■
DOLENJSKI LIST
ODLIKOVANJA ZA 20. OBLETNICO OSVOBODITVE
Jutri, 11. marca, bo v Dolenjski galeriji ob 14. in 16. uri svečana podelitev odlikovanj. Odličja, ki jih je podelil predsednik republike ob 20. obletnici osvoboditve nekaterim prizadevnim družbeno političnim delavcem, bo-' sta izročila predsednik ObS Novo mesto Sergej Thoržev-skij in predsednik ObO S2DL Slavko Doki.
Tovariš Ivan Maček v Novem mestu
V nedeljo dopoldne se Je - mudil v restavraciji »Breg« v Novem mestu predsednik republiške skupščine tovariš Ivan Maček s sodelavci. Na malici in kosilu se je zadržal od 10. do 13. ure.
Nocoj Slovenski oktet v Brežicah
Nocoj bo v Brežicah zapel Slovenski oktet. To je eden njegovih zadnjih nastopov Pred turnejo po ZDA. Zavod za kulturo iz Brežic bo v kratkem povabil na gostovanje v Brežicah tudi člane SNG iz Celja, v začetku aprila bo gostoval v mestu har-momkarski elektronski ansambel iz Šentvida pri Ljubljani, v dogovoru z republiškim svetom Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije pa bo najbrž v okviru mednarodne konvencije o kulturni izmenjavi gostoval letos v Brežicah tudj en tuj ansambel. Vodstvo Doma JLA »o priredilo več nastopov zabavnih, instrumentalnih in vokalnih skupin. Tudi dijaki brežiške gimnazije se pripravljajo na svečano proslavo 20-letnice svoje ustanove.
V. P.
Julija koncert Glasbene matice iz Clevelanda
Dolenjska turistična zveza obeta v letošnji sezoni nastop mešanega pevskega zbora Glasbene matice iz Clevelanda v Novem mestu. Letošnja turneja Glasbene matice bo Prvi nastop njenih članov v Evropi. Po pogodbi, ki Jo je te dni dobila v podpis DTZ, bi bil koncert v Novem mestu 21. junija.
20 kombijev za Hokej
Novomeška Industrija Motornih vozil je dala 20 kombijev na razpolago organizacijskemu komiteju gokeja 66 v Ljubljani. Kombije uporabljajo za Prevoze članov direktorija-, sodniškega zbora in kovinarjev.
Novomeška gostinska šola v Hokej-baru
Nočni »Hokej bar« v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v oskrbi solnega centra za gostinstvo « Novega mesta. Organizaciji so se obrnili za pomoč na novomeško in opa-"jsko gostinsko šolo, ker poljanska ni mogla prevzeti vseh/' naročil. Opa-"jska šola odgovarja za restavracijo na GR.
Novomeška Gš je pripravila preteklo sredo tu-g sprejem za 400 novinarovi V Festivalni dvorani. ykusen domači pogrinjek lfJ dolenjske in belokranjske specialitete so navdu-g^1 kovinarje iz vsega sve-
PREDKONGRESNE PRIPRAVE SOCIALISTIČNE ZVEZE
JAVNE TRIBUNE 0 VI. KONGRESU
Občinsko vodstvo SZDL v Novem mestu pripravlja v predkongresnem razdobju več javnih tribun in več javnih razgovorov s člani SZDL — S prireditvami obeh vrst želijo razgibati članstvo SZDL in ga pritegniti k razpravam o bližajočem se kongresu SZDL
Predsednik občinske skupščine Zaprešić tovariš Pero Škrlin je prerezal vrvico na novem mostu čez Sotlo pri Čemcihovcu  (»Figarjev most«) in ga s  tem izročil prometu (Foto: J. Teppev)
Konferenca krajevnih organizacij SZDL so bile v novomeški občini konec 1965. in v januarju letos, nato pa je bila še občinska konferenca SZDL. Priprave na konference so zelo razgibale članstvo SZDL, ki je letos bolj kot kdajkolj doslej živahno sode lovalo v razpravah. Obojne konference lahko smatramo za prvi del priprav na kongres SZDL Slovenije. V ob činskem vodstvu SZDL v No vem mestu se resno lotevajo nadaljnjih praprav za delo s člani, ki naj bo del predkon grešnih prizadevanj.
V načrtu imajo dvoje: v marcu bodo priredili po vseh večjih krajevnih središčih javne tribune, razen tega pa bodo priredili še posebne javne razgovore o posameznih področjih družbenega živ ljenja v občini (gospOdarstivo.
kulturno prosvetna dejavnost, mladina itd.).
Na javnih tribunah, ki bodo: 4 marca v Dolenjskih Toplicah, 6. marca na Dvoru, vprašanja prisotnih bodo da-v Šmarjeti in v škocjanu. 7. marca v Šentjerneju, 12. marca v Žužemberku, datum
za javno tribuno v Mirni pe* či še ni določen, v Straži pa je že bila, bodo člani ob;-luškega odbora SZDL tolmačili v kar se da poljudni obliki predkongresne teze, obrazložili članom spremembe v statutu SZDL in govorili o (Nadaljevanje na 2. strani)
MANIFESTACIJA PRIJATELJSKEGA SODELOVANJA NA BIZELJSKEM
Dragocen kamenček v cestnem mozaiku
Movi most na Sotli trdno veže tri občine in dve republiki - Postavili so ga za 490.000 novih dinarjev - Prebivalci s slovenske in hrvaške strani navdušeno pozdravljajo novo pridobitev, saj so bili od poplave 1964. leta brez pravega prehoda čez reko
V soboto, 5. marca so od prli nov železobetonski most na Sotli pri Čemehovcu. Po domače mu rečejo tudi Figar-jev most. Na otvoritveni svečanosti so se zbrali zastopniki treh mejnih občin, ki jih most pc vezuje: z desnega brega Sotle so prišli občani in predstavnik: brežiške občinske skupščine, s Hrvaškega pa predstavniki občin Klanjec in Zaprešić, zastop-
niki mesta Zagreba ter drugi gostje.
Predsednik občinske skupščine Brežice tov. Milan Še-petavc je prvi pozdravil zbrane goste in občane. Poudaril je, da se je v veliko zadovoljstvo prebivalcev obeh strani Sotle uresničila njihova skup-na želja po noiTnaliziranju prometnih zvez na tem območju.
Jeseni 1964 jih je prek ni-
Jože Stare ni namenoma ubil svojega nečaka
Okrožno sodišče v Novem mestu je te dni obsodilo na 2 leti in pol strogega zapora Jožeta Starca iz Rosalnic, ker je lani 9. decembra v si-lobranu do smrti zabodel svojega nečaka 17-letnega Mirka Zgonca,
Obtoženec jc pred sodiščem natanko opisal, kako je do uboja prišlo, skesano priznal dejanje, vendar pa poudarjal, da nik.kor ni imel namena nečaka ubiti. Sodišče je Jožetu Starcu verjelo, da uboj ni bil naklepen ter ga obsodilo zaradi grobo prekoračenega silobrana in upoštevaje več olajšilnih oko-
V soboto: brucovanje v Brežicah
Klub posavskih študentov bo priredil v soboto, 12. marca, ob 20. uri v prostorih Narodnega doma v Brežicah akademski p le s z b r u c o v a n j e m. VLJUDNO VABLJENI!
liščin na omenjeno kazen. Podrobneje bomo o razpravi še poročali.
la poplava. Narasla Sotla je tedaj onesposobila več mo
(Nadaljevanje na 6. str.)
Zoran Polič jutri v Novem mestu
Jutri, 11. marca ob 17. url, bo v Domu JLA vodil tov. Zoran 'Polič javno razpravo o nekaterih gospodarskih vprašanjih. Razgovor bo po tekal v okviru predkongresne dejavnosti SZDL, tov. Zoran Polič pa je prvi član IO GO SZDL, ki bo obiskal no vomešlco občino v okviru te ga programa. Na razgovor so vabljeni vsi občani, zlasti pa predstavnikj delovnih organizacij, ka so že poslale vprašanja, na katera bo tov. Zoran Polič odgovarjal.
V okviru zbliževanja in medsebojnega kulturnega sodelovanja krške in kranjske občine so v ponedeljek zvečer v spodnjih prostorih Prešernovega muzeja v Kranju odprli razstavo del akademskega kiparja Vladimira Štovička iz Leskovca pri Krškem. Več o Um berite na 5. strani današnje številke. — Na sliki: mojster Vladimir Štoviček vodi po razstavi predsednika ObS Kranj Martina Koširja in predsednika krške ObS inž. Franca Dragana (od desne proti levi) — Foto: Tone Gošnik
7. marca popoldne je bila v Sem:ču otvoritev avtomatse telefonske centrale, preko katere ima Semič avtomatsko telefonsko zvezo s 65 večjimi kraji v Sloveniji in 80 krajevnimi središči v drugih republikah.
Skromno slovesnost, ob kateri so se zbrali predstavniki semiskih delovnih in družbenih organizacij, šole in drugi, je začela direktorica Podjetja
Avtomatska centrala v Semfšu
za PTT promet Novo mesto Dragica Rome. V krajšem nagovoru je poudarila prednost avtomatizacije v PTT službi, omenila pa je tudi to, da bodo v nasledjih dveh mesecih še težave z medkrajevnimi te. lefonskimi pogovori v dopoldanskem času. Ko bo centrala ▼ Črnomlju dobila nekaj novih medkrajevnih priključkov, bo čakanje na zvezo odpadlo-
Vrednost celotne investicije v novozgrajenih poštnih pro. storili v Semiču znaša 25 milijonov dinarjev i od tega pa so domača podjetja in občinska skupščina Črnomelj prispevali 10 milijonov.
80 številčna ATC v Semiču je izdelek tovarne Iskra, svečano pa jo je odprl Frano Košir, predsednik medobčinskega odbora za avtomatizacijo telefonskega prometa v Beli krajini
^   . Z>____i_:__
Najsvečanejši trenutki za gledalce in še posebej za tekmovalce so prav gotovo tisti, ko se med igranjem himne dviga njihova državna zastava. Prva se je na letošnjem svetovnem in evropskem prvenstvu v hokeju na ledu v Ljubljani dvignila na jambor sovjetska zastava po tekmi SZ : Poljska (na sliki) in poznavalci pravijo, da se bo najbrž tudi poslednja: do sedaj vse tako kaže, saj Rusi še niso stali »mirno« pred nobeno drugo zastavo. Njihov najnevarnejši tekmec so Cehi. Več o hokeju berite danes na 8. str. DL (Foto: M. Moškon)
OD 10. DO 20. MARCA
Okrog 11 .marca padavine z ohladitvijo, okrog 17. marca pa ponovne manjše padavine. V ostalem lepo vreme, sprva hladno z mrazom ponoči, pozneje topleje.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE
E1S© IZMRMEVAKJ/ i SiLSTM BE B§ ISS ITI
Dosedanje priprave na VI. kongres SZDL Slovenije so pritegnile mnogo občanov, ki so ob predkongresnem gradivu povedali svoja mnenja, da je že zdaj mogoče reči, katera vprašanja bo kongres moral prav gotovo obravnavati. Eno izmed področij, mimo katerih na kongresu zbrani delegati ne bodo mogli iti, so številne zadeve šolstva in izobraževanja na sploh.
V ospredju vseh sedanjih razprav je bilo, kako šole napraviti za družbene institucije. Sedanje nestabilno, bolj ali manj administrativno proračunsko finansiranje šolstva ohranja uradniški položaj prosvetnih delavcev. Ustava pa določa, da so vsi delovni ljudje, ne glede na to, kjer so zaposleni — ali v gospodarstvu, ali v druž benih službah, — enako upravičeni odločati o uspehih svojega dela. Zato bo razprava na kongresu gotovo zajela, kako uredit} razmerje med delovnimi kolektivi v šolstvu in družbo. Dosllej so se glede tega izoblikovala mnenja, da bi bilo treba preiti na nov način financiranja vzgojno izobraže valne dejavnosti. Družba naj bi financirala delovni program in kakovost dela, kar bi bilo tudi spodbuda delovnim kolektivom v šolstvu za samoupravno urejanje razmerij v svojih delovnih organizacijah, za njihovo ustvarjalnost in bolj  kakovostno delo.
V dosedanjih razgovo rih so se močno križala mnenja, po kakšnih merilih naj bi dobivali kolektivi vzgojno.-izobraževalnih organizacij sredstva, prav tako kot tudi, po kakšnih merilih naj bi ocenjevali delo posameznika. Objektivna merila, ki so jih začeli ponekod uvajati, se niso obnesla, zato je tudi to eno izmed mnogih od prtih vprašanj.
Razgovori o šolstvu v naši družbi so v predkongresnem obdobju načenjali tudi vprašanje, koliko naše šolstvo ustreza sedanjim pogojem družbenega razvoja. Na posamez
nih področjih imajo, denimo gimnazije ali administrativne šole, gospodarstvu pa manjkajo tehnični srednji strokovni kadri. Tudi to je eden izmed vzrokov, da so »končali zadnja leta šolanje mladi ljudje, ki niso mogli dobiti zaposlitve, na drugi strani pa so nekatere delovne organizacije zaman iskale absolvente šol, ki bi ustrezali njihovim strokovnim potrebam.
Od kar smo pred leti začeli govoriti o šolski reformi, je vsebina šolskega učnovzgojnega dela stalno v povezavi. Res, marsikdaj šole ne morejo preiti na sodobnejši način pouka, ker nimajo za to potrebnih materialnih pogojev. Dokler bodo v nekaterih šolah imeli pouk v. treh ali štirih izmenah, dokler bodo imeli le skope, zastarele učne pripomočke, tako dolgo ne moremo pričakovati, da bodo iz naših šol prihajali bolj razgledani mladi ljudje. V nekaterih občinah so že začeli govoriti o celodnevnem bivanju otrok v šoli. S tem, ko se otroci po pouku pod nadzorstvom pripravijo za naslednji dan, napišejo domače naloge, razen tega pa se še igrajo, je staršem odvzeta velika skrb, otroci pa imajo boljše pogo je za svoj razvoj. V drugih občinah pa niti ne zmorejo, da bi otrokom dajali brezplačno učne knjige, čeprav so v občinskih statutih to že pred dvema letoma zapisali.
Na kongresu bodo delegati morali tudi spregovoriti o različnih drugih pogojih za vzgojo mladine, o katerih so v predkongres nih razpravah marsikje govorili. Podeželski otroci mnogokdaj nimajo enakih možnosti za izobraževanje, če starši ne zmorejo oskrbnine, dijaških domov pa je vedno manj. Otroški dodatki seveda še zdaleč ne zadoščajo, da bi lahko z njimi starši šolaiH otro ke. štipendiranje je zadnja leta nestalno. Glavni odbor Socialistične zveze je predlanskim priporočil vsem delovnim organizaci-
Potem ko je vojska prevzela oblast v Gani in se je na čelo države postavil general Ankrah, so novi oblastniki svečano izjavili, da se ganska zunanja politika ne bo spremenila, da bo država tudi v prihodnje podpirala politiko nevezanih držav. Glede odnosov z Veliko Britanijo, ki jih je bil bivši predsednik Nkrumah pretrgal pu sklepu konference afriške enotnosti, pa so dejali, da je to stvar, o kateri mora sklepati OAE. Vendar na to niso čakali, marveč je Gana že obnovila diplomatske stike z Londonom potem, ko je tudi \Vashing-ton priznal novo oblast v Akri.
Morda je posebej zanimivo, da sta prva priznala Ankruhov režim Bonn in Bruselj. Za Bruselj to niti ni tako' nenavadno spričo njegovih dnosov s Kongom, naglica, s katero je Bonn priznal novo vlado v Gani, pa kaže, da bi rada Zahodna Nemčija pobrala vsaj del plodov britanske in ameriške imperialistične politike. Se pravi, da bi se rada ne le gospodarsko, ampak tudi politično uveljavila v-Afriki. V 1'anzu za zdaj še oklevajo, četudi je močno občutiti francosko ptisotnost pri dogajanjih v svetu.
Tako se je torej izkazalo, da od politike nevev.anja, ki so jo bili razglasili po strmoglavljenju Nkrumana, ni ostalo kaj prida in da stopa na plan tisto »novo« v usmeritvi Gane. To »novo« pa je v bistvu staro, tisto namreč, kar že tako dobro poznamo iz leopold-vilskega Konga, Južne Rodezije in it še katere druge afriške države, ki je neodvisna le po imenu, v resnici pa se njih usoda določa v kateri izmed imperialističnih metropol.
Toda kljub vsemu Nkrumah ni izgini s politične pozortvce v Afriki, kar so režiserji udara v G ni skušali doseči. Iz Moskve je odpotoval v Gvine-
jo, kjer ga je odprtih rok sprejel predsednik Sekou TVire in mu zaupal vodilno politično funkcijo v državi. NO, poročila iz Gvineje so protislovna in ni moč točno reči, kaj je Sekou Toure prepustil Nkrumahu ali je postal Nkrumah predsednik republike Gvineje ah predsednik vlade, jasno je le to, da je postal voditelj gvinejske demokratske stranke. Vsekakor bo povzročil Nkrumah imperialistom v Afriki še marsikatero neprijetnost, saj se bo kot politik tudi v prihodnje udeleževal mad-narodnih konferenc.
Povedati je treba namreč, da sta Gvinc/i in Gana le|i 1958 sklenili unijo, ki se ji je leta 1961 pridružila še
ANKRAH JE POKAZAL PRAVO BARVO
republika Mali, s čimer je Nkrumah izdatno podprl svojega soseda SeKou Toure ja. Zdaj mu je ta vrnil, unije pa niso niti uresničili, ker so Se usmerili na kovanje enotnosti vse Afrike, same pa naj bi bile »revolucionarno jedro protiimperialističnega boja« afriških narodov. Zdaj ta zveza oživlja. Nkrumah in Sekou Toure sta obiskala predsednika republike Mali Modibo Kelta ter se pogovarjala o tem, kako bi mobilizirali napredne afriške sile v obrambi tega, kar so v Afriki že dosegle, in v boju za dokončno osvoboditev Afrike. Po poročilih i; Bamaka sodeč so se usmerili predvsem np obiranje sindikalnih sil, v katerih prevladujejo na-
predni elementi in okrog k.tterih naj bi se zbrali vsi, ki jim je do svobode.
V tem pa je v Adis Abebi zasedal ministrski svet organizacije afriške enotnosti, ki je imel na programu predvsem razpravo o položaju v Južni Rodeziji. Dogodki v Gani pa so seveda močno vplivali na sam tok konference. Duhovi so se razdelili močno okrog ganskega zastopstva, ker so generali iz Akre poslali v Adis Abebo svojo delegacijo, tam pa se je že nahajala druga delegacija, ki naj bi jo vodil bivši ganskj zunanji minister Quaison Sa-ckey. No, ta je izjavil, da priznava novi režim v Akri in da mu bo služil, če ga bo potreboval. Po daljših razpravah so naposled našli juridično opravičilo zato, da je OAE priznala generalsko zastopstvo Gane na konferenci. S tem pa je le pokazalaj kako močan udarec so zadale reakcionarne sile afriški enot« nosti. Tako je tudi resolucija, ki so jo sprejeli 0 Južni Rodeziji in režimu lana Smitha, precejšen korak nazaj od tistega, kar so sklepali ob enostranski neodvisnosti rasističnega režima v tej afriški deželi. Seveda tudi tista resolucija, ki so jo bili takrat izglasovali, naj vse članice pretrgajo diplomatske odnose z Veliko Britanijo, ni bila realna, ker je ta sklep uresničila komaj četrtina članic. Zdaj so ostali le pri pozivu Veliki Britaniji, naj napravi red v Juž* ni Rodeziji.
Vrh. vsega pa se je še osem delegacij umaknilo s konference, ne sicer vse i* Istih razlogov, to pa le kaže. da preživlja afriška enotnost krizo. Gvinejski radio pa je že sporočil, da »afriške države niso pripravljene za vsako ceno obdržati organizacije afriške enotnosti«, s čimer je bila nakazana možnost, da se bodo sile v Afriki znova pregrupirale.'
jam, naj s štipendiranjem poskrbijo, da bodo lahko pozneje iz šol dobili mlade strokovnjake. Delovni kolektivi so po tem priporočilu začasno povečali število štipendij in tudi njihovo višino, po gospodarski reformi pa so podjetja hotela varčevati tudi pri štipendiranju.
V nekaj razpravah so govorili tudi o tem, kako pomembna je predšolska vzgoja za rast mladega človeka. Nekateri so celo predlagali, da naj bi bila tudi predšolska vzgoja obvezna, kar pa verjetno zdaj še ni izvedljivo. Ob tem pa 'se odpira vrsta nalog od krajevnih skupnosti do občin in delovnih organizacij.
Vsaka družba je močno zainteresirana, kako se -razvija mlada generacija, še posebno pa mora biti za-
interesirana naša družba, saj so vsa prizadevanja namenjena temu, da bi boljše in srečnejše živeli vsi delovni ljudie. Zato bo tudi VI. kongres SZDL Slovenije gotovo obširneje razpravljal o vlogi in nalogah izobraževanja, še
posebej pa šolstva ter priporočil, kako naj bi v bodoče to področje družbene dejavnosti tako razvi* jali, da nam ne bi bilo treba več govoriti, kako šolstvo in vzgoja zaostajata za splošnimi družbenimi potrebami.
JAVNE TRIBUNE 0 VL KONGRESU
(Nadaljevanje s 1. str.)
metodah dela SZDL ter o organizacijskih oblikah SZDL. Na tribunah bodo sodelovali področni poslan"' delegati za VI. kongres SZDL ter komunisti področnih osnovnih organizacij. Razen tega bodo na javnih tribunah načeli pomenek o car'nah, o drobni kmetijski mehanizaciji, o ko-
operaciji, o podružbljanju zemljšč in še o marsičem.
V javnih razgovorih o posebnih področjih družbenega življenja bodo poleg članov političnega aktiva lahko sodelovali vsi člani SZDL m vsi, ki jih bodo razpisane teme zanimale. Pojasnila na jali člani GO SZDL, ki bodo vabljeni na te javne razgovore in bodo na njih tudi
podali uvodne besede. Doslej je obljubil tov. Zoran Polič sodelovati na javnem razgovoru o gospodarstvu, z drugimi predstavniki pa se> občinsko vodstvo SZDL te dni še dogovarja.
Občinsko vodstvo SZDL zasleduje z javnimi tribunami in z javnimi razgovori več namenov. Predvsem bi radi člane SZDL opomnili na to, da se pripravljamo na kongres SZDL ki jih spodbudili k razpravi. Hkrati bodo v razgovorih predstavili članom SZDL delegate za kongres. Javne tribune in javni razgovori bodo koristni tudi za delegate, saj se bodo tako zelo neposredno seznanili s problematiko, ki tare člane SZDL in to problematiko prenesli na kongres. Po kongresu se bodo delegati seveda .vnovič pojavili pred člani SZDL .in jim pojasnili stališča, ki jih bo kongres sprejel, v
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
B PLAN RAZVOJA DO LETA 1970. Zanimajo nas predvsem osebni dohodki. Plan predvideva vsako leto 8-odstotno povečanje osebnih dohodkov. Tako bodo znašali povprečni realni osebni dohodki leta 1970 blizu 100 tisoč dinarjev. To je seveda samo računska napoved, ki jo bo mogoče uresničiti le tako, da bomo napeli vse sile in povečali intenzivnost našega gospodarstva. Planski dokument tudi predvideva, da bomo leta 1970 porabili v strukturi izdatkov manj za prehrano in več za druge stvari. Medtem ko smo leta 1956 porabili za prehrano 48 odstotkov in leta 1964 41 odstotkov, naj bi se leta 1970 delež izdatkov za prehrano v celotnih osebnih dohodkih zmanjšal na 31 odstotkov.
Planski dokument, ki ši ga bomo kdaj drugič podrobneje ogledali, med drugim predvideva pospešeno stanovanjsko graditev. Tako bomo leta 1970, seveda če bomo izpolnili plan, zgradili na tisoč prebivalcev 8 novih stanovanj. Pa še nekaj: ob ugodnih vremenskih razmerah nam leta 1970 ne bo več treba uvažati pšenice. V teh nekaj letih do konca tega desetletja bomo morali krepko poprijeti, da bi povečali kmetijsko proizvodnjo. To pa bp mogoče le, če bomo še nadalje modernizirali kmetijsko proizvodnjo in če bomo tudi zasebnemu kmetu omogočili lažje delovne pogoje. M II. KONFERENCA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE. V Ljubljani je bila republiška konferenca Zveze mladine, ki se je je • udeležilo 280 delegatov iz vse Slovenije. Na konferenci so ocenili dosedanje delo in začrtali smeri razvoja mladinske organizaci-
je. Med drugim so menili, da ideal mladih ni politični aktivizem. V mladinski organizaciji je treba razvijati tiste interese, ki omogočajo svoboden razvoj osebnosti mladega človeka. Zato moramo v mladinski organizaciji razvijati samoupravne odnose, v katerih se bo mlad človek počutil kot doma. Odpraviti je treba kakršenkoli privilegij mladinskih aktivistov. Razviti je treba kar najbolj pestre oblike dela, predvsem pa tiste, ki si jih mladi želijo. — Za novega predsednika so izvolili Janeza Kocijančiča.
KAKŠNI SO OBETI?
■ PREMALO KRVI. Hladilne omare v Zavodu za transfuzijo krvi so prazne. Ljudje se redkeje odzivajo pozivom na odvzem krvi. Delno so vzrok tudi razne* neodgovorne govorice, češ da prodajamo kri. To pa ni res. V resnici smo manjše količine krvi podarili tistim, ki so je bili potrebni. Pri tem smo sledili isti plemeniti pobudi, kot tisti, ki so pomagali Skopju. Take govorice je treba obsoditi, Zavodu za transfuzijo krvi pa pomagati v njegovih prizadevanjih, da bi zbral dovolj krvi. S tem bomo pomagali tistim, ki so zaradi pomanjkanja krvi v smrtni nevarnosti.
■ KAJ PA TRG REVOLUCIJE? Na nedokončane stolpnice r$\ Trgu revolucije smo se nekako že navadili. Pa vendar nas zanima, kakšna usoda jih čaka? Na izvršnem svetu so sklenili prenesti investitorstvo glede  obeh  stolpnic  na  gradbeno podjetje
»Tehnika«. Izvršni svet je zadržal investitorstvo samo za spomenik revolucije. To je bil prisiljen storiti zaradi tega, ker razpolaga z manjšimi finančnimi sredstvi. Gradbeno podjetje »Tehnika« bo skušalo zbrati dovolj interesentov za poslovne prostore v obeh stolpnicah, da bi tako prišlo do potrebnih sredstev. ■ TITO V LJUBLJANI. Tito se je nekaj dni mudil pri nas v Sloveniji. Najprej je v športni dvorani Tivolija slovesno odprl 32. svetovno prvenstvo v hokeju, nato pa je obiskal tudi Kamnik in nekatere druge kraje. Ob otvoritvi prvenstva je gledal tekmo med Kanado in ZDA. Kasneje je prisostvoval še dvem tekmam: med SSSR in ZDA v Ljubljani in med Norveško in Romunijo v Zagrebu. Tovariš Tito se je zelo pohvalno izrazil o hokeju kot lepem, zanimivem športu.
M SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA. Po kritiki tovariša Tita, češ da je služba družbenega knjigovodstva prevelika in predraga, so se konkretno lotili tega problema tudi zvezni poslanci. Razpravljali so o tem, kaj je potrebno in kaj ni. Služba družbenega knjigovodstva je medtem sporočila javnosti, da bo znižala svoje tarife. B POMOČ INDIJI. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je začel akcije za zbiranje denarnih prispevkov za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Indiji. Kakor je znano, je Indijo prizadela huda suša. Letina je za več kot 75 odstotkov slabša. Mnogim grozi, da bodo umrli od lakote, če ne bo prispela pomoč ob pravem času. Vsepovsod po svetu zbirajo pomoč za Indijo.
IratkeT
I tZ RAZNIH STRANI |
■ ŠTUDENTSKI NEMIRI V DŽAKARTI — V Indoneziji nemiri še vedno trajajo. Študentje so zavzeli poslopje prosvetnega ministrstva ter novega ministra ne puste vanj, češ da je sodeloval pri udaru. Predsednik Sukamo je razpustil študentsko organizacijo KAMI ter ustanovil novo pod svojim vodstvom, demonstracije pa se ni-
SO |)o!t*[rlc
■ HUDl' LETALSKI NESREČI NA JAPONSKEM — Pretekli teden sta bili na Japonskem kar dve hudi letalski nesreči, v katerih je izgubilo življenje okrog 160 ljudi. Najprej je treščilo potniško letalo na tokijskem letališču, drugo letalo pa se je zaletelo v goro Fudži-jamo in se razbilo. Nihče izmed potnikov in posadke se ni rešil.
B VRENJE V UGANDI — Ugandski premier Obote je odsta-\-il bivšega predsednika države Mutezo, ki je hkrati kralj Bugan-de, ker se kot šef države nekajkrat ni ravnal po ustavi. Obote je povedal, da je Muteza prosil neko tujo državo za vojaško pomoč in se tudi tako pregrešil proti neodvisnosti Ugande.
B POTRES V TURČIJI — ▼ ponedeljek je bil v vzhodnem delu Turčije močan potres, ki je terjal 14 smrtnih žrtev, veliko Ljudi P* je' bilo ranjenih.
B KRAJŠI DELOVNI TEDEN V ČSSR — V CSSR so uvedli 44-umi delovni teden. Delavci bodo prosti vsako drugo soboto. V ne-katrrih gospodarskih panogah P* imajo že od lani 42-urni delovni teden.
DOLENJSKI LIST
Št. 10 (833)
STANOVANJSKO PODJETJE NOVO MESTO
Če bo eno podjetje, bo rcaij stroškov
Od na novo ustanovljenega Stanovanjskega podjetja ne smemo že v prvih dneh pričakovati preveč - Mnoge stvari o gospodarjenju s stanovanji še vedno niso jasne, ker so predpisi pomanjkljivi - Kaj pa govorice o visokih osebnih dohodkih? - Na vprašanja odgovarja direktor podjetja dipl. ekonomist Miha Hrovatič
— S kakšnimi sredstvi bo razpolagalo novomeško stanovanjsko podjetje?
— Kolikšnr. bodo ta sredstva se še ne da reči, ker je v občini ustanovljenih več stanovanjskih enot in še ni opravljena razmejitev med njimi. Lahko pa naštejem vi re, iz katerih bo podjetje sredstva zbiralo: denar bomo dobivali od stanarin (od stanarin, ki jih plača stanovalec in od subvencij za stanarine) in od najemnin za poslovne prostore.
— Kolikšni bodo stroški stanovanjskega podjetja?
— Tudi tega, kolikšni bodo ti stroški žal ne morem povedati, ker jih bo določila občinska skupščina s svojim odlokom Naj povem še to, da so v pripravi nova zakonita določila, ki bodo predpisala merila za ustanavljanje stanovanjskih enot, ker so te začele rasti kot gobe Po dežju. V naši občini se nam obeta kar 7 enot za gospodarjenje s stanovanji. Ra-
Čistilne naprave za odpadno vodo
Da je potrebno obvarovat: reke prec' izplakami tovarn, k uničujejo življenje v vodah, so marsikje v svetu in tudi pri nas spoznali, ko je bilo že prepozno. Narejena je bila že nepopravljiva škoda V Sloveniji je malo rek, ti so ostale neomadeževane. , Med njimi je Mirna, ki pa jo v zadnjem času vse pogosteje kalijo odpadne vode iz DANF ln iz obrata KREMEN. Ribi ška družina in vsi tisti, ki jim je do ohranitve narave, vedno pogosteje zahtevajo, da bosta morali ti dve podjet ji napraviti č;stilne naprave, cetud  niso poceni.
Rekorden odkup mleka v ribniški občini
Na območju kmetijske zadruge v Ribnici so imeli v februarju rekorden odkup mleka. Podoben uspeh pričakujejo tudi v marcu. Kar se je število goveje živine v občini povečalo, namolzejo tudi več rnleka in kmetijska zadruga ga lahko več odkupi. -r
Novomeški sejem: živahno!
7. marca je bilo pripeljanih na novomeški sejem 513 prašičkov, starih od 6 do 12 tednov in 22 prašičev od 3 do 6 niesecev. Mlajši so bili naprodaj po 15.000 do 22.000 S din, starejši pa po 22.000 do 35.000 S din- Prodanih je bilo 477 prašičev. Goveje živine je bilo prignane 265 glav, prodane pa 59 glav. Naprodaj je °ila od 520 do 570 S din kilogram. Cene mladim prašičem še vedno naraščajo, vsa goveda pa so bila odkuplje-na za pleme Mesarija ni odkupila za zakol niti enega repa.
zen našega podjetja so tu še enote ELEKTRO Ljubljana, 2TP Ljubljana, SGP PIONIR,' GG Brežice, pripravljajo pa se na ustanovitev takšnih enot (kot je slišati) še v KZ Novo mesto in v GG Novo mesto. Ce bi bilo v občini eno samo stanovanjsko pod-jejte, hi bili stroški svetov gotovo manjši, kot je bila do zdaj režija hišnih svetov in režija Zavoda za upravljanje družbenega premoženja. Manj kot npr. 6 uslužbencev podjetje ne more imeti, teh 6 uslužbencev pa lahko opravlja upravne poslle za 1.000 ali pa za 3.000 stanovanj. Koliko sredstev se zbere v obeh primerili in kolikšen je odnos stroškov napram celotnim sredstvom, pa lahko presodi vsakdo. (
— S kakšno dejavnostjo se bo ukvarjalo vaše podjetje?
— Predvsem z gospodarje njem s stanovanjskimi in poslovnimi prostori, poleg tega pa še z urejanjem gradbenih zemljišč, s pripravo urbanistične dokumentacije in z in-vestitorskirni posli pri gradnji stanovanjskih objektov. Za naštete dodatne dejavnosti bomo ustvarjali sredstva posebej. Raznih vzdrževalnih skupin za vzdrževanje stanovanj ne nameravamo imeti. Za to se bomo odločili 1« v primeru, če bo očividno, da bj bile naše skunine cenejše.
— Po Novem mestu se veliko govori o tem da imate pri vas zavidljive osebne dohodke. Kaj lahko poveš k temu?
Tečaj za strojnike traktoriste
Na pobudo Društev kmetijske tehnike, ki združujejo v svojih vrstah kmetijske strojnike in traktoriste, so kmetijske zadruge Novo mesto, Trebnje in Črnomelj priredile 6-dnevni tečaj. Udeležilo se ga je 40 strojnikov-trak-toristov iz omenjenih zadrug. Razen predavateljev Kmetijske šole Grm, v kateri je tečaj potekal, so v predavanjih sodelovali že predstavniki AGROTEHNIKE iz Ljubljane in Tovarne motorjev in traktorjev iz Beograda. Udeleženci so zelo živahno sodelovali v pomenkih po predavanjih, predstavniki obeh tvrdk pa so jim dali obilo praktičnih nasvetov in obljubili sodelo vati na takšnih tečajih tudi prihodnje leto.
M. TRATAR
M Brežicah precejšen sejem
5. marca so pripeljali živinorejci na brežiški prašičji sejem 820 pujskov, prodanih pa je bilo 562. Kupčije so bile sklenjene samo med zasebniki. Družbeni sektor tokrat ni nakupovali, verjetno zato, ker so bile cene na zadnjem sejmu previsoke. Manjši prašički so tokrat šli v promet po 1050 din kg. večji pa po 550 din kg žive teže.
— Osebni dohodki so bili pri nas za januar 1966 izplačani kot akontacija po sklepu sveta podjetja, zdaj pa pripravlja komisija pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. O tem pravilniku bo, preden bo uveljavljen, razpravljala tudi skupščina podjetja, v kateri bodo predstavniki hišnih svetov. H govoricam, ki si jih omenil, bi rad povedal bo: strokovni sestav delavcev v našem podjetju je takšen, da so osebni dohodki visoki. Vsi pri nas zaposleni imajo bodisi srednjo, bodisi višjo ali visoko izobrazbo. Strokovnjaki z enakimi kvalifikacijami pa imajo v drugih podjetjih običajno precej večje osebne dohodke kot pri nas. Toda v množici oolkvalificiranih in kvalificiranih delavcev se ti osebni dohodki v njihovem primeru izgubijo. Rekel bi samo še to, da bi rad poznal tistega, ki bd z veseljem prišel na delo v naše podjetje!
MILOŠ JAKOPEC
NORMIRCEVE SANJE
Štefan, dvigni normo, sanjalo se mi je, da . bi lahko naredili 300 kosov več ...
Srednja gozdarska š©la i Novem mestu
Gozdarji s 5-letno prakso si bodo lahko v oddelku za odrasle pridobili naziv
gozdarskega tehnika
Letos v jeseni se bo pri novomeškem Zavodu za izobraževanje     začela 4-letna
Delavski sveti na seminarjih
Takoj ko bodo delovne organizacije izvolile nove organe upravljanja, bo Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu organiziral več seminarjev za člane delavskih svetov. Pripravljajo program, ki bo zajel vsa tista poglavja iz gospodarstva, poslovanja in samoupravljanja, s katerimi morajo biti delavski sveti seznanjeni.
srednja gozdarska šola, ki bo delovala kot oddelek za odrasle srednje i gozdarske šole iz Postojne. V gozdarski stroki primanjkuje strokovno usposobljenih gozdarjev s srednjo izobrazbo; oddelek, ki bo odprt v jeseni, jo bo nudil tistim, ki že imajo prakso, pa so brez strokovne izobrazbe-
študij bo trajal 4 leta, pouk pa bo trikrat na teden za zimski semester od oktobra do januarja in za letnega od marca do junija. Pogoj za vpis je dovršena osemletka in 5 let zaposlitve v gospodarski stroki. Za tiste, ki nimajo popolne osemletke, bo  zavod pripravil priprav-
ljalni seminar za sprejemni izpit. Seminar bo obsegal 210 ur predavanj in se bo-začel 21. marca, končal pa 30. junija. Sprejemnega izpita so oproščeni tudi kandidati, ki so opravili nižjo gozdarsko, šolo.
Stanovanjska enota na Senovem
1. januarja 1966 je začela na Senovem gospodariti s stanovanji ki so last rudnika, posebna stanovanjska enota pri rudniku Enota bo morala na novo uredil; finančno poslovanje hišnih svetov (doslej ga je opravljal poseben servis), rešiti vprašanje odplačil dolgoročnih stanovanjskih kreditov in pa dolgov starih stanovanjskih hiš. Delavski svet rudnika bo za kritje dolgov verjetno odobril sredstva iz slada skupne porabe R. K.
Ekspresno - v štirih mesecih!
Konfekcija Lisca je specializirano podjetje, ki ima malone vso opremo iz tujine. Logično je, da potrebuje za uvoženi šivalni stroj tudi uvožene šivanke. Včasih se zanje zelo mudi, kajti naročniki zahtevajo izredno točnost. Podjetje nemalokrat zaide v težave, če naroči v tujini paket šivank ali skromen rezervni del. Poslovanje s tujino je pri nas tako zamotano, da prispe v podjetje nujna pošiljka — komaj v štirih mesecih!
Deset hektarjev novih vinogradov na Bizeljskem
Kmetijska zadruga na Bizeljskem se pripravlja na zasaditev novih vinogradniških površin. Trta se bo razrasla na desetih hektarih in čez ne kaj let že obrodila prvi pridelek.
Za investicije planirajo v zadrugi letos 730.000 N dinarjev. Del te vsote bodo porabili za nakup opreme, da bodo laže predelovali grozdje. Naročeno imajo stiskalnico, pecljalnik in črpalko. Za sedaj bodo to postavili v staro klet, pozneje pa nameravajo zgraditi novo.
Kmetijski nasveti
BANKA NOČE DENARJA
Hranilni odsek Kmetijske zadruge Loški potok je zelo močan, saj ima stalno okoli 75 milijonov starih din vlog. Samo obresti za te vloge znesejo na leto ?,5 milijonov starih din- KZ je nameravala ta sredstva vložiti v banko, da bi dobila zanje obresti. Banka pa denarja ni marala, češ da sprejema le vezane vloge. Zadruga je rešila zadevo tako, da je vezala pri banki svoja obratna sredstva, medtem ko posluje s pomočjo hranilnih vlog. V kmetijski zadrugi pravijo še, da je zanimivo, ker prizna banka za vezane vloge posameznikom 7 odstotne obresti, njim pa le 6 odstotne, razen tega pa so za posameznike organizirana še nagradna žrebanja. Seveda ima banka tudi manj
dela z eno veliko vlogo kot z večimi manjšimi-
Rešitev je v novih izdelkih
Novo poslopje in novi stroji so Pletilnici žičnih mrež v Sodražici in v Ribnici omogočili uveljavitev tudi po reformi. Storilnost so lani povečali za 15 odst, stroje pa izrabljajo veliko bolj kot prej, saj so uvedli 42-urni delovni teden in delo v 3 izmenah. Zdaj ugotavljajo, da bo treba z izdelki tudi na zunanje tržišče- To bo šlo laže, ko bodo osvojili proizvodnjo mrež iz najlona, s katero so začeli poskušati že lani. Kolektiv po reformi skorajda ni povečal cen svojih izdelkov, čeprav so cene njihovih surovin precej poskočile.

DUŠIKOVA GNOJILA
če smo pri nitromonkalu in čilskem solitru ugotovili, da hitro, toda kratkotrajneje delujeta in da se ^ahko delno iz zemlje nekoristno spirata z vodo, ne irelja to za druga skupino dušikovih gnojil, kjer nastopa dušik v tako imenovani amoniakaini in amid-ni obliki. Tako gnojilo je:
■ AMONIJEV SULFAT, ki ga pridobivajo iz premoga in žveplene kisline Ker je narejen iz kisline, je po naravi kiselkast in ni za kisla zemljišča. Z njimi gnojimo »pod list«. Idealno gnojilo je za krompir in kapusnice. Vsebuje 20—21 odst. dušika, je zelo slano in ima obliko belih, sivobelih ali rumenkastih zrnc. Trositi ga je treba pred setvijo, da se z oranjem vnese v globlji sloj zemlje.-
■ APNENI DUŠIK ali kalcijev cianamid poljedelci že dobro poznajo. Ima 20 odst. dušika, je temno siv ali črn prah, katerega okus se ne sme ugotavljati z dajanjem na jezik, ker je zelo strupen. Slabo se topi v vodi, na zraku se ne vlaži, zato v zemlji počasi, a dolgotrajno deluje. Ker uničuje mlade rastlinice, ga je potrebno enakomerno posipati po zemlji okrog 14 dni pred setvijo in globoko zaorati. Zaradi te svoje lastnosti je znan tudi za uničevanje mladega plevela v žitih. Vsebuje tudi apno in je dober za kisla, pusta zemljišča, kjer ga lahko trosimo do 6000 kg na ha. Pri trošenju si je treba zaščititi roke in usta. Pri nas ga delajo v Rušah
■ UREA ali karbamid je novejše dušikovo gnojilo s 46 odst. dušika. Na trg pride v obliki belih, igličastih kristalov. Ker vsebuje veliko dušika, se ga izplača voziti tudi na večje daljave kot druga gnojila. V vodi je dobro topljiv in ga v svetu že uporabljajo posebno v sadjarstvu, kjer je težko vnašati gnojila v zemljo, za nov način dognojevanja rastlin, ki jim manjka dušika. Rastline namreč škrope z njegovo raztopino, ki jo vsrkajo rastline skozi liste. Ta nov način se imenuje foliarno gnojenje. Pri nas smo imeli v načrtu, da bo urea stranski proizvod velikega Ener go-kemičnega kombinata Velenje, vendar kaže, da so stvari padle V vodo.
Učinek gnojenja z dušikom je bolj viden kot gnojenje z drugimi gnojili. Rastline hitro rastejo in dobe temnozeleno barvo. Zato je slaba rast, mali lističi in bledica zelenih rastlin znak, da nimajo dovolj dušika. Posebej pa je treba povedati, da kmetje že dobro poznajo, da samo bujna rast ni znak, da bo žetev obilna, če na primer dobe žita preveč dušika, zrastejo previsoko, poležejo in imajo jalovo zrnje. Prehrana ni biila uravnovešena in gnojilo je bilo trošeno celo v škodo pridelka. Zato moramo gnojiti še s fosfornimi ali kalijevimi gnojili, ki vplivajo predvsem na rodovitnost.
Drugič o fosfornih gnojilih,
MARJAN LEGAN inž. agronomijo
Harry Harrison:
VUENJSRO ZAVAROVANJE
K mrs. Smith iz Teksasa je prišel  mr.  Sand,  zavarovalni agent.
— Mrs. Smith, — je rekel mr. Sand, — življenje je igra naključja, nihče ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Zato sem prišel k vam. Možu, ki stoji sredi poklicnega dela, grozi tisoč nevarnosti. Tudi vaš mož je izpostavljen nevarnostim vsakdanjega življenja. Zato je. treba modro misliti na bodočnost. Razumna žena sklene življenjsko zavarovanje. Kako lahko dandanes izgubimo življenje! Seveda večina mož noče slišati o kakšnem zavarovanju. Nihče noče priznati, da bi se nekoč lahko, tudi njemu kaj pripetilo. In zato se obračam na žene, ki razumneje gledajo v bodočnost. Vaš mož je sodni izterjevalec, kajne?
— Tako je, — je rekla mrs. Smith.
— Vidite, — je zažarel mr. Sandu obraz, — kako nevaren poklic! Vaš mož ima prav gotovo sovražnike, kajne? Vsak sodni izterjevalec stoji z eno nogo v grobu, in kako lahko bi se kdo domislil, da napravi življenju vašega moža predčasen konec! Ponudijo mu na primer nedolžno skodelico kave, neopazno stresejo vanjo malo arzenika in konec je z njim!
— Mislite .. .?!
— Seveda. In vi bi ostali zapuščeni in brez sredstev na svetu in nihče ne bi-skrbel za ubogo vdovo! kako koristno bi bilo za vas, če bi bilo življenje vašega moža zavarovano! 2e za majhen mesečni pri-
spevek dobite v primeru njegove smrti precejšen znesek. '  Mrs. Smith je pomislila.
— Pravzaprav imate prav, — je rekla.
— Kajne? — je. vzkliknil zavarovalni agent. — Vi ste pametna in uvidevna žena, to sem tako opazil. Dovolite, da takoj tukajle izpolnim prijavo?
Mrs. Smith je dovolila.
čez četrt ure je bila zavarovalna pogodba sklenjena. — Veseli me, — je izjavil zavarovalni agent s slavnostnim gla-so, — da vam lahko v imenu naše zavarovalne družbe čestitam k tako ugodno sklenjeni pogodbi! Najpozneje čez tri dni boste dobili po pošti palico in boste lahko mirno gledali bodočnosti v oči!
— Zelo lepo, — je rekla mrs. Smith iz Teksasa in ob slovesu zavarovalnemu agentu dostojanstveno stisnila roko — Samo eno vprašanje še: mi bo zavarovalnica hkrati s polico poslala tudi že kar ar-zenik?
Miha Maleš: Makedonski par
Miroslav Švandrlik:
OCEIrV SIN
Tovariš Vanavka je imel devet funkcij in enega sina — Jarosla va. Funkcije je opravljal z vzgledno odgovornostjo, pa tudi družine ni pozabil. Videval jo je redno vsako novo leto in ji ob tej priložnosti razdelil darila, skoz in skoz v svečanem razpoloženju. Vedno znova je bil presenečen, kako je sin spet zrasel.
»Takoj ko bom usposobil kadre, bova šla skupaj v živalski vrt,« mu je obljubil in se spet povrnil k svojim dolžnostim, požvižgaj oč napredno zborovsko pesmico.
Jaroslav je bil ved no močnejši in dobil je že tudi nadih moškosti. Spočetka je še čutil hrepenenje po očetovskem pogledu ali nežnem objemu, kmalu pa se je s položajem sprijaznil. Bil je tih in zasanjan plavolasec.
Ko je dopolnil šestnajst let, si je nadel novo ime: Jerry. Dal si je sešiti cevaste .hlače v barvi nežnega dojenčkovega izločka in cino-brasto rdeč suknjič, ki je spominjal na steklenico. Pozneje je svojo zunanjost okrasil še z vsakovrstnimi ozaljski. Pristopil je k bratovščini »Hasani-čolnarji«, o kateri je krožil glas, da 30' nadvse špasna druščina " različnoraz-ličnih nagajivcev.
Res ni bil razočaran. Kmalu se je aktivno udeleževal njihovih pohodov in se nekajkrat še celo vidno izkazal. Najljubša zabava mu je bila razvijanje avtomatov v javnih telefonskih govorilnicah in pošiljanje gasilcev v zakotne kraje, češ da tam in tam gori. Kadar je močno zmrzovalo, je skupaj s šaljivci polival z mrzlo vodo železne mrežice za čiščenje čevljev in se z odmevajo-čim krohotom veselil vsake zlomljene noge.
Tudi na drsališču ga ni manjkalo; s tovariši je pridno polnil čevlje, ki so čakali na drsalce; včasih z gorčico in včasih z marmelado. Zimske plašče je z izredno skrbjo pokapal s solno kislino. Jerry je bil zadovoljen in je kar prekipeval od imenitnih in sijajnih domislekov. Toda kmalu je začutil, da so bile razmere v bratovščini zanj — preozke. Ko bi le mogel priti k »Vvsočanskim žrebcem«!
Tovariš Vavavka pa medtem šola svoje kadre. Vse svoje funkcije opravlja s skrbno odgovornostjo in nestrpno šteje mesece, ki ga še ločijo od novega leta, ko bo končno spet videl svojega Jaroslava in mu obljubil, da bosta šla v živalski vrt.
Ilja Iljf:
Dostojen lopov
»Povej mi kaj bereš, pa ti povem, komu si ukrad&] knjigo ... «
(Star pregovor)
Ponavadi se tatvina strogo kaznuje, ali kakor pravimo, kaznuje jo zakon.
Zakon energično preganja ljudi, ki kradejo denar, obleko, gorilnike ali perilo s podstrešja. Take ljudi zakon kaznuje.
Razen sodne obsodbe kaznuje lopove tudi družba, človek, ki ga obsodijo več kot sedemkrat, se le s težavo giblje v družbi. Takšnega človeka družba obsodi za kriminalca.
Toda mnogo je ljudi, pravih zlikovcev, pravih kriminalcev, ki jih ne morejo ukrotiti niti ljudje niti zakon.
To so tatovi knjig. Najnevarnejši med vsemi. •
Pravi lopov se trudi, da se pritihotapi v stanovanje ponoči, ko gospodarja ni doma. Ker se mu mudi, zgrabi prvo reč, ki mu pride v roke in zbeži.
Ko pregleduje svoj plen na varnem kraju, njegov duh nemalokdaj klone. Žličke, k°i so bile na prvi pogled srebrne, so iz čisto navadnega aluminija. Rjuha je zakrpana in takšne ni moč spraviti v promet... Plašč je ponosen, ovratnik oguljen. Fotografije dekleta, ki jo je našel v plaščnem žepu, tudi ne more prodati.
Razen tega mu preti preganjanje zakona in nemara še celo trije meseci zapora.
Takšno je težko delo profesionalnega lopova.
Lopov, ki krade-knjige, se obnaša drugače. On pride le takrat, kadar zagotovo ve, da je gospodar doma. Na obisk ne prihaja ponoči, marveč na večer.
Takšen lopov je na pogled videti zelo kulturen. Oblečen je svojemu položaju primerno. Lahko bi rekli, da je zelo dober gospodarjev znanec in ne krade kar na vrat na nos.
Najprej načne pogovor o kulturi. Napajajo ga s čajem. Navdušuje se nad sardinami z Daljnega vzhoda, ki si jih je gospodar namenil za zajtrk.
Nazadnje gost, ko je pojedel vse sardine, stopi h knjižnim policam in začne:
»Čudovito knjižnico imate!«
»Da,« odgovori gostitelj nadvse vznemirjeno.
»Čudovite knjige,« nadaljuje lopov, »prav zares moram katero izmed njih prebrati.«
»Da,« reče gostitelj, čeprav bi hotel dejati NE!
. »Že precej časa si želim prebrati res kaj zanimivega.« S temi besedami vzame gost s polic tri po njegovem mnenju najbolj zanimive knjige in zamrmra:
»To bo branje! To bo branje!«
Tudi gostitelju se zde te knjige najboljše, kar ima v svoji knjižnici. Zato začne jecati:
»Poglejte ...«
Toda lopov je neizprosen.
»Vrnil jih vam bom čez teden dni. Celo v notes si bom zapisal. Vzel sem »Pikvikov klub«.
In prav zares si nekaj zapisuje v notes. Potem se poslovi od Mirona Neronoviča in odide. Knjig seveda nikoli ne vrne.
Pravi lopov vedno zapusti stanovanje brž ko more. Po ulicah in cestah ga nemalokrat gonijo miličniki in poskuša se jim izmuzniti. Lopov, ki krade knjige, odide počasi in z visoko dvignjeno glavo. Nihče ga ne bo preganjal. Nihče ga ne bo ustavil in strogo vprašal: »Kje si vzel te knjige? Takoj jih vrni, ali pa te bom ubil!«
In to je velika krivica. Ljudi, ki so popili naš čaj in pojedli naše sardine, je treba kaznovati. Potreben je zakon za lopove, ki kradejo knjige, zakon, ki bi zelo strogo kaznoval...
«
Jose Enrique Rodo:
NESPEČNOST
Ko se je Sancho opolnoči vrnil domov, je zagotovo vedel, da mu preti strašna nespečnost, čeprav je čaj mate široko razširjena nacionalna pijača in velja za čisto ne 'škodljivo, so njemu zadostovale tri skodelice in že ni mogel nikakor zaspati. To pot jih je popil šest in sprijaznil se je z usodo.
Ulegel se je v posteljo in začele so'se muke. štel je do tisoč brez ovc, potem še z ovcami, spuščal skozi možgane kratke misli, ki bi ga morale zanesljivo uspavati, a vse zaman. Niti senčice spanca. Legel je na hrbet, se preobrnil na levo in na desno, in ker mu je preostala samo še trebušna lega, je preizkusil tudi to. Potem je vstal in začel preštevati zvezde. Pri številki 633 se je zmotil in začei znova. Potem so mu prišle na misel križanke. Pri teh je v pisarni vedno zaspal. Prižgal je luč, vzel časnik in poiskal stran s križanko. 5 vodoravno: priimek in ime prvega škotskega kralja, 7 navpično: poldrag kamen. Sancho je razmišljal, razmišljal, a spanja od nikoder. Mukoma je vstal, izvlekel iz omare leksikon. Kalcedon kot poldrag kamen se mu je kmalu vdal, škotski kralj pa se mu je vztrajno upiral. Uga snil je luč v upanju, da mu bo v polmraku — mesec je sramežljivo kukal v sobo z zadnjim krajcem — škotski kralj prej prišel na misel. Nič. Spet je prižgal luč. Spomnil se je na Macbetha, kralja Duncana, Jamesa Stevvar-ta . . . ne, ne, kralji so bili Stuarti. Vrgel je časnik proč in začel premišljevati, česa česa naj se še loti. Aha! Vzel bo v roke knjigo kakega modernega pesnika — in če ga to ne uspava...
Na slepo srečo je odprl pesniško     zbirko obetajočega
avantgardnega pesnika in začel brati:
»Moja ljubezen je takšna da mi jo zavidajo škorpioni in kače, kuščarji, martinčki in pra-živali.
Draga pridi obdana s polipi in hobotnicami in kiti 9la' vact
v junaških valovih . ..«
»Sveta nebesa, če bom tole bral naprej, se mi bo še sanjalo o koncu sveta, letni inventuri ali o čem drugem groznem!« je pomislil Sancho in zabrisal knjigo skozi odprto okno v sod z deževnico.
Vstal je, odšei v kuhinjo, si natočil vode in izpil dva kozarca. Ko se je vrnil v sobo, si je šele upal pogledati na uro. Bila je tri.
»Prav, poskusil bom še s kakšnim romanom«, si je dejal, »upam, da bo manj strahoten od poezije.« Vzel je s police znanega pisatelja in se zatopil v branje.
»Pedro je porinil roke globoko v svoje umazane žepe. Iz ust mu je visel na pol ugasel čik. Nenadoma je kih-nil in si hotel z rokavom obrisati ustnice, pa mu je nagajal čik na ustnici. Jezno ga je z jezikom zbežal na tla in se useknil. Tedaj ga je zgrabil divji kašelj . . .«
»Gorje mi,« je zastokal Sancho, »da sem moral naleteti ravno na tak otorinolaringološki odlomek!«
Te knjige za spremembo ni vrgel v sod z deževnico, ampak v kot sobe. Ko je obupan videl, da se že svita in da mu ni rešitve, je žalostno stopi] k pisalni mizi in začel urejevati akte, ki si jih je iz pisarne prinesel domov, ker se mu je nabralo preveč dela. Sedel in se poglobil v zapisnik št. 181. Čez nekaj časa se je Po sobi že razlegalo blaženo smrčanje . . .
LASTNIKI DEVIZ!
BRODOKOMERC
RIJEKA, export-import
vam preko svojega
PREDSTAVNIŠTVA V LJUBLJANI Poljanska cesta 20-C, tel. 314-280
nudi možnost nakupa blaga domače proizvodnje v Jugoslaviji in inozemstvu po zelo ugodnih cenah.
Nudimo razne izdelke znanih jugoslovanskih podjetij z veliko izbiro:
GRADBENI MATERIAL: cement, salonit, zidna opeka, strešna opeka, keramične ploščice, rezan les, stavbno pohištvo, parket, betonski elementi in drugo. NOTRANJA OPREMA STANOVANJ: štedilniki (na drva, električni in plinski), dodatne peči, peči, boj-lerji (električni in plinski), umivalniki, kopalne kadi, WC školjke, izplakovalni kotliči, pomivalne mize, infra peči, peči na olje in drugo. GOSPODINJSKA OPREMA: hladilniki od 70 do 1800 litrov, pralni stroji, sesalci, loščilci, likalniki, električni mikserji, električni mlini za kavo, šivalni stroji, ekspresni lonci in drugo.
ELEKTRONSKA IN ELEKTKO INDUSTRIJA: televizorji, radioaparati, TV stabilizatorji, ventilatorji, gramofoni, telefoni, magnetofoni, električni števci, električni svedri, električni kaloriferji, električne ključavnice, elektromotorji in drugo. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL: tovorni avtomobili od 2.000 do 5.000 kg nosilnosti, mopedi, sku-terji, motoma kolesa, motorji za čolne, bicikli. DRUGI PROIZVODI: kmetijski stroji, pisalni stroji, pohištvo, preproge, šotori raznih tipov, gume za avtomobile, motorne črpalke, polirni stroji, brusilni stroji, stroji za obdelavo lesa in drugo.
če želite kupiti navedene izdelke, nam sporočite svoje želje neposredno, pismeno ali telefonsko, dobili boste tudi cenike, pojasnila o načinu vplačila in druge informacije.
Državljani, izkoristite možnost za nakup, ki vam jo nudi »BRODOKOMERC - Predstavništvo Ljubljana«, ker boste pri nakupu mnogo prihranili!
AFOBSHZMI
V zakonu je tašča najmanj zadovoljen partner. Optimist je človek, ki pravi v ponedeljek, ko pride v službo: »No, pojutrišnjem bo že sreda . .« če se kdaj zgodi, da človek obsodi samega sebe, je to zmeraj le pogojno.
OBČNI ZBOR SVOBODE NA SENOVEM
Mladina prevzema in ustvarja naprej
Na Senovem sodeluje mladina v vseh sekcijah domače Svobode, prav to pa je najboljše zagotovilo, da bogata kulturna tradicija ne bo izumrla
Na nedavnem občnem zboru DPD Svoboda na Senovem &o posvetili dobršen del raz prave pomanku o vlogi v kulturno prosvetnem delu. Začelo se je s kritiko, češ da mladina ne dela. Ko pa S3 je po-menek malo bolj odvil, je prišlo na dan, da senovski mladini ni kaj reči. Prizadevno se udejstvuje v vseli organizacijah in društvih in jo je treba celo pohvaliti Ugotovi-
»Začarani krog«
Povest, roman, ali kar že je, »Začarani krog« mlade slovenske pisateljice N.ide Kraigher vsebuje dovolj odlik in presenetljivo zrelo govori o življenju mladih, ki se srečujejo na poti spoznanj in konfliktov sodobne stvarnosti. Pisateljica je v tekstu nadrobila obilico vprašanj, k si jih postavljajo mladi, v življenje stopajoči ljudje, pa nanje ne vedo vselej odgovora. Znajdejo se v začaranem krogu in pred večno uganko: zakaj tako? Dognani pisateljski prijem je avtorici omogočil, da je z »Začaranim krogom« bralcem dala knjigo, ki je zavoljo svoje vseb:nske in-stilistične prikupnosti na najboljši poti, da postane mali slovenski bestseller. Delo je izdala Mladinska knjiga.
li so, da bi bilo lahko še boljše, če bi odrasli mladi red spodbujali, mu pomiiga-i in se čutili bolj odgovorne cd mladih.
Na občnem zboru so zatorej sklenili pritegniti mlade ljudi v vse sekcije Svooode. Mladinci bodo pripravili samostojno uprizoritev dramskega dela na odru. Nov mladinski oktet je že začel pridno vaditi. Počasi se bo razvil v mladinski pevski zbor, saj bodo k oktetu potegovali vse, ki imajo veselje do petja. Godbena sekcija šteje 24 članov, med njimi pa so mladi ljudje v večini. Razen tega postaj vadi 16 mladincev, ki se uče na starih godalih.
Največ težav je s prost jri za kulturno prosvetno dejavnost, šolske telovadnice, kot trdijo nekateri, v bodoče ne bo več moč uporabljati kot dvorano. Pri tem se, kot pravijo, »kvari parket«. Na občnem zboru pa so menili, da sta vzgoja in prosvetlj-avanje prebivalcev precej važnejši zadevi kot pa parket v dvorani.
Občni zbor je pokazal, da je senovska Svoboda poživila svoje vrste z m'.adimt ljudmi. Bogata tradicija se bo torej nadaljevala, saj je mla dina vselej tista, ki prevza
PRISRČNA VOŠČILA PROFESORJU KAMBIČU
Marsikdo ne ve, da je ravnatelja črnomaljske gimnazije, ljudskega poslanca, znane-9a matematika in družbenega delavca prof. Janeza Kambi-čo. te dni srečal Abraham!
Njegova bogata ustvarjal-n°st na prosvetnem, kulturnem in družbeno političnem Področju je znana p0 vsej Beh krajini, pa tudi izven nJenih meja. Kar ne gre človeku v račun, da je res minilo že 50 let, odkar se je Prof. Kambič 29. februarja >1$16 rodil v rudarski družini hlizu Gradca.
Gimnazijo v Novem mestu
in univerzo v Ljubljani je dokončal v zelo težkih razmerah, med vojno je bil borec XV. brigade, inštruktor na radiotelegrafskem tečaju Glavnega štaba NOV Slovenije itd. Pridobil si je čin rezervnega Icapetana ter medaljo zasluge za narod.
V prvih povojnih letih je služboval na ljubljanski klasični gimnaziji, na tolminskem učiteljišču, v Kranju, leta 1953 pa se je vrnil v rodno Belo krajino. Po reformi srednje šole je pred leti postal prvi ravnatelj črnomaljske gimnazije.
Z nezmanjšanim poletom prof.. Kambič še danes nadaljuje delo. Marsikatero noč, ko po črnomaljskih domovih že davno utrnejo luči, je v prvem nadstropju črnomaljske gimnazije še razsvetljeno okno.
Za petdesetletnico voščijo jubilantu iz srca vsi njegovi prijatelji in znanci, še posebej pa dijaki, gojenci, profesorski zbor in osebje dijaškega doma. Da bi svoje uspešno delo še mnogo let tako vestno nadaljeval!
me dejavnost od starejših in z njo nadaljuje. R. KOZOLE
Kočevje: gostovanje je dobra spodbuda
V nedeljo, 27. februarja, je gostoval v Kočevju harmoni-karskj zbor DPD iz Šentvida. Mladi orkester je z izvajanjem najbolj zahtevnih skladb presenetil še tako razvajenega poslušalca. Priredbe resnih skladb in one iz zabavne glasbe so pod vodstvom tempera-metnega dirigenta T. Šopova odigrali tehnično brezhibno in muzikalno doživeto. i Dvorano je napolnila mladina (odrasle poslušalce smo pogrešali!), največ ona iz glasbene šole, ki ji bo kvalitetni nastop gostov iz Šentvida prav gotovo v lepo spodbudo. Takšnih gostovanj si v Kočevju še želimo! M. H.
Miha Kambič: Pomlad (akvarel, 1928)
SPODBUDNE GIBLJIVE ŠTIPENDIJE
Poleg stalne štipendije, katere višina je odvisna od družinskih dohodkov, prejemajo študenti v Brežicah tudi dodatek za učni uspeh
Komisija za štipendije v Brežicah podeljuje štipendije po dvojnih merilih. Pri temeljnem delu štipendije upošteva socialne razmere kandidata, pri gibljivem delu pa študijski uspeh. Višina stalnega dela štipendije znaša za srednješolce od 120 do 220 N din, študenti višjih in visokih šol pa prejemajo od 160 do 280 N din mesečno.
Gibljivi  del  štipendije za
Jubilej z »Matičkom«
Pred kratkim je praznovala 30 let umetniškega dela na odru .znana ljubljanska igralka Ančka Levar. Ob visokem igralskem jubileju si je izbrala vlogo grofice v L'nhar-tovi komediji »Ta veseli dan al j Matiček se ženi«, katere slovesna premiera je bila 4. marca.
Predavanja po brežiških vaseh
Delavska univerza v Brežicah pripravlja ciklus predavanj za občane na vasi. Pri organizaciji ji bodo pomagali krajevni odbori Socialistične zveze- Prvi ciklus obsega obrambno vzgojo prebivalstva, drugi ciklus pa kmetijska predavanja. Z izobraževanjem na vasi bodo pričeli verjetno že v februarju ali najkasneje v marcu. Predsedniki krajevnih organizacij SZDL so celo predlagali, da bi združili po dvoje predavanj na en dan.
povprečni odlični uspeh v preteklem semestru je za srednješolce predviden po 50 din, za visokošolce pa po 80 N din mesečno. Dodatek za prav dober uspeh na srednjih šolah je 30 N din, za dober uspeh pa 10 N din. študenti višjih in visokih šol dobijo za prav dober uspeh 50
N din, za dober uspeh pa 30 N din.
Dodatek na učni uspeh izplačuje štipenditor v skupnem znesku ob koncu vsakega semestra. Tako je možna najvišja mesečna štipendija na srednjih šolah 270 N din, na višjih in visokih šolah pa 360 N din.
VLADIMIR STOVICEK RAZSTAVLJA V KRANJU
Med kranjsko in krško občino se že več let poglabljajo kulturni stiki, ki jih je učiteljski pevski zbor »Staneta ŽJagarja« iz Kranja lam. še poglobil s svojimi nastopi na krškem polju. V okviru teh srečanj smo zabeležili v ponedeljek zvečer lepo kul: turno manifestacijo, ko so v spodnjih prostorih Prešernovega muzeja v Kranju slovesno odprlj razstavo plastik in portretov akademskega kiparja Vladimira štovička iz Leskovca. Zbralo se je lepo število ljubiteljev umetnosti, bili pa so navzoči tudi predstavniki ObS Kranj s predsednikom Martinom Koširjem, medtem ko se je udeležencem iz krške občine pridružil tudi akademik Gustav Krklec iz Zagreba. Po nagovorih domačih predstavnikov in pozdravni pesmi zbora »Stane Žagar« je spregovoril tudi književnik Gustav Krk-
lec in zlasti pohvalil tesno sodelovanje dveh občin, kakor tudi razstavo v mestu Prešernove smrti.
Po otvoritvi je umetnik Vladimir štoviček sam vodil predstavnike obeh občin po lepo in pregledno pripravljeni razstava, na kateri so v glavnem vsa tista dela, ki smo jih pred meseci videli na prvi samostojni štovičko-vi razstavi v novomeški Dolenjski galeriji. Gostje iz krške občine so se zvečer ude ležili tud; slavnostnega koncerta UPZ »Stane Žagar« ob desetletnici obstoja ter ob tej priložnosti izročili Kranjčanom spominsko plaketo. Na družabnem srečanju po koncertu so tako predstavniki iz Krškega kot Kranja izmenjali vrsto dosedanjih izkušenj in se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, o če mer bomo še poročali.
Tg.
Berta Ambrož -sedma v Luksemburgu
Slovenska pevka Berta Ambrož se je v soboto zvečer, 5. marca, uspešno predstavila gledalcem in poslušalcem Evrovizije. Na tekmovanju za najboljšo popevko Evrope je pred mikrofoni in teievi-' zijskmi kamerami v Luksem-burgu izvrstno- zapela popevko »Brez besed« Mojmira Šepeta in zasedla med dvajsetimi nastopajočimi odlično sedmo mesto. To je do zdaj največji uspeh naše popevko na evropskem tekmovanju. Jugoslavija se je tega tekmovanja 'letos udeležila šest.'č zapovrstjo. Zanimivo je, da je jugoslovanska pevka Tereza Kesovija nastopila za Monako, ostala pa je brez točke.-.
»Marš - Hokej 66« je Adamičev
Bojan VAdamič, priljubljeni slovenski skladatelj, je znan tudi kot komponist za »ra', o priložnosti«. 2e ob SPENT je skomponiral himno, s katero so pričeli to veliko športno manifestacijo v Ljubljani, ni pa odrekel tudi prošnje, naj nekaj podobnega napravi za Hokej 66. Tako je »Marš — Hokej 66«, k: ga vsak dan poslušamo pred poročili s svetovnega hokejske ga prvenstva, napisal tudi on.
Novomeška glasbena šola pripravlja produkcijo
Glasbena šola v Novem mestu bo imela 18. marca zvečer v svojih prostorih interno produkcijo. Nastopili bodo učenci jt vseh letnikov in izvedli najbolje pripravi,i ena dela. Prireditev ne bo za javnost, lahko pa se je bodo udeležili starši učencev in drugi ljubitelj; glasbe.
Večer Kozinovih skladb
, Učenci novomeške Glasbene šole se že dalj časa vadijo za nastop, na katerem bodo izvajali dela znanega slovenskega sodobnega skladatelja, novomeškega .rojaka Marjana Kozine. Prireditev bo javna. Menijo da jo bodo lahko pripravili v aprilu ali vsaj do prv'h dni v malu. Najboljše "'zvedbe bodo posneli za RTV Ljubljana
Prvi Makedonec magister glasbe
Kiril Makedonski, skladatelj prve makedonske opere »Go-ce« in dirigent, je te dni z odličnim uspehom opravil magistrski izpit iz glasbe na Akademiji za glasbo v Ljub ljani, ko se je predstavil s svojo novo opero »Car Sa-muil«. Makedonski je tako prvi magister glasbe v SR Makedoniji.
USPEH DIJAKOV: SKUPNA SKRB ŠOLE IN DOMA
i bi imeli lepo vzgojene ljudi
Slabost šole je, da ima precej predmetov, da pa ti predmeti niso dovolj poglobljeni. Toda obremenjenost gre tudi v veliki meri na račun razmer, v katerih dijaki živijo. Primer: v naš zavod se vozi okrog 200 dijakov, kar je malo več kot tretjina vseh dijakov, če upoštevamo neugodne prometne zveze, v zimskem času zamude, zgodnje vstajanje, neredko Prehrano dijakov itd. nam jasno, da bi morali biti dijaki glede na razmere manj obremenjeni. To pomeni, da Dl bila še tako velika obre menjenost manjša in znos-"eJsa, če bi se izboljšale raz-•"ere dijaka kot človeka, ki mora tudi spati in jesti in ™ celo več kot'odrasel člo-Ko iščemo vzroke za "r>rebitne neuspehe, ne mo v?m°   mimo   tega dejstva.
asih se ga prenožno spornem0- S tem ne želimo trditi,
da je življenje dijakov lahko rešljivo, da ga lahko takoj izboljšamo, poudarjamo pa, da je potrebno misliti tudi na to in če se da dijaku omogočiti, da bo imel več časa za pripravo na pouk(j da se bo v šoli lahko skoncentriral na tisto, kar bo poslušal, gledal in delal, tedaj mu to omogočimo.
Seveda pa se na preobremenjenost včasih izgovarjajo dijaki, ki žive v dobrih razmerah in jim to večno poudarjanje preobremenjenosti pride prav za opravičilo, da nečesa ne zmorejo. Se pravi, da gre tu za dijake, ki si navadno dovolj ekonomično ne organizirajo časa za pripravo na pouk, se redno ne pripravljajo, manjkajo pri urah, itd. V takih primerih je seveda občasna obremenjenost res tolikšna, da jo tudi nadpovprečno inteligenten dijak ne zmore. Dejstvo je, da je
učenje težko delo in da ga je potrebno organizirano pripravljati.
6 ur šolskega dela navadno terja najmanj tri ure dodatnega dela doma in to vsak dan. Včasih več, včasih manj. Res je tudi, da smo včasih profesorji sami krivi, da dijaka vedno s svojim delom ne pripravljamo na to, da bi se vsak dan učil, saj nas včasih k temu silijo naši učni programi, tako da ne moremo stalno preverjati, ali so dijaki pripravljeni ali ne. Res je pa tudi, da precej dijakov misli, da se mu v začetku leta ali v začetku semestra še ni potrebno učiti, češ da bo že nadoknadil zamujeno. -V tem pa je njihova zmota, ki je sicer ne morejo predvideti, glede na izkušnje pa bi se je lahko zavedali. In v tem je težava, ki kaže na kratkovidnost nekaterih dijakov, na to, da se na tak na-
čin že tu pripravljajo na poznejše neresno delo, kajti težko je pričakovati, da bo nekdo kdaj pozneje prizadeven delavec na delovnenvme-stu, če linija najmanjšega odpora že sedaj postaja njegov življenjski namen.
Resnici na ljubo je potrebno povedati, da družba pod pritiskom izredno hitrih gibanj znotraj nje včasih preveč nekontrolirano daje šoli dodatne naloge ne glede na to, ali bodo dijaki to zmogli ali ne. Pojavi se vprašanje potrebe po tej ali dragi vzgoji, ki bi bila najbrž potrebna, vendar pa zaradi prevelike obremenjenosti ni mogoče dati dijaku tistega, kar bi mu dalo osnovo, da bi se enakopravno vključeval v življenje, ki ga bo moral živeti.
Vidimo torej, da je preobremenjenost stvar, ki je resnica in stvar, ki se jo da, če ni drugače, tudi za resnico narediti. Vaša in naša dolžnost je, da presodimo, kje so meje obremenjenosti glede na to, kaj učencem posredujemo, in glede na to, kako in koliko učenec dela
doma in v šoli. če gre za to, da nekdo obremenjenost izkorišča za to, da ne bi dal od sebe ničesar, tedaj je treba pravočasno ukrepati, vendar v medsebojnem dogovarjanju in dobronamerno.
2. Druga, razmeroma zelo pogostna težava, s katero se v šoli srečujemo, je neopravičeno izostajanje dijakov od pouka. Srednja šola in šola, ki jo obiskujejo mladi ljudje, ki si oblikujejo odnos do dela, si oblikujejo svoje osebnosti, iščejo svoje življenjsko in svetovno nazorsko prepričanje. Zato menimo, da sodi redno obiskovanje pouka med tiste lastnosti človeka, ki zadevajo premagovanje težav, odpovedovanje, vztrajnost in ki oblikujejo dijakov značaj. Zato ima neredno obiskovanje pouka vsaj nekaj glavnih posledic:
1. navadno se posledice kažejo v učnem neuspehu,
2. in kot vedenjska pomanjkljivost, ki znižuje oceno iz vedenja.
Ce ti dve glavni posledici razčlenimo, vidimo, da manjkanje pri rednih šolskih urah
povzroča:
a) nagomiljenje snovi iz vseh ^predmetov, še posebno tistih, ki delajo dijaku teža-ve,
b) zamudo tistih predmetnih področij, brez katerih nikakor ne more razumeti nove snovi.
Oboje pa lahko dijaka privede do malodušja, do nezaupanja vase, do tega, da začne sebe in druge prepričevati, da ni sposoben, da tega in onega ne zmore itd. In to je resnična težava, iz katere se dijak težko izkoplje, še zlasti, ker mu drugi ne morejo pomagati.
če zamujanja, mislim neopravičenega, ne bi bilo, te daj mnogokrat tudi potrebe po instrukcijah ne bi bilo, zlasti iz predmetov, ki se jih je potrebno samo učiti in seveda v šoli spremljati. Da je neopravičeno manjkanje v šoli resnična težava, je vzrok tudi v tem, ker je izredno malo učbenikov, pa tudi tisti, ki so, niso vedno zadovoljivi. Ta pa govori za to, da je nujno potrebna dijakova prisotnost pri pouku.
OD VSEPOVSOD POROČAJO O POČASTITVI 8. MARCA
»Ohranimo proslave ob 8. marcu!«
Premalo imamo prostora, da bi lahko danes poročali o vseh prireditvah, proslavah, akademijah in drugih srečanjih, ki so jih organizacije SZDL in vodstva društev ter drugih organizacij pripravile te dni našim ženam za mednarodni praznik — 8. marec. Iz krajev, od koder se le redkokdaj »zmoti« kakšna novica v naš domači tednik, dobivamo te dni pisma, kjer pišejo najrazličnejši ljudje:
»Tudi pri nas smo letos 8. marec počastili lePo in dostojno ...« Sledi opis sporeda, recitacij in čestitk, pa navedbe o šopkih in poklonjenih rožicah pa še in še! Naj opišemo s skromnim stavkom, da je bilo povsod zares lepo in da so žene, matere, nekdanje borke, članice Zve-
ze borcev in invalidske organizacije ter vse druge udeleženke podobnih proslav povsod ugotavljale: »Proslav ob 8. marcu ne smemo ukinjati — to je priložnost, ko se delovne žene znova srečamo, obudimo lepe spomine in znova najdemo moč za premagovanje težav in naporov, ki jih tudi dandanes terja-čas od sleherne izmed nas!«
V Črnomlju so 8. marec počastili v ponedeljek zvečer s slavnostno akademijo, na kateri so nastopili učenci osnovne šole in gimnazijci, dijaki glasbene šole, ženski pevski zbor, ansambel JLA in malčki iz vrtca. Po vaseh in krajevnih središčih so bile proslave za 8. marec že v nedeljo, lepo pa so počastile mednarodni   praznik borbe-
Ena izmed 316 Betici h delavk
Plašno se je Kondova Tončka usedla na fotelj v sprejemni sobi tovarne BETI v Metliki. Beseda ji sprva kar ni hotela iz ust.
— Nimam kaj povedati, je rekla. — Delam, delam! Imam dva majhna otroka, skromno domačijo v Trnovcu. Hiša je slaba, mož je v Nemčiji. V Beti sem zaposlena že % leti.
— Kdaj se začne vaš delovni dan?
— Ob pol petih zjutraj vstanem. Preden grem s kolesom v službo, moram še otroka opraviti in jima skuhati zajtrk.
— Koliko sta stara in kdo ju pazi, medtem ko ste v tovarni?
— Tonček ima 6 let in Ivica 3. Moževa mama je že precej v letih, toda toliko je še pri moči, da pazi na otroka dokler ne pridem domov.
— Kakšno delo opravljate v tovarni?
— Strojna šivilja sem.
— In koliko zaslužite?
— Okoli 40 tisočakov. Otroških doklad ne dobim, ker Imamo nekaj zemlje.
— Koliko pa vam vrže kmetovanje?
— Ne dosti. Redimo kravo in 2 prašiča, da ni treba ravno masti kupovati in da imamo mleko pri hiši. Zemlja pa je slabo obdelana. Sama ne zmorem vsega ...
— Je vaš mož že dolgo zdoma?
— Pred dvema letoma je šel. Pride dvakrat na leto domov, letos poleti pa se bo za vedno vrnil.
— Ali vam za otroka pošilja kaj denarja?
— Ne. Kadar pride, jima
prinese nekaj oblek. Ko se bo vrnil, bo prinesel vse, kar je v dveh letih prihranil. Ne bo toliko, kakor je mislil tedaj, ko je šel. Radi bi popravljali hišo ...
— Na zabavo najbrž nimate časa niti misliti?
— Vsako nedeljo perem. Ko končam, šivam za otroka. Imamo radio, to je vsa moja zabava.
— Pa ste s sedanjim načinom življenja zadovoljni?
Nisem dobila odgovora. Začuden pogled ob takem vprašanju pa je Kondovo Tončko izdal. Nikdar ni časa, da bi sploh o tem razmišljala. Od pol petih zjutraj do desetih zvečer je na nogah. Ko izmučena od dela zaspi, jo čaka nov dan.
In dan je podoben dnevu.
M. B.
nih žena tudi delavke v kolektivih. — V Stari vasi (Bi-zeljsko) so pravtako dostojno praznovali: nagovor, deklamacije, dramatski prizori, pevske točke, šolarji in gasilci s šaljivo enodejanko — pa obdaritev mamic z darili in čestitke — le malokatero oko je ostalo suho!
Na Mokrem polju so žene praznovale v nedeljo popoldne. Govorih so o vlogi žene v industriji, na kmetiji in v gospodinjstvu. Lep spored šolarjev je zaključil resni del proslave, sledila pa je prijetna družabna zabava, šentjer-nejski šolarji so pripravili delavkam ISKRE spevoigro »Palčki«, predstavniki tovarne pa so 8. marca obiskali partizanske mamice in jim izročili skromna darila. — O proslavah poročajo tudi Iz Kapel pri Brežicah, iz sevni-ške in krške občine, pa ia kočevsko-ribniške doline,
Sobotno srečanje treh predsednikov na novem mostu čez Sotlo pri Cemehovcu. Od leve na desno: predsednik obč. skupščine Brežice tov. Milan Šepetavc, predsednik obč. skupščine Klanjec tov. Joža Kantura in predsednik obč. skupščine Zaprešič tov. Pero Škrlin (Foto: J. Teppey)
KOLEKTIV ZADOVOLJNIH ŽENA V JUTRANJKI
Zakaj ne bi gradili samskih stanovanj?
Delavke v JUTRANJKI se dobro počutijo, pogrešajo le primernih stanovanj - V prostem času se bodo dekleta posvetila športu in izobraževanju - Kolektiv je prejel na letošnjem sejmu mode sedem odlikovanj
Stroji v JUTRANJKI brnijo od šestih zjutraj do desetih zvečer. 360 delovnih rok nenehno ustvarja prikupne obleke za tisoče deklic vseh starosti. JUTRANJ-KO poznajo tudi odrasle žene, saj se vsako leto predstavi s kolekcijo lepih kopalnih kostimov.
»Na letošnjem sejmu mode je dobil naš kolektiv kar sedem odlikovanj,« je s ponosom povedala tovarišica Marica Pavlovičeva.
Beseda je dala besedo in kaj hitro sem zvedela, s kakšnimi načrti se ukvarjajo zaposlene žene in dekleta. Zelo mlade so, zato Je večina vključenih^ še v mladinsko organizacijo. Odkar so se preselili v nove prostore na Radni, se je veliko spremenilo. Pri delu niso več utesnjene in na voljo so jim tudi lepo urejene umivalnice, garderobe, jedilnica in drugi stranski prostori, ki so jih prej zelo pogrešale.
Trenutno se delavke pripravljajo na urejanje zapuščenega igrišča, da bodo lahko poživile športno udejstvovanje. Okolje je tako vabljivo in primernejšega prostora si za šport skoraj ne bi mogle zamisliti.
»Kakšno delo vas še zanima v prostem času?«
»Pdav zdaj se dogovarjamo o ustanovitvi kluba mladih proizvajalcev .Rade bi sledile zgledu LISCE in - se izobraževale. Marsikaj bi želele zvedeti o gospodarjenju podjetja, bolj spoznati nagrajevanje, norme in podobno. Za začetek imamo obljubljeno pomoč iz konfekcije LISCA .
»Kaj lahko poveste o samoupravi pri vas?«
»Da se dobro uveljavlja in da predseduje ženska delavskemu svetu in upravnemu odboru.«
20-Ietna Marica Pavlovičeva iz JU-TRAN.TKE v Sevnici je predsednica mladinske organizacije v svojem kolektivu in odbornica občinske skupščine.
»Cesa predvsem pogrešajo vaše de lavke?«
»Veliko jih je, ki nimajo stanovanja.. O tem smo že dovolj govorile na raznih sestankih. Na seji obč. skupščine smo celo razpravljali, da bi s prispevki podjetij zgradili' v Sevnici samski dom. Ta bi bil resnično potreben, ker zaposluje naša konfekcijska industrija toliko mladih deklet.«
J. T.
Dragocen
kamenček v cestnem mozaiku
(Nadaljevanje s 1. str.)
stav, most pri Rakovcu pa je celo odnesla. Od Dobove do Klanj ca ni bilo več nobenega prehoda. Ljudem v Obsotelju je povzročilo to veliko neprijetnost. Naši so bil: odrezani od železnice, od njiv onkraj reke, Hrvatje pa piav tako niso mogli na svoja polja po bližnjici. Najteže je bilo za tiste, ki so zaposleni v sosednja republiki, saj se jim je pot na delo zelo zelo podaljšala. Težko so čakali na nove mostove.
Figarjev most zdaj že stoji in na vrsti je most, ki bo vezal Kraj Donji z Raivovcem na slovenski strani. Oba mostova bosta veljala okoli 860.000 Ndin. Most pri Cemehovcu so zgradili za 490.000 Ndin. Stroške si občine delijo med seboj.
Tov. Pero Skrim, predsednik občinske skupščine ''a-prešič, je prav tako izrazil veliko zadovoljstvo nad postavitvijo novega mostu, ki bo še trdneje zavezal dve prijateljski republiki. Prav tako kakor tov. šepetavc se je tudi on zahvalil projektantom Inženiringa ter podjetju za ceste iz Zagreba za solidno gradnjo.
Nič manj navdušeno ni pozdravil te skupne delovne zmage predsednik občinske skupščine Klanjec tov. Joža Kantura. Dajal je, da je to osnova in obveza za nadaljnje medobčmsko sodelovanje.
Po otvoritvi so se gostje ustavili še na Bizeljskem. To srečanje bi lahko imenovah budi manifestacijo prijateljstva dveh sosednjih republik. »Most p^ Cemehovcu je nov kamenček v mozaiku cestnega prometa in čaka nas še veliko skupnih nalog za modernizacijo best na obeh straneh Sotle,« je dejal tov. Vuletič, direktor podjetja aa ceste iz Zagreba. Opozoril je na potrebo po stalnem sodelovanju s cestnim podjetjem v Novem mestu, kajti sodobne ceste so tiste, k; edine lahko odkrijejo lepote kraipv ob Sotli in jih približajo izletnikom. Ce upoštevamo še velike gospodarske koristi, potem res ne kaže za dolgo odlagati zastavljenih načrtov.
JOŽICA TEPPEY
Samoupravljanje ©Ičanov se vedno bolj uveljavlja
Kako so potekali zadnji zbori volivcev v občini Črnomelj
(Nadaljevanje in konec) Na minulih zborih volivcev bo precej govorili o veterinarski službi in osemenjevanju. Skrajnj čas je, da veterinarska služba nepravilnosti uredi, poveča kvaliteto storitev in da veterinarji hkrati s kurativno službo opravljajo tudj osemenjevanje. Veterinarska postaja naj bi na celotnem področju uvedla tako organizacijo dola, kakršno je uredila za enkrat le v enem delu svojega območja-Ukinitev fiskalnega prispevka — skočnine je zelo pomembna, potrebno pa je tudi preganjati rejce nelicenci-ranh plemenjakov. Pogoj za uvedbo teh dveh ukrepov pa je urejena veterinarsko ose mejevalna služba.-
Vsa druga vprašanja s področja l :munalne ureditve, šolskega pio--it.ra, vodovoda, pokopališč, mrliških vež, gozdov itd. so v interesu
.osiednih območij in so v pro-I ;:mih krajevnih skupnosti obdelana. Občani so tudi razumeli, da I '■' njihove materialne pomoči, ' >lj    t    proračunskimi sredstvi,
njihove želje ne bodo uresničene. Zato bi bilo prav, da bi skupščina, podobno kot lani, tudi letos sklepala o udeležbi proračunskih sredstev k samoprispevkom. Poltg teh sredstev pa naj odmerja bodisi iz proračunskih virov ali komunalnih sredstev še dodatno finančno pomoč tam, kjer gre za širši družbeni pomen.
Kaj bomo uredili letos?
Investicije v družbenih službah bodo letos in tudi še v prihodnjem letu usmerjene zlasti v razširitev šolskega prostora. Gradnja šole v Loki, gradnja tretjega trakta osemletke na Vinici in nadzidava šole v Semiču imajo poseben in širši družbeni pomen.
Drug problem, ki mora bltj letos rešen, je trgovina v Crmoš-njicah, pri kateri pa sredstev občanov ne bomo uporabili. Ureditev trgovine v Crmošnjicah je prepuščena Splošnemu trgovskemu podjetju Črnomelj ln skladu za lokale.
Pomembna akcija je načeta na področju Starega Uya z gradnjo vodovoda. Razen ob) olpskih vasi Je za ta vodovod zainteresirana tudi širša družbena „ skupnost zaradi razvoja turizma." Krajevna skupnost je razširitev vodovodnega omrežja, v Starem trgu dala v prioritetni plan. Tu gre za medobčinsko akcijo, v kateri bo sodelovala tudi občina Kočevje. Dru-
gih del širšega pomena letos ne kaže sprejemati, sicer bi prišlo do drobljenja sredstev.
Za vsa druga dela, označena na zborih voUvcev kot nujna, so bili sprejeti samoprispevki, tem pa bo primaknila svoj delež še skupščina. Samoprispevek za gradnjo šole na Vinici je < bil zavrnjen na Sinjem vrhu, za gradnjo šole v Črnomlju pa v Petrovi vasi. Na nekaterih zborih so dali prednost popravilom šolskih    poslopij na
Inž. Rado Dvoršak
svojem območju — primer Crmoš-njice in Rožni dol. Nekateri sklepi o samoprispevkih pa ne bodo potrjeni, ker na zboru volivcev nI bilo 10 odst. udeležbe. To se Je zgodilo na Talčjem vrhu in v Dragatušu.
Kje in čemu samoprispevek?
V Starem trgu so se odločili občani v naslednjih treh letih prispevati 1 odst. od katastrskega dohodka oziroma osebnega dohodka zaposlenih za ureditev vodovoda, za popravilo vaške poti Sodavoi —
Radenci in za gradnjo dvorane v Starem trgu.
V Adlešičih bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 3.000 din za nakup mrliškega voza in za ureditev pokopališča.
Na Preloki bodo 1 odst. osebnih dohodkov prispevali za dograditev šole na Vinici.
V Crmošnjicah so 80 odst. krajevnega samoprispevka namenili popravilu domače šole, 20 odst. pa za kulturno dejavnost v vasi. Občani bodo p-'"pevali 1. odst. od katastrskega dohodka ali osebnih dohodkov zaposlenih.
Tudi v Semiču bodo 1 odst. prispevek od katastrskega ah osebnega dohodka de lili: 1 milije n dinarjev po porabila krajevna skupnost za izvedbo svojega programa, vsa preostala sredstva pa so namenjena nadzidavi osemletke v Semiču.
V Strekljevcu so se odločili za krajevni samoprispevek v obliki 1 odst. prispev-
ka od katastrskega ah osebnega dohodka. S temi sredstvi bodo pomagali dograditi šolo v Semiču, del sredstev je namenjenih krajevni skupnosti, medtem ko bodo vaška pota urejevali z dodatnim 'prispevkom v delu ali denarju po 5.000 din.
V Dobličah so samoprispevek namenili gradnji" osnovne šole v Loki pri Črnomlju. Tudi tu bodo občani dajali 1. odst. od svojega katastrskega aH osebnega dohodka.
V Tribučah je 1. odst. prispevek od katastrskega dohodka določen za popravilo vaških poti.
V Gribljah bo vsako gospodinjstvo prispevalo 2 dni dela ali 6.000 din za popravilo vaških poti, po 3.000 din pa za nakup mrliškega voza.
Na Vinici bodo zaposleni in kmetje 1. odst. svojega zaslužka prispevali za dograditev domače osnovne šole.
V Rožnem dolu bodo za popravilo slabe šolske stavbe v vasi prispevali po 1 odst. od katastrskega dohodka, osebnega dohodka in pokojnin.
V Dragatušu so se odločili za 1 odst. prispevek od do
hodka za popravilo poti in potrebe vodovoda.
v žuničih bodo občani darovali 150 m3 gramoza in pomagali z del- pri prenovitvi trgovine v 2uničah.
V Črnomlju je bil krajevni samoprispevek v višini 1 odst. prispevka od zaslužkov določen za izgradnjo osnovne šole v Loki.
Če bo mogoče, še to
V letošnjem letu bomo skušali razen vsega tega uresničiti v celoti ali pa vsaj deloma naslednje nerešene zadeve: v vasi Rodine še 14 domačij nima elektrike; na Crešnjevcu, v Vukovcih in Uča-kovcih bi radi napeljali trofazni električni tok. Pri podjetju GORJANCI bomo skušali doseči spremembo nekaterih voznih redov na cestah Preloka—-Vinica in Črnomelj—Stiekijevec—Semič — Crmoš-njice. Dogovorili se bomo % zdravstveno službo, naj bi preventivne akcije opravljali na terenu, bliže zavarovancem. Nadalje bo treba' začeti s sistematičnim izobraževalnim programom mladih kmečkih gospodarjev in mladih gospodinj. Lovsko zvezo Slovenije bomo obvestili, naj škodo po zver-jadi zlasti medvedu bolj j***" no plačuje. Običajno se z Od**f>* ninskimi zahtevki odlaša
časa, da zastarajo. Ker pa so škode vsako leto večje, je treba zadevo urediti.
Občinska skupščina bo skušala vsa mnenja in prediOg« občanov upoštevata seveda T okviru možnosti.
Doklej krediti za pokritje izgube?
Kmetijska zadruga Črnomelj je imela ob zaključku lanskoletnega poslovanja spet izgubo 103 milijone dinarjev - Prosili so občinsko skupščino, naj spet | jamči za najetje posojila za pokritje izgube - Odborniki so se na seji spraševali, doklej bo zadruga poslovala z izgubo in kdo bo jamčil, da bo gospodarjenje letos boljše?
Še preden so na občinski seji obravnavali lanskoletno izgubo v zadrugi, je o tem razpravljal svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Ugotovili so in tudi predlagali skupščini, da je najpametneje ponov-
no jamčiti za najetje posojila, ker je to pravzaprav edina rešitev. Občina je za zadružna posojila v prejšnjih letih prevzela več sto milijonska jamstva, zato je razumljivo, da jih ne bi mogla kri-
V Drašičih so za obnovo vinogradov
Pred leti obnovljeni vinogradi kmetijske zadruge so drašičkim vinogradnikom všeč - Marsikateri gospodar bi rad rigolal vinograd, toda malokdo
ima denar
OBVESTILO
13. marca bodo v IV. volilni enoti Črnomelj, ki obsega Semiško cesto, Pod gozdom, Železničarsko cesto, Metliško cesto, Zadružno ulico, Belokranjsko cesto, Sadež, Trdinovo ulico, Vrtno ulico in Na Pristavah,
NADOMESTNE VOLITVE v občinski zbor.
Volitve bodo v pisarni gozdnega obrata Črnomelj. Za kandidata je predlagan Rade Vrlinič, gozdarski tehnik iz Črnomlja. Vabimo volivce, naj opravijo svojo državljansko dolžnost!
Še nikdar toliko ljudi
Dvorana Prosvetnega doma v Črnomlju je bila 24. februarja nabito polna volivcev. Zbor občanov je bil tokrat tako dobro obiskan kot še nikoli dnslej. Predsednik občinske skupščine je najprej poročal o gospodarjenju v le-
v" družbeno političnih organizacijah 5 ljudi manj
V družbeno političnih orga-nizac j ah in društvih občine Črnomelj je bilo na občinskih forumih zaposlenih doslej 12 ljudi. Po zmanjšanju števila delovnih mest bo v skladu z gospodarsko reformo na občinskem komiteju ZKS, ZMS, na občnskem odboru SZDL, piri sindikatih, Zvezi borcev in Rdečem križu zaposlenih le 7 oseb. V prihodnje predvidevajo še združitev poslov za občanski komite ZMS in občinski odbor Rdečega križa.
Zobna ambulanta na Vinici posluje
Te dni so na Vinici odprli težko pričakovano zobno ambulanto. Vsak torek in petek bo poslej ordiniral na Vinici dr- Marcel Dobrovič iz Črnomlja- Dolgoletna želja prebivalstva je vendarle uresničena!
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
tu 1965 ter o možnostih razvoja občine v letošnjem letu, nato pa je predsednik krajevne skupnosti Franc Magister navajal dosedanje uspe he krajevne skupnost': im oro-gram del za leto 1966
V razpravi so vol:tvci nače njali zlasti komunalno prob lematiko kot ureditev cest, parkov in nasadov; spraševa li so, ka,j je s kanalizacijo na Sadežu, z javmm kopalščcm, novo tržnico in avtobusmm postajališčem. Na vsa vprašanja 90 dobili ustrezne odgo vore. Sprejet je bil tudi krajevni samoprispevek za gradnjo nove osemletke v Loki.
ti, če bi prišlo do likvidacije zadruge. Menili so, da o tej možnosti sploh ni umestno govoriti, temveč je bolje pod-vzeti vse potrebne ukrepe, da zadruga enkrat le zaživi na trdnih nogah ter na poli dograjeno proizvodnjo dokončno uredi.
Direktor zadruge tov. Hu-tar je ob razpravi o tem vprašanju pojasnil, da gre v resnici v letu 1965 le za 28 milijonov dinarjev izgube, medtem ko preostala vsota pomeni izgubo prejšnjih let. Poudaril je, da kolektiv zadruge ni povsem sam kriv slabega poslovanja, temveč da je splošen položaj družbenega sektorja kmetijstva prive-del v podobne težave še marsikatero zadrugo.
Po besedah odbornikov pa se je izluščilo mnenje, da je pri izgubi vsekakor treba priznati nekaj vzrokov objektivne narave, medtem ko bi morali tudi v kolektivu iskati del krivde. Izkoriščanje zmogljivosti, zlasti strojnega parka, je bilo zelo slabo, razen tega so sanacijske načrte delali že prej, toda nobeden ni bil dokončno uresničen, i
Na seji je bilo sklenjeno, da bo občina zares posled-njič(!) jamčila za najetje posojila iz republiškega sklada skupnih rezerv, vendar s pogoji: 1. da pregleda sanacijski načrt zadruge širši krog strokovnjakov; 2. da - začno sanacijski načrt takoj in dosledno izvajati; 3. komisija za družbeni nadzor naj čimprej ugotovi, ali obstaja jam-j stvo pri samoupravnih orga-j nih zadruge, da bo poslej gospodarjenje rentabilno.
Na ¥mkl največ o zdravstvu
75 občanov je prišlo na minuli vinišk- zbor volivcev, kjer /so razpravljali zlasti o zdravstvu ter načrtih in delu krajevne skupnosti.
Zanimali-so se še za kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo, kar jim je pojasnjeval predstavnik zadruge Jože Grdim. Dokaj obširno so obravnavali tudi težaive domače osemletke, ki že vrsto let posluje v na pol dograje
Stari vozički gredo v pokoj
V Črnomlju so za čiščenje mestnih ulic nabavili tri nove, sodobnejše vozičke za odvoz smeti, stari smetarski vozički pa bodo šli v pokoj. V kratkem bodo nabavili tudi zaprte smetarske posode in če bo le mogoče, bodo smeti odvažali z avtomobilom in ne več s konjsko vprego.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
SPLOŠNEGA MIZARSTVA DVOR
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
POGOJI:
1. srednja strokovna izobrazba lesne stroke in 5 let prakse,
2. visoko kvalificiran mizar z najmanj 8-letno prakso, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih v mizarskih podjetjih.
Razen tega mora biti kandidat organizacijsko sposoben ter družbeno politično razgledan in aktiven. Pbnudbe z življenjepisom, z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba dostaviti razpisni komisiji pri Splošnem, mizarstvu Dvor najkasneje 15 dni po objavi razpisa v ovojnici z oznako: »Za razpisno komisijo«.
ni stavbi. Domenjeno je bilo, da si bodo na Vinici prizadevali predvsem dograditi šolo, za kar je bil sprejet tudi krajevni samoprispevek. V kolikor bodo možnosti, nameravajo preurediti še trafiko in popraviti poštne prostore.
Po strelivo še vedno le v Novo mesto?
Občani se na sestankih že vrsto let pritožujejo zaradi tega, ker v Črnomlju ne morejo dobita streliva, ki ga po-trebujejo^ pri poprav; m vaških poti in za druga dela. Po strelivo morajo hoditi v Novo mesto, še večJfe težava pa je v tem, ker ga ne smejo prenašati na javnih prevoznih sredstvih.
O tem, kako bi se dalo izogniti nepotrebnim potem, je ponovno razpravljal tudi svet za občo upravo in notranje zadeve. Sklenili so, da bodo v kratkem sklicali posvet s predstavniki Rudnika, Komunalnega podjetja, Beograda in Gozdnega gospodarstva, ki pri svojem delu prav tako potrebujejo strelivo, če bi katera izmed navedenih gospodarskih organizacij prevzela prodajo streliva za potrošnike, bi b:la zadeva urejena.
Lojze Šterk, novi predsednik ObO SZDL
Na nedavni seji občinskega odbora SZDL Črnomelj je bil za novega predsednika izvoljen Lojze šterk, dosedanji sekretar na občinskem odboru SZDL. Do sprememb v vodstvu Socialistične zveze je prišlo zaradi upokojitve Franca Stajdoharja, bivšega predsednika občinskega odbora SZDL ter dolgoletnega družbenega in javnega delavca v občini Črnomelj.
O kmetijski politiki nasploh, zlasti pa o vinogradništvu, so na nedavnem zboru volivcev v Drašičih največ govorili. Predstavnik metliške zadruge Stanko Rajer je kmetovalcem odgovarjal na vprašanja, nekatera pa so obravnavali skupno s pred stavniki občinske skupščine.
Kmetovalci v Drašičih se zelo zanimajo za obnovo vinogradov. Trenutno je v vasi poseben plug podjetja Agro-obnova iz Ljubljane, toda njegove usluge so za marsikoga predrage. Kje bi lahko kmetje dobili kredit za eno leto, ko bodo dobili iztržek za prodano vino, je brilo vprašanje, na katerega pa n; vedel nihče odgovoriti. Občinska skupšč'^a bo predlog kmetovalcev proučila skupno z zadrugo in če bo le mogoče, jim bodo ugodili.
Starejši kmečki gospodarji so predlagali-še, naj bi v šoli otroke učili sadjarstva in kmetovanja, ker mladina nli-ma nit; osnovnih pojmov o kmetijstvu. Matere pa so se
Pogrešamo zelenjavno trgovino
Metličani že dalj časa močno pogrešajo poslovalnico /z zelenjavo, ki je bila pred le ti ukinjena, ker so jo morali izseliti iz zasebnih prostorov. Tako je Trgovsko podjetje MERCATOR prisiljeno prodajati zelenjavo v trgovini z mešanim blagom. Prostori te poslovalnice pa so v zelo slabem stanju in je sanitarna inšpekcija zahtevala, da se preuredijo. V družbeni zgradbi, kjer je tudi pekarija, pa so lepi, novi poslovni prostori, ki bi bili primerni za prodajalno zelenjave. Sedaj je v njih skladišče en$balaže.
JOŽE ŠKOF
pritoževale, da ne utegnejo učiti deklic pletenja nogavic in krpanja ter da bi tudi te stvari lahko učilj v šoli.
V Draš'čih so kultumo-ga-silski dom zgradili že do strehe. Občani so s prostovolj-
nim delom in prispevka res veliko naredili, zato-jim e občinska skupščina "Obljub.la svoj delež, da bo dom čimprej dograjen. Gradnia te stavbe je predvidena tudj v občinskem družbene molanu.
Podzemelj: dogovor naj bi veljal
Okoli 40 občanov iz Pod zemlja in okoliških vasi se je na minulem zboru voli' cev pritoževalo, da morajo plačevati steljo na svoji zemlji. Ko so jim pred leti stelijnike odvzeli ea pognzdi-tev, je bilo dogovorjeno, da bodo kmetje še nadalje lahko na svojem kos;lj steljo in tudi dobivali nekaj drv. Kot kaže pa je dogovor pozab' en, ker zahteva Gozdno gospodarstvo plač:lo.
Predstavnki občinske skupščine so občanom obljubili posredovati, da se nespora-
Kdo so objestneži?
Zadnje čase so zlikovci uničilj že dve okrasni drevesci pred črnomaljsko lekarno, tretje pa je na pol prerezano. Kakor pravico, gre verjetno za početje mladih objestnežev in prav bi bilo, da bi njih imena ugotovili.
NEKATERI LJUDJE SO NESRAMNI . . .
Gledam žensko kako hodi °d hiše do hiše. V rokah ima veliko torbo in zdi se mi utrujena. Vstopi v hišo, se kmalu spet prikaže in zavije v nasled'ijo.
Tudi na moja vrata je potrkala. Vstopila je nasmejana, z veliko torbo v rokah: »Pobiram denar za vodo . ..«
— Ste vedno tako nasmejani? sem jo pobaral.
»Vedno čeprav so nekateri ljudje nesramni. Mislijo, da pobiram denar zase. Neprijazno me sprejmejo, ponekod me celo nahrulijo. Ne rečem vsi, a vedno isti! Nisem kriva, če morajo potrošniki vode plačevati prispevek t- taka je pač moja služba. Vprašujem se, zakaj taki ljudje sploh uporabljajo vodo, če neradi plačujejo zanjo prispevek.«
Zasmejal a se je, preštela denar in odšla. Morda je bila presenečena, da se nisem razburjal...
—ni
zum med kmeti in gozdnim gospodarstvom uredi.
Delavnost komunistov ni najboljša
24. februarja je občinski komite ZKS v Metliki sklical posvet z vsem isekretarji osnovnih organizacij. Razpravljali so o vlogi organizacije pri uresničevanju reforme in o delavnosti v ZK, ki ni najboljša. Izobraženci, razen nekaterih izjem, še vedno ne kažejo posebne volje do dela v organizaciji, prav tako postajajo nekateri starejši člani " ZK nedejavni, ker ne razumejo današnje vloge Zveze komunistov.
Na posvetu so sklenili, da bodo v osnovnih organizacijah te stvari razčiščevali in delavnost poživili, čez mesec dni se bodo sekretarji znova sestali ter ugotavljali, koliko so v tem času naredili.
Vsako nedeljo ura pravljic
Metliški mestni aktiv ZMS je že dve nedelji zapored organiziral uro pravljic Za najmlajše. Okoli 60 otrok je z zanimanjem sledilo diafil-mom in igricam. — Ure pravljic pripravljajo mladinci ter nameravajo^ z njimi nadalje vati vsako nedeljo. Da bo spored še pestrejši, so naročili tudi ozkotračne barvne risanke.
Otrocj se prav radi zbirajo ob nedeljah dopoldne med 9. in 10. uro, zadovoljni pa so tudi starši. ni—
METLIŠKI TEDNIK
IZBIRAM SI POKLIC
Ko se odločamo za poklic, moramo vedeti kje in kako se izučimo za nek poklic. Zato si na kratko oglejmo organizacijo našega šolstva, šole, v katere se lahko vpiše vsak, ki konča osnovno šolo, imenujemo šole II. stopnje. Za njih imamo več imen in jih včasih že kar težko ločimo. Imenujemo jih: vajenske šole, poklicne šole, šole s praktičnim poukom, industrijske šole, tehnične, srednje in srednje strokovne šole. če skušamo te šole grupirati, najbolje storimo, če jih razvrstimo po tem, kakšen kader izobražujejo. Po času trajanja usposabljanja za poklic delimo vse poklice v 5 skupin.
1. Priučen poklic (poklic ozkega profila: rezalec stekla, rezalec furnirja, industrijska šivilja itd.). To so poklici, katerih se priučimo v delovnih organizacijah na delovnem mestu ali s pomočjo tečajev. Značilnost za te poklice je, da tisti, ki jih opravljajo, znajo le nekaj delovnih operacij, n. pr. industrijska šivilja zna sešitii ovratnik ali rokav, ne zna pa izdelati oele srajce.
2. Poklici, ki jih pridobimo na šolan s praktičnim poukom (poklic širokega profila: ključavničar, pek, trgovka itd.). Te poklice sd pridobimo v šolah, ki trajajo dve ali i trj leta in jih imenujemo: poklicne, vajenske in industrijske šole ali šole s praktičnim poukom. Za njih najbolj ustreza naziv sole s praktičnim poukom, ker so vse šole, ki izobražujejo za nek poklic, poklicne šole. Značilno z» te
šole je, da traja pouk le nekaj mesecev v šolskem letu, ostali čas pa učenci praktično delajo v podjetjih.
3. Poklici s srednjo šolo (poklici profila tehnik: ekoaomski tehnik, medicinska sestra, učitelj, kmetijski tehnik itd.), šolanje traja štiri ali pet let, šolo imenujemo srednjo šolo ali srednjo strokovno šolo. Sem šteje tudi gimnazija, čeprav gimnazija ni skednja strokovna šola, temveč je splošna izobraževalna šola, ki pripravlja dijake za študij na višjih in visokih šolah.
To so skupine poklicev, za katere se lahko odločijo učenci po končani osnovna šoli. Da bo slika popolnejša, si oglejmo še naslednji grupi poklicev.
4. Poklici z višjo šolo (poklici profila inženir: rentgenolog, višja medioirfska sestra, socialni delavec, kadrovik itd.). To so poklici, kri si jih pridobimo na višjih šolali in na prvd stopnji visokih šol.
5. Poklici z visoko šolo (poklici profila diplomirani inženir: dipl. ekonomist, zdravnik, profesor, metalurg itd.). Te poklice sd pridobimo na visokih šolah in univerzah.
Ker so ti sestavki namenjeni v glavnem učencem osnovnih šol, bomo v nadaljevanju podrobneje obdelali poklice širokega profila in poklice profila tehnik. O zahtevah, možnostih, pogojih vpisa in podobnem, se bomo zadržali predvsem Pri tistih šolah, ki so na našem področju.
ANDREJ KOCE
St-10 (833
DOLENJSKI LIST

itfOKEJ 66« — DOSLEJ NAJVEČJA ŠPORTNA PRIREDITEV PRI NAS
TITO: „HOKEJ NAVDUŠUJE!"
Samo, še tri dni in največja prireditev v naši športni zgodovini bo zaključena. Fanfare godbe milice bodo v ljubljanski hali Tivoli še zadnjikrat zaigrale v pozdrav zmago valcem glavnega dvoboja prvenstva — med SSSR in CSSR, nato pa bodo proglasili novega svetovnega in posebej evropskega prvaka. Velik športni spek-takei> ki razburja duhove pri privržencih hokeja in priklepa zanimanje svetovne športne javnosti na dogodke na ledenih ploskvah v Ljubljani, Zagrebu
najvišji ravni — »Hokej 66« pomeni za vsako izbrano mesto veliko čast, a hkrati tudi odgovornost. V svetu je za take športne prireditve kot je svetovno prvenstvo v hokeju huda konkurenca. Tu niso vzrok samo športni momenti. Prireditev je na taki ravni, da je pomemben tudi gospodarski (turistični) činitelj in je odveč pripomniti, da se mesta po vsem svetu prav zaradi tega potegujejo za organizacijo podobnih prireditev.
Ljubljana, Zagreb in Jesenice so vsekakor opra-
preobratov za gledalce zelo privlačna. In če se udarijo še najboljši mojstri amaterskega hokeja, potem ni čudno, če taka, srečanja pritegnejo pozornost celotne svetovne športne javnosti.
Letošnje srečanje najboljših svetovnih mojstov ukrivljene palice in okrogle ploščice je še posebno privlačno. To dokazuje število akreditiranih novinarjev (520) in TV prenosov. V Ljubljani in Zagrebu so ali bodo preko TV prenašali kar 28 tekem. In še en zanimiv podatek: sa-
Hokej 66, ki ga je pretekli četrtek zvečer odprl predsednik republike tovariš Tito, je že dober teden dni v središču pozornosti vse naše javnosti. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali poleg naših najvišjih predstavnikov številni člani diplomatskega zbora in drugi ugledni tuji gostje. Vseh gledalcev je bilo okrog 10.000. Na siiki: predsednik republike tovariš Tito s soprogo na jugovzhodni tribuni med otvoritveno svečanostjo (Foto: M. Moškon)
in na Jesenicah, bo končan. Oddahnili si bodo ig-Talci, prav tako pa tudi organizatorji, ki so skušali poskrbeti, da bi prireditev potekla v najlepšem redu. Oddahnili si bodo tudi številni televizijski gledalci, ki se zadnje dneve — tudi pozno v noč, sploh niso mogli odmakniti od televizorjev.
Hokej ima tudi turističen značaj
Prevzeti organizacijo športnega  tekmovanja na
vičili izbiro. To posebno velja za Ljubljano, ki je te dnj skoraj ni prepoznati. Vsa je prenovljena, ble ščeča. Ulice, izložbe, javni lokali — vse je v znaku »Hokeja 66«.
Hokej navdušuje!
Marsikomu vse do letošnjega svetovnega in evropskega prvenstva hokej ni bil znan. Sedaj pa dobiva vedno več prijateljev. Hokej je namreč izredno dinamična in hitra športna igra, ki je zaradi stalnih
mo nedeljsko zadnjo tekmo (verjetno bo odločilna) med ekipama Sovjetske zveze in čehoslovaške bo hkrati komentiralo kar 22 TV komentatorjev, kar bo svojevrsten rekord. Seveda bodo tekmo~prenaša-li tudi številni radijski re-porterji.
Jugoslovani presenečajo
Jugoslavija je prvikrat stopila v mednarodno hokejsko areno leta 1939, ko smo se udeležili svetovne-
ga prvenstva v Švici. Začetek ni bil navdušujoč, saj je Cehoslovaška premagala našo ekipo kar s 24:0, domačin — Švica pa s 23:0. Letošnji nastop jugoslovanskega moštva na svetovnem prvenstvu je osmi po Vrsti. Za tekme v B skupini svetovnega prvenstva se že dve leti načrtno pripravljajo in kot kaže, uspeh ne bo izostal. Mladi Jeseničani (ekipa državnega prvaka Jesenic sestavlja 92 odst. državne reprezentance!) so se zagrizli in v Zagrebu žanjejo pomembne uspehe. Doslej vemo, da so »obrnili« tradicionalno nevarne Madžare s 6:4 in nato še glavne favorite za prvo mesto Norvežane z 2:1. Poraz z ekipo Zahodne Nemčije (2:6) je sicer zmanjšal apetite nekaterih naših hokejskih optimistov, ki so po prvih uspehih pričakovali celo osvojitev prvega mesta v B skupini. Za to pa zaenkrat še nismo sposobni. Vsekakor bi bila že uvrstitev na tretje ali četrto mesto velik uspeh našega hokeja, ki je posebno v zadnjem letu očitno napredoval.
SSSR znova na prestolu?
Letošnje svetovno prvenstvo sicer še ni končano, toda že ob polovici lahko trdimo, da sedanji svetovni prvaki — moštvo SSSR — ne bodo izpustili iz rok naslova prvakov. Sovjetsko moštvo je sestavljeno iz takih mojstrov, da jim tudi veliki kombinatoriki iz CSSR najbrž ne bodo kos. Rusi igrajo tako dobro (tekmo z ZDA so odločili v svojo korist kar z 11:0!), da jih že vsi vidijo na prestolu.
Prve tekme niso pokazale vsega, kar posamezne ekipe zmorejo. Mojstri ledene ploskve so šele v tretjem in četrtem kolu pokazali prave sposobnosti. Vsaka tekma je bila poseben spektakel hitrosti, spretnosti in moči. Gledalci se niso dolgočasili. Zelo navdušen je bil tudi predsednik republike maršal Tvfo, ki je po tekmi med ekipama SSSR in ZDA izjavil: »Hokej sem šele sedaj spoznal. Doslej
sem gdedal nekaj tekem na televiziji, toda prisostvovati vrhunski tekmi v dvorani je povsem nekaj drugega. Hokej mi mnogo bolj ugaja od nogometa. Hokej navdušuje!«
Kdor je gledal magneto-skopski posnetek na TV med ekipama Jugoslavije in Norveške ali pa prisostvoval doslej najboljši tekmi v Ljubljani med SZ in ZDA, bo pritrdil besedam našega predsednika., da je hokej igra, ki lahko navduši kot le malokatera druga!
F. MIKEC
300 IZLETNIKOV 12 KOČEVJA V CELOVCU
„SEJEMjHL JE ŽIV..."
»Izkušnje« v šilingih, pasji" ^JJ^h. prašku za kihanje in dobavi drugih »kulturnih« pripomočkov so .    s*en«  napotek  bodočim obiskovalcem
dejstva
Ne, saj ne gre za sejem, kot ai kod mislil, popisati hočed drugi del našega izleta onstran Karavank, v Celovcu, icamor smo šli gledat mavrič-\o Dunajsko revijo na ledu. Kajpak, nismo se mogli ubra-liti mavričnih barv in dekle-
^ p&s je tako vabilo, ta gledamo revijo. I* » ie so nas odpeljan eevlf^h podjetij- Ves *
JJ vrnili, niso se e in so takoj
»iS^le.po čem so silW *8l°>>lie menjajo dinarje, kje >be nogavice, stega tiPZLvtoK niso ^°Se ki *frW> pasje *gggg «£j f Podobni
v Celovec P« soboto pred koncem prif .^ja dunajske tevije-
DfJrteHto nad 300 &f ni^go :-meU obiskovalci s "ruge nagibe &J£ V* so »i sares sara tfe*V*iJe * Celovec, orus ^ »tekfc moževega s« !       pa so rekli, *r«*V*i ^™ »če £ ve tiaša Mica«. tf8***

Pri podjetju CONTAL - Ljubljana
lahko pod najugodnejšimi pogoji do 30 % ceneje kupite za tujo valuto (gotovina, ček ali devizni račun):
— GRADBENI MATERIAL (cenient, opeko, salonitke itd.)
— GOSPODINJSKE APARATE (štedilnike, hladilnike, bojler je, pralne stroje itd.)
— INSTALACIJSKI MATERIAL
— TV SPREJEMNIKE, RADIOAPARATE, GRAMOFONE itd.
— ŠIVALNE STROJE
— ŠKROPILNICE
— POHIŠTVO IN STAVBNO POHIŠTVO
Vse informacije vam posreduje Contal, Ljubljana, Beethovnova 11/IV — devizna prodaja, ali Predstavništvo Maribor, Gregorčičeva 7.
zadnje ni niti važno, zakaj se je dvignilo toliko ljudi na bo sodobno romanje ...
Revija je bila - za vse enkratno doživetje. Obiskoval ci so razen tega vi/ieli dobršen del Koroške, Gosposvet-sko polje in seveda Celovec Marsikaj koristnega so slišali, odvisno je bilo pač, kaj jim je znal vodič povedati. Akcija je pokazala tudi drugo stran, namreč, kaj se da organizirati, če je le malo obojestranske volje. Tudi strah pred izdatki je ob dobri reklami takoj pojenjal. Izletniki smo skupaj legalno potrošili nad 4,5 milijona dinarjev. Drugi stroški so nastali bolj »v tišini« in naskrivaj. »Rekreacije« torej tudi ni manjkalo!
Morda še ocena, da se romanje ne pozabi: revija čudovita, draginja boleča. Ljubeljska cesta pri sevenvh sosedih obupna itd. Doma Je le najlepše! —ko
MLADI RADOVEDNEŽI V KO#!JU
— Kaj misliš, kdaj bo gotova? Drugo leto nam ne bo tt$&jk jn 0(l>ti popoldan v šolo. kako lepi bodo novi razredif O, tukaj se bomo Pil^t)U, k0V(* naučili! — Tako se iz dneva v dan pogovarjajo otroci obeh šol v f&u d* s0 „ gl°dajo skozi »špranje« na gradnjo nove šole. Pa bomo seveda hitro refcj K ji, K0^\adi in radovedni...« — toda tokrat upravičeno! (Foto: Ive S* °v'je)
'e hrastov kol označuje geOs fafsko središče naše dežele
V>J7 Petnajst ki-lomet"   ^ Sarajeva, se je
pred petimi leti izkopala iz stoletne anonimnosti, ko so geografi s točnimi meritvami ugotovili, da je prav tam geografski center naše države.
2e takrat, takoj po opravljenih meritvah, so se odločili, da bodo zgradili 29 metrov visok betonski stolp, ki bi vidno označil to mesto, zanimivo ne samo za geografe. Pojavil se je predlog, da bi gradnjo tega stolpa z majhnimi simboličnimi vsotami financirale vse občine v državi. Po dodatnih predlogih bi moral samin Gaj dobiti tudi motel in manjši hotel.
Od takrat je preteklo skoraj pet let. V tem času so postavili samo ploščo, na kateri piše »Geocentar«, puščica pa kaže smer h geografskemu središču Jugoslavije. Kdor se odpravi v smeri te puščice, bo naletel na kulturni dom, kjer je tudi bife. Nekaj metrov naprej pa stoji komaj opazen meter visok hrastov kol — edini znak geografskega centra naše dežele.
JEZERNIK:
BRODAR
17. — Činč je stisnil glavo med pleča in ščitil vrat kakor je vedel in znal, kajti v Plutonu ni bilo niti mrvice prizanesljivosti. Pri nasprotniku je vedno iskal najbolj občutljivi del — vrat. Volčja kri v njegovih žilah je kipela. V njem se je razbesnela strast njegovih davnih prednikov: zasajati zobe v nasprotnikov vrat, ga mesariti in gledati ugašajoče nasprotnikovo življenje. Plutonove oči so zlobno žarele in njegove mišice so trzale kot jeklena peresa.
19. — Kljub ostri bolečini Činč ni popustil. Napel je vse sile in res mu je uspelo, da je vrgel Plutona s sebe. V naslednjem trenutku je bil na njem in ga zgrabil za vrat. Pluto je divje opletal z glavo in z vsem telesom. Gosta dlaka je onemogočala Činču, da bi ga lahko res čvrsto prijel. Tedaj je Cinč tvegal in za drobec sekunde izpustil Plutona, da bi ga takoj nato krepkeje zagrabil. Pluto je hotel to bliskovito izkoristiti, a je bil prepočasen. Cinč ga je že spet krepko držal. Zdaj je hkrati s Plutonovim kožuhom zgrabil tudi njegovo usnjeno ovratnico, ki je postala trdna opora njegovim zobem.
m. - Cinč je ^rf^in^ pohaja sapa. Zmagoslavno J. M pr »fUsal stresti nasprotnika. Ta P* / *rak li*ak in zaman ga je skušal ,a $J*j£wavft Prevelik je bil. Tedaj Je h! >c "ekaj mojstrskega, s čimer .Jj0fl*,,£ec * case osramotil nadutega PJJ1 jf j N *a kožuh in za ovratnico f K{ ^JU in seboj čez dvorišče, im) ostrenj»<g    in sko2.
luže in blato, ki JJ f a^$S3fe df J«. Plutona je naenK** ». q^ uten strah in je začel presunU» „.iJJ pag£je nekaj časa še vlekel pojJ i* * i*p^ »Jegovo zaničevanje prekip«,u B**U.
18. — Če bi bil Činč poznal strah, bi bil zdaj izgubljen. Lo za trenutek naj bi odrevenel in že bi ga držal Pluto v smrtnem prijemu. Toda v Činču ni bilo strahu. Hudobni blesk v Plu-tonovih očeh ga je samo podžigal. Tudi Činču se je oglašala kri njegovih prednikov, ki so se vedno hrabro uprli tropom volkov, ne glede na njihovo besnost in število. Kljub temu, da je Pluto imel Činča pod seboj, mu ni mogel do živega. Na lepem je Činč izkoristil ugodni trenutek in uprl svoje zadnje noge v Plutonova prsa. Pluto je bliskovito pograbil njegovo stegno. Tla so se pordečila s činčovo krvjo.
Neka dama je zlorabljala priložnost, ko je govorila z umetnikom in ga spraševala vse mogoče. Nazadnje je hotela vedeti, kako lahko zlaga tako čustvene melodije.
Brahms se je sklojiil k njej in ji zašepetal:
»Pravzaprav je to skrivnost. Prosim vas vseeno, da me ne bi izdali: založniki jih zahtevajo od mene.«
*
Nadobuden slikar je pokazal Lenbachu svojo najnovejšo sliko:
»Vidite, to je moje novo delo. Kaže pa propad sveta.«
»Res.« je prikimal slikar, »to je — resnična katastrofa!«
*
Nekoč je veliki glasbenik Brahms igral v družbi na klavir, na violončelo pa ga je spremljal dunajski učitelj petja. Brahms je igral precej krepko in če-list, ki se mu je zdelo, da ne pride do veljave, mu je nejevoljen zasikal:
»Ljubi Brahms, ne igraj vendar tako močno, jaz se cisto nič ne slišim!«
»O, ti srečnež!« je vzdih-nil skladatelj predse. *
0 V POL LETA SO SE V PORODNIŠNICI v Aucklan-du (Nova Zelandija) dvakrat rodili četverčki. Prvi štirje malčki zelo dobro napredujejo, zato pa je usoda drugih v veliki negotovostih
Upravni odbor in komisija za razpis delovnih mest v podjetju
»OPREMALES«, Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta za naslednje sodelavce:
1. Vodje tehničnega sektorja
Pogojir lesio industr. inženir s 5-letno prakso ali lesno ind. tehnik z 10-letno prakso, od tega 5-let-na praksa na vodilnem delovem mestu ter sposoben organizator.
2. Priprava dela v tehničnem sektorju -5 sodelavcev
Pogoji: a) lesno industrijski tehnik ali ustrezna šola s 3-letno prakso ali oblikovni tehnik s 5-letno prakso; b) lesno industrijski tehnik ali ustrezna šola s 3-letno prakso; c) lesno industrijski tehnik ali ustrezna šola s 3-letno prakso; d) visokokvalificiran tapetnik s 5-letno prakso.
3. Kontrolor v proizvodnji
Pogoji:   lesno industr. tehnik s 5-letno prakso • ali ustrezna tehnična šola ali visokokvalificiran mizar z 10-letno prakso.
4. Vodja grupe - vzorčne delavnice
Pogoji: visokokvalificiran .mizar z 10-letno prakso.
5. Vodja grupe - tapetniške delavnice
Pogoji: visokokvalificiran tapetnik z 10-letno prakso.
6. Vodja grupe - strojnice
Pogoji:   visokokvalificiran lesno ind. delavec s 5-letno prakso.
7. Vodja grupet - montažnega oddelka
»Pogoji: lesno industrijski tehnik s 5-letno prakso ali visokokvalificiran lesno ind. delavec z 10-letno prakso.
8. Vodja grupe - furnirnice in klejnice
Pogoji: visokokvalificiran ind. delavec lesne stroke s 5-letno prakso.
9. Vodje grupe - brusilnega oddelka
Pogoji: kvalificiran industrijski delavec s 3-letno prakso.
10. Krojilec furnirja
Pogoji:   visokokvalificiran lesno ind. delavec s 5-letno prakso.
11. Krojilec lesa
Pogoji:   visokokvalificiran lesno ind. delavec s 5-letno prakso.
12. Krojilec plošč
Pogoji:   kvalificiran  lesno  industrijski delavec z 1-letno prakso.
13. Obratovni knjigovodja
14. Sprejememo tudi večje število kvalificiranih mizarjev s prakso
Pogoji: ekonomska srednja šola z-2-letno prakso ali nepopolna srednja šola s 7-letno prakso ter tečajem.
Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je potrebno dostaviti -razpisni komisiji v navedeni gospodarsku organizaciji najkasneje do 20. marca 1966 oziroma v 10 dneh po objavi razpisa.
Osebni dohodki se določijo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso na razpolago.
SMEH STOLETIJ
Na koncertu skladb nekega novinca, ki so slovele zaradi drzne neskladnosti, je prišlo med poslušalci do prepira, ki se je končal s krepko zaušnico.
Pri sodnem zaključku je bil navzoč tudi Richard Strauss. Sodnik ga je vprašal:
»Ali ste slišali, da je med prepirom padla zaušnica?«
»Seveda! Zaušnica je bila vendar najbolj blagozvočna stvar tega glasbenega večera.«
Književniku Halbeju je prijatelj povedal, da se bo oženil.
»Zakaj pa?« ga je vprašal Halbe, ki je bil znan nasprotnik zakonske zveze.
»čudno vprašanje,« je odgovoril prijatelj, »zato vendar, ker dekle ljubim.«
»Ljubezen,« se je posmejal Halbe, »ljubezen je morda pogoj za zakon, a še zdaleč ne vzrok.«
Filozof Max Scheller je slovel zaradi svojega ostrega jezika. Posebno hud je bil na neprimerna vprašanja ob neprimernih priložnostih.
Ko ga je neka dama na slavnostnem banketu prosila, naj ji z nekaj besedami razloži bistvo metafizike, jo je filozof po strani pogledal in odgovoril:
»Nič lažjega kot to, spoštovana. Metafizika je, če iščeš črno mačko v temni sobi, v kateri mačke sploh ni.«
Slavnemu režiserju Reinhardtu je nekdo pri- j nesel dramo o ustvarjenju sveta.
»Zamislil sem si,« je mladi avtor pojasnje- I
val svoje delo, »da bi morale osebe v moji dra- g
mi nastopiti in govoriti v popolnoma praznem I prostoru.«
»Hm,« pravi Reinhardt, »prazen prostor je j
edino, kar vam lahko jamčim pri tej drami, že i pri prvi reprizi se vam bo želja izpolnila.«
iil!Miul!Kuillit!l<IWliMM
— Bojim se, da se na večer ne zgodi kaj takega, kar bi imelo hude posledice. Zadostovala bi malenkost, na primer, da bi kak pobalin vrgel v šipe kamen, da bi kak pijanec začel pred hišo psovati. V stanju, v kakršnem je razpoloženje   prebivalstva ...
— Ga boste prijeli?
Tožilec je iskal svoj klobuk in ga ni našel. Mali komisar mu je hlapčevsko dejal:
— Pustili ste ga v svoji pisarni. Grem vam ponj.
Chabot pa se je obrnil k Maigretu in zamrmral:
— Kaj misliš o tem ti?
— Nič.
— Kaj bi na mojem mestu ...?
— Nisem na tvojem mestu.
'— Misliš, da je doktor blazen?
— To je odvisno od tega, komu pravimo blaznež.
— Da je ubijal? Maigret ni odgovoril, tudi
on je poiskal klobuk.
— Počakaj trenutek. Moram s teboj govoriti. Najprej pa moram to opraviti. Toliko huje, če sem v zmoti.
Odprl je predal na svoji desni, vzel iz njega tiskovino in jo začel izpolnjevati, medtem ko se je Chabiron oziral na Maigreta bolj posmehljivo kot kdaj koli.
Chabiron in mali komisar sta zmagala. Obrazec je bil poziv za priglasitev na sodišču. Chabot je počakal še trenutek, preden ga je podpisal in pritisnil žige.
Potem mu je roka obstala , v dvomu, komu izmed obeh ; naj  ga   izroči. Primera, da bi koga takole prijeli, v Fon-. tenavu doslej še ni bilo.
— Zdi se mi... Slednjič:
— Po pojdita oba. Tako obzirno, kot se le da, da se izognemo hrupu v javnosti. Najbolje bo, če vzamete avto.
— Jaz   imam  svojega, — se je oglasil Chabiron.
Bil je neprijeten trenutek. Nekaj časa je bilo videti, kot da je vse malo sram. Morebiti ne toliko zaradi 'ivoma o krivdi doktorja, o kateri so bili skorajda prepričani, kolikor zato ker so na dnu srca vedeli, da ne ravnajo tako zaradi njegove krivde, pač pa iz strahu pred javnim mnenjem.
— Sporočite mi vse novice, — je zamrmral tožilec, ki "je odšel prvi in dodal:
— če me ne bo doma, me pokličite pri starših moje žene.
Ostanek   nedelje   je hotel preživeti v družinskem kro- |
gu. Odšla sta tudi Feron in Chabiron in mali komisar je imel s seboj v listnici skrbno zloženo pozivnico.
Chabiron se je vrnil v sobo, ko se je mimogrede ozrl skozi okno na hodniku, in vprašal:
— Kaj pa časnikarji?
— Zdaj jim nič ne povejte. Najprej krenite proti središču mesta. Sporočite jim, da jim imam čez pol ure nekaj naznaniti, in bodo ostali.
— Naj ga pripeljeva sem?
— Naravnost v zapor, če bi ga množica poskusila lin-čati, ga bo tam laže braniti.
Vse to je trajalo precej časa. Nazadnje sta ostala sama. Chabot ni bil nič ponosen.
— Kaj misliš o vsem tem? — je slednjič sklenil vprašati. — Mi ne daješ prav?
— Bojim se, — je priznal Maigret, ki je z mračnim obrazom kadil pipo.
— česa?
Komisar ni odgovoril.
— Po svoji vesti nisem mogel ravnati drugače.
— Vem. Saj ne mislim na to.
— Na kaj pa?
Maigret ni maral priznati, da mu je na duši ostalo stališče malega komisarja nasproti Luizi Sabati.
Chabot je pogledal na uro.
— V kake pol ure bo končano. Lahko ga bomo šli za_ sliševat.
Maigret še zmerom ni rekel nič in se je držal, kot da premišlja kdo ve kaj skrivnostnega.
— Zakaj mi yčeraj zvečer nisi nič omenil? ••
— O Sabatijevi hčeri?
— Da.
— Da bi se zgodijo to, kar se je.
— Zgodilo se je vseeno.
— Da. Nisem si mislil, da se bo Feron s to rečjo ukvarjal.
— Imaš pismo?
— Katero pismo?
— Anonimno pismo o njej, ki sem ga dobil in ti ga izročil. Zdaj ga moram dodati ostalim spisom.
Maigret si je pobrskal po žepih, ga našel — bilo je zmečkano, še vlažno od dežja prejšnjega dne — in ga položil na pisalno mizo.
— Bi ti pogledal, ah so šas-nikarji odšli za njima?
Stopil je k oknu in se ozrl skozenj. Poročevalci in časnikarji so bili še zmerom pred hišo, imeli so obraze, kot da pričakujejo dogodek.
— Imaš točno uro?
— Pet minut čez poldne.
Činč na sledi
Brez besed
GOSPODARSKA REFORMA V KOČEVSKEM »ITASU«
Uspehi - spodbuda za še boljše delo
PRED OBČNIM ZBOROM TURISTIČNEGA DRUŠTVA RIBNICA
Ne samo spominkarstvo
Gospodarska reforma ni presenetila delovnega kolektiva Industrije transportnih naprav ITAS Kočevje, ki je opustil obrtniški način proizvod, nje in vsebolj rentabilno posluje. V preteklem letu je podjetje sodelovalo z nad 30 kooperanti in prodalo svojih proizvodov za 600 milijonov dinarjev kljub temu, da je zmanjšalo število proizvodov. Ko so zgradili novo montažno industrijsko halo in ' jo opremah z novo strojno opremo, so delavcem omogočili boljše pogoje dela. Lani se je celotni  dohodek  povečal za
■ TRŽNICA OB RINŽI je zadnje čase bolj prazna. Le redka ženska, ki ponuja motovilček po 100 S din merico in jajčka po 60 S din, zaide vanjo. Gospodinje se lahko zatečejo po nakupih edinole v prodajalno »Sadje — zelenjava«, ki pa ne zmore vsega, čeprav je dobro založena. Kočevska tržnica je bila včasih veliko boljše založena, kaj pa je zdaj krivo da nI, ne vemo!
■ SVEŽE SVININE v mesnicah nI na izbiro, med tem ko je pre-kajenega svinjskega mesa dovolj. Preskrba z mesom je v Kočevju zadnje čase zelo neenakomerna: teletine je iznenada na pretek, svi-nine pa ni dobiti. Potrošniki z dietno prehrano zelo težko dobijo (ali pa sploh ne) razno drobovino,
KOČEVSKE NOVICE
23,6 odst. v primerjava s prejšnjim letom, čeravno niso v tolilcšni meri podražili svojih izdelkov. Povečali so se tudi skladi in čisti dohodek, medtem ko se je zaposlenost zvišala za 7 odst. Na tuja tržišča so izvozili večje število prikolic, polprikolic in drugih proizvodov v vrednosti nad 300 milijonov dinarjev.
Za letos predvideva plan, da bodo še povečali proizvodnjo in izboljšali gospodarjenje. Preuredili bodo notranji prevoz, uvedli mehanografsko knjiženje in več manjših izboljšav. Pripravljali se bodo
jeU-a, možgane itd. Slišati je, da to sproti pokupijo gostišča. Ne pozabljajmo, da je urejena preskrba pomemben se>;tavni del standarda!
13 NEBLOKIRANI ELEKTROMOTORJI povzročajo lastnikom televizorjev v Kočevju veliko jeze in preglavic. Ustrezni predpisi obstajajo, nikogar pa ni, ki bi terjal uresničevanje. Domača podjetja imajo svoje motorje blokirane, niso pa blokirani motorji avtomobilov, motornih koles in mopedov! če upoštevamo, da je v Kočevju okoli 500 osebnih avtomobilov, 180 tovornjakov, 350 motornih koles in 1300 mopedov, si lahko predstavljamo, da motnje na televizorjih in radijskih sprejemnikih niso majhne! Televizorjev je v občini okoli 800, radijskih sprejemnikov pa 4172. Največ motenj povzročajo mopedisti, ki ne plačujejo nobenih pristojbin, lastniki radijskih in televizijskih sprejemnikov pa plačajo vsak mesec 4,680.000 S din in na loto 56,164.000 S din pri-, stojbin. Opravičeni so torej terjati red. in dober sprejem!
na skrajšani delovnik, bolje nagrajevali izumitelje in povečali skrb za zaposlene. Trden namen kolektiva je, da bi bih dosedanji uspehi spodbuda za še boljše delo.
V. D.
Voda 28 odstotkov dražja
Poročali smo že, da je Vodna skupnost Kočevje-Ribnica zaprosila za okoli 50 odstotno zvišanje cen vodi. Pred kratkim je organ občinske skupščine Kočevje, ki je pristojen za cene, odobril 28 odstotno zvišanje cen vodi. V odobritvi je med drugim poudarjeno, da v raznih krajih občine ni mogoče imeti različnih cen za vodo.
Viseči most bodo popravili
Narasla Kolpa je v lanski jeseni poškodovala viseči most pri Slavskem lazu. Prebivalci obeh bregov most, ki jih je povezoval, zdaj zelo pogrešajo. Prebivalci Slavskega laza v Kočevski občini so zategadelj začeli s široko akcijo za popravilo mostu. Nadejajo se pomoči iz občine, sami pa bodo sodelovali s samoprispevkom in prostovoljnim delom.
Nova osnovna šola letos ne bo dogrt ena
Vse kaže, da nova kočevska osemletka, ki je od lani v gradnji, letos še ne bo dokončana. Skupščina letos ni mogla dobiti republiškega kredita za dograditev šole. Kljub temu pa bodo z gradnjo osemletke nadaljevali, kolikor bodo pač dopuščala sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom. Pričakovati je, da bo do letošnje jeseni dokončana prva etapa gradnje osemletke, so pravi da bo usposobljenih z& pouk 12 učilnic. Predvidevajo, da bodo dobili republiški kredit za gradnjo šole prihodnje leto in da bo v letu 1967 osemletko mogoče tudi dograditi.
Od 480 samo 3 milijone za KS!
Na zborih volivcev v ribniški občini razpravljajo te dni o osnutku občinskega proračuna in programu razvoja za 1966. Iz osnutka povzemamo, da je za krajevne skupnosti predvidenih le 3 milijone din, za socialno skrbstvo 5 in pol milijona, za štipendije 6 milijonov, podpore žrtvam fašističnega nasilja 400.000, priznavalnine borcem 14 milijonov, zdravljenje nepremožnih 6 milijonov dinarjev itd. Skupni izdatki bi znašali po občinskem proračunu za leto 1966 480 milijonov dinarjev. Na zborih volivcev obravnavajo tudi programe krajevnih skupnosti, ki so jih sveti že sprejeli. Zbori volivcev bodo končani 15. marca.
Na polju ne bo zaostankov
Kmetje so izkoristili ugodno vreme za delo na polju. Na poljih, ki so večmoma že zorana, je videti precej gnoja. Kaže, da zaostankov pri poljskem delu ne bo, če bo lepega vremena še kaj. Skrbi jih le to, da je veliko kmečkih delavcev iz ribniške občine na delu v tujini. -r
V Ribnici ni več kje zidati
Ko so 1959. določili ožji gradbeni okoliš za paselje Ribnica, so določili, da gre vanj središče Ribnice in manjši del Gorenje vasi. Nezazidanih zemljišč je zmanjkalo in mnogi interesenti za zasebno gradnjo nimajo zdaj kje zidati. Ožji gradbeni okoliš bodo v zvezi z izdelavo urbanističnega programa Ribnice razširili proti opekarni.
-v
25 postelj za turiste v Loškem potoku
V Loškem potoku imajo posamezniki za turiste 25 tujskih sob oziroma postelj. Pravijo pa, da zaide v Loški potok žal še vedno premalo turistov. Sem prihajajo le domačini iz teh krajev, ki so v službah po svetu in prijatelji teh domačinov. Turizma je torej bolj malo, nekaj pa ga je le-
Ureditev Ribnice na javni tribuni
Na javni tribuni v Ribnici so. volivci 4. marca obravnavali zazidalni in urbanistični načrt mesta. Z veliko udeležbo so dokazali, da jih zanima, kako bo urejeno njihovo naselje, -r
Na zadnji sej j upravnega odbora Turističnega društva Ribnica so skleni-
Ribniška šola zabetonirana
Grosupeljsko gradbeno podjetje je imelo v februarju veliko dela z betoniranjem nove ribniške šole, ribniški GRADBENIK pa hiti graditi gozdar, ski dom. Ce bo vreme naklonjeno, bo dom kmalu pod streho. Zasebniki so začeli graditi stanovanjske hiše v Ribnici. Gradbena dejavnost je bila v mili zimi precej razgibana, kar je pri nas precej nenavadno. -r
li, da bodo imeli občni zbor društva okoli 20. marca. Poudarili so, da naj ne bo glavno delo društva samo spominkarstvo, ampak tudi druga turistična dejavnost kot: dajanje informacij, evidence in nakazovanje privatnih sob, skrb za urejanje parkov, nasadov in zelenic, turistična propaganda itd. Pričakovati, je, da bo društvo letos poskrbelo za nadaljnje urejanje gradu v Ribnici, za dokončno ureditev Gallusovega nabrežja, postaviti nameravajo reklamno tablo Ribnice z njenimi značilnostmi itd. Letos bodo skušali izdati tudi prospekt.
Komisija za prodajo osnovnih sredstev pri
RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
razpisuje po sklepu Centralnega delavskega sveta zaradi neuspele prve javne prodaje vdrugič
JAVNO PRODAJO
zgradbe (gostilna) v Šalki vasi št. 2
Izklicna cena 40.000,— novih dinarjev.
Ponudniki morajo pred dražbo položiti 10%
varščine.
Javna prodaja bo 17. marca 1966 v Šalki vasi št. 2, ob 9. uri za družbeni se! I or in ob 10. uri za zasebni sektor.
Vse informacije dobijo interesenti na upravi Rudnika Kočevje, Roška c. 40.
Gradnja šole občutno podražena
Gradnja nove šole v Ribnici se bo občutno podražila. Samo gradnja temeljev je veljala 30 milijonov starih din več, kot je bilo predvideno, ker tla niso bila dovolj raziskana. Ker se je podražil tudi gradbeni mate-
Odločitve sindikata še neznanka?
V gospodarskih organizacijah ribniške občine imajo te dni sindikalne organizacije delovne konference. Obravnavajo dosedanje delo, problematiko proizvodnje, delovne programe podjetij in delo sindikatov v novih gospodarskih pogojih. Konference bodo končane predvidoma do konca marca. Sindikalne podružnice bodo morale v prihodnje delo v kolektivih poživiti. Marsikje delovni kolektivi s posameznimi konkremimi stališči sindikata niso dobro seznanjeni. Spričo tega sindikalne podružnice ne odigrajo v podjetjih vloge, kakršna jim pripada, -r
rial za približno 20 odstotkov, se ix> gradnja šole podražila za nadaljnjih 60 milijonov starih din. Tretjino teh podražitev bodo krili iz 10 odstotne rezerve, kljub vsemu pa bo občini zmanjkalo- za dograditev šole blizu 60 milijonov starih din. Občina si. bo prizadevala, da bi dobila za manjkajoča sredstva kredit pri banki, ker bo le tako lahko šola dograjena še letos- če bi z gradnjo odlašali, bi stroški gradnje še občutno narasli.
Kmetje v gozdovih Velike In Travne gore
Sredi lanskega poletja je vihar podrl veliko drevja v gozdovih Velike in Travne gore. Kmetje kljub najboljši volji porušenega lesa niso mogli spraviti iz gozdov. Dela so se lotili zdaj. Pomagajo si z motornimi žagami. -r
KESE TO
Oddajnik na Kumu ne pokriva Loškega potoka
Ker je vidljivost televizijskega- programa v Loškem potoku slaba, že dlje časa razmišljajo o gradnji televizijskega pretvornika. Dvj sedaj so mislili, da bo za postavitev tega pretvornika primerno mesto cerkveni zvonik na Taboru. Vendar Je ta kraj prenizek.
Torej    ni   možno poceni
zgraditi pretvornika, ker bo potrebno narediti še enega na pobočju bližnjega hriba Jazbine. Ta bo posredoval televizijsko sliko pretvorniku na cerkvi, oni na zvoniku pa Loškemu potoku. Točne meritve bodo pokazale, kje naj bj stal pretvornik, da bo slika na ekranih čista, kar si občani močno želijo.       —r
Soteska princesa Henrietta Me-ranska se je v svojem ogorčenem boju za zemljo nenadoma domislila, da je pravzaprav tudi ona slovenskega rodu, kar bi utegnilo omeči-ti vlado. Državnemu pooblaščencu v gradu inženirju Sevniku je pripovedovala romantično zgodbo svoje prababice, lepe Anice Plohlove s štajerske. Sin cesarja Leopolda II. nadvojvoda Ivan je bil prišel nekoč na lov v Aussee na Gornjem Avstrijskem. Po lovu. bi ga moral odpeljati hlapec poštarja Plohla, ki je bil doma iz Ivanjkovcev pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah in imel v Aussee v zakupu pošto. V zadregi iščejo in kličejo postiljona ki ga, kakor nalašč, prav tisti trenutek niso mogli najti. Na kočij a-žev sedež se je zavihtela poštarjeva hčerka Anica, v katero se je cesar-jevič na mah zaljubil in se leta 1827 z njo oženil. Zaradi pohujšanja je zgubil visoki naslov, poštarjeva hči* pa je postala grofica Me-ranska, po kateri je podedovala grofovstvo tudi soteska vnukinja. Le-ta je upravnika Sevnika sedaj prosila, naj piše zabožjovoljo v šentlenarško župnišče, kjer imajo gotovo še uradno zapisano o njenem slovenskem poreklu. Iz farov-ža so zares vse potrdili in Dril ožili še knjigo o doktorju Jožefu Flohlu,
»imenitnem humanistu ali dobrotniku slovenskem, njegovi domačiji in njegovem rodu v Ivanjkovcih«, ki sta jo pod naslovom »Dr. Gregor Jožef Plohel« leta 1888 izdala na Dunaju Jakob Meško in Franc Si-monič.
No, v Berlinu so o slovenstvu soteske graščakinje Henriette mislili drugače; oklicali so jo za vzorno nemško mater, že 21. maja 1939 ji je Hitler sam podpisal odlikovanje »častnega križa nemške matere« druge stopnje, kakor beremo v izvirni listini, ki jo hrani Dolenjski muzej v Novem mestu.
Inženirja Fran j a Sevnika so leta 1936 nenadoma poklicali v Beograd. Minister za šume in rude Ulmanski ga je vprašal, ali so Auerspergi naklonjeni Slovencem ali ne in ali so morda vredni, da se država sporazume z njimi mimo zakona. Minister je inženirju zaupno namignil, da zavisi vladna odločitev od njegovega odgovora.
»Samo če me boste zaščitili, Uom povedal resnico,« je odgovoril soteski upravitelj in na ministrovo obljubo dejal:
»Auerspergi ne zaslužijo, da bi prišlo do popuščanja.«
Inženir Sevnik ni povedal svojega mišljenja v Beogradu lahkomiselno tjavdan, saj je vedel o so-
teških mnogo več od drugih. V grad so nemoteno prihajali tudi zarotniki, celo avstrijski in nemški častniki. Nekoč se je tam mudil oficir iz dunajskega vojnogeograf-skega instituta, da bi »popravil« knezom zemljevide roških gozdov. Delo je naročila, seveda, nemška vojska. Pozneje so prav te karte vodile Nemce v veliki oktobrski ofenzivi 1943 in kasnejših bojih proti slovenskim partizanskim brigadam.
Na ljudi nežlahtne krvi je gledal princ Auersperg-Breunner kot na tolpo že po naravi hudobnih bitij, česar njegovemu očetu vojvodi še ne bi mogli očitati. V svoji oholi imenitnosti je zahteval, da mu je moral prihajati otroke krščevat v Sotesko sam škof Rozman. •
Ko je inženir Franjo Sevnik povedal v Beogradu o soteških svoje mišljenje, ga je princ Karel, ki je imel tudi v beograjski vladi svoje oči in ušesa, nemudoma vrgel čez grajski prag. Toda inženirja je že čakala vladna odločba, da je imenovan za šefa osrednjega zavoda Začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani; da bo odslej torej gospodaril tudi z razlaščenimi auersperškimi gozdovi. Prav to je bila tista skrivnostna »gozdna uprava«, o kateri smo si ▼
Medtem ko odrasli (odgovorni) razpravljajo, če je otroško igrišče v Kočevju sploh potrebno( »ker je Kočevje okoli in okoli obkroženo z lepo naravo, ki je eno samo otroško igrišče«), pa so si otroci uredili igrišče sami. Kar pri novih stolpnicah plezajo po drevju, se gugajo na vrvi (zvezali so jo iz starih cunj), nabijajo žogo, se igrajo po cestah in podobno (Foto: J. Prime)
DROBNE IZ KOČEVJA
Čestitke odlikovancem iz Brežic
PRIZADEVNOST NI OBRODTT,A SADOV
Lanski clračun senovskih mdanev
Različne objektivne težave so zmanjšale uspeh, čeprav je kolektiv senovskih rudarjev delal zelo prizadevno - Zamrznjene cene premoga ne spodbujajo h kvaliteti - Področij z novimi zalogami ni več, zato je pri odkopu računati na vedno večje težave
Rudnik Senovo lani ni uresničil planirane proizvodnje. Ko so samoupravni organi razpravljali o tem pri potrjevanju zaključnega računa, je bilo ugotovljenih več vzrokov. Med vzroke, ki niso bili v moči kolektiva, lahko štejemo 2 praznična dneva, ki sta bila lani nad običajno mero, največ vzrokov pa je v poslabšanih odkopnih pogojih. 2e večkrat smo poročali, da se zaloge premoga, primernega za odkop, v se-novskem rudniku bližajo koncu. Včasih, ko je bilo premoga še dovolj, so lahko izbirali boljše sloje, zdaj, ko ga ni več, pa je treba računati na to, da se bo marsikak izkop, ki bo v začetku obetal, pozneje izjalovil.
Tako so morali lani opustiti odkop na enem izmed ek-sploatacijskih področij, ki je veliko obetalo. Naleteli so namreč na plin. Iz tega oddelka so pričakovali po 100 ton premoga na dan. Plan, ki so si ga postavili za 1965,
je bil razen vsega tudi precej napet. Kljub velikemu prizadevanju tehničnega vodstva in rudarjev pa ni bil dosežen zavoljo že omenjenih objektivnih vzrokov.
Nekaj vpliva na plan so imele .prav gotovo tudi bolniške (bilo jih je precej!), pa tudi reprodukcijskega blaga ni bilo na voljo. Ni bilo lahko priskrbeti železo raznih vrst, matične vijake, žične vrvi, trolev žico, kable in podobno. Jamskega lesa je primanjkovalo skozi vse leto, zato so bili prisiljeni uporabljati svežega, ki j^ zelo otež-kočil delo v jami.
Kvaliteta premoga se je lani pri vseh vrstah izboljšala. 2al pa rudnik ob zamrznjenih cenah premogu nima spodbude za kvaliteto in vztraja pri njej samo zavoljo pridobljenega ugleda na tržišču in pri kupcih. Lani se je med drugim nekoliko spremenil sestav nekoliko v proizvodnji. Več je bilo izdatkov za
pomožni material, storitve, raziskave, izobraževanje, prispevek socialnemu zavarovanju "ln za obresti od poslovnega sklada, zmanjšali pa so se: amortizacija, vkalkulirani osebni dohodki, stroški popravil in vzdrževanja itd.
Delitev dohodka je bila nekoliko ugodnejša. Znižan je bil prispevek od osebnih dohodkov, odpadli pa so tudi nekateri drugi prispevki, kot so: dopolnilni proračunski prispevek, prispevek od skladov itd. V celoti pa stanje le ni tako ugodno, kot bi kdo mislil, ker je moral kolektiv odvesti dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Starostna doba za zavarovance na nekaterih delovnih mestih in delih je bila namreč zmanjšana. Ti dodatni prispevki bodo seveda poslabšali razmerje v delitvi med delovno organizacijo in družbeno skupnostjo, ki bi bila sicer ugodnejša.
R. Kozole
KUHB TEŽAVAM LEPI USPEHI
Kljub pomanjkanju celuloznega lesa v prvi polovici lanskega leta ter daljšemu popravilu obeh papirnih strojev so v tovarni celuloze in papirja v Krškem dosegli po količini 90,1 odst. plana, po vrednosti pa 98,1 odstotek.
Visoka priznanja za 20 letno delo prd izgradnji naše socialistične domovine je prejelo 15 brežiških občanov, devetim pa jih bodo še podelilj na konferenci' ZB NOV.
Z redom zasluge za narvxl de bil odlikovan prof. Ivan Presker, z redom cela s sre-
brnim vencem Martin Strnad, z medaljo zasluge za narod pa Alojz Ferenčak, Zofija Babine, Nada Rozman in Miro slav Petan. Medaljo dela so prejeli: Jože Barblč, Štefan Bobnar, Ivan Bogovič, Jože Bukovec, Mihael Gerjevič, Franc Lah, Ivan Ozimc, Franc Peteline in Antonija Strgar.
Recital iz Cankarjevih »Podob iz sanj«
V p nedeijek, 7. marca je v dvorani v Brežicah . citiral dijakom brežiške gimna zije član Celjskega SNG tov. Dolinar posamezne odlomke iz Cankarjevih »Podob iz sanj«. Vodstvu gimnazije za to prireditev vse priznanje, Brežičani pa si želimo, da bi nas tov. Dolinar še obiskal ter nam predvajal še, recital iz del drugih slovenskih književnikov.
Žene iz Skopic
2ene iz Skopic so se zbrale v nedeljo, 6. marca, v okrašenem prostoru gasilskega doma, da bi proslavile svoj praznik. Poslušale so pozdravno besedo o pravicah, dolžnostih in poslanstvu žena ter pisan program svečane akademije, ki so ga pripravili "šolski otroci. Prav prisrčni so bili na nastopu predšolski otroci, ki so se tokrat prvič predstavili javnosti.
M. S.
V tovarni celuloze in papirja v Krškem plan proizvodnje v lanskem letu ni bil izpolnjen. Primanjkljaj znaša 11.616 ton, kar je ena in pol mesečna proizvodnja tovarne. Vzrok: pomanjkanje celuloznega lesa v prvi polovici lan-skega leta in večkratna daljša popravila papirnih strojev. Od junija so se zaloge lesa nekoliko povečale, vendar še zdaleč ne toliko, da bi bili za zimp brez bojazni. Kljub rednemu obratovanju v drugi polovici leta kolektiv ni mogel nadomestita izgubljene proizvodnje.
Razen pomanjkanja surovin je papirni stroj I stal 45 dni, stroj II pa 49 dni namesto 10 oz- 14 dni. Zaradi tega je podjetje naredilo 6.490 ton papirja manj. Lep uspeh je kolektiv dosegel s tem, ko je uve-
del večji delež celuloze iz listavcev, kar je povečalo zaloge smrekovega celuloznega lesa.
Medtem ko je bil količinski plan dosežen z 90,1 odst., je bil plan po vrednosti uresničen z 98,1 odst. Povečanje temelji na. višjih prodajnih cenah, del pa iz izboljšanega sortimenta proizvodov. Pri slabi kvaliteti in pomanjkanju lesa in pri tolikih nepredvidenih težavah smatra kolektiv, da je z naporom vseh delavcev napravil največ, kolikor je mogel.
Precej dodatnega strokovnega dela bodo potrebovale še manjše tehnološke izbolj-
Na notico o »poštni podružnici« v krški lokalni kroniki dne 24 . 2. 1964 nam je Podjetje za PTT promet Novo mesto poslalo naslednje pojasnilo:
Po preselitvi pošte Krško 1 v nove prostore na levi breg" mesta je bilo na njegovem desnem bregu v izpra»jenem prostoru formirano izpostavljeno okenc«, ki sedaj posluje za ptt uporabnike ob delavnikih od 7. do 15. ure.
Delovni čas poslovanja izpostavljenega okenca odgovarja obsegu ptt prometa, ker ima pošta Krško na levem bregu delovni čas za skoraj vse» ptt poslovanje ob delavnikih od 7. do 19. in ob nedeljah in praznikih od 9. do 10. ure. Razen tega je v Krškem v prometu avtomatska telefonska centrala z neprekinjeno medkrajevno telefonsko službo.
Potreb po dveh poštah z najdaljšim delovnim časom v tem kraju nI Delovni čas od 8. do 15. ure je uveden pri 230 poštah, še krajši delovni čas pa pri 42 poštah v SR Sloveniji. Ce upoštevamo, da imajo kraji s takšnim delovnim časom v večind primerov samo po eno pošto, smatramo, da so ptt uporabniki v Krškem celo v privilegiranem položaju. Po eno pošto Imajo večja mesta kot je Krško, na primer Celje, Koper, Idrija, Izola, Murska Sobota, Novo mesto itd.
V popoldanskem času Je pri pošti Krško tako malo prometa,
43 rudarjev za upokojitev
Lani je na Senovem prosilo za upokojitev 43 rudarjev. Vsi so prosili starostno pokojnino. 25 pr '.erov je bilo. rešenih že lani, 18 pa jih še čaka na rešitev. Nekatere vlo ge. so ostale nerešene, ker so j h prosilci oddali šele proti koncu leta, nekaj pa je tudi takih, ki jih prizadeti orsa ni prepočasi rešujejo.
R. K.
šave, ki pa ne predstavljajo večjih skritih rezerv. Izboljšati bo treba kvaliteto izdelkov, nagrajevanje in stimula-
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
cdjo delavcev ter poživiti po-' trebno delo organov upravljanja ekonomskih enot in povečati delovno disciplino.
PAVK
da je produktivnost še na seda-•njih delovnih mestih problematična.
Zaradi vsega tega sklepamo, da zahteva prebivalcev v Krškem ni dovolj utemeljena.
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO
Povprečna socialna podpora samo 5.300 starih dinarjev
V krški občini je prejemalo ob koncu leta 1965 redno denarno pomoč ali socialno podporo, kot pravimo po domače, 211 ljudi. Mesečna denarna pomoč se je gibala v zneskih od 3000 do 15.000 Sdin. Povprečna mesečna denarna pomoč je znesla lani 5.3000 Sdin, kar je zelo malo, žal pa v proračunu ni sredstev, da bj jo povišali. Ob letnem pregledu je bila de nama pomoč zvišana 78 uživalcem.
262 milijonov stanovanjskih prispevkov
Od leta 1956 do 1965, to je v času, ko je obstajal občinski stanovanjski sklad občine Krško, je vplačal vanj rudnik Senovo 262 milijonov din stanovanjskih prispevkov. Od tega je bilo s stanovanjskimi krediti vrnjeno na senovski konec 166 milijonov din, preostalih 96 milijonov pa se je prelilo drugam (deloma po občini Krško, deloma pa po republiki). Na Senovem je zdaj odplačanih povprečno 6,7 odst. kreditov, najetih za stanovanjsko izgradnjo in za investcijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. R. K.
TURIZEM ZBLIŽUJE NARODE
— Želite spoznati lepote naše domovine in sosednjih držav? Potem potujte z nami — veselo in udobno!
■ Nudimo Vam naslednje turistične usluge:
— izlete po domovini in tujini;
— šolske poučne in zabavne ekskurzije po reklamni cend: samo dve pari za osebo na kilometer;
— posredujemo nabavo jugoslovanskih potnih listov in viz za vse države;
— nabavimo vam vse vrste avtobusnih, železniških, ladijskih in letalskih vozovnic;
— rezerviramo prenočišča in domačo hrano posameznikom ter skupinam v hotelih in pri zasebnikih.'
OGLASITE SE PRI NAS - PRESENEČENI BOSTE!
SAP Ljubljana
Turistična poslovalnica Brežice
Prvem letu vojne šepetali, da oskrbuje prvo novomeško partizansko taborišče na samotni gozdni Frati.
Ponižajočega zioma nekdanje vojvodske in zemljiške mogočnosti ni Princ Auersperg-Breurmer naši domovini nikoli odpustil. Pripravljal je maščevanje, ko bo prišel čas, ki so mu ga napovedovali iz tujine.
Rdečelasi rod margherijev
Ko se je zadnji potomec otoških grofov Margherijev iz rodu San CUorgio e Commandona po ženski liniji razglasil med zadnjo vojno za čistokrvnega Nemca, je bilo dosti ugibanja, kaj je pravzaprav rod rdečelasih otoških grofov v resnici. Precej splošno so ljudje ugibali, da so Italijani. Grofica Florentina z otoškega Marofa pod Draškovcem Pa mi je nekoč pripovedovala, da f° po rodu Spanci. Prav mogoče; toda že leta 1630 so dobili naslov savojskih grofov in se v tej zahod-n°alpski vojvodini pofrancozili. Pr-V1 Margheri, po imenu Clemens, pa Js Prišel v našo deželo iz avstrijske Lombardije, baje od Benetk, poročil se je s Christino pl. Wurm-ser, morda kako sorodnico avstrijskega poveljnika v Severni Italiji p^maršala VVurmserja, ki so ga *rancozi trikrat premagali in na-rj-onje v trdnjavi Mantovi ujeli. Cle-juensov in Christinin sin Klemens, JJpcen leta 1793 v ljubljanski stol-uTJJj se je pomeščanil. Postal je Rastrski arhivar v Ljubljani. Toča«; V vseh štirih rodovih, kolikor r>   so se Margherji obdržali na
ranjskem, so se čutili vedno Fran-cnlt- Materin jezik jim je bil fran-
uski, nikoli laški niti nemški, kot
je bil, z izjemo na Klevevžu, po drugih gradovih široke doline Krke.
Arhivar si je leta 1828 našel ženo Florentino Auroro na Langerje-vih Pogancih pri Novem mestu. Njun drugi sin Emilijan Vincenc je prevzel materino dediščino Stari grad, kjer je z babičinim blaznim bratom Adolfom izumrl znani rod Pleškov-Breckerfeldov. Toda Emili-jan je že 1. 1848 umrl, star komaj devetnajst let. Stari grad in njego-' vo gospodično je podedoval prvi arhivarjev sin grof Albin, ki si je v kratkem kupil od Vinka Schvveiger-ja pl. Lerchenfelda še Otočec. Tam se mu je leta 1854 rodil prvi otrok, Rudolf.
Slikoviti srednjeveški grad na Krki ni bil vedno »otočec«. Stal je nekoč v davnini na desnem bregu reke, pozneje pa so .ga zavarovali še od južne strani z umetno izkopano strugo, da leži danes na otoku sredi Krke. To se je zgodilo najbrž v hudih srednjeveških vojnah z Ogri in Hrvati, če ne morda v trinajstem stoletju iz Strahu pred grozečimi Mongoli, zoper katere naj bi, po nekem pripovedovanju, zgradili tudi Gracarjev turn in Stari grad pod Trško goro.
K Otočcu je spadalo dvesto hektarjev zemlje, od tega četrtina orne, in poldrug hektar vinograda. Novi graščak grof Albin Marhgeri di Commandona se je oženil z grofico Jožef ino Coreth. Od leta 1871 je bil deželni in pozneje tudi državni poslanec, izbran na veleposestniški listi nemške ustavoverne stranke. Šest let pozneje je neka
nečedna grofova afera, nemara zavoljo katere od številnih skrivnih ljubic, ki se je končala pred sodiščem in o kateri so govorili tudi v deželnem zboru, pomenila za otoškega graščaka politično smrt. Nemci so mu pokazali hrbet. Nič mu ni pomagalo, da je začel čez noč hvaliti slovensko duhovščino in se navduševati za njene zasluge za narod. Rrez haska je ostalo, da je, podobno kot grof Jožef Emanuel Barbo, uskočil med slovenske klerikalce, to se pravi. Blei-vveisove staroslovenske konservativce. Tudi ti ga niso mogli več rešiti.
Otoški graščak se je vdajal trem strastem, kvartopirstvu, lovu in nebrzdanemu zalezovanju žensk. Za rdečelasimi otroci so po fari s prsti kazali: »Glejte, ta je tudi Margherijev!« Grof si je prebarval ruso brado, toda hudobneži so se še naprej mežikajq muzali, češ da so našteli v gospoščini domala devetdeset sumljivih otrok. Ni čudno, če je zardevajoča grofica nekoč pospravila kovčke in skrivaj ušla na Dunaj, od koder je samo še dvakrat obiskala možev grad. Petega otroka, hčer!;o Rodrigo, je rodila v tujini, umrla pa je v prvem letu prve svetovne vojne na Dunaju.
Nekaj posebnega je bil plemeni: taški ponos otoških Margherijev; postajal je že nadutost. Na svoji mizi so trpeli samo staro srebr-nino in dragoceni meissenski porcelan, s katerim so v dvoranah in sobah za goste bahaško polnili steklene omare in z njimi krasili stene.
(Nadaljevanje sledi)
POJASNILO PODJETJA ZA PTT PROMET NOVO MESTO
Vsi občani za enega — eden pa zase
Krajevna skupnost v Zabukovju daje prednost skupnim koristim - Za ceste so zbrali ljudje že 11.000 novih dinarjev - Radi bi se izognili strmini proti Mrzli planini in speljali cesto še naprej proti Bohorju
V ZABUKOVJU ima krajevna skupnost lepe načrte, predvsem pa se je zavzela za izboljšanje cest in poti. Pot na Mrzlo planino je bila do sedaj zelo strmo speljana, za-
sevniški vestni k
radi tega so se odločili za položnej.šo varianto.
Ljudje so se zedinili za samoprispevek in zbrali že 11.000 N dinarjev. Cesto Za-
bukovje — Mrzla planina hočejo izboljšati in jo povezati z Bohorjem. Občani pozdravljajo to zamisel. Naleteli pa so na zapreko, kajti med kmeti se je znašel nekdo, ki ni bil pripravljen odstopiti zemljišča. Da bi ga omehčali, so mu obljubili, da ga oprostijo samoprispevka, mu napravijo cesto prav do hiše, za odškodnino pa bi vsako leto dobil še po dva voza sena.
Lastnik bi za zamenjavo najraje dobil zemljo, te pa mu žal ne morejo ponuditi, čeprav gre le za- poldrugi ar
Bor gasilcev v Šentjanža
Kako dograditi prepotrebni gasilski dom, ki je po 3 letih še vedno dograjen samo do prve faze? - Kje dobiti denar, ker se vsega le ne da narediti s prostovoljnim delom prizadevnih gasilcev?
27. februarja je bil v Šentjanžu občni zbor gasilskega društva. Opravili so nadomestne volitve za nekatera izpraznjena odborniška mesta in zamenjali nekaj nedelav-nih članov odbora. Odbor društva je predlagal, naj bi opravili redne volitve, vendar so člani predlog odklonili in se odločili samo za nadomestne. Za tajnika je bil izvoljen Stanko Repše, ki je v organizaciji že 34 let opravljal .te posle, za predsednika Jože' Filip, ki je opravljal to dolžnost 25 let, za blagajnika pa je bil izvoljen Lovro Ti-čar, ki je bil v organizaciji prav tako poprej že 30 let blagajnik.
Na zboru so govorili največ o gradnji gasilskega doma. Gradijo ga že 3 leta, pa je dograjen šele do 1. faze.
Matični urad Tržišče
Februarja je bil doma rojen en deček. Porok ni bilo. Umrli so: Jožefa Lindič, upokojenka iz Tržišča, 78 let; Marija Znidaršič, gospodinja iz Telč, 42 let. In Franci štamcar, otrok to Telč, 20 dni.
PRODAMO kompletno trofazno
VODOVODNO ČRPALKO
za hišni vodovod v dobrem stanju.
Dom »Svobode« Mokronog na Dolenjskem
Vse prošnje za pomoč v denarju so brezuspešne, vse kar je zgrajenega pa so prispevali v denarju in v delu člani društva. Tudi tokrat so gasilci omenili, da novi dom ne bo stal na najboljšem prostoru, ker ne morejo pozabiti, da niso dobili dovoljenja za gradnjo doma na parceli na sredi Šentjanža, ki je last gasilske organizacije.
A. P.
Se bodo spet zbrali boštanjski pevci?
Moški pevski zbor v Bo-štanju je pred leti uspešno deloval pod vodstvom bivšega šolskega upravitelja tov. Petanč.ča. Zadnje čase se boštanjski pevci niso več shajali, zato smo jih pogrešali na raznih proslavah ter prireditvah. Kot smo izvedeli, bi bil tovariš Petančič znova pripravljen voditi zbor, četudi je na drugem delovnem mestu, le nekdo izmed pevcev bi moral prev-ceti organizacijo.
Bo zadruga res opustila trsnico?
Kmetje iz okoliša Tržišča so zvedeli, da namerava KZ ZASAVJE opustiti trsnico, ker ni rentabilna. Slišati hočejo odgovor in če je to res, potem menijo, naj bi trsnico prevzela krajevna skupnost ali zasebnik. Brez nje nočejo biti, kje naj potem iščejo sadike? V kratkem nameravajo občani sklicati javno tribuno in se tam pogovoriti o nadaljnjem obstoju prepotrcbne trsnice.
površine. V tem primeru bi sicer lahko sprožili razlastitveni postopek, vendar bi to zavrlo akcijo. Prebivalci se tolažijo, da se bo zadeva uredila brez večjih razpletov. Poskušali se bodo sporazumeti na lep način.
To bi bila res najboljša pot, saj je težko verjeti, da se želje posameznika ne bi uklonile skupnim koristim. Obotavljivega lastnika vsi razumejo, toda saj so tudi drugi odstopili zemljo. Pred očmi imajo prednosti, ki jim jih lahko prinesejo boljše cestne zveze, čeprav je posameznikom težko odstopiti kos zemlje ali prispevati delež v denarju.
Zakaj več ne odjemajo mleka?
Številni kmetovalci šentjan-škc doline želijo pojasnila o vzrokih, zakaj je ustavljen odjem mleka, ki je bil sklenjen po pogodbah s KZ »Zasavje« Sevnica. Mleko so kmetje lahko oddajali do 12. februarja, od takrat pa niso bili obveščeni, 7akaj ne morejo priti po mleko. Za pojasnilo bodo hvaležni.
D. B.
Zanimivo predavanje v Sevnici
Delavska univerza je pred kratkim organizirala v gasilskem domu predavanje dr. Ivana Komelja iz Ljubljane, kj je govoril o zgodovini sev-niškega gradu :n mesta. Dvorana je bila polna kot še nikoli. Predavanje so spremljali diapozitivi. Prof. Ko-melj vodi restavratorska dela v Lutrovi kleti na sev-niškem gradu, sicer_ pa je sodelavec Zavoda za" spomeniško varstvo v Ljubljani. S predavanjem so bili poslušalci zelo zadovoljni.
Letošnje proslave ob 25-letnici vstaje
Da bi čimbolje pripravili praznovanja letošnjih praznikov in s tem počastili 25-ob-letnico vstaje, so se predstavniki družbeno političnih organizacij v četrtek, 3. marca, dogovorili, katere organizacije bodo posebej skrbele za proslavo različnih praznikov. Letos bodo vidno počastili 27. april, ko je bila ustanovljena OF. To praznovanje, počastitev dneva vstaje — 22. julij in dneva republike — 29. november, bo pripravila Socialistična zveza, sindikat bo skrbel za prvomajske proslave, mladina za 25. maj — dan mladosti, Zveza borcev za 4. julij in 22. december in občinska skupščina za 4. september. S. Sk.
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TREBNJE
ČEMU ŠKODLJIVO MOLČANJE?
V prisotnosti 55 delegatov in več gostov, med katerimi je bil tudi Marjan Jenko, predsednik republiškega odbora sindikatov družbenih služb, je občinski sindikalni svet v torek, 1. marca, na občnem zboru ocenil delo organizacije v preteklih dveh letih in opozoril na vedno večjo vlogo sindikata v novih gospodarskih pogojih. Referat je imel dosedanji predsednik sindikalnega sveta Darko Krištof. Delegati so izvolili nov 17-članski plenum in začasnega predsednika Ivana Longarja.
Da je v občini le 14 gospodarskih organizacij, ki imajo sedež doma in 25 takih, ki imajo sedež izven občine in pri katerih samoupravljanje ni dovolj utrjeno in vpeljano, da mnogi zaposleni še vedno nihajo med delavcem in kmetom, da je pomanjkanje delovnih mest, da je slaba strokovna služba v podjetjih, po mnenju občnega zbora nekateri objektivni razlogi, da se ni sindikat bolj uveljavil kot politična sila gospodarstva V referatu je bilo obsojeno mišljenje, da bomo šamo z odpuščanjem izboljšali delovno disciplino in produktivnost, medtem ko gre modernizacija proizvodnje prepočasi. Nepravilnosti v nadgrajevanju so pripeljale do tega, da v podjetjih nimamo dovolj strokovjakov. Plani podjetij so vsebovali premalo količnskih pokazateljev in so izgubjali ob povečanju cen svojo primerjalno vrednost.
Rezultat proizvodnje so zaslužki delavcev, ki so pornstli od 196« na 1965 leto za 29 odst. in dosegajo okrog 50 tisočakov, kar je daleč pod republiškim povprečjem. Zlasti manjših podjetjih je slabo izdelana notranja zakonodaja. Sindikat je premalo vplival na izkoriščanje organizacij dela in na čimboljši način nagrajevanja. Bolj bi se moral zavzemati za dober sestav organov samoupravljanja in za njihovo de. lo. Le malo podjetij resneje razmiš'ja o skrajšanem delovni-ku. Premalo delavcev se dopolnilno izobražuje in kvalifikacijski sestav se prepočasi izboljšuje. Občinski sidikalni svet ni dovolj pomagal   podružnicam   in neka-
Prijeten pogled na urejeno novo pital:šče se odpre pred nami, ko pridemo po cesti iz Mokronoga proti Martinjj vasi. Sprehod skozi dolge hleve z neštetimi glavami goved; navdaja obiskovalca z oočut-kom velikega kmetijskega ob rata.
Preprosta in prijazna inž. Tončka Borštnar, oblečena v delovno haljo, ?krbi skupaj z 10 delavci za 1.000 pitancev, ki prirastejo letne za sk ,rai 300 ton žive tete. Ob prod v i dobijo za to živino skoraj pol milijarde dinarjev. <Je-verjetna storilnost, če jo primerjamo s kmetovo. Povprečni dnevni prirast je bliza 90 dkg na glavo, kar da 90 kg mesa na dan na delavca. Krmijo s 15 kg koruzne silaže, 3 in pol kg močnih krmil in 1 kg sena. Silaža ima pravi vonj in svetlo olivnoze-
teri člani sveta so svojo nedelavnost opravičevali s tem, da so   preob remen jeni.
V razpravi je Jože Kastelic opo zoril na to, da so delitveni sistemi nedodelani in da je treba večjo produktivnost doseči z boljšimi delovnimi pogoji in ne toliko s fizičnim naporom delavcev. Franc Zidar je opomnil predstavnike delovnih organizacij na bližajoče se roke, za izdelavo pravilnikov in statutov, Janez Mihevc pa na neuveljavljeno samoupravljanje v obratih , ki imajo sedež izven občine. Ti obrati ne dajejo prispevkov iz svojega dohodka za komualne potrebe krajev, ker se s tem na njihovih sedežih ne strinjajo. Ker ni nihče več prosil za besedo, je spregovoril Marjan Jenko, ki je ostro obsodil molčanje delegatov na zboru, kjer bi moralo spričo nezavidljivega stanja kar deževati nfccnja, predlogi in kritike v času, ko postaja sindikat vse važnejši. Da lahko podjetja vzdržijo konkurenco s sorodnimi podjetji, se morajo delavci zadovoljiti z mnogo nižjimi zaslužki, je dejal Jenko, ko je ocenjeval sestavo delavcev po podjetjih. Opozoril Je na to, da
je bolje malo kasneje izdelati pravilnike, ki pa naj bodo dobri, ker jih v nasprotnem slučaju samo razvTednotimo. Predsednik skupščine Ivan Gole je misel o kratkovidnosti pri zaposlovanju šolanih ljudi podkrepil z dejstvom, da smo v treh letih investirali 3 milijarde dinarjev, strokovnjakov pa ni skoro nič več kot jih je bilo prej, V Tovarni šivalnih strojev se bo prej iztekel rok odplačila kredita za rekonstrukcijo, kot pa bodo začeli v novem obratu delati. Zastopnik podjetja je sicer pojasnil, zakaj so nastali zastoji in dejal, da samo zidovi ne povečajo proizvodnje, vendar ni opravičil počasnega napredovanja. Delegat iz DANE, ko-kolektiva, ki slovi po dobrem gospodarjenju in delu samoupravnih organov je povedal, kako učinkovito seznanjajo člane sindikata s poslovan-njem podjetja. S tem je bila razprava izčrpana kljub temu, da niso delegati večine podjetij ničesar rekli-
če tak sindikat molči tudi doma v podjetju -— ali lahko poreko, da so svoje sreče kovači? M. LEG AN
Priprave za 150-letnico na Mirni
Na sestanku družbenih or-ganizaeij prot-i koncu februarja, ki je bil sklican z namenom pogovoriti se o pripravah za proslavo 150-letni-ce osnovne šole na Mirni, je bil imenovan pripravljalni odbor. Pokrovitelj je krajevna skupnost, predsednik odbora Pa Vladimir Silvester, ravnatelj mirenske šole. Vse organizacije so obljubille pomoč in sodelovanje. Praznovanje naj bi trajalo več dni. Obsegalo bi kulturno razstavo, akademijo, nastop opernega in zabavnega ansambla,
obisk grobišča umrlih šolnikov, izlet na Debenec in še kaj./ Zaključna svečanost bo na krajevni praznik 6. junija, na katero bodo povabili poslance in odbornike. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi študijo o potrebah raz-viijajočega se kraja po večji -;n sodobnejši šoli.
TREBANJS||ffi
Enajst rejcev - blizu 360 ton mesa na leto
leno barvo v dokaz, da je mogoče z dobrim tlačenjem tudi v koritastih silosih naDra viti prvovrstno silažo sk »raj brez odpadkov
Delo v funkcionalno zgrajenem obratu je mehanizirano. Traktor brni, ko čisti in naklada gnoj, vozi silažo ali seno. 2ivina se je nanj navadila. Sorazmerno mnogo dela zahteva nakladanje in tehtanje živine, zato jo tehtajo enkrat na tri mesece. Rej ci so plačani iz 52 dinarjev kolikor jim pripada od kg prirejene žive teže. Zaslužijo 00 do 80 tisočakov na me sec in ne pustijo, da bi bila stojišča prazna. Hočejo imeti teleta, ki hitro priraščajo. Takšno je predvsem simen-talsko govedo, že mani pa sivo rjavo.
450 ha zemljišč, ki jih ima obrat,  je namenjenih pred-
vsem pridelovanju krmil. S čim cenejšo lastno krmo poskušajo čimbolj znižati proizvodno ceno. Proizvodnost je sila velika, vendar to še ne pomeni, da je tudi poceni. Doseči slednje je še zahtevnejše. Rejo jim kreditira podjetje, ki posreduje prodajo živine v Italijo. Celotno letno prirejo v Martin ji vasi imajo dogovorjeno za izvoz, kjer dosegajo višjo ceno. Bančniki so obratu tudi podaljšali rok za odplačilo kreditov na 30 let, kar jim je zmanjšalo letna odplačila na 9 milijonov dinarjev.
Ko odhajamo iz te »tovarne mesa« si želimo, da bi blo še več družbenih obratov ta ko urejenih in da bi bui ti obrati zgled, kako je treba delati in gospodariti!
\ M. L,
VID JERIČ:
Za orožje je šlo
Po krajšem počitku sva spet naložila nase vsak svoje breme in se znova odpravila proti pokopališču. Spotoma sva prisluškovala, če je v vasi tiho in varno. Zaboje, ki sva jih tako prinesla, sva zložila na podstrešje k ostalemu orožju. Zaklenila sva mrtvašnico. Oddahnila sva si šele, ko je na zvoniku bilo polnoč. Vprašal sem Pepeta: »Glej, ura je polnoči, midva pa sva na pokopališču hodila prav takrat, ko po starih pripovedkah najbolj straši. Si kaj pomislil na strahove?« Malo se je obotavljal in s težavo odgovoril:
»Mejduš, strah me ni bilo, vseeno pa tudi ne!«
šele takrat sem se nasmejal. Priznal sem, da so se tu-
di meni med akcijo večkrat dvignili lasje, pa sem se premagal. Vedel sem, da bi najina stvar propadla, ko bi le pokazal, da je v meni za trohico strahu. (Mislite si lahko, da naju je bilo tedaj bolj strah mrtvih vaščanov na pokopališču kot živih in oboroženih nemških vojakov.) Nemcev takrat še nismo dobro poznali, pa sva se morala paziti, da naju ne bi zasačila patrulja, ker je bila' policijska ura že od 21. ure dalje. Previdno sva se splazila proti domačim hišam. Prišla sva do križpotja v spodnjem koncu vasi. Hitro sva ši zaželela »lahko noč« in se razšla. Strašansko utrujen sem kmalu legel, zaspati pa nisem mogel. Premišljeval sem, zakaj
le skrivam orožje. Nisem ga potreboval toliko, zadostovala bi mi puška in zaboj municije.
Venomer mi je rojilo po glavi, zakaj mi je Janko Ko-lenc rekeL da je potrebno skriti toliko municije. Da bi se uprli Nemcem, mi tedaj še ni padlo na pamet. Tudi nisem še razumel, zakaj mi je rekel, da se za nas vojna šele začenja. Tako sem mislil, dokler nisem zaspal. Zjutraj je Pepi spet prišel k meni. Morda je tudi on ponoči razmišljal tako kot jaz. Kmalu je nanesel jpogovor o akciji, ki sva jo izvedla. Spraševal me je, zakaj smo zbrali tqliko orožja. Nisem mu odgovoril, češ da mi je nekdo nekaj zaupnega povedal. Rekel sem kar tako, da bomo vse potrebovali za divji* lov. Pa je povzel:
— Dobro, če bomo lovili, potrebujemo vsak po eno puško. Kaj bomo z »zbrojevko«? Ob teh besedah sem se zme-del. Jezil sem se, k^r sem prišel na dan s tako naivnim
izgovorom. Tako se nisem mogel več braniti. Moral sem povedati, da sem bil na Mirni, kjer so mi rekli, naj zberemo in skrijemo čimveč orožja. Pepetu nisem povedal, kdo mi je kaj rekel, pa ga očitno to tudi ni zanimalo. Ponovil sem mu Kolenčeve besede. Začudeno me je pogledal in nič me ni razumel. Pa samo v prvem trenutku. Zakaj? Njegov oče je bil upo: kojeni rudar in je delal v avstrijskih rudnikih, z njim pa je bila vsa družina. Pepi se je dobro naučil nemščine, ker je v Avstriji končal osnovno šolo. Potem se je izučil za avtomehanika. Bolj razgledan je bil kot vrstniki, ki so mladost preživeli doma. Tudi vojaški rok (v jugoslovanski vojski) je že odslužil. Ko sem mu povedal, kar so mi rekli na Mirni, je povzel:
»Ti, boš videl, da bo revolucija.«
Revolucija? Nekaj sem o tem že slišal, za besedo »revolucija« pa se nisem najbolj
navdušil, Vprašal sem ga, kaj on misli, da je to. Začel je pripovedovati o ruski revoluciji,' pa si nisva prišla povsem na jasno. Veselil se je vojskovanja, čeprav ni vedel, za kaj se bo boril. Največkrat si je želel avanturic. Po pogovoru je predlagal, da bi orožje iz grmovja prenesli na bolj varna mesta. Njegov predlog mi je bil všeč.
Po kosilu sem šel na Mirno. Šel sem k Janku Kolen-cu, tamkajšnjemu gostilničarju. Zaupal mi je, da bodo Nemci približno čez štirinajst dni odrinili nazaj proti Savi. Kje se bodo ustavili, ni vedel, pripomnil pa je, da bodo k nam prišli Italijani. »Ti so večji trapci,« je rekel. Tega si nisem znal razlagati, ker italijanskih vojakov nisem poznal, tudi videl jih še nisem. Poznal sem le nekaj italijanskih trgovcev in to je bilo vse. Kolencu sem povedal, da skrivam »zbrojevko«. pa je hitro dodal, naj še kar naprej zbiramo orožje, da pa se moramo naziti Npm^ev in ovaduhov. To je bilo zame
spet nekaj novega. Kaj je ovaduh, vohun? Kolenc je po-jasn'1, da je to domači človek, ki bo okupatorskim oblastem povedal vse, da bi se jim prikupil in zaslužil kakšno marko. »Prav,« sem rekel. »Se bomo pa še domačinov izogibali.« Naročil mi je, naj nikomur ne povem, da mi je vse to ON povedal. »Ne boj se, znam molčati,« sem mu zagotovil in se odpravil domov.
Med potjo sem premišljeval, kdo naj bi bil pri nas izdajalec. Bilo me je strah. Kaj če je Pepi? Misel nanj mi ni hotela iz glave. Nemški zna, marke ima tudi rad in za borbo je navdušen. Naj se pazim! Zato doma nisem več klical Pepeta, da bi skupaj skrivala orožje. Delala sva z bratom Mirkom, štiri puške sva odnesla v gozd in jih skrila v hrastovem duplu. Dve puški sva skrila v domačem ognjišču. Na podstrešju vaške cerkve pa sva našla pravšno mesto za več zabojev municije. Akcija — skrivanje orožja — je bila končana.

PROGRAM JE, SREDSTEV PA NI
KRAJEVNA SKUPNOST IŠČE SOPLAČNIKE
Ker v novomeški občini ni bil sprejet odlok o prispevku za uporabo mestnih zemljišč, predlagajo volivci, naj bi uvedli samoprispevek, tako da bi delavci in uslužbenci prispevali 1 odstotek od osebnih dohodkov, kmetovalci pa 2 odstotka od katastrskega dohodka
Z odklonitvijo odloka o prispevku za uporabo mestnih zemljišč je bil odvzet glavni vir sredstev za financiranje programa krajevne skupnosti v Novem mestu. Krajevna skupnost je v programu, sprejetem v januarju, začrtala obilico potrebnih del na področju zdravstva, socialnega varstva, prosvete in kulture ter komunalne dejavnosti. Njen denarni načrt je bil sprejet v višini 6,718.000 dinarjev. S temi sredstvi pa si ne bo veliko opomogla, saj bi samo za ureditev komunalnih zadev, predvidenih s programom, potrebovala več deset, morda tudi več sto milijonov dinarjev. Ker ne bo dobila sredstev, ki jih je predvidel odklonjeni odlok o prispevku za uporabo mestnih zemljišč, bo .seveda znatno zmanjšala obseg dejavnosti samo na tista dela, ki ne bodo zahtevala predebele mošnje in ki jih bodo pomagale opraviti — plačati druge delovne organizacije.
plačniki, pa bi lahko z njihovo pomočjo še marsikaj napravili.
e točke ^ našega wi prometa \čA
Kdo bo kriv
Za uresničitev nekaterih nalog iz programa je krajevna skupnost že našla partnerje — soplačnike. Tako bodo sredstva za razsvetljavo Gubčeve ulice in Trdinove ce-
Seja 10 občinskega odbora SZDL *
Na zadnji seji IO ObO SZDL Novo mesto so razpravljali o proračunu, o javnih razpravah pred kongresom, o predlogih za kandidate za člane GO SZDL Slove nije in o škodi, ki jo povzroča divjad. Zlasti zadnje vprašanje bo treba čimprej zadovoljivo rešiti v prid oškodovancev in lovske organizacije.
ste prispevali Hotel Kandija, Dolenjska banka in hranilnica, Elektrotehnično podjetje, Gozdno gospodarstvo in drugi. Delati bodo kmalu pričeli. Tudi priprave za ureditev dela kanalizacije na Grmu gredo h koncu. Sredstva so zagotovljena. Prispevali sta jih predvsem Stanovanjsko in Komunalno podjetje, 500.000 dinarjev pa bodo zbrali stanovalci. Prav tako je med delovnimi organizacijami dosežen sporazum za ureditev pločnika pri Industriji obutve. Podjetje Gorjanci, Industrija obutve in drugi so sklenili, da prispevajo sredstva ne le za pločnik, temveč tudi za ureditev postajališča za lokalni avtobus. Postajališče naj bi   bilo na
Cesti komandanta Staneta med prodajalno KZ in Industrijo obutve.
Krajevna skupnost je s tem, kot kaže, že dobila v roke ključ za reševanje vsaj najnujnejšega. Odziv podjetij oziroma delovnih organizacij je treba pozdraviti, saj so nedvomno dokazale, da jim gre za človeka, ki na območju, kjer se bo delalo in urejevalo, živi. Prav bi bilo, da bi se krajevni skupnosti posrečilo dobiti soplačnike tudi za druga dela po njenem obsežnem programu. Kot smo navedli, bi potrebovali samo za ureditev komunalnih zadev več deset ali sto milijonov, že vnaprej vemo, da vsega ne bo mogoče v eni sapi urediti; če bi vsa (vsaj večja)   podjetja  postala so-
Obvestila so
raznašali pol ure prej
V ponedeljek, 7. marca, bi moral biti v Šentjerneju zbor volivcev. Ob napovedanem času pa nas je bilo v dvorani samo 8 občanov! Tega je kriva slaba organizacija, saj so začeli raznašati vabila šele pol ure pred pričetkom zbora. Vsem nam je lahko žal za sestanek, ki ga ni bilo, saj bi se lahko pogovorili o marsičem, kar ljudi zanima. Iz Novega mesta so prišli 4 predstavniki delovnih organizacij, pa seveda zaman! Odbor SZDL naj v prihodnje občane obvesti pravočasno! P. M.
Novomeška kronika
■ mednarodni O AN BORBENIH 2ENA je Novo mesto počastilo v soboto zvečer 5 proslavo 'v dvorani doma ljudske prosvete. Cicibani so prisrčno voščili s pesmico in cvetjem navzočim materam, vdovam padlih borcev in članicam ZB ter invalidske organizacije kot vsem dragini, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Pevci in igralci DPD Svoboda Dušan Jereb, ki so za to priložnost ponovili skoraj celoten spored svoje nedavne jubilejne prireditve, so igrali v soboto zvečer s prav posebnim navdušenjem, saj so jih prisrčni aplavzi polne dvorane toplo spodbujali. — Po svečanosti so posamezni tereni SZDL priredili materam in ženam priljubljene družabne prireditve, kjer je bilo povsod, prav prijetno in veselo razpoloženje.
9 snaga in k Ku vzdržujeta ■vet — tega starega, poštenega ljudskega reka se nekateri prebivalci novih, zadnjih . blokov na Mestnih njivah menda ne kani jo držati. Posamezniki Iz višjih nadstropij mečejo olupke od krompirja, razne odpadke in smeti, zavite v »paketih«, kar skozi okna svojih stanovanj na prostor, kjer 6toje — prazni smetnjaki! Nekateri stanovalci sušijo perilo kar v dnevnih sobah: od okna do okna napeljejo vrvico in — sušilnica je pri roki. Na podstrešjih je v pralnicah in sušilnicah precej nesnage. Čudno: lepe, moderne hiše, pa že
Slavistično društvo vabi
SDS,   podružnica Novo mesto, prireja danes, v četrtek 10. marca 1966, ob 19.30 v čitalnici študijske knjižnice v Novem mestu javno   predavanje akademika   prof.   dr. Bratkri Krefta   s   temo »Revija MLADINA in njena vloga« (ob štiridesetletnici Koso vedove smrti). Vljudno vabljeni! Podružnica Slavističnega  društva Slovenije, Novo mesto
zdaj toliko neredu! Brez hišnika, ki naj bi bil hkrati vsestransko sposoben obrtnik, nikakor ne bo šlo in v zadnjem bloku, ki ga bodo letaš zgradili, bi moralo biti tudi stanovanje za njega.
m V PARKU PRED STAVBO JLA in staro pošto raste več okrasnih grmov, ki so prav te dni začeli poganjati lepe rumene cvetove. Lahko pa opazimo, da je na grmovju vsak dan manj vej, ker jih nekateri v nočnih urah lomijo in odnašajo domov. V marsikateri vazi se torej bohoti ukradeno cvetje . . .
■ V CVETLIČARNAH JE BILA
te dni vrsta, kar se sicer nikdar ne zgodi. V cvetličarni na Glavnem trgu so že v dneh pred 8. marcem prodali več: kot 5.000 nageljnov, 800 ločnic in veliko drugega cvetja. Na sam praznik je bil lokal ves dan poln strank.
9 OREVI BO ob 19. uri v Sindikalnem domu predaval Stane Tavčar, ki bo prikazal Gorenjsko v slikali in melodijah.
K predavanju v organizaciji delavske univerze vabimo občane!
9 izpiti iz gospodarske matematike za slušatelje višje komercialne šole se bodo pričeli 15. marca v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov. Dejavnost zavoda je v marcu zelo pestra. Pred kratkim je bilo organiziranih več seminarjev, med drugim seminar o vlogi ZK, kadrovskih vprašanj in odnosih med ljudmi, ter nekaj tečajev (za delavce v živilski stroki itd.). 21. marca se bo pričel krojni tečaj, za katerega se je javilo nad 30 deklet in žena. Razen tega je zavod razpisal vpis v prvi semester gozdarsko-tehnične in poslo-vodske šole.
9 NA TRŽNICI JE BILO v ponedeljek precej živahno. Jajc je bilo dovolj po 40—45 din. Krompir so prodajali po 100 din kg, čebulo po 200 din, jabolka po 200 din, solato po 400 din kg, regrat na merice pa po 60 din, radič po 80 dinarjev in motovileč po 100 din. Neka ženska je prodajala tudi domače krvavice po 500 din kg. Ponujali so šo čistilna sredstva, pletenine, konfekcijo in okraske.
9 GIBANJE PREBIVALSTVA —
rodile so: Amalija štine z Nad mlini 29 — Alojza, Cvetka šepec iz Kotarjeve 6 — deklico, Fani Škerlj z Glavnega trga 10 — Renato, Marija Zorko iz Jerebove 20 — Iztoka
Najlepše darilo »ženskemu kolektivu« novomeškega LABODA za dan žena so bili prav gotovo novi, svetli in moderni proizvodni prostori V Ločni, ki jih je v soboto zvečer svečano odprl predsednik novomeške občinske skupščine Sergij Thorževskij. Družabne prireditve in večerje, na katero so bile povabljene vse delavke iz LABODOVIH obratov v Kostanjevici, Krškem in Novem mestu, so se udeležili tudi predstavniki obeh občinskih skupščin, družbeno političnih organizacij in podjetij, s katerimi LABOD poslovno sodeluje (Foto: M. Moškon)
Nekajkrat smo ze opozorili v našem listu na pretečo prometno nevarnost ob izteku Ulice talcev, Koštialove ulice in Prisojne poti na Cesto herojev. Navzlic močnemu prometu po Koštialovi, posebno odkar so se vselili stanovalci v nove stolpnice, se nihče ne potrudi vsaj toliko, da bi uredil enosmerni promet po Cankarjevi na Mestne njive, po %Koštialovi pa navzdol, čeprav je komisija za varnost prometa že predlagala podobno rešitev. Gradnje na Mestnih njivah ne bodo mogle biti opravičilo za žrtve in poškodbe! Pri vozuji iz mesta- po Cesti herojev in zavijanju na Cankarjevo ima voznik vsaj malo boljši pregled in mirnejšo vest kot pri zavijanju na Koštialovo, kjer lahko pričakuje, da mu bo izza krivine po odprti tranzitni cesti vsak trenutek nekdo priletel nasproti.
Slej ko prej pa bo treba misliti na položnej-ši dostop na Mestne njive, ki bi ga lahko speljali nad Novakovo gostilno. Tu je med hišami še nekaj prostora za cesto, ki bi se lahko izognila dveiva nepotrebnima strminama sedanje Cankarjeve.
Sprašujemo se, kdo bo kriv za nesrečo: ali bo to samo voznik (ki mora »prilagoditi vožnjo prometni situaciji«), ali pa bodo imeli slabo vest tudi urbanisti, ki zapirajo oči pred nevarnostjo v tem križišču in občinska skupščina, ki ničesar^ne ukrene.
Sindikat o izobraževanju
Na plenumu občinskega sindikalnega sveta, ki je bil v Novem mestu 3. marca, so razpravljali o uresničevanju stališč lanskega občnega zbo-ra ObSS v programu dela ObSS. Razprava o uresn:čeva-nju staliih občnega zbora se je strnila v ugotovitev, da je izobraževanje zaposlenih nadvse pomembna naloga. Anomalije pri uveljavljanju samoupravljanja, neizdelani .sistemi delitve osebnih dohod-
kov po delu, neizpopolnjena notranja zakonodaja, ekstenzivno gospodarstvo, zaostalost v proizvodnji in še cela kopica težav in nevšečnosti so posledica neosveščenosti proizvajalcev, ki je pogojena z neustreznim kvalifikacijskim sestavom. Izobraževanje delavcev je zategadelj pot, ki jo bo treba ubrati, da bi se izboljšalo stanje. Člani plenuma so na seji brez razprave sprejeli program dela
Delovna organizacija
»V A R N O S T« Krekov trg 10/1
Ljubljana,
razpisuje   prosto delovno mesto
ŠEFA IZPOSTAVE Novo mesto
POGOJ;
srednješolska izobrazba.
Vloge za sprejem na prosto delovno mesto vložite pri upravi d. o. »Varnost« Ljubljana. Krekov trg 10/1. .
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. t
Delovni člani, vzoren podmladek
6. marca je imela krajevna organizacija RK na Otočcu redni občni zbor. Predsednica Anica Florjančič je poročala o živahni dejavnosti organizacije kot tudi o delovnem podmladku RK v šoli, ki velja za vzornega. Odbor RK je lani uspešno sodeloval pri raznih
»Vstop samo za spodobne ljudi!«?...
Usedel se je za mizo. Noge je položil na sedež drugega stola in prižgal cigareto. Pepel je otresal po tleh. Prišla je natakarica, vzela pepelnik z mize in mu ga položila na tla. Zmrdnil se je, snel noge s stola, se usedel bolj po človeško in nato otresal pepel na prt...
■ Bili so štirje. Zajedli in zapili so za 2500 dinarjev in pobegnili, ne da bi plačali. Naslednjega večera so prišli spet. Natakar jih je opozoril, da so ostali dolžni. Izvijali so se: »Saj je on plačal!« Na vprašanje, kdo je »ON« med četverico mladih obrazov za mizo, so ostali brez besed. Zbrali so denar za zapitek prejšnjega dne. In niti nerodno jim ni bilo! Lokal so zapuščali visoko vzravnani, kot da gre za junaštvo ...
■ Dekle in trije fantje. Sedeli so za mizo, jedli in pili, polili prt z vinom in ga popacali. Nato so odšli proti stranišču. Gredoč so sneli z omare okrasno košaro s koruznimi stroži, jo izpraznili na tla
in se šli po hodniku nogomet. Ko so jo dodobra uničili, so nadaljevali pot proti stranišču in razbili šipo, vredno 4.800 S din. Denarja niso imeli niti za zapitek, kaj šele za plačilo povzročene škode. 9 Ko gostišče zvečer zapro, zaklenejo vhodna vrata znotraj, da gostje ne bi več prihajali. Skupina mladih fantov si je ta ključ prisvojila. Kaj bi počeli z njim? Strgali so 3 kovinske, umetno skovane črke z napisa »Hladnikova soba«. Tudi s temi črkami nimajo kaj početi. Namizni prt so na delu, ki visi z mize, več ko 10-krat prežgali s cigaretnim ogorkom . ..
Vse to se je zgodilo v gostišču Breg v Novem mestu. Zelo klavrno vlogo so v vseh primerih žal odigrati mladi ljudje. Mar bo res treba, zaradi takšnih ob-jestnežev, obesiti nad vhod napis: »VSTOP SAMO ZA SPOrOBNE LJUDI!« in postaviti k vratom čuvaja z gumijevko? MILOŠ JAKOPEC
akcijah in prireditvah in organiziral več tečajev ter predavanj. Člani p<xlmladka RK v šoli so se izkazali na prireditvi »Pokaži, kaj znaš«, v akciji »velika metki« in pri zbiranju zdravilnih zelišč. Za svoje delo so prejeli drugo občinsko nagradi).
V razpravi so se pogovarja li o poživitvi organizacije in pomladitvi odbora. Posebej se hočejo pripraviti na mednarodni dan zdravja 7. aprila, ki ga nameravajo lepo proslaviti. Podmladkarji RK pa bodo ob tej priložnosti dobili svoj prapor. RK bo letos razen tega sodeloval pri akcijah socialnega skrbstva in pri ureditvi vodovoda za Dolenji vrh in sosednje vasi. Predsednica je znova postala Anica Florjančič.
MARJAN TRATAR
Potujoči kino Novo mesto
predvaja nemSki kriminalni film »100 oči dr. Mahust*« v naslednjih krajih:
12. marca na Malom Slatniku ob ld. uri,
13. marca v Prečni ob 15. uri,
13. marca na Dvoru ob 19. uri,
14. marca    v    BHi cerkvi ob
18. uri, u
15. marca v Smarjelidli Topli-cah ob 19. uri in
16. marca  na   i rijnpi   *<'lih ob
19. uri.
Št. 10 (833)
DOLENJSKI LISI 13
PO OBČNEM ZBORU ATLETSKEGA KLUBA NOVO MESTO
'   '   ....   V.-'.   ' . ' v."   ' - ' ■ ;    \      . "    - -..^
Junija v Novem mestu: atletski dvoboj Hrvatska - Slovenija
Pred nedavnim so v novomeškem atletskem klubu dajali obračun svojega dela. Dvorana v Domu Partizana na Loki je bila polna do zadnjega kotička. Tu smo videli znane obraze z atletske steze, skakališč in metališč, razen njih pa so občnemu zboru prisostvovali še nekateri ljubitelji »kraljice 'Športov«. Prisotni so bili tudi gostje: občinsko zvezo za telesno kulturo sta zastopala predsednik Jože Cvitkovič in sekretar Robert Romih, republiško atletsko zvezo pa org. sekretar Prane Mikec.
»Novomeška' atletika je pred novim vzponom,« je v poročilu ugotovil predsednik prof. Jože Glonar. Ta ugotovitev je "povsem na mestu. Vse kaže, da je novo-, meški atletski klub na najboljši poti, da se znova uvrsti med najboljše atletske organizacije v Sloveniji in da ponovi ali celo izboljša uspehe iz leta 1961, ko sta bih njihovi ekipi tretji v B programu zvezne lig«. Jamstvo za to bo številni atleti in atletinje, ki veliko obetajo in se razen tega že sedaj lahko postavijo 's pomembnimi uspehi. Mladinec Janez Pen-ca je bil na državnem mladinskem prvenstvu drugi v skoku v višino (rezultat 185 cm je bil pred leti odličen rezultat že pri članih, Penca pa ima komaj 17 let), mladinka Močnikova je bila lani dru-ga najboljša v SRS na 400 m celo v članski konkurenci, mladinec Pavlic v metu kopja republiški reprezentant itd. Ne bomo naštevali še ostalih, ker bi bila yrsta predolga. Zanimiv podatek je v razpravi prispeval znani atlet in državni reprezentant Marjan špi-
lar: na osnovni šoli v Novem mestu in v okviru kluba se za novo sezono redno pripravlja okoli 100 mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili izbrani na lanskih jesenskih tekmovanjih.
In če k temu dodamo, da ima klub zadostno število dobrih strokovnjakov (kot trenerji delajo ali bodo delali poleg prof Glonarja znani atleti in reprezentanti Marjan špilar, Tine Zaletelj, Jelka Hude, prof. Igor Penko in Jože Puc), potem je pot k napredku odprta. Edina ovira bi bila nezadostna  finančna  sredstva,   ki bi
onemogočila nastope na tekmovanjih, nakup potrebne opreme itd. Ker pa je v razpravi predsednik ObZTK Jože Cvitkovič zagotovil, da bo občinska zveza v prihodnje posvetila atletiki posebno skrb kot prioritetni panogi in ji namenila tudi več finančnih sredstev, potem lahko povemo, da vse kaže, da se novomeški atletiki obetajo boljši časi.
Ne bi se spuščali v podrobnosti o velikih načrtih novomeškega atletskega kluba Omenimo le, da je program dela dobro zasnovan. Med   najvažnejšimi   akcijami bo
prav gotovo organizacija dvoboja mladinskih reprezentanc Slovenije in Hrvatske, ki bo predvidoma junija. V reprezentanci SRS bodo nastopili tudi nekateri novomeški atleti in atletinje, ki so nastop zaslužili na podlagi lanskih rezultatov. Pomembna odločitev je tudi sklep po vključitvi kluba v enotno športno društvo, ki bo v marcu ali aprilu ustanovljeno v Novem mestu. V novo vodstvo kluba so bili razen dosedanjega predsednika prof. Glonarja izvoljeni še Jože Puc, Jelka Hude, inž. Janez Penca in Jože Konda. P. M.
SVEČANOST V VOJAŠNICI MILANA MAJCNA
Novi rod vojakov je izvežban in pripravljen
Najboljši so prejeli odličja, vsi pa so se prisrčno poslovili od starešin, ki
so jim pomagali do znanja
Pred nedavnim je bila v vojaš-nioi »Milana Majcna« lepa slovesnost: vojaki so praznovali konec temeljne vojaške vzgoje. V prisotnosti komandanta so opravili svečani pozdrav bojni zastavi, nato pa je komandant garnizona, polkovnik Ivan Slapnik spregovoril o uspehih 5-mesečnega dela. Poudaril je: »Obdobje pospešenega in vsebinskega dela je za nami Osnovno vzgojo smo opravili z uspehom in osvojili učni načrt tudi v težjih, zimskih pogojih. Mladi vojaki so pri osvajanju vojaških veščin dali od sebe vse!«
Kot najboljši so se izkazali vojaki starešin kapetana Emila Koširja in majorja Jureta Papiča, najboljši posamezniki pa so bili pohvaljeni. Odlični strelci so dobili posebne značke, izročil pa jih je komandant osebno. Prejeli so jih: Predrag Todorović, Milovan Jovanović, Aleksandar Bogda-nović, Safet Buzaljko, Petar Jovanović, Fabijan  Juhas, Jovarr- Ml-
nić, Radojica Gavrilović, Borislav Denčić, Hadža Beriša, Ahmet Mu-ljić, Radmilo Miloradović, Džafo Atović in drugi. Veselih obrazov so kazali prejeta odličja tovarišem. Svečanost se je končala s paradnim mimohodom, novo generacijo vojakov pa čakajo odgovorne vojaške dolžnosti širom po Jugoslaviji. A. KORDIC
NA SEVNIŠKEM PODROČJU ŽE ŠEST STRELSKIH DRUŽIN
Tone Šporar - najmlajši občinski in novomeški prvak
V nedeljo, 27. februarja, je bil v klubu Partizana v Sevnici občni zbor občinskega strelskega odbora. Razen delegatov so bili prisotni tudi predsednica občinskega odbora SZDL Elka Grilc, predsednik ObSS tov. Lupšina ter predsednik občinske zveze za telesno kulturo tov. Kozamemlk.
Po poročilih so razpravljali predvsem o nadaljnjem razvoju strelskega   športa   na podeželju.
Jugoslovanska loterija
POROČILO o žrebanju srečk Jugoslovanske loterije 9. kola, ki je bilo dne 3. marca   1966 v Beogradu
Srečke s so zadele
končnicami Ndin
420 100
83500 400
90970 400
621 80
5911 200
51941 600
69001 1-000
02 20
32 6
72 6 32422 2-000 49192 400 91232 1-006
012902 4.020
748312 4.000
43 8
73 6 283 40
19333 600
52773 1.006
054893 100.000
54 1 6
84 8
35834 600
40654 606
57314 600
502174 20.000
5 4 45395 ' 604 64765 404 76265 404
565605 50.004
6 4 23686 404 40686 604 96056 404
57 6
97 10
483)7 410
51367 600
68 10
78 8
08838 400
24578 408
407588 4.000
551678 10.008
09; 8
99                 • 6
13299 600
45050 1.000
75599. 606
Občinski strelski odbor ima v svojem sestavu že 6 strelskih družin, od katerih so 4 v Sevnici, 1 v Loki in v Krmelju, menijo pa, da bi jih lahko ustanovili še v nekaterih drugih krajih. Poudarjali so tudi pomembnost vzgoje mladine pri ravnanju z orožjem, saj so se v dveh mesecih pripetile kar 3 nesreče.
Delovni program za letošnje poslovanje predvideva tekmovanja v republiški zvezi, tekmovanje mladinskih ekip Lisce ter tekmovanja za ligo.. Ražen tega nameravajo zgraditi strelišče v Sevnici, na katerem se bo lahko odvijalo še več strelskih prireditev.
S. Sk.
Kegljišče je pod streho
Ribniškemu kegljišču so napravili streho in zgradbo tako obvarovali posledic sla bega vremena. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnje, ko naj bi se gradnja kegljišča nadaljevala.' Za zgraditev pa potrebujejo še precej denar ja. —T
Turnir za naslov prvaka občine Novo mesto in prvaka mesta je končan. Zgodilo se je, česar na začetku ni nihče pričakoval: zmagal je najmlajši udeleženec turnirja, mladinec Tone šporar, s čemer je postavil vse prognoze na glavo, saj sta veljala za glavna in edina tekmeca za prvo mesto oba m. k. Penko in šunjič. šporar je osvojil 8 točk, toliko kot drugoplasirani Igor Penko, vendar je zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem Šporar prvi. — S tem je osvojil tudi prvo kategorijo. Zmagal je popolnoma zasluženo; je v stalnem vzponu, letos je prišel iz III. kat do I. kat in je škoda, da bo zaradi učenja moral sedaj nekaj časa šah pustiti pri miru
•Drugo mesto je zasedel m. k. Igor Penko z istim številom točk kot zmagovalec V začetku turnirja je veljal poleg šunjiča za glavnega favorita, nekaj porazov pa ga je spravilo ob prvo mesto in šele po odličnem finišu je ujel Šporarja in s tem drugo mesto.
Drugo presenečenje je razen špo-rarjeve zmage tretje mesto Vinka Istcniča s 7 in pol točkami. Ni dosti manjkalo, da bi še on osvojil I. kat. Tako kot za Šporarja je tudi za Isteniča turnir njegov največji uspeh v šahu; zaradi nestalne forme (včasih igra dobro, včasih pa slabo) pa njegova prava vrednost še ni znana. Z doseženim
£lllllllililllillilHI!!li!llliilillinill!liP
[ KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE |
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski g
g postaji: Franc Hrovatič, avtoklepar iz Stranske vasi; Ljubo §§
g Rabič,  Aldo  Šinkovec,  Jože  Udir,  Ivan  Kastelic,  Florjan g
g Kuplenik, Martin Jenič, Janez Medja, Anton  Pevec, Franc g
H Kukman, Marjan Kacin, Janez Bartolj, Franc Brezovar, Milan §§
g Turk, Alojz Avfar, Alojz Hodnik, Ivan Slaven, Alojz Juršič, g
šp Alojz Novak, Franc Zupančič, Anton Kastelic,  Marija Irt, g
g Franc Turk, Anton Zupančič in Ivan Regina, člani kolektiva g
g INIS Novo mesto; Jože špelko, član kolektiva Novoles Stra- g
g ža; Janez Belko, član kolektiva ZTP, sekcija za vleko, Novo g
g mesto;  Ivan Kiižan,  član  kolektiva Kovinar  Novo mesto; g
g Viktor Barlc, član kolektiva Iskra Novo mesto; Stanko Vav- g
g potic, član kolektiva Novoteks Novo mesto; Jože Brule,'dela- g
g vec iz Gornjega Suhadola; Mihaela Smolič. članica kolektiva g
H Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto; Karel g
g Barbič, član  kolektiva  IMV  Novo  mesto;   Franc  Gorjanc, S
= delavec  iz Gornjega  Suhadola:  Jože Pire.  Jelka  Lcskovec, m
= Irena   Marcntič,   Anica   Ltikan,   Cirila   Zupančič,   Ana   Ka- g
g stelic,   Malči   Brodarič,   Jožica  Sajtl,  Milena  Sever,  Sonja g
g Orlic  in Marija  Jankovič.  dijaki ekonomske  srednje  šole =
e v Novem mestu; Se.jfo Sclimovski, vojak iz VP 1394/2 Novo g
g mesto;  Franc  Hrovatič,  član kolektiva 2TP,  postaja Novo g
g mesto
iillinilifllHHM^^
številom točk je Istenič potrdil n. kategorijo.
Četrto mesto je s 7 točkami zasedel m k. Vitomir Šunjič. Njegova uvrstitev predstavlja največjo negativno presenečenje. Ko je vse kazalo, da bo zaradi porazov Pen-ka na začetku turnirja zmagal, je v drugi polovici turnirja popustil, doživel nekaj porazov, zaradi česar so ga prehiteli kar trije igralci. .
Med zmagovalce je treba šteti še naslednje tri tekmovalce, ki so si s 6 in pol točkami razdelili peto do sedmo mesto. Zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem ozir Soneborna je peto mesto zaisedel Bogdan Adamič, šesti je Franc Jenko, sedmi pa Dragomir Bjela-novič.*.,Vsi trije so potrdili II. kat.
Osmo mesto je s 5 in pol točkami osvojil Jože Udir, deveto mesto s 4 točkami pa ima Ivan Kle- ' višar. Deseti je s 3 točkami Franc Vene. Ker je prvič igral na tako močnem turnirju, svoje uvrstitve ne sme šteti v neuspeh.
Enajsti je z 2 in pol točkami Miha Hrovatič. To je zanj prav gotovo slaba uvrstitev. V opravičilo pa mu je šteti, da ima v službi veliko dela in si tako le težko vzame čas za igranje šaha.
Zadnje, dvanajsto mesto, je zasedel z eno točko najstarejši udeleženec turnirja Ivan lic. Boril se Je hrabro in vztrajno. Vsem mlajšim je lahko za zgled njegova ljubezen do šaha ter njegovo disciplinirano in točno prihajanje ob igralnem času!
Najboljši so na koncu turnirja prejeli skromne nagrade in diplome. Pohvaliti je treba Igorja Pen-ka, ki je vodil turnir točno in pravilno, tako da ni prišlo do ne-benega večjega spora med igralci in je bil turnir odigran v predvidenem roku. Edino nepravilnost si je pravzaprav privoščil le zmagovalec Šporar, ker ga ni bilo na dvoboj z Adamičem, tako da je to partijo izgubil s kontumacem.
JEK
Večji rtobttki v Sloveniji:
20.000 Ndin v Novem mestu na St. 502174 . 2.000 Ndin v Mariboru na št 332422, po 1.000 Ndin v Celju na SI 352773, PTT Kranj na št. 34f.or,9 in v Ljubljani na št. 691232
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
DIJAŠKE KUHINJE v Novem mestu
r a z p i s u i e  delovno mesto
POGOJI:
— višja gospodinjska šola in 2 leti prakse, ali
— srednja ali njej enakovredna gostinska ali gospodinjska šola in 5 let prakse.
Kandidat mora biti družbeno politično aktiven in organizacijsko sposoben. Ponudbe z življenjepisom, dokazih o strokovni izobrazbi in praksi je treba dostaviti razpisni komisiji Dijaške kuhinje Novo mesto v 15. dneh od objave.
ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE —
Občinski svet Ribnica na Dol.
razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNE ADMINISTRATORKE
Kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima dokončano srednjo ekonomsko šolo ali osemletko in 3—5 let prakse v finančnem poslovanju,
2. da dobro obvlada strojepisje (po možnosti znanje stenografije).
Osebni dohodki po dogovoru.
Pismene ponudbe sprejemamo do 14. 3. 1966.
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
pretiravanja z zdravili
Sodoben hiter razvoj vsega in izreden življenjski tempo povzročata v ljudeh stalno notranjo napetost, občutek negotovosti, nagnjenost k razvoju nekaterih človeških slabosti in pretiravanju v marsičem. Nekateri ljudje, ki so že po naravi telesno in duševno šibkejši in zaradi tega težje rešujejo svoje osebne probleme, se zatečejo k temu ali onemu mamilu, da bi vsaj začasno »rešili« ali )>odložili« svoj problem. Će v tej svoji začasni rešitvi z mamilom najdejo ugodje, se počasi na to privadijo in ga zahtevajo vedno več, postanejo bolniki — narkomani. Tak bolnik se mamila težko odvadi, večkrat ima takojšnja prekinitev celo nevarne posledice. Zaradi tega je najboljša rešitev, da se mamila sploh ne navadi, oziroma, da ga uporablja le tedaj, ko mu ga predpiše zdravnik kot zdravilo za to ali ono bolezen.
Nedvomno je njabolj znano mamilo alkohol v obliki raznih pijač. O tem je bilo že dosti govora. Manj znano mamilo pri nas so opij, morfij in podobna zdravila. Prav tako velja za kokain, ki je kot mamilo zelo razširjen na Zahodu. Stalno beremo v časopisih o odkrivanju črne trgovine s tem mamilom. Policije vsega sveta preganjajo trgovino z mamili, posebno pa mednarodna policija ali Interpol. Hašiš, marihuana, pejotl in druga mamila uporabljajo razna ljudstva Azije, Južne Amerike, pa tudi drugje, vendar so pri nas skoraj neznana.
Mnogo bolj množična zastrupljanja z zdravili, ki prehajajo pri nekaterih ljudeh že v pravo narkomanijo, so pri nas tista, na katere navadno sploh ne pomislimo. Gre za preprosta zdravila proti bolečinam, ki jih ljudje tudi že v Sloveniji kupujejo v lekarnah na tone. Za najmanjšo bolečino, za slabo počutje, za krče ob menstruaciji, zoper slabo spanje, zoper živčno napetost in še za to ali ono, gredo ljudje v lekarno in kupijo kombinirane praške, kofalgol, fena'gol, amkofen, meprobamat. luminal in podobna zdravila, zadnje čase _pa najraje plivadon. število tablet, ki jih ljudje porabijo" na dan. je precej večie od predpisane doze, tudi do 20 tablet in več na dan! Večinoma vsebujejo ta zdravila fenacetin, ki počasi povzroča kronično zastrupitev Poškodujejo se notranji organi, nred-vsem ledvici, pa tudi kri, kar povzroči slabokrvnost. Bolnik postane zaradi prekomereneea iemanja takih zdra? vil stalno utrujen, čustveno neuravnovešen, zanimanje mu upada, telesno in duševno peša. Večkrat počasneje govori, kot ie govoril prej, celo razumljivost govorice ni več jasna. Opazimo tudi. da v nogah ni popolnoma zanesljiv, da ga malo zanaša.
*e tako bolnik, ki brez tablet že ne more več, jemanje tablet nenadno nrekine, pride lahko do hudih duševnih depresij in drugih duševnih motenj, celo do božjastnih napadov. Zaradi tega naj se prej posvetuje z zdravnikom. Značilno za te vrste narkomane pa je, da kot drugi uživalci mamil porabo števila tablet ali pa sploh zdravil taje tudi zdravniku To se zgodi nosebno v začetku navade, ko znaki zastrupitve še niso dovolj izraženi. Če hoče bolnik ozdraviti, se mora brezpogojno podrediti zdravnikovim nasvetom in zdravilom, razen tega pa zbrati vso svojo voljo, da premasra slo po mamilu.
Da bi preprečili rastočo porabo teh vsakomur dostopnih zdravil, je zdaj zmanišana prosta prodaja nekaterih tablet, ki se jih od nedavno dobi le še na zdravniški recept. Prav pa je tudi, da sploh ne jemljemo nikakih zdravil, ki jih zdravnik ni predpisal, če pa se temu iz tega ali onega vzroka ne moremo ogniti, potem vzemimo le tolikšno količino, da najhujše bolečine ali krče zatremo, kar pa dosežemo navadno že z 1 ali 2 tabletami. Utrujenost, nespečnost in nelagodnost bomo lažie odpravili s pravilno prehrano, pravilno razdelitvijo dnevneea dela in z dobro voljo, nikakor oa z zdravili! če pa sere za bolezen*, potem je posvet z zdravnikom seveda potreben
Dr. BOZO OBLAK
Igor Penko — brzopotezni prvak Novega mesta za marec
Brzoturnirja za marec se je udeležilo 20 igralcev, kJ so igrali vsak z vsakim.
Po stari navadi je zmagal Igor Penko s 6 točkami. Izgubil Je Ie eno partijo z Bjelanovičem in 4 krat remiziral, v vseh ostalih partijah pa je zmagal. Na drugem mestu je pristal s 15 in pol točkami Marjan Stokanovič. V razdalji ene točke za drugim je zasedel tretje mesto s 14 in pol točkami Vitomir šunjič. četrto mesto je s 4 točkami zasedel Bjelanovič, na petem mestu pa je s 13 ln pol točkami pristal Tone Sporar — novi novomeški prvak, šesto me-
sto je s 13 točkami zasedel Tone škerlj, ker nekaj začetnih porazov v finišu le ni mogel nadoknaditi. Sedmo mesto je z 11 točkami zasedel Marko Picek. Osmo mesto je zasedel z 10 in pol točkami Ferdo Avsec, ki pa je igral izven konkurence. Deveti je bil z 9 in pol točkami Tomislav Petkovič. Z 9 in pol točkami je Petkovič še vedno med zmagovalci. Deseto in enajsto mesto sta si z 9 točkami razdelila Mihael Hrovatič in Vinko Istenič, kar je še- vedno dobra uvrstitev glede na veliko število nastopajočih. Drugi so se borili več ali manj uspešno in bodo lahko drugič pokazali kaj več. JEK.
v Kočevju vse o keg'janju
O Na kegljišču v Gaju sta se 5. marca v prijateljski tekmi pomerili moštvi gradbincev SGP Grosuplje in SGP ZIDAR Kočevje. V 6 x 100 lučajev so zmagali igralci Kočevja z naskokom 252 kegljev. Ti so bili boljši tudi kot posamezniki. Rezultati: 1. Stane Occpek (Koč.) 398, 2. Tone Darinč (Koč.) 292, 3. M. Virant (Gros.) 283 itd. V borbeni partiji so bili boljši tudi domačini, čeprav so zmagali samo s 4 keglji prednosti. Igralci Grosupljega so povabili Kočevske na povratno srečanje.
B Za dan Sena je pripravila občinska zveza za telesno kulturo v Kočevju prehodni pokal za zmagovalke ženskih kegljaških ekip. Za tekmovanje, ki Je bilo minulo nedeljo, so se prijavile kegljočice KK Gradiš ln Ljubljane — Center, KK Goran iz Delnic ter KK Kočevje. Tekmovanja se niso udeležile igralke iz Ljubljane; udeležbo so odpovedale zadnji hip, ker da se morajo pripraviti za kvalifikacije na republiškem tekmovanju. Tako sta se pomerili le ženski vrsti domačink in Delnic. V
igri 6 x 100 lučajev so s prednostjo 148 kegljev zmagale igralke KK Kočevje, rezultat pa je bil 2156:2008. Tudi kot posameznice so bile boljše igralke Kočevja. Vrstni red: 1. Draga Sercer (Koč.) 389, 2. M. Ocepck (Koč.) 377, 3. Andolšek (Koč.) 375, 4. M. Tomae (Deln.) 363 itd. Ob dobri organizaciji je tekmovanje nemoteno potekalo. V prihodnje bo domači klub poskrbel za večjo in zanesljivejšo udeležbo na takem tekmovanju. A. Arko
Iz Brežic v Ljubljano in Planico
Veo kot 300 učencev brežiških šol se je prijavilo za obisk hokejskega prvenstva v Ljubljani. I* Brežic bo odpeljal šolarje v LJubljano posebni vlak. Tudi smučarske skoke v Planici si bo ogledalo precej Šolske mladine. Zanimanje za te Športne dogodke Je med brežiškimi šolarji ter«dno živo.
14   DOLENJSKI LIST
St. 10 (833)
OB AKCIJI PROMETNE KOMISIJE V KOČEVSKI OBČINI
»Imam ^mcu originali«
2 levkoplastom zvezani kabli in stikalo, amortizerji pa z žico, a »moped je skoraj nov...« - Na cestah alkoholičen voznik motornega vozila ni nobena redkost - Bo mar miličnik kupil kolesarju dinamo? - Pri ELEKTRO ne dela luč na avtomobilu - Grožnja z »žlahto na občini« ne zaleže pri prometni
milici prav nič
Pred kratkim je komisija Za varnost prometa pri občinski    skupščini Kočevje
speljala akcijo za pregled vozil. V njej so sodelovali referent za prometno varnost Pri ObS Jaka 2agar, člani AMD in miličniki. Skupine so vodile akcijo hkrati na vseh cestah, ki vodijo proti Kočevju. Eni izmed skupin sem se priključil tudi jaz s
svojo beležko.
Kolo s fronte ali iz kupa starega železa?
Prvi, ki sta ga Jaka in »plavi „ angel« Božo ustavila, je bil kolesar. Kolo je bilo staro, zarjavelo in je imelo zvit blatnik. Skratka — bilo je tako, kot da je bil lastnik z njim na fronti ali pa da Ba je našel v starem železju. Eožo je ugotovil, da mu tudi prednje zavore ne delajo.
Pri traktorju s prikolico ni delala zadnja smerna luč. 2e ga je nameraval Božo začeti opominjati ali morda celo kaznovati, ko se je šofer znašel, kresnil s pestjo po °hišju, v katerem so bile luč-' ke, in zmagoslavno pokazal:
— Evo, dela!
... in res je zdaj lučka gorela.
Tudi .pri vozilu se je zataknilo nekaj  pri lučeh. Milič-
nik je ugotovil, da kar dve nista v redu. Potem je šofer zaprosil onega, ki se je peljal z njim:
— Daj Slave, pritisni!
In Slave je pritisnil, šofer pa je šel k sporni zadnji lučki, pokleknil in gledal ' vanjo. Verjetno ni nič opazil, ker je bilo na steklu preveč prahu oziroma blata, zato je oslinil prste, odstranil z z roko umazanijo in zadovoljno ugotovil:
— Dela, samo slabo se vidi!
»Ja znam vaša jezika«
Potem je Božo ustavil avto Go 17730. Ko je videl, da je avto italijanski, se je hitro znašel in poklical Jako, če zna italijanski. Seveda je odgovoril da ne.
— Zdaj se boš pa malo na-telovadil, predno mu boš dopovedal, kaj bi rad, sem ga zbodel.
Jaka se je že začel ogrevati , za telovadbo, ko naju je presenetil Italijan:
— Ja znam vaša jezika!
No, potem je šlo vse gladko.
Ustavili smo še osebni avto L j 290—85. Nekdo je zahteval, naj šofer prižge luči.
šofer pa je odgovoril, da ne more, ker ne ve; kje se prižgo. Avto je namreč pravkar kupil. Potem ga je o prižiganju luči nekoliko podučil Jaka...
Mopedist se nam je v kratkih skokih izmuznil...
Božo in Jaka sta hkrati ustavila več vozil, med njimi tudi nekega mopedista, kateremu sta pokazala, naj ustavi na robu ceste. Medtem ko sta pregledovala vsak po en avtomobil, pa je mopedist zapeljal kar po travi nekaj metrov naprej, da je pustil Jako za seboj, potem še en skok naprej in še en, ko pa je bil za njim tudi še Božo, je pritisnil na plin in odbrzel kot raketa.
Bolj discipliniran je bil neki mladi kolesar, ki je imel vse v redu, le diname ni imel. Božo ga je pobaral, če misli, da mu jo bo on kupil. Kolesarju je bilo nerodno in je obljubil, da jo bo nabavil kar sam. Ko smo ga ponoči kakih devet ur po prvem pregledu spet videli na cesti, je lepo peš rinil kolo. Vprašali smo ga, zakaj se ne pelje, pa nam je drugi fant, ki je bil z njim razložil, da so jima že nekje pred Bregom povedali za našo zasedo.
Največji promet je bil ob dveh popoldne, ko so se vračali ljudje z dela
(Foto: J. Prime)
»Imam vse original . . .«
Ustavili smo mopedista in ga pobarali, če ima vse v reu.
— Vse je original, nam je zagotovil.
... in res je bilo vse »original«: imel je eno samo luč, kable zvezane z levkoplastom, stikalo razpokano in tudi zvezano z levkoplastom, amortizereje pa z žico. Seveda je bil mopedist kaznovan, da je žalostno zatar-nal:
— Hudiča, zdaj sem pa še ob solde!«
Da drži pregovor »Kovačeva kobila je vedno bosa«, smo se prepričali, ko smo ustavili avto L j 413—65, last Elektro Ljubljana, enota Kočevje. Na avtomobilu ni delala glavna leva luč.
Zaplenjena »rezerva« za rojstni dan
Nekdo je peljal kot raketa Stop! Zaradi prehitre vožnje: 3000 starih din kazni. Plačal je, potem pa je prijatelju potožil:
— Malo huda kazen je bila, razen tega pa sem teh 3000 rezerviral za rojstni dan, ki ga imam jutri.
Pa so šle notranje rezerve! Še nekoga je miličnik ustavil:
— Malo prehitro vozite.
— Ni tako hudo, saj nisem šel hitreje kot 40.
— 2e, že, ampak tamle je znak, da lahko vozite največ 30 km . ..
Novi zakon je bil kriv!
Neki kolesar je vozil tako točno po levi strani ceste, da smo skoraj verjali,. da je vse v redu. Spet: Stop!
— Zakaj vozite po levi?
Kolesar, ki ga je imel tudi malo pod kapo, je pojasnil:
— Kaj ne veste? Zdaj je izšel novi zakon, ki pravi, da se mora voziti po levi!
Pešci hodijo v glavnem še vedno po desni strani ceste. Novi zakon sicer dovoljuje le hojo po levi, nam pa je vsem v krvi še vedno hoja po desni.
Ponoči-
— Tovarišica, vam pa luč slabo dela.
— Nova kolesa — slabe lu--či, se brani kolesarka.
— Ampak to vendar ne gre!
— Saj mi jo mož vsak dan popravlja.
— Pa ne luč!
»Plavi angel« Božo v akciji
»Imam na občini žlahto!«
Ko smo ustavili fička, je njegov lastnik in šofer zagotavljal, da sploh ni nič pil. Balonček, ki ga je moral napihniti, pa je pokazal drugače:
— Malo preveč ga je bilo, je ugotovil Božo.
Oni se je z zapletajočim jezikom pijano izgovarjal:
— Če glih momentalno včasih, tu pa tam ... Pleteničil je nekaj brez prave zveze. Vozniško dovoljenje mu je miličnik seveda odvzel, oni pa je grozil, da je iz Klinje vasi in da ima žlahto na občini, pri kateri bo »urgiral« in da nam bo še vsem skupaj žal. Seveda vinjeni ni smel več za volan.
JOŽE PRIMC
Dve nesreči sta prizadeli Ločane
V nedeljo, 27. februarja, se je v gramoznici pri Loki zgodila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje Franc ^Stegenšek, ključavničar, zaposlen v Trbovljah. Loški gasilci 90 organizirali prostovoljno delovno akcijo za popravilo gasilskega doma, pri čemer se je 32-letni Stegen-šek smrtno ponesrečil, medtem ko je bil hudo poškodovani Jože štraus odpeljan v celjsko bolnišnico.
Razpisno-razglasna komisija podjetja storitvenih obrti
»KOVINAR« Kočevje
razpisuje * prosto delovno mesto
kvalificiranega kovača
Nastop službe mogoč takoj.
Istega dne dopoldne se je razvedelo še to, da se je nekaj dni pred odpustom iz vojske "smrtno ponesrečil v Paračinu vojak Franc Ostro-vršnik, tudi domačin.
1. marca se je v Loki zbrala množica domačinov, ljudi iz Radeč in Trbovelj, ki so Franca Stegenška spremljali na njegovi zadnji poti. Izredno velik pogreb z godbo, več govori ter častnim spremstvom gasilcev, je bil zares žalosten, tako pa je bilo tudi slovo od pokojnega Ostrovrš-nika.
S. Sk.
Vedno več mladoletnih prestopnikov v krški občini
Referat za skrbništvo in varstvo družine pri ObS Krško je obravnaval lani 24 mla. doletnih prestopnikov. Prestopki mladoletnikov se iz leta v leto množijo. Lani je bilo ugotovljenih 39 kaznivih dejanj, ki so jih storili mlajši in starejši mladoletniki. Med prestopki je največ tatvin.
Sonce se je jelo nagibati čez poldne in sejmišče se je počasi začelo prazniti. Tedaj se je od nekod znašel šiman. Odvezal je kravo in dejal z razbitim glasom:
»Pa gremo spet v Lakence.«
Mislil sem, da bomo stopili v kako krčmo, ker mi je že pošteno krulilo v želodcu. Več kot zase pa mi je bilo za dekle, ki je tega gotovo teže čakalo. Dekletu sem bil sicer kupil štruco belega kruha, ki so ga na sejmu prodajali in ki ga je takoj vsega zmlela, toda iz svojih otroških let sem vedel, kaj za takega otroka Pomeni, iti na sejmu v gostilno.' šiman najbrž ni imel denarja, zato je molče zavil na cesto proti domu. Mož Pa je imel tudi za to stvar gotov načrt, ki mi ga ni razodel, a ga je pa domov grede razkril v vsej svoji genialnosti dolenjskega siromaka.
Ko smo bili že izven škocijana, je režeč se dejal: »Pri Peršetu na Zburah bomo vstopili. Tam imam teto.«
šiman gotovo tudi ni mogel biti dobro razpoložen *n dovzeten za staro sejmarsko tradicijo. V škocijanu so se mu podrli vsi načrti, katerim se je tja grede kakor omamljen vdajal, da ni maral z nikomer govori. Jalovo kravo je gnal nazaj v hlev in, kakor je sejem pokazal, bo pri njej napravil prav občutno zgu-oo. Krava ga je stala tri jurje, ponujali pa so mu le Qva. Dekle pa je bilo potrto, ker so njeni šolenčki splavali po vodi.
Zato ju nisem maral motiti in sem se predal peklenski vročini, ki je pritiskala na prašno cesto. Od fkocijana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da cuJe,Prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in praši-sled    Sta zJutraJ visela pred hišo, zdaj ni bilo več
eau., zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem cen V" gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se zatn • °esti proti Mokronogu in proti Novemu mestu,
■w Je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela har-
monika. Ko smo vstopili, nas je mehač pozdravil s prešernim vzklikom: »Heil Hitler!«
Pri Peršetu je šiman imel teto. Posledica tega je bila, da sta se on in deklica kmalu mastila z velikim kosom pečenega mesa. Ko je šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval:
»Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v škocijanu podpiral krč-marje?«
Od Peršeta do Cinkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetnejša, šla je po malem v senčnato globačo in sonce ni bilo tako hudo. Gredoč je bilo časa za razmišljanje o sejmskih vtisih, o vrvežu
Am'1^ 0d MOKRONOGAivj Jpi&T ,jO PKJANE Q0RE &jj
pri Peršetu, kjer so sejmarji govorili o pravici, ki se bliža, in kleli štacunarje in mesarje, toda šiman me ni pustil pri miru. Peršetov cviček mu je razvezal jezik, ki mu zdaj ni več dal pokoja. Krava je nekajkrat dobila krepko po gobcu, ker je preveč silila naprej.
Ko smo stopili na obširno, z vozovi in živino zastavljeno činkoletovo dvorišče, je šiman privezoval kravo k plotu in dejal:
»Cinkoletovka je teta moje žene ...«
Stopili smo v krčmo, šiman in rvjegova hčerka sta se spet mastila s koštrunovo pečenko. Poleg tega smo pili odlično vino iz Bojnika, katerega trta ni slabša od one na Trški gori, čeprav ne uživa takega slovesa.
Od Cinkoleta do Dolinska je spet uro hoda. Lepa kmetija ob Lakencu, ki mu goni elektriko in velik
mlin. Pri Dolinšku je spet pilo mnogo sejmarjev. Ker smo zdaj imeli le še pol ure do Brezovca in smo bili siti in napojeni, nisem mislil, da se bo šiman tudi tu ustavil. Toda šiman je dejal z mežikajočimi očmi:
»Mimo Dolinska še nikoli nisem šel. Z gospodarjem sva mala bratranca ...«
šiman je čudovit dolenjski kmet, velik strateg. Ni trajalo dolgo in spet je pred njim zadišala mastna pečenka. To pot od »malega bratranca« Dolinska, škoda, da ni več' gostiln do doma, ker bi vrsta njegovih sorodnikov gotovo še ne bila izčrpana.
Tudi Dolinšek ima. vinograd v Bojniku, kakor činkole. Ali kar nam je dal na mizo, je bila zoprna kislica, ki je šimanu usta še bolj raztegnila. Vino pri Dolinšku ni za pitje.
Tu Je šimaria čakalo iznenađenje. Neki kupec se je jel zanimati za kravo. To je dokazal s tem, da ji je prisodil sto napak, niti dlaka na njej ni ostala cela. Konec tega je bil, da jo je šiman prodal za dva j ur j a in dvesto. Trinajst sto je dobil manj, kakor jo je še zjutraj cenil. Ko spravil denar, je strmel predse kakor oskuben ptič. Zato smo pa morali popiti še liter Dolinškove kislice. Da ne bi moral sam prenašati grenkega občutka, se je šiman obrnil k dekletu:
»No, Julče, iz tvojih čevljev ne bo nič, premalo je za novo kravo ...«
Dekle je bilo žalostno. Toda usoda je hotela, da Julče, mlada deklica, težko pričakovanih čevljev sploh ni potrebovala. Nekaj dni pozneje se je pri pretežkem delu v gorici prehladila, legla in tiho umrla, kakor usahne cvetlica na travniku. Zemlja jo je popila, še preden se je njeno mlado telo moglo razviti. Ko smo dve noči bedeli pri njej in do zadnje kapljice popili vino iz šimanove zidanice na Stari gori, so njene to-vari.šice neprestano pre*"»eva\e:
... ko zadnja ura bije, Marija prid' po nas.
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
Tedenski koledar
Petek, 11. marca — Krištof Sobota, 12. marca — Gregor Nedelja, 13. marca — Kristina Ponedeljek, 14. marca — Matilda Torek, 15. marca — Klemen Sreda, 16. marca — Hilarij Četrtek, 17. marca — Ljubislava
ČESTITKE
Dobri in skrbni mami Francki Bruderjevi s Ceste tlcev v Novem mestu želijo za dvojni praznik vse lepo in na mnoga zdrava leta otroci j. družinami. Očetu pa lep pozdrav.
Ljubemu možu Jožetu Kralju Iz Potočne vasi 18 pri Novem mestu želi za njegovo praznovanje obilo sreče in zdravja njegova ljubljena žena Anica. Najinemu sinčku koš poljubčkov!
Jožetu (iazvoda iz Canade iskrene čestitke za njegov god, enako tudi očetu Gazvodi iz Šentjanža — čestita družina Gazvoda, Martin iz Nemčije in Andrejčičcvi iz Novega mesta. Sajetovim In Klo-bučarievim v Canadi lep pozdrav!
mmm
Vsem   sočustvujočim   ob bridki izgubi naše ljube mame
FRANČIŠKE JAKUEVIČ
iz Metlike ki je prerano umrla od zavratne in   nalezljive   bolezni, Izrekamo iskreno
zahvalo. Zahvaljujemo se zdravnikom zdravstvenega doma Metlika, ki so ji v njenih zadnjih trenutkih življenja lajšali trpljenje in bolečine, vsem obiskovalcem, ki so ji pred smrtjo nudili tople in tolažilne besede, sosedam, ki so ji stale ob smrtni uri ob strani, vsem, ki so jo obiskali na mrliški postelji, ji v zadnje slovo darovali vence in cvetje in nam lajšali srčne bolečine. Najiskrenejše se zahvaljujemo tudi organizacijam: Združenju ZB, SZDL in Mojstrskemu društvu v Metliki za pripravo pogreba, Mestni godbi, pevcem in obema govornikoma za poslovilne in ganljive besede, vsem sosedom iz Lokvice, sorodnikom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališče k Trem Faram v Rosalnice k trajnemu po-čiktu.
Žalujoča  sinova   France   in Tone z družinama ter hfrrki Albina in Micka z družinama.
nikom, mladini iz Lepovč, vsem sosedom in ostalim, ki so nam lajšali bridke ure.
Žalujoči: oče, mama, sestre, bratje ter ostalo sorodstvo.'
PREKLICI
Alojz Kukman, Orkljevec 9, Mirna peč, prepoveduje vožnjo in hojo po njegovem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval bom proti njemu sodnijsko postopal.
Alojz Zupančič, Regerča vas 22, Novo mesto, preklicujem, kar sem govoril o Vinku Zupančiču iz Re-gerčeve vasi 58 ter izjavljam, da smreke niso bile posekane v gozdu, last Alojza Zupančiča.
Opozarjam, da je prehod preko župnijskega dvorišča v Prečni za vozni promet zaprt. V Toman, upr   žup. -
Ob trgični izgubi našega dragega •  *     sina <■
ERVINA BEGIČA
se naj topleje zahvaljujemo vsem, ki *so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo učencem njegovega razreda, učiteljsekmu zboru osnovne šole v Ribnici, pevskemu zboru za žalostinke, govor-
Marija Ašič iz Blance, preklicujem vesti, ki sem jih govorila o Francu Koritniku in se mu zahvaljujem, da ie odstopil od tožbe.
MALI OGLASI
POCENI PRODAM kuhinjsko kredenco. Rems, Jerebova 8, Novo mesto.
PRODAM   CILINDER   in   bat za
drugo brušenje za motorno kolo BMW 250 ccm. Avsenik, Drganja sela 39, Straža.
ŠTEDILNIK s ploščicami, levi in kuhinjsko kredenco, oboje v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Krevel, Partizanska 19, Novo mesto.
SEM INTERESENT za nakup eno-stanovanjske hiše v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (232-66).
PRODAM HIŠO. Franc Gračner, Šmarje 9, Sevnica ob Savi.
PRODAM HARMONIKO 60 basno, skoraj novo. Alojz Brancelj, Zagrebška 6 a, Novo mesto.
PRODAM otroški voziček za dvojčke. Naslov v urpavi lista (222-66).
PRODAM 5000 do 6000 kg sena oziroma detelje po ugodni ceni. Julij Renko, Mokronog 95.
PRODAM NOVO prikolico za osebni • avto. Naslov v upravi lista (219-66).
FIAT 600 D v brezhibnem stanju proda Hadl, Novo mesto, Kristanova 12. Ogled od 4. ure dalje.
P KODAM NOVO motorno žago Stihi Contra in motorno kosilnico znamke Irus. Naslov v upravi lista (213-06).
PRODAM KOZOLEC — enojnik s sedmimi okni. Naslov v upravi lista (211-66).
PRODAM nov superavtomatični pralni stroj. Naslov v upravi lista (210-66).
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini. Marija Kastelic, Pugljeva 5, Novo mesto
NUJNO RABIM večjo sobo po možnosti s kuhinjo. Plačam 15.000 starih din. Ponudbe na upravi lista pod »šivilja«.
SPREJMEM soboslikarja in pleskarja in vajenca za izučitev ali priučitev Alojz Trantar, soboslikar, Trojarjeva 6, Stražišče-Kranj.
NUJNO POTREBUJEM enosobno stanovanje v Črnomlju ali bliž-
Po dolgem, mučnem trpljenju nas je zapustil predobri sin in ljubljeni oče
RUDI ČUBRILO
upokojeni polkovnik
V njegov zadnji dom ga bomo spremili na pokopališču v Solkanu v četrtek, 10. marca 1966, ob 17. uri.
žalujoči:
otroka  Mitja,  Ciča,  mati,  Potokarjevi, Hrovatovi in Rozinatovi Solkan, Ljubljana, Novo mesto
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 11. MARCA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 Starejša slovenska violinska glasba. 10.35 Novost na . knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Novak: Popolna mehanizacija pridelovanja krompirja. 12.40 Iz narodne zakladnice. 14.35 Slovenski oktet poje pesmi raznih narodov. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana. 19.10 Prenos s hokejske tekme ČSSR — Švedska. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
SOBOTA, 12. MARCA; 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih Sol pred mikrofonom. 9.45 Četrt ure z ansamblom »Rdeči korali«. 11.00 Turistični napotki za tujo goste. 11.15 Nimaš prednosti! i2.30 Kmetijski nasveti — Dr Jože Jurković: Zboljši'jmo kvaliteto naših konj. 12.40 Ansambel Vilija Petriča in Franca Korbarja 14.35 Naši poslušale: čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Gremo v kino.
18.20 Iz naših relejnih postaj. 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe. 20.30 »Spoznavajmo svet in domovino«. 22.10 Oddaja za naše laseljenće.
NEDELJA, 13. MARCA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Franoois Rabe-lais: Pogačarska vojna. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši—a) Zlata Drobnič: Iz Rab-skega dnevnika, b) Mirko Mohar —Branko: Bolničarka Albinca. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — U. 13.20—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.00 Glasba pripoveduje . . . Med glasbenimi portreti. 2-3.05 »2e pozna je noč. ko ti pišem . . .«
PONEDELJEK, 14. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otroška igra 5 petjem 10.15 Flavtist Boris CamDa koncertira z orkestrom RTV" Ljubljana. 10 35 Naš podlistek — M. Milankov: Divja raca. 1100 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — O pomenu čebelarskega muzeja v Radovljici. 12.40 Harmonlkarski orkester oSvobode« iz Šentvida. 14 35 Naši poslusalcd čestitajo in pozdravlja jo. 15.20 Zabavni intr-rmezzo. 17.05 V svetu   opernih melodij.
nji okolici. Dam nagrado in plačam    vnaprej. Todorovski-LIč, Črnomelj. MOŠKI IŠČE SOBO v Novem mestu.  Naslov v upravi lista
(227-66)
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA v Ljubljani išče gospodinjsko pomočnico. Informacije pri Murn, Novo mesto, Zagrebška 20-c.
IŠČEM I) K KI.K, ki ima veselje do dela na vrtu in pomoč v gospodinjstvu. Javite se na naslov Ana Jazbinšek, Ilica 460, Vrab-če-Za^rcb.
KUPIM"KOTEL za kuhanje žganja. Naslov v upravi lista (214-66).
ZEMLIO DAM V NAJEM za bloki Majde Silc-Kandija. je preorano. Interesenti naj se zglasijo pri Karlu Šmidu, Muzejska 3, Novo mesto, do 15. marca zaradi razdelitve.
ODDAM SOBO samskim osebam. Koštialova 37, Novo mesto.
GREM ZA BOLNIŠKO STREŽNICO na dom ali čuvati otroke na območju Novega mesta. Naslov v upravi lista (231-66).
IZGUBIL se je temnbrjav pes. Sliši na ime Tarzan. Vrnite ga proti nagradi na ime Mira Kakin, čučja mlaka, škocjan.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v_Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
PRODAM moped znamke Sax Magnet. Ogled Cesta herojev 17, Novo mesto.
UPOKOJENEC išče mesto za vso oskrbo, eventuelno za skupno gospodinjstvo tudi na kmetiji. Ponudbe pod »Oskrba«.
PRODAM FIAT 600. Irša vas 39, Novo mesto.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali Jeter in žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo,
zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK
— telefon 21-129 in STANDARD
— telefon 21-158.
KIJVO
Brežice: 11. in 12. 3. angleški film »Napačna pot«. 13. in 14. 3. francosko-italijanski film »Meč in pravda«. 15. in 16. 3. slovenski film »Lucija«.
Črnomelj: 11. in 13. 3. italijansko-španski film »Polko vni kove dogodivščine«. 15. in 16. 3. italijanski barvni film »Herkul osvaja Atlantido«.
Kočevje »Jadran«: 11. do 13. 3. španski barvni film »Crna hala«. 14. in 15. 3. ameriški film »Glavna šepetanja«. 16. in 17. 3. nemški film »Tajni arhiv na »Elli«.
Kostanjevica: 13. 3. francosko-španski barvni film »Madam Jan Žen«.
Novo mesto »Krka«: 11. do 14. 3. ameriški barvni film »Robin Hood«. 15.-^30 17. 3. italijanski film »Omikron«.
Mokronog: 12. in 13. 3. francoski film »Mačka steguje kremplje« .
Metlika: 12. in 13. 3. ruski film »Hamlet«. 14. in 15. 3. jugoslovanski film »Nikoletina Bursač«. 16. in 17. 3. poljski film »Potnica«.
Ribnica: 12. in 13. 3. francosko-nemški film »Nabab«.
Sevnica: 12. in 13. 3.-.ameriški film »šepetanje na blazini«. 16. 3. madžarski film »Zlati človek«.
Sodražica: 12. in 13. 3. španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«.
Šentjernej: 12. in 13. 3. barvni film »Žene«.
Trebnje: 12. in 13. 3. ameriški barvni film »Napad ob zori«.
Obvezna ceni jen ia vseh psov
Obvezno zaščitno cepljenje vseh psov od starosti 6 mesecev naprej bo na področju občine Novo mesto potekalo po naslednjem razporedu:
14. marca 19C6:
Ob 8. uri Jurka vas — pri Dušanu Dularju
ob 9. uri Gornja Straža — pri zadružnem domu
ob 10. uri Gornje Polje — pri mizarju Pečjaku
ob H. uri Podturen — na osemenjevalni postaji
ob 12. uri Poljane — pri Hefer-
lOtU 4
15. marca:
ob 8. uri Otočec — pri gostilni Vidrich
ob 9.30, Dol. Kronovo — pri gostilni Prešeren
ob 10,30 Brezovica — pri Sirnon-čiou
ob 1130 šmarjeta — na odkupnem mestu
ob 12.30 Zbure — pri gostilni Perse
16. marca:
ob 8. uri šmilici — pri gasilskem domu
ob 10. un Ruperčvrh — pri za-d ruže m domu
17. marca:
ob 8. uri Golita vas — pri gostilni Drenik
ob 9. uri Težka voda — pri Ma-lenšku
ob 10. uri Nova gora — pri cestarju
ob 11. uri Cerovec — pri gostilni Badovinac
18. marca:
ob 8. uri Dolž — pri Janezu Jur-šiču
ob 10. uri Stopiče — na običajnem mestu
19. marca:
ob 8. uri Mirna peč — pri postaji
ob 9. uri Mirna peč — pri Ru-pena
ob 10.30 Jablan — (šranga pri Novaku
ob   12.   uri  Potočna   vas  — pri
Luštku
21. marca;
ob 8. uri Mali Slatnik — pri Nagelj nu (ob cesti)
ob 10. uri Ratež — pri gostilni Mrak
ob 11.  uri  Vel.  Brusnice — pri
gostilni Hudoklin ob 12. uri Gaber je — sredi vasi
22. marca:
ob 8. uri Dol. Karlcljcvo — pri
Lokarju
ob  10. uri Dol   Kamence — pri
Planinsku ob   11.30  Prečna   —  pri gostilni
Pečarič
23 marca:
ob 8. do 10. ure Novo mesto —
na sejmišču 24. marca:
ob   8.30   Novo   mesto  okolica —
na sejmišču
DODATNI RAZPORED CEPLJENJA PSOV V SUHI KRAJINI:
18. marca:
ob 8. lin — Lašče ob 9. uri — Hinje ob 12. uri — Prevole ob 13. uri — Zvirče
19. marca:
ob 9. uri — Dol. Ajdovec ob 10. uri — Srednji Lipovec ob 11. uri' — S.ui i n ja vas ob 12. uri — Dvor
21. marca:
ob 9. Uri  — šmihel pri Žužemberku
ob 10. un — Poljane ob 13. uri — Žužemberk
Pod robi razpored cepljenja psov na območju škocjan in Šentjernej bo objavljen preko krajevnih uradov.
VETERINARSKA POSTAJA NOVO MESTO
18.20 »Signali«. 18.45 Svet tehnike
— Inž. Stane Roje: Telekomunikacijski sateliti. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
TOREK, 15. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 10.15 Odlomki iz Br&vničarjeve opere »Hlapec Jernej«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti
— Inž. Marinka Dolinar-Lešnik: Fenološko določanje začetka vegetacije. 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka in ansambel Pavla Kosca. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 19.05 Glasbene razglednico. 20.20 Radijska igra — Leopold Suhadolčan: Človek, ki je bil.
SREDA, 16. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Naši mladinski zborovodje. 10.15 Kratek recital violončelista Vlada Požarja 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr Jožica Urbas: Uspehi postaje za , preskušanje kakovosti prašičev. 12.40 Dva venčka narodnih v priredbi Filipa Bernarda 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15 30 Koncert pihalne godbe Morton Gould. 18.15 Iz fonoteke radia Koper 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Slovenske zabavne melodije.
ČETRTEK, 17. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Stari in novi znanci. 10.15 Naši pevci v operah francoskih avtorjev. 11.00 Turistični napotki za tuje goste.
11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Ferčej: Krivulja mlečnosti krav. 12.40 Čez hrib in dol. 14.35 Glasbeni vedež. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu valčka. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Sodelujejo: Zadovoljni Kranjci s pevci, Ansambel Mihe Dovžana, Kvintet Mahkovič in Gorenjski vokalni kvintet.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 10. MARCA: 19.00— 19.30 — Mladinska oddaja.
NEDELJAi 13. MARCA: 10.20 — Poročila — Z zadnje seje občinske skupščine Brežice — Razgovor z delegatom, ki nas bo za stopal na republiškem kongresu SZDL — Anton Pohar: Problematika šolskega varstva • — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce: Marelice pri nas — Narodno zabavne melodije vam igra kvintet Mahkovič, poje pa Koroški akademski oktot — Magnetofonski zapis: Problematika osnovne šole v Dobovi — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo!
TOREK, 15. MARCA: 18.00 — Prispevek za starše — Novo v knjižnici — Od torka do torka v brežiškem kinu — športni pregled — Obvestila — Glasbena oddaja- Poslušate narodne in umetne v vokalni izvedbi.
Obvestilo naročnikom
Zaradi svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu je dobila tiskarna DELO v Ljubljani, kjer tiskamo naš tednik, izredne naloge (povečan obseg lista Polet, ki ima vsak dan posebno hokejsko izdajo, priloga »Hokejsko Delo« itd.) Ugodili smo njeni želji, da bi drugi časniki, ki jih tiska, izhajali dva tedna v skrčenem obsegu in bomo tudi mi izdali današnjo ter prihodnjo številko DOLENJSKEGA LISTA samo na 16 straneh.
Bralce prosimo za razumevanje; na ta račun smo že 17. februarja letos izdali naš tednik na 32 straneh, številko s takim obsegom pa bomo izdali tudi v marcu, tako da redni neroč-niki in naši bralci v ničemer ne bodo prikrajšani. •
Hkrati ponovno prosimo vse naročnike, da brez odlašanja poravnajo pismonošem naročnino za I. polletje, vse naročnike izven Slovenije in izven SFRJ pa, da nam takoj sami nakažejo celoletno naročnino. Zamudnikom, ki ta mesec ne bodo plačali naročnine, bomo morali naš list ustaviti.
Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA
NESREČE
Kamen ranil voznikovega sina
Branko Marcius iz Zagreba se je 27. februarja peljal z osebnim avtom po avtomobilski cesti mimo vasi Podgračeno, ko je nenadoma v desna vrata priletel kamen. Kamen je razbil steklo in riadel na glavo 10-letnemu voznikovemu sinu. Otroku so morali nuditi zdravniško pomoč, škodo cenijo na 300 Ndinarjev. Menijo, da je kamen vrgel v vozilo kakšen objestnež.
Na prvi vožnji v električni drog
28. februarja dopoldne se je Martin Gašpič iz Striživojna na Hrvaškem pripeljal v osebnem avtu, ki ga je prejšnji dan kupil na avtomobilskem sejmu v Ljubljani, pred kavarno METROPOL v Novo mesto. Zavoljo neprimerne hitrosti je vozilo pri zavijanju trčijo v drog električne napeljave in se poškodovalo za 600 Ndinarjev. Gašpič je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Kamen s tovornjaka na tovornjak
Peter Krese je 2. marca zjutraj vozil tovornjak ELEKTRO NABAVE iz Ljubljane po avtomobilski cesti. Pri Medvedjeku ga je prehiteval neki tovornjak, kateremu je izpod koles odletel kamen in padel na vetrobransko steklo Kre-setovega vozila, škodo cenijo na 300 Ndinarjev. Ranjen ni bil nihče.
Zmeden na parkirišču
France Krivic iz češence pri Mokronogu je 2. marca dopoldne s parkirišča na Glavnem trgu v Novem mestu zapeljal osebni avto na cesto, ne da bi se prepričal, če je ta prosta. Zato je najprej zadel moped, izgubil oblast nad krmilom, zapeljal čez cesto in se zaletel v osebni avto, ki je bil parkiran na drugi strani ceste pred
SUPERAVTOMATIČNI
PRALNI STROJI
vseh znamk ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine.
Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, 10650/0
PEROTTI EXPORT, VIA CARPISON 20, TRIESTE
knjigarno Mladinske knjige, škodo na vozilih cenijo na 400 N dinarjev. .
S slabimi zavorami v drevo
2. marca popoldne se je Stane Prevc iz Ljubljane peljal v osebnem avtu z Mirne proti Trebnjem. Ker je prehitro vozil in imel na vozilu slabe zavore, je v ovinku • ob železniški progi na Gomili zapeljal navzdol po strmem bregu ter se zaletel v drevo 18 m pod cesto, škodo na vozilu cenijo na 800 Ndinarjev. Ranjen ni bil nihče.
Krava skočila na avto
Anton Baje iz Smolenje vasi jo prejšnji teden s kravama peljal voz domov. Med vožnjo po klancu navzdol sta se kravi splazili in odrinili voznika, da je padel, sami pa zdivjali naprej. Tedaj se je naproti pripeljal v osebnem avtu Slavko Povše. Ko je opazil uplašeni živali, je naglo zapeljal nazaj, kravi pa sta ga dohiteli in je ena skočila na sprednji del njegovega avta. Na avtomobilu je škode za^ 950 Ndinarjev, voznik in krava pa so odnesli  zdravo kožo.
Pozabil na prednost in se zaletel
3. marca dopoldne se je Franc Kastelic iz Vinice pripeljal v Črnomelj v osebnem avtu po stranski cesti. Ker se ni prepričal, ali je cesta prosta, je na križišču zavil na prednostno cestišče, po katerem se je v tistem trenutku pripeljal z osebnim avtom Alojz Križan iz Črnomlja. Avtomobila sta se zaletela, škodo pa cenijo na 450 Ndinarjev.
Trčila sta na gramozni cesti
Stjepan Mahovlič iz Zagreba se Je pred kratkim peljal v osebnem avtu po sredi ceste v Dobruško vas Tu je v nepreglednem ovinku nenadoma zagledal pred seboj osebni avto, ki ga je naproti pripeljal Vladimir Mužny iz Zagreba. Voznika sta sicer zavirala, na gramozni cesti pa sta so kljub temu trčila. Škodo cenijo na 500 Ndinarjev.
Odtrgan hlod podrl železniško ograjo
Janez Jakše, voznik pri podjetju GORJANCI, je 4. marca pripelja1 pred železniške zapornice v Kan* diji tovornjak, naložen s hlodi. En hlod je med vožnjo zdrsnil * vozila in obvisel na verigi, tako da je en konec zadeval ob ograjo pred železniško zapornico. Hlod je tako podrl blizu 50 m ograje, škodo cenijo na 600 Ndinarjev.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI iN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto. Rib niča, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni H> odgovorni urednik) Ria Bačer, Miloš Jakopec. Marjan Le-gan. Marjan Moškon. Jože Prime. Jožica Teppev in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par <50 starih dinarjev - Letna naročnina 20 n dinarjev (2000 sta rih dinarjev), polletno 10 n dinarjev '1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 37.50 n dinarjev (3750 starih dinarjev) oz 3 ameriške dolarje - TekočI ra 5un pri podr SDK v Novem mestu 531-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto. Glavni trg 3 -Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: časopisno podjetje DELO v L.1U& ijanl