji večer in zasačili v stanovanju več vlomilcev, ki so se takrat baš pripravljal: za noćni pohod. Aretiran ie bil seveda tudi Plajbes, ki pa ni hotel biti kriv in je trdil, da ne ve za početje aretirancev, ki jim je vedno nudil zatočišče. Navzlic temu pa so tudi Plajbesa izri čili sodišču in je moral v preiskovalni zapor V zaporu je bil nad mesec dni, sredi preteklega tedna so ga pa izpustili še pred obravnavo. Detektivi so ga spet videli v Kosezah, pred dnevi pa je izginil in se šele včeraj pojavil v zastavljalnici, kjer je zastavil novo obleko Preden pa je z denarjem odšel, je Janez zagledal pred seboj dva detektiva, ki sta mu zastavila pot Povabila sta ga s seboj na pc'icija, kjer je hočeš nočeš priznal, da je zastavljeno obleko ukradel nekje v mestu. Na policiji so mu še nadalje izpraševali vest in izkazalo se je, da je Plajbes še istega dne, ko je prišel iz zapora, vlomil v neko stanovanje, kjer je pobral nekaj dragocenosti in obleke, potem je pa ukradel še dve obleki v Šiški. Plajbesa so ponovno izročili sodišču. lan Jug iz Ljubljane, ki Je zapel nekaj prekrasnih pesmi in žel zanje zaslužen aplavz, da Je moral neprenehoma dodajati nove pesmi. Druga svetla točka programa pa ;e bila klavirska vlrtuozinja ga. Irmtraute Klingei Sijajno nam je podala Beethovnove, Dvorakove in Lisztove skladbe ter bila istotako nagrajena z obilnim aplavzom hvaležnega občinstva. Proslava je nudila obiskovalcem velik umetniški užitek, za katerega pa je take malo razumevanja v našem mestu. Oplenac — naša božja pot Ljubljana, 8. marca Vsak Jugoslovan poromaj vsaj enkrat tja. kjer počiva mučenik, Viteški kralj Aleksander L, ki je dal lastno življenje za naše osvobojenje in so bile njegove zadnje besede — »Čuvajte Jugoslavijo*. Dolžni smo ,da se poklonimo manom Viteškega kralja in njegovim slavnim pradedom in tako počastimo spomin slavnih Karadjor-djevičev. Tam na prijaznem hribčku v srcu Su-madije stoji bela cerkev, od katere je krasen razgled daleč po Srbiji. Ko se oziraš naokrog, se spominjaš hrabrosti srbskega naroda, ki se je prav v teh krajih zbiral, da se je osvobodil izpod turškega jarma. Tu so bile prve zarote in še danes stoji top Karadjordjev »Aberdar«, ki je s streljanjem pozival srbski narod k osvoboditvi. Iz delov tega topa je izdelana srbska krona, s katero je bil kronan kralj P I. Cerkev na Op.encu je posvečena sv. Juriju. V cerkvi je ovekoveČena vsa srednjeveška srbska umetnost. Pos^h^ bogati mozaiki so res redke umetnine. Pod cerkvijo je kripta. Njene stene so prav tako obložene z mozaiki, kakor cerkev sama.. Tudi v kripti je oltar, poleg oltarja na desni strani pa počiva kralj Aleksander. V kripti je 39 grobnic. Nad grobnico, kjer počivajo pekojni, brle noč in dan lučke. Prijazni upravitelj, ki je vedno v cerkvi, je vsakemu potniku za tolmača, on te vodi od grobnice do grobnice. Do danes je zasedenih v kripti 15 grobnic Zadnji je bil položen k večnemu pečitku 18. oktobra 1934. kralj Aleksander. Na njegov grob nas popelje pot, da se tudi letos poklonimo Cirilmetodarji in naši prijatelji svojemu nepozabnemu dobrotniku. Kakor smo že javili, vlada tudi letos veliko zanimanje za izlet. Izletni odbor pripravlja in urejuje vso potrebno, da bo tudi letošnji poklonilni izlet dostojen in vreden imena. Istočasno pa prosi izletni odbor vse, ki žele na Oplenac, da pravočasno vplačajo voznino, da bo mogoče pravočasno vse urediti in da bo izlet vse zadovoljil. Poleg že navedenih poverjenikov v >Slov. Narodu« in »Jutru« je za Maribor prevzela poverjeništvo ga dr. Lipolclova preds. CMD, za Celje pa ga. Bogdana Pre-korškova, predsednica celjske CMD. Pohitite s prijavami, ker vse kaže, da bo kmalu doseženo predvideno število Voznina z brzovlakom in avtobusom tja in nazaj II. razred 230 din, III. razred 200 din. Prehrana din 23. Ravnatelj Soršak oproščen Ljubljana, 8. marca V »Slovenskem domu s je bil objavljen lani 25. aprila pod kričečimi naslovi napad na dolgoletnega ravnatelja zadruge -'Ekonom« g. Antona Soršaka, ki naj bi bil poneverb* 547.500 din. G. Soršak je bil klican na odgovor, in nekaj časa je bil v sodnem in preiskovalnem zaporu. Uvedena je bila preiskava in v petek je bila obravnava proti g. Soršaku, ki ga je zagovarjal dr. Srečko Goljar. Obravnava je prinesla obtožencu popolno zadoščenje. Glede osebe toženega Antona Soršaka je sodišče dognalo v vseh točkah popolno poštenost, vestnost in dobro vero. Huda nesreča v paganiškem predoru Litija, 7. marca Danes popoldne je prišlo v poga-niškem predoru do hudega karambola med motorno drezino ljubljanske železniške direkcije in drezino službujočega prometnega nadzornika Franca Ronka iz Litije. Ronkn so p.-epeljali hud) ranjenega z zlomljeno nogo v ljubljansko bolnico. Nesreča se je pripetila popoldne. Ronko je po pregledu svojega rejona popoldne odšel v Kre niče. S Kresn c se je hotel vrniti v Litijo in poslužil se je kakor navadno drezine na nožni pogon. Preden se ie odpeljal, je javil svoj odhod, da je zasedel pro£*o, v kresniški prometni pisarni. Tam so mu sporočili, da je tir, po katerem se je nameraval odpeljati, zaseden: zato se je odpeljal po drugem, nepravem tiru. Ronko se je pripeljal do predora pod poganiško praščino, ne da bi opazil kai nevarnega Mirno je zavozil v predor, ki ni pregleden zaradi ovinka in ki je tudi precej mračen. Sele sredi predora je zaslišal, da mu vozi nasproti motorno vozilo. Ronko je takoj zaustavil ter skušal drezino potegniti s tira, a nesreča ga je prehitela. Motorna drezina se je z vso silo zaletela v Rc nkovo vozilo. Ronko je obležal hudo ranjen, nezavesten. Prepeljali so ga z motorno drezino v Litijo, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr Lebin^er. Zdravnik je ugotovil, da ima Ronko pretresene mo'^ne, notranje po"k dbe, zlomljeno noso in rane po telesu. Ranjenec ni mngel čakati prvega vlaka, zato so ga od-oeljali v bolnico z reševalnim avtomobilom ljubljanske reševalne postaje. Avto je zgorel Brežice, 7. marca Iz Brežic je peljal 27. februarja avtoiz-vovščak g. Stanko Žerjav v Starig-ad s svojim oscbmm avtom g. Franca Pusa. še istemu dne okoli 21. ure pa sta se vračala po bamovinski cesti proti Brežicam. Ko sta v Do'lenji vasi vozila po hudem klancu, so nasrtaje v motorju motnje, vendar je g. Žerjav s srl-o le povozi,! do vrha Tu na sc mu ) je avto ustavil sredi ceste. G. Žerjav je j hotel znova pognati motor, pri čeme" pa je z veliko slilo puhnil iz njega plamen, ki je v naslednjem trenutku zajel ves avto. K. sreči sta nepoškodovana skočila z avta šofer in njegov potnik. Na kraj nezgode so takoj prišli ljudje, ki so p-ičeli gasiti ogenj. Gašenje pa je bilo brezuspešno, ker je prav tedaj pihal oster vetor in povzročil da je avto hitro zgorel. Uporabna so ostala le kolega, blatniki in svetilka, vse drugo je ogenj uniciJ. Niti šofer sam ne ve točno za vzrok ognja, domneva pa. da je nastal v vžigalniku eA\ pri napeljavi od svoč kratek stik. Avto je bid vreden 30.000 din. Sicer je bM deloma zavarovan, vendar škoda ne bo krita z zavarovalnino. G. Žerjav si je nedavno mora] izposoditi denar, da je lahko nabavil za svojo novo obrt avto. Zet pretepel tasta Brežice, 7 marca Jože Furer je pred 21. februarja proti večeru domov v Volčje z namenom, da vzame iz omare s*ojo vojaško knjižico, ki jo je moral še istega večera odnesti na ob čino. Pri iskanju knjižice pa je pristopni k njemu tast Cvetko Martin in m: jezil da premetava po omari in dela nemir. Med prepirom mu je tast očital, da mu je dolžan večjo vvoto za opravljena gospwda:>i;a dela in mu naj raje dolg poravna kakor da s.c ra/burja. Ta očitek pa jc tako razje/iJ Furcrja. da je navalil na starca. Tolkel ga je po glavi in obrazu, končno ga je pa vrgel na posteljo, mu poklckr.il na pr>4 in ga jel daviti. Da sc ni med tem pretepanjem zaplelel v odejo m padel na tla, bi bil starca gotovo zadavil. Ta trenutek pa je izrabil starec, skočil s postelje m pobegnil t/ hiše Veada* pa >c /c;u Furerju ni zdeto dovolj pretepanja m je s palico v roki zasledoval tasta, ni ga pa dohitel. Ves potolčcn po glavi, obrazu m telesu, se jc starec z vozom odpeljat v brežiško bolnico Iz Slovenisradca .— «^ — Nova tujsKo-premetna pridobitev, ob glavni cesti je pri postajališču dvoril zneni hotelirski strokovnjak g. Jakob Kaj. fe* iz Ljubljane novo kavarno in restavracijo. Prostori nove kavarne in restavracije so najm ode meje opremljeni in pomenijo veliko tujsko-premetno privlačnost za naše obmejno mestece. Posebno lega kavarne je uelo posrečeno izbrana, ker bodo imeli potniki, ki čakajo na vlak, takoj pri roki priliko za okrepčila. Zato gre vse priznanje g. Kajfežu za njegovo veliko razumevanje naših tujskcpmmetnih potreb in mu želimo prav mnogo uspeha z novim podjetjem! — Prešernova proslava. Kratko amo že poročali o lepi Prešernovi proslavi v Slovenjem Gradcu, Pripomniti moramo de, da je proslavo požrtvovalno podprl g. Ml- Iz Celja —c Velik vokalni koncert bo v Celju v ponedeljek 13. t. m. Izvajal ga bo pevski zbor Glasbene Marice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na koncertu bo sodelovala sopranistka Ljudmila Pota j nar jeva, ki bo zapela poleg treh Lajovčcvih samospevov, tudi tri samospeve ge Mirce Sanci nove. Po soglasni sodbi naših skladateljev so ti samospevi skladateljici izredno u •» peli. Z mirnim src cm jih labko prištevamo med najboljša dela sodobne nase glasbene literature. Klavursko spre ml je van je teh samospevov bo ©skrbela avtorica sama. Pevski zbor bo zapel Lajovčeve zbore, dela starejše in novejše naše literatuirc, pa tudi različne narodne pespii Koncert bo v velik; dvorani Celjskega doma. začetek točno ob 8.15 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goric ar v Celju- —C U celjske jetnišnice je pobegnil* V soboto zjutraj je pobegnil iz zaporov celjskega okrožnega sodišča 261etni šofer Anton Bum ki iz Celja, ki je bil lanj 22. ap-ila obsojen zaradi številnih tatvin, ki jih je bil izvršil leta 1937 v Rakuschevem a kladivcu železninc v bivšem Mestnem mlinu v Celju, na dve in pol leti robije. Biarrki je s preiskovalnim zaporom vred, ki so mu ga všteh v kazen, prestol že polovico kazni. V soboto zjutraj je vlomil v celj-ski jernisnici v pazniško sobo, odklenil s ponarejenim ključem zamreženo okno, skočil iz prvega nadstropja, preplezal zid in izginil. Očivkmo je pobegnil v južne kraje. —c Sred post ni sejem. V soboto 18. t m. bo v Celju sredpostni živinski m kramarski sejem. —c Na Jožef ovo bodo trgovine dopoldne odprte. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine v Celju na Jožefov©, v nedeljo 19. t m., odprte od 7.30 do 12.30. —c Dve nesreči. Ko se je vračal 391etnđ delavec Jože Sedlar s Pohil pri Celju domov, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Na šolskem vrtu na Ljmbeeni pri Cedju je neki fant v ponedeljek po nesreči udaril Dietnega sana posestaice Franca Arzenška iz Škofje vasi s sekiro po glavi m mu prebil lobanjo. Ponesrečene« se rdim v Ha v celjski bomiet —c V celjski bolnici jc umrl v ponedeljek 251etni krojaški pomočnik Josip Kra-i sovec a Ponikve. (fteiegnica K O L E D A K Danes: Sreda, 8. marca katoličani: Janez od Boga, Juiijan DANAS -NJI. 1* K I t; K U I T V K Kino Matica: Ljubezen Tatjane Petrovne Kino Union: Mozart Kino Sloga: Potujc^Si narod Kino Moste: Vihar Splošno tensko druStvo občni zbor ob 17. v druStvenib proatorin Cesta 29. oktobra 0 Sadjarska in vrtnarska podružnica: predavanje nadzornika Humeka o ?sadjarskem in vrtnarskem orodju« ob 19. v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici Ljudska univerza: predavanje dr. Sveto-nrja IleS-ća 2>0 geopolitiku ob 20 v mali Fiinarmonični dvorani Društvo »Pravnik^: predavanje dr. Branka Vrčona o rasnih osnovah italijanske bračne zakonodaje ob 18. v dvorani St. 79 justične palače D E 2 V K N E LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murrasyer, Sv. Petra cesta 78. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20 url Sreda, 8. marca: Prevara. Rod S; Četrtek. 9. marca: Upniki na plan! Red Četrtek Petek, 10. marca: zaprto Sobota, 11. marca: ob 15. uri: Hlapci. Izven. Znižane cene. Ob 20. in i: Kaj je resnica. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 12. marca: ob 15. uri: Hollvvvood. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene Izredno zanimiv gledališki dogodek nam obeta premiera Pirandellove Igre. -Kaj je resnica«. Problem življenjske resnice in nje relativnosti v življenju posameznika je prikazan na udaren in zelo učinkovit način, z vso miselno ostrostjo Pirandellove dialektike in z izvrstno karakteriziraninv. osebami in vzdušjem. V ogrromne dimenzije človeškega mišljenja m Čustvovanja zajeta tragedija treh glavnih oseb nudi našim igralcem zopet blesteče igralske naloge. Premiera bo v soboto zvečer za premi-erski abonma. Gostovanje Teatra Venerin, Izredno zanimiv kulturen dogodek se nam obeta z gostovanjem znane italijan. igralske družine »Teatro Venezia«, ki se bo vršilo v sredo, dne 15. t. m. v operi. Ansambel bo odigral v italijanskem jeziku klasično komedijo delP Arte »Lažnika«. Igralska družina ima svoje kostume in dekoracije. Opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi po cenah od 50 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 url Sreda, 8. marca: Bohe me. Gostovanje Anite Mezetove. Izven Četrtek, 9. marca: Frasquita. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Petek, 10. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju: Trubadur) Sobota, 11. marca: Jesenski manevri. Red A Nedelja, 12. marca: ob 15. uri: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Ančka. Izven. Znižane cene ★ Prihodnji teden bosta v operi novi vpri-zoritvi Wolf-Ferrarijeve opere »Štirje gro-bijani« ln Massenetove opere >Werther«. Iz šoštanfa — Kipar g. Napornfk na i*>tu ©Kreva-nja. V ljubljanski splošni bolnici se zdravi akad. kipar g. Ivan Napotnik iz Zavoo-nje pri Šoštanju, ze lansko poletje so g» na celjski ulici podrli drveči konji hi ga vrgli pod voz. Dobil je tako hude poškodbe, da je bil dolge mesece priklenjen na bolniSko posteljo. Pred tedni so ga iz Celja pripeljali v Ljubljano, kjer se njegovo stanje razveseljivo boljša. G- Napotnik že vstaja m hodi. Obiskal je že tudi neko razstavo likovne umetnosti. V Ljubljani bo ostal se do srede aprila. Priznanemu umetniku želimo skorajšnje okrevanje! Sokol Ljubljanski Sokol ponovi na BploSno željo svojo mladinsko telovadno akademijo v soboto 11. t m. ob pol 19., da omogoči udeležbo srednješolski mladini in vsem zamudnikom, ki v soboto niso dobili več vstopnic. Vstopnice bodo od četrtka dalje v prodaji v društveni pisarni v Narodjjem domu. Sport Tekme v Holmenkollms V nedeljo so se končale znamenite smučarske tekme v Holn>enkollnu za pokaJ norveškega kralja. Navzočih je biilo 70.000 gledalcev, med njimi vsa kraljeva družioia. Nastopilo je 250 s*kaJca5ev, ki so izvedli 500 skokov. Najprej so bili skoki za kombinacijo. Zmagal je Skmarland (Norveška) z 216.3 točkamii m skokoma po 57 in 55 m, 2. VsJonen (Finska) 206.5 (53., 53.5), 3. Odden (Norveška), 4. Bogner (Nemčija). Končno stanje v kombinaciji je bilo naslednje: 1. Hoffsbakken (Norveška) «7.5, 2. Skinarland (Norv.) 437.3, 3. Odden (Norv.) 435.3. Svetovni prvak Berauer je pri prvem poskusu skočil 60 m s padcem in je zaito v kombinaciji zactdel šele 31. mesto. Pri samostojnih skokih je priSlo do največjega presenečenja. Prvič po 56 letifi, Kolikor časa se že vrse holmenkollnske tekme, se je zgodilo, do je zmagal inoze-mec. Bil je to znani S ved Sven Eriksson, ki je nedavno spremeni-l svoje ime v Se-la/nger. Z dvema krasnima skokoma po 62 metrov je za 2.5 m zboljsal rekord skakalnice. Po slogu daleč najboljši tekmovalec je btf Asbjorn Ruud, kateremu se je približd le njegov brat Bkrger s čudovitim drugim skokom 60 m Vnvtni red med senior ji je b« nsfiiednj*: 1. Eriksson (Švedska) 229 (62. 62), 2. WaoJoerg 225.7 (62, 60), 3. Mvhra 225.5 (62, 58.5), 4. Birger Rtrod 224,9 (56.5, 60) (vsi Norveška); fa-niorji: 1. Asbjorn Ruud 229 (57.5, 58.5), 2. Ulland 23.4 (56, 60.5), 3. Stenerud 216.2 (57-5, 58). Zanimivo je, da je btto od 500 skokov 160 ■ padcem, torej skoraj tretjina, kar pač priča o slabi kakovosti skakalnice, kajti o Norvežanih ne moremo trditi, da so slabi akdUdL Ste*. »SLOVENSKI NAROD«. aneda> S. mm* lttt. StrmnS NEVNE VESTI —Naše notranje posojilo. Prva transa našega notranjega posojila v znesku 700 milijonov din bo razpisana v aprilu ali najpozneje v maju, podpisana pa bo najbrž že v celoti pred uradno emisijo. Okrog 400 milijonov bodo podpisale delniške druž be, zavarovalnice, denarni zavodi, ustanove socialnega zavarovanja, torej ustanove, ki morajo po čl. 25. uredbe o zavarovanju poslovnih rezerv in fondov del teh rezervnih fondov naložiti v državnih papirjih. Zato je verjetno, da bo prva transa do konca aprila že prekoračena. — Izvoz naše živine v Italijo. Naša gospodarska delegacija, ki se je mudila več dni na Reki. je zaključila pogajanja z zastopniki italijanskega gospodarstva glede izvoza naše živine v reško svobodno cono in v Italijo sploh Doseženi so bili zadovoljivi uspehi. Ze v drugi polovici marca bomo izvažali na Reko okrog 100 glav goveje živine tedensko in to število se bo postopoma večalo do 200 glav. V Italijo bomo izvažali najprej po 200 glav goveje živine tedensko, pozneje pa do 500 glav. Prašiče in teleta smo že doslej izvažali v Italijo nemoteno in tako bo tudi v bodoče. — Tečaj turističnega dinarja. Narodna banka je te dni nekoliko zvišala tečaj turističnega dinarja in ga utrdila tako, da bo znašal do konca aprila 260 din za angleški funt Denarni zavodi lahko inozemskim denarnim zavodom in tujsko prometnim uradom računajo najmanj 258 din za angleški funt. Ko bo dajala Narodna banka d?narnim zavodom na razpolago devize za morebtno neizčrpane zneske turističnih dinarjev po poteku tega roka. jim bo računala devize po tečaju za 2 din večjim proti angleškemu funtu, kakor je bil tečaj po katerem so bili ti turistični dinarji prvotno določeni. SedanU tečaj 260 din za angleški funt, ki bo veljal do kenca aprila .ie se vedno dokaj nizek in nima posebne prednosti na običajnem notiranju deviz na borzi. Danes ob 20. uri Charles Boyer. znan Tz nima iMAYERLING« v vellčastnpm filmu Henryj3 Bemsteina VIHAR'* Predigre: ^TARANTELA« Jeanette Mac Donald — »EšNAPI KSKI TIGER« — INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK« _ >FOXOV« TEDNIK — ZNIŽANE CENE ! KINO MOSTE — Novi slovenski grobovi v Ameriki. V Mil\vaukee je umrla Elizabeta Mom, stara 75 let, doma iz Predbukovja pri Slovenski Bistrici. V Gilbertu je umrl Miha Kraker, rojen v Virginiji. V Ely se je ustrelil Matija Vrtnik, doma iz Lahovč na Gorenjskem. Več let ga je mučila jetika. Zapustil je ženo. dva sinova in 4 hčere. V istem krnju se je smrtno ponesrečil 18-letni Lojze Grahek. Med igranjem broomballa je padel tako nesrečno, da je obležal mrtev. V Clevelandu so umrli Marija Perme. rojena Kadunc. stara 62 let, doma iz vasi Sv. Jurij pri Šmarju na Dolenjskem, Marija Gole rojena Svete, stara 59 let, doma iz Loke fara Ig pri Ljubljani, Anton Tekav-čič. star 53 let, doma iz Dvora pri Žužemberku, Frančiška Dimnik, stara 55 let, doma iz vasi Voklo pri Kranju. Jakob že-leznikar, star 59 let, doma iz ISke vasi. Rozalija Pire. rojena GorenčiČ, stara 46 let. doma lz vasi Suhor pri Toplicah pri Novem mestu. Marija šega rojena Jakič, stara 58 let, doma iz Zapotoka pri Robu, Marija Kužnik rojena Furlan. doma iz Verda in Janez Gerdanc star 65 let, doma iz vasi Serina fara Čatež. V Littlefalssu je umrla Terezija Cigale. stara 78 let, doma iz Rečice v Savinjski dolini. V Brooklvnu je umrl Janez Anžlovar. V Detroitu je umrl Jože Glašič, star 56 let. doma iz Stra-homera pri Tgu. V West Alllsu je zadela srčna kap Marijo Podlogar. Stara Je bila 5 21et doma z Dolenjskega. MEDNARODNI PLES SOBOTA 11. MARCA — KAZINA VDAMIC-JAZZ »P.S.K.« JENKO — V zdraviliščih Bretovec in Klenovnik je razpisano po eno prazno zdravniško mesto. Opozarjamo zlasti mlajše slovenske zdravnike, ki se žele specializirati kot fti-zeologi. da se za izpraznjeni mesti zavze-mo. Mesti sta razpisani v >Službenem listu« z dne 25. februarja t. 1. Rok za vlaganje prošenj do 15. t. m. — V. jugoslovenski kongres proti tuberkulozi bo v kopališču Lipik dne 28., 29. in 30. maja t. 1." na kar vse gg. zdravnike in krajevne edinice protituberkulozne zve. ze v Ljubljani že danes opozarjamo. Z vsemi podrobnimi m od ali te ta mi tega kongresa, zlasti glede voznih olajšav, stanovanj, prehrane itd. bomo javnost pravočasno seznanili. — Odkup Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odkupljena s tem, da je bil sezidan Ribičevi dnižini nov kmečki dom. Družina se je v ta dom že preselila. Dela za restavracijo Prešernove rojstne hiše so že v teku. če ne bo nepredvidenih zaprek, bo hiša do srede majnika urejena in opremljena. Za ta dela pa odbor še prosi in nabira darove, ker so bile dosedanje zbirke za zidavo novega doma izčrpane. Ker so nekateri časopisi zahtevali javnega obračuna v teh delih, je treba pojasnila, že ob začetku je storjen sklep, objavljen tudi v okrožnici, da bo po dokončanih delih izšla knjižica, v kateri bodo našteti vsi darovi šolskih in zasebnih ter javnih oblasti. Ker so šolske zbirke zaključene, zato je ta obračun že pripravljen pri banski upravi — prosvetni oddelek — in pojde te dni v tisk. Ta knjižica bo javen obračun, ki bo obenem zgodovinska priča o slovenski narodni zavednosti in požrtvovalnosti. Iz nje bodo potem tudi časopisi po mili volji črpali podatke. Vprav zaradi tega odbor ni sproti objavljal nobenih darov in ne stroškov ra dosedanja dela. To v pojasnilo. — Dežurna služba zdravnikov OUZD v Celju, Mariboru hi Kranju. Od 1. 3. 1939. dalje opravlja; "> zdravniki OUZD za splošno prakso v Celju Mariboru in Kranju dežurno službo ob nedeljah in praznikih od polnoči do polnoči. Dežurni zdravnik je na razpolago vsem članom in svojcem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na področju uradovih ambulatorijev v C "u, Mariboru in Kranju. Ordinira pa tudi za ostale bolnike. Dežurni zdravnik ordinira ▼ svoji privatni ordinaciji oziroma na svojem domu. V nujnih primerih je dolžan intervenirati tudi na domovih zavarovancev odnosno izven ordinacije, ako ga čla- ni ali svojci kličejo. Naslov dežurnega zdravnika j«* objavljen na vidnem mestu pred vhodom v ambulatorijske prostore. Dežurni zdravnik mora označiti na svojih stanovanjskih ali ordinacijskih vratih, da opravlja dežurno službo za zavarovance OUZD. Dežurna služba se izvaja ob nedeljah ter verskih in državnih praznikih, ko uradov umbulatorij ne posluje. — Iz »Službenega Ii^ta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št.. 19. z dne 8. t. m. objavlja pravUnik o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje gradbene, arhitektonske, kulturnotehnične geodetsko-kultumoteh-nične stroke, odločbo o podaljšavi roka iz odst. 1. čl. 30. pravilnika o ustanovah člo. vekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov itd. in dodatek k proračunu mestne občine mariborske za L 1939-40. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 15, v Splitu 14, v Mariboru Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in K um boru 13, na Visu 10, v Ljubljani 9.2, na Rabu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.8, temperatura je znašala 3.0. — Nočni napadalec v Babnem polju. V Babnem polju v logaškem okraju je nekdo vdrl v hišo Valentina čopa. Napadalec je razbil s kamenjem tudi več šip v oknih, nakar ga je gospodar prepodil s puško. Napadalca orožniki še niso izsledili. — Neznan goljuf. V trgovino Matije Vah-tarja v Novem mestu je prišel oni dan mlajši neznanec ki se je predstavil kot posestnik Franc Brulc iz Dol. Težke vode pod Gorjanci. Neznanec je kupil pri Vah-tarju 1000 din vreden gramofon znamke ?His-Master« na obroke. Plačal pa je samo en obrok v znesku 200 din. Goljuf je gramofon najbrž prodal kje v okolici Novega mesta. — Smodnik je natre-sla na drva. Davi so prepeljali v bolnico 62 letno posestnico Marijo Cencelj iz Blagovce, ki ima hude poškodbe na obrazu in po vratu. Cencljeva je doma v štedilniku zakurila, ker pa so bila drva vlažna, niso hotela goreti. Da bi raje gorela, je natresla nanje smodnika, ki pa je nesrečnici bušnil v obraz in jo nžgal tudi po rokah. — Dve nesr»»či. Vpokoieni rudar Anton Jere iz Toplic pri Zagorju je včsVaj doma snažil samokres, ki se mu je v rokah nenadoma sprožil in se je krogla zarila Je-retu v trebuh. Posestnica Marija Mencej z Ižanske ceste je včeraj padla po stopnicah in si zlomila desno roko. — Težka motociklistična nesreča. V bližini Beograda se je pripetila včeraj težka motociklistična nesreča. Motociklist Rudolf Jamnišek je kupil nov motocikel in že prvi dan se je z njim ponesrečil. Za-vozil je v obcestni kamen in motocikel se je večkrat prevrnil. V prikolici se je peljala njegova 131etna sestrična Terezija OgTajnišek Oa sta bila težko poškodovana; Ograjniškova tako. da zdravniki nimajo mnogo upanja da bi poškodbe prebolela. — Z gladovanjem se zdravi. Ilija Na-zarenko v Ćupriji je začutil že pred petimi leti, da ima v želodcu čir. Dal se je operirati, toda bolečine so bile potem še hujše. Po brezuspešnem zdravljenju je Na-zarenko sklenil zdraviti se sam z gladovanjem. Priš*»] je v bolnico, kjer je gladoval 41 dni. Vsak dan je popil samo 3 skodelice čaja. Jed mu dolgo sploh nI dišala, in šele zdaj po 41 dneh gladovanja mu zopet diši. Nazarenko trdno veruje, da je ta čas čir izginil. Iz LftiMfane —lj Odstranite nesnago. Ljubljančani pa tudi tujci kaj radi posečajo naš Rožnik. Gotovo pa je že marsikdo opazil na križ-potju Večne poti in Ceste na Rožnik, kjer je pred leti sta) romarski križ in stoje zdaj reklamne deske, zbirališče in stekali-šče vse mogoče nesnage. V gnojnici, ki se po odprtem kanalčku steka na ta prostor, plavajo najrazličnejši odpadki, stari lonci, nočna posoda in druga zarjavela pločevina in umljivo je, da se posebno v poletnih mesecih marsikdo pritožuje radi neblago-dišečih duhov, k* se razširjajo iz te gnojne mlake. Čudiš se tudi edinstvenemu primeru, da nimajo vile ob Cesti na Rožnik običajnih pešpoti. Zato nas ni presenetila vest. da je pred kratkim prav na tej ozki cesti, ki nima pred hišami pešpoti, zapeljal avto med sprehajalce in povozil starega gospoda. Prosimo merodajne gospo de, naj si ta prostor, ki je prav za prav namenjen za širše križišče obeh imenovanih cest, ogledajo in poskrbe, da se cesta uredi in odstrani nesnaga, ki kvari enega izmed najlepših delov našega mesta. Eder-v imenu mnogih obiskovalcev Rožnika. —lj Poslopje meščanske šole na Viču je dozidano do prvega nadstropja, a telovadnico že pokrivajo. Ker nekatere licitacije za oddajo del niso uspele, bodo v ponedeljek 13. t m. spet licitacije za razpisana steklarska dela, preiačunana na 84.428 din, pečarska dela, preračunana na 75.765 din, elektrotehniška dela, preračunana na 33.710 din. umetnokamnoseška dela, preračunana na 350395 din, slikarska dela, ki so preračunana na 34.435 din, pleskarska dela. preračunana na 75.365 din. in za parketarska dela. ki so preračunana na 121.141 din. Razpisana so torej že vsa dela razen ključavničarskih, pozneje bo pa razpisana še nocranja oprema in zavetišče proti plinskim napadom. Vse novo šolsko poslopje na Viču bo veljalo okrog 4 milijone in bo prihodnjo zimo že uporabno. —lj Delavska stanovanjska kolonija za Bežigradom zaradi lepega vremena prav naglo rase in je poslopje ob Lavričevi ulici dozidano že do I. nadstropja, drugo poslopje ob Kobaridski ulici bo pa do kraja tedna doseglo višino I. nadstropja. Razpisana so že tudi mizarska dela, ki so za vse tri objekte preračunana na 304.586 din. Licitacija bo v soboto 11. t. m. Kakor vemo, bo v novi delavski stanovanjski koloniji 48 Čednih stanovanj, med obema poslopjema pa še zavetišče za 64 otrok. Borza dela je za zidanje te prepotrebne stanovanjske kolonije dala mestni občini ljubljanski 3 milijone posojila po izredno ugodnih pogojih za 25 let po samo 2%. —lj Zadnji klavirski koncert Aleksandra Borovskega je imel izredno lep uspeh. Prav tako velik užitek bodo imeli tudi po. setnild klavirskega večera, ki ga bo priredil pianist Nikolaj Orlov v petek 10. t. m. Tudi Orlov je Rus in gojenec konserva. torija v Moskvi Bil je dalj časa profesor . klavirja v Moskvi, od leta 1921. dalje pa J živi samo koncertnemu udejstvovanju. Kot j Premijera duhovite družabne komedije Po gledališkem ko- ¥ 58 TMf |V#F jt'fđ v S1*^ vlogi ljubljenec vseh žena CHARLES BOYKR in lepa madu »TOVARIŠ«, l^aj UDfillCiIv CLAUDETTE COLBERT. Režija A. Litvak. Kjer se je dosedaj TATf 1 mwTWf» nVTOAWV film predvajal, povsod je vladalo veliko zanimanje in navdušenje 1 Al »JANI* «7 IS 11% V VPIH KINO MATICA, tel. 21-24 — Predstave ob 16., 19. ta II. ari. pianist je znan in visoko spoštovan po vsem svetu. Prištevajo ga med najboljše sodobne pianiste. Koncert bo v veliki Fil-harmonični dvorani. Orlov bo igral na novem Bechsteinovem klavirju. Predprodaja vstopn'c "\ knjigarni Gl Matice. —lj Kitarskislol^tlčnl večer Stanka Pre-ka v ponedeljek 13. t. m. v mali Filharrno-nični dvorani bo imel sledeči spored: Bach: Preludij in Fuga, Mozart: Tema z variacijami, Beethoven: Andante, Paganini: Menuet, Paganini: Sonata, prek; Nokturno. Schneider: Romanca, Thonie: Španska serenada. Mertz: Capriccio. Vstopnice za kitarski večer od 20 din navzdol so v predprodaji v knjigami Glasb. Matice na Kongresnem trgu. —lj Kam z dekleti? Doktor Vladimir Schmidt bo predaval jutri v četrtek, 9. t. m. na Ženski gimnaziji o problemih po klicnega posvetovanja za dekleta. Pristop na Bleiweisovi c. 20. je vsakomur prost. —lj Slovenska sekcija Jugoslovenske ženske zveze priredi v soboto 11. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice >Jav-r.o zborovanje za našo družinoc. Vabljeni vsi! —lj Papiga je ušla. V Malgajevi ulici It. 20, je ušla papiga modre barve, ki sliši na ime »Kokis. pošten najditelj naj jo odda proti nagradi istotam. —lj Srednjeevropski plesni prvak gosp. Skalka s soprogo in še 17 najboljših plesnih parov iz Nemčije, Ceškolovaške in Ju. goslavije nastopi v posebni točki na »Mednarodnem plesu«, ki bo v soboto 11. marca v Kazini. Za družabni ples. ki traja do 3 zjutraj igra kompletni Adamič-jazz. Za obilen in okusen bufet bo preskrbljeno. Lične nagrade za zmagovalce mednarodnega turnirja so razstavljene pri znani modni tvrdki Pavlin v Selenburgovi ulici. Reklamacije vabil in rezerviranje miz dnevno v Kazini pri mojstru Jenku. 145—n —lj Društvo »SočiKcMatica priredi v soboto 11. t. m. v salonu pri »Levu* ob pol 9. zvečer ob 201etnici smrti našega velikega pripovednika pok. Ivana Cankarja Spominski \eier s predavanjem. Naš dobro znani odlični preaa\ateij, literarni zgodovinar g. prof. dr. Slodnjak Anton bo podal vodilne misli in očrtal poglavitne tipe in os^be Cankarjevih umetnin. Režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debevec pa bo recitiral najlepša mesta iz Bele kri-ianteme. Hlapca Jerneja, Kurenta. Lepe Vide in Grešnika Lenarta. Na ta spominski večer vabimo vse člane, prijatelje in KINO SIjOGA, tet 27-80 SAMO šE DANES OB 16., 19. ta II. url DATIT f A/«! MAHATI Hans Albers — Fn»ncoiae Kosaj rU 1 UJUC1 nAnUU Camiila Horn — Hannes Stelzer. Senzacijonalen cirkuški velefilm! — JUTRI: p IJV J I _l-_0 1 sploh vse, ki se zanimajo za Cankarjeva dela. Vstop vsem prost. 141—n —lj Damski odsek »Soče« nazranja, da se prih. plesne vaje vrše kakor običajno danes v sredo 8. t. m. v Trgovskem domu. Ker imamo do zaključka samo še 2 vaji. Prosimo naše obiskovalce teh lepih družabnih večerov, da pridite polnoštevimo in točno. 143—n —lj Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Dre vi ob dvajseti bo predaval dr. Svetozar Ilešič Tema: >0 geopolitiku. Vstop prost. —lj O problemu industrijalizacije v Jugoslaviji bo govoril g. Janko Traven v četrtek 9. marca ob 20. v restavraciji »pri šestici« (ker v »Zvezdi« prostore renovira jo) pod okriljem Društva absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani. — Takoj po predavanju bo izredni občni zbor. Vston prost vsem! Za članstvo udeležba obveznu. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubijam pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urai FR. P. ZAJE C, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna —lj Tatvine koles. Iz veže Ravbarjeve gostilne v Staničevi ulici je nekdo odpeljal 1500 din vredno kolo znamke >Presto. Francetu Drašlerju. — Na Zaloški cesti 10 je bilo ukradeno 600 din vredno kolo znamke vPuch« Francu Cučniku. — Izpred šibenikove gostilne na Tvrš. c. je tat odpeljal 700 din vredno kolo znamke »Sie-mag< Janezu Vehovcu z Dobrove. Izpred Mestnega doma je bilo odpeljano 500 din vredno kolo znamke »Autodirk« Viljemu Morbacherju. 500 din vredno kolo je bilo ukradeno Antonu Kapli in sicer izpred neke hiše na Dolenjski cesti. —lj Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto ima redno predavanje danes ob 19. v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predava predsednik SVD g. nadzornik Martin ilu-mek o »Sadjarskem in vrtnarskem orodju«, pri predavanju bo na ogled vse moderno vrtnarsko orodje. Vstop prost. —lj Dotični, ki je v nedeljo pred 12. uro našel na Vodnikovi c. v modri kuverti 500 din, naj jih nemudoma vrne v upr. »Naroda«, ker je dobro znan. Iz Kranja — Občni zbor SK Kranja bo v soboto 11. t. m. v veliki dvorani »Stare pošte*, ker se v soboto 4. t. m. zaradi tehničnih zaprek ni mogel vršiti. Vse športnike opozarjamo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Karambol pred »Bekselnom«. V nedeljo je prišlo na križišču Jezerske m Blejske ceste do karambola dveh avtomobilov, ki pa k sreči ni povzročil hujše nesreče Do karambola je prišlo predvsem zarad! ostrega ovinka. Z Blejske ceste je privozi. avtomobilist in hotel kreniti na Jezersko; V usodnem trenutku pa je vozil proti mestu pravilno po desni strani drug avtomobilist in ker ni mogoče ceste pregledati, je prišlo do karambola, pri katerem trpita oba lastnika precejšnjo škodo, saj sta prednja dela zlasti pa blatniki obeh avtomobilov zelo močno poškodovani. Potniki niso utrpeli nikakih poškodb Kmalu je prispela na krai nesreče policija, ki je ugotovila dejanski stan. Na križišču bo potrebno na vsak način določiti prometnika, ker je na tem delu ceste precejšen promet in oster ovinek, ki ovira pogled zlaMi pri pasiranju z ene na drugo cesto. Ne čakajmo, da nas bo večja nesreča prisilila, da bo prišel na to mesto prometnik. — Sloves pretepaecv na Primskovem. Pod tem naslovom smo 24. februarja objavili vest o žalostnem dogodku, ki se je pripetil na pustni torek na Primskovem pred Graiserjevo gostilno. Po sodnijskem zasliševanju in kakor zatrjujejo očividci, dopolnjujemo svoje poročilo. Pretepa sc namreč ni udeležil Mara Ivan, ker je bil v tistem času nekje drugje, tudi se ni streljalo z revolverji, pač pa le s strašilnimi pištolami Upajmo, da bo sodna preiskava izsledila prave krivce in da bodo prejeli občutno kazen. Pretepe, ki se vnamejo brez vsakega povoda zgolj iz pijanske objestnosti, je treba z občutnim kaznovanjem preprečiti.___ Naročajte, čitajte in Sirite »Slovenski Narod«! MALI OGLASI ;esedo 50 par davek ► ne j rreKhi'i iZ)ave oeseda Din L.— lave* posebej .a pismene odgovore glede urnim j^tasov le treba pritožit znamko. — Popustov zrn anale oglase ne priznamo RAzno Beseda 50 par. davek posebei NafmanUH znesek 8 Din M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med. Ljubljana, Židovska uL 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušeneiših Čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in drobno 12. T. BLAGO 21 DAMSKE PLASCE, KOSTUME in OBLEKE ter vse vrste SVIL E v najnovejših modnih vzorcih III ?n JIM" LJiiumi Pred škofijo 3 70 l o t niča obstoja zato posebne ugodnosti! II 11 ! i II mm verjemite mi. s pomočjo Beseda 50 par davek posebej Majmantši ^r>**coJ< S Din FRIZKRKO dobro moč, sprejme salon Dobaj Maribor, Gosposka ulica 38. 793 VEC KROJAŠKIH POMOČNIKOV sprejme Jože Kermelj. Godešič 71, škof ja Loka. 792 HLAPCA H KONJEM pridnega, iščem. Sršen Franc, gostilničar v Limbušu pri Mariboru. 802 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S Din ZA VSAKO DRUŽINO NAJLEPŠA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč-kotl, krasno perilo Itd. si nabavite najboljše In najceneje pri P R K S H E R, Ljubljana, Sv. Petra cesta L4 AKO PRODAJA6. RUPL'JES OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK „SLOV. NARODA"! NAJCENEJŠI IZDATEK tega recepta s smetano mleka so žene. stare poprečno 50 let, videti kakor da štejejo komaj 30 lef. Ml PAK EN 1 LAN JE izunranje. vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnle Velika zaloga perja po T.— lin »Julijana«. Gosposvetska cesta 12 & T SEMENA prava erfurtska, uradno preizkušena, dobite v trgovini pri M. WIDMAYER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje št. 3 Podružnica: Tvrševa c. 51 Stojnica: Nabrežje 20 septembra LEPE STAVBNE PARCELE v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. — Vprašati pri Fa-ninger, Celje. Glavni trg 8. goo HISA lena, dobro zidana, ugodno naprodaj Studenci, Vodnikova uL 28 pri Mariboru. goi MALI OGLASI f •»Slovenskem Naroda« Imalo siguren uspeo; Namaž'te se na mestu, označenim s strelico — potem pa po vsem licu in vratu« EVO Vam hitrega načina, da napravite gu-basto. ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto In mlado. Zmešajte enoto ciste mlečne smetane (očiščene s pankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajt« to z dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladoct-no svežest in lepoto v neverietni meri. Neka alavna igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz In ■ 70 leti je še vedno igrala vloge mladih žena. To zmes Vam lahko napravi tudi VaJ lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon beie barve (ki ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi VaSo kožo. To je pravo hranilo zm kežo. Dobiva se v tubah po Din 12.— in 18.—. Uspešni rezultati ao zajamčeni v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena. Kakor doma se počutite, ko po.ee.te NOVO KUHINJO, Id Vam nudi vedno kvalitetna, sveže pripravljena js^ss* s« priporoča Kmeti« Terezija Makulatura! papir proda oprava „Slovenskega Naroda44 Ljudljana, Knafljeva ulica ttev. 5 Obratne prostore prikladne za vsako obrt, malo industrijo aH skladišča, iji—fr na Vidovdana ki cesti 3 takoj v najem. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« Zasebnim nameščence Strokovne organizacije velike večine za-aebnJD nameščencev v Sloveniji so se spo-*a«unelc. da postavijo enotno kandidatno nato za voktve delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Za složni nastop vseh nameščencev smo se odločili v prepričanju, da bomo tako najlažje varovali interese zavarovancev. Borba za Pokojninski zavod med nameščenci je odveč, ker imajo vsi zavarovanci enake zahteve do pokojninskega zavarovanja in je rudi škodijiva ker bi razdvojeni nastop nameščencev le slabil njihovo udarno moč Zato je bolj primemo da enotne zahteve zastopajo vs nameščene adožno in enotno in tudi takrat, ko volijo samoupravo svoje najvažnejše socialne ustanove. Dajatve pokojninskega zavarovanja so urejene v starem zakonu, ki je izšel že pred 33 leti Od takrat so se socialne in gospodarske razmere nameščencev popolnoma spremenile Zato se mora spremeniti tudi zakon o pokojninskem zavarovanju, da bo odgovarjal novim življenjskim potrebam zasebnih nameščencev. Predvsem se mora skrajšati zavarovalna in sram&tna doba za dosego starostne rento, olajša ti se morajo pogoji za dosego vdovske rente pritegniti je treba v pokojninsko zavarovanje vse ostale zasebne nameščence (trgovske so-trudnike in druge), ki še niso zavezani zavarovanju. Uprava Pokojninskega zavoda se mora voditi po zdravih in preudarnih gospodarskih načelih, da bodo vse naložbe donosne in popolnoma varne. Upravne izdatke ie treba kolikor mogoče zmanjša^ Samo upravni delokrog zavoda naj bo najširši samouprava ne sme biti v nobenem pogledu okrnjena posebno ne glede samostoj nega razpolaganja z imovino zavoda, prt čemer naj odločujejo le interesi zavaro van cev in interesi narodnega gospodarstva ▼ območju, na katerem posluje Pokojnin ski zavod Te zahteve ki jih postavljamo so veli ke. Le složen in enoten nastop vseh zava rovancev jim bo lahko prinese 1 uspeha Kdorkoli bi torej kvaril tak enoten nastop pri volitvah v Pokojninski zavod bo le Škodljivec interesov vseh zavarovancev Volitve v Pokojninski zavod so iz stvar nih razlogov nepotrebne Vsem zavarovancem je omogočeno, da se uveljavijo na »Združeni listi zasebnih nameščencev«, ki jo postavljajo podpisane strokovne organizacije. Kdor bo še! druga pota. bo pov zročil Pokojninskemu zavodu za 100 000 din nepotrebnih '-trošlcov za izvedbo volitev, kar bi -ebn ih in trg. nameščencev, podružnica v Novem mestu. Društvo združemh zasebnih in trg nameščencev podružnica v Kranju Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev podružnica v Radovljici. Društvo zdrulenih zasebnih in trg nameščencev, podružnica na Jesenicah Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev Slovenije, pod/užnica nameščencev socialnih zavodov v Ljubljani. Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev Slovenije, pod^žnica zavarovalnih nameščencev v Ljubiiani. Društvo organ isto v za mariborsko okrožje v Mariboru Društvo organistov za ljubljansko okrož-le v Ljubljani, Društvo zadružnih nameščencev v Ljub-lianL Prer inska seja Jeseniškega občinskega odbora Novi : račun predvideva 3,308.949 din dohodkov in toliko tudi izdatkov Jesenice, 7. marca Za zadnjo občinsko sejo je vladalo med občani veliko zanimanje. Na seji so prišli skoraj vsi občinski odborniki, prisostvovalo pa ji je tudi lepo Število občanov, ki so pazljivo sledili proračunskim razpravam. Sejo je otvoril in vodil župan g. Valentin Markež, ki je na kratko obrazložil glavne proračunske postavke. Davčna osnova se je zvišala od din 1.214.709.64 na din 1,496.108.64. Ta zvišana osnova tvori v predloženem proračunu podlago za odmero občinskih doklad. Proračun izkazuje din 3,308.949 izdatkov in prav toliko tudi dohodkov in je za din 421.384 višji kot za leto 1938/39. Povišan je napram lanskemu proračunu izredno velik prispevek v iznosu din 1 mil. 228.950 za dograditev in opremo novega mestnega ubožnega zavetišča, ki se nahaja že v gradnji. Za uravnoteženje proračuna je občinska uprava zvišala davčno osnovo uvedla davščino na uporabo koksa in vnesla v novi proračun prebitek iz leta 1937/38 v iznosu din 740.000. Posamezne proračunske postavke so sledeče: Izdatki: Osebni izdatki din 412.280, materijalni izdatki: din 212.026. Osebna in imovinska varnost din 140.066 ljudska pro-sveta din 129.664. finančna stroka din 250 tisoč, gradbena stroka din 686 516. kmetijstvo, živinoreja m gozdarstvo din 14.000 ljudsko zdravje din 48.800, socialno skrbstvo din 1.238.950 trgovina, obrt in industrija din 40.500. občinska podjetja din 91.150 in nepričakovani izdatki din 45.000 Skupaj: din 3.308.949. Dohodki: 30% občinska doklada na vse neposredne davke bo vrgla din 448.830. občinske trošarine din 713.072. občinske takse din 108.300, dohodki od občinskih posestev ln podjetij din 104.480. razno din 35.680, davščine na premog, električni tok in koks din 988.000, zaostala vodarina, povračilo iz kal drminakega fonda in prebitek iz leta 1937/38 din 910.587. Skupaj din 3,308.949. O proračunu se je razvila daljša in zelo zanimiva debata. Prvi se je oglasil k besedi obe. odbornik g. dr. Stanovnik Aleš, ki je kritiziral obstoječe razmere v državi in izjavil, da njegov klub ne bo glasoval za proračun. Njegov govor je bil bolj primeren za Narodno skupščino, kot pa za občinsko posvetovalnico. Obč. odbornik g. dr. Stempihar Ivan se načelno ni izjavil proti proračunu, pač pa je predlagal, naj se na merodajno mesto podije resolucija slične vsebine, kot jo je na zadnjem lanskem zasedanju poslal bansk. svet na vlado, župan je predlog g. dr. štem-piharja zavrnil, ker ga ni smatral za resnega in ga sploh ni dal v razpravo in na glasovanje. Obč. odbornik g. dr. Rekar Ernest (JNS) je izjavil, da je proračun realen in da popolnoma odgovarja velikim potrebam občine in tudi socialnim razmeram davkoplačevalcev. Proračun je bil končno z glasovi večine z malimi spremembami sprejet. Na zemlji je še dovolj prostora Na sveto bi lahko živelo 10 milijard ljudi, docim jih živi zdaj 2.1oo,ooo.ooo Era glavnih zmot Malthusa in njegovega nauka je bila trditev, da grozi svetu izumiranje od lakote. Če se bo število ljudi neprestano množilo, kajti zemlja naj bi ne mogla vseh preživljati. Malthus ni vedel, da bo tehnika storila svoje, tako da bo lahko zemlja preživljala vedno več ljudi. Zmotno je domneval, da se človeštvo množi v geometrični progresiji kakor kapital pri obrestih od obresti. Geometrični zakon pa tu ne velja, številčni prirastek ljudi se ravna po točnem biološkem zakonu, vodećem v vsaki razvojni fazi h gotovi meji. Velik porast v zadnjih dvestoletih je bil omogočen deloma s tehničnim razmahom, deloma pa z napredkom v medicini. število ljudi na zemlji se je potrojilo. tako da jih je zdaj 2 100.000 000 in to število bo še stalno naraščalo Navzlic temu pa naši zemlji ne preti preobljudenost. Možnost preživljanja ljudi se veča "hitreje kakor narašča število ljudi. Na svetu je še toliko neobljudene aH redko obljudene zemlje, da bi lahko v sedanjih živlieniskih pogojih zemlja prehranila petkrat toliko ljudi, kakor jih živi na nji zdaj. Po sedanjih razmerah cenijo strokovnjaki maksimum na 10 milijard. Tehnika bo pa še napredovala in z njen:m napredkom se bo pomaknila še ta meja kvšku. Kapaciteta zemlje ni konstantna in bolj kakor kadarkoli smo zdaj daleč od nevarnosti, da bi začeli ljudje umirati zaradi preobljude-nosti odnosno pomanikania živil. Seveda pa ne mislimo tu na tiste nesrečneže ki trpe pomanjkanje kliub temu. da je na svetu še mnoero premalo ljudi. V Evrooi pride na 1 km2 55 orpbivalcev v Azili 27. v Ameriki 8. v Afriki 6. v Avstraliji pa 1. V Evroni. ki mer-' 11 000 000 km2 živi četrtma v*eh ljudi Naieosteie sta naselleni BelPiia in An^iiia. kier pride na 1 km2 270 prebivalcev Na EFolandskem jih pride 249 na CeSkem 144. v Ttaliii 138 v Nemčiii 136 V AzHi SKH dobra noloviea vseh Hud' okrosr 1 160 0TK> 000 Povprečna gostota 27 na 1 km2 nam ne daje točne slike, kalti severni del Sib'*rii° 1c- in bo ve^no le reLa Bohemec. Anita Mezetova je odlična slovenska pevka, sedaj stalna članica Narodnega gledališča v Beogradu, kjer nastopa v največjih in najpomembnejših sopransko-liričnih vlogah. Uživa kot pevka in igralka velik slove Ostala zasedba je: Hevbalova, Bano-.•ec, Primožič Petrovčič Zupan. Dolničar. Mrigent in režiser Štritof. Predstava je zven abonmaja. Opero »La Boheme«, ki bo v nji drevi gostovala članica beograjske opere Anita Mezetova. bo prenašal tudi nas radio. ŠKOTSKA Sandy je kupil na dražbi barometer in ga poslal svoji materi v dar. Ko je prišel na dopust, ga je mati vprašala, kaj naj počne s to čudno stvarico. Sandy ji je pojasnil, da se da s tem napovedovati vreme. Mati se je zgrozila: Ti pa res znaš razmetavati denar. Od česa imam revmatizem? 19 £• Kirchberger „Pot čez mrliče" immnmiimmiimn juhunsft oma milili iiiiiiiniiiiiniiiii Detektiv Križ je prihitel do stopnišča in tam je slišal oddaljujoče se korake. Tiho je odhitel po stopnicah in pogledal na hodnik spodaj Inženir Samek je bil pravkar zavil za vogal k izhodu Križ je odhitel po prstih na drugi konec in čez dvorišče, potem se je pa ozrl naokrog. Samek je bil brez sledu izginil Prihitel je do vratarja in ga brž vprašal: — Kdo je šel tod mimo? Zaspani vratar je začudeno izbuljil oči in zmajal z glavo v znak, da ni nikogar videl. Pri zadnjem traktu dvorane je stal vojak, mimo katerega bi bil moral Samek iti. Hodil je odmerjenih korakov sem in tja. Ko je pa zaslišal detektiva, se je ustavil. Na deset korakov je Križa ustavil. — Ali ste videli koga iti tod mimo? — Dve uri že stojim tu na straži, pa nisem videl žive duše, — je odgovoril vojak, ki je smatral Kfiža za enega izmed ravnateljev. Inženir Samek ni slutil, da mu slede. Prispel je skoraj do vrat, kakor mu je bilo rečeno, potem je pa krenil po ozkem hodniku stare strojnice. . Bazen ene sobe se v tem poslopju ni več delalo. Samo še stroj za mešanje olja je obratoval. Drugi | stroji so stali nepremično na svojih mestih in ča- kali, kdaj jih razdero in odpeljejo med staro želez je. Samek je smuknil skozi vrata, na katerih je bila tablica s številko 7. Nepremično ie obstal V sobi ie bilo mračno in Skozi razbita okna ie prodiral v njo večerni hlad Od reke sem se je čula pesem, ki ie v tišini sob? čudno odmevala. Sredi sobe je stal nizek masiven stroi starega tipa ,tudi izločen iz obrata. Potem se je pa naenkrat dvignila iz temnega kota postava in se mu približala. Spoznal je Harka — Veseli me, da je šlo vse gladko. — ie zašepe-tal. — Saj se šele začenja, — mu je odgovoril Hark. Nekje za vrati so se začuli koraki — Paznik, — je zašepetal Hark in potegnil Sa-meka za seboj. Stopila sta na drugo stran stroia in tam sta nepremično čakala. V sosedni sobi so se zaloputnila vrata in zdaj so se koraki bližali sobi. kjer sta stala. Čakala sta. Vrata so se naglo odprla in vstopil je bradat mož. Ostri žarki njegove svetilke so se razleteli po pajčevinah na stropu, zadeli so ob zaprašeno kovino stroja, švignili nekajkrat po stenah :n ugasnili, čuvaj se je prepričal, da v strojnici n kogar ni. — Kdo bi tudi kaj iskal v tem starem železju?— je zamrmral v brado, ko je že stal na hodniku. Nista se ganila, dokler niso utihnili njegovi koraki na drugem koncu hodnika. — Do polnoči morava opraviti svoje delo. kajti opolnoči se zopet vrne, — ie dejal Hark. — Kje je ta jašek? — ie vprašal Samek ves nestrpen. — Trenutek Stojte na tej plošči in n? ganite se. Inženir Hark je tudi stopil na široko ploščo stroja. Plošča je bila železna in zarezana, da bi ne mogle delavcem noge spodrsniti. Hark ie potisnil na ploščo tudi dve vreči in usnieno torbo Potem je pa potegnil iz žepa nož in se sklonil. — Tega vhoda bi gotovo ne našli, kajne? — je deial začudenemu Sameku. Konica noža je počasi drsela po eni zarezi, potem se je pa ustavila. Ko se je Samek sklonil, da bi pogledal, na čem se je nož ustavil, je opazil maičken kovnast valjar-ček, potisnjen v zarezo. In tedaj je nož zadel ob valjarček in ga potisnil navzdol. V stroju je zamolklo zaškripalo, potem se je pa jeklena plošča stresla in ves kolos se je jel spuščati v globino. Inženir Samek je zadržal sapo — Duhovito! — je pripomnil. — Pel jeva se skozi pas selenovega žarka. Tudi če bi ta mehanizem sami našli, bi o selenu niti ne slutili in potem bi se čudili, da so zazvonili vsi zvončki in zatulile vse sirene v tovarni. — Ali je vse dobro zavarovano? —Seveda. Stroj se je počasi spuščal. Po Samekovi cenitvi je moral biti kakih trideset metrov pod zemljo, ko se je kolos ustavil. Hark je potegnil iz žepa močno svetilko in opisal z njenim stožcem nekaj krogov po prostoru Tu je bil jašek nekol;ko razširjen, toda nikjer ni bilo nobenega vodoravnega hodnika. —Tudi če bi se vam posrečilo priti tu sem, bi naprej ne Šlo, — je dejal Hark smeje. — Pazite, stisnite se k desni steni za seboj. Hark je tedaj s prsti nežno pogladil nekaj zob velikega kolesa. Na enem zobu se je njegov prst ustavil. Zob ie bil vdelan v jamici in ko je rahlo pritisnil nanj, se je prikazal iz nje. Stroj se je zopet stresel in se tiho nagnil na stran. Obstal je nagnjen pribMžno v kotu tridesetih stopinj in tam, kier ie bila jeklena plošča, se je prikazal betonski hodnik. Moža sta se zavihtela čez posodo za vodo in stopila na hodnik. Hark je zopet pognal mehanizem stroja, kolos se je naravnal in se jel dvigati zopet nazaj, kjer je bil prvotno. — Nekoliko nerodno dvigalo, — je m^n 1 Samek. — Imel sem mnogo dela, preden sem prišel na to, — je odgovoril Hark in odšel naprej po vlažnem hodniku. Tu pa sta morala stopati čez luže in se pripogibati, da nista zadela z glavama ob nizek strop. — Zdaj sva pod novim poslopjem, — je pripomnil Hark. Luč njegove svetilke ie poskakovala po stropu in po stenah. Hodnik se je nadaljeval v cikcakih, potem se je pa naenkrat luč ustavila na visokih ieklenih vratih. Tiženir Hark je imel ključ od teh vrat Preden ga je potisnil v ključavnico, je previdno prerezal dve žici, oviti v špranji zidu. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Pran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani