ŠTIRIINDVAJSET LET JE ŽE OD TEGA. i. OKTOBER 1941. ZA MNOGE JE TO ŽE LEGENDA. MNOGI PA šE ŽIVIJO V Ti-STEM ČASU S SVOJIMI SPOMINI, KI JIH NIKAKOR NI MOC IZBRISATI, KAJTI V ZGODOVINI NAŠEGA NARODA JE TA DAN IN VSI PODOBNI DOGODKI ZAPISAN Z VELIKIMI ČRKAMI — S KRVJO. 8. OKTOBER 1941. PARTIZANI SO NAPADLI. PRVO MESTO V SLOVENIJI. IN TO JE BIL ŠOŠTANJ — TAKRAT GNEZDO ŠTEVILNIH OKUPATORJEVIH PRIVRŽENCEV IN OBENEM KRAJ. V KATEREM JE KOMUNISTIČNA PARTIJA IMELA MOČNO RAZPREDENO MREŽO. NEKAJ DNI PRED TEM SO SE ZBRALE TRI ČETE NA GRMADI NAD PLEŠIVCEM. BILA JE TO POHORSKA, SAVINJSKA IN REVIR-SKA ČETA. SNIDENJE TREH PARTIZANSKIH CET NA TAKRATNEM SPODNJEŠTAJERSKEM JE POMENILO USTANOVITEV1 I. ŠTAJERSKE«^ BATALJONA POD VODSTVOM KOMANDANTA JOŽE LETONJE. IN V NOCI OD 7. NA 8. OKTOBER JF. TA ENOTA IZVEDLA SVOJO DRZNO VOJAŠKO AKCIJO. ZAVZELI SO MESTO ŠOŠTANJ. ODREZALI MOŽNE DOHODE OKREPITVE SOVRAŽNIKA IN MESTO DRŽALI DVE URI V SVOJIH ROKAH. TA AKCIJA JE IMELA MOČAN ODMEV IN JE VSEM ŠTEVILNIM OMAHUIVCEM V ČASU. KO SO NEMCI ZMAGOVALI ŠIROM EVROPE, DOKAZALA. DA JE TUDI NEMŠKI ŠKORENJ RANLJIV. OKUPATORJEVO MAŠČEVANJE JE BILO KRUTO. DESET MLADIH TALCEV SO PRIPELJALI V ŠOŠTANJ TER JIH ZVERINSKO POBILI PRED DOMAČINI. NJIHOVA »VZGOJNA KAZEN« PA JE RODILA NASPROTNI UČINEK. NE STRAH, TEMVEČ ODPOR JE POGNALA V SRCIH OMAHUIVCEV, ODPOR V VSEH TISTIH KI JIH JE ŠELE TA KAZEN PREDRAMILA TER JIM POKAZALA DA SO SAMI, KOT NJIHOV NAROD, OBSOJENI NA IZKORENINJENJE NADALJUJMO NAŠE Pred sedmimi leti je občinski ljudski odbor Šoštanj, na predlog organizacij ZB NOV, razširil na področje cele občine do takratni krajevni praznik - 8. oktober 1941. Med zgodovinskimi datumi je za našo občino, še posebno za mesto Šoštanj, 8. oktober 1941 izredno pomemben. Pomemben pa je tudi v zgodovini NOB Slovenije. Okupator je odredil, da slovenska Štajerska za vedno izgine z zemljevida in postane nemška pokrajina. Takšni sklepi so bili sprejeti leta 1941, tako so si želeli petokolonaši. Toda računi so bili delani brez krčmarja. Avtorji takšnih načrtov niso računali na nacionalno zavest prebivalstva, ne na Komunistično partijo — voditeljico za nacionalno in socialno osvoboditev, ki je ulivala ogromno podporo in simpatije ljudskih množic. Okupator ni računal na kakršenkoli upor na Štajerskem, še posebno tudi ne zaradi tega, ker so že prve dni okupacije izselili na tisoče prebivalcev, ki po mnenju petokolona-šev niso bili naklonjeni nemškemu rajhu. Vsi ukrepi okupatorja pa niso ustrahovali naših narodov. Od vsega začetka se je skupno z ostalimi kraji tudi šaleška dolina pripravljala na upor. Vrsti raznih akcij v šaleški dolini, ki so dale vedeti okupatorju, da se na tem delu živeči Slovenci nočejo pokoravati ponemčevanju, se je 8. oktobra 1941 pridružil še napad na Šoštanj. V svojem članku »Štajerska v ognju upora«, narodni heroj Peter Stante-Skala to akcijo takole opisuje: »To je prvo mesto v Sloveniji, ki je padlo v roke partizanom. Napad je pripravil Franc Roz-man-Stane s tem na novo ustanovljenim bataljonom, Božo Mravljak pa je kot Šo-štanjčan, precej pomagal pri načrtu napada, ki ga je dobro podprlo prebivalstvo samo. Pri tem napadu na Šoštanj je doživel bataljon svoj prvi večji vojaški uspeh zato se je tudi zaupanje borcev močno okrepilo. Na drugi strani pa se je dvignila morala prebivalstva, kajti zavzetje Šoštanja ie odmevalo po vsej Štajerski in Sloveniji. Šoštanj je bil osvobojen samo eno noč, a končno tudi nismo imeli prav nobenega na- mena začeti z osvobajanjem ozemlja. Hoteli smo predvsem preizkusiti našo moč in pokazati prebivalstvu, da je štajersko ljudstvo pripravljeno na boj proti nemškemu okupatorju; Nemcem in domačim izdajalcem 'pa dokazati, da niso nepremagljivi, tudi ne v času, ko so njihove čete na ruskem ozemlju slavile največje zmage v svcfji zgodovini.« Minilo je 20 plodnih let svobodnega ustvarjalnega poleta delovnih ljudi. Prav dvajseta obletnica osvoboditve ustvarja še posebno praznično vzdušje našemu letošnjemu neracijo, da bo znala ceniti in vedno braniti napore, ki so bili vloženi za našo svobodo. šaleška dolina je bila vse do osvoboditve nepomembno in revno področje. Središče je tvorilo mesto Šoštanj v katerem je obratovala od 1788. leta dalje tovarna usnja Šoštanj. Ogromno narodno bogastvo pod zemljo šaleške doline je dajalo vse od 1884. leta dalje le borno skorjico kruha nja je zašla pred leti v težave in je bilo potrebno zmanjšati kvantiteto, potrebni pa so energični ukrepi za kvaliteto. Pomemben je tudi obrat »To-pra«, ki zaposluje večje število žena. Ogromno pomenijo za standard naših občanov obrtne dejavnosti, kot so: Chrom-metal, mizarstvo Velenje, iz-delovalnica gumiranega papirja kleparstvo-vodovod, grad-benoobrtne dejavnosti, »Olj- in še teh srečnikov je bilo ma=. ka« v Smartnem ob Paki in lo. Od predvojnih največ okrog 14.700 prebivalcev področja današnje občine, jih je bilo zaposlenih okrog 1.000, delalo pa se je mnogokrat le 2 do 3 dni v tednu. Tako je bilo še posebno v rudniku. Na področju šaleške doline v veliki večini ni bilo mogoče živeti brez zemlje, ki je pomagala preživljati družino. V dvajsetih povojnih letih se je ob vse večjem in hitrejšem razvoju, ob vse uspešnejšem ustvarjanju, šaleška dolina iz leta v leto spremljala. Posebno nagle so spremembe nih preko 2 milijardi dinarjev. Danes smo pred tem, da se prične z gradnjo tehnične srednje šole in gimnazije. Tretja izmena pouka v velnj-skih osemletkah . pa priganja na gradnjo nove osemletke. Vsi ti uspehi so bili lahko doseženi le v novih pogojih svobodnega ustvarjanja, pogojih, ko delovni človek sam za sebe odloča o svoji prihodnosti, odloča in sodeluje pri načrtovanju za svoj boljši jutrišnji dan. Še prav posebno pri nas v velenjski občini nismo le sklepali, ampak smo si krepko vsak dan tudi prizadevali, da smo sklepe uresničili. Mnoge dobrovoljne akcije po vseh naših krajih nosijo največ 21 članov.« Kateri najvažnejši problemi bodo po vašem mnenju izbili na izrednih, Konferencah? Težko je določno predvidevati kuj vse bodo na konferencah obravnavali, ker smo jih sklicali tudi zaradi tega, da bomo lahko občinsko konferenco čim bolj posvetili perečim problemom našega območja. Vsekakor bodo dosti govorili o problemih komunalnega značaja, delu krajevnih skupnosti, zlasti kako bodo z lastno udeležbo izpolnili njihove programe. Opazili smo, da so nerazčiščene stvari okoli kmetijske kooperacije in odnosa kmetijske zadruge do individualnih kmetijskih proizvajalcev. O tem vprašanju so na nedavnih sestankili že večkje opozorili. Temeljito pa bodo na izrednih konferencah spregovori tudi o ostalih družbeno političnih problemih, ki se lahko rešujejo v okviru naše organizacije kot najširše tribune delovnih ljudi. < ...................mm........m.m. Ob občinskem prazniku želi prebivalcem Velenja in vsem občanom mnogo delovnih uspehov KRAJEVNI ODBOR SZDL VELENJE Pouk v novi šoli NOVO ŠOLSKO POSLOPJE V PLEŠIVCU SO ODPRLI ŠELE V NEDELJO, ČEPRAV SO 6 POLKOM PRIČELI ZE PREJ. UCEN-DEM, Kil SO ZELJNO ČAKALI NA ■C ETEK POUKA SE JE URESNI-A NJIHOVA ZELJA, POSEBNO I O, KER SO V ZADNJIH PO-c I INJCAH ŠE Z VEČJO RADO-DNOiSTJO (PRIČAKOVALI KAKO SE -BODO UČILI V NOVIH .II.NICA1I. Plešivska šola jc dograjena. Tudi pouk so-že začeli.'Za otroke, ki so bili navajeni temnih učilnic,t je pouk v novih prostorih še posebno do-, i vetje. Zdi se jim, dla je za njih vse preveč udobno. Toda nič za to, novega se bodo kaj kmalu navadili. Jožetu Firštu v spomin Komaj dobri dve leti je od takrat, ko je Jože Firšt prvič oblekel rudarsko delovno obleko ter se spustil globoko v temačne globine. Njegovi sodelavci ga poznamo kot odkritega in nasmejanega tovariša, vedno pripravljenega pomagati svojim sodelavcem. Težko je bilo verjeti resnici, da štriindvajsetletnega Jožeta nikdar več ne bo na njegovem delovnem mestu.. Vsi, ki smo ga poznali in spremili na njegovi zadnji poti, sc ga bomo vedno radi spominjali kot dobrega prijatelja in zvestega tovariša. ' Njegovo delovno mesto v jami je ostalo prazno, kot je ostal prazen tudi njegov dom, v katerem je zapustil ženo, tri mesece staro hčerko, očeta in mater ter brate in sestre. Grob Jožeta Firšta je tik dolge vrste grobov. Usoda, ki je spo-drezala mlado življenje je bila nepremagljiva. Čeprav ga danes ni več, bo še vedno ostal v našem spominu kot dober in zvest prijatelj. Srečno! F. Jurač Dokument preteklosti Na fotografiji je ribnik ob železniški progi na Cankarjevi cesti v Šoštanju, kjer so/pred vojno stale tri tovarniške stanovanjske hiše. Danes je na tem prostoru moderno stanovanjsko naselje, igrišče in urejene zelenice za delavce iz bližnje termoelektrarne. ^ -1 »GORENJE« v pogojih gospodarske reforme Novi gospodarski ukrepi, ki so bili sprejeti ob reformi, kolektiva »Gorenje« niso presenetili. V tovarni so že v prvem polletju razpravljali o predvidenih ukrepih in sicer ne saino organi upravljanja, temveč tudi družbeno politične organizacije. Že v inesccu juniju je CDS >Vejel širok program za izboljšanje poslovanja. Program je zajel organizacijo dela. tehnološke postopke, norme, kvaliteto izdelkov, zmanjšanje izmeta in režijskih st -oslov ter na podlagi povečane storilnosti tudi povečanje osebnih do odkov. Davno je že od tega, ko so v Ple-šivcu imeli prvič šolski pouk. Bilo ie leta 1874 v majhni sobi pri kmetu Repla. Koncem prejšnjega stoletja "n so zgradili šolsko stavbo, ki je slutila svojemu namenu vse (lo danes. Šola je imela samo en oddelek. Le redki so bili tisti učenci, ki so lahko zaradi takratne dvojnosti nadaljevali šolanje. Med zadnjo vojno so nekaj časa poučevali v Plešivcu nemški učitelji. S poučevanjem pa so prenehali že 1942, ker se nišo dobro počoftili pred narodnoosvobodilnim gibanjem. V teh letih so partizani večkrat našli udobno zavetje v,šoli. Po osvoboditvi s« začeli pouk v dveh oddelkih. Sprva so predelovali učni program štirih razredov, kasneje pa osmih razredov. Leto« je šola v Plešivcu jx>stala podružnica velenjske II. osnovne šole. Učenci višje skupine nadaljujejo šolanje v centralni šoli, kjer pridobijo boljšo izobrazbo kot na domači šoli. S tem je tudi otrokom iz odročnih krajev dana možnost, da bodo lahko v večjem številu na- iljevali šolanje na šolah druge stopnje. Prešolanje otrok na centralno šolo- zahteva od učencev velik napor, .»•kateri imajo do kamnoloma, od koder jih vozi v Velenje avtobus, nad dobro uro hoda.-.Nastane pa tudi vjirašanje kako se ti presolani Otroci vživijo v šolsko življenje na novi šoli. Okolje iz katerega so prišli je nekoliko drugačno kot ga ima večina učencev centralne šole. Ce bi vzgojitelj brezbrižno gledal na razlike med učenci enega in drugega okolja bi verjetno marsikdaj nehote napravil krivico prešo-lanim otrokom. Sedaj, ko je šola v Rlešivcu dograjena čaka ondotne prebivalce nova naloga, da čimprej uredijo okolico šole, športno igrišče in šolski vrt. Nova šola b« tudi družabno in kulturno središče vasi, saj bodo vse organizacije dobile v šoli družaben prostori Zato smo prepričani, da bodo vsi vaščani pomagali urediti okolico šole. Sprejeti gospodarski ukrejii so ' olektiv najbolj prizadeli prj reprodukcijskem materialu. Ceiie de-kapirani pločevini so znatno višje na svetovnem trgu (domača pločevina stane 1 tona — 270 tise*- din. uvožena pa 165 do 170 tisoč din). Zato je kolektiv med prvimi odločitvami sprejel sklep, da si s povečanim izvozom ustvari potrebna devizna sredstva, s katerimi bo lahko kril 2/3 potreb v pločevini iz uvoza. Med konkretne ukrepe, ki so iih sprejeli* spada tudi zmanjšanje papir in tiskanje natrena v vseh anilinskih barvah. In če se že vprašamo, ali bodo vzdržali, potem lahko v isti sapi odgovorimo, da bodo, kajti kakovost njihovih izdelkov ima prednost pred izdelki drugih tovrstnih podjetij, pravtako pa govore zanje njihovi napori za večanjem storilnosti in manjšanjem proizvodnih stroškov. in proizvodnja je narasla ob nebistvenem povečanju zaposlenih kar za trikrat. V zadnjih letih pa se jc temu pridružilo tudi stremljenje za izobraževanjem potrebnega strokovnega kadra in tako so bili dani pogoji za uspešno vključevanje v mednarodno menjavo. Izvoz sam je postal za podjetje nenehna šola in možnost za stalno opremljanje obratov s sodobnejšo opremo. Osnovna proizvodnja lesno industrijskega kombinata v Šoštanju je predelava gozdnih sortimentov in izdelava stavbeno-mizarskih izdelkov. Tako proizvajajo vse vršte rezanega lesa, lesno volno in lesne vrvi, poleg tega imajo širok asortiman stavbno-mizarskih izdelkov po projektu. Preteklo leto je bilo izredno uspešno in je kolektiv ustvaril ugodne gospodarske uspehe. Tako so lani prvič presegli pol milijarde bruto prometa in ustvarili kar trikrat večje sklade kot 1963. leta. Tak tempo rasti je podjetje obdržalo tudi v letošnjem letu, saj so ustvarjeni skladi v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 15 odstotkov večji od lanskih v istem obdobju. Kolektiv pa se zaveda, da ne more ostati zgolj pri sedanjem načinu proizvodnje. Težnja po čim popolnejši oplemenitvi osnovne surovine je prišla do izraza pri oblikovanju sedemletnega gospodarskega načrta. Tako imajo v načrtu prehod na izdelavo gradbenih elementov, kar bo pospešilo industrijski način gradnje. Surovina novih gradbenih elementov bi bila lesna volna, katere proizvodnja je v podjetju močno razvita. Za sedaj so že proučili in pripravili tehnološki postopek, izdelali investicijski elaborat in zbrali potrebno dokumentacijo. Trenutno so vprašanje le investicijska sredstva. Razumljivo je, da bo uresničitev te proizvodnje pomenila ne le boljšo oplemenitenje lesa, temveč ustva- rila tudi možnosti za cenen, indu- šani delovni čas in ustanovili obrat strijski način stanovanjske izgrad- družbene prehrane, nje. Prepričani smo lahko, da se bo V podjetju posvečajo veliko skrb kolektiv, v kolikor bo uspehe s svo- tudi družbenim potrebam svojih jim prizadevanjem za izgradnjo ob- članov. Tako so v zadnjih letih ku- rata za stavbene elemente, še v več- pili 10 družinskih stanovanj ter pre- ji meri lahko posvetil svojo skrb uredili 9 drugih stanovanj. Pravtako predvsem k izboljšanju standarda pa so pred kratkim prešli na skraj- in pogojev dela. Ob 20-letnici osvoliotHlve in prazniku občine Velenje želijo nadaljnjih delovnih uspehov delovnim organizacijam in vsem občanom $ Skupščina občine Velenje J Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinsko združenje ZB NQV Občinski komite ZMS Občinska zveza prijateljev mladine in ostale družbene organizacije REKA C1NEGA ZLATA Kadarkoli govorimo o rudniku lignitu v Velenju, potem se zavedamo, da govorilno o kolektivu, da jovorimo o neizmernih zakladih Črnega zlata v nedrjih šaleške doline, o narodnem bogastvu, ki v zadnjih desetih — petnajstih letih skokovito spreminja pddobo in življenje v tej dolini. Nastajajo nova jezera, izginjajo hribi, po železnici in žičnicah teče vsak dan reka črnega zlata — kri naše industrije; na močvirnem polju pa je nastalo in še nastaja novo mesto, mesto rudarjev, mesto, ki pomeni prelom z včerajšnjim in seja daleč, daleč v jutri. Tolikokrat je že bilo objavljeno in govorjeno o tein, da je velenjski Da pa bi si kolektiv zagotovil reden dotok kvalificiranih delavcev v svojo sredino, je ustanovil šolski center z rudarsko industrijsko šolo, srednje tehnično rudarsko šolo, šolo za rudarske tehnike v proizvodnji in šolo za kvalificirane elektri-čarje in kovinarje. O gospodarskih uspehih rudnika najlaže govorimo, če si ogledamo sanio nekaj številk. Doslej je kolektiv vložil že preko 4 milijarde lastnih sredstev v proizvodne namene in prav toliko tudi v stanovanjsko izgradnjo. Tako izpolnjujejo velenjski rudarji tri najvažnejše pogoje za smotrno gospodarjenje: vlftgajo lastna sredstva v nenehno tehnično izpopolnjevanje, ustvaija- važati .zmeraj večje količine lignita po železnici, kajti to pomeni prevoz 50 odstotkov balasta (v obliki vlage in pepela). Prav zato je težnja po opleinenitvi — to je spreminjanju lignita v elektriko in plin v sami bližini proizvodnje — vsekakor opravičljiva. Transport oplemenite-ga premoga je cenejši, uporaba bolj ekonomična, predelava lignita v daljinski plin pa odpira široke možnosti za razvoj kemične industrije. Tako je razumljivo, da je delovni kolektiv rudnika lignita Velenje svoj razvojni program vezal na izgradnjo energokeiničnega kombinata. To pa pomeni večanje proizvodnje do 6,5 milijonov ton letne proizvodnje, kajti na samem inestu pro- vaJggt (fjj BdciaUsti«iega.M'ela rudnik nadevropskega povprečja. To dokazujejo tudi številke, ki govore o storilnosti, o mehanizaciji,-o tem. da vsako leto skoraj nespremenjeno število rudarjev ustvarja vse več. Če se ozremo v .zgodovino rudniku, vidimo, da je sorazmerno mlad. Konec prejšnjega stoletja so pričeli z izkoriščan jem lignit,a v šaleškem bazenu. Toda vseskozi do konca druge svetovne vojne so letno nakopali le do 200 ali 500 tisoč ton premoga. Kot ceneh energetski vir pa je takoj po vojni postal pomembna surovina. Toda pravi razmah širitve je rudnik lignita dosegel šele z. dograditvijo novih rudniških objektov v Prelogah 1956. leta. Takrat so že presegli mejo 1 milijon ion letne proizvodnje. In letni porast proizvodnje od tega časa dalje je znašal do 14 odstotkov, tako da so lani že nakopali 3 milijone ton, medtem ko jih letošnji plan veže s 3,3 milijone tonami. Ta neskončna, neprekinjena reka črnega zlata, ti milijoni ton pa pomenijo ne le veliko družbeno zavest celotnega kolektiva, ne le naj-»dobnejšo mehanizacijo za eksplo-iliranje bogatega premogovnega polja, temveč predvsem vlaganje vseh možnih sil posameznika v delo tako v jami pri odkopu kot v študijskem oddelku pri izpopolnjevanju odkopnih metod, transporti-ranja premoga, izvoza in podobno. Kolektiv velenjskih rudarjev je sorazmerno mlad kolektiv, saj je povprečna starost članov 30 let To pa je najbrže Spričo še vedno težkih pogojev dela v jami pogoj uspešnosti. Sicer pa si oglejmo nekaj številk. Dnevna proizvodnja premoga je okrog 10 do 11 tisoč, to pomeni kar 4,15 ton za vsakega člana, kolektiva nli 11,59 ton za tiste, ki delajo neposredno pri odkopu. S tolikšno storilnostjo bi se marsikateri evropski, sodobni rudnik rad ponašal. Izredni uspeh pa je kolektiv dosegel v razvejanosti samoupravljanja, saj sodeluje od 3.900 članov kolektiva kar 750 članov v samouprav-, nili organih. To pa se odraža v boljšem gospodarjenju, večji storilnosti in s tem večji proizvodnji ter seve tudi boljšem življenjskem standardu rudarjev. Ker pa so se člani kolektiva zavedali, da je izobraževanje njihova prva naloga, so skozi vsa leta organizirali številne seminarje, tečaje in šole in tako samo letos obiskuje nad 1200 članov kolektiva te, raznotere oblike izobraževanja. KNJIŽNICA VELENJE OBVE&ČA Knjižnica spet redno posluje in vabi prejšnje in tudi nove bralce. Stare člane obveščamo, da se jim za razdobje od vključno 19. julija do dneva izida tega obvestila ne obračunava zamudnine za isposojene knji Istočasno se opravičujemo nekaterim članom, ki so zamudnino za ta čas že plačali. Do neljubega nesporazuma je prišlo zaradi tega, ker svet knjižnice po tem vprašanju ni zavzel določenega sklepa. Vsem, ki so zaradi lega nesporazuma plačali zamudnino za to razdobje, se bodo ustrezni zneski pisali v dobro. Svet knjižnice Velenje jo dobre življenjske pogoje sebi in svojim družinam ter s tem nenehno, večajo, realni življenjski standard ne le zgolj sehi, temveč z visoko pridobitno proizvodnjo in zmernimi cenami tudi drugim. Na iej stopnji razvoja pa je rudnik lignita prišel do razpotja. Nikakor več rentabilno in zanimivo pre- VEČ PROPAGANDE NE BI ŠKODOVALO Hotel KAJUHOV DOM v Šoštanju je žal dolga leta čakal, da je znova postal to, za kar so ga ob sami gradnji namenili. Dobrih petnajst let po vojni se je vendarle našel investitor prepotreb-ne adaptacije. Tako je takratni^ občinski ljudski odbor v Sošta-' nju vložil 45 milijonov za obnovitev hotela. Tako je Šoštanj pridobil soliden gostinski obrat s sodobno urejeno kuhinjo z zmogljivostjo 1.000 obrokov dnevno, z restavracijo ter kavarniškim delom in klubsko sobo. Posebna pridobitev pa je bilo 15 tujskih sob s 26 ležišči. Tako kot večini gostinskih obratov se je prvi dve I ti godilo tudi Kajuhovemu domu, da so ob zaključni bilanci izkazovali izgu- bo, ki pa je bila sicer minimalna. Zadnja tri leta pa hotel ustvarja promet, ki mu zagotavlja likvidnost. Tako bo osemnajstčlanski kolektiv Kajuhovega doma v letošnjem letu poizkušal doseči okrog 74 milijonov prometa, kar spričo lanskoletne 45 mili jonske realizacije in kljub povišanju cen vendarle pomeni uspeh. Hotel sam vsekakor pomeni mnogo za razvoj turizma v šaleški dolini, saj se število gostov z nočitvami v zadnjih dveh letih vrti okrog 1.300. Pri tem je jasno, da bi z večjo propagando lahko pritegnili še večje število gostov, saj je okolica Šoštanja z lepimi izletnimi točkami naravnost vabljiva. izvodnje bi predelali okrog štiri petine lignita v elektriko in daljinski plin. Kolektiv se zaveda, da le takšna poraba lignita pomeni ekonomsko in tehnološko najbolj smotrno zkoriščarije in to, da je v tej smeri možen in edino pogojen nadaljnji razvoj energetskega bazena v šaleški dolini. PREMIŠLJENA UKREPANJA SKOKOVIT RAZVOJ Tovarna gospodinjske opreme Gorenje v Velenju obstaja šele dobrih deset let, a je na najboljši poti, da v kratkem, času postane eno največjih industrijskih podjetij velenjske občine. Zgodovina danes skoraj osem-stočlanskega kolektiva je dokaj pestra in polna delovnih uspehov. Pred enajstimi leti je bila v vasi Gorenje ustanovljena majhna obrtna delavnica, ki je zaposlovala 11 ljudi s fizičnim obsegom proizvodnje slabih desetih milijonov dinarjev. In tako je životarila ta obratna delavnica vse do 1958. leta. Izdelovali in popravlja-' li so poljedelske stroje, pridobivali betonite za potrebe železarn ter zeleno glino za barvno industrijo. To pa je postajalo vse bolj brezperspektivno, saj je pridobivanje betonitov prevzela Železarna Štore, proizvodnja kmetijskih strojev pa je iz dneva v dan nazadovala. Tako je kolektiv v iskanju novega proizvodnega programa prevzel v začetku 1958. leta od »Agroservisa« Šempeter in tovarne »Tobi« v Slovenski Bistrici proizvodnjo štedilnikov in peči za trda goriva. Proizvodnja je obstajala predvsem v montaži od kooperantov dobljenih sestavnih delov, ker kolektiv ni imel strojnega parka, niti delovnih, izkušenj, niti primernih delovnih prostorov. In prav leto 1958 pomeni mejnik v razvoju tovarne gospodinjske opreme, kajti kolektiv se je odločil za jasen proizvodni program: izdelovati štedilnike in peči kot osnovo za kasnejšo razširitev- na vse predmete gospodinj ske opreme. Z nebistvenim večanjem zaposlenih je bruto produkt hitro rasel in to je bil nedvomno velik uspeh, saj so pogoji delovnih prostorov in opremljenosti ostali skorajda nespremenjeni. Takšne uspehe je kolektiv dosegel z izredno požrtvovalnostjo. In že leto kasneje so proizvodni prostori postali resna ovira za nadaljnji razvoj. A ne le to! Vas Gorenje ni bila*več primerna za lokacijo, niti ni imela zaledja delovne sile., Vprašanje pa je bila tudi stanovanjska in komunalna ureditev. In prav v tem času je kolektiv rudnika lignita Velenje, z odsto-pitvijo nekdanjih prostorov uprave in kopalnic, začasno rešil nadaljnji razvoj ter omogočil tovarni gospodinjske opreme preselitev v Velenje. Tako se je rešil dvojni problem: problem nadaljnjega razvoja podjetja in problem zaposlitve žena v Velenju in Šoštanju. šele sedaj je lahko kolektiv »Gorenje« začel uvajati serijski način proizvodnje, opremljati svoje obrate in izdelovati nove proizvode. Število zaposlenih je poraslo na 276, bruto produkt pa na 1 milijardo dinarjev. Skok je bil tako nagel, da je že drugo leto postalo jasno, da bodo tudi novi prostori, to so prostori na starem jašku, kmalu pretesni za skokovit razvoj. In tako so še odločili za gradnjo nove tovarne, medtem ko so v starih prostorih nenehno povečevali proizvodnjo in presegli v 1963. letu kar za enkrat optimalno zmogljivost. Prav to pa nam da slutiti zavest in 'požrtvoval- Gospodarska reforma je močno pritegnila člane komunalno obrtnega centra v Velenju. Zato so že pVed sprejetimi ukrepi analizirali svoj položaj v spremenjenih gospodarskih pogojih in izdelali program nadaljnjega razvoja. PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOVARIŠ IVAN ZAJC JE O IZVAJANJU GOSPODARSKE REFORME V KOMUNALNO OliRliNEM CENTRU VELENJE, PO VED AL NASLEDNJE: Preden je bila sprejeta gospodarska reforma smo vedeli, da bomo morali izboljšati položaj podjetja, če se boino hoteli hitreje vključiti v napredno gospodarstvo., Medtem, ko je bila industrija deležna določenih olajšav, ne moremo tega trditi za komunalna podjetja, ki so sedaj še v težavnejšem položaju. Prak-lično nismo dvignili cen komunalnim Sitoritvam niti za minimalni odstotek, ki je bil dovoljen. Skrbno smo proučili sedanji položaj in sprejeli udi določene ukrepe. Zaostrili smo S prostovoljnim delonvs člani kolektiva uredili oklico tovarne nost slehernega'člana 559-č!anske-ga kolektiva. Stari -prostori, izrabljeni že preko vseh možnih meja, gradnja nove tovarne in nespremenjena skokovita rast proizvodn je — to so trije bistveni elementi zadnjih dveh let tovarne »Gorenje«. Pri gradnji in opremi so jim pomagali tako kolektiv rudnika lignita kot kolektiv termoelektrarne in Chrom-metala, da so se lahko pred dobrim letom dni preselili v nove delovne prostore. Člani kolektiva so s prostovoljnim de; lom uredili okolico tovarne, ki bolj spominja na park, kakor na prostor pred tovarno. Novi prostori pa so dali možnost razmaha novi organizaciji dela, izboljšanju tehnoloških postopkov in popolnemu prehodu na veliko serijsko proizvodnjo. Z novo emajlirnico se je kolektiv osamosvojil pri emajliranju in ni več odvisen od rokov kooperantov. In pogoji za delo? Sodobni! Večji prostori omogočajo pri končni lazi proizvodnje — montaži — večjo storilnost in tako lahko doumemo, da je kolektiv kljub zastoju pri preselitvi zaključil lansko leto kar z milijardo večjim bruto produktom kot leta 1963. Tako je kolektiv tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« v šestih letih napravil strmo pot proizvodnje od 270 milijonov bruto produkta do 4 milijard v lanskem letu. In program letošnjega leta? Proizvodni načrt predvideva 5,3 milijarde bruto proizvodnje. Kolektiv se je odločil, da bo razširil proizvodni program s proizvodnjo pralnih strojev. Pri tem je razumljivo, da se takšna proizvodnja ne more osvojiti čez noč in da je zanjo potrebno nešteto temeljitih priprav. Prav zato je podjetje že lani sklenilo pogodbo o kooperaciji s svetovno znano firmo »Zanussi«' iz Porde-nona v Italiji. Razširitev proizvodnega programa na ta proizvod se ujema z dolgoročnimi načrti kolektiva — osvojiti celotno proizvodnjo gospodinjske opreme. ' . riterije pri sprejemu delavcev, •dministracijo ne bomo več sprejemali novih uslužbencev. Strokovno bomo ocenili vsa delovna mesta v proizvodnji in administraciji, da borno lahko izvedli določene premike in zamenjavo tistih, ki po strokovnosti ne odgovarjajo za določeno delovno mesto. Samoupravni ongani stojijo na stališču, da nej bomo sprejemali novih delavcev, temveč bomo poiskali notranje rezerve pri sedanjem številu zaposlenih in na ta način dvignili produktivnost«. VEMO, DA JE KOMUNALNO OBRTNI CENTER VEZAiN lNA USLUGE IN NAROČILA IZVEN PODJETJA. ZATO JE GOTOVO TUDI REALIZACIJA PLANA DELNO VEZANA IZVEN DELOVNE ORGANIZACIJE. O TEM PRAVI TOVARIŠ ZAJC TAKOLE: »Opazili smo, da naročniki pri naročanju uslug nekoliko štedijo. To lahko seveda vpliva na realizacijo mesečnih planskih predvidevanj. Zato moramo biti še tembolj previdni in ukrepati v okviru notranjih možnosti. Zaenkrat smo povečali osebne dohodke le za tisti del, ki je ostal podjetju od zmanjšanja prispevkov. Vzporedno z naraščanjem produktivnosti dela, bomo lahko povečali tudi osebne dohodke. Temeljito pa bomo morali spremeniti pravilnik o delitvi dohodka?. V komunalno obrtnem centru so se samoupravni organi takoj spoprijel} z nastalo situacijo in težavnimi nalogam'* Niso gledali čez plot k sosedu in tam kazali na njihove pomanjkljivosti. temveč so pomanjkljivosti poiskali doma in jih začeli odpravljati. Njihov pristop k odpravljanju napak ni bil nepremišljen. Vsestransko so analizirali gospodarski položaj in začeli ukrepati. Zavedajo se, da so' novi gospodarski ukrepi dolgotrajnejši ekonomski • proces,' ki terja vsestransko in dolgoročnejšo delo. obvestilo s Združenje borcev NOV občine Velenje — Sekcija političnih in-ternirancev — bo organiziralo v občinskem merilu prvo srečanje bivših interniraneev koncentracijskih taborišč: Mathausen, Au-schvvitz, Ravvcnsbriick, Dachau, Buchenvvald in njihovih podružnic, v soboto, dne 23. oktobra 1965 ob 18. uri v Vili Široko pri Šoštanju. Namen srečanja je medsebojno zbližanje in obujanje spominov na težka vojna leta. Pogovorili bi se tudi o programu nadaljnjega dela sekcije. Združenje borcev bo do 15. oktobra razposlalo posebna vabila s točnim datumom in programom vsem tistim, od katerih ima naslove. Obenem vabimo vse tiste bivše internirance, kateri vabila ne bodo prejeli, da se srečanja vseeno udeležijo. Za bivše internirance iz drugih koncentracijskih taborišč bomo enako srečanje organizirali nekoliko kasneje. DOLGI BELI HODNIKI Kot ustanova za zdravljenje pljučne tuberkoloze iu ostalih pljučnih bolezni obstaja bolnica že skoro 50 let, kot termalno .zdravilišče pa je sprejemala bolnike že zadnja leta preteklega stoletja. Okupator je bolnico ukinil ter opustošil, tako da so po osvoboditvi partizanski ranjenci in njihovo zdravstveno osebje, ki so se v Topolšici nastanili že sredi maja 1945, našli le gole stene bolniških stavb. Že od junija 1945 dalje pa je ustanova sprejemala tuberkulozne bolnike in se v kratkem usposobila tako gospo, darsko kot kadrovsko in strokovno v specialno bolnico. Mnogo naporov je bilo treba, da se je takorekoč iz nič ustvarila materialna baza za dobro delujočo hospitalno zdravstveno ustanovo, ki je mogla nuditi svojim bolnikom vso potrebno sodobno zdravstveno pomoč. Topolšica *se je namreč po zadnji vojni razvila poleg Golnika v glavni operativni center zdravljenja pljučne je-tike v Sloveniji, s čimer je oču-vala in dalje razvijala tradicije predvojne in v jugoslovanskem merilu reiiomirane specialne bolnice za pljučne bolezni. . Vendar to ni prišlo samo od sebe. Nenehno uporno in naporno prizadevanje vseh članov kolektiva je Omogočilo, da je bila zagotovljena materialna osnova za dobro funkcioniranje bolnice. Dva glavna elementa te baze, odgovarjajoči posteljni fond ter ustrezen strokoven kader, sla dajala ton temu prizadevanju. Bolniški objekti so bili stari in niso omogočali osnovnega minimuma v pogledu higiene in komfor-ta za bolnike, ki jih je bilo treba nameščati tudi na zasilnih in teras-nib posteljah ter lesenih barakah. Polog adaptacij in renoviranja ob-stojočih objektov je ustanova pristopila h Kradnji novih in sodobnejših posteljnih kapacitet. Jeseni leta f9,46,"so se podrle lesene bolniške barake, imenovane Sni reč in«, istočasno pa se je pričel graditi dodatni Zidani objekt za 50 postelj, ki je bil gotov šele čez 10 let in ima sedaj 80 postelj; zaradi pomanjkanja bol-riiskih postelj se prostori izkoriščajo bolj kot je bilo predvideno, tako ' i ima omenjeni paviljon sobe s 6 in 4- ležišči. L. 1050 so se položili temelji za nov objekt, imenovan 1'lanika, s preko 100 bolniškimi posteljami, s sobami po 2 ležišči ter s sodobnimi stranskimi funkcionalnimi prostori. Objekt je bil predan tiamenu šele koncem 1. t<>64., ker je prvotni investitor (republika) pri končani III. fazi odstopil od daljnje izgradnje, ter je ustanova končala gradnjo z lastnimi sredstvi. S tem je zaključena dolgoletna faza izgradnje standardnega posteljnega fonda. Zadnje lesene barake za bolnike so bile odstranjene (baraka »Loto« z 20 posteljami), manjši zidani. a zastareli in neekonomični objekti (Breda s 50 posteljami, Zora s 50 posteljami) pa so uporabili za druge namene odnosno čakajo na adaptacijo. Bolnica ima sedaj 330 standardnih postelj s 4 sodobnimi bolniškimi paviljoni. Vzporedno je bilo treba izgrajevati in modernizirati objekte postranskih odnosno komunalnih dejavnosti. kot so novo adaptirana pralnica, modernizirana kuhinja, kanalizacija, nov gravitacijski vodovod, adaptacija in oprema sodobne kinodvorane za bolnike, modernizacija električnega in telefonskega omrežja itd. Tudi sami opremi bolniških in pomožnih tehničnih delovnih prostorov se je stalno posvečalo potrebno pozornost in se je v skladu z možnostmi sodobno dopolnjevala. Bolnica ima diagnostični klinični laboratorij, usposobljen *iu|i za moderno določanje delovne zmogljivosti pljuč, prostore za delovno terapijo, sodobne operacijske prostore, 5 rengentskih aparatov za rutinsko in 2 aparata za globinsko slikanje ter 3 bronhoskopske komplete. Bolniki imajo dovolj možnosti za kulturno udejstvovanje ob red- lih kinopredstavah, bogati bolniški njižnici in ob televizorjih. Vprašanje kadrov je bil za ustanovo stalni drugi kardinalni problem. Splošno pomanjkanje kvalificiranega zdravstvenega osebja se je razumljivo odfažalo tudi v neko- o dislocirani infekcijski bolnici, ki je nasledila po vojni skrajno pomanjkljivi stanovanjski fond. Jedro vseli kadrov • so itvorili spočetka predvojni uslužbenci ter bivši zdravstveni delavci iz partizanske in vojaške sanitete, pozneje pa si je ustanova del kadra vzgojila sama. ostale pa si j« pridobila in si ga še pridobiva s štipendiranjem. Stanovanjska stiska se je omilila v poslednjih letih z izgradnjo novih blokov v Topolšnici in Velenju. OcK obstoječih blizu 200 članov kolektiva je okrog 50 % zaposleno pri osnovni dejavnosti (bolniški oddelki, laboratorij, rentgen, zobna ambulanta. lekarna, fizioterapija), 10 % pri administraciji in 20 % pri pomožnih službah (kuhinja, pralnica, kurjači). Ostali iso zaposleni pri drugih presk rbovanlo-servisnih pomožnih obratih (pekarna, klavnica, vozni park, šivalnica, mizarska — zidarska — ključavničarska delavnica ter ekonomija), ki jih mora bolnica vzdrževali sama, dokler slaba raz-■ itost teh služb v naši občini ne dovoljuje, da bi omenjene obrate, nujno potrebne za nemoteno poslovanje ustanove, reducirala. Dve tretjini članov kolektiva so •enske. V samem zdravstvenem sektorju pa * je zaposlenih le 15 % moških. Kljub 'temu, da se je način dela pri bolnikih zadnja leta spremenil, ker se v bolnici' nahaja ved-ho več starejših in netubfcrkoloznih pljučnih bolnikov, ki potrebujejo več nege. je ostal odnos osebja nasproti bolnikom v razmerju 1 :'i,7 konstanten (razmerje osebja v osnovni zdravstveni dejavnosti pa ie 5 bolniki na 1 zdravstvenega delavca. Sedaj ima ustanova zaposlenih na bolniških oddelkih 8 zdravnikov (5 specialistov, 2 specializan-ta in 1 stažista) 8 medicinskih se-sler, 26 bolničark in 46 bolniških strežnic. Letna flukituacija delavcev znaša povprečno 20 % (všteti so tudi' sezonci). Kljub zaposlitvi nekaj invalidov in rekonvalescentov po preboleli tuberkolozi ter nekaj poročenih žena je celokupna odsotnost od dela sorazmerno nizka, vendar pa znaša v preteklem letu 16 % vseh delovnih dni. Razvoj samoupravljanja v tej zdravstveni ustanovi je prešel vse predhodne faze ter se je povsem afirmiral. Kot ostale družbene službe se poskuša tudi hospitalna zdravstvena služba okoristiti z bogatimi izkušnjami samoupravljanja gospodarskih organizacij zlasti v naši komuni, istočasno pa je v rednem kontaktu z ostalimi zdravstvenimi zavodi in odgovarjajočimi službami v republiki. Sedaj ima ustanova 22 članski delavksi svet, ki ga tvori 15 članov delovne skupnosti ter ?, zunanjih članov. Če bi prelistali sejne zapisnike samoupravnih organov za nekaj let nazaj, se ne udili, da je bilo največ razpravljanja in usmerjanja v osnovne pro-erne bolnice, v njeni hospitalni izgradnji posteljnega fonda in funkcionalnih kapacitet ter čimboljšega koriščenja le-teh, z drugimi besedilni v ustvarjanju materialnih in kadrovskih pogojev za stalno izboljševanje zdravstvene hospitalne službe. Toda kolektiv te zdravstvene ustanove, čeprav ima po svoji stroki specialni karakter in je republiškega značaja, se ne zapira samo vase temveč je tesno povezan ne le z ostalo zdravstveno službo in preventivo v naši komuni temveč živo sodeluje tudi pri ostalem družbeno političnem življenju svoje krajevne skupnosti in svoje občine. Specialisti bolnice neposredno vodijo dva protituberkulozna dispanzerja v vsem času njihovega obstoja v domači in sosednji občini (Velenje in Mozirje) ter sodelujejo tudi pri protituberkolozni službi v drugih f-inah (Celje in Slovenj Gradec), 'red vojno v Šaleški dolini ter Gornji Savinjski dolini protituberkulozna služba praktično ni obstojala, sedaj pa je ined drugim po prizadevanju bolnice v Topolšici, ki je nktivno sodelovala pri vseh dosedanjih množičnih fluorografskih preiskavah tukajšnjega prebivalstva. na dokaj visoki razvojni stopnji. Preventivno delo zdravstvenih delavcev iz Topolšice ima tudi važno vlogo pri odkrivanju in zdravljenju netuberkoloznili pljučnih profesionalnih obolenj industrijskega de- • lavstva šaleške doline. Razen tega se zdravstveni delavci tega kolektiva udeležujejo pri delu strokovnih združenj na vseh nivojih, zdravst-veno-publicistično pa nastopajo z lastnimi referati in drugimi prispevki o svojih strokovnih izkušnjah pri strokovnih sestankih in v strokovnem časopisju. Strokovno izpopolnjevanje lastnih članov kolektiva ter strokovna instruktaža zdravstvenih delavcev iz drugih zdravstvenih ustanov (po vojni je T< bilo na specializaciji v Topolšici 15 zdravnikov) je trajna oblika zadevanj strokovnega vodstva Poceniti usluge Komunalno obrtni center OLJKA v Šmartnem ob Paki je še dokaj mlad kolektiv, saj je nastal pred tremi leti z združitvijo splošno stavbenega in mizarskega podjetja, apneiiiee in čevljarstva. Začetek ni bil lahak, toda z voljo je prvotno 53 članski kolektiv premagoval številne težave. Danes šteje kolektiv štirikrat več zaposlenih in izvršuje raznotere dejavnosti (zidarska in tesarska dela, novogradnje, popravila in vzdrževanje hiš, mizarska, sobo-slikarska, pleskarska, ključavničarska iu inštalaterska dela. tapet-nišvo, jermenarstvo in sedlarstvo, čevljarstvo, žagarstvo in proizvod-vodnjo gradbenega materiala. V zadnjem času pa je kolektiv razširil svojo dejavnost s predelavo gradbenega materiala, laporja in vseh nemetalov za kemično industrijo. Prav tako .zaradi razširjene storitvene dejavnosti se je vseksozi javljala kot tež,ka ovira opremljenost obratov. Pri teiu" je kolektiv čutil težo neenakega položaja z ostalimi obrtmi, ki so bile pavšalno obdavčene. Tako je razumljivo, da sta storilnost kot pridobitnost bili Preteklo nedeljo so v Šaleku odprli vodovod, ki so ga prebivalci s prostovoljnim delom napeljali od glavnega voda. S tem so prispevali svoj delež k proslavljanju. Obljubljajo nam boljšo izbiro Nadaljnji perspektivni razvoj bolnice v Topolšici bo temeljil na utrjevanju dosedanjih uspehov ter na poglabljanju svoje dejavnosti pri dosedanjih nalogah zdravstvene službe na svojem področju. odvisni od zavesti in vloženega dela posameznega člana kolektiva; in prav tako je razumljiv prepad, ki je nastal ob sorazmerno hitrejšem dvigovanju osebnih dohodkov kot storilnosti. Celotni obseg storitvene dejavnosti kot proizvodnje v letošnjem letu znaša po planu 444 milijonov dinarjev in bo po predvidevanjih v celoti dosežen. In kako bo z delitvijo ustvarjenih sredstev? Podrobna analiza«kaže, da bodo v prihodnjem letu vložili večino ustvarjenih sredstev v obrat za predelavo tufa, in v apnenico. S to rekonstrukcijo bodo proizvodnjo tufa in apna povečali za enkrat, obenem pa bodo pocenili proizvodnjo. Tako si prizadeva kolektiv komunalno obrtnega centra OLJKA v .martnem ob Paki, da sodobueje opremi svoje obrate, poceni proizvodnjo kot ceno uslug in to s smiselnim vlaganjem lastnih sredstev, s stalnim izpopolnjevanjem organizacije dela iu jasno z vse večjim porastom storilnosti ter večjimi osebnimi dohodki zaposlenih. Govoriti o poslovnih uspehih razvejane dejavnosti trgovskega podjetja VELMA v Velenju, je v specifičnih pogojih nastajajočega mesta težko. Na izredno naglo rast prometa vsekakor vpliva prav nagla rast mesta samega. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da s temi večjimi možnostmi za plasiranje blaga rastejo tudi naloge trgovske mreže in dolžnosti, zagotoviti velenjskim potrošnikom čimvečjo in temboljšo izbiro dobrin po zmernih cenah. To pa v tem času zadaja tudi trgovski mreži nemalo skrbi in težav. VELMA ima zaenkrat 9 prodajaln, ki bodo po predvidevanjih ustvarila letos okrog 1,3 milijarde dinarjev prometa, seveda, v kolikor zunanji vtplivi ne bodo okrnili pričakovanj. Podjetje se bavi s prodajo, vseh osnovnih življenjskih potrebščin — od manufakture, specerije, galanterije, železnine, kemičnih izdelkov, kuriva in gradbenega materiala. Tako je večina individualnih graditeljev v šaleški dolini, in teh ni malo, vezanih na solidne usluge trgovskega podjetja VELMA, ki mu je v zadnjem času uspelo vršiti tudi večje tranzitne dobave neposredno iz to- varn, kar mnogo poceni gradbeni material. Z ukinitvijo Veletrga pa je VEL MA ponovno prevzela v prodajo premog v tistem obsegu, kot pred nje govo ustanovitvijo. Povečan promet ima ugoden odraz na gibanje zalog, ki vsaj trenutno odgovarjajo splošnemu povpraševanju na velenjskem tržišču. Težava, s katero pa se že vse od usta novitve borijo pri VELMI, je v pomanjkanju skladiščnih prostorov in tudi prodajaln v samem središču Velenja in v bližnjem zaselku Skale. Tako je razumljivo, da pripravljajo načrte za gradnjo sodobnih skladišč, hladilnic in novih prodajaln. Šele z izboljšano tehnično opremljenostjo bodo odpravili tiste hibe, ki danes še mečejo senco trgovsko mrežo, in to je v prvi vrsti prodaja sadja in zelenjave, čeprav moramo priznati, da to ni le velenj ski, temveč je občejugoslovan:' problern Torej lahko tudi Velenjčani pr-čakujemo, da bomo v nekaj leti! deležni sodobnejše in solidnejše tet bogatejše izbire nujno potrebni! življenjskih artiklov. ara ste m rstif ravj i oktober-mesec varčevanja Vse naše poslovne prijatelje in prebivalce občine Velenje ob veščamo, da poslujemo od 1. oktobra dalje kot podružnica Ko muflalne banke Celje. Obseg poslovanja, delokrog poslovanja in čas poslovanja ostane neizpromenjen. Priporočamo se za poslovno sodelovanje. Istočasno obveščamo vse občane, da je mešec oktober mesec varčevanja. Na dan 31. oktobra, ko praznujemo svetovni dan varčevanja, bosta naši poslovalnici v Velenju in Šoštanju odprti od 8—10. ure dopoldne, ko bo žrebanje nagrad za tiste vlagatelje, ki so vezali svoje vloge v času 1. 6. 1965 do vključno 31. 10. 1965. Nagrado si lahko ogledate v naši poslovalnici v Šoštanju in Velenju. Vabimo vse vlagatelje, da prisostvujejo žrebanju. Za vse ,ki bodo vložili na dan 31. 10. smo pripravili majhno presenečenje. < Vsem na dan 31. oktobra rojenim občanom bo banka podarila hranilno knjižico s 5.000 dinarjev. * Komunalna banka Cel je podružnica Velenje 'A'W.,.,.'.V.V.V . » » » « . ,.. . JP. iz rudnika lignita velenje _ Miha Borovšek- KAKO BO Z INVALIDSKIMI najstarejši rudarski upokojenec NADOMESTILI / OB VELIKEM ŠTEVILU NEZGO^IN BOLEZENSKIH OBOLENJ V DELOVNI ORGANIZACIJI RUDNIKA LIGNITA VELENJE IN S 'TEM VZPOREDNO Z VELIKIM ŠTEVILOM INVALIDOV," SE IZ DNEVA V*DAN POJAVLJAJO PROBLEMI, KI SO BISTVENI TAKO ZA SAMO DELOVNO ORGANIZACIJO, KOT ZA SAME INVALIDE. O VSEM TEM BI POLEG ČLANOV KOLEKTIVA RADI DETAJLNO SEZNANILI TUDI SIRSO JAVNOST KER MENIMO, DA JE TO PROBLEM, ZA KATEREGA OBČANI SE NISO DOSTI SLI-SALI ALI PA ZANJ SPLOH NE VEDO. Nedvomno predstavljajo bolniki, še bolj pa delovni invalidi breme /a celotno družbo. Ta problem je še najbolj očividen v rudarstvu, ker narava dela, odnosno tehnološki proces in pogoji dela zahtevajo skrajne napore in previdnost pri izvrševanju proizvodnih nalog. Rudarska panoga spada torej med tiste, ki producira največ invalidnih oseb. Ugotovljeno je, da so invalidne osebe ljudje, s povsem določeno osebno zmogljivostjo, in sicer prav tako, kot drugi ljudje. Zato tudi naziv »za delo manj zmožne osebe« ne odgovarja sodobni terminologiji in je odraz zaostale metode podcenjevanja invalida v mejah njegovih fizičnih sposobnosti. Kakor smo še omenili je problem invalidov postal izredno pomemben za našo delovno organizacijo. Poleg tega je ta problem odprl še niz mnogih težav, ki so na prvi pogled skoraj nepremostljive. Velik odstotek rudarjev — invalidov je zapustil delo v jami. To je zelo pofnembno, če s tem vzporedno upoštevamo še fluktuacijo, ki je pri RLV zelo velika. Morebiti je škoda izražena še v večji meri s tem, da so bili ti invalidi pred invalidnostjo preizkušeni rudarji in je tako torej bilo spet potrebno vzgajati nove kadre. Od 313 invalidov, ki ne opravljajo svojega dela, je 33 visokokvalificiranih, 152 kvalificiranih, 85 polkvalificiranih in le 43 nekvalificiranih. Torej vidimo, da je bil to večinoma kvalificiran rudarski kader. Zaradi tako velikega števila invalidov nam na splošno že skoraj primanjkuje ustreznih delovnih mest, na katerih bi invalide zaposlili brez bojazni, da bi se njihovo zdravje še poslabšalo. V glavnem so težave z zunanjimi deli na obratih, kot so zunanji, gradbeni, EFE, elektrostrojni itd. Zdi se nami da bo odslej za jamsko delo nesposobnih invalidov treba iskali zaposlitve sporazumno z zavodom za zaposlovanje delavcev. Taka politika zaposlovanja bo kmalu nujna, koristna in včasih tudi edini izhod, če hočemo delovnega invalida pravilno zaposliti odnosno poklicno rehabilitirati. Nekatere gospodarske organizacije odpovedujejo invalidom delovijo razmerje t utemeljitvijo, da nimajo ustreznih delovnih mest, da ne dosegajo delovnega učinka, da so na delovnem mestu nesposobni, nadalje z utemeljitvijo viška delavcev in podobno. Pri invalidnih osebah je tudi riziko bolovanja večji. To pa so zopet izdatki, ker se za izplačilo začasnega nadomestila do 30 dni bremeni gospodarsko organizacijo. Vsi ti pojavi so za rudnik lignita Velenje tuji. Saj spada RLV med tiste gospodarske organizacije, ki v okviru svojih možnosti ukrenejo vse potrebno, da delovnega invalida ponovno vrnejo v proizvodni proces. Prepričani smo, da je pretežni del naših invalidov takih, ki nimajo več pogojev, da bi delali dalje v jami, ker bi se v tem primeru njihova invalidnost lahko povečala, ali pa bi bila na novo povzročena. Bolezenske diagnoze kažejo, da so najpogostnejši vzrok invalidnosti bolezni pljuč, dihal, dalje obolenja hrbtenic, astmatičnost in revma, obolenje prebavil, poškodbe nog in rok ter oslabljenega vida in sluha. Vseh 313 že prej omenjenih invalidov dela na lažjih delovnih mestih in, so tudi manj plačani. Od vseh-teh je 16 invalidov II. kategorije. ki delajo manj kot 8 ur na dan, toda dobivajo razliko do polne plače. Skratka vseh invalidov, to je druge in tretje kategorije, ki imajo pravico do razlike med osebnimi dohodki (svoje in ustrezno delo) je 216. Invalidov s telesno okvaro je 5, medtem ko je trenutno na poklicni rehabilitaciji 19 invalidov III. kategorije. Vseh ostalih 73 invalidov pa nima pravice do nadomestila, ker pri zaslužku niso prikrajšani, so pa na lažjih delih. To je trenutno stanje, ker se število invalidov iz meseca v mesec veča- in ker pričakujemo, da se bo stanje celo zmanjšalo, kar bo vsekakor posledica novega temeljnega Osebni dohodki v skladu s proizvodnjo ' Dne 24. septembra je zopet zasedal upravni odbor rudnika lignita Velenje, ter obravnaval zadeve nanašajoče se na tekočo proizvodnjo oziroma poslovanje za prvih osem •mesecev letošnjega leta. Med ostalimi točkami, ki so bile na dnevnem redu, so člani upravnega odbora obravnavali in sklepali tudi- o razdelitvi stanovanj, b štipendijah ter o prošnjah in pritožbah članov kolektiva in drugih prosilcev. V osmih mesecih letošnjega leta so v rudniku lignita Velenje nakopali 2,023.205 ton lignita ter presegli letni plan proizvodnje za 6,6%. Značilno je, da so presežek tonaže proizvodnje dosegli že v prvih šestih mesecih, medtem ko v mesecu juliju in avgustu plana niso dosegli. Tako so v juliju nakopali za 2.274 ton, v avgustu pa za 8.872 ton premalo, vendar kljub temu znaša presežek še 125.135 ton. V razdobju od januarja do avgusta so dosegli pov prečno dnevno proizvodnjo 10.049 ton dnevno in to v 201 delavnikih. Kljub doseženim rezultatom je proizvodnja v zadnjih mesecih slabša in kot kaže tudi v septembru ne bo takšna kot bi morala biti. Iz vsega tega seveda sledi to, da tudi osebni dohodki ne bodo takšni kot so bili planirani, temveč nekoliko nižji. Vsi člani upravnega odbora so se s takimi ugotovitvami popolnoma strinjali. Bili pa so enotni, da bodo morali dvigniti proizvodnjo. Tega se morajo zavedati vsi člani kolektiva, kajti le v skladu z doseganjem planirane proizvodnje bodo primerni tudi osebni dohodki in skladi ter s~tem v zvezi stanovanja in ostale dobrine. V zvezi s težkim stanjem v jami so člani upravnega odbora sprejeli sklep, po katerem je tehnična služba rudnika dolžna korenito ukrepati, da se izboljša količinska proizvodnja premoga tako, da bi se ta dvignila za približno 1.000 ton dnevno. S tem bi bil plan proizvodnje dosežen. Upravni odbor je razdeljeval tudi stanovanja članom kolektiva RLV, po proučitvi prošenj najbolj upravičenih prosilcev. Dodeljena so stanovanja dvainšti-ridesetim upravičencem. Trenutno je pri kadrovski službi rudnika še vedno 290 prošenj za stanovanja. Za letošnje leto je predvideno še 70—80 novih stanovanj. Iz starih stanovanj pa se bo do konca leta še izselilo v kupljene enojčke približno 20 članov kolektiva. Tako bo lahko upravni odbor v letošnjem letu dodelil prosilcem še približno 100 stanovanj. Na ta način se bo zelo omilil pritisk za stanovanja. Člani upravnega odbora so se tudi seznanili s stanjem štipendistov. Trenutno štipendira rudnik 25 študentov visokih šol ter 20 dijakov na srednjih šolah. Na seji je upravni odbor dodelil za leto 1965/66 26 štipendij in raznih vrst pomoči pri šolanju. Čeprav potrebe rudnika niso tolikšne, so člani UO kljub temu smatrali, da je potrebno pomagati otrokom nekaterih članov kolektiva, ki manj zaslužijo, ravnotako pa tudi samim članom kolektiva, ki se želijo izobraževati in na ta način izpopolniti delovna mesta, ki so delovni organizaciji potrebna. Povišane so bile tudi vse obstoječe štipendije za približno ^5 odstotkov. Vsi člani upravnega odbora so se strinjali s tem, da se zelo poostrijo kriteriji pri študiju. Tako se štipendija lahko ukine vsakemu štipendistu, ki ne opravlja v redu svojih šolskih obveznosti, oziroma ne izpolnjuje pogojev šolanja. —čan zakona o invalidskem zavarovanju, ki določa nova nadomestila. S tem smo se verjetno dotaknili najbolj pep.-če točke naših invalidov. Samo kol orientacijo bi najprej navedli višine invalidskih nadomestil na dan, ki se trenutno še izplačujejo. Od 216 invalidov, ki so upravičeni do razlike v plači, samo 2 prejemata od 1 — 100 din na dan, 19 jih prejema od 101 — 400 din na dan, 34 od 401 — 700 din na dan, 45 od 701 - 1.000 dih na dan, 23 od 1.001 — 1.300 din na dan, 15 od 1.301 — 1.600 din na dan, 9 od 1.601 — 1.900 din na dan, eden pa celo nad 1.900 din na dan. 68 invalidov je še. v obračunskem postopku, ker so to večinoma novi upravičenci in še nimajo odločb. Nihče ob tem ne trdi, da so te razlike nerealne. Vemo pa tudi, da se bo moralo do-kajšnje število invalidov sprijazniti po novem zakonu z manjšimi razlikami, večina pa bo sploh izgubila lo pravico. •Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije je namreč sprejela sklep o novem načinu obračunavanja osebnih dohodkov za ponovno odmero nadomestila in ob tem določila tudi nove valorl-zacijske količnike. Menimo, da je tu potrebna malo bolj obširna razlaga, obenem pa bi navedli tudi primer novega obračunavanja. Namesto stare diference osebnih dohodkov za 3 mesece pred nastankom invalidnosti, to je za šablonsko plačo, ki naj bi jo imel na svojem delu, če bi bil zdrav ln za 3 mesece po dnevu invalidnosti, pravi novi zakon drugače. Po njem je nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga dobiva zaposleni invalid na ustreznem delovnem mestu in yalori-ziranlm osebnim dohodkom, ki ga je imel zadnje leto na delovnem mestu na katerem je delal neposredno preden je postal invalid. Vzemimo npr. rudarja, ki je postal invalid 1961. leta. Njegov povprečni osebni dohodek v zadnjem letu je znašal 19.100 din na mesec. Ta osebni dohodek se po sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja preračuna na raven osebnih dohodkov v letu 1964 z valorizacijskim količnikom 182. Tako valoriziran osebni dohodek znaša torej 34.780 din na mesec. Zavarovanec pa je v letošnji prvi polovici leta imel na ustreznem delu povprečno 65.900 din na mesec. S tem, da je bila zavarovančeva letošnja povprečna plača na ustreznem delu večja kot pa valoriziran osebni dohodek na svojem delu je zavarovanec od 1. I. 1965 dalje izgubil pravico do nadomestila. Tu bi še pripomnili, da je postopek obračunavanja identičen za vse Invalide brez ozira na leto, ko so postali Invalidi. Pri obračunavanju se menja samo va-lorlzacijskl količnik, ki je odvisen od velikosti povprečka plače na svojem delu ln od leta nastanka Invalidnosti. Nimamo namena polemizirati o pravilnostih ali nepravilnostih navedenega obračunavanja. Mislimo pa, da s tem zakonom ni vse v najlepšem redu, ker bo večina invalidov s tem grobo prikrajšanih na zaslužku. Rekli smo večina. Namreč praksa v kolektivu in pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje kaže, da so nekateri ljudje spričo tako velike .demokracije v invalidski zakonodaji začeli močno izkoriščati naše pridobitve. Kakor družba, lako tudi kolektiv ne more dopustiti, da hi take in podobne težnje našle plodna tla na račun tistih, ki so potrebni vse nege in skrbi, da čimprej ozdravijo, da se po naših možnostih pravilno priučijo in vključijo v redni delovni proces. To pa že predstavlja osnovo naše socialistične ekonomike, ki je podlaga naše socialne, zdravstvene in varstvene zakonodaje. \ —čan* V torek, dne 21. septembra 1969 je Mihael Borovšek na svojem domu v Gaberkah pri Šoštanju slavil edek življenjski jubilej. Ta dan Kljub svoji Visoki starosti je Mihu še vedno čil in svež, le moči in duh mu nekoliko pešajo. Bister in veder se kaj rad pohvali, da je je namreč dopolnil 93 let svoje sta- še do lanskega leta opravljal tudi ZAHVALA V imenu upokojencev iz Šoštanja se iskreno zahvaljujem upravi rudnika Velenje, ki nam je dala bifezplačno 2.700 kg premoga. Upoko jenci bi želeli, da bi nam tudi druga podjetja priskočila na pomoč. Gostečnik Anton, Metleče Šoštanj tribuna vaših mnenj To ne spada v današnji čas, pa vendar se dogodi! Tovariš urednik! Zadolžen sem bil, da bi letos, ko praznujemo 20-letnico osvoboditve, čim lepše uredil park pred spominsko ploščo žrtvam fašizma, ki je postavljena na gasilskem domu v Šaleku. Celo leto so krasile ta prostor cvetlice. V ponedeljek ponoči, dne 20. septembra, pa je nekdo ukradel izjired spominske plošče večjo palmo, katero sem gojil več let. Namesto. da bi pred spominsko ploščo padlih borcev prinesel šop nageljnov. pa je ta neznani nepridi-i prav odnesel palmo, ki je krasila spominski prostor na čast žrtvam fašizma iz območja Šaleka. rosti. K temu redkemu slavju so poleg otrok, vnukov in pravnukov prišli tudi člani društva upokojen- ska poljska dela, kakor košnjo, kopanje krompirja na njivi, kar sedaj več ne zmore. Miha je cev Šoštanj, da mu čestitajo in ga občutil trdoto dela že v mladih letih. obdarijo s skromnim darilom. OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITA DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Slavljenec v rudarski uniformi kier je bil za delo tudi rojen, je prihodnost svojih rok posvetiKene-nm najtežjih poklicev — rudarju. Na svoj poklic je ponosen še sedaj, zlasti ko ob večjih praznikih in ne-■ I j a h rad obleče svojo rudarsko uniformo s perjanico, za katero je leta 1913 hioral odrajtati celo mesečno plačo 45 goldinarjev. liil je dolga leta zaposlen kot rudar na rudniku lignita Velenje, kadar pa na tem rudniku ni bilo dje-la. je šel po svetu v rudnike; Zabukovico, Hrastnik. Trbovlje pa :uili v Leoben. Povsod je svoje bo-gate izkušnje, ki si jih je pridobil v svetu, rad prenašal na svoje mlajše sodelavce — rudarje, katerim je bil vedno iskren tovariš in svetovalec. Ze 1927. leta je doslužil in stopil v zasluženi pokoj. Kot tak je najstarejši upokojenec industrijskega področja šaleške doline. Miha Borovšek je soustanovitelj društva upokojencev Šoštanj. Po nagovoru predsednika društva upokojencev oš tanj so pevci pod vodstvom tajnika Društva upokojencev zapeli Oj slavljenec današnji«. V prijetnem razpoloženju je zapel tudi Miha sam. ki je nato ginjen do solz pokrnmljal s svojimi nekdanjimi sodelavci in upokojenci. Ob slovesu so mu zaželeli, tla bi tako čil in svež dočakal 100-letnico. Miha pa pravi, da ima že dovolj trdnega in tudi lepega življenja. Pionirsko slavje PIONIRJI IZ ŠOŠTANJA SO SVEČANO PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK že v ranem jutru so se na dan pionirjev zbrali praznično oblečeni pionirji iz Šoštanja in okolice. Pripeljali so se tudi pionirji iz Topolšice, Zavodnje, Belih vod, Raven in Ga-berk. Na dvoriščih obeh šoštanjskih osnovnih šdi je bil velik živ žav, prevladovale pa so rdeče pionirske rute in modre čepice na njih pa pionirske značke, ki so svetlikale v soncu. Tudi muhasto deževno vreme je ta dan prizaneslo našim mlajšim. saj je po daljšem času §pet posijalo sonce, ki je še bolj pbživelo praznično razpoloženje naših pionirjev, Dolga povorka pionirjev je skupaj z učitelji krenila v dom »Svobode« na proslavo, ki so jo izvedli pionirji sami s pestrim kulturnim programom. V lepo okrašeni dvorani so imeli najprej odredno konferenco na kateri je poročal pionirski odbor, nato pa so nastopili mladi pevci, recitatorji in baletni plesalci. Nazadnje pa so prikazali še partizanski prizorček o narodnem heroju Dakiju. \ Da bi slovesnost ostala pionirjem še v lepšem spominu, je DPD »Svoboda« Šoštanj za minimalno vstopnino omogočilo vsem ogled priljubljene filmsko obdelane pravljice o SneguljčicL Kakor vedno, je tudi v tej pravljici zmagalo dobro nad zlim in pionirji so se po predstavi nadvse zadovoljni vračali na svoje domove. Tako so tudi pionirji šoštanja in okolice v lepem jesensken»soncu preživeli svoj veliki praznik*— ^pionirski dan. Podobno pa so dan pionirjev praznovali tudi v ostalih krajih velenjske občine. O tem bodo gotovo kaj več napisali pionirji sami, v rubriki »Pionirji nam pišejo«. Zato uredništvo vabi pionirje, da do prihodnje številke napišejo, kako so pri njih praznovali pionirski dan. Kjaj pravite, tovariš urednik? Ali iipam prav. ko javno preko vašega časopisa obveščam in grajam dejanje. ki ni primerno današnjemu času? J. M., Šalek Tudi jaz grajam dejanje neznanega storilca, še tembolj, tovariš J. M. iz. Šaleka. ker je bila palma vzeta izpred obeležja iz NOB. Zato je prav, tla ste napisali pismo. Neznani storilec se najbržda ne spominja vCč grozot pretekle vojne. Vsekakor pa, tatvina je kaznivo dejanje. Urednik ŠR y Naročite se na Šaleški Rudar Zagotovite si rodno prejemanje našega časopisa. »Š#leški rudar« prinaša vsak drugi čotrtek lokalne vesti in dogodke iz velenjske občine. Člane delovnih kolektivov sproti obvešča o delu samoupravnih organov, proizvodnji in življenju znottaj delovnih organizacij. Vsak drugi četrtek boste brali v »šaleškem rudarju« roman v nadaljevanj«. Naši bralci pa lahko preko naše pravne posvetovalnice dobijo odgovore na pravne nasvete. > N Zato še danes izpolnite naročilnico, jo izrežite in nam jo pošljite, da vam bomo lahko čimprej začeli pošiljati časopis »Šaleški rudar«. P. n. »ŠALEŠKI RUDAR« Velenje Titov trg 2 p. p. 89 cd -o c3 m o. o A tO >o S o tO rji >XJ tO o s M <8 to B M ■ B & :5 ■ -a a C US o e- DELOVNI KOLEKTIVI ČESTITAJO m RUDNIK LIGNITA VELENJE N v i v r t ČESTITA VSEM OBČANOM IN JIM ŽELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV PRI NADALJNJI SOCIALISTIČNI GRADITVI. -» OB 8. OKTOBRU ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM i OBČINE VELENJE IN NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM 1 'projektivni biro VELENJE TRGOVSKO PODJETJE »BAZE Al« \ VELENJE SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA OBČINSKI PRAZNIK Vedno velike zaloge, zmerne cene in solidna postrežba — cilji naših prizadevanj! Iskrene čestitke občanom za 8. oktober TRGOVSKO PODJETJE » VELMA « VELENJE Ob prazniku občine Velenje želiniio nadaljnjih uspehov! CHR0M-METAL VELENJE Rezultat naših naporov in proučevanj transportne tehnike je: TRANSPORTNI TRAK CHM-202 — z uporabo naše transportne naprave se poveča proizvodnja do 40 % — tekoči trak CHM 202 uporablja že 15 tovarn —: je primeren za vse vrste industrije, skladišča, ekspedite in drugod, kjer je potrebno tran-sportiranje bremen LEKARNA VELENJE Naše iskrene čestitke ob prazniku občine Velenje LESKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ OB 8. OKTOBRU - PRAZNIKU OBČINE / VELENJE, ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM. ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK — 8. OKTOBER Komunalno obrtni center Velenje 32' Naši izdelki spadajo v sodobno gospodinjstvo, ker so praktični, ekonomični in elegantni Tovarna gospodinjske opreme VELENJE Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Velenje ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU IN SE PRIPOROČAMO sgp»vegrad« gradi stanovanja za trg solidno in po ugodnih cenah. Za praznik občine Velenje čestitamo vsem občanom! / J 7. oktober 1965 ŠALEŠKI RUDAR Stran 11 šport šport šport šport RUDARNAD0BRI poti NOGOMET — SLOVENSKA LIGA ' »Rudar« je v 3 in 4 kolu prvenstva SNL odigral dve tekmi v gosteh. Prvo v Novi Gorici, drugo pa v Kidričevem. 3. kolo Noiva Gorica : Rudar 1:2 (1:2). Tekma v Novi Gorici je bila odigrana v zelo težkih pogojih — dež, burja, blatno igrišče. Rudar se je pokazal kot boljše moštvo in že v prvem delu dosegel dva gola, kar je zadostovalo tudi za zmago. V nadaljevanju je »Rudar« imel še nekaj priložnosti, vendar je blatno igrišče preprečilo žogi pot v mrežo. Gole za Rudarja sta dosegla: Bizjak in Vodeb. V moštvu pa so nastopili: Devic, Tomšič,^ Rednak, Gojevič, Koren, Vladisavljevič, Bizjak, Kujan, Top-čič in Lukač. Ostali rezultati 3. kola: Rudar (T) : Ljubljana 1:0 (0:0), Aluminij : Triglav 3:1 (0:1), Koper : Celje 1:4 (1:3), Kladivar : Mura 4:0 (2:0), Železničar : Branik 1:1 (0:0). tično napako, ko so se povsem u-, maknili v obrambo, s tem so omo-' gočili nasprotnikom stalno oblega nje vrat, ki so jih uspešno branili z Devičem na čelu, ki se je topot odlično izkazal. Ko je že vse kazalo, da bodo končali tekmo z osvojeno točko so domačini v zadnji minuti dosegli zmagoviti gol. Poraz Rudarja v Kidričevem ni neuspeh novinca v ligi, kajti »Aluminij« je bil v lanskem prvenstvu potencialni kandidat za osvajanje prvenstva. Gol za Rudarja je dosegel Kujan. Nastopili pa so to pot v neizpre-menjeni postavi. Ostali rezultati 4. kola. Železničar : Nova Gorica 1:4 (1:1), Ljubljana : Mura 3:2 (0:2), Kladivar :' Celje 1:3 (0:2), Rudar (T) : Triglav 0:1 (0:0), Koper : Branik 1:1 (0:1). Lestvica po 4. kolu 4. kolo Aluminij Rudar 2:1 (0:0). Gostovanje Rudarja v Kidričevem je prineslo prvi poraz. Po prikazani igri sta bila nasprotnika enakovredna. Prvi so prešli v vodstvo velenjčani. Še v isti minuti pa so domačini izenačili. Velenjčani so zagrešili tak- Celje 4 4 0 0 11: 3 8 Rudar (V) '4 3 0 1 8: 4 6 Ljubljana 4 3 0 1 6: 4 6 Rudar (T) 4 2 1 1 7: 3 5 Aluminij 4 2 1 1 9: 8 5 Triglav 4 2 1 1 7: 6 5 Branik 4 1 2 1 10: 9 4 Kladivar 4 1 1 2 7: 6 3 N. Gorica 4 1 0 3 9:11 2 Mura 4 0 2 2 8:11 2 Koper 4 0 1 3 4:11 1 Železničar 4 0 1 3 2:10 1 NOGOMET — II. SNL — VZHOD Zmaga Šoštanjčanov Šoštanj : Drava 4:1 (1:1). V 3. kolu prvenstva II. SNL — vzhod so šoštanjski nogometaši zabeležili prvo zmago. Na domačem igrišču so premagali enajstorico Drave iz Ptuja z visoldm rezultatom 4:1. Soštanjčani so predvsem v dru-* gem polčasu pokazali dober nogomet, ko so povsem nadigrali nasprotnika in dosegli tri zadetke. Gole za šoštanjčane so dosegli: Novak, Koren, Pavsek, Ramšak. Za enajstorico Šoštanja so nastopili: Kac, Podojsteršek, Novak, Drev, Bukovec, Tajnik, Pavsek, Vu-čina, Koren, Erhart, Pirečnik (Ramšak). Ostali rezultati 3. kola: Mejnik : Grafear 5:3, Kovinar : Nafta 1:1, Papirničar : Fužinar 4:4, Ojstrica : Olimp 0:0. Lestvica po 3. kolu: Mejnik 3 3 0 0 8:4 6 Nafta 3 2 1 0 5:1 5 Fužinar 3 1 2 0 12:9 4 (jjrafičar 3 2 0 1 9:7 4 Papirničar 3 1 1 1 7:9 3 Partizan (Š) 3 1 0 2 5:4 2 Kovinar 3 0 2 1 6:7 2 Drava 3 1 0 2 5:8 2 Olimp 2 0 1 1 2:3 1 Ojstrica 2 0 1 1 2:5 1 CELJSKA PODZVEZA V prvenstveni nogometni tekmi I. razreda Celjske podzveze je enajsto-rica iz Šmartnega ob Paki gostovala v Rogaški Slatini in izgubila srečanje z moštvom Steklarja z rezultatom 7:2 (2:1). GIBANJE PREBIVALSTVA RODILI SO SE: 2 dečka in 1 deklica. POROČILI SO SE: VERDEV Kari, delavec, Gavce 59 in STE-BLOVNIK Kristina, delavka iz Smartnega ob Paki 44. KOREN Franc, železniški delavec iz Gavc 20 in PRAPROTNIK Frančiška, kme-tovalka iz Velikega vrha 39. HUDOURNIK Franc, rudar iz Raven št. 38 ln PODJAVOR-SEK Cecilija, delavka iz Raven št. 27. ŠTRI-GL Rudolf, rudar iz Raven št. 123 in LEDI-NEK Ivanka, delavka iz Sv. Florjana 20. PEVNIK Štefan, rudar iz Velenja, šlandrova 14 in LOTERSBERG Hilda, delavka Iz Šoštanja, Cankarjeva 1. MEŽA Alojz, rudarski tehnik iz Pod kraj a pri Velenju 2 in PERGOV-NIK Terezija, delavka iz Metle« 21. STROŽ1C Rudolf, rudar iz Lokovice.44 in JELEN Antonija, delavka iz Lokovice 45. SKORNIšEK Šaleški Rudar GLASILO SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva občine velenje Lastnik ln Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejšl, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek ln Rgdl ževart. — časopis izhaja vsak drugi četrtek. — Posamezna številka stane 30 din. — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din. — Naročnina se vplača vnaprej na tekočI račun 603-16-608-43 pri \ai;odnl banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2. — Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — fisk In kllšejl: CP »Celjski tiski Celje. KOŠARKARSKI TURNIR ZA PREHODNI POKAL ČASOPISA »ŠALEŠKI RUDAR«. Nastopajo reprezentance: LJUBLJANE • MARIBORA • ŠOŠTANJA V soboto, dne 9. oktobra ob 17. uri in nedeljo ob 9. uri na igrišču v Šoštanju. KOŠARKA — REPUBLIŠKA LIGA V 4. kolu bi morali Soštanjčani igrati na domačem igrišču z moštvom iz Slovenskih Konjic, vendar so dobili obvestilo Nogometne zveze Slovenije, da je moštvo Konjic odstopilo od nadaljnjega tekmovanja. ESPEH ELEKTRE V prvenstveni tekmi II. razreda je »Šalek« dosegel neodločen rezultat v tekmi z nogometaši iz Krškega 3:3. Tekmo so igrali v Krškem, v prvem delu so domačini vodili s 3:0! Viktor, rudar iz Skal št. 48 in GORŠE Marija, kmetovalka iz Lokovice 71. MIKLAVCIC Franc, mizar iz Šoštanja, Glavni trg 13 ln HASZI Vera, delavka iz Šoštanja, Glavni trg 13. JANEŽIč Oto, rudar iz Silove 21 in JELEN Hedvlka, uslužbenka lz Arnač 23. LIN-D1C Franc, vrtalec iz Velenja, Šlandrova 10 in GASPARIC Elizabeta, orodjar iz Laz št. 51. KRtVH Julijan, kalllec iz Raven na Koroškem, Prežihova 18 in KOVACIC Kristina, delavka lz Velenja, Šaleška 18. TOMSE Alojzij, elektrotehnik iz trne 28 in JERNEJ Gabrijela, krojaška pomočnica lz Črne 123. KRK Viktor, rudar iz Skal št. 120 in GRUBER Marija, uslužbenka lz Velenja^ šerccrjeva 2. UMRLI SO: LAZNIK Antonija, gospodinja lz Raven 50, stara 65 let. KOŠAR Valentin, upokojenec iz Šoštanja, Cesta talcev 8, slar 76 let. FURMAN Franc, upokojenec iz Začreta 34, star 79 let. KRAJCAR Jakob, rudar iz Pake št. 55, star 52 let. VERBIČ Jurij, zidar iz Klanca 57, slar 50 let. ZORN Olga Iz Velenja, Koroška 58, stara 24 let. ELEKTRA : JESENICE 69:61 (35:27 l 15. kolo je" prineslo ponoven u-speh košarkarjev na domačem igrišču. Po razburljivi 4n dinamični igri, ki so si jo ogledali številni ljubitelji košarke so domačini premagali zelo dobre košarkarje iz Jesenic. Pri domačih sta se izkazala Lukman in Zupančič. Koše za Elektro pa so dosegli — Natek 3, Zupančič 18, Lukman 15, Kac 7, Škerjanc in De Costa 6, Na-raločnik 5 in Moškon 4. V 6. kolu so se košarkarji Elek-tre pomerili v Ljubljani z »Idrijo«. Po enakovredni in borbeni igri so košarkarji »Ilirije« v zadnjih minutah igre, ko je moral iz igre Zupančič, premagali borbene goste iz Šoštanja z rezultatom 63:56 (33:37). KINO KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 7. in 8. oktobra »VVINETOU MED LOVCI« jugoslov.-nemški film Dne 9. in 10. oktobra »NA DOKIH NEW YORKA« ameriški film Dne 12. in 13. oktobra »FRA DJAVOLO« ameriški film Dne 14. in 15. oktobra »SINOVI IN LJUBIMCI« angl. CS film Etne 16. in 17. oktobra »NEVIHTA NAD MEHIKO« ameriški barvni film - Dne 19. in 20. oktobra »MAŠČEVANJE VOJAKA PULIJA« angleški film Dne 21. in 22. oktobra »POT V ARENO« — za mladino sovjetski film Dne 21. in 22. oktobra »POLNOČNI SESTANEK« francoski film Za »Elektro« so bili uspešni: Lukman 23, Zupančič 15, Natek 11, Škerjanc, De Costa, Naraločnik po 2 in Moškon 1. Ostale tekme 16. kola: Maribor : Svoboda 62:50 (33:20); Domžale : Jesenice 45:62 (22:33); Ljubljana : Branik 62:73 (34:35); Tivoli : Sora — preloženo. Lestvica po 16. kolu: aribor Branik Jesenice Tivoli Elektra Svoboda Ljubljana Sora Ilirija Domžale 16 17 17 16 16 17 15 15 16 17 14 14 12 8 8 7 6 5 4 3 2 3 5 8 8 10 9 10 12 14 1172:948 1122:919 1068:1125 1226:1151 988:1024 968:988 927:973 856:935 923:1038 892:1147 28 28 24 16 16 14 12 10 8 6 FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 11. oktobra 1965 »HERKUL OSVAJA ATLANTIDO« italijanski barvni CS film Dne 18. oktobra 1965 »UPOR NA LADJI BAUNTY« ameriški, barvni CS film Rokomet — Štajerska zona DERBI ZA ŠOŠTANJ ŠOŠTANJ : VELENJE 22:13 (15:5) V prvenstveni rokometni tekrrri kola Štajerske zone sta se v Šoštanju pomerili ekipi »Partizana« jz Šoštanja in »Partizan-Rudarja« iz Velenja. Prvi del igre je pbvsem pripadal domačinom, saj so dosegli kar deset golov prednosti. V drugem delu pa je bila igra enakovredna, Velenjčani so v tem delu dosegli celo 1 gbl več kot domačini. Kljub temu so Soštanjčani zabeležili prepričljivo zmago. Pri domačih sta se odlikovala Kac I., ki je dosegel 14 golov in vratar Brišnik, pri Velenjčanih pa je bil najuspešnejši strelec Siloy-šek s štirimi zadetki. Za ekipo Šoštanja so nastopili: Brišnik, Kac I, Kac II, Špendan, Bubik, Kočevar, Fijavž, Hribernik, Kemperle. Za ekipo Velenja pa:vPistotnik, Ši-lovšek, Ovnik, Blagotmšek, Solina Ferenčak, Poznič, Kovač, Vouk, La-hovnik. V 2. kolu so Soštanjčani gostovali v Mariboru in se pomerili s tamkajšnjim »Kovinarjem« ter zmagali z rezultatom 14:10 (7:8). Velenjski rokometaši pa so na svojem igrišču premagali ekipo »Fu-žinarja« iz Raven na Koroškem z rezultatom 16:8 (9:3). Rokometaši Šoštanj skega »Partizana« so kot novinci v tem tekmovanju prijetno presenetili, saj so zabeležili že tri zaporedne zmage in zavzemajo trenutno prvo mesto na lestvici. t " OBČINSKA ROKOMETNA LIGA _ŠSD_ V občinski rokometni ligi, ki jo je organizirala komisija za rokomet pri Ob ZTK Velenje, nastopajo reprezentance šolskih športnih društev osnovnih šol: I. in II. osnovne šole Velenje in I. in II. osnovne šole iz Šoštanja. V 1. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: pionirji: Šoštanj I : šoštanj II 14:1 (3:1H Velenje I : šoštanj II 8:10 (7:7); pionirke: šoštanj I : šoštanj II 6:5 (3:3); Velenje I : Velenje II 9:6 (3:5). _ODBOJKA_ Drugo mesto za Topolšico Mladi odbojikarji iz Topolšice so zaključili letošnje tekmovanje v Ma-riborsko-celjski ligi ter dosegli drugo mesto. V zadnji tekmi so na domačem igrišču zabeležili svojo četrto zmago v jesenskem delu tekmovanja. Po zagrizeni borbi so premagali zmagovalci tega tekmovanja odboj-karje mariborske »Elektromontaže« z rezultatom 3:2 (10:15, 15:9,-^13:15, 15:11, 15:7). V ostalih srečanjih pa so zabeležili. naslednje rezultate: Topolšica : Sever 3:0, Topolšici : Impol 3:1, Topolšica Zreče 3:0. v 1 , I CELJSKA PODZVEZA I. RAZRED V tekmi proti ekipi iz Zreč pa so na svojem igrišču igrali neodločeno 3:3. * rnmmr OBVESTILO LJUBITELJEM MEDNARODNEGA JEZIKA — ESPERANTA Ce želite obvladati mednarodni jezik Esperanto, se vpišite j[ v začetni tečaj esperantskega jezika. Tečaj organizira Esperant-sko društvo šoštanj. Vpišete se lahko vsak dan pri tovarišu KORADEJU, šoštanj ;; — Kajuhova cest A 31, ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ kutta* mikser in njegova uporaba Enako pijačo lahko naredimo z malinami, breskvami, borovnicami, ananasom in podobnim sadjem. — Ananasovo mleko: 20 dkg ananasa, Vi i pre-kuhanega mleka, 2 žlici sladkorja, sok od polovice limone. Pijačo zmešamo v mešalcu in jo serviramo s kocko ledu. Na isti način lahko pripravimo tudi vsako drugo sadno mleko. — Nočni strah: 0,5 del whiskyja, 0,25 del močnega rdečega vina, 0,5 del vermuta, 0,25 del sheri žganja in sok ene pomaranče ali limone. Serviramo z ledenimi kockami. — Mona Lisa cocktail: 1 del vermuta, 1 del čokoladnega likerja, 1 del maraskina. Vse skupaj mešamo v mikserju 20 sekund. Serviramo v kozarcih za kremo. Na dno kozarca položimo 2—3 v žganje vložene višnje, ki jih nato polijemo s- cocktailom iz mikserja- — Vinski [lip: 1«/« žlice sladkorja, 1 jajce, sok in lupina dveh limon, 'h litra vina, koščki ledu. Jajce, sladkor, limono in led mešamo v mikserju 25 sekund, nato med kratkim mešanjem (samo 5 sekund) počasi prilivamo vino. i Vinski fllp lahko serviramo v skledicah. — Kakaov 1'lip: 2 rumenjaka, 2 žlici sladke smetane, 0,5 del kakaovega likerja. Gospodinjam, ki se poleg gospodinjstva ukvarjajo še s poklicnim delom, zmanjkuje čedalje več časa za počitek In razvedrilo. Zato najdemo v trgovinah vedno več tehničnih gospodinjskih pripomočkov, ki v znatni meri razbremenijo zaposleno ženo. Eden izmed njih je tudi mikser. V trgovini dobimo mikserje različnih tipov, vendar je način delovanja pri vseh enak. Kako se z njimi rokuje, je razvidno iz priloženega navodila. Važno je, da znamo pravilno uporabljati mikserje. Zato nekaj kratkih navodil. V mikser ne moremo naenkrat vložiti vseh sestavin, ki smo jih pripravili za mešanje. Najprej zmešamo trdi dodatek (sadje itd.), nato pa počasi med mešanjem prilivamo tekočino. Pri kašastih, kremastih masah dodajamo v mikser najprej tekočino, nato pa dodajamo gostejše sestavine tako dolgo, da se masa povsem zgosti. Pri polnjenju steklenega dela mikserja~mo-ramo paziti, da denemo vanj toliko materiala, da so pokriti rezilni noži. Kadar mešamo tekočino, moranlo s pokrovom pokriti stekleni del, da tekočina ne bo brizgnila čez rob mikserja. Mikser je potrebno skrbno vzdrževati. Pripravljeno pijačo ali jed takoj serviramo. Stekleni del mikserja umijemo tako, da v njega nalijemo hladne vode in mešalec nekaj časa vključimo. Ce mešamo kaj mastnega, moramo pomiti kozarec s toplo vodo in de-tergentom. Mikser nato razstavimo, osušimo in ponovno sestavimo. Del mikserja, kjer je motorček, zbrišemo le s suho krpo. Ne smemo ga umivati! Na koncu, še nekaj receptov Jedi in pijač, ki jih pripravimo v mikserju. Mešamo 40 sekund. Serviramo s koščki ledu. Kavni Ilip: 1—2 jajci, 3 žlice prave kave, 'ti I sladke smetane, '/< i konjaka, 2—3 kocke ledu, nekaj žlic mareličnega žganja. Vse dodatke razen konjaka, mešamo v mikserju 30 sekund, nato prilivamo med mešanjem še konjak. Serviramo takoj. — Butterfly flip: 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja, 2 žlici sladke smetane, 0,5 del konjaka, 0,5 del kakaovega likerja. Mešamo 40 sekund in serviramo z ledenimi kockami. Na enak način lahko pripravimo še ananasov, jagodni, limonin, breskov itd. flip. MAJHNI NASVETI Sol ni samo važna začimba, ampak jo lahko koristno uporabimo tudi v druge namene: 0 Zobne ščetke večkrat namočite v slano vodo, pa bodo bolj čiste, trpežne in odporne. 0 Vodi pripravljeni za kopel dodajte pest soli. Tako pripravljena kopel vas bo prijetno osvežila. # Ko začutite bolečine v grlu, večkrat na dan grgrajte toplo slano vodo. Bolečine v grlu bodo kmalu minile. 0 Jedilni pribor in ponve, ki imajo duh po ribah, zdrgnite s soljo. Neprijetni vonj bo kmalu izginil. # Če se kožice drži prismojena jed, nalijemo vanjo toplo slano vodo. Vidite, sol je vsestransko koristna, le vedeti moramo kako jo lahko uporabljamo. Program prireditev ob praznovanju 20-letnice osvoboditve in občinskega praznika občine Velenje Četrtek, oktobra: \ 0 ob 18. uri promenadni koncert godbe na pihala »Zarja« na vrtu hotela »Kajuhov dom« v Šoštanju # ob 20. uri kurjenje kresov na okoliških hribih s tabornimi programi, sodelovali bodo preživeli borci 'NOV Petek, 8. oktobra: J 0 ob 8. uri otvoritev obnovljenega otroškega vrtca v Šoštanju, s programom cicibanov 0 ob 10. uri koineinoracija pri spomeniku žrtev na Cesti talcev in polaganje vencev na obeležja iz NOV 0 ob 1,1. uri otvoritev novega obrata tovarne »Galanterija« Šoštanj Sobota, 9. oktobra: 0 ob 10. uri otvoritev novega proizvodnega trakta v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje 0 ob 16. uri otvoritev obnovljenega telovadnega doma »Partizan« v Šoštanju 0 ob 17. uri košarkaški turnir za prehodni pokal časopisa »Šaleški rudar« na igrišču v Šoštanju Nedelja, 10. oktobra: 0 ob 6. uri budnica v Velenju in Šoštanju 0 ob 8. uri slavnostna seja obeh zborov občinske skupščine, občinskega odbora .SZDL in predsedstva občinskega združenja borcev NOV v dvorani doma »Svobode« Šoštanj 0 ob 9. uri nadaljevanje košarkarskega turnirja in podelitev prehodnega pokala časopisa »Šaleški rudar« na igrišču vi So stanju j 0 ob 10. uri osrednja proslava občinskega praznika pred spomenikom na Trgu svobode v Šoštanju kreme pijače Martini coctall: žganjarček gina, žganjarček vermuta, 2 žganjarčka pomarančnega likerja. Pijačo mešamo v mikserju 20 sekund. Serviramo s kocko ledu. Jagodna pijača: 15 dkg gozdnih ali vrtnih jagod, žlica sladkorja, rezina limone, '/< litra mineralne vode. Sadje s sladkorjem in limono mešamo v mešalniku 25 sekund. Počasi med mešanjem prilivamo mineralno vodo in serviramo s kocko ledu. — Krema iz banan: 4 olupljene banane, žlica limoninega soka, 10 dkg sladkorja. Vse skupaj mešamo 2 minuti. — Jagodna krema: 25 dobro zrelih jagod, 2 žlici sladkorja, skodelica mleka ali sladke smetane, žlica limoninega soka. Mešamo v mešalniku 1—2 minuti. Na enak način lahko pripravljamo v mikserju sadne kreme tudi iz ostalega sadja. — Mlečna kašica z orehi: 1 mala doza kon-denziranega mleka (lahko uporabimo tudi sveže mleko), pest orehovih jcderc, sok pol limone, sladkor po okusu. Mešamo tako dolgo, da se masa močno zgosti in speni. MALI OGLASI MALI OGLASI k Starejšega upokojenca vzamem na vso oskrbo. Šalek 15. ) Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 418, Ko-nečnik Franc, Pesje 101. Deset zapovedi za kinoobiskovalce 1. Prihajaj v kino, ko se je predstava že začela. Tvoji sosedi bodo prav uživali v tem, da vstajajo in te puščajo na tvoje mesto. Stvar bo še ugodnejša, če se zmotiš v vrsti, pa se boš spet. vračal. 2. Ko slačiš plašč, čimveč krili z rokami in ne oziraj se na to, če koga udariš po glavi ali mu razbiješ očala. Naj se čuva vsak sam! 3. Olupke od pomaranč in banan meči med predstavo na tla, in to najbolje na prehode. Ce bo komu spodrsnilo in bo padel, se bo vsaj kdo od srca nasmejal. 4. Ce gledaš boks, bodri igralce: »Udari ga!« in podobno, da vneseš med gledalce borbeno ozračje. 5. Bombone jej čim glasneje — naj ti drugi zavidajo! 6. Vse melodije, ki jih pojejo pevci, poj ali žvižgaj z njimi. Ljudje so tako prišli v kino samo zato, da slišijo tebe. 7. Sosedom moraš vedno vnaprej raztolmačiti, kaj se bo na platnu dogajalo in kakšen bo konec filma. 8. Sploh je zelo prijetno, če ves čas govoriš s sosedom in glasno bere! podnapise. 9. Ob prikazovanju poljubov glasno cmokaj, da pokažeš svoj temperament. 10. Vstani s svojega mesta pred koncem filma. Onim za teboj ni treba videti ničesar več. Kdo se še zanima za »happy-end«? Humor V ČASU GRIPE ^ Zdravnik: »Menim, da je pri vašem možu gripa pustila hude posledice.« Žena: »Na žalost, res. Da bi se obranil gripe je začel piti slivov-ko, zdaj pa ne more več prenehati piti.« VNETI BRALCI »Neki moški je ubil svojo ženo in sebe.« — »Koga je ubil prej, sebe ali ženo?« »Tega v časopisu ne piše!« BELOVOJCANI SO IZPOLNILI SVOJO NALOGO. DO OBČINSKEGA PRAZNIKA SO KONČALI ZEMELJSKA DELA NA CESTI OD GREBENŠKA DO BELIH VOD. LE TAKO NAPREJ! "S PREBIVALCI VELENJSKE OBČINE Udeležite se osrednje proslave, ki bo v nedeljo 10. oktobra ob 10. uri v Šoštanju pred spomenikom na Trgu svobode. Na proslavi bo govoril poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije, tovariš Franc Simonič Pel bo invalidski pevski zbor iz Ljubljane. S