TJ^ vMk dan raren in prainiko* mued daily axc«pt Sundajf "" PROSVETA • »« GLASILO slovenske narodne podporne jednote Uradniikl ln upravniikl prostori: 2057 South Lawndala Ava. Office of Publicatlon: 2007 South Lawndala Ava. Talaphona, Rockwall 4804 uto-veah XXXVL ■i m Cena lista Je $6.00 ffS^.™ "iatUr 1«. im. al Um poat omo« ■l Chlcago. lUtooia. uader the Act of Coa*r«M al liarcb t. UTt. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 25. MAJA (MAY 25). 1944 Subecrlptlon $8.00 Yaarljr STEV.—NUMBER 109 Acceptance (or mailinj at »pecial rate of postagc provlded for in secUon 1103, Act of 0ct 3, 1617, authorl«ed on June 4, 1810. Nemške divizije na italijanski (fronti v nevarnosti uničenja Zavezniške armade na obali pri Anziju in glavni italijanski fronti v ofenzivi proti nemški oboroženi sili. Ameriške pehotne enote prodirajo proti Cisterni. Odločilna bitka za posest Rima se začela.—Ameriški in britski letalci vrgli čez 5500 ton bomb na nacijska letališča v Franciji in mesta ter industrijska središča v zapadni Nemčiji.—Ameriške čete raztegnile mostišča v operacijah na Novi Gvineji. Japonci tepeni v bitki s Kitajci na fronti v pro-, vinci Honan London. 24. maja.—Zavezniške armade so prebile Hitlerjevo linijo v bližini Aquina in potisnile v past deset nemških vojaških divizij, zbranih na južni strani Anzija. Te so zdaj v nevarnosti uničenja. Zavezniki prodirajo naprej in drobe odpor sovražnika. Ameriške čete so zasegle del apijske ceste, ki vodi v Rim. Na glavni italijanski fronti imajo Nemci trinajst divizij, pet pa v severni Italiji. Poveljstvft ne bo moglo zagnati slednjih v akcijo proti zaveznikom, ker so zavoje-vane v bitkah z italijanskimi in jugoslovanskimi partizani. Neapel. Italija. 24. maja.— Zavezniške armade na obali pri Anziju in glavni italijanski fronti so začele ofenzivo proti nemški oboroženi sili. Ta bo najbr-ie odločila usodo Rima in desete nemške armade v nekaj dnety. II Strahovito bombardiranje nemških vojaških koncentracij iz zraka je bilo uvod V ofenzivo ameriških in britskih čet pete V spopadi^ v zraku so zavezniki sestrelili 87 nemških bojnih letal. Poročila iz Berlina in Moskve trdijo, da odmor na ruskih frontah še traja. Moskva pravi, da se položaj ni izpremenil, dočim Berlin omenja aktivnosti v omejenem obsegu. Zavezniški stan. Nova Gvinaja. —Čete šeste ameriške armade, ki prodirajo v severni smeri, so raztegnile mostišča do reke Tor na nasprotni strani otoka Wak-da, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja. Američani so zasedli ta otok zadnji teden. Ameriški letalci so bombardirali japonske baze na otokih Biak, Schouten, Celebes in Ma-nokvvari. Vrgli so čez dvesto ton bomb na te baze. * Naw Dolhi, Indija. 24. maja.— Japcmska sila pri Imphalu, Indija, je bila ojačana v zadnjih dneh, poroča glavni stan admirala Louisa Mountbattena, vr-vrhovnega poveljnika zavezni aroude. L jute bitke divjajo JI*, #ke-oborw.cne sile v južnovzhod- ozemlju, ki je oddaljeno le 20 milj od Rima. > i i i» •> 'i(.i j j Ameriške pehotne enote prodirajo proti Cisterni in drobe od-por.^ražne sile. Glavni cilj je presekanje nemške komunikacijske zveze z italijansko fronto. Britske čete prodirajo direktno proti Rimu. Njihove operacijo podpirajo ameriške bojne ladje l bombardiranjem nemških pozicij. i Na glavni italijanski fronti so v akciji britske, kanadske in poljske čete osme armade. Izvršile so več naskokov na Hitlerjevo trdnjavsko črto v dolini ob 'tki Liri, 35 milj vzhodno od Anzija. Ameriške in francoske kolone se vale naprej od Pica v smeri Terracina, pristaniščnega mesta. Vsa zavezniška.oborože-sila je bila zagnana v bitko proti sovražniki, _. .mm* .a — - ———......... Feldmaršal Kesselilng je vr- Rel v boj proti zaveznikom sedemnajst nemških divizij v upa-nJu. da bo preprečil zdrobitev sile. General AlexanditS vrhovni poveljnik zavezniških »nad. je napovedal poraz nem- fiivizij. . 'trt! m oklopni oddelki ame-«'irriade napadajo nemške ''Jave pri Cisterni. General ki osebno vodi ofenzivo ;" '1 merm. jc dejal, da je '"Plinoma zadovoljen '•I* i;n. i nški trrif, uspehi London. 24. maja.—Ameriški '» metali bombe na nacij-' •liva v Franciji in mesta ; J trijska središča v za-mčijt Angleški letal-" asno bombardirali me-• '»vinci Brandenburg, v *''u / Berlin... H>*dov na nacijska letaliiča mesta se je udeleži ' ameriških in briUkih ' ,'adno poročilo pravi, da " r)500 ton razstrelil- v /aiigalnih bomb, ki «o " Tirtogo vojaških objek-»nctilc ogromne požare. Titova armada razbija nemške vlake Partizani v ofenzivi v Sloveniji London. 24. maja.—Enote jugoslovanske osvobodilne armade napadajo sovražnika v Dalmaciji in na Hrvaškem in razbile so trinajst nemških vojaških vlakov, poroča glavni stan maršala Tita. Izvršile so več napadov na nemške zalagalne linije. Partizani so okupirali Ljubiš, mesto ob meji Srbije in Sand-žakft, ter zaplenili velike zaloge orožja in streliva. Partizani so v ofenzivi v Sloveniji, kjer so reokupirali Trebnje, križišče železnice Ljubljana-Zagreb. Nemško"*po vel j st vo je zagnalo nove čete v boj proti partizanom v Sloveniji in Zagorju, dis-triktu severne Hrvaške. Enote zavezniške bojne mornarice, ki podpirajo operacije Titove armade v Dalmaciji, so potopile nemški parnik v bližini Peljasaca, drugega poškodovale, dva manjša parnika pa zasegle. Vprašan je kontrole osvobojenih krajev Londonski list opozarja na nevarnosti London. 24. maja.—List Daily Mail pravi, da bosta Velika Britanija in Amerika, če bosta še nadalje odklanjali podporo pro-vizoričnim vladam za Francijo, Jugoslavijo in Grčijo, zasejali seme bodočim revolucajim v teh državah. List ne odobrava načrtov, da general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške invazijske sile, rešuje vprašanja kontrole in upravljanja ter vodstva civilnih zadev v krajih, ki jih oavobode zavezniki, To spada v področje političnih grup. Eisenhower ima dovolj dela s pripravami za invazijo Evrope. Daily Mail kritizira \fludi Velike Britanije in Amerike, ker nočeta priznati francoskega narodnega odbora kot vlade. Predsednik tega odbora je general Charles dc Gaulle. Sovjetska Rusija je priznala ta odbor kot vlado. ni Aziji. Japonski pehotni od delki so s podporo topništva naskočili pozicije britskih in indijskih če^pri Tiddimu, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Čungklng. Kitajska. 24. maja. —Kitajske čete na fronti ob reki Salvvecn so v ofenzivi proti Japoncem, poroča kitajsko poveljstvo. Presekale so burmsko cesto pri Čefangu in s tem blokirale pošiljanje orožja japonski armadi v južnozapadnem delu Kitajske. Poveljstvo poroča, da so Kitajci v ofenzivi tudi v provinci Honan. Japonske kolone so bile poražene v bitki pri Lušinu. To mesto leži 18 milj vzhodno od meje province Šensi. Ljute bitke med Kitajci in Japonci divjajo na ozemlju v bližini železnice Peiping-Hankov. Angleška misija dospela v Albanijo Prizadevanja za združitev gerilcev London. 24. maja.—Clement Attlee, podpredsednik vlade, Je izjavil v parlamentu, da je angleška misija dospela v Albanijo z namenom, da združi vse gerilske grupe v eni organizaciji, da bo kot taka lahko vodila ' učinkovitejšo borbo proti nemški sili. Attlec je namignil, da l»do alabanski gerilci igrah važno vlogo, kadar bodo zaveznike čete invadirale Balkan. Nedavno je prišlo poročilo, da se j«* 30,000 albanskih gerilcev pridružilo jugoslovanski osvobodilni armadi, katere poveljnik Je maršal Tito. Ti tvorijo grupo, znano pod imenom "Sinovi orla." Albanski gerilci so zasedli in važna komunikacijska srediAčs Ta so Elbasani, 30 milj Ju*no od Tirane, glavnega albanskega -fese grtke meje. . Delovanje nacijskih grup v Ameriki % Detajli raskriti na obravnavi Waahington, D. C.. 24. maja.— Peter Gissibl, bivši vodja podružnice Nemško - ameriškega bunda, nacijske organizacije, v Chicagu, je nartopil kot prva priča na obravnavi pred federalnim sodiščem proti 29 osebam, ki so obtožene zarote in prevratnih aktivnosti. Gissibl je razkril delovanje bunda in drugih nacijskih organizacij. Dejal je med drugim, da se je nacijsko gibanje v A-meriki začelo 12, oktobra 1024 z ustanovitvijo Tevtonskega društva v Chicagu. Organizatorji so bili on, njegova dva brata in nekaj drugim nemških priseljencev. To drttštvo je 1. 1932 osvojilo novo ime — Prijatelji Hitlerjevega gibanja. Naslednje leto je dobilo ime Prijatelji Nove Nemčije, 1. 183« pa je postalo Nemško-ameriški bund. Vsi člani so |e obvezali, da bodo širili nacijske ideje in propagando. Pozdravljali so se z nacijskimi gesli in nosili slične uniforme kot nemški vojaki pred letom 1936, .Gissibl je dejal, da so bili glavni voditelji Gerhard Wtlh«lm, A u g u s t Klapptrott in Herman Mas Schwinn. Vsi fo obtoženci na obravnavi. Henry Klein, odvetnik obtoženca Eugena N. Sanctuaryja, je dejal, da so obtoženci žrtve persekucije. "Dokazali bomo, da so persekucijo podžgali profesionalni Žid je in komunisti," je dejal. "Njen namen je zakriti grehe in sločinu predsednika Roosevelta Jn njegovo administracije/ Roosevelt Je pod popolno kontrolo ruskega diktatorja Stalina. Član vrhovnega sodišča Felix Frankfurter in Sidney Hillman, načelnik odbora za politično akcijp CIO, sta glavno orodje komunizma v A-meriki." Sodnik odrekel držav-Ijamtvo Kitajcu San Francisco, Cal., 24. maja. —Federalni sodnik A. F. St. Su-re je odrekel državljanstvo Kitajcu Fongu Čungu, ki je služil osem mesecev v ameriški armadi. Sodi se, da bo zadeva prišla pred federalno vrhovno sodišče. Okrog 200 »ličnih slučajev čaka rešitve. Cung je bil odpuščen iz ameriške armad* zaradi neznanja angleščine. Njegov odvetnik Podpredsednik Wallace v Alaški Fairbanks, Alaska, 24. maja. —Podpredsednik Henry A. Wal-lace se j« ustavil v tem mestu poti v Čungking, Kitajska. Obiskal je univerzo in konferi-ral z dr. Charlesom E. Bunnel-lom, predsednikom univerze, ter z G. Gaaaerjefn, dekanom de-partmenta za poljedelstvo. Wal-lacc je dospel v Alasko iz Wash-ingtona z letalom. Vladni odbor odobril zvišanje plače Chlcago, 24 maja —Vojni delavski odbor je odobril zvišanje plače delavcem, ki so uposletil v tovarnah Zenlth Radio Corp. Zadevno naznanilo je pokraJinskl direktor odbora. V tovarnah te korporacije je upoalenih 4«r>0 delavcev. Nova mezdna lestvica določa minimalno plača 64 centov na uro. Avtna unija apelira na Rooeevelta Kast Moline, III., 24 maja — DRUŽBA 0BD0L-2ENA PROTIDE-LAVSKE TAKTIKE Član federalnega de-lavtkega odbora orital ozadje konflikta POGAJANJA ZA SKLENITEV POGODBE Waahlngton. D. C.. 24. maja — Gerard D. Reilly, član federalnega delavskega odbora, je pri zaslišanju pred kongresnim odsekom izjavil, da Je bila proti-delavska taktika Montgomery VVard St Co. glavni vzrok stavke, kateri je sledila zasega lastnine kompanije v Chicagu po federalni vladi. Načelnik odseka, kateremu je bila poverjena preiskava konflikta nuni kompanijo, unijo United Retail, W ho lesa le & Department Store Employees in vojnim delavskim odborom, je kongresnik Ramspeck, demokrat iz Georgjje. "Stališče Montgomery Ward & Co. z oziroma na legalne obveznosti na podlagi delavskega zakona se ne more prezreti pri tehtanju vzrokov konflikta," Je rekel Reilly. "To stališče je potisnilo na površje vprašanje eksplozivnega značaja v odnošajih med unijo in kompanijo." Reilly jc nastopil kot priča pred kongresnim odsekom. Kongresnik Ramspeck Je dejal, da bo danes prišel pred odsek federalni Justlčni tajnik Biddle, Se-well L. Avery, načelnik odbora direktorjev Monlgomery Ward Ca, pa bo sftsliian S. ali fl. Junija. Keilly je omenil več slučajev kršenja provizij delavskega zakona po kompaniji. Obdolži) Jo je ustrahovanja delavcev, ki so se skušali organizirati, špionaže in izzivanja vojnega delavskega odbora. Montgomery Ward Ae Co. je provoeirala stavko, ko se je uprla odloku lega odbora, da se mora pogajati z unijo glede sklenitve pogodbe. Sprlngileld. 111.. 24 maja —J. T. Farr, reprezentant mednarodne unije strojnikov, včlanjene v Ameriški delavski federaciji, Je naznanil, da bo,pritiskal za pogajanja glede sklenitve pogodbe s Hummer Manufaeturing Co. podružnico Montgomery VVard fk Co. Vojni department je zasegel tovarno le kompanije ii« odredbo predsednika Roosevelta zadnji teden, ko se Je uprla odloku vojnega delavskega odbora, da mora (HNlpisati pogodbo z unijo. S tem je provoeirala stavko, katera je bila zaključena po zasegi tovarne. Farr Je dejal, d" so se vsi stavkarji vrnili na delo. ,, trdil, da zakon naturaliaciji Avtna unija CIO je apelirala n« ne zahteva vzgojnih pridobitev ■ jrf.-daednika Roo»evelta, naj od-/m nedržavljane, ki so služili v' redi zasedo tovaine Deere llar-amerlfcki armadi. Sodnik je de-1 vester Co. Unija Je oklicala j (ja m je v Ameriki 17 stavko v znak protesta, ker je let, nima nobenega pojma o ob liki ameriške vlade. Izpraznitev krajev v francoski Indokini Poljska ubežna vlada premešana Trije predstavniki demokratov v kabinetu London. 24. maja.—P oljska ubežna vlada je bila reorganizirana z uključenjem treh repre* zentantov narodne demokratske stranke. Ti so dr. Tadej Bie-lecke, načelnik izvršnega sveta stranke, profesor Vladislav Fol-kierskl, načelnik sveta stranke, in M. Berezowski, tajnik sveta. Dasi je demokratska stranka ena največjih in najvplivnejših na Poljskem, ni imela doslej rc-prezentacijc v vladi in ne V poljskem narodnem svetu. Do-znava se, da bo zahtevala pet sedežev v narodnem svetu. Komunistična stranka nima predstavništva v u bežni vladi. Herezowski je edini član sveta narodne enotnosti, poljskega podtalnega parlamenta, ki je |x>-begnil v Anglijo. On je izjavil, da se bodo vršila pogajanja glede uključenja predstavnikov vseh političnih strank v svet narodne enotnosti, • I • Japonci poetavili ceno za mir z Ameriko Roosevelt naj pojasni vojne cilje Senator Bridges okrcal predsednika j 111 Washlngton. D. C.. 24. maja,— Senator Bridges, republikanec iz New Hampshira, je pozval Roosevelta, naj* pojasni anfctirl' Ikemu ljudutvu vojne cilje, preden bodo Itvljenja ameriških vojakov žrtvovana v invaziji Evrope. Rbosevelt naj zahteva od Velike Britanije in sovjetske Rusije sprejetje načel Atjant* skega čarterja, preden se začna invazija, Senator je očital Rooseveltu, da noče zaupati svojih načrtov ameriškemu ljudstvu. VzrOtje morda v trm, ker Je pomagal k rojstvu pošasti, nad katero j< izgubil kontrolo. Rooseveltov molk je |>onižovalvri za Ameriko, če se upošteva dejstvo, da Stalin ne aktiva svojih name nov. To velja tud I za Chur rinila in predsednike Adad brit skih dominionov, ki so javno povedali svoje namene in cilje "Ako Je zmaga na IkiJiščIIi edi ni cilj, tedaj je očitno, da (o ni a m e t i š k a vojna," J« rekel Bridges. "življenja ameriških vojakov lxxlo žrtvovana zaman, re bodo izgubljeni ideali in na l'ul« Ailantskega Carterja Od konference v Teheranu se j< mnogo spremenilo, M< kot A meri^ani fte pVdno cenimo naš raiMn življenja bolj kot vse dni go in smo odločno proti komu nizmu." Bridges je v svojem govoru roosevelt razkril obseg pomoči zaveznikom Priprav« za udarce po Hitlerjevi trdnjavi ODLOČILNE BITKE NAPOVEDANE Waahlngton. D. C.. 24. maja.— Predsednik Roosevelt je informiral kongres, da je zavezniška invazijska sila, oborožena z najmodernejšim orožjem, pripravljena za naskok na Hitlerjevo evropsko trdnjavo in udarce, pod katerimi se bo ta trdnjava sesula v prah. Oborožitev so omogočilo milijarde dolarjev v obliki pomoči zaveznikom na pod-I a g i posojilno - najemninskega programa. 0 Predsednik jo napovedal, da se ura odločilnih bitk bliža. Sunki proti Nemčiji pridejo z ofenzivnih baz na zapadu, Jugu in vzhodu. V svojem poročilu kongresu je Roosevelt razkril, da vrednost orožja, zalog ln postrežbe s stra-ni Amerike zavezniškim državam Je dosegla vsoto $24,SOO,-000,000. "Bojevita sila mnogih narodov je bila strnjena za skupne operacije," Je dejel Roosevelt, "Ta je oborožena jt najmodernejšim orožjem in na razpolago so ji vsi viri. Poskrbeli sino, da sleherni vojak v oboroženi sili Združenih držav dobi vse, kar poltebuje, da bo lahko udaril z vso silo proti naienflu skupnemu sovražniku." la porodila je rasvtdiu* da Je Amerika v prvih dveh mesecih tega Uta poslala 2100 bojnih Mul, 2000 tankov in 60,000 vojaških vozil zaveznikom. Vrednost orožja In blaga, katerega je dobila Velika Britanija v preteklem letu, znaša Čez šest milijard dolarjev. Rusija )e do meseca marca dobila od Amerika 6800 bojnih letal in bombnikov, 190,-000 vojaških tovornih avtov, 36,-000 drugih motornih vozil, 5200 tankov in 30,000 strojnic. Ameriška pomoč Kitajski se je tudi povečala. Amerika je dala v najem Veliki Britaniji 1400 ladij vseh vrst. Med letni so ki ižai ke, rušilcl, le-talonoscl in torpedni čolni, V britski služIti ostanejo do zaključen ja vojne, napadal Stalina in Churchilla Poudarjal Je. da ameriški inle (jondon, 24. maja. — Radio M.„, ||# Kme*Jo |,k, podrejeni o Berlin poroča na |>odlagl in for fllln sovjetske Rusije In Velik« rnarij iz Tokija, da so Japonci Hr|t«nije Ameriki ne smela postavili ceno za rnir z Ameri- diktirati britski premier m tu skl diktator. ko. Pogoje so ftttlavili Japonski vešča ki. CVna Je Izročitev vM*h ladij ameriške bojne mor-natice in vneh parnikov Japon-Ski. Slednja si pri država tudi konferirala v A v »t r ali ji ptavjro vojaški g i nadzoisIVM Ameriška admirala in tfthttflffc Amerike za desat New Yotk, 24 maja —Radio Tokio je naznanil decentralizacijo in evakuacijo vec krajev v francoski Indoklni, ki je ja-uiaiiko dominacijo. To je prvi korak v ustanovttrv učinkovitega obrambnega sistema Za «>nf, bili evakuirani, so bile so konripanlja »idrekla plačane |>o citriice delavcem Carl Parker, repreamtant unije, Je dejal, da j». v stavki zavojevanih ZiM delavcev. Belgijški uradniki dobili imena izdajalcev London, 24 maja—Uradniki zborov belgijska ubežnr vlade, ki bodo prevzeli administracij-aka ptialc v Belgiji, ko banj letoa zavzela drugačno obliko, ker tuji- ftojavila nervozno«! med mnogimi kongu-sniki, zlasti med onimi i/ ju/nih držav, kot posledici! uspešnega delovanja od-liora za |Milltično akcijo Koti-greha industrijskih orgatlizacij. Naielruk odbora je Hidney Ifillman, predM^Irtik unije A-mslgarnated Clothing Workers. Ta (hIIhu jc bil ie obdolžen, da je Omogočil |iora« dveh kon-gtesntkov, članov Dlesovega odseka, pil ptimatiilh volitvah Tri tesolucije ao bila predložene korigii-su, da se odredil pre-i»kav# proti Ifilltnanovemu od-liotu. kukor ludi proti unijam, ki »" udcležane v političnih ak-tivniNidh Avtor ene je kongresnik lloward Smith, demokrat is Vitginije, znan oazadnjak In sovitfžiiik delavskih unij ter RooMfveltove administracije On J« dejal, da llillmanov odbor Je Izzval m Š« vadno iizlva zakon. Drugi dva resoluciji sta predložila kongraanika Anderson in Gathings. Oba st« demokrata. sem mojo zalogo m v^n Kar d. pat dvQranl kot najlepše ogle- £ T« '. . . , . ... . _ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LABTMINA HARODME PODPTOME .nd publUbed !Hoti» Natioaal Sodetf Chlc«e«) ln Kanado MUK) Organ of .rs: w.isrs-^ESž poštnino. SLTtSr -L «• k. r«lum*d c».y .^-" dmpln^ b, ST«*««* and ««'•»•• ■i ii ■ t/ Jfatlor na ka* Ima stik s lisiomi PROSVETA 2657 59 So. Lawndale Av*, Chkago 23. Illinola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glastivi iz naselbin . > POČASTITEV VOJAKOV • I društva oziroma članstvo, da na» IN STARftEV poseli na omenjeni dan, mi pa Plttsburgh. Pt—Amoriiki Slo- vam bomo jjuitoli poseljrnit. venci živimo v d«Mi. ki visoko °b nrv. pnllk nn vsi. P"«*'«"; I ceni svoje vojake in njihove star- Društveni odbor ie Vse organizacije in. tovarne vse potrebno za dlobto postrez-hram^ seznam vojakov in so na bo v jedafl in pija«. plesajce pa en ali drugi način v tesnem sti- bo zadovoljil orkester Jožeta . njimi Nekatere boljše sto- Kramerja ki ga vsi dobro po-ječe delavske organizacije p. po- znale. Udelez.le se vsi m pr.- šiljajo svojim članom redna me- PC- J/e svoje p.aj^ e sečna darila, kar je seveda lepo I V vesehčnem odboru so sledeči: Mike Unetich, Anton Ma- pa bo Mirko Kuhel, izvršni tajnik SANSa. Za ples bo igral znani muzikant Jack Peršin, sestre Novak pa bodo pele slovenske pesmi. Torej ne pozabite se udeležiti dne 27. maja zvečer! Rudolph Marotta. ta j. • 111 SI'»venci smo bili ~dno skromhi, toda nič manj irttot«***^ dušni, zato smo pričeli posnema- Simrak in Tony Bukovac. Torej , a, .j*. • ■!] na svidenje na naši veselici v ti Amerlkance ,n dajat, pnzn.- » dvorani dne 28 nje in hvaležnost vojakom, ker| K Zalarjevi izjavi se borijo za našo neodvisnost in [boljšo bodočnost. V Slovenskem domu imamo Mike Unetich. 85. . , , utu , . SESTANEK V POMOČ lepo zbirko slik slovenskih fan" [sTARI DOMOVINI Izadnj« torek smo nekoliko komentirali o zadnji^seji ek^ekutive | tov in hčerk v uniformah, nima-1 ^^ Piu__v nedelj0f dne SANSa in "Izjavi" blagajnika Josepha Zalaria "'I.!'tZi™!namenom, da^v|-lalo^našega^ispevk. zrna-,~^HS**^v 7o- Z1Z S. pričn® odprt boj proti SANSu in osvobodilnemu Zato apeliramo na v«e slar- ^ ^ domo^n, Pričetek ob mbanju v starem kraju. , - kr* nis" J?,' [ 2- popoldne. Ob tej priliki se V Ameriški Domovini. Amerikanskem Slovencu in v zakotnem nemudoma store. AkoPa.^ °" bo uradno začel zbirati hrvatski " . . - i-,,, tedne vzplamtel na vsej črti. Glavni nima SDK. naj nam sporoči "n"; 1 fond y u namen, za katerega jur »ša r je pa te r A m br ož ič, čijega "odkritja" prinašaj, vsi ti trije vojaka da ga uključ.mo na nas zbrati v šaronski listi, k> so priobčili tudi Zalarjevo izjavo. (Radovedni smo, če bo-| Ilonor Koli. | ti-n* Hnl«r»>v. Na do prinesli tudi tekoči zapisnik SANSa.) Uprava Slov. doma smatra, da tej 8j (ltt se je čutil uža- vencev v PittsbSrghn, zato se jn SANS ^ zastopal Frank r" ko te SAN^v bvrtnf tajnik na provokaclje Ameriške spodobi, da ona podvzame akcijo Kramar> Vstopnina je prosta ' rJzk^kaMluC»C" kofa Hožmana. ki odprto so- za primerno počastitev staršev. Na svidenje! ira/KrmKui ijumj t, I Izbrali smo primeren dan, namJ Domovine Frank Kramar. dehije s kvizlinško |K>litiko v Sloveniji. Najbrže je to razkritje zabolelo mar kor je trenutno zabolela marsikakšnega ,hije s KvizunsKo ^ .......j.. ^ I reč dan ameriške zastave (Flap Najbrže je to razkritje zabolelo moryik"k ^ Day), ki se obhaja vedno na 14.1 VESELICA DRUŠTVA 427 ^ Jf junija' -1 -K\™> DNE 28. MAJA /;ipov;ii j.il <r)a In med tema dvema elementoma tr bije sedaj, že par let odločen boj v Sloveniji In vsej Jugn*lavtji, Nam. ki živimo v še d«»ka, ■vofcodnt m resnično veliki Ameriki, katero snn» vzljubili k«»t svoji nuvo domovino, vendar imamo k' močne vezi s starim krajem k»jtt tam nima v Jtigoalavlji. star »h režimov po v*e} Rvropi. murve« je za Ittivn Jugr«staviJo, Novo Kvropo, Nov s\*et. v katerem bo mo fjoče reraditi hw»» d\1lirsri)o mtm *n »oe^alne pravW-n«arti. ta n»' b brauH kvtrlinrmv pa bili v talarju ntt fraku, minit1 se bo s gnuMim obrnil od njih in nri vsakega fašizma di veselico v korist članom-vo-jakom. Obenem je članstvo dalo odboru polno moč, da aranžira vse potrebno za veselico, ki se bo vrsilu v nedeljo, dne 28. maja v tukajšnjem Jugoslovanskem domu. Odbor je |el na delo in uredil vse potrebno za uspeh te ve-vesclici se bodo oddali tri bondi, eden za $100, ke zopet vrnejo v civilno življc-1 irugl za in tretji za $25. Zanje. I jevni listki so razprodani in pri-Prosimo vse starše, da se ude-1 pravljeno jc vse, kar je treba za ožijo te redke oziroma prve I ugpcino prireditev. Za ples bo slavnosti te vrste. Ravno tako|if,raj ppuj ij^iinar, ki je dobro apeliramo na vse Slovence in še I znan nam v3em ^ot Zboren ša-losebno na članstvo Slov. doma I |jiveCt in podpornih društev, d« se orne-1 Začetek veselice točno ob 7. njeni večer snidejo skupaj in kot I ZVečer, zaključek pa ob 11:30. eden počastimo starše vojakov. I Vstopninn f>0c. Uljudno ste vab- SNPJ, znancem in prijateljem si' na/.nnnja, da se vršilbim vse Slovence in Hrvate iz društvena veselica v nedeljo, j Ressemerja in okolice, da se dne 2H maja, v DeCregorjevi udeležite skupne večerje, ki jo dvorani. Obenem bo to proslava | priredi Ameriški jugoslovanski klub v Hrvatskem domu v soboto, dne 27. maja. Pričetek ob 7. zvečer. Prebitek od dobitka bo šel v korist Jugoslovanskega vojnega relifa. Na programu bo marsikaj zanimivega, govornik 40-letnice SNPJ. Na programu bo več zanimivih točk, najvažnejša pa bo govornik br. M. Kuhel, gl. blagajnik, poleg tega pa še nekaj drugih govornikov. Uljudno vabimo vsa okoliška Am.rUirt topnUkt <*kUUk V alrrtll O« lt«fH«IM*t fronti. KDO IS RAZDIRAČ MED AMERIŠKIMI SLOVENCI? CUveland. O.—V Amer. Slovencu z dne 2. maja t L vprašuje pater Ambrožih, kdo razdiia. Omenjeni pater se je udeležil seje SANSa dne 12. aprila, četudi on ni član odbora. Navzoči odborniki SANSo so pač smatrali, da nimajo pred nikomur nič skrivati. Ker smo v svobodni in gostoljubni deželi, je pater B. Ambrožič prisostvqval SANSovi seji, dvomim pa zek), da bi gospodje pri nasprotni organizaciji storili isto. Torej, k stvasi* Na SANSovi seji je bi! kot odbornik dr. Kern iz Clevelanda, ki-je menda med drugim vprašal patra, zakaj samo razdirate? Zakaj nič pozitivnega ne storite? Pater je doktorju namignil, da mu bo že odgovori!, ker radi re pomanjkanja časa tega ni mogel j« storfti; pa je pater B. Ambrožič posvetil skoraj dve koloni v A. S. drju. F. J. Kemu, Dr. Kema poznamo, da ni kak prepiri j ivec ali hujskač, pač pa pravi Stovan, ki je storil za Slovence tu in onkraj morja mnogo, 3 brez sebičnosti, pater B. Am brožič, poudarjam, brez sebičnosti, kar pa o vas ni mogoče tegd trditi po vsem tem, kar delate na komando višjih. Dr. Kern vam je rekel, da za kaj razdirate? Ali niso to povsem pravične in resnične bese1-de? Vsa čast drjir. Kernu, ker je vas to vprašal. Pregovor pravi da resnica v oči bode. .Vsi patriotični ameriški SU* venci, ki smo ameriški državljani, stoodstotno podpišemo te besede. Dr. Kern ima prav; čas je že, da je bil nekdo, ki vam je povedal, kaj starejši ameriški Slovenci mislimo o zelenjavi in kraljevski propagandi. Kot duhovnik, g. Ambrožič, sveto pismo v roke! Učite raje ljudi o ljubezni in prijateljstvu, katerega je učil Krist. Ne delajte razdora in prepira, pustite politiko, ker 'to ni vaš posel. V politični propagandi, katero vi vodite, je treba dostikrat lagati, kar ne pristoja duhovniku. Kaj vi razdirate in rušite, to vprašujete doktorja. O, že dolgo, dolgo skušate vi rušiti, toda nimate uspeha. Pričeli ste pri JPO-SS na neki seji v Chicagu, toda vam ni uspelo. Kolektali ste $10,000 za Zvezo slovenskih župnij, le da ste rušili enotnost pomožne akoije slovenskih podpornih jednot in zvez. Hoteli ste boj med slovenskimi župnijami in podpornimi organizacijami, a tudi to vam ni uspelo. Prauite, da SANS ruši zaključke kongresa. Ne verjamem. Boli vas le, ker SANS ni pod Fotičevo marelo in ker se SANS drži sklepov kongresa. Da, boli vas in zato se hočete maščevati, ker se SANS ni oklenil izjave "slovenske zaveze", ki vodi belo in plavo gardo v domovini. Sami ste priznali, da so belogardisti sprejeli puške in municijo od Italijanov, da so pobijali samo komuniste. Volja in spas naroda v domovini je v osvobodilni fronti in pri partizanskih oddelkih. To je fakt, katerega se ne da ovreči. To ve urarfna Amerika, ki pošilja živež, orožje in municijo. Vaši gardisti imajo zaščito pri Hitlerjevih zverinah, a ne pri Ameriki. Slovenski sinovi v ameriški armadi se bodo borili ob strani partizanov. Sram naj bo vsakega, posebno duhovnika in ameriškega državljana, ako ne podpre borbe Amerike in zaveznikov. Vi pravite, da hoeele spraviti SANS na pravo pot. Hudimana in sto vrabcev, na kakšno pot? SANS je krenil nn pravo pot že takrat, ko je Fotič korakal iz dvorane Slovenskega narodnega doma v decembru 1942. Glej ga. spaka. kaj tega niste vedeli? Sumili ste. da vaše klasje ne gre ve vel. zato ste zaceli tako) razdirati. Pove i te vendar, kdo je poslal tiste nesramne telegrame v Washtngton, da črnite in ninžete Adamiča pri vladi? Kaj vam Je dalo povod*' Nikar ne. rta *mo Slovenci nostall mrzli pri kupovanju vojnih, bondov U/alostito vas je, ker pitalana delegacija nt povedala uradnemu Wa*htn*tonu, da an že vi* slovenski komunisti pobiti zaeno z WAR FttMD pripravljeni koš dobrega sena, katerega smo položili na pod in ga pogrnili z rjuho. To je bilo njuno ležišče. Poznje je Tpne odšel v Ameriko, namreč leta 1899. ne vem pa, če je tudi tukaj opravljal svoj poklic ali ne. Ko sem se leta 1906 oženil v Pueblu, je Tone prišel s svojo ženo na svatbo. Nekaj let potem sta šla v :,tari kraj in sta kupila gostilno na Sapi pri Šmarju, katere pa nista dolgo vodila, nakar sta se vrnila v Ameriko, kjer ie on letos dokončal svojo pot. V Denver-ju zapušča enega brata in v Pueblu menda enega. Tonetu naj bo lahka ameriška gruda, žalu- vsemi vražjimi partizani. Ali je počim pa moje sožalje. bilo to navodilo g. Fatiča? No,| udarili ste pač s šibo po vodi. Ali ste čitali dopis o starih grehih, ki ga je napisal Škrjan- Pravite, SANS je v naspro- čev Janez iz Ce^ovega? Pisal je tju z voljo naroda doma. Hm, o vitrnikih in o spovedi. To j*« ali zato, ker ne podpira kvizlin- menda prvi Šentjurc, ki je začel ga Rupnika in one, ki sedijo na opisavati svoje življenje ro- plotu in čakajo, da vidijo, kam sveti. Le naprej, John, še kaj se obrne vojaška sreča? SANS podpira one, ki se bo rijo SANS podpira one, kate- rec tisto zalogo, ki sem jo imel podpira Amerika in zavezni- napolnjeno z doživljaji iz mla-SANS je potemtakem na dih in poznejših let. Sedaj pa pravi poti. Iti začni. Slovenski kongres ni bil ne Pri podružnici št. 30 SANS farsa ne burka, kakršno bi vi Sharonu so zadnje čase prispe-mogoče radi imeli. Dr. Kern je vali sledeči: Ženski klub Slo-imel prav, ko vas je vprašal: venskega doma $5, društvo 174 "Zakaj nič pozitivnega ne stori- ABZ $5; po $1 fl. Valentinčič, te?" Povejte, gospodje, da dela- F. Cimperman st., J. Novak ml , te na vse načine za povrnitev F. Okorn, F. Kramar in F. Stam-kralja in starega režima v Jugo- bal ter Joe Malovič st. $1.50. slaviji. Napravite izjavo, priob- Anton Valentinčič. blag. čite še enkrat izjavo "Slovenske zaveze" v domovini. Podprite NEKDAJ IN SEDAJ Mihajloviča, belogardiste, Rup- Hermini«. Pa.—Prav dobro se nika in vse tiste, ki mu sledijo. I še spominjam tiste preteklosti. Pravite, da kar vi delate, da ne ko smo rudarji delali še po 12 marate povedati. To se zelo sla- ur na dan. Ampak to še ni vse. bo sliši, posebno od slovenskega Tisti, ki smo izpodkopavali pre-duhovnika. Če se noče povedati, mog s strojem ali s punc maši-je nekaj narobe. Povejte! Ali se no, smo večkrat na teden morali bojite javnosti? SANS dela jav- iti na delo že ob dveh zjutraj no in se mu ni treba bati javno- in ob petih zvečer je bilo konec sti.*SANS je storil dovolj pozi- šihta. Torej smo bili na delu tivnega. Saj vendar niste slepi, celih 15 ur, celih 15 ur smo ga-gluhi menda tudi ne/ Če bi ne rali v tistih dneh. Od takrat se bilo nič pozitivnega, ga bi vi ce- je že marsikaj spremenilo, lo ne mogli napadati. ( , I Razume se, da nismo svojih Patfer B. Ambrožič, nehajte otrok videli drugače kot le ot razdirati, nehajte napadati. Za- nedeljah. Tako se je večkttl čeli ste vi sami boj, razburili ste pripetilo, da so otroci v nedeljo duhove, in če res hočete boj, do- vpraSali: "Mama čigav pa je ti-bili ga boste dovolj. Pač lepiti stric?" To ni bilo nič čudne je v miru živeti in biti toleran- ga, RajKvijJeU r^niso po vef ten, ampak vse do gotove meje. Za pravico in resnico tu v Ame- teden ali še več. Vsega skupaj sem delal v pre liki, kakor za boljšo bodočnost mogorovih nad 40 let, največ tu svojih krvnih bratov in sester kaj v Penni, namreč v HenmH v domovini, bomo vztrajali; vsaj nieju št. 2 in pa v Edni st. to jim privoščimo, kar mi uži-| vamo v svobodni Ameriki. John Pollock, član podr. št. 39 SANS. nad 30 let. In ves ta cas me n nikdar zadela kakšna vetja po škodba, četudi so bila nevarni dela. Seveda, majhnih prask pi je menda vsak majnar deležen V tem slučaju se torej lahko pri števam med srečne. Ampak tem še ni vse povedano, kajti tem času sem prestal že dve tež O POZNI POMLADI IN DRUGEM Weat Middleeex, Pa.—Vzrok, da se nisem že precej časa oglasil v Prosveti, je zaposlenost do-| ki ^operaciji ma in v tovarni. Kaj hočem, v tovarni se zasluži nekaj copa-kov, katere porabim za gnojila na farmi.. Pridelek na farmi je bolj pičel, posebno lanski je bil od muh, pa tudi letos dobro ne kaže. Imeli smo precej dežja, zemlja jer bila mokra, zato snjo morali čakati, da se osuši. Potem smo pa morali na hitro po sejati oves in koruzo. Tudi na-, - . ... , , ši vrtovi so bolj pozni. Prejšnja zRubil 3P ,funtov v 20 dn, h; leta smo ob tem času jedli sola-| IS dneh.- ko sem prv.c sto, to, sedaj pa jo mora namesto- Prvič sem bil operiran leta 1915 na slepiču. Operiral me j« znani dr. Weil v bolnišnici Mer cy v Pittsburghu, tako tudi se daj za kilo. Kakor so mi p<>ve dali, je mož star že T.l let, pa j< še gibčen in dokaj uren v vseli ozirih. V bolnišnici se vidi vsaki sorte' gofjt in treba je velike _ | prestati, predno pacient pride il tistih prostorov ven. Na teži se"] pil i postelje, me niso noge držale. Zadnjih par dni, predno srnt vati regrad, ki je dober, ako jej -----f"" 7 - * , s posušenim špehom zabcljen. "P"*" bolnišnico, sem ^ ^ ,5il i~u«~.Jlo pogledat po drugih oddelki" Pa tudi zdravilen je, kajti odkar jem regrad, je tudi revma-tizem popustil. Pred kratkim sem čital v No- pogledat po — \n tako sem med bolniki naletel na več rojakov iz raznih okoliških naselbin. Vsak prenaša vi Dobi dopis Franka Okorna iz 8V0Je trpljenje. Mnogo iih Denverja, ki piše. da je tam dne ' *l°mljenimi » ' 15. aprila umrl Anton Marinšek. I ™ *tr z r«zniml drUM,,T" ^ član društva »t. 21 ABZ. Pokojnika sem dobro poznal še iz mladih let v starem kraju. Doma jc škodbami. Vse te poškodbe si pripetijo največ zaradi pn štva zlasti sedaj, ko delaj« bil ,z Ponove vasi, fara Šenčur-1 vcc » "au komlWr To mi ie dobro znano. '|1L je, pri Grosuplju. Po poklicu je bil krojač in po domače jc bil fcnldarekov. Z očetom sta hodila šivat zda i k temu zdaj k onemu gospodarju na dom. On jc nosil šivalni stroj na hrbtu, oče h*6"), ^ » p« drugo orodje, ki se potrebuje} f1*, pri šivanju. Vsako leto sta ta dva krojača, oče in sin. prišla tudi k nam šivat. Tone je bil stareiši od mene. Zelo rad sem ju opazoval pn šivanju. Po večerji je Tone navadno šel k sosedom v vas. ker so imeli dekleta. Ko se Je vrnil, sta z očrtom zopet šivala. Možakarji in fantje so radi pri-šti*v vas in tako je šivalni stroj drdral do polnoči. .Seveda smo imeli živahne razgovore in ša) ni manjkalo, čim so vaaovalci odšli, sem v hišo prinesel že prej njajo jih kot črno Živino v hnb tako da rudar nima časa. da * bi zavaroval proti rvevurn«^ kajti povsod ima priganjata 1 samo da se kauilal k K delavce se pa itak na brigajo. H koncu se želim zahvalit' obiske tekom moje bol« n družini, sorodnikom »n IJOM, k. so me oUsk:. nišnici in na mojem domu v* skupaj na želim obilo ^ Frank Stroj«« ** flfPTFK. 2il MAJA pomača fronta PROSVETA (0ffice of War Information, Washington, D. C.) kačrt wpb PROTI nesre^am „ . - John W. Fewkes, načelnik se*-/a zdravje in varnost v ift-itrijah v uradu za delavsko produkcijo- je napravil osno* varnostnemu svetu vojnega ministrstva za program, ki ima tfi 2T Namen je, "da se ustavijo J vojni produkciji izgube, p6-Locene po industrijskih nesrečah boleznih in motnjah pri de-jjv'p0sebnih indastTijskih Poletjih povzročenih po nezadostnih zdravstvenih in varnostnih razmerah, ki povzročajo motnje v vojni produkciji. fewkes pravi, da progralh WPB v več državah vežbane dva do štiri tedne, če bodo hotele posta ti polnovredne moči. Pravilo za iene, ki prevzamejo začasno delo trganja sadja in zelenjave je, da se izvežbajo med tem, ko delajo. Kako važni so za poljedelce že (izvežbaniprostovoljci, se razvidi iz dejstva, da mnogi zahtevajo letos zopet svoje lanske delavce. Poljedelski prostovoljci imajo plače, ki prevladujejo v okraju. * GOSPODINJE NAJ SPRAVIJO 7UDI CUNJE Pri odseku za oddajo v upravi za vojno produkcijo so izjavili, da so cunje prav tako važne v vojnem naporu kot so rabljen papir, mast ?n stare kovine. Ker je bila oddaja raznih rab Kes px«vi, ----------jc uua uuuctja raznin raD proti nesrečam, pri kate- ljenih snovi bolj močno poudar iminn mini»t T- ___________i. u , rem sodelujejo vojno miniatt- jjvo ministrstvo za mornaric6, pomorska uprava in drugi federalni uradi, zahteva: 1) Odstranitev nevarnosti ža Jana, se mnogi niso zavedali važnosti oddaje cunj, pravi WPB in poudarja, da so potrebne stare obleke in cunje za izdelavo streh pri vojaških zgradbah ter doma- "nicah, idravje in varnost delavcev v pd- čih »n poljedelskih poslopjih sebnib vojnih podjetjih in tvor-j Vlakna cunj so potrebna pri izdelavi asfaltnih streh, katerih porabijo sedaj pri 90 odstotkih vseh hiš in vojaških poslopjih v Združenih državah in izven njih. Cunje niso samo rabljene za izdelavo strešnih lepenk, temveč tudi za druge nujne namene. Iz njih izdelujejo prvovrsten papir, ki ga rabijo pri izdelavi vojaških oprem od vojnih ladij do zažigalnih bomb. Tekom leta 1943 je strešna industrija porabila 280 tisoč ton cunj in bi jih bila porabila več, ako bi jih bila imela. V istem času jih je papirna industrija uporabila 200,000 ton. Dodatnih 200,000 ton je šlo za druge važne vojne industrije. Gospodinje, ki oddajo cunje obenem z rabljenim papirjem v oddajne centre, naj bodo prepričane, da s tem pripomorejo zmagi. ki vzbude pozornost odbora za vojno produkcijo. ' 2) Ustanovitev varnostnih ih Nravstvenih odborov v podjetjih. ki izdelujejt) vojni material. 3) Vzgoja delavskih članov varnostnih in zdravstvenih odborov, da bodo bolj učinkovito in razumno pomagali v omejevanju nesieč in bolezni v industrijah. Fewkes pravi, da je Joseph D Keenan, podpredsednik odbora za delavsko produkcijo, dobil pisma od tajnika vojne in od tajnika mornarice in načelnika pomorske uprave, ki so obljubili tvoje sodelovanje pri omejitvi industrijskih nezgod, ki so od časa Pearl Harborja povzročile 37,600 smrtnih nesreč v industriji. 210,000 trajnih onesposob-Ijenj »n 4,.r)00,000 začasnih okvar, kar znaša 60-krat več kot pa v vojni ranjenih in pogrešanih. ♦ POLJEDELCI POTREBUJEJO DELAVCEV Puljedelsko tajništvo je sporočilo uradu za vojna obvestila, da ki letošnja potreba za delavske prostovoljce dosegla svoj višek •b žetvi, posebno za delavke.. Po? lebno zaželjeni so lanski prostovoljci zaradi izkušenj. , tfc&vci so potrebni za pompč pri vseh vrstah kmetijskega dela -od trganja breskev do gojenja koruze. Ženske prostovoljne poljedelske čete so posebno potrebne za sezonsko delo blizv) domov r-nabiranja zelenjave, spravljanja sena m trganja sadja. Poleg tega je potrebno, da prevzamejo mladeniči, dekleta in žene v pro-pamu kmetijskih prostovoljcev to zmago dela, ki so jih opravljali prej najeti možje, molžnjo krav in krmljenje živine, oskrbo konj, setev in žetev žita. V tečajih no šolskih urah in » kone«h tedna pripravljajo ix> šolah preko vse de-za poljedelsko delo. Iz dosedanjega pregleda napredka VfV se vidi, da je fb dr-«v dnsedaj postavilo v svoj nato za leto 1944 tudi izobrazbo v Pžbpnjij v poljedelskih stroja Države so New York, In- 4na- Ni w Jeraey, Maaaachu-Minnesota, Maine, VViscon- lln ()t<"r)n. South Carolina, Vir- |wa. < . T' učil. načrti, ki se bodo izva-Jl1' v lM,ljedelskih šolah in pre-w ' "h. bodo trajali od J" fj' ' tu h tednov in bodo izlete na farme. u 1' Prostovoljne čete bodo ČRNA BORZA PRODAJA "NAJLON" ZA NAJLON Pazite na "najIonske" nogavice, ki jih prodajalci na črni borzi prodajajo po pet dolarjev ali več za par, opozarja urad za upravo cen. Možno je, da sploh ni najlon. OPA pravi, da je to največkrat samo prozoren rajon, l^i ga lahko povsod kupite po $1.75 par nogavic. OPA navaja slučaj nekega moža, ki jp ponujal v Memphisu, Tenn., takozvane "najlonske" nogavice po 70 dolarjev tucat, vsaka nogavica z napisom "najlon" in označena z dobro znanim trgovskim imendm. Nekaj nogavic so poslali v preizkuše-valne laboratorije in so dognali, da so iz rajona. Enake ponared-be najlona so našli v Baltimoru, Md., in v Philadelphiji in Pitts-burghu. Zapomnite si, da nobeni tvornici za nogavice ni bilo» dodeljeno najlonsko tkivo in tako sedaj praktično postavna zaloga ne postoji. Če jo je se kaj v trgovini z dobrim imenom, je najvišja dovoljena cena dva dolarja petdeset. * ZELENJAVA BREZ ZNAMK Točke za konservirano zelenjavo so bile znižane in nekaj jih dobimo celo brez točk, vendar pa vemo, da bodo točke pozneje zopet zvišane. Urad za upravo cen razlaga, da je treba porabiti zaloge iz prejšnjega leta, da se pridobi prostor v skladiščih za letošnjo zalogo. Z drugimi besedami je to neke vrste "razprodaja" ob koncu leta in ko bo zmanj Sovjetska zastava spat vihra v Sevaaiopolu. prlaianlščnam meaiu na Krimu ob Črnem morju. kalo zaloge lanskega leta, bo novo blago višje v cenah, kar se tiče točk. * CENE ZA AVTNE OBODE Mala množina avtomobilskih obodov in cevi iz naravnega gumija, za potniške avtomobile, uvoženih iz Južne Amerike, je na razpolago za civilno uporabo. Cene je določil urad za upravo cen. Najvišja cena za na drobno arodajo za veliki potniški avto je $9.05 do $47.55, za manjše avte pa je cena $2.80 do $6.95. Najavila jih bo družba za obrambne dobave po običajnih trgovcih. .i * CENA MARMELADE Kupci naj sedaj pazijo na okus, ko kupujejo sadne marmelade, opozarja urad za upravo cen. Cena točk marmeladi, sestavljeni iz različnih sadežev, se ravna vedno po tistem sadežu, ki je najvišji po točkah. Na primer: sestava jagod in grozdja ima veljavo točk za jagode, ki znaša 16 točk za funt, namesto veljave grozdja dveh točk za funt groz-ja. Sestava ractohiranega sadeža z neracioniranim ima veljavo točk racioniraneg« sadja. Z drugimi besedami: kombinacija marmelade citronove oranže, ki n* raclonirana in češenj, ki imajo osem točk za funt, zahteva osem točk. * PENICILLIN ZA CIVILISTE Penicillin, novo čudovito zdravilo, bo na razpolago v najbližji bodočnosti v omejenih količinah za civiliste, oznanja uprava za vojno produkcijo. Zdravilo bo razdeljeno med tisoč osrednjih bolnišnic, ki se bodo motale ozirati na potrebe ostalih bolnišnic. * KAKO PRIHRANITI PRI HRANI Ali hočete prihraniti 15 centov pri vsakem dolarju, ki ga izdaste 7.n "hrano? Uprava za vojna živila trdi, da je to lahko in enostavno. Pazite, da 'porabite vsako trohico živeža, ki ga kupite, vštevši vse vršičke (pesno listje) in lupine. Teh 15 centov predstavlja 15 odstotkov živeža, ki je zavržen v ameriških gospodinjstvih vsako leto. In če vaš račun znaša samo 10 dolarjev na teden, ne to nravi, da bi vi lahko pri-hranili vsaj $75 na leto—dovolj za nakup stodolarnega bonda. URAD ZA JAVNO ZDRAVJE Ker je sedanja in bijoča potreb« oo IZobr**enih zdravstve- nih učiteljih v šolah, občinskih, krajevnih, driavnih in federalnih zdravstvenih odsekih velika, razpisuje državni urad za javno zdravje štipendije za dovršeno delo v zdravstveni izobrazbi. Vsote bodo razdeljene za jesensko dč>bo 1944. Žene, ki so državljanke Združenih držav, stare od 19 do 40 let, ki imajo B. S. od priznanega kolegija ali univerze, lahko zaprosijo zanjo. Prosilke morajo dobro obvladati angleščino, izobrazbo fizičnih in bioloških znanosti, sociologijo in vzgojno psihologijo. Poleg toga pa morajo biti zmožne, da ujpeš-no sodelujejo z ljudmi. Formu-larji za prošnje se dobijo pri "Surgeon General U. S. Public Health Service, Washington, D. C." Prošnjam Je treba priložiti prepis spričeval b. kolegija in ^najhno fotografijo in ne smejo biti poslane kasneje kot 1. avgusta 1944. SEZNAM TOČK Od sedaj naprej bodo seznami o vel|avi točk za razna živila razobešeni v trgovinah nosili tudi ime meseca, za katerega so bili izdani. Po uradu za upravo »n bo to izboljšanje prejšnjih „*znamov, ker bo kupovalka na prvi pogled razvidela, če je seznam za veljavo točk veljaven za tekočo dobo. Prejšnji seznami so nosili samo številko. V dodatek bo na koncu teh seznamov navedba vseh stvari, ki so bile, brez točk trideset dni ali več. « WPB O ŽENSKIH PLAŠČIH Ravni ženski plašči, dolgi od 33 do 3« inčev, lahko dobijo no-vo linijo. Uprava vojne produkcij«' je popustila pri svojih omejitvah in plašči smejo biti sedaj izdelani z istim razmahom, kukor ga imajo plašči, ki se prlležejo. Dolge in kratke ženske hlače, in hlače za smučanje hc bodo bolj varno prilegale bokom, ker Ista določba dovoljuje, da Bmcjo imeti zanjke za pasove. * NOVICE IZ WASHINOTONA Let« bo 12,000 do 13,000 delavcev pripeljanih >t Jamaike na delo, ker vladu pomanjkanje farmskih delavcev, pravijo v jx>-Ijedelskem tajništvu. Uprava za vojno produkcijo prerokuje, da bo več ko 700,000 delavcev p» »t rebrn h v tvornlcah za konserviranje. Ameriški letalci zbijejo povprečno tri nemška letala ali pa pet japonskih za v»ako izgubljeno ameriško letalo, pravi urad za vojno produkcijo. Primorski Slovenci se hočejo pridružitlJitu London, (ONA).--Ia zanesljivih virov se je izvedelo, da je maršal Tito zahteval v Londonu, Washingtonu in Moskvi Intervencijo pri maršalu Ba-dogliju, da naj ta pusti dvajset tisoč Slovencem v Italijanski Armadi V Sardiniji, dn se pridružijo njegovim Četam v Jugoslaviji. Direktni razgovori meti Titovim zunanjim ministrom, dr. Smodlakom in Badoglljcm oči-vidno niso imoli nobenih uspehov, kajti italijanska vlada trdi, da so ti primorski Slovenci italijanski državljani, ki so se priključili italjanski armadi z ostalimi Italijani vred, ko je izbruhnila vojna. Slovenci so iz jugosiovanlkih krajev, ki so bili priključeni k Italiji po zadnji vojni in so Še vedno trdni Slovenci kljub Mus-soDirtijevemu ptfittilijttnčcvanju. Ko se je Italija udala, so bili ti Slovenci v Sardiniji, kjer so jih zavevniki smatrali za del Budo-glijeve armade. Za Badoglija ni toliko važno razpoloženje mož, kolikor je to vprnSanje, ki se tiče ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji 1910. Ker so ti možje imenoma še ita-Hjanski državljani po priključi* tvi, tn ker vprašanje meje ne more biti rešeno do po koncu Vojne, zato ItuMJanaka vlada ne more "ruzdrtavitl'' teh Slovencev. Tak korak bi po Italijanskem mnenju vplival nn bodočo odločitev o italijansko-jugo-slovanski meji. Titovo nazironje je, da vsa ozemlja, na katerih prebivajo Jugoslovani, spadajo k Jugoslaviji. Poleg tega pa je skoro vse jugoslovansko ozemlje vzhodno In južno od Trsta že okupirano po osvobodilnih četah. Ne ve se ie, kako bodo savea-niki rešili to vprašanje, ker je to politično vprašanje, oni pa imajo samo vojaike sUfce s Titom. Jugoslovanski krogi v opo ziciji pričakujejo hitro in praktično rešitev te stvari, M jo smatrajo za "nujno" v nadaljnjih operauijah na Balkanu. ZAPISNIK V Preevet! se dnevne svatov- n« in delavske veett Ali lih eilsl« vsak da nT Kraji v I talili. kiar - *r*a M"B*lkl Norveški patrioti pobijajo izdajalca Stockholm. (ONA)—Iz virov, ki so v stiku z Norveško, se je zanesljivo izvedelo, da norveški patrioti na bioiklih sejejo strah med vrste izdajalskih denunel-antov. Kot poročajo iz teh virov, so biciklistiAni maščevalni oddelki v Oslu samem ubili \H isdajaicov v zadnjih tednih. Norveiko podtalno gibanje se Je zadnje čase znašalo nad izdajalci kot eno nsjt»ylj učinkovitih protiukrepov in odgovorov na val nemških eksekueij in trpim čenj. S terorjem so gestapovci hoteli doseči, da ne bi oorvdMti uporniki sodelovali z bližajočo se in-vasi jo na celino. Po nekem oseb-n«>m poročilu nemški vojaški slan v Oslu nI mnenja, da bo Notve-kku vpaden« od zaveznikov, Vendar ae pa bojijo, da bo kekt&na koli invazija v Evropo imela avoj odmev na Norveškem. Na osnovi poročil, ki pridejo iz Norveške, norveški krogi pravijo, da Nemči)a nima dovolj vojaških močt za ofenzivo proti ftvedaki. Na Norveškem nI ve/' kot 120,-^ni In osrednji Norveški, In m«d-tem, ko je veliko število letališč, je samo okoli 150 zrakoplovov, ki jih uporabljajo Muren poškodovanega Tir pit/a, pravijo, da ae v norveških vodah ne nahaja nmo-po nemških ladij. •eje izvršnega odbora SANSa 12. aprila 1944 (Nadaljevanje) Brat Kristan je mnenja, da razsodni ljudje znajo ločiti versko vprašanji «1 političnega. Dokaz za to je njegova korespondenca, katera je ravno tako številna od katoliških ljudi, kakor od nekato-llških. Ljubljanski) Jutro danes služi okupatorjem, kar znači, da vest o Rupnikovem ustoličenju, pri katerem je prisostvoval tudi škof Rožman, ne prihaja od Osvobodilne fronte. Če pa je škof moral biti navzoč, s tem še ni rečeno, da so vsi katoličani bili navzoči In radi tega napadeni. Patriarh srbske pravoslavne cerkve tudi ni hotel podpisati Izjave proti partizanom in Narodni osvobodilni vojski Jugoslavije. Imel je pogum, da je odklonil. Ce nI poguma v boju za resnico in pravico, ne bo svoboda nikoli zmagala. Tega poguma škof Rožman ni pokazal. S^NS ni storil nobenega takega koraka, kateri bi utemeljeval Zalarjevo izjavo. SANS vr*l svoje dolžnosti In naloge narodnega kongresa in vsled tega Zalarjeve izjave^pod nobenim pogojem ne more sprejeti. Brat Jurjevec se radi dela opraviči nadaljnemu prisostvovanju seje. Polaga vsem na srce željo, da naš odbor še nadalje v polni sK>gi In sporazumu deluje v smislu resolucij. Gre za oživljanje demokracije in svobode. Teh dveh idealov pa ne bo prinesla narodu nobena monarhija. Vsled tega Je on proti monarhiji in upa, da postane nova Jugoslavija demokratična federacija. Brata Jurjevca se oprosti. Sestra Zupančič je mnenja, da je brat Zalai lu zato užaljen, ker Je Javnost zvedela, da Je bil škof navzoč pri ustoličenju Kupnika In ker Je SANS to vest objavil, če je škof postal "apizar," tedaj je bil napaden kot "apizar," Na izbiro je imel tudi Osvobodilno fronto, zakaj nI pristopil v njene vrste? Brat Kuhal Izjavlja, da je sa prlobčcnje i/. Jutra povzetih člankov odgovoren on sam. Smatral je potrebno objaviti Kupnikove govore, da se javnost seznani, kaj seje zgodilo v LJubljani po ka-pitulacijl Italije. Razvidno pa je ir. Zalarjeve izjave, da se skuša njega napraviti za "goat,M ker je Kupnik pozdravil kot navzočega tudi škofa Rožmana. V svoji koloni je konštatiral le fakte, povzete iz Jutra, in čo je kateremu bolj žal, da se je Rupnikovega ustoličenju udeležil tudi ljubljanski škof, je žal pač nam vsem. Ampak kaj Ima to opraviti z vero? Že na seji širšega odbora ja bilo zelo poudarjeno, da ne gre za vero in da osvobodilno gibanje v stari domovini s tem nima nobenega problema. Razlikovati je trebu med klerikulizmom in vero. Brat Zalur sme biti uverjeu, da se SANS ni poslužil prilike, da namenoma prikaže škofa v zvezi s tem incidentom, niti se ne more reči, da je radi tega bila napadena vera ali katoliška cerkev. Nasprotno pa se hoče od SANSo-vih sovražnikov zancMti in zamešati versko vprašanje med poli* tično. Sigurno je pater Ambrošič imel vse informucije u Kupniku mnogo preje kot pa SANS, toda Jih Je radi škofu previdno skrival pred javnostjo^ Jaz ne bom ščitil nobenegu, ki na kakršen način pomaga sovražniku, direktno aH indlrektno. V smislu kongresnih r resolucij ima SANS delati za Združeno Slovenijo in novo, demokratično, federativno Jugoslavijo, To Je tudi program Osvobodilne fronte, katera se edina bori v Sloveniji proti sovražniku. Če moralno podpiramo Osvobodilno fronto, izvajamo tudi naš program. Katero drugo organi»«ciJo naj podpiramo? Adamiča napadati tudi ni pravilno in pošteno. Mož je več koristnega sa naš narod storil, kakor pa vsi drugI skupaj. Hren njega bi nikoli ne dosegli tega, kar smo. Informacije, ki Jih nam dostavlja za objavo, so U zanesljivih virov, katerih pu ne mara' in ne sme izdati. Nekaterim nam so znani. Poročila o Rupniku je dobil Združeni odbor šalo po seji širšega odbora, siguren pa sem, da Jih Je Imel pater Ambrožič že davno prej. SANS Jih Je prejel pa šele meseca februarja. Zadržal sem jih par tednov, ker sem jih hotel najprej predložiti seji našega odbora. Ampak ker se aej^ radi predsednikove bolezni ni vršila do danes, sem po nasvetu nekaterih drugih odbornikov zadevo objavil. Ko sem bil na seji Združenega odbora 1H. februarja, se je Adamič potožil, da ne prejema zudosti pomoči od drugih odbornikov, vsled česar mora sam voditi in paziti na delo v uradu. Dela do posnlh ur. Vse to ga je iadelalo fizično in živčno, da mu Je zdravnik prepovedal vaako riodaljno delo za par mesecev, če hoče okrevati. Bedaj se nahaja v kliniki v Plnladelphijl. Adamič amatra za nujno potrebo reorganizirati Združeni odbor na rtučin, da bodo v uradu, bodiai predaedniki ali pa tajniki vseh narodnih skupin, ki tvorijo Združeni odbor. Na ta nadin bi lahko vodili posle zu svojo organizacijo, obenem pa tudi delo Združenega odbora In noaili odgovornost. Adamič ae amutra odgovornega za vse delo Združenega odbora, in ker nima v uradu zadoeii osel), ki bi delo vršile brez njegovega nadzorstvu, se vsi zanašajo na Brat Zaltei Jože Zular je mnenja, da HANM postane sarnostojnu organizacija, da ae popolnomu loči od takozvanega "Adamičevega" Združenega odbora in delu le za Združeno Slovenijo, vse politične stvari pa da pusti pri miru. Osebno se nisem nikoli preveč ogreval za Združeni odbor, ker nisem Imel veliko zaupanja v nekatere njegove odbornik«, posebno hrvaške in arbske Ampak ker je bila naša nalogu zbližati demokratične elemente med Srbi, Hrvati in Slovenci, aem podpiral ta korak. Če Zdr uženi odbor ni drugegu dosegel, je spravil skupaj one umeriike Jugoslovurie, ki imajo enak program trn novo Jugoslavijo, In pod vodatvom Adamiču Je razkrinkal mahlnaeije reakcionarne vlade in MihajlovtAa. SANS tega aam ne bi mogel napraviti. Jaz osebno ne bom nikoli žalil versko prepričanje enega ali drugegu človeka, ampak versko prepričanje in ktertkallzem Je povsem nekaj drugegu. To aem poudarjal tudi na seji širšega odbora. Klerikulizeni se vedno skriva v verskem ozadju In to nI pošteno. Politične atrarike, o katerih je govoril Zular, dane« nlao več- to, kar so bile. Kar je ostalo, Je le ogrodje. Zivko Topelovtč je bil riekduj progresiven In proti kralju, danes pa Je sa kralja. Tuli dokument od socialistične stranke ni podpisan in kot tak nima pomena. Pravi socialisti nimajo ničesar pričakovati od starega rede. Čemu bi m* sedaj obračali k reakciji in od nje lakalt pomoč? Ta zadeva nI prišla v javnost po naši krivdi, ampak po krivdi Zveze slovenskih župnij in patra Ambrožih«, ki J« tukaj navzoč. Ilevno tako tudi t»*i "komunistični načrt z« izbijanje ljudi," kalertga Je p Ambrožič priobčil Če ne ho aoci«lnih reform na Balkanu in če sc Ima povrniti stari red s po-močo zavezniških sli, čemu bi v tem boju padali naši arneriftkl vo Jaki? Socialni preobrat v Jugoslaviji pride, o tem bodimo prepričani. In kadar pride, bo tekla tudi kri, kakor teče kri v vseh rt volurljah. Tega SANK ne bo zebrami Če bi brat Zalar bil praktičen, M rajši predložil deflnltlven predlog, gluoom katerega bi * dalo In skušalo naš program urorittf. Njegova izjava naši skupnosti ne bo nič koristila, pač pu škodila Nova Jugoalavlja pride; z njo pride aocialnl preobrat, ki ga nihče ne bo preprečil. Brat Zalari Kdo pu hoče sturo Jugoslavijo? Brat K r tal a m Kuvno tisti ljudje jo hočejo, ki so bili na krmilu pred Inva/Jjo ki ki delajo na t«, da ae povrnejo na krmiln. Vaa IMopaganda tukaj v Arneiiki je delo v tieto a mer Reakcija )• ra-čunal« na jiovratek s pomočjo v«Jaške diktature, toda Anttlsši stično veče narodne oevoboditv« Jugoslavije nn do naa preslifiHi Gre za NOVO ali STA HO Jugoelavljn Tu je vprašanje, Kdor Je proti novi Junoalavijl, ta je proll pravi narodni svobodi, proti našemu delu In proti SANfiu (Dalj« prihodnji*.) PROSVETA M1HAIL ARCIBASEV S ANIN Poslovenil Stan« Ktišotn (Nadaljevanje) Lida mu je plašno, čisto po otnsHco pogledala izpod roba klobuka v obraz in nekoliko u-tihnila. "Saj vem," je rekel Sanin; "že dolgo to vem . . . vso to zgodbo . . Čeprav je Lida vedela, da jih že mnogo sumi o njenem občevanju z Zarudinom, se je vseeno, kot bi jo bil Sanin udaril po obrazu, z vsem svojim gibčnim telesom odmaknila od njega in njene široko odprte, v trenutku usahle oči so se od strani uprle v brata, z lepo grozo krasne, preganjane živali. "Kaj neki še misliš! .. . Kakor da bi ti stopil na rep!" se je dobrodušno nasmehnil Sanin, jo zadovoljno prijel za okrogle, mehke rame, ki so plašno drgetale pod njegovimi prsti, ter jo je zopet posadil na grm. Lida se je pokorno usedla v prejšnji, sključeni legi. "Kaj te je prav za prav tako razjarilo?" je vprašal Sanin. "Ali to, da jaz vse vem? Mar si imela res, ko si se vdala Zarudinu, tako slabo mnenje o svojem dejanju, da se celo bojiš zavedati se ga? Ne razumem tega! . . . Če se pa Zarudin ne oženi s teboj, potem pa zahvali Boga! To veš sedaj sama , , . pa tudi prej si vedela, da je to umazan in podel človek, čeprav je lep in primeren za ljubezen. Edino kar je lepega v njem, je njegova telesna lepota, te si sc pa že zadosti navžila!" "On se je moje, ne pa jafc . . . ali pa jaz . . . da! Jezus, Marija!" je šinilo skozi vročo Lidi-no glavo. "Tisto, da si noseča , . ." Lida je zamižala ln stisnila glavo globoko med rame. "To je seveda slabo," je nadaljeval Sanin z mehkim, skoro tihim glasom. "Prvič zato, ker je roditi otroke strašno dolgočasna, neljuba, mučna in nesmiselna stvar, drugače pa zato in kar je glavno,'ker te bodo potem ljudje izmučili do smrti . . . Lidočka, ti moja Lidočka!" se je prekinil in navdala ga je silna, čista ljubezen; "nobenemu nisi napravila nič hudega in če boš rodila čeprav celo kopico otrok, ne bo od tega nihče trpel razen tebe!" Sanin je obmolknil, zamišljeno grizcl v brke in prekrižal roke na prsih. . . "Jaz bi ti povedal, kaj ti je storiti, toda ti si preslaba in preneumna za to ... Ti nimaš ne drznosti ne poguma dovolj . . . Ampak umreti se ne izplača. Poglej, kako je lepo . . . Tam sije solnce, voda teče . , . Pomisli, da bodo po tvoji smrti izvedeli, da si umrla noseča, da ti Je zs tisto! Torej ti ne umreš zato, ker si noseča, ampak zato, ker se bojiš ljudi, da ti ne bi dali živeti. Vsa groza tvoje nesreče ne obstoji v tem, da je nesreča, ampak v tem, da jo ti postaviš med sebe in med življenje in misliš, da ni za njo nič več. Faktlčno pa ostane življenje tako, kakršno je bilo ... Ti se ne bojiš tistih ljudi, ki te ne poznajo, ampak se bojiš seveda teh, ki so ti blizu, in teh, ki te ljubijo in ki jim bo tvoj "padec" grozen udarec predvsem samo zato, ker sc ni izvršil na poročni postelji, ampak kje drUgjc, v gozdu, na travi ali kje. Toda saj sir otii ne bodo obotavljali kaznovati te za tvoj greh, čemu ti naj potem še bodo? . . . Oni so torej neumni, kruti in puhloglavi, kaj m* boš torej mučila in hotela umreti zaradi neumnih, puhloglavih in krutih ljudi?" Lida je počasi dvignila proti njemu svoje debelo odprle, vprašujoče oči; Sanin je videl v njih iskrico razumevanja. "Kaj pa naj storim . , . kaj naj storim?" je rekla otožno. "Dva izhoda imaš; ali da se iznebiš tega otroka, ki ga nihče na svetu ne rabi, katerega roj- stvo ne bo — kot sama vidiš — nikomur na celem svetu prineslo ničesar . . .** Teman strah se je prikazal Lidi v očeh. "Ubiti bitje, ki je že spoznalo veselje življenja in grozo smrti, je kruto; ubiti pa zarodek, nezmiscln klobčič krvi in mesa . . Nenavadno čuvstvo je prevzelo Lido. Naj-prej jo je bilo hudo sram, tako sram, kakor da bi jo celo slekli do nagega in rili z okornimi prsti 4X) najbolj skritih delih njenega telesa. Strah je bilo pogledati brata, da bi oba ne umrla od sramu. Toda Saninove sive oči niso utripale, ampak so gledale jasno in trdo, glas mu ni trepetal, ampak mu je bil miren, kakor da bi izgovarjal najnavadnejše besede, ki se sploh ne razlikujejo od drugih. In pod neupogljivostjo teh besed se je sramežljivost razblinila, izgubila moč in nekako celo tudi zmi-sel. Lida je videla, kako globoko izvirajo te besede in je celo začutila, da nima niti ona sama ne sramu ne strahu. Tedaj se je pa prestrašila svojih misli in se v obupu prijela za senca ter pri tem zamahnila z lahkimi rokavi kot prestrašena ptica s perutmi. "Ne morem . . . jaz ne morem!" je prekinila. "Mogoče je tako tudi res, mogoče . . . ampak jaz ne morem ... to je grozno!" "Ne moreš, no, dobro . . ." je padel Sanin pred njo na kolena in ji tiho vlekel roki od obraza; "potem bomo skrivali ... Jaz bom naredil tako, da bo šel Zarudin odtod, ti pa . . . se omožiš z Novikovim in boš srečna. . Saj vem, če se ne bi pojavilo to lepo žrebe od častnika, bi se ti zaljubila v Novikova . . Pri imenu "Novikov" se je zablesketalo v Lidini duši nekaj svetlega in milega kot luč. Ker jo je Zarudin napravil tako nesrečno in ker je čutila, da Novikov tega ne bi napravil, se jc Lidi za hipec zazdelo, kakor da bi bilo vse to enostavna in popravljiva pomota in da ni v njej nič groznega; sedaj bo vstala, šla, nekaj rekla, se zasmejala in življenje se bo zopet razgrnilo pred njo v vseh svojih solnčnih barvah. Zopet bo lahko živela, zopet bo ljubila, samo da bo veliko bolje, močneje in čisteje. — Takoj se je pa zopet zavedla, da to ni mogoče, da je ona že umazana in povaljana po nevredni in nezmiselni razuzdanosti. Nenavadno surova, malo ji znana beseda, ki je ni nikdar izgovorila, ji je vzklila v spominu. S to besedo se je z bolestnim užitkom ožigosala kot s krepko zaušnico in se je sama prestrašila. „ "Moj Bog ... Ali je res tako daleč, ali sem res tisto? . .. Seveda, seveda . . . tisto, prav tisto . . . Tu imašl . . ." "Kaj govoriš!" Je obupno šepnila bratu; mučno je je bilo sram svojega zvon kuga in kot vselej krasnega glasu. "Kaj pa naj sicer?" je vprašal Sanin in gledal od zgoraj doli njene lepe, razmršene lase nad sklonjenim, belim vratom, po katerem se' je premikal lahek, zlat solnčni žarek, ki je pri-drsnil med listjem. Hipoma ga je enostavno postalo strah, da se mu je ne bo posrečilo pregovoriti in da bo ta lepa, solnčna, mlada ženska, ki bi lahko osrečila mnogo ljudi, odšla v nezmiseln nič. Lida je onemogla molčala. Skušala je zatre-tl v sebi zuželjeno upanje, ki je proti njeni voljiTprežemalo vse njeno drhteče telo. Zdelo se ji je, da po vsm tem, kar se je zgodilo, nI sramotno samo čakati, ampak tudi želeti si življenja. Toda mogočno, solnca polno, mlado telo je odbijalo tc spačenc, slabe misli kakor strup in ni hotelo priznati negodnega ploda zi. svojega. (Se nadaljuje.) Montana Kid Jack London < 2 "(ki tamlc se bližajo ledeni vali." si je dejal sam pri sebi. Opazil je potnike, ki so n pol duoalom sanmi brodili vodo in ki so najbrže potovali p<» reki nav/gor v !)awson. Potovanje po it ki je bilo sedaj dan za dnem bolj nevarno in potniki so hiteli na vso moč, sami krepki, mladi ljudje. ItnŠa-sta je bila njih obleka m bili s<> trudni. Montana Kid si jih je dobro (»gledal in je kaj kmalu spoznal, da niso njegove ba/c. "Halo! Kaj Je novega v !)*w-sonu''" M> spraševali in si ogle« dovall sedaj Donalda, sedaj Da-Wju hedaj Kida. Takole prvo srečanje v divjini ni prav nič ceremonijalno. I'«* govor sc je kmalu zasukul na obče radevgAn kar po vrsti ho si pi ipovedovali novice is obeh koncev dežele Prtlleci ao bili s svojimi novicami kmalu pri ki a ju. Zimo so pretolkli v Ml- 11 ooku—tisoč milj dalje ob reki, kjer se ničesar posebnega ne /godi. Montana Kid pa je prišel baš iz primorja in ko so postavljali šator, so ga neprestano obsipali z vprašanji o obljudenem svetu, od katerega so bili vse leto odrezani. Oster vrišč jih je nenadoma za|>odil na breg, Voda na ledeni površini se je poglobila in led, zajet od spodnje in zgornje strani, se je boril, da bi se oprostil trdih klešč obrežja. Z bobnenjem in ht usčem so se lomile ra/|sike in. zrak Je bil nasičen od tega ostrega prasketanja. (M zgornjega toka sem sta drvela na ledeni plošči, ki še lil bila pod vodo, z eno samo vprego dva moža. Kmalu Ju Je dosegla voda in skušala sta jo pre-bresti. I.«*d se Je drobil pod njihovimi stopinjami in plošče so se postavljale pokoncu. Skozi odprtine je vrela vod.» In kmalu Jima je segala do trebuha. lW in sani je odnesla Moža pa sta po dolgem ti udu vendarle dosegla otoka in Montana Kid jima Je prvi priako« il na pomoč. "Naj me pil pilči obesijo, če ni tole Montana Kid!" je vzkliknil možakar, ki ga je Kid vlekel na breg. Imel je rdečo srajco 11 lezdcče policije in dvignil je roko v pozdrav. "Vabilo imam zate, Monta na Kid," je dejul in privlekel bel papir iz prsnega žepa "Upam, da mi ne boš delal preglavic in da boš šel rad z menoj!" * Montana Kid se je ozrl na raz divjano ledeno reko in skomig nil z rameni. Policist, ki jc sledil njegovemu pogledu, se Je smehljal. "Kje so psi?" je vprašal drugi - "Gospoda moja, to je Jack Sulherland, lastnik eldorada št 20," je predstavil policist svojega tovariša. "Pa ne Sutherland iz leta 1892?" je vprašal slepec In sc neokretno tipal bliže. "I>a. tisti1" Sutherland mu je stisnil roko. "Pa vir ' "Oh. jaz sem poznejši letnik, pa s«* spominjam vaše povesti iz časov, ko sem lovil lisice." Obrnil se Je k svojcem ln dejal: 'To-varui. to jc Sutherland. Jack Sutherland. ki te bil nekoč najboljši gol man univerre. Hej. zla-tnkopet, objemite ga! . Sutherland tu na je Greenwich~je bil tudi golman t ed dvetni leti*M "Da» čital sem o tem," jc dc- Kitajske bolničarke na poti v vojaško bolnišnico. jal Sutherland in mu prožil roko. "In spominjam se vaše krasne igre." Po zagorelem licu Greenwicha sc je razlila sramežljiva rdečiča in kar v zadregi je bil malce. "To pa je Matevž iz Bergeleya. V naši druščini jih je tudi nekaj iz vzhodnih univerz. Pridite semkaj! Tu je Sutherland! Jack Sutherland!" Pa so se ga oklenili in ga vlekli k šatoru, kjer so mu dali suhe obleke in nešteto skodelic črnega čaja. Za Ponalda in Daya se ni nihče zmenil. Pričela sta kvar-tati. To jima je bila vsakdanja večerna zabava. Montana Kid je šel s policistom v kočo. "Sedaj pa le hitro nekaj toplega na telo!'' je dejal Kid in mu ponudil nekaj perila iz svoje'skromne zaloge. "No, in pri meni boš moral spati!" "Reči moram, da nisi napačen dečko!" je menil policist, ki si je oblačil Kidove nogavice. "Žal mi je, da te moram odvesti nazaj v Dawson. Pa menim, da ne bodo pretrdi s teboj." "Pa ne tako hitro!" Montana Kid se je smehljal — toda ta smehljaj je izražal nekaj posebnega. "Še nismo prišli od tod. Kadar odrinem, bom krenil po reki navzdol in kakor vse kaže, me boš spremljal!" "Ne boš, Jaka, če kaj vem!" "Pojdiva ven, pa ti bom pokazal! Ta dva idiota sta si sama skopala svoj grob na tem otoku." Menil je oba Škota. "Zakaj sta sc neki tu naselila?! Na, tobak, in si natlači pipo, tovariš! Je prav izboren tobak. Vživaj življenje, dokler ga imaš. Veliko pip itak ne boš več pokadil." Policist se je čudil tem besedam, pa tudi oba Škota sta prekinila Igro in sta jima sledila. Ko so možje iz Minooka opazili, kako kaže Kid sedaj po reki navzgor, sedaj po reki navzdol, so pristopili. "Kaj jc?' jc vprašal Sutherland. "Nič posebnega," je hladnokrvno odgovoril Kid. "Ah, doživeli bomo pač malo peklenskega ropota. Poglejte tamle ovinek! Tam sc bo nagrmadilo milijon ton ledu. In tudi tamlc zgoraj se bo led zajezil. Če sc bo zgornji jez prelomil, spodnji pa obdržal—puf!" Z roko je napravil dramatično gesto preko otoka. "Milijon ton!" je zanič-ljivo dostavil. v "Pa naša drva?" je vprašal Davy. Montana Kid je napravil isto gesto preko otoka in Davy je pričel tožiti: "Več mesecev sva se mučila. To ne sme biti res! Človek, to se ne sme zgoditi! Ti si se le šalil. Ah, reci, da je bila to le šala!" Montana Kid pa sc je le trdo in ostro zasmejal in se obrnil na peti. Tedaj sc je vrgel Davy nad drva in jih kot obseden pričel metati z lueftine. "Pomagaj mi. Donald!" je za klical. "Ali mi ne boš pomagal? Toliko časa sva se mučila! ln vožnja v domovino!" Donald ga je zgrabil za ramo. tresel ga je, pa se ni hotel odtrgati od drv. ,MAli nisi slišal? Milijon ton —in otoka ne bo več!" "Sedaj p*' nehaj, človek«" je dejal Donald, "Saj si vendar nor! Piav zares nor'" Davy pa )e metal drva. Donald |e biejkri naaaj h koči, si opasal svoj iq Davvjev pas za denar in odšel na rtič. kjer je mogočen borovec prerastel vsa drevesa na otok«. Mol i»re«l ijnro je slišal udarce njegove sekire ui sc jc smehljal. Gr6enwich se je vrnil z drugega konca otoka in jim pojasnil, da so zajeti. Bilo je nemogoče, dospeti na drugi breg preko stranskega rokava. Slepi mož iz Minooke je pričel peti in drugi so povzeli: Povejte, je li torej res? Je li jasno vam? Ne verujete vsi? On laže? Povejte, je li torej res? o "To je grešno!" je vzdihnil Da-vy, ko jih je videl, kako so plesali v svetlobi poševnih solnčnih žarkov. "In ves moj dobri les bo uničen!" Je li torej res? je odmevalo in bilo je kakor posmeh njegovi tožbi. Hrup na reki je polagoma ponehal in nastala je tesna tišina. Led se je odtrgal od brega in se dvignil nad vodo. Naglo in brez hrupa se je dvignil dvajset čevljev visoko in mogočne ledene plošče so se zaletavale v breg. Spodnji, nižji del otoka je bil že pod vodo. Potem je pričela vsa bela masa brez napora držati po reki navzdol. Hrup pa je naraščal s hitrostjo ledu in kmalu se je ves otok tresel od silovitih sunkov plavajočega ledu. Pod silnim pritiskom so se mogočne, več sto ton težke ledene plošče metale v zrak kakor grahova zrna. Silna buka pa je naraščala in možje so si morali kričati v ušesa, če so se hoteli razumeti. Včasih so slišali hrup tudi s stranskega toka. Otok se je zamajal, ko je butnila ogromna ledena plošča v srednji del otoka. Izruvala je ducat borov s koreninami vred. Potem sc je zasukala tako, da je bilo na površju Vijeno blatno dno in je splavala naravnost h koči. Spotoma je rezala brežino in drevesa kakor ogromen nož. Z enim samim koncem se je dotaknila koče, pa sc je že sesulo tramovje kakor žigice in poslopje se je zrušilo kakor mala igračka. "Trpljenje mnogih mesecev in vožnja v domovino!" je stokal Davy, ko sta ga Kid in policist vlekla s skladovnice drv. "Čakaj no, saj boš imel dovolj prilike za povratek!" je brundal policist, mu prislonil prav pošte no zaušnico ter ga zalučal kar preko glave na varen prostor. Donald, ki je čepel v vršičku borovca, je videl, kako je ledena plošča pobrala drva, ki so splavala po reki navzdol. Tedaj pa se je ves ta ledeni tok malce umiril, kakor da se je že zadovoljil z nesrečo, ki jo je dosedaj povzročil. Tok sc jc hitro znižal v prvotno lego in hitrost ledu je pojenjala. Hrup ic ponehal in slišali so Donalda, ki jim je klical, da naj se ozro v smeri toka. Kakor je Kid prorokoval, tako se je zgodilo. Led med otoki se jc pričel pomikati in stvoril je mogočen jez, ki ic segal od brega do brega. Pritok se jc ustavil in voda. ki ni mogla odtekati, jc pričela naraščati. Vedno bolj se je dvigala. tyožjc so že do kolen stali v vodi in so plavali k ruševinam koče. Tedaj pa se je voda nenadoma umirila in ni nc naraščala ne padala. Montana Kid ie zmajal z glavo: "Zgoraj se ie led zasidral in ne bo ga navzdol.** Sedaj pa samo, kateri jez se bo prvi razletel!" jc dodal Sutherland. "Seveda!** je potrdil Kid. "Ce ure zgornji jez k hudiču, smo iz-robljeni. Temu se ne jnore ničesar zoperstavltl.** Možje iz Minooka so se obrnili vstran, ne da bi kaj rekli Kmalu na ao zopet pričeli peti veselo študentovsko pesem. Strnili so sc okoli Kida in po- licista in ta dva sta se hitro znašla v ritmu vesele popevke. "Ah, Donald, ali mi nočeš pomagati?" je zaplakal Davy ob vznožju drevesa, na katerega je splezal njegov prijatelj. "Ah, Donald, Donald, ali mf nočeš pomagati?" Plakal je in roke so mu krvavele, ko je poskušal splezati na drevo. Donald pa je nepremično strmel na reko in zdajci je zadonel glas, trepetajoč od strahu in groze: "O bog, prihaja!" Do kolen so stali možje v ledeni vodi. Potem so se prijeli možje iz Minooka, Montana Kid in policist za roke in so zapeli tisto strašno bojno pesem republike. Glasovi pa so utonili v strahovitem trušču, ki se jim je bližal. In tako je bilo Donaldu dano, da je videl tisto, kar ne more doživeti noben človek, ne da bi poginil. Mogočen jez ledu se je zagnal preko otoka in je pobral s seboj drevesa, pse in može. Ka kor da bi narava zadobila drug obraz. Vse to je videl za hip iz svojega visokega sedeža. Potem pa se je drevo zamajalo in tudi on je izginil v ledenem vrtincu. Konec. Razni mali oglati ČETRTEK. 25 mat. Razni mali ogUij POTREBUJEMO DELAVCE Machine Shop Hel VOJNO POTREBNO DELOl DOBRA ZAČETNA PLAČA Dobra bodečnost in STALNO DELO PRECISION PARTS MFG. CO. 2807 So. Michigan Avi HIŠNIK - JANITOJ 45 do 50 let star 5 noči v tednu—40 ur dela. Plača 85 centov na uro. Oglasite se pri hišniku. BRAGNO & CO. 2607 W. Monroe S STALNO DELO l 'Vbl 'Lathe" Mehaniki v mali delavnici; 2944 W. Lake St.—prvo nadstr. "DESK CLERK k HOUSEKEEPER" 8 ur na dah—6 dni. Proste nedelje. Izvrstna rPlača. . Sobo s kopalnico. Nič "switcHboaitla,^ > Brez obzira na starost. llv, 2109 W. Norih Ava. MOŠKE POTREBUJEMO • ZA TISKARSKE PLATE INDUSTRIJO Vlivarje voska v elektrotjrpe oddelku. Pribijalce plat Operatorje za odtisk prufov Zavijalce v odpošiljatelskem oddelku. Moške, ki poznajo mesto, za določitev dovažanja s truki in raznašalce. Dobra plača, stalno delo. PONTIAC 812 W. Van Bur«i(ft, OPERATORJI za šivalne stroje n gonilno silo I Robljenje, skončavanje. Stroji z <« ali dv^ma iglama. Stalno. Dob plača. Moderna,* čista tovarna. I< alna delavno stanje. Izkušenost i potrebna. Mi vas naučimo in ol nem plačamo. H. $N0WER & C( 361 Ckestnut St. "PETS PIGEON" HRANA Predvojne vnte tekmujoča hrai z maple grahom, veteh, flint koru ali American #2 rumena koru Poljski grah, $15.00 sto funtov $5.00—25 funtov. Plačate in odnesete. Albert Angel Jr. Co, 5814 So. Western Ave. HEMLOCK 9845 TTT TISKAMAMPJ. —-sprejema vsa ....... v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vAbila za vesclice in shode, vizitnice, easailie, Mta* j koledar je, letake itd. v Slovenskem, hrvatskem, Slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • • . * Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene šmarna, unij ako dalo prva ml» Pišite po informacije na naslov: snpj p rlnt ery 2657-59 S. Lawndala Avenue • • Chicago 23. IlUaola TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po rielapu 12. redne konvencije s* lahke naroči na list Prosvsio in prižteje »dan. dva. tri. štiri aH pe« članov is ana družine k ani naročnini. List Proaveta atana aa vse anako. aa člana ali načlana $6 oo u ano latno naročnino. Kar pa člani fte plačaj« pri aaaamantu $1.20 u tednik, m Jim to prišteje k naročnini. ToraJ aada) ni vsroks. *ti da Ja Vft predrag sa člana SNPJ« Lisi Prosvata Ja vala lastnin« is gotovo J« v vsaki družini nakdo. U bi rad čital lisi vsak dan. Pojasnilo?—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti c »n SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj l»i tednik, bode moral tisti član i* dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu listi, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tetfa ne stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naročniku. Csna listu Prosvata Jai Za Združ. država in Kanado ft.00 Za Chicago ln okolico Ja 1 tadnik ln.---------- 2 tednika in ............... 3 tednlMrfaU.--------- 4 tednika ln 5 tednika* In ________j........MSM I spolni te spodnji kupon, priložita potrebno vsoto denarjs Money Order v pismu in si naročila Prosveto. Ust. ki Je vsi« lastni«* 1 tednik in ..... 2 tednika in.... 3 tednike ln.... 4 tednike in ... 5 tednikov ln ...........3 .SO .................. 2.40 __________1.20 --------- nič Za Evropo Je.... $7 SO 1.30 5.10 3.10 2.70 1.S0 PROSVETA. SNPJ. 24S7 So. Laarndale Ave. Chicago 23. I1L Priloženo potil jam naročnino aa Uat Prosveto vsoto I L Ime............................................CL društva It. --- Naslov ,,,,r. ..-.. , .............................., i.....- ---------- Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od slad*** članov moje družine: % 2. ...____________________I__________________ČL društva H------- 3. ----------------------------------CL društva It.......-— 4. ---------------------------------------CL društva št------- t .....................................O. društva št---- Mesto __________________ , Pilata.............. Nov naročnik □ Star narečnih O