Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 11 v LioMjani, v sM 5. aprila 1913. Leto XLL = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 28' — za en megeo „ . . » 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . , K 24'— za en meaeo „ . . „ 2 — V opravi prejcman mesečno „ 1*70 = Sobotni, izdaja: = za celo leto ....... 7'— za Nemčijo oeloletno , „ 9 — za ostalo Inozemstvo „ 12 — Inseratl: Enoztolpna petltvrsta (72 mm) za enkrat . ... po 15 * za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnit. Poročna oznanila, zilnili. ishMr lil: enostolpna petltvrsta po 18 vin. „ Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. GQT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma ie ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravaištvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 16 strani. Drama in barka. (Dr. Ig. Žitnik.) Lc congrcs ne marelic pas, il dansc. Kongres ne hodi, marveč pleše. Tako se jc norčeval maršal knez Ligne z visoko diplomacijo, ki sc je septembra 1814 zbrala na Dunaju, da v Evropi obnovi stari red. Nad osem mesecev se je visoka gospoda zabavala na Dunaju in ob prostih urah gradila umetne države, ki so v kratkih desetletjih dobile druge mejnike. Nekaj podobnega kujejo in vare sedaj diplomatje v Londonu. Siccr ni slišati, da plešejo in se zabavajo, toda sedanja londonska konferenca je burka, ki se ne prilega v okvir balkanske drame. Balkanska zveza proti Turčiji jc nastala, ko je Evropa dremala. Balkanske države so se oborožile za odločilno vojsko, Evropa se je zganila in obljubila reforme. Zavezniki so bili siti praznih obljub in se vrgli na sovražnika. Evropa se je tolažila, da turška armada pogazi upornike in na Balkanu zopet zavlada mrtvaška tišina. Krščanski narodi so potolkli in razkropili turške čete in z junaškim ponosom naznanili starikavi Evropi: Tu smo in tu ostanemo! Sedaj se premisli modra Evropa in milostno razsodi: Balkan balkanskim narodom! Kar so balkanski narodi zahtevali od svoje pisane matere nad sto let in si končno sami, iz svoje moči izvojevali v kratkih mesecih z ogromnimi žrtvami na krvi in blagu, to jim hoče klepetava mačeha ogreniti s pelinom novih spletk in intrig. Balkanske države so razen Črne gore, ki je vse svoje sile zbrala pred Skadrom, Turčiji dovolile premirje in velesilam naznanile pogoje miru. Ves svet je priča, kako so diplomatje zavlačevali odgovor. Ni se jim mudilo, ko so na Balkanu v trdi zimi izmučene armade prezebavale na poljanah in tičale v blatu do pasu. Kje je bila tedaj človekoljubnost, ki jo nosi le na jeziku kulturna Evropa? In če je v bojnem metežu padla tudi mnoga nedolžna žrtev, kdo je kriv? Edinole razprta Evropa, ki ni o pravem času našla in pokazala svoje resne volje. Vsa modrost mogočnih diplomatov ni mogla preprečiti vojske, ker niso bili edini, kaj naj storž. In ko so zvezne države naznanile svoje mirovne pogoje, so diplomatje zopet oprezovali, da se med seboj ne spro. Turško-bulgarska meja še danes ni določena. Diplomatje so določili le skrajni točki Midijo in Enos; kar med tema leži, to visi še v zraku. Grška zahteva Egejske otoke, diplomatje jih še vedno niso določili. Isto velja glede '' 11 ■ 11 " ' ~UEr~! LISTEK. Iv. Baloh: Povesi o novi pumpi. Humoreska. V Žabji vasi so so pripravljali na lopo slovesnost: blagoslov novo brizgal-ne. Že dolgo so imeli v vasi gasilno društvo; toda to je imelo doslej lc eno trompeto. Sicer jc bila na županovem skednju skromna deska s skromnim napisom: Shramba gasilnega društva, toda notri ni bilo poleg kmetskega orodja seveda — razven pet uniform in trompete nobeno druge reči. Zato so merodajni krogi spoznali, da bi bilo to za slučaj ognja lc malo premalo. Ko jo po neki občinski seji dacar sprožil misel o novi brizgalni, tedaj so bili spočetka možje nasprotni tej novotariji; toda ko jim jc dacar povedal, kakšna sramota bi bila za celo Žabjo vas, če bi gorelo, pa bi prišli Zapoljci — sosedje — gasit s svojo brizgalno, domači pa bi le gledali in v škafih vodo nosili, ker nimajo brizgalne — ne. te sramote pa Žabčarji niso hoteli dočakati. Ko se je torej raznesel po siccr mirni vasi glas o novi brizgalni, tedaj ni bilo zvečer pri ognjiščih o nobeni stvari toliko go- Albanije. Načeloma so pač sklenili, da postane Albanija avtonomna dežela pod varstvom velesil, natančne meje teh balkanskih Indijancev pa so šc vedno negotove. Ali se potem moremo šc čudili, ako najširši ljudski sloji ne občudujejo take politike, ako sc šaljivi listi norčujejo z evropejsko diplomacijo in balkanske države nc upoštevajo avtoritete londonskega mirovnega sodišča? In vendar more lc naiven človek verjeti, da je vsa ta počasnost in okornost londonske konference le slučajna. Vse kaže, da sc dogodki vrše po premišljenem načrtu. Z balkansko krizo so v tesni in logični zvezi razna nerešena vprašanja v Aziji in Afriki. Na Balkanu pač še morejo evropske velesile premikati figure kakor na šahovi deski. Zato so se hitro zedinilc, da omeje vojsko na Balkan v strahu in bojazni, da polom Turčije nenadoma sproži iztočna vprašanja izven Evrope. Turčija jc le neznaten del mohamedanskega sveta, ki ga vladajo tuje države. V prvi vrsti prideta v poštev Anglija in Rusija, ki si bodeta prej ali slej razdelili Perzijo, Tibet in Afganistan. Na Kitajskem se vrši prevrat, pri katerem se hoče okoristiti Rusija. V severni Afriki si nasprotujejo koristi Anglije, Francije in Italije. Ta si je pač osvojila tripolitansko obrežje, toda od treh strani jo odrivajo Angleži in Francozi. Največja nevarnost za evropejski mir pa je dardanelsko vprašanje, s katerim je zopet v zvezi bodočnost Male Azije, Sirije in Mezopotamije. Sir Grey je 25. sušca v angleški zbornici to jasno izrekel, zakaj velesile Bulgarom nc dovolijo meje do Marmarskega morja, ki sega do Carigrada: -Ako obvelja meja od Midije do Enosa, potem si morejo zvezne države same razdeliti ves Balkan, izvzemši Albanijo. Ako pa zahtevajo druge meje, s katerimi sla v zvezi dardanelsko in carigrajsko vprašanje, potem posamezne države nc bodo več posredovale, ampak nastopile kot i n t e -r c s o v a n e stranke.« In tu najdemo vso skrivnost, s katero londonska konferenca rešuje sedanjo balkansko krizo. Za kulisami pripravljajo načrte, po katerih hočejo nadaljevati svojo naselbinsko politiko izven Evrope. Na odprtem odru sc razvija balkanska drama, vzporedno pa diplomatje previdno pletejo mreže, v katere bodo pozneje lovili svoj plen. Za avstrijsko diplomacijo pa je še edini Balkan, kjer si hoče obrusiti svoje ostroge. In tudi na tem diplomaškem bojišču je prišla prepozno. Sama je dala iz rok vse prebijače (alute), s katerimi bi bila mogla varovati svojo veljavo in koristi. Baron Chlumecky trdi žalostno resnico, ko piše: ;le vasi v soboto popoldne, peljali jo bodo po daljši poti — skozi Zapolje. To je bilo soglasno sprejeto. Pri županovi hiši bo slavolok, tam bo slavnosten »prejem, zapela se bo pesem, belooblečena deklica bo pumpo izročila v varstvo županu, zvečer bo razsvitljava, drugi dan blagoslov, popoldan veselica za pokritje stroškov. Imenitno — tako so rekli vsi, ko so zvedeli za bogat spored. Posebno jim jc dopadlo, cla bo sprejem gostov kar dve uri: od dveh do štirih popoldne. To bo ljudstva — jc šlo od ust do ust. Načelnik jc imel pa še dvojno veliko skrb, za katero ni vedelo ljudstvo. Kakšen naj bo napis na slavoloku in kakšna pesem sc naj zapoje pri sprejemu. Sklical jc odbor na posvetovanje. VeČina je bila mnenja, da napisa sploh treba ni, glede pesmi so pa bili eni za to, da se naj zapoje vesela, drugi pa, da žalostna, ker ogenj vendar ni nekaj veselega. Zmagala je zadnja struja. Glede pesmi so pa dali načelniku prosto roko. Ta jc šel v posvet k učitelju, ta pa mu je pesem odsvetoval, zato sc je sam vsedel za mizo in pesem naredil. Je še boljše — si je mislil — učitelj bo vso slavnost v časopisih popisal in tudi •— njega omenil. Določil je, da se boclc pelo tako: Človek glej dognanje svoje, danes srečen si vesel, jutri žc ti zvon zapoje, hiša tvoja bo pepel. — — Ko so pa merodajni krogi za to izvede- li, so pa rekli, da to vendar no gre; zato je tudi petje odpadlo, načelnik pa jc bil rešen obeh skrbi. Saj se bo pri veselici dovolj pelo — to je bilo njegovo tolažilo. Prišla je sobota. Tisto jutro so šli vsi Žabčarji na delo preje kot drugo dni, da bi bili popoldne prosti, ko bo sprejem ob drugi uri. Ko je odzvonilo poldne, tedaj so se kmalu potem žc začele zbirati stare ženice na gričku pred vasjo, kjer se je videlo gori proti Za-polju, odkoder so imeli pripeljati pumpo. Prišel je tudi ves naraščaj iz cele vasi. Pumpa pa se jc zamudila za dobre pol ure, deloma, ker so počasi na-pregali, deloma ker so skozi Zapolje prav počasi vozili. Tisto soboto popoldne ni bilo skoro nobenega Zapoljca doma. Vse jc bilo na polju, le kak oli-ok je gledal clebelo skozi okno, ko so šli Žabčarji skoz vas. Bila je ura skoro tri, ko zagrmi vrh griča nad Žabjo vasjo star možnar v znamenje, da pumpo že peljejo. Vseh se je polastila silna radovednost, zavladalo je splošno veselje. Ah kako je bila lepa, ko so sc konji ustavili pri slavoloku! Kako se ic svetila, čisto nova v solnčnih žarkih! ln koliko je bilo na njej vencev in zastavic! Ko se je napravil red, je stopila deklica s šopkom — seveda naČelnikova hči, ker je imela najlepšo belo obleko — pred gospoda župana ter mu govorila lepo pesem. Začela je prav lepo in glasno: Pozdravljena li nova pumpa, naj nas var'je vsac'ga lurnpa itd. Tukaj je mislil gospod pesnik gotovo na poži-galca. Potem je povedala, kakšen namen ima, koliko slane in tehta, nazadnje pa prav milo sklenila: V Vaše varstvo torej pumpo izročimo, da ne bo gorelo, pa Boga prosimo! — Župan je sprejel šopek, ko jo končala. Vse jc bilo tiho. Le nek Amcrikanec, kateremu je bila pesem očividno všeč, je na glas zaklical: Odobravanje. Sprejem je bil končan. Pumpo so spravili na slavnosten prostor, zvečer je bila lepa razsvitljava — in stare ženice so rekle zvečer: če je bilo že danes lepo, kaj bo šele jutri! Drugi dan jc bil zjutraj blagoslov. Že takrat je bilo veliko ljudstva; ko se je začela vesclica, sc je bilo toliko ljudi nabralo, kot še nikdar v Žabji vasi. Zapoljci so sicer na tihem želeli, da bi bil dež, pa tudi ta želja se jim ni izpolnila. Veselica jc bila res lepa. Vse, kar je načelnik pri drugih veselicah videl, vse je vpeljal tudi danes v Žabji vasi. Ljudje so videli reči. kot še nikoli. Vse jc bilo zadovoljno. Prvi so odšli domov Zapoljci, drugi gostje šele pozno ponoči, zadnji zaostali rodoljubi proti jutru. Niso sc mogli ločili, ker jo bila tako lie- j Shod. Jutri, v nedeljo, ob pol 4. uri popoldne priredi Strokovno društvo shod v Delavskem domu na Savi. I ovabljenc so posebno ženske in dekleta. Govori gospa Ivanka Klemenčič iz Ljubljane in g. župnik Skubic. Upamo, cla se našo ženstvo prvega tovrstnega shoda udeleži v polnem številu. Bomo dali odgovor tudi tistim, ki imenujejo v »Slovenskem Narodu« našo velikonočno procesijo »Skubičev spas«, pa tudi tistim, ki se ogrevajo za »tržaško svobodo prihodnjega veka«! j Vaditeljski tečaj Orlov za jeseniško okrožje se vrši prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. v Del. domu na Savi. Spoved: Ob 9. uri dopoldne vaditeljski tečaj. ob 4. uri nopoldne občni zbor jeseniškega okrožja. Orli, do svidenja v obilnem številu na Jesenicah! j Slovenska šola in liberalci. Naši liberalci v »Narodu« rujejo zoper novo slovensko šolo na Jesenicah. Vsak Človek ve, da so z novo šolo rešene slovenske Jescnicc. Ko bi se ne zidala večja slovenska šola, bi se nemška takoj razširila, in bi tako Nemci kulturno do-minirali nacl jeseniškimi Slovenci. Kdor ima v takem kraju šole, tisti ima narod. Seveda mora imeti šola tudi drugačne učne moči, kakor so sedaj nekatere na slovenski jeseniški šoli. Naši liberalci pa rujejo v »Narodu« zoper slovensko šolo zato, ker je duševni oče dopisov nemčur, izdelovalec dopisov pa slovenski liberalec. Ta dva nosita naroden zvonec. Neki liberalec je šel k »Narodovim« urednikom protestirat zoper jeseniške dopise, češ da nikakor ne kaže liberalcev pitati s tako pičo. Tam pa so skomizgnili z rameni, češ: pišite drugače! j Tako ne bo šlo. Na jeseniškem kolodvoru, kjer je bilo za Slovencem izpraznjeno mesto asistenta, je nastavljen — Lah. Kaj pa je tebe treba bilo? — Na jeseniški pošti št. 1, je nastavljen zagrizen Nemec. Kako bo občeval s strankami, to bo razumel samo gosp. nadpoštar Tominz, ki je na višje vprašanje, je-li zna novi oficiant Konig slovenski, odgovoril, cla zna. Mi pa pravimo, da 110 zna! Pa ne, cla bi se hotelo delati kako posestno stanje? Bomo potrkali na vrata naših poslancev! Tržiške novice. * t Marijin vrtec se je prvič predsta* vil občinstvu z lepo predstavo, dekla-macijo in petjem. Mladi igralci in igralke so nastopali s tako samozavestjo na odru, da jih jc bilo vžitek gledati. Pevke so morale na splošno zahtevo ponoviti pesmico »Kaj vesela bi ne bi-, la«. — V četrtek se jc predstava ponon vila za šolske otroke; jutri se zopet ponovi ob 5. uri popoldne za drugo občim stvo. t Letno romanje k Sv. Valentinu v Glin j c na Koroškem se ne vrši letos 3. prisiljena zabava. Čisti dobiček je bil lep. Slavnost jo minula, pumpo so spravili v shrambo in čez par tednov so ponehale tudi govorice o pumpi in slavnosti. Tisti ponedeljek po Martinovi nc-» del j i je bil vsako leto v Zapolju velik semenj. Prignali so veliko živine iz vseh krajev. Znano jc bilo tudi, da imajo v Zapolju dober mošt in ljudje so prišli mošt pokusit tudi iz daljnih vasi. Tisto leto jc prišlo veliko sejmar-jev, ker so v Zapolju število sejmov skrajšali in enega v Žabjo vas prenesli. Semenj je bil že skoro končan, ljudje so bili natlačeno zbrani po gostilnah, kar sc pokadi na konci vasi . . . »Gori, gori« — je vpilo vsevprek. Ljudje so hiteli iz hiš. »Moruznikov lilcv gori« — so jc zaslišalo naenkrat. In res je bil kmalu ves v plamenu. Bilo je plat zvona. Hitro so pripeljali domačo brizgalno, ljudje so gonili, domači in tuji, kar se je dalo, da bi vsaj hišo rešili, ki je bila z opeko krila. Ogenj so pa zapazili tudi v Žabji vasi. Občinski tajnik je hitro zatrobil, da bi ljudi sklical, da bi šli gasit, toda eni so bili v gozdu, drugi na semnju. Še načelnika ni bilo doma. Ko so šli po ključe, je gospa dacarica odločno ugovarjala, cla bi šli v takem blatu z novo pumpo gasit. Kasna pa bo, kaj bodo gospod rekli — toda tajnik je kar ključe vzel iu stekel iz hiše. Ou jc delal, iaz in 4. maja vsled sv. birme, ki bo 4. v Tržiču, pač pa bodo odšli romarji iz Tržiča iu okolice v Glinje v soboto pred sv. Trojico 17. majnika. V Glinjah bodo imeli cerkveni shod na nedeljo sv. Trojice 18. maja. Na to izpremembo se opozarjajo že sedaj romarji. t Predavanja so se zopet pričela v Društvu sv. Jožeta. Pretečeni torek jc predaval g. župnik obilno zbranemu občinstvu o dogodkih na Balkanu. Prihodnji torek ob 8. uri zopet k predavanju. Iz Plovdivfl. Izviren dopis, riše profesor H. G. Proslava zavzetja Odrina. Dne 27. marca smo v Plovdivu proslavili zavzetje Odrina. Glavno vlogo pri tej proslavi je imela naša gimnazija. Naši gojenci (povečini proslavni Bulgari) so v svojih lepih uniformah z zastavo in godbo korakali po mestu; naša godba je sedaj edina godba v mestu. Našim gojencem so se pridružile neštete množice. Slavnostni sprevod se jc pomikal proti stolni cerkvi, od tam na glavni trg, kjer se je izvršila cerkvena zahvala za zmago; tam se nam je pridružil plovdivski župan in mnogo oficirjev in so nas spremljali pred oficirski klub, kjer ie bilo več slavnostnih nagovorov. Veličasten in gin-Ijiv trenutek je bil, ko smo na glavnem trgu dohiteli prve tri vozove ranjencev izpred Odrina; priredili smo jim tako prisrčen in slovesen sprejem, da so ranjeni junaki, veselja plakali. Položaj v Odrinu. Dne 29. marca se je iz Odrina vrnil angleški konzul, ki nani je pripovedoval, da je Odrin mnogo bolje ohranjen, kakor se je mislilo, Danes, dne 31. marca, nas jc obiskal neki moj kolega, ki je ves čas obleganja prebil v Odrinu; njegova poročila so torej popolnoma verodostojna. Odrinska posadka je imela streliva še za več mesecev, toda živeža je žc zelo pomanjkovalo. Ubožnejši prebivalci in vojaki so morali že občutno stradati; mnogi vojaki so vsled slabe hrane zelo shujšali in. opešali. Nekoliko ljudi je izvršilo samoumor, ker niso mogli več prenašati lakote. Odrin se ne bi bil mogel več dolgo držati. Zato je umevno, da so Bulgari pri glavnem naskoku izgubili manj moštva kakor so računali. Splošno so pa obleganci trpeli manj kakor se je mislilo. Topovi niso napravili veliko škode. Položaj katoličanov v Odrinu. Moj kolega mi je nadalje pripovedoval, da so vsi katoličani v Odrinu srečno prestali obleganje; nobenden ni bil ubit. Slovencem dobro znani pater Hristov je bil sicer nastanjen v katoliškem semenišču v odrinskem predmestju Kara Agač, a večinoma je prebival v Odrinu; občevanje med Kara-Agačem in Odrinom se je namreč vršilo kakor da nc bi bilo obleganja. P. Hristov se je s svojo znano neustraše-nostjo in šaljivostjo zelo prikupil Šukri paši. Vedel bo torej mnogo zanimivega pripovedovati. V dolgi dobi obleganja je spisal 160 strani debelo knji- 1. črnogorske vojne priprave: črnogorks nosijo vojni materija! v črnogorske utrdbe. — 2. F igled na kotorsko luko, v ozadju črnogorske gore. — 3. Od Črnogorcev utrjena 185S m visokn cjora Lovčen. go in jo s ponfočjo par naših seminari-stov, ki so ostali v Odrinu, tudi že tiskal. Gotovo vam bo poslal en izvod. Knjiga je zelo zanimiva. Med obleganjem se je razširila vest, da jc bil veliki zavod zagrebških usmiljenk porušen; a v resnici ni bilo tako hudo. Zavod je zadela topovska krogi ja, predrla, streho in podstrešje; bilo je sicer veliko strahu, a hujšega ni bilo, vse sestre in gojenke so zdrave. Bulgarski kralj je obiskal katoliško semenišče v Kara - Agaču ter se zelo ljubeznivo pogovarjal z misijonarji. Naš ravnatelj je hotel obiskati katoliško semenišče in druge katoliške zavode v Odrinu, a vojaške oblasti so imele razne pomisleke. Danes je pa prejel od kraljevega tajnika telegram, da lahko takoj odpotuje v Odrin. V kratkem bodete prejeli obširno poročilo iz Odrina. Generalni šlrajk v Belgiji. Belgijski soc. demokrati so se definitivno odločili, da pricuo sredi aprila s takozvanim generalnim štrajkom in sicer iz jeze, ker so bili pri lanskih volitvah za belgijsko zbornico tepeni. S tem hočejo pritisniti katoliško vlado, da se. uda zahtevi soc. demokracije po spremembi volilnega reda. Zdi se pa, da stvari ne stoje ravno ugodno za štrajk. Vse belgijsko krščansko delavstvo je namreč proti stavki, ker ta nima nič opraviti z delavskimi težnjami, marveč je golo politično sredstvo prevratnih elementov, ki jim je na poti ves sedanji, družabni, red. Na zadnjem mednarodnem kongresu' krščanskih sindikatov se je belgijskemu krščanskemu delavstvu zasigurala pomoč od strani nemških, francoskih in laških krščanskih delavskih organizacij. Dalje je. tudi vlada ukrenila vse potrebno, bodisi v varnostnem kakor tudi v gospodarskem oziru. Pa še nekaj drugega jc, kar more pričakovani uspeh generalne stavke onemogočiti. Vander-vclde, brezdvomno na j inteligentnejši um belgijskih socialistov, je takoj uvidel, da je nemalo pripomogel do zmage katoličanov pri lanskih volitvah ravno strah meščanskih krogov pred socialistično - radikalnim kabinetom. Zato i(> odločno svetoval, naj njegova stranka v verskem vprašanju ne zasleduje jakobinsko politike, kajti preradi-kalna metoda bi ljudstvo razburila in s tem iti se konečno lc še bolj utrdila katoliška vlada, isto misel izraža tudi liberalni meščanski »Malin« in proro-kuje generalni stavki totalen neuspeh. Toda kljub tem argumentom jo ostal zmerni Vandevvelde v manjšini, kajti radikalni sodrugi. predvsem pa široka masa zahteva generalno stavko, pričakujoč od nje zmago nad klerikalno vlado. V kratkem se bo torej odloČilo. Bol zii Si*. Zadnji naskok na Taraboš. »Secolo« poroča iz Cetinja: Polkovnik Plamenac, najpopularnejši čr-nogroski častnik, je izbral 600 mož, da 7. njimi naskoči veliki Taraboš. Topovi so pokali, Plamenac prodira s svojo Četo, ki poreže žice. »Bataljon smrti!« krstijo vojaki te junake. Oglasili so se bili za ta bataljon starčki in mladi, med njimi pet bratov. Porezali so dve vrsti žic, tretje niso mogli. Bašibozuki so jih kosili s petimi mjtraljezami. »Bataljonu smrti« pride na pomoč stot-nija »Njeguš« in »bataljon Vir Pazar«. V Jiipu se oglasijo 4 Kruppovi topovi vrh Taraboša. Mitraljeze so Črnogorce odspredaj obstreljevale, »Kruppi« od vrha so pa metali smrtnonosni ogenj preko njih v zadnje vrste, tako cla niso mogli nc naprej ne nazaj. Plamenca zadene kroglja in pade. ne da bi besedo izgovoril. Črnogorci so se pa spoprijeli s Turki, ki so vodili ogenj mi-traljez. Boj na nož! Turki pa sc še pred bajoneti niso umaknili. Tako se morajo Črnogorci boriti za vsako ped zemlje. Očividno bo usodo Skadra odločila srbska artiljcrija. Zopetni naskok na Skador. Po včerajšnjih poročilih iz vojaških krogov v Belgradu sklepajo, da je začela včeraj srbska artiljerija zopet bruhati ogenj na Skader. Generalni laskok se izvede danes. Izgube oblegovalcev. . Pri napadu na Skader pretekli ponedeljek je bilo ubitih 900 Črnogorcev in 21 častnikov. 8 srbskih bataljonov sc je združilo s Črnogorci pri Muričanih in podvzelo nov napad na Taraboš. Ruska pomoč Črnigori. Grška ladija »Elessi « je pripeljala pretekli torek zvečer v Bar 36.000 zabojev sireljiva, materijala za telegrafe in vojaških plaščev ter 23 topov. Vse so odpeljali v črnogorski tabor. Vojni materija! .je prišel i z lUisije. Rusi ss izgovarjajo. Na očitke raznih krogov, da .je poslala ruska vlada ravnokar Črnogorcem ladijo. ki so jim prinesle municije, poroča peterburška brzojavna agentu-ra, da pre za municijo in vojne potrebščine, ki so jih Črnogorci že leta 1911 v dar dobili, pa sc jim niso odposlale. V letošnjem januarju so pa ta materija! zahtevali. Pri prevažanju tega blaga pa ni ruska vlada prav nič udeležena. Pomorska lienionsMja proli črnigori, Blokada sklenjena. Iz L o d o n a se danes oiiciozno naznanja: Glede mednarodne brodovne demonstracije je že vse dogovorjeno. Demonstracije sc udeleže vse velesile razun Rusije. Poveljniki brodevij so dobili teiegrafične instrukcije, naj se podajo črnogorsko obal in izvršijo efektivno blokado. Posameznosti izvedbe so pripuščene odredbam poveljnikov. Vrhovni poveljnik še ni določen, gre za to, ali prevzame poveljstvo avstrijski ali angleški admiral. Pred Barom križari deset bojnih ladij. Loydov parnik Albanija«, ki je pri-plul včeraj popoldne iz Bara v Kotor, poroča sledeče: Na odprtem morju pred Barom je deset bojnih ladij, ki križarijo. Albanija« je srečala tudi dvajset praznih grških parnikov, ki so jih spremljali ena bojna ladja in dve torpedovki. Parniki so se vračali proti jugu, potem ko so izkrcali v luki Sv. Ivan Meduanski 12.000 srbskih vojakov, 800 konj, 600 volov in veliko množino municije in provianta. Parnik »Talija«, ki je dospel tudi včeraj v KoLor, pa poroča, da je videl pred Krfom dve angleški in eno francosko bojno ladjo. Nemška ladja. Nemška bojna križarica »Breslau« sc nahaja od 3. aprila nadalje pri mednarodnem brodovju pred Barom, ki demonstrira proti Črni gori. Francija nima mandata Rusije? Iz dunajskih krogov poročajo, da so dobili vsi francoski poslaniki po državah poročilo, cla se Francija vojne demonstracije velesil bred Barom udeleži in da je zato poslala v Jadransko morje ladjo »Edgar Aninel«. Kakega naročila, naj Francija pri tej demonstraciji tudi Rusijo zastopa, pa Francija ni dobila (?), Francija bi rada posredovala. Francoski vladni krogi polagajo največjo važnost na izjavo, po kateri dobi sem podnačolnik — pa je. Izvlekli so pumpo iz shrambe, ki je bila še vedno vsa v vencih izza časa slavnosti. Zbralo se je hitro pet mož. Eni so začeli trgati suhe vence doli, drugI so šli po konje. Toda konj ni bilo tisti dan nič v hlevih. Tedaj se spomni tajnik na Pop-kovo luco, ki je bila stara in je gotovo niso peljali na semenj. Luca je bila res doma. Hitro so jo vpregli pred pumpo. Sicer se je pumpe prestrašila, kakor cla bi videla avtomobil. Na pumpo so se vstdli štirje možje s tajnikom vred in udarili so po luci, da jc kar skočila. Luca je težko peljala, proti klancu gori pa kar ni šlo več naprej. Zato so vsi doli skočili, da bi luca ložje vozila, pa le ni šlo. Vrh klanca jo je udaril tajnik, kar jc mogel. Luca je potegnila z vso močjo in — vrv pretrgala. Uboga luca! Zmerjali so jo in kleli, nič ni pomagalo. Hitro so jo odpregli ter jo zapodili nazaj, saj je znala sama domu, vsi štirje pa so za. pumpo prijeli ter jo peljali po klancu nizdoli proti ognju — na lice mesta. Ko so videli Za polj ei, cla. gredo Žabčarji s svojo novo pumpo, tedaj so gasili hitro, kar so n ogli. Tajnik jc; ukazal nastaviti cevi; eden je hitro tekel iskat, vode, clrugi so pa cevi skupaj devali. Pa ni šlo, pri pumpi namreč. Tajnik tega ni bil navajen. Tedaj pravi eden: Obrnimo jo! Obrnili so jo, pa tudi tako ni šlo! Tedaj prime tajnik z vso močjo za nek ventil — in nekaj jc počilo. — Prestrašil se je in dejal, da gre k županu po orodje. Dolgo ga ni bilo. Med tem časom je žo ves hlev pogorel. Razkopavali so lo Se slamo in gasili tleče tramove. Ko ni bilo tainika nazaj, so ga šli iskat. Dobili so ga pri županu, kjer so zvedeli, cla ni treba več gasiti, da bo pogorelcc še več dobil odškodnine, ker mn ne bodo nič odtrgali. In tako so ostali vsi v županovi gostilni ter se nad luco jezili, cla jc ona vsega kriva, cla so prišli prepozno. Nova pumpa pa je vsa oškropljena 7. blatom stala sredi ceste precl pogoriščem. Ko je gospod načelnik zvečer zvedel, kaj sc je zgodilo, je ukazal z županovimi konji ponoči pumpo domov pripeljati. V spominsko knjigo pa je zapisal, da so Žabčarji prvi prihiteli Zapoljccm na pomoč in pristavil besede: Čast požrtvovalnim možem! Dve zmage in še druge rči. Oh, prmejdutii! Tku sc pa žc nism zlepa našmiru, kokr unkat. Tu je blu una sebota. Jest grem ub ene peteh pupoune tam pu Vegu ule mem rejalke; pred mana je šou pa en gespud in tku vern gledu u ta »Sluvensk Narod«, de ni nc šlišu, ne vidu nč. »Kua pa more bt dons tku zanimiuga u -Narude«, da sc Ide tku zavervan vajn?« sm s mislu in puglcdu gespude čez rama u Narud', >-Dve zmage!« zagledam naenkat tku na debel natiskan, dc jc mogl usakmu žc ud zdeleč u uči past. > Žiujafsm zaurisku gespude za lirb-tam, de se je tku ustrašil, de vem, dc mu ni ustou nuben krajccr u varžet. »Žiuja! Hvala Bogu, zdej jc pa vnder enkat padu tud Skacler in pa Carigrad, ; sm s mislu in hitr letu ud samga vesela u štarija h Lojsk u Gradišč. »Zdej pa kar hitr na usaka miza cn Štefan vina gor na moja rajtenga!« zašafu sm Maričk, ke sm prlctu u štarija, > Za kua pa; sej ni še nubenga člu-veka tle?« začudla se m jc Marička in me začela tku sumliu ugledvat, kokr dc b mislla, dc nism prou pr ta prau pamet. Uja že šc pršli; kar vin na mize, um i use jest plaču! »Kua jim je pa dons, gespud Pepe, j dc sa tku vesel?« • Duša kršanskal A res šc na veš, dc je padu Skacler in Carigrad? »Kdu m čc pa puvedat?« »Sej maš vnder tamla na miz ta ^Sluvensk Narud«. Na, tlela ga uzem u roke pa ber, sej jc dost debel natiskan: dve zmage. Na, puglej!« Marička je res uzela ; Narud« u roke in začela gledat en čas vajn, cn čas pa mene: -Pepe, sej tle ni nč ud Skadra al pa j.td Carigrada! Jest berem sam ud cnga gvišnga Kačarja pa ud Marenkuta in pa ud enga zela. A se jm meša, Pepe?« ■»Pukaž sm! Kua se m u mešal, sej znam vnder brat, ne?« in strgu sm jezen Maričk Narud« iz rok in začeu sam brat ud tisteh dveh zmag. BI ke sm brau, bi sm gledu debel. Ud Skadra in ud Carigrada res ni stal nč not natiskan, kokr sm jest mislu; tiste dve zmage sa sc res sam Kačarja in Marenkata am tikale, čš: rotuž je zmagu, dc u mogu stat Kačar rehe, Marenko pa links na trge, ne pa tku, kokr jc tou deželn udbor, dc b stavu Ma-renka rehe pa Kačar links. • O ti salamihlske ušesa prešičuve! A je uredn, de tula tku debel tiskaja in tulk farbe punucaja! No, tu se pa že use jejna. Zdela grem pa prec nad ta pustga Slem-ška in ga um tku spucu, dc u mou zadost in de u pounu enkat za useli, kua se prau iz Idi norca delat. Marička, vin le pršpari za enkat drukat,« sm šc naroču in ubrau sm ja kulkr sa me mige nesle nazaj preke ta »Narudn tiskarn«. U Šelenburgu ule pa naletim kokr nalaš na gespuda ta pustga Slemška. Pu-čas je hodu gor pa dol in na hrbte jc nesu rukc, kokr kašn gruntar. Gledu je pa tku cmeril kokr zmeri in prou nč se mu ni puznal, dc b kašne zmage ubhaju. Za božja vola; kua s pa naredu spet za ena naumnast?« nahrulu sm ga, ke sm pršou du nega. Kašna naumnast?« prašu je gespud ta pust Slemšck, sneu prou pučas špegle dol z nusa in jh začeu iz šnajctihlnani brisat. »Tku je; zdej pa še prašaš, kašna naumnast. A ni tu dost velika naumnast, dc Sreš Kačarja in Marenkata na ta urvem Francija po prvem znamenju kake sovražnosti od strani avstrijske blokade proti Črni gori ali pa Srbiji na suhem popolno prostcst v vseh balkanskih vprašanjih. Kakor hitro bi sc kaj takega zgodilo, potem ne bo samo Francija preklicala svojo nevtralnost, potem ni v Evropi sploh nobenega govora več o kaki nevtralnosti. To nevarnost za evropski mir bi pa Francija rada odstranila in je pripravljena z Rusijo vred med Avstrijo in Črno goro posredovati. Pritisk na Črno goro ? Berolinski »Lokalanzeiger< pravi, da je čisto gotovo, da se bo tudi Rusija dala zastopati pri bojni demonstraciji proti Črni gori. Zato naj bi na francoski ladji »Edgar Aninet« poleg francoske vihrala tudi ruska zastava, vsaj med blokado. Na ta način bi se politični položaj zelo olajšal. List trdi, da bodo zastopniki velesil ie enkrat pri črnogorski vladi pritisnili, naj odneha. iTo se zgodi baje danes ali jutri. Mednarodni položaj. Iz Londona se poroča, da je včerajšnja konferenca poslanikov diskutirala skadrsko vprašanje. Položaj je tem težav-nejši, ker se namerava balkanska zveza v svojem odgovoru na mirovno posredovanje velesil s stališčem Črne gore večalimanj identificirati in ker zahteva zlasti Grčija mejo do Santi Quarantija. Velik del angleške javnosti je nasilnim sredstvom proti Črni gori sploh nasproten. Velesile o nasilnih sredstvih, izvzemši mirno blokado obali, niso tudi še ničesar sklenile. Poudarja se, da tudi Nemčija ni posebno voljna pritrditi kakemu izkrcanju čet. Italija prikrito namiguje, da ne bo šla preko mirnega bloka in da bo o kaki nadaljnji akciji morala sklepati laška vlada. O za-sedenju albanske obali ne more biti govora, vsaj ne v tem zmislu, da bi tudi Italija kaj enakega ne storila. Črnogorska vlada je informirana, da se zazdaj niti še ne namerava zasesti Bara in Ulčinja. Oblast posameznih poveljnikov brodovij se omejuje zazdaj le na mirno blokado. V Londonu je splošno prepričanje, da mednarodna demonstracija ne bo prepe-čila padca Skadra. V Italiji se ojačuje struja, ki je proti temu, da bi se Italija dala zavleči v kako komplikacijo zaradi Skadra in izjavlja, da se Avstro-Ogrski ne smo dopustiti, da bi zasedla črnogorski teritorij. BALKANSKA ZVEZA DELA TEŽAVE GLEDE MIRU. V Londonu pripovedujejo, da sc balkanski zavezniki še vedno pogajajo o skupnem odgovoru na noto velesil. Mejo Et»Os-Midia med Bulgarijo in Turčijo so voljni sprejeli vsi, pač pa zahtevajo Črnogorci in Srbi, da sc takoj predajo vse turške čete in garnizije zahodno od te črte (Skader). Grki zahtevajo, da pripadajo vsi otoki v egejskem morju zaveznikom in da nimajo pri rešitvi tega vprašanja velesile nobene besede. Nadalje zahtevajo, da se meja v južni Albaniji tako potegne, da ostane Santi Quaran»a Grčiji. Slednjič vztrajajo vsi na tem, da mora Turčija plačati vojno odškodnino. Da se je odgovor na velesile zakasnil, potrjujejo tudi uradna poročila iz Belgrada, X A A Laški dijaki za črno goro. V Milanu se je 3. t. m. vršila demon-i stracija dijakov za Črno goro. Ruski minister Sasonov o balkanskem vprašanju. Sasonov Izdal črnogoro. - Črnagora Skadra ne dobi. - Srbskoliuioarski konflikt zaradi meje je resen. - Spor med Bulgarijo in Romunijo je rešen. Peterburg, 5. aprila. (O f i c i o z n o.) Minister za zunanje zadeve Sasonov jc na čajnem večeru, prirejenem za poslance dume, izjavil: Rusija se zaradi balkanskega vprašanja nima bati vojaške' komplikacije. Zahteve balkanskih zaveznikov se bodo več ali manj izpolnile. Najmanj se bo ugodilo Črni gori. Črna gora Skadra ne dobi. Minister ineni, da spor zaradi meja med Bulgarijo ni Srbijo ne izključuje komplikacij. Razvoj vojaških operacij žene Srbe veliko bolj proti jugu, kakor jim to zvezna pogodba dovoljuje. Do danes so zavezniki temu vprašanju pripisovali malo važnosti, v upanju, da bo ruski car najvišji razsodnik v tej zadevi. Srbi pa se zadnji čas taki rešitvi tega vprašanja izogibajo. Glede morskih ožin meni Sasonov, da se to vprašanje ne bo sprožilo. Kar se tiče bulgarsko-rumunskega spora, je ta spor smatrati rešenim. V včerajšnji seji poslaniške konference pod predsedstvom Sasonovim se je našla skupna podlaga. Rešitev spora se bo naznanila oiicielno, ko se začno mirovna pogajanja balkanske zveze s Turčijo. Rumunski delegat Ghika in bulgarski delegat dr. Danev sta že odpotovala, ker je stvar ugodno poravnana. X X A NA DUNAJU NE MARAJO SLIŠATI O KOMPENZACIJAH ZA SKADER. V dunajskih krogih pravijo, da so vesti, da dobi Črna gora kako odškodnino za Skader, neresnične. Je tudi čisto izključeno, da bi ae od kake resne strani ta predlog stavil. XXX RUSKE PRIPRAVE? Iz Peterburga se poroča, da Rusija vpoklicuje predčasno rezervne častnike. Odrin in Pori Arlur. Slavno zmago so si Bulgari in Srbi priborili, ko so zavzeli Odrin, zmago, ki jo bo svetovna povestnica in osobito vojna vedno slavila bolj kot se .ie to godilo v časopisju, ki more seveda hitro beležiti vojne dogodke, ki liki blisk blisku ob viharju slede in razburjajo radoveden svet. Boj za Odrin je zopet pokazal, da so trdnjave za odločitev vojske vele-važne. Odrin je tvoril središče, okolu katerega se je reševal krvav, važen del sedanje balkanske vojske. Ko je padel, je razvezal roke bulgarskih in srbskih orlov in omogočil nadaljni polet hrabrih balkanskih slovanskih orlov. Če bi sc bil mogel Šukri paša še več časa braniti, zavlekla bi se tudi vojska. Nekateri "primerjajo boj za Odrin z bojem za Port Artur, a ta primera nikakor ni srečna. Ko je padel Port Ar-tur, so bile sicer za nadaljne operacije večje vojne sile Toste, a padec Port Arturja japonsko - ruske vojske ni odločil, medtem ko je v strategičnem oziru padec Odrina odločil vojsko in bo padec Čataldže, če gre Bulgarom sploh za to, da prodirajo proti Carigradu, popolnoma zlomil in stri Turčijo. Iilevetniki slovanstva so slavili in v zvezde kovali branitelja Odrina Šukri pašo, obenem so pa pisali, kako mest in še tku debel tiskat? A jc tu kasna zmaga, de b bla muja vredna?« »Pepe, pr nas sa zmage ena hedu redka stvar; zatu morma mt usaka zmaga, pa če je še tku mejhna, u čast in vesel ja morma bt in debel ja morma tiskat, de bi H uči pade.« »No, pa kokr vidim, na kažeš ti nč Jtej pusebnga vesela nad ta dvojna zmaga.« »Kua mene briga Kačar, Marenka, in nKn zele. Ta vesele sm fou nardit lc ro-tuie in gespude žepane ket mojmo šefe, use ta druh mene nč na briga, kokr sm reku. Ja/ kua sm že tou rečt; a »Sluvenc« na u nč prnesu ud te naše zmage?« »U že; sej se tku na medi. Zdej sma mogl pisat ta peru ud gespud dohtar Tau-čarjuga romajna u Rim.« >0, sej sm brau una sebota, pa tud 'dons sm že brau. Uš dubu že u pundelk udgovar na tu u »Sluvenskmu Narude«; ga mam že tlela spisanga.« »Kua pa maš na tu za udguvort? Kar jc res, tu je res, pa če ti ceu ->Narud'; pu-pišeš.« -Uš že vidu, kuku te um fain zafrknu. Še sajna se t ne ud tega.« -Za kua me uš zafrknu?< •Zatu, ke pišeš o našeh narudneh damah.« »Pa misleš, de uš iz tem naredu kašna pusebna usluga vašem narudnem damam?« »No, tu je moja stvar. Scer pa teb že lohka puvem; ti, vem de me na uš izdau. Ampak tu te prosm: mouč kokr grob, ke tle gre za moja ekscstenca!« »Brez skrbi.« »Viš, Pepe; toja pisava mene slrašn veseli —» --* Kua prauš, de tu tebe veseli? Za kua m pa pol žugaš, de me uš tku zafrknu zavle tega, de um mou zadost?« »Le tih bod, de use izguvarim. Jest «m tu brau, kene; tud velik drugeh našeh prstašu je tu bral; al usi pa le nisa bral; ke neki je pa še zmeri tku zarukaneh u naš strank, de sam »Narud« bereja, »Slu-venca« pa še na pugledaja, še nin pa Boltatuga Pepela. In, glej; če um jest u j-Narude« tebe zavle tega zafrknu, pa u še tiste, ke drgač nckol Sluvenca« na bereja, prjeu ferbec, de uja letel po »Sluvenca« in bral Boltatuga Pepeta in se režal, de se uja pu kuleneh toukl.« 'Rasto, Raslo; li s pa fifik! Ti čš putemtakem za Boltatuga Pepeta še clu reklama delati lz čim sm se t pa tku pr-kupu?« -Nč prkupu; ampak u želodce mam use naše prvakarje, pusebn pa gespud dohtar Taučarja, de se m dobr zdi, kokr de b me kdu iz medam pu žnableh mazu, Če jh kdu drega in šiple.« Tu pa ni prou! Namest, de b jm biu hvaležn, de te maja u služb, s pa šc škoda-želn.« Hvaležn. de me maja u služb, prauš? Za kua b jm mogu bt hvaležn, kaj? Tulk let žc garam in garam pr > Narude-. in se špeterani zajne, pa nisem še nekamer naprej pršou. Mulavrh ma pa lepu ta velka beseda pr nh in plačan je ket kašn grof pr ulad, dela pa tud tulk, ket kašn grof. In zatu nej jm um jest hvaležn? A b na mogl Mulavrha že zdauni djat u penzjon in mene naprej purint? Kaj? Pepe, če s moj prjatu, le dej jh špikat, kulkr moreš; jest um pa že u ?Narude<: skrbou za tu, de uja tu tud naš prstaši iz ajfram bral. Tku um mou saj neki zaduščejna za ta večn nazajzapustaulajne. Drgač s tku na morm pumagat,« Le brez skrbi bod; jest um že skusu, de t um ustregu; če uš pa ti zatu kej naprej pr§ou, tu je pa druh uprašajne, Viš, naš pregovar prau: Kdur je rojen za kumis, na u nekol jedu putic, pa če se na glava puslau , in de je ta pregovar resničn, t lohka putrd tud Boltatu Pepe iz Kudeluga, malodušen da je bil branilelj Port, Arturja, Steselj. Nagla Saj o, da so je Odrin hrabro branil, da se ni prodal. Tole pa klevetniki slovanske hrabrosti prezirajo. Odrin je bil popolnoma oblegan okolu štiri mesece; a Port Artur so morali Japonci oblegati celih enajst mesecev! Vso čast in spoštovanje hrabrim branitei^m Odrina, a klobuk doli tudi pred ruskim vojakom, ki je branil Port Artur in ki sam ni bil kriv, da se je trdnjava predala. Rusko samoljubje je radi Port Arturjevega padca trpelo, za napake, ki jih je Steselj napravil v Port Arturiu, se mož pokori v ječi, a Stesljeve hibe ne morejo omejiti slave ruskih junakov, ki so tako hrabro branili Port Artur, da je padlo v boju zanj do 80.000 izbranih japonskih vojakov. Ta številka sama pove, kako so Port 'Ai;lur ruski junaki branili. Odrin in Port Artur, ti zgodovinski mesti, se ne moreta primerjati. Port Artur je bil začetkom vojske le slabo utrjen in je imel predvsem le utrdbe, iz zemlje napravljene, a vseh modernih trdnjav niso zgradili. Odrin je strašna trdnjava, oborožena z vsemi potrebami in zahtevami vojne tehnike. Držati grude zemlje proti premočnemu so+-vražniku, ki pošilja v ogenj vedno nove čete in ki je bil z vsem preskrbljen, kar je za obleganje potrebno in braniti popolnoma moderno urejeno trdnjavo, je pač velik razloček. Ko je Steselj Port Arlur predal Japoncem, je to storil zato, ker hrabrih ruskih junakov ni hotel v gotovo mrt pognati in ker ni mogel od nobene strani več pomoči pričakovati. Rusi niso dezertirali iz Port Arturja, kakor so to delali zadnje dni Turki v Odrinu, marveč so umirali v zavesti, da je Port Artur svoji usodi prepuščen. Kako je izgledal Port Artur, ko so se pogajali o predaji? O tem je pisal japonski častnik Tezunode, adjutant generala Nogija, ki ga je odposlal, da sc s Stesljem o predaji pogaja. Ko se je Port Artur predal, mi je bilo ukazano, da vodim dogovore z generalom Stesljem. Naloženo mi je bilo, da v imenu japonskega cesarja, ki je visoko hrabrost braniteljev Port Arturja cenil, ker so verno svojo dolžnost nasproti caru in domovini izpolnjevali, pozovem generala Steslja, da odstopi Port Artur. Pooblaščen sem bil, cla prevzamem v japonsko posest trdnjavo. Prvi sem bil, ki sem došel v Port Artur. Tužno pogorišče sc je mojim očem odprlo. Ruski vojaki so sc nahajali v žalostnem položaju. Blato je njih obleko v cunje iznremenilo. Onemogli so bili bolesti. Vojska in neprestani boji. pomanjkanje mesa in vode je vse vojake oslabelo. Mirno trdim, da jc Steselj še imel vojake, ni pa imel več za boj sposobnih mož. Tako so ruski junaki Port Artur branili. Ne more sc nikakor obramba Port Arturja primerjati z Odrinom. Pohvaljeni bi bili Turki, čc bi sc moglo trditi, da so se tako branili kakor se Rusi v Port Arturju. Dnevne novice, '-r Hrvaški škandal. Danes došla »Information« piše: Pre*uiogokrat že so Jugoslovani nujno zahtevali odstranitev gospoda pl. Čuvaja —• ki je sicer na dopustu, u še vedno nc odstavljen; avstrijski parlament je izjavil svojo solidarnost z Jugoslovani in ni dvoma, da sta si tudi ministrski predsednik grof Sturgkh in zunanji minister grof Berchtold veliko prizadevala, da bi dala opravičenim željam Hrvatov potreben povdarek. Žal pa je vse ostalo zaman. Kakšne vrsto>so bile informaciji1, ki so krono nagnile razmere v Hrvaški še dalje trpeti? To so je pač moglo zgoditi le na pritisk klike Lu-kacs-Tisza-Khuen, ki vlada na Ogr-i skoin; kajti vsi clrugi činitelji monarhije so že davno prepričani o tem, da se bodo zločini, ki se neovirano izvršu-jejo nad prebivalstvom Hrvaške, —s enkrat strašno maščevali! Ravno v sedanji dobi mora vsak prijatelj države globoko obžalovati, da se hrvaški škandal šc vedno ne odpravi. Res* n i m dnevom gremo n a s p r o -i ti; v očigled dejstvu, da se je spor s Črnogoro in Srbijo poslabšal, lahko vsako uro nastopijo dogodki, ki bi ime-li nepregledne posledice. Kako druga* če bi stala naša stvar, če bi dobro pa* triotično mišljenje naših jugoslovan* skih narodov ravno v teh osodnih urah' ne bilo ranjeno vsled težkih žalitev! Gotovo je, da bodo ta ljudstva v vsa* kem slučaju, brezpogojno in popolno-ma vršila svojo dolžnost. O lojalnosti Jugoslovanov se ne sme nikdar dvomi-1 ti! Toda ravno tako gotovo pa je tudi, da se škandalozno mažarsko gospodar-* stvo na Hrvaškem ne sme daljo trpeti! Sploh treba tu in ob vsaki priliki naj* ostreje povdariti vitalno važnost jugo* slovanskega vprašanja. Cel kompleks tega vprašanja se mora hitro in krepko prijeti in približati pametni rešitvi. Vsak zamujeni dan lahko rodi fatalni posledice! + Izmišljotino »Slovenskega Na« roda«. »Hrvatska« konstatira, da ni res, cla bi bil kak Slovenec na kongre* su stavil predlog, naj se sklene reso-, lucija proti dogodkom v Djakovici« Tudi ni res, da bi bil dr. Mandič Slo* vencem dejal, da pač Slovenci potre* bujejo Hrvatov, ne pa Hrvati Sloven* cev. Slovenci v Opatiji sploh niso stav* Ijali nobenih predlogov. Da si »Sloven* ski Narod« take reči kar enostavno iz* misija, to je žc nekoliko več kot pre* neumno. + Izdali so se. Nemcem je zelo žal, da so balkanski Jugoslovani vzeli Turkom skoro eelo državo in da tega Avstrija ni preprečila. Sedaj se je ogla* sil tudi nemški kršč. soc. poslanec dr, Jerzabek in riše na zid grozne slovan* ske strahove, ki bodo uboge Nemce kar požrli. Možu je zelo žal, da ves huron-ski vojni vrišč Nemcev ni premotil merodajnih krogov, in da je Avstrija ostala nevtralna. Zato napada vsenem* ce in nemške socialne demokrate, ki so bili odločno proti vsaki energični ak* ciji Avstrije na korist Turčije in je toliko nepreviden, da jim vsled tega očita »Deutschtumsverrat«, ki so ga s svo-ji.n »nerazumnim« vedenjem zakrivili. To je pa že preveč! Torej samo interesi nemške nacionalne hegemonije nad večino avstrijskega prebivalstva so zahtevali, naj monarhija napove Srbom vojsko, ker je to v interesu nekaj stotin znorelih narodnih fanatikov! In te sebične strankarske koristi je proglasilo nemško časopisje za življenske koristi monarhije in črni venomer Jugoslovane kot izdajalce države. Prav žalostne in slabe »čuvarje« ima Av* stri j a, ki so vsak čas pripravljeni zanetiti vojni požar na, njenih mejah, pahniti stotisoče ljudi v smrt in nesrečo, 2e se le obetajo strankarski profiti. Jerzabek in ostali nemški »patrijoti« naj se zavedajo, da smejo v svoje nemško nacionalne namene razpolagati le s svojimi turnarji in junaškimi burši. Te bi prav lahko poslali Turkom na pomoč in monarhiji bi ne bilo treba žrtvovati stotine milijonov. Žalostno je, da si morajo v tako resnih*časih nemškim krogom klicati v spomin take, sa-moebsebi razumljive stvari. In taki kramarji, ki jim je Avstrija gola so-cietis leonina in nič drugega, hočejo govoriti o patriotizmu in nas učiti! - Humor. »Štajerc«, duševni bratec. »Domačina« prinaša z mastnimi črkami sledečo brzojavko: »Avstrija je sedaj v najnevarnejšem položaju.« Karel Linhart ie ros zelo skrben človek. Od njega jc odvisna bodočnost Avstrije. Če grof Berchtold šc ne ve, da so nahaja Avstrija zdaj v najnevarnejšem položaju, naj si naroči zadnjega »Štajerca«. Sicer pa je Karel Veliki v Ptuju zadnjo čase postal tudi na avstrijsko diplomacijo hud. Piše namreč: »Nikita se repenči kakor petelin na gnoju, Srbi pa kričijo, da bodo Avstrijo razkosali, — naši diplomati pa naj grejo spat, ako pustijo Še naprej avstrijsko zastavo po blatu vleči!« Lepe sveto daje Karel našim diplomatom. -f- Avstrijska nemška žurnalisti-ka. Avstrijska nemška javnost dobro čuti, da se bo naša diplomacija zopet enkrat blamirala. Dunajski žurnalisti, ki bodo te blamaže tudi deležni, so zato seveda jako slabe volje in izlivajo svojo jezo na kralja Nikito. Dočim šef sanitetne ekspedicije iz raj ha, dr. Du-ring, ki je bil v Črnigori, v »Stidclcut-. sche Monatshefte« izvaja, da je po njegovem mnenju bodočnost Avstrije, edino le v tem, da sc spoprijazni z Jugoslovani, psuje »Neue Freie Presse« Črnogorce in njihovega kralja v tonu, ki spominja na beznico. Črnogorcem očita, da spijo skupaj z živino, da so polni uši, da jedo samo koruzo in češenj, da jih razjeda vročinska bolezen in lues. Tak narod izteza svoje roke po tuji zemlji, si upa Skader zase prisvajati, tak kralj, ki svoje ljudi pusti v taki bedi živeti, se upa kljubovati celi Evropi! Kakšna predrznost! Jud, ki je tc pomije skuhal, seveda ni pomislil, da so Črnogorci zato od malarije bolni, ker nimajo s čim izsušiti potoke, ki teko v Adrijo, in meliorirati močvirja, vsled česar nujno potrebujejo ravno Skadra in njegovega ozemlja. Od golih skal res da ne morejo živeti. Najbolj nesramno pa je očitati jim luctično bolezen, če že zaradi drugega ne, zavoljo tega, ker bi klika, ki »Neue Freie Presse« piše, imela sama največ povoda to bolezen tam zajeziti, ker še veliko bolj divja nego v Črnigori. Da bi bila »N. Fr. Pr.« na tem polju kaj storila, nam do dane šc ni znano. Vse to kaže, kako sirovo zna biti avstrijsko nemško časopisje, kadar gre za Slovane in. na kako nizkoten način se znajo izražati celo listi, ki se bero v najfinejših salonih. Nikita je pač pozabil »Neue Freie Presse« ob letošnjem novem letu kaj napitnine poslati. Morebiti se na. to sedaj spomni, kar utegne povzročiti temeljit preobrat v pisavi tega lista. -r Tudi vojaški krogi so proti voditeljem avstrijske zunanje politike. »Danzers Armeezeitung« piše o naši zunanji politiki: »Najbolj preprost človek bi rekel: Proti Srbiji in Črnogori sta mogoči dve možnosti: Ali jih izbrišemo iz zemljevida in jih vzamemo, ali pa jih vzamemo v svoje varstvo in jih obsipamo s takimi dobrotami, da bi ostali za vse čase v gospodarskih in političnih interesih na nas navezani. Da sc govoriti o obeli možnostih in obe poti bi nas dovedle do dobrega uspeha. Storili pa nismo ne enega nc druzega, ampak napravili najneumnejše. kar se je sploh dalo napraviti. Teh dežel nismo vzeli, pač smo nasprotno pripomogli k njih okrepitvi, istočasno smo si jih napravili namesto za svoje prijatelje za naše najhujše in najbolj zagrizene. sovražnike. Smešna demonstracija proti par vasem na črnogorski obali pomeni pa naravnost krono klavrne politike slabosti in negotovosti. Iu sedaj naj pričakujemo blagoslov miiu?« Narodno delo. -Miru poroča koroški mladenič, ki je dovršil »Zadružno šolo-: v Ljubljani: Tečaj Zadružne šole je končan. Šest koroških slušateljev nas je romalo preko Karavank v svojo ljubo ožjo domovino. Pet mesecev smo bivali v Ljubljani in pohajali v šolo v svrho izobrazbe na gospodarsko-zadružnem polju. tiMirove« bralce bo gotovo zanimalo, kaj smo se vse učili in kdo nas je poučeval. Evo: g. prof. Dermastja: gospodarsko zein-Ijepisje; g. prof. Javoršek: slovenščino; g. prof. Gogala: računstvo, trgovinstvo in promet; g. dr. Pogačnik: menično in zadružno pravo, zadružni in revizijski zakon ter zemljiško knjigo; g. inž. Remec: slroje-znanstvo; g. inž. Grošelj: kemijsko blago-znanstvo; g. Lazer: knjigovodstvo; gosp. Kralj: zadružništvo, vodstvo kreditnih in pridobitnih zadrug. To je žc precej učnih snovi, katere se morajo v razmeroma kratkem času prebaviti tako, da jih zamore učenec, ki stopi v praktično delovanje, dovolj sigurno uporabljati. Gospodje učitelji pa so znali pri podajanju učnih snovi rabiti metodo, po kateri jc tudi slušatelj z manjšo predizobrazbo, kakor jo na primer nudijo >s!avnoznane« koroške ljudske šole, zamogel dovolj uspešno slediti pouku. Gospod ravnatelj Remec nas jc razveseljeval s poučnimi izleti, na katerih smo imeli priložnost, prepričati se o koristi raznih zadrug in občudovati velikanski napredek moderne tehnike. Posebno hvalo pa smo dolžni vodstvu »Slovenske Straže«, ki nam je preskrbelo tukaj stanovanje in hrano ter nas vsestransko požrtvovalno in prijazno podpiralo, tako da nam je bilo bivanje v Ljubljani prijetno. Tako smo Korošci odhajali iz slovenske metropole, beb Ljubljane, z'najboljšimi in hvaležnimi spomini; cdušcvljeni in dobro podkovani za narodno-gospodarsko obrambno delo na našem ogroženem slovenskem teritoriju; prepričani, da ic zadružno življenje v sedanjem času edino naše najuspešnejše sredstvo, ki nas zamore dovesti do narodne osamosvojitve in streti verige suženjstva. -f Prazno veselje nad porazom polu-mcseca nič ne pomenja. Veselje naj se kaže v dejanju, z darovi »Slovenski Straži«. Prosimo, naj ne ostane prazna nobena položnica »Slovenske Straže«, ki smo jih pred dnevi priložili »Slovencu«. Kjer šc nimate položnic »Slovenske Straže«, pišite ponje, nabirajte, odpošiljajte. Vsi prispevajmo! -(- Lep dar. Primarij dr. Fran D c r g a u c je poslal »Slov. Straži« 50 kron v proslavo zavzetja. Odrina in z gorečo željo, da zavedno in ponosno ju-goslovanstvo čimprej poviša, križ na Hagijo Sofijo. Ko sc požrtvovalnemu g. doktorju iskre,no zahvaljujemo, želimo tudi, da bi plemeniti vzgled g. doktorja našel po slovenski zemlji mnogo posnemovalcev. • 4- Nemci o Slovanih. »Hochland« prinaša, članek o Bulgariji, v katerem slika njen čudoviti razvoj in obsoja turkofilstvo, ki je v Nemčiji tako razširjeno. Bulgari so Prusi Balkana, člankar (Karel Dietericli) jim pa svetuje tudi, naj nc goje imperialističnih teženj in spoštujejo tudi razvoj ostalih narodnosti na Balkanu. Članek je jako informativen,' zlasti kar sc tiče gospodarskega razvoja Bulgarije. -r Sram jih bodi. O škandalu, ki ga je zagrešila ptujska policija, ko jc aretirala tri mirne Orle v kroju, poroča tudi »Slovenski Narod«, a nc najde nobene besede, s katero bi to nezaslišano dejanje obsodil. Iz notice celo zveni nekako obžalovanje, ker ni ptujska policija zaprla še nekoliko več naših ljudi. — Strankarska strast je liberalcem vzela zadnji čut za dostojnost. Če jih le klerikalci« dobe, pa so veseli, če narod trpi, to jih nič nc briga. Odkar so s štajercijanci glede obstrukcije »enega srca in enega duha«, jih narodnostni moment ne iritira. Naj vrag vse vkup vzame, čc nismo liberalci! — Romarski vlak v Rim odide, kakor je bilo že naznanjeno, iz Ljubljane v ponedeljek ob 7. uri eno minuto (701) zvečer z južnega kolodvora. Prej bo ob 5. poslovitvena pobožnosl. v cerkvi Jezusovega Srca; od tam naj gredo udeležuiki naravnost na kolodvor. Knjižico so razposlane; če bi je kdo i>o zmoti ne bil dobil, pa je plačal, naj pride vseeno na vlak. Imenik, znaki in številke sc razdele na kolodvoru ali v vlaku. Vseh udeležencev jo 620; med jnmi presvetli gospod knezoškof. — Zaradi varnosti bodi tukaj še enkrat naveden nadaljni vozni red: Borovnica ob 7 uri 30 minut, Logatec ob 8. uri 8 minut, Rakek ol> 8. uri 34 minut, Postojna ob 8. uri 52 minut, Šcnt-peler ob 9. uri 12 minut, Divača ob 9. uri 39 minut, Nabrežina ob 10. 18 min., Tržič (Monfalcone) ob 10. uri 50 minut zvečer. V torek zjutraj ob 4. uri bomo v Padovi. — Občinske volitve v Horjulju so razveljavljene. in sicer v I. in III. razredu po-popolnoma, v II. razredu samo deloma. Nove volitve se imajo vršiti na podlagi starin, pravemočnih volivnih imenikov. — Umrl je v petek, dne k aprila, v Plavškem rovtu pri Jesenicah posestnik gospod Jakob Žerjav v 67. letu starosti. Pogreb v ponedeljek, dne 7. aprila, ob desetih dopoldne na jeseniško pokopališče. — Osebne vesti s pošte. Za poštne asistente v področju tržaškega poštnega in brzojavnega, ravnateljstva so imenovani poštni praktikantje: Oton Ma.vr in Lino Pavlctič v Trstu, Ivan Bučič in Anton Ivessa v Pulju. Frančišek Koprivcc v Trsm, Frančišek La-pajne in Ludovik Dittricb v Gorici. Ludovik Mikuš v Trstu, Božo Rimanič v Pulju in Srečko Črne v Trstu. — Nesreča ua Vrhniki. Včeraj smo poročali o veliki nesreči na Vrhniki, pri kateri so bili trije fantje pri streljanju s topiči težko poškodovani. Danes sc nam o ranjenih poroča: 271e!ni Franc Grom se v bolnišnici bolje počuti, ima sicer težke opekline, vendar njegovo stanje ni opasno. Huje sc godi 171ctnemu Franc Grom, ki je po celem životu opečen, ker se mu je obleka vnela in je goreč begal okolu. Tudi Alojzij Oblak jc težko poškodovan. K sreči nimajo oči poškodovancev težje poškodbe in ni sedaj nevarnosti, da bi vid izgubili. Danes sc primerno bolje počutijo, a vsa nevarnost šc ni odstranjena. — Prepoved glerle cigaret. Finančno ministrstvo jc izdalo nuredbo, s katero se prepoveduje zasebno izdelovanje cigaret za prodajo. To velja v vsakem slučaju, naj ie tobak za cigarete kupljen v domačih državnih zalogah ali pa pravilno naročen iz Ogrske, Bosne ali inozemstva. Ivuznjivo jo tudi prodajanje iu kupovanje takih cigaret. Za svojo lastno porabo pa sme vsak tudi v bodoče delati cisrorele. — Izpit za zidarskega mojstra so napravili pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledeči gospodje: Vinko Štrukelj iz Ozeljana pri Gorici; Josip Jurca iz Volčjega grada pri Komnu; Anton Valič iz Skrilj pri Ajdovščini; Ivan Štepančič iz Renč pri Gorici; Pc-regrin Zandar iz Prapore pri Kamniku. — Za tesarskega, mojstra pa je napravil izpit g. Andrej Peterka iz Dol pri Moravčah, vsi absolventi c. kr. drž. obrtne šole v Ljubljani. —• Umrl jc v Zagrebu učitelj Oskar Dtirr. — Velik požar v Slavoniji. Na posestvu baronov Gutmanov v Belici jo požar uničil velike šume v vrednosti 300.000 K. Ogenj so šele. danes omejili. — Nova poštna nabiralmca. S 1. aprilom je začela poslovati poštna na-biralnica v Ivotredežu v litijskem političnem okraju ter ima poštno zvezo s c. kr. poštnim uradom v Zagorju. Štirikrat na tedengre poštni sel iz Zagorja v Kotredcž in zopet nazaj iz Kotre-deža v Zagorje. Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. aprila t. 1. ni zadela št. 17.872, kakor smo včeraj poročali, temveč št. 171.872, kar s tem popravljamo. PREDSEDNIK ZLATE REPUBLIKE UMRL. P, Morgan. Kakor smo že poročali, je v Rimu umrl amerikanski miljarder Pierpout Morgan. Rajnik je vodil skupino tistih mož, ki s svojimi velikanskimi premoženji tvorijo denarno republiko zase, ki gospodarijo v Zedinjenih državah in ki na usodo vsega sveta poizkušajo vplivati. Rajnik je bil sin bankirja, rojen je bil leta 1837. v Ilartforau in je že leta 1847. vstopil v banko svojega. očeta. Ob severno - amerikanski vojski je dobil vpliv v Ameriki, kjer je denar posojal. Po vojski, je financiral železnice v Ameriki in si pridobil velikansko premoženje. Ustanovil je tudi zloglasni jekleni trust ; lota 1901 jc pretresel s svojimi železniškimi špekulacijami amerikanske in evropske borze. V sredstvih za grabljenjc denarju ni bil izbirčen. Po letu 1907 sc je odtegoval. kupčiji, ki jo je prepustil svojemu sinu. Potoval ic veliko po svetu in po Evropi. Morgan sam je bil bolan na lupsusu. Srečen ni bil, ker ga jc grizla vest, ker je toliko eksistenc uničil. Slajerske novice. š O stavbi nove bolnišnice za Sp. štajersko nam poročajo iz Gradca: Po raznih poročilih nameravamo usmiljeni bratje iz Gradca sezidati pri Žalcu v Sav. dolini veliko bolnišnico. V ta namen smo sc obrnili na slav. občinske urade in denarne zavode za podpore. Po že izgotovljenih načrtih, je razvidno. da bode stala stavba okrog 500.000 kron, zato šc enkrat javno prosimo sl. občinske urade, in denarne zavode, da nam na poslano odgovorijo, drugače se nc moremo odločiti za stavbo. Poslali smo žc lani meseca decembra na 420 občin prošnje, o njih je doslej šele 35 odgovorilo iu obljubilo podporo in izmed 116 prošenj na. denarne zavode, je rešenih še-le 17. ki obljubljajo primerne vsote v ta dobrodelen namen. Tudi nabiralne pole smo razposlali že meseca januarja na ugledne občinske može v svrho nabiranja pri posameznih dobrotnikih, pa. podpisanih pol jc šc malo nazaj prišlo, četudi smo mislili, da bode to delo do konca februarja končano. Vsem dosedanjim dobrotnikom izreka provinciat usmiljenih bratov v Gradcu iskreno zahvalo. š Kaj smejo Nemci. Podružnice nemškega Schulvereina in Siidmarkc Krastnik-Trbovlje so sklenile skupno obhajati proslavo v spomin nemške osvobodilne vojske s sodelovanjem hrastniškega pevskega in godbenega društva. V novih odborih so Franc Wiltschnigg, Jožef Grcgoritsch, Anion Koschier in drugi nemškutarji, s Shod, V nedeljo, dne 6. aprila, se , vrši v Vilaniu ustanovni shod Jugoslovan- ske Strokovne Zveze po prvem opravilu v cerkveni hiši. Kmetje, žene, posli, delavci, gozdarji in zavedna mladina, vsi na shod! Govori odposlancc Zveze gosp. V. Zaje. š Velika tatvina. G. Peter Mcsurec, veleposestnik v Št. Jurju v Slovenskih goricah je bil okraden na velikonočno nedeljo za več kot 80.000 K. Tat jc bil pri tem zelo spreten. š Novo sodno poslopje v Ptuja. Staro vojašnico v sredini mesta podirajo in bodo na istem mestu zgradili novo veliko sodno poslopje. š Ponarejanje delavskih knjižic, pečatov in uradnih potrdil. Pred okr. sodiščem v Mariboru se je moralo zagovarjali dne J. aprila 9 oseb zaradi zločina goljufije. Ponarejali so skupno delavske knjižice z napačnimi imeni iu delovnimi pogodbami, pečati, podpisi, občinskimi in notarskimi potrdili iu na ta način od delodajalcev are izvabljali. Obsojeni so: illetni Matija Sinionič, dninar at Desnjaku na šest, 2ilctni Franc Vajda, dninar v Lahon-cih na pet, 271etni Tomaž Mežnarič. dninar v Desnjaku, njegov 50letni oče Andrej Mežnarič, gostač v Desnjaku, 231etni Franc Filipič, posestnik na Desnjaku, Ana Simonič, dninarjeva soproga v Desnjaku po štiri, 171etni črevljarski učenec Feliks K. v Lahon-eih na tri, njegov 181etni brat Jožef K., dninar v Lahoncili in 561etni zelar Jurij Štih po dva meseca ječe. s Roparski morilec Dominik Polz zopet pred sodiščem. Pred kasači j-skim sodiščem v Ljubnem sc vrši 24. t. m. obravnava o ničnostni pritožbi v procesu proli morilcu Polz. š Ustanavljanje podružnic nem' ! škega Schulveraina v tujini. Lansko leto so ustanovili v Budcnu v Švici podružnico. Takrat .je imela le okoli 20 članov avstrijskih Nemcev, po preteku treh mesecev pa jc naraslo šte\ ilo članov čez 90 ter prispevajo vsi večje zneske članarine nego se po pravilih zahteva .in se spominjajo društva tudi s prostovoljnimi darovi. Naši somišljeniki. posnemajte nasprotnike. š Iz šolske službe. Imenovani so: dc-finitivna učiteljica pri Sv. Urbanu Emilija Zorcc za učiteljico v Št. Vidu pri Ptuju; nadučitelj Rudolf Kocmut v Selah za nadučitelja pri Sv. Urbanu pri Ptuju; učiteljski suplent pri Sv. Urbanu pri Ptuju za de-finiiivnega učitelja v Št. Vidu pri Ptuju; definitivni učitelj in šolski vodia v Resniku Gvidon Srabotnik za nadučitelja pri Svetem Štefanu. — Vpokojeni so: učitcljica ročnih del v Teharjih Julija Klcmenčič in definitivni učitelj pri Sv. Štefanu Janez Kotnik. š V odbor moške podružnice nemškega Schulvereina v Slov. Gradcu so izvoljeni: dr. Fcrd. Kunie (Kunej), Hans (.Jaiv;z) Kramer, veleposestnik Hans Schuller, zdravnik Hans Harpi"; sami čistokrvni Nemci. š O polomu v Laškem, Siidmarka jfc sklenila prispevati v svrho sanacije >-Spar-und Vorschu!3vere\na« v Laškem znesek 20.000 K pod pogojem, če sc zadeva v retnici povoljno reši, na kar imajo veliko upanic. Vsled tega koraka izražajo spod-nještajerski Nemci in odpadniki napram Siidmarki največje zadovoljstvo in jih ta čin še bolj navdušuje za njo delovati. s Obceslcvensko društvo v Celju išče kovača za že vpeljano, dobro ido-čo kovačijo v nekem spodnještajer-skem trgu. Kovačija sc odda pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem. Ponudnik mora bili narodno zaveden in v podkovanju konj in posebno volov dobro izurjen. Dalje, sc išče kovaški pomočnik, ki jc tudi. v podkovstvu dobro izurjen. — Ključarski učenec, 15 let star, ki je izvršil trirazredno ljudsko šolo, žeti vstopiti v uk. — Na vprašanja sc odgovarja pismeno, ako je priložena znamka za odgovor. š Novo službeno praginatiko za mestne uradnike sestavljajo sedaj tudi v Gradcu. š Iz vojaške službe. Poveljnik 22. domobranske divizije v Gradcu fml. Artur Winkler bo stopil kmalu v pokoj in pride najbrže na njegovo mesto poveljnik 91. domobranske brigado v Krakovu, Kazimir pl. Lutzendorf. š Zaprli so pri Sv. Lenartu v Slov. goricah znanega baruntuča s perutnino, Vincenca Kurunka. Osumljen je, da jc nameraval zavarovalno družbo Franca Ilongroise s tem, da je svoje konje satu v nekem lilcvu zadušil, oslepariti. da bi dobil zavarovalnino. K SKLICANJU PARLAMENTA. Dunaj, <4. aprila. Danes je dospel na Dunaj predsednik dr. Sjivcstcr, da sc z ministrskim predsednikom dogovori glede termina za zopclno sklicanje zbornice. S tem vprašanjem se bo te dni bnvil tudi ministrski svet, to pa tembolj, ker namerava finančno ministrstvo takoj v za. čelku novelikonočnega zasedanja pred« ložiti predlogo o lokalnih Železnicah in zakonski načrt o zgradbi bosenskih železnic. Sklicanje poslanske zbornice je pa v najožji zvezi z vprašanjem gališke volilne reforme; dokler to vprašanje ni rešeno, se nahaja poljski klub v negotovem položaju. Tudi na delo v proračunskem odseku za enkrat ni misliti, tem manj ker pripada njegov načelnik dr. pl. Ivorylovski poljskemu klubu. Ali vlada še vedno goji negotovo nado, da bi se Češki deželni zbor meseca aprila mogel sklicati h kratkemu zasedanju — ni znano. Vsekako se tudi v tem vprašanju pričakuje rešitve preje, predno bo sklicana zbornica. Cerkveni vesinik. K 24. mednarodnemu evharistične-mo kongresu. Priprave za letošnji mednarodni evharistični kongres, ki se bo vršil na angleškem otoku Malti, so skoro dovršene in bo kongres, kakov vse kaže, sijajno izpadel. Povdariti je treba, da angleške oblasti tekmujejo v prizadevanju, da kongresu iri s tem katoliški cerkvi izkažejo čim več uslug. Tako je angleška admiraliteta odredila, da se ena vojna ladja sredozemskega brodovja odpošlje v Sirakuzo, da odtod prepelje na Malto papeževega legata kardinala Ferrata; dohod papeže-rvega odposlanca na Malto je določen na 22. aprila. Kongres sam se pa prične 23. aprila in bo trajal do nedelje, 27. aprila. Otvoritveno zborovanje se bo vršilo v rotundi dclla Musta, kjer se bodo vršila tudi velika večerna zborovanja. Kakor vedno doslej se bodo tudi na Malti posameznim narodnostim da-jle na razpolago lastne cerkve. Te pra-ivice se bodo to pot poslužili Italijani, 'Angleži. Francozi, Španci, Grki in Nemci. .V nekaterih cerkvah se bo tudi ponoči molilo pred Najsvetejšim. Kongres bo zaključila velika slavnostna procesija; blagoslov z Najsvetejšim se bo dal s slavnostne tribune, ki se bo idvigala nad mestnim vodometom. Zvečer bo Malta sijajno razsvetljena. Pripravljalni odbor računa na veliko udeležbo katoličanov vsega sveta. .Vstopnica za vse prireditve kongresa stane le 10 frankov. H kongresu pride krog 30 škofov, med njimi 5 kardinalov. — Apostolska stolica je tudi to pot po-idelila velike duhovne milosti za vse vernike, ki se kongresa osebno udeleže, ali pa se zborovanjem vsaj v duhu pridružijo. Tako dobe vsi verniki celega sveta popolni odpustek, ako v nedeljo, 27. aprila, prejmejo sveto obhajilo ter se v duhu zedinijo s tistimi, ki gredo za veliko procesijo z Najsvetejšim. Dalje dobe popolni odpustek tisti udeleženci kongresa, ki za časa kongresa prejmejo sv. zakramente in obiščejo kako cerkev ali javno kapelo ter tam na name>.i sv. očeta molijo. Popolni odpustek je dovoljen tudi tistim vernikom, ki po končani pontifikalni službi božji, ki jo bo opravil papežev odposlanec, prejmejo papežev blagoslov. Končno je dovoljen odpustek sedem let in sedem kvadragen tistim udeležencem kongresa, ki v kaki javni mestni cerkvi obiščejo Najsvetejši zakrament. c Semiška dekanija ima prvi letošnji sestanek sodalitatis ss. Corclis Je-su v sredo dne 9. aprila v Črnomlju. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne. Gospodarstvo. — Na deželni gospodinjski šoli v Repnjah se zaključi zimski gospodinjski tečai dne 25. aprila t. 1. Letni šestmesečni tečaj pa se prične dne 5. maja t. 1, in bo trajal do 25. oktobra t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14, leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Za obrabo pohištva in učil je plačati za cel tečaj enkrat 15 K. Prošnje za ivsprejem je vlagali pri vodstvu šole v Repnjah najkasneje do 20. aprila t. 1, Prošnjam je pridejati zadnje šolsko spričevalo, krstni list in zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, cla bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Pripomnimo, da se uče gojenke teoretično in praktično vsega gospodinjstva, kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora. — Oddaja sadnih dreves članom c. kr. kmetijske družbe sc bo dne 7. aprila končala. Kdor isti dan ne vzame dreves, jih zapade. Ostanek (nekaj sto visokodebelnih jablan in hrušek) se bo potem prodajal, in sicer I. vrsta po 80 vin., II. vrsta po 30 vin. drevo. C. kr. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Občni zbor tega zavoda, ki se jo vršil dne 4. t. m., je odobril predloge upravnega sveta ter skle- nil od Čistega dobička 20,377.836 K 53 h izplačati za poslovno leta 1912 dividen-do po 33 K za vsako delnico, dal je vložiti 1,000.000 K v splošni rezervni zaklad, 600.000 K na račun dobička in izgubo tekočega leta. Lastni in tuji denarji, nahajajoči se koncem leta 1912 v upravi teg azavoda, znašajo 1195 milijonov kron proti 1167 milijonov kron koncem leta 1911 in so se tedaj zopet znatno pomnožili. Kakor jc razvidno iz bilance, objavljene tiia drugem mestu, so se naložila nova sredstva vseskoz v takoj razpoložnih aktivali, da si jc tako zavod ohranil polno likvidnost kljub izvanrednim zahtevam, ki so se stavilo napram temu vodilnemu bančnemu zavodu od vseh strani. g Kako kažejo setve? Radi slabega vremena lanske jeseni se marsikje ni moglo sejati oziminc, zato ie tem večjega pomena, kako so setve, ki so bilo opravljene, prezimile. Splošno so poročila dokaj ugodna in je nade, da si bodo žita v ugodnem pomladnem vremenu zelo opomogla; zamujena jesenska setev se bo pa nadomestila z jarino. V naši državni polovici, kjer je tudi marsikje izostala setev ozimine, še nimamo uradnih poročil o stanju setev; vendar pa o takih škodah na posejani ozimini vsled zimskega vremena ni veliko slišati. Lepo pomladno vreme je ugodno za j aro setev. — Na Ogrskem se je jeseni s pšenico obseja-lo za 20 odstotkov manj zemlje nego prejšnje leto in za 20 odstotkov manj rži. Večinoma pa leži neobdelano polje v manj plodnih pokrajinah kakor na Sedmograškem in Zgornjem Ogrskem. Tu se jc ozimina nadomestila z jaro setvijo, deloma tudi z ječmenom in ovsom. Huda zima je uničila miši, ki so se lani v velikem Številu pojavile. Poznavalci razmer trdijo, da obe-čaio setve na Ogrskem za letos prav dobro letino. — Na Nemškem so setve prav dobro prezimile, čeprav jc bilo jeseni neugodno vreme. V Šleziji, srednji in zapadni Nemčiji jc ostalo jeseni veliko zemlje neobscjane; zamujeno se bo nadomestilo z jaro setvijo. — Iz Severne Amerike so do zadnjega časa prihajala sijajna poročila o stanju setev, zadnje ujme so pa napravile nedvomno veliko škode. — Na Francoskem nič nc izdajo, kako je s setvami. — V balkanskih deželah se je vsled vojne na polju veliko zamudilo; vendar se iz vseh sil dela na to, cla se organizira vzajemno poljsko delo in zamujeno popravi. — Iz Rumunijo Še ni poročil; vendar se pa sliši, da imajo v deželi še velike zaloge pšenice in koruze, ki jih bodo sedaj najbrže začeli izvažati. — Iz Rusije poročajo o milem pomladanskem vremenu. Kljub bogati lanski letini se je le malo žita izvozilo — vsekako iz političnih razlogov — in imajo najbrže še velike žitne zaloge. — Tucli v severoameriških Združenih državah imajo farmerji še dobro petino lanskega pridelka v rokah. —- V Indiji se žetev ravnokar razvija in je menda sijajna. — Tucli v Avstraliji in Ar-gentiniji imajo glasom poročil izvrstno letino. NEEDINOST V BUDIMPEŠTI GLEDE HRVAŠKEGA VPRAŠANJA. Iz Budimpešte sc poroča, da so so med ministrskim predsednikom Lu-kaesem na eni in hrvaškim ministrom Josipovichem ter grofom Khuenom na clrugi strani pojavile diference glede rešitve hrvaškega vprašanja. Lukacs je mnenja, da je ob sedanjih razmerah najbolje, da so zopet pokliče Čuvaja, Josipovich in Khuen se pa temu odločno upirata. Bivši ban Tomašič je imel nedavno glede rešitve hrvaškega vprašanja daljši pogovor z grofom Khue-nom; baje je Tomašič v tej stvari izdelal tneki načrt, s katerim se bo ogrska vlada v kratkem pečala. Ljubljanske novice. lj Vse kar čuti z obmejnimi Slovenci, naj prihiti prihodnjo nedeljo, 13, t. m., ob pol 5. uri popoldne v veliko dvorano »Uniona«, kjer združeni odbori ljubljanskih izobraževalnih društev Slovenske krščan-sko-socialnc zveze priredc veliko Slomšek-Einspielerjevo slavnost. Slavnostna govornika sta proiesor dr. Anton Medved iz Maribora in koroški državni in deželni poslanec Fran Gratenauer. Mešani in moški zbor : Ljubljane« naslopi z novimi zbori. Sodeluje »Slovenska Filharmonija«. O podrobnostih še poročamo. lj Pevska vaja za Slomšek-Ein-spielerjevo slavnost je prihodnji ponedeljek ob pol 8. uri zvečer. Prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo. lj Sodelovanje pri Slomšek - Ein-spielerjevi slavnosti v nedeljo, 13. t. m., jc obljubila tudi odlična umetnica operna pevka gospa O t a h a lova. Sodelovanje te odlično umetnico nam zagotavlja .velik umetniški užitek. lj Seja kluba občinskih svetnikov S. L. S. se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer, lj Vincencijeva družba ima jutri svoj redni občni zbor v Marijanišču. Ob tričetrt na 6. uro litanije v marija-niški kapeli, potem zborovanje. — Dne 13. aprila bodo minulo 100 let odkar se je rodil ustanovitelj Vincencijeve družbe, plemeniti Friderik O z a n a m. Tem povodom bodo v Parizu ta mesec velike slavnosti. Naša Vincencijeva družba bodo posvetila svoje juteršnje zborovanje spominu svojega blagega ustanovitelja. Spominski govor v proslavo Friderika Ozanama je prevzel g. prelat A n d r e j K a 1 a n. Želeti je, da se vsi delavni člani Vincencijeve družbe tega zborovanja zanesljivo udeleže in ob vzvišenem zgledu svojega, ustanovitelja navdušijo za daljno delovanje. Tudi vpeljani gostje dobrodošli! lj časten večer priredi Šentjakobsko prosvetno društvo svojim vrlim pevcem in pevkam in neumornemu igralskemu osobju to nedeljo popoldne v salonu gostilne pri Kamončanki. lj Vincencijeva konferenca sv. Petra ima svojo redno sejo v ponedeljek ob navadni uri. lj Najnovejši ljubljanski škandal. S prvim aprilom je potekel trimesečni pro-vizorij, katerega je občinski svet dovolil županu, ker je veČina finančnega odseka proračun tako površno izdelala, da ni bil goden za razpravo. Od tedaj, ko je občinski svet dovolil provizorij, do danes pa finančni odsek ni bil sklican, da bi se posvetoval o proračunu. Tako je liberalno >delo« za občino in davkoplačevalce! Občina sedaj od 1. aprila nima »pravice pobirati doklad, nihče ni prisiljen občini plače\rati. Menda hoče »delavna liberalna večina-.- v prihodnji občinski seji predlagati, da se provizorij — dovoli šc za en mesec. To je res silno komodno! Celo socialnim demokratom jc to že nekoliko preveč, in današnja »Zarja* pravi: »Vpraša se, na kakšni podlagi se zdaj pravzaprav vodi uprava občine. Rednega proračuna ni, provizorij je potekel, in tako visi zdaj sploh vse v zraku. Z izredno prizanesljivo-stjo bi se dalo še kakorkoli razumeti, da odsek ni dovršil svojega dela, če bi se v razpravi pojavila vprašanja, ki se dajo težko rešiti. V redu ne bi bilo niti to; ali v takem slučaju bi se dalo vsaj z enim očesom zamižali. Toda na noben način se nc d& opravičiti, da sc odsek sploh še ni lotil dela in da v treh mesecih ni našel časa niti za eno sejo. Za tako malomarnost ni obsolutno nobenega opravičila, in radovedni smo, kako se bo razlagala ta neod-pustna brezbrižnost.« — Ali tako poslovanje ne spada pod kuratelo deželnega odbora? lj Službena pragmatika za mestne uradnike stopi v veljavo z današnjim dnem. lj Staro zgodovinsko hišo podero. Staro hišo v Salendrovi ulici, kjer je bila časih »Kmetijska družba« in je sedaj kmetijsko kemijsko poizkušcvali-šče, v kratkem podero, ker se jc bati, da se poruši. Kmetijsko kemijsko pre-izkuševališČe se preseli v poslopje »Zadružne zveze« na Dunajski ccsjti. lj »Zmaga ljubljanske mestne občine.« Po razsodbi upravnega sodišča ima sedaj ljubljanski občinski svet v tržnih sporih toliko govoriti kot. tisti, o katerem je pisal zadnjič Ribnikar v »Dnevu«, da nima v cerkvi nič govoriti. Dolfe Ribnikarjev pravi predstojnik bo odslej baron Sclnvarz. Vsi, ki imajo na trgu opraviti, vedo sedaj, da koro-bač, podomače pravica, visi pri deželni vladi. Več ob priliki. lj Mestna elektrarna ljubljanska. Ko se je delal rentabiliteini račun mestne elektrarne leta 1896., se je stavilo v proračun 5500 16svečnih žarnic. Ni treba posebne bistroumnosti, da se bo moralo po potresni katastrofi lela 1895. v Ljubljani računati z rapidnim razvojem, torej tudi z vedno bolj naraščajočo porabo električnega toka. Če bi firma Siemens & Halske, ki je po modrosti g. Senekoviča in občinskega sveta dobila sama izključno pravico instalacije za dve leti, nc stavila tako vi-sokene cene (sedaj po 16 letih dela mestna elektrarna za 100 % ceneje!), bi se veliko več žarnic takoj instaliralo. Fraka-rija se pa tudi ni mogla zatajiti, kakor pri zgradbi »Narodnega doma«, in jc računala le na nekatere privilcgirance, ki naj bi bili deležni dobrote električne razsvetljave. Sedaj po 16 letih je že instaliranih 30.000 žarnic! Ko se je presojala zgradba : Narodnega doma«, sc je računalo vedno s tem, koliko parov lahko pleše kadriljo v dvorani, in po tem so merili celo stavbo. Da je sedaj ta ravnotako ponesrečena, kakor mestna elektrarna ,ni čuda. Za vodno centralo so bili projekti že izdelani in bi ta stala 1,600,000 kron, Siemens & Halske pa za centralo na par za 1,000.000 kron. Diferenca 600.000 kron in pa — kratkovidnost sta odločili za elektriko na par. Da pa računi firme Siemens & Halsko niso točni in sirokovna znanost že poprej na- vedenega odseka z g. Senekovičem, Hras-kyjem, Šubicem itd. ne veliko vredna, pokazalo se jc kmalu. Firma je postavila zaradi nižje vsote slabejše kabelne v račun, koji so se morali kmalu izmenjavati in se je cela naprava potem zelo podražila, Dobro bi bilo na podlagi aktov vso zgodovino mestne elektrarne sestaviti, da se občinskn svet in pa naš stavbeni urad poučita in izogneta eventualnim novim napakam. Tudi bi bilo konstatirati jakost in pa množino elektrovodnega omrežja, kakor tudi stanje centrale. Brez tega ni mogoče misliti že sedaj in določiti kako nedostatku odpomoči, ker po izjavi župana bo elektrarna odpovedala v teku treh let; in kako je to razumeli, ali da bo sploh ccntrala odpovedala, ali pa samo vsaka nadaljna priklopitev novih žarnic in motorskih sil. Vprašanje jc za Ljubljano tako resno, da je skrajno brezvestno pre-irati se z deželnim odborom, namesto da i sc skušalo na podlagi utemeljenih proračunov za novo zgradbo priti zlepa do zaželjenega cilja. Enkrat je občinski svet že pokazal svoje izborne (!?) strokovnjake. Bilo bi odveč, ako bi sc še enkrat — bla-mirali na škodo ljubljanskih davkoplačevalcev. lj »Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani.« V četrtek popoldne ob treh so so zbrali liberalni zadrugarji v ljubljanskem Mestnem Domu, kjer so imeli tih in miren občni zbor svoje »Zveze slovenskih zadrug«. V preteklem letu je odpadlo 13 in članstvo odpovedalo 11 zadrug; konec leta 1912 je ostalo v »Zvezi slovenskih zadrug« samo še 148 zadrug. Med 148 zadrugami je 98 posojilnic, drugih zadrug je 59 — vseh teh največ konsumnih. Od 148 zadrug jih odpade na Kranjsko 91, Goriško 21, Trst in Istro 31 in Štajersko ena cela. Prometa je imela Zveza 22.25S.405 K 10 vin., prebitka pa izkazuje 322 K 74 vin. Upravni stroški znašajo 24.205 K 27 v. V uradu Zveze so štirje uslužbenci. lj Razstava vajenskih del v Ljubljani. Kakor znano, se ima razstava vajenskih! del v Ljubljani otvoriti dne 4. maja v prostorih državne obrtne šole. Zanimanje za razstavo je jako veliko, dokaj mojstrov in vajencev se jc že priglasilo dotičnemu povabilo razstavnega odbora. Oni mojstri, ki tega niso še storili do sedaj, naj v interesu obrtnega napredka čim preje prijavijo svoje vajence, ki se udeleže razstave, razstavnemu odboru (na naslov državne obrtne šole). Pripominjamo še enkrat, da spadajo v razstavo samo priprosti predmeti, katere lahko izvrši vajenec brez posebnih stroškov zase in za mojstra. Dopuščena so tudi naročila za stranke, ako jih je dotični vajenec sam izdelal. lj »društvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja« ima v sredo, dne 9. aprila, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« občni zbor. lj Iz sodno-pisarniške službe. Pisarniški oficial pri ljubljanskem deželnem sodišču Martin G o m z i je imenovan ja nadoficiala ad personam. lj S trga. Danes je bilo na trgu zeU. živahno. Izredno veliko, t. j. okoli 80 voz, je bilo samega krompirja, ki jc bil do malega poprodan. Navadni je bil. začetkom po 7, proti koncu pa tudi po 6 K 100 kg. Zelo mnogo je bilo razne solate. Posebno lepa in ne predraga (merica po 14 h) jc bila berivka. Rdeče redkvice je še malo in je šc precej draga. Tudi raznih cvetlic so deželani obilo spečali v denar. Ko je začelo ob pol 11. uri deževati, je bil trg hipoma prazen. lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v svečanu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebr-nine in draguljev) in v aprilu 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek, dne 10. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica, št, 2. lj Z mestnega magistrata. Prihodnji ponedeljek in torek se bodo snažili uradni prostori mestne blagajne, mestnega knjigovodstva in mestnega gospodarskega urada. Omenjeni prostori bodo vsled tega v ponedeljek in torek za promet s strankami zaprti. _ Od sodišča. V jeseni 1912 in pozimi 1912/13 se je zgodilo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani več tatvin. Storilec je bil mlad fant, ki je sodišču že znan in jc izvrševal svoja dejanja večinoma takrat, kadar so okradene osebe pristopale k obhajilu. Kakor se je poizvedelo, je bilo teh tatvin zelo mnogo, kar je razvidno iz tega, da so sc ljudje nasproti cerkveniku pritoževali, toda cerkvenik pretežnega števila teh strank ne pozna in se večinoma ni podala nikaka ovadba. Občinstvo sc prosi, da vse, kar ve o obnašanju storilca in o storjenih tatvinah, blagovoli pismeno ali ustmeno javiti pri c, kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani ali pa pri pre« iskovalnem sodniku dr. Pavlu Skabernc, deželno sodisčc, soba št, 96. — Koncert vojaške godbe bo jutri od pol 12. do pol 1. uro v Zvezdi. lj Koncert »Slov. Filharmonije«. >:Slov. Filharmonijo« priredi jutri, v nedeljo, v restavraciji na južnem kolodvoru (J. Schrey) koncert pod vodstvom g. kapelnika C. M. Hrazdira. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 60 h. lj Umrli so v Ljubljani: Sestra Klotilda Božič, usmiljenka, 31 let. — Ivan Dovč, rejenec, 3 mesece. — Franc Tominec, dninar, 32 let. lj Lastniki psov se tem potom opozarjajo, da jo prepovedano, puščati proste pse na trg za živila. Kdor ga vzame s seboj, ga mora imeti na vrvici. Tako jo danes nek pes ponesnažil neki prodajalki celo košaro solate, katero so morali vsled tega tržni organi konfiskovati, lastnika psa pa ovaditi. Sploh imajo tržni organi strog nalog, da vsako stranko, ki bi se temu ne pokoravala, brez vsakega ozira ovaditi in bode tudi primerno kaznovana. Ij V tukajšnjo prisilno delavnico so oddali postopača Karla Emhoferja iz Perga in Leona HanuŠko iz Linca v Zgornji Avstriji. lj Najdeno. Dne 3. aprila t. 1., popoldne je našel učenec Ivan Menart v bližini mestnega magistrata večjo vsoto denarja, usnjato denarnico, nekaj znamk in koledarček. Izgubitelj dobi to nazaj pri pisarniškemu slugi kurilnice južne železnico Ivanu Menartu, Bohoričeve ulice št. 29. Primorske vesli. p Gostovanje članov slovenskega gledališča v Gorici se prične jutri, v nedeljo, 6. aprila, v »Trgovskem domu«. Predstavljajo veliko burko »Uboga para«. Začetek ob pol 9. uri. V torek igrajo Sudermanovo dramo »Tiha sreča«. Ljubljanski igralci pod vodstvom gosp. Verovška bodo igrali več iger v Gorici, potem tudi v Tomlinu in v Pr-vačini. p Morje vrača svoje žrtve. Včeraj, petek so opazili v Trstu pri pomolu Sanita plavati na morju truplo, ki so ga takoj izvlekli na kopno. Bilo je že skoro čisto segnito, vsled češar so takoj mislili, da je truplo pomorščaka, ki je bil ponesrečil pri katastrofi na parniku »Sobenico«, o kateri je »Slovenec« svoj čas poročal. Pomorščak je bil namreč izginil neznano kani. Podmena o ponesrečenem pomorščaku se je res obistinila. Mrtvec, ki je bil od 16. januarja v morju, je res 201etni pomorščak Marij Maver iz Zadra. p Tatvina v pekarni. V tržaški pekarni pri Sv. Ivanu je neznan tat v noči od četrtka na petek ukradel 15 metrov dolg transmisijski jermen, vreden 500 K. p Trst brez poldnevnega strela. Vodstvo pomorske opazovalnice je odredilo, da se vsled poprav na svetilniku za nekaj časa no bo več s strelom iz topa naznanjalo poldneva. Tako bo Tržčanom torej par dni nečesa manj kalo. Kroglja, ki naznanja čas, pa bo padala tudi zanaprej. p Kako se ljudje sele. Pred časom je stanoval 33 let stari mesar Teodor Tichij s svojo ženo v Bonkah pri nekem Ernestu Enckelu. Dne 2. t. m. pa sta mesar in mesarica skrivoma zapustila Enckela in sta mu še povrhu ukradla volneno odejo, dve rjuhi, revolver, 5 steklenic konjaka in nekaj glinaste posode. S tem sta odkurila v Trst. Predvčerajšnjim pa so Tiehega izsledili v ulici S. Michele in ga zaprli. Pri hišni preiskavi so našli del kra-deža. Književnost. Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil dr. Janko Šlebinger, c. kr. profesor. Založila ^Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 20 vin, vezan v celo platno 1 K 80 vin. (po pošti 20 vinarjev več). Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih. Razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da upošteva v nemško-slovenskem delu tudi oblikoslovje nemškega jezika. Vsaka nepravilna oblika pri skanjatvi samostalnikov in spregatvi glagolov je točno označena. Povedano jc tudi, če se sprega glagol šibko ali krepko in če se tvori v preteklem času s pomožnim glagolom »haben« ali »bin — sein«. Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice »Nemščina brez učitelja«, ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke. Samouk in šolska mladina si bo s pomočjo tega slovarčka ne samo poiskala potrebnih nemških besedi, temveč jih bo vedela tudi pravilno rabiti. Druga nedosežna vrlina slovarčka jc pa tudi izvanredno nizka cena 1 K 20 vin. za broširan, oziroma 1 K 80 v. za v platno vezan izvod (po pošti 20 vin. več). Ta cena se je dosegla na ta način, ker je založništvo, upoštevaje posebno porabnogt slovarja, ki se bo prodajal v ogromnem številu, računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja. Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost jc tudi važna prednost te lepe knjižice. Častito duhovščino opozarjamo, da pridejo letos prvič na vrsto »Lectiones infra oetavas solemnitatis S. Joseph, S. Joannis Bapt. ct Ss. apost. Petri et Pauli«. Ker teh lekcij ni ne v psalteriju in ne v bre-virju in se dobi knjižica edinole v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, opozarjamo čast. duhovščino, da se tc lekcije nemudoma omisli, ker je mogoče, da zadnji trenutek, ko ne bo nič več mogoče dobaviti novih izvodov, knjižica v »Katoliški Bukvami« poide in bi gospodje, ki inmajo te knjižice, ne mogli moliti brevirja. Večje število knjižice bo v ponedeljek na razpolago. Jubilejna igra »V tem znamenju boš zmagal« je ravnokar izšla. Krasno opremljena knjižica obsega popis zmage križa nad paganstvom za časa Konstantina; isto snov ima tudi lepa igra, ki bo našim društvenim odrom kaj prav prišla v letošnjem jubilejnem letu. Kaj pripravna je pa knjižfca tudi za naše društveno knjižice. Naroča se pri Katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu v Mekinjah, p. Kamnik (Kranjsko) ali pri A. Slatnarju, tiskarna v Kamniku. Cena izvodu je 80 vin., s poštnino 85 vin.; Šest izvodov stane 4 K 30 vin., s poštnino 4 K 50 vin. (Kdor prevzame šest izvodov, dobi pravico uprizoritve.) Pošilja se le proti predplači ali na povzetje. Lepo, času primerno igro toplo priporočamo. Razne slvori. Pogreb usmiljenke z vojaškimi častmi. V budimpeštanski garnizijski bolnišnici je 3. t. m. umrla usmiljenka Marija Czigannyecz z redovnim imenom Adela; pri bolniški strežbi si je nalezla bolezen in umrla kot žrtev poklica. Vojaška oblast je odredila, da se pokoplje z vsemi vojaškimi častmi. Abstinenca v starem veku. Lani so izkopali del knjižnice nekega slavnega asirskega vladarja iz VII. stoletja pr. Kr. Med 20.000 tab licami je več sto takih, ki se bavijo z medicino. Vsebina dela vso čast asirskim zdravnikom in kaže, da so jako bistro mislili in svojo stvar dobro razumeli. Zanimivo je posebno, da so pijance iz navado že takrat prištevali med bolnike in kot edino sredstvo priporočali popolno abstinenco. Boj proti alkoholu je potemtakem star že nad 2500 let. Največje gledališče v Belgiji zgo-• relo. Največja gledališčna in cirkuška zgradba v Belgiji, t. j. Alhambra v Antvverpnu, v kateri je bilo prostora za 10.000 gledalcev, je te dni do tal pogorela. Požar je nastal v prostoru za dekoracijo za časa predstave, vendar ni nihče ponesrečil. Vslecl požara je pretila velika nevarnost tudi staremu muzeju, ki stoji gledališču nasproti in jo poln neprecenljivih flandrijskih umetnin in dragocenosti; gasilci so vso svojo skrb obrnili temu poslopju iu ga res obvarovali vsake škode. Sodba turških častnikov o nemški spretnosti. »Agencija Ilavas« poroča iz Odrina dne 2. aprila: Takoj od začetka obleganja mesta smo doživeli velika razočaranja. »Če jc to tisti slavni načrt, ki ga je napravil paša pl. Goltz, potem je res imenitno. Naj naredi še enega takih, potem lahko povežemo culo in se zgubimo v Malo Azijo.« Vojni material je bil zelo slab in vsi nemški kirurgični inštrumenti so bili nerabni. Mraz v zračnih višinah. Bavnatelj zvezdarne v Paviji, profesor Gamba, je meril toplino v zračnih višavah in prišel do znamenitih številk. Spustil je v zrak z vodikom napolnjen balon iz kavčuka, ki se je vzdignil 37.700 metrov. Balon je imel v premeru 17 cm in je imel s sabo priprave za merilo topline zraka. Ko je prišel balon zopet na tla, so sc pokazalo sledečo številke: v višini 12.000 m ima zrak 55 stopinj mraza, v višini 19.000 metrov je 56 stopinj mraza, v višini 37.700 metrov jo pa — 51 stRpinj mraza. Te Številke nam kažejo, da ne vlada v največjih višinah največji mraz. V višini 37.700 metrov znaša zračni pritisk komaj 3 milimetre. To velikansko višino je dosegel balon v 1 uri in 18 minutah. Potem je balon počil; na tla je padel čolni-čelc in vsi drugi merilni inštrumenti. Prišli so na zemljo popolnoma nepoškodovani 40 km preč od točke, kjer se je balon v zrak vzdignil. Vsak človek na svetu desetkratni milijonar. V Časopisu »Nebo in zemlja« je nekdo izračunal, da je v morju toliko zlata, da bi na vsakega človeka na svetu prišlo 10 milijonov. V vsakem kubičnem metru morske vode jo povprečno 6 miligramov zlata, kar je veliko prejaialo, da bi se izplačali stroški za industrijsko izkoriščanje. Toda v vsej morski vodi na svetu se pa nahaja tako ogromna količina zlata, da neizmerno presega količine zlata v rudnikih in pralniah. Če bi vsako leto vzeli iz morja 36krat toliko zlata, kakor se dandanes pridobiva zlata na vsem svetu, bi vendar potrebovali celih 500.000 let, predno hi bilo zadnje zlato iz morja izcrpljeno. Vso vodo morja na svetu se lahko računa na 13 trilionov kilogramov in vse zlato v morju znaša 7-8 bilijonov kilogramov, tako da bi prišlo na vsakega človeka 4000 kg zlata, t. j. 12 milijonov kron denarne vrednosti. Danes pa pride povprečno po 10 K 20 h na vsakega človeka. Nezgoda v belgijskem pristanišču. Parnik »Hildegarda« donavskega pa-robrodnega društva je ob svojem dohodu v belgijsko pristanišče zadel ob srbska parnika »Šumadija« in »Car Nikola«; oba parnika sta bila poškodovana in je škoda cenjena na 10.000 dinarjev. Telefon slabi sluh? Italijanski zdravnik dr. Pergola sc jc tekom let prepričal, da telefon tistim osebam, ki se ga veliko poslužujejo, jako po- NEURJE V SEV. AMERIKI. Poplavljena ulica v Daytonu. Železniški vlak v vodi v Daytonu. Strahovit vihar z nalivom, ki je razsajal v Severni Ameriki, je povzročil silna opustošenja. Nasipi ob rekah so se podrli in vode so zadivjalo čez nesrečne pokrajino in porušile vse, kar so dosegle. Na tisoče ljudi jc našlo smrt, sto- in stolisoči pa so brez strehe. Najbolj je bilo prizadeto mesto Day-ton, čegar ccste jc zalila vodo, kakor kaže naša slika. kvari sluh. Danes imajo ljudje po ve-i likih mestih jako slab sluh, medtem ko tega na deželi in manjših mestih ni opaziti. Vzrok jo telefon; naporno prisluškovanje tako deluje na organe sluha, da le-ti na tišji glas ali šum ne reagirajo več. Dr. Pergola je dognal, da prideta na vsakih 10 nrebivalcev z dežele in malih mest, ki se ne bavijo s telefonom in imajo izvrsten sluh, la dva velemestjana z dobrim sluhom« Provincialci obdržo zdrav sluh povprečno do 60. leta, meščanom pa, ki se bavijo s telefonom, oslabi sluh že v 30. letu. Kdaj za&enja poslančeva imunlte« ta? Dne 18. februarji 1.1. je izreklo ka-t sacijsko sodišče na Dunaju razsodbo, ki rešuje vprašanje: ali nastopa imuniteta poslanca žo 7, dnem izvolitve, ali pa šelo z dnem formalnega vstopa v zbornico. Tej razsodbi jo dal povod sledeči slučaj: Sedanji državni poslanec Rudolf Muller je bil tožen radi žalje« nja časti potom tiska. Tožba je bila vložena meseca septembra, a dne 2. oktobra je bil obtoženec izvoljen državnim poslancem. Sklicevaje se na to dejstvo je obtoženec vložil na deželno sodišče prigovor proti obtožnici, češ, da so ga kakor poslanca ne more sodno preganjati brez privoljenja parlamenta. Ta prigovor je deželno sodišče predložilo višjemu deželnemu sodišču v razsodb bo, a ta sodna instanca je zavrnila pritožbo. Proti tej razsodbi je vložila generalna prokuratura pritožbo ničnosti v varstvo zakona. Na razpravi dne 18. februarja je to najvišje sodišče spoznalo, cla se je po postopanju deželnega, oziroma višjega deželnega sodišča kr-. šil zakon! — Vprašanje jc torej rešen no v smislu, da se poslančeva imunite«* ta začenja že z dnem izvolitve in ne še* le z dnem formalnega vstopa v zbornico. Z drugo besedo: čim je kdo izvo« ljen poslancem, ga ne more preganjat! kazensko sodišče, ako ni dovolila tega zbornica. ' " Deset zapovedi za uživanje sadjai 1. Skrbi, da bo tvoja družina redno vsak dan uživala sadje. 2. Uživaj samo zrelej sadje, 3. Sadje naj se pred jedjo umije< 4. Olupi sad samo tedaj, kadar je to v res« niči potrebno. 5. Ne uživaj s sadjem tudi pečkov. 6. Ne meči lupin in pečkov na cesto. 7. Ne pij vode hitro po zavžitju sadja ali celo med jedjo. 8. Uživaj sadje zmerno. 9. V letih, ko sadje ne obrodi, uživaj posušeno sadje. 10. Kupuj domače sadje. Novi revolverji pariške policije, ki jih rabijo za omotenje nasilnih oseb in katere so uvedli po krvavih izkušnjah z Bonnotom in drugimi apaši, so te dni prvič praktično preizkusili. Ukrotiti je bilo treba zbesne-lega zamorskega milijonarja Vitalo Pot-hina, ki ima v francoski Guyani velike plantaže, a je obolel na živcih in se prišel v Pariz zdravit. Stanje se mu pa ni izboljšalo, marveč poslabšalo in v ponedeljek je začel besneti. Slepo je streljal na domače in množico, ki se je pred hišo nabrala. Poklicana policija je porušila neko steno in odtod z omotilnimi (smrdljivimi) revolverji streljala na Pothina, ki se je kmalu onesvestil. Ko so ga zvezali, so ga zdramili; eksperiment mu ni prav nič škodoval. Strokovna organizacija bolniških strežnic na Nemškem je 10. januarja letos praznovala desetletnico svojega obstanka. K ustanovnemu občnemu zboru je prišlo 30 strežnic, sedaj jih je v organizaciji že 3412. Toda tudi to je le neznatno število, ker je na Nemškem vsega vkup nad 30.000 bolniških strežnic po poklicu (in poleg tega 38.000 strežnic verskih organizacij). Organizacija si z vsemi močmi prizadeva, da se poklic bolniških strežnic razvije do najvišje popolnosti v strokovnem in moralnem oziru ter zahteva, da se za bolniške strežnice uvede trileten pouk. Kako strogo se drži svojega namena, priča okolnost, da je v teh desetih letih bilo zavrnjenih 400 strežnic, ki so prijavile svoj pristop, še več pa jih je moralo zopet izstopiti iz organizacije. Društvo izdaja tudi svoje glasilo »Unterm Lazaruskreuz«, ki izhaja dvakrat na mesec. Kriminaliteta med žensko mladino na Nemškem. Izvestja nemške centrale za mladinsko skrbstvo priobčujejo naslednjo statistiko o kriminaliteti med mladino obeh spolov: Leta 1910, je bilo kaznovanih 43.190 moških in 8135 ženskih mladostnih oseb. Ženska mladina je torej udeležena z 18'8%. Pri primerjavi zločinov med mladostnimi in odraslimi sc pokaže isto razmerje. Tako jc od leta 1882. do 1902, naraslo število mladoletnih ženskih zločink za 3pri odraslih pa za 2'9število moških mladostnih zločincev jc naraslo za 371%, pri odraslih moških pa za 30'3'r. Od leta 1903. do 1908. jc število moških mladostnih kaznjencev zopet naraslo, število ženskih pa padlo. Leta 1910, je bilo število moških mladoletnih kaznjencev za 22'9% višje nego leta 1882., število ženskih kaznjenk pa za 11% nižje. Po posameznih zločinih, oziroma prestopkih so bile med mladostnimi osebami ženske tako-lc zastopane: radi tatvine jc bilo kaz- novanih 30'7% (navadna tatvina 24'5%, težka tatvina 6'2%), radi poneverjenja 1402%, radi prikrivanja ukradenega blaga 9'3%, radi nenravnosti \'2°a in radi telesne poškodbe A'5rc. Morski razbojniki na angleškem parniku. Kapitan angleškega parnika »Tajou«, ki je priplul v Hongkong, pripoveduje sledeče: Na parnik. ki vozi po reki Ilsikiang, se je ukrcalo tudi nekaj preoblečenih, z revolverji preskrbljenih morskih razbojnikov. Pri vožnji na izlivu reke Kanton so ubili krmarja in ladjo ustavili. Zvezali so kapitana, prvega častnika in enega inženirja, druzega so ubili in ranili štiri kitajske pasažirje. Nato so oropali kabino neke misijonarke in vseh častnikov na ladji. Razbivši stroje na ladji so zbežali na nekem čolnu z velikim plenom. Ustanova švedske pisateljice. Švedska pisateljica Lotten v. Kramer je vse svoje premoženje zapustila v korist švedski literaturi. Ustanovi se posebna literarna akademija, ki bo delila nagrade za literarna dela. Odbor sestoji iz 9 dosmrtnih članov: 4 žensk in 4 moških in predsednika, ki ima menjaje biti enkrat moški, enkrat ženska. Akademija bo imela stalnega tajnika in bo izdajal poseben časopis, v katerem se bo razen literarnih pretresalo tudi mirovno in žensko vprašanje. ,V sedanjem odboru »Devetih« sta med drugimi pisateljici Selma Lagerhof in Ellen Key. Nameravan alenlal na nemega cesarja. Zanimiva pojasnila so obelodanjena glede nenadne preložitve potovanja nemškega cesarja na Krf. Tisti, ki so vedno upali, da bo uporabil nemški cesar svoj vpliv v njihov prid in proti balkanskim zaveznikom, so bili radi stroge nevtralnosti cesarja tako razočarani, da so nekatere prenapete glave med njimi sklenile umoriti ga ob priliki njegovega bivanja na otoku Krtu. Pognati so hoteli celi Achilleion s cesarjem vred z dinamitom v zrak. Zarota je baje prišla na dan pof"m nekega Loe\veja, uslužbenca v vili Achilleion. Tega so baje zarotniki hoteli z velikimi vsotami podkupiti, da bi jim po noči dovolil vstop v vilo. Loevve je nato celo stvar naznanil oblastim na otoku, ki so se obrnile direktno na grškega kralja. Sedanja grška kraljica je nato v privatnem brzo-javu naznanila nemškemu cesarju, da so odšli na otok turški odposlanci, ki so se bili zarotili, da poženejo Achilleion in nemškega cesarja v zrak. Uvedena preiskava nemškega poslanika in konzula v Atenah je nato baje dognala, da so bile vesti glede nameravane zarote resnične ter da je v prvi vrsti razburil turško javnost brzojav, ki ga je poslal nemški cesar ob priliki grško zmage grškemu kralju. Najbrž ne pojde nemški cesar sploh nikdar več na Krf ter je nemška cesarica nasvetovala, naj se proda vila milijonarju Allison V. Armour, prijatelju nemškega cesarja. NOVICE IZ AMERIKE. V Luzerne, Pa., so premogovni težki vozovi povozili rojaka Antona Mali-ja iz Loke v kamniškem okraju, da je bil v pol ure mrtev. Iz Calumeta se poroča: Na Ahmee-ku jc umrl po kratki bolezni naš rojak Jure Gesel, ki je bil znana avtoriteta v atletskih krogih. Bil je rojen v Dob-licah, fara Črnomelj na Dolenjskem, prišel je pa še kot mal otrok s svojimi stariši na Calumet, kjer je hodil tucli v šolo. Kasneje jo delal tudi po rudnikih in pri tem delu ponesrečil tako, da so mu morali odrezati nogo pod kolenom. Kljub temu je bil še vedno vnet rokoborcc. Tele onsKa in Brzojavna poročila. Skader se aanes naša®. Kotor, 5. aprila. Glede vojaških operacij pred Skadrom manjka vesti. Dne 3. t. m. se ni Culo grmenje topov. Zvečer so ladje pred izlivom Bojane opazile luč reflektorjev. Belgrad, 5. aprila. Vse vesli, da se je naskok na Skader že vršil, so prenagljene. Poslednji transport srbskih čet s havbicami je došel v Medno šele v ponedeljek, pred Skader pa je došel šele v torek. Od pretekle nedelje se Skader samo obstreljuje, kolona generala Martinoviča na jo zavzela šale neke prednje pozicijo. V sredo popoldne je general Eojovič ukaral tfa se ima obstreljevanje ustavili in je pozval po-veljcika Skadra Essad pašo, noj se do drugega dna zvečer preda. V četrtek je obstreljevanje trajalo c-^l dan, peho-a se pa ni spustila v uoheno borbo. Ob- enem si st z ogromnim naporom prenašale nove baterije proko močvirij na svoje pozicije. To delo je sedaj konča-no. Poveljnik oblegovalne vojske jc nato Essad pnš^ še enkrat pozval na predajo. Ker ni bilo odgovora, se je v petek zjutraj začelo sistematično bombardiranje sovražnih pozi lj, Ves arti-Ijirijski ogenj je nanerjen na Brdico in Taraboš. Ki bo to končano, se začne naskok. Glavni naskok sa pričakuje v pstek ponoči. Nanovo došlc srbske čete znašnjo 12.0G0 mož. Split, 5. aprila. Tu so pripravili vse za iluminacijo in razobešenje zastav, ako Skader pade. Namestniški svetnik Silva je zato danes prepovedal vsakršno iluminacijo ali razobešenje zastav povodom balkanskih dogodkov za rok treh mesecev. Dunaj, 5. aprila. »Reichspost« piše, cla je v Cetiniu vse za iluminacijo pripravljeno. Duitnj, 5. .aprila. » N.W. Tgbl.« poroča, da se Skader zop.->t obstreljuje. ITALIJA PRIPRAVLJA BRODOVJE. Rim, 5. aprila. »Tribuna« porota, cla so iz Spezije odplale neznano kam bojne ladje: »Benedetto«, »Brin«, »Va-r^se«, »Garibaldi«, »CarJo Alberto«, »Misen >« in »Palinuro«. P^"od Barom so nahajati že rivs clrujji laški ladji. Čemu rabi Italija tolike eskadre, je neznano. STtfRGKH O ZUNANJEM POLOŽAJU. Dunaj, 5. aprila. V pogovoru s predsednikom Sylvestrom je grof Stiirgkh izjavil, cla je mednarodni položaj v toliko pomirljivega značaja, ker »Avstro-Ogrska maršira v fronti«, KONFERENCA VELESIL. London, 5. aprila. Prihodnja seja poslanikov se vrši v torek. VEČNE NOTE, Soiija, 5. aprila. Danes izroče velesile balkanskim državam zopet posredovalno noto glede miru kakor so to že storili v Carigradu. MIROVNI POGOJI BALKANSKE ZVEZE. Sofija, 5. aprila. Odgovor balkanske zveze na mirovno posredovanje velesil je izgotovljen. Balkanska zveza sorejm«? pogije velesil v bistvu s sledečimi pridržki: Obmejna črta Enr>s — MMia ne more Mil dafinitivna, marveč se smatra le kot podlaga za podrobnejša toza-devra podajanja s Turčijo. Turčija naj vse egsjslke otoke odstopi. Kar se tiče Albani5,->, ž^ie zavezniki izvedeti za njene meje, o katerih upajo, da se skladajo z onimi. M so jih predlagali zavezniki v Londonu* Vojna odškodnina s« prinripielno zahteva, višino naj pa o priznalnic od Slovenccv. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 5 aprila 1913. Pšenica za april 1913.....1P14 Pšenica za maj 1913.....11-31 Pšenica za oktober 1913 . . . 11-88 Rž za april 1913.......9'57 Rž za oktober 1913 . . . . 9 60 Oves za april 1913......9'73 Oves za oktober 1913 .... 8 69 Koruza za maj 1913.....7'72 Koruza za julij 1913 ..... 7-93 Samostojna, dobra ki se razume tudi na vrt, so sprejme takoj ali v kratkem. Naslov pove upravništvo ,Slovenca pod številko 1062. (Znamka!) HIŠA na Vrhniki št. 262 blizu farne cerkve, s trem) stanovanji, pripravna za trgovino ali obrt, se radi preselitve zelo ugodno proda. Pojasnila daje Ivan Jurca, Ilirska Bistrica. 1061 špecerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme. Spričevala se odklanjajo. Ponudbe: Ljubljana, glavna pošta, poštni predal št. 121. 100-; Nastop čimpreje, Plača uo 700 kron. Zakamnjekova družina naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da so naš preblagi, ljubljeni oče, gospod ŽERJAV posestnik v Plavškem rovtu pri Jesenicah včeraj, dne 4. aprila popoldne ob 1. uri, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši, mučni bolezni v 67. letu, vdani v voljo božjo mirno v Gospodu zaspali. Pogreb nepozabnega očeta bode v ponedeljek, dne 7. aprila ob desetih dopoldne na jeseniško pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v župni cerkvi na Jesenicah in v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Ohranite našega predobrega očeta v blagem spominu in molite zanje! PlavSkI rovt-Jesenice, dne 5. aprila 191& 1065 Marija, roj. Jakopič, vdova. Jakob, Gregor, prefekt v zavodu sv. Stanislava, Jožef, sinov!. Mlaka, učiteljica v Repnjah, Katarina, Apolonlja, preparantinja, hčere. Anton, brat. Marija, vdova žužek, Apolonlja in Marjeta žerjav, sestre. , Za zgradbo nooega šolskega poslopja o Sostrem prS LIubfi|ani se bodo oddala potom pismene ponudbene obravnave sledeča dela: zidarska dela, hrooska dela, betonska dela, kleparska dela, mizarska dela, slikarska dela, steklarska dela, peCarska dela pleskarska dela, in dobaoa plaht. Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe, v katerih je navesti posamezne enotne cene in na njih podlagi proračunjene skupne zneske v številkah in besedah, je vložiti postavno kolkovane v zapečatenih zavitkih Krajnemu šolskemu svetu ozir. stavbnemu odboru v Sostrem do IS. aprila t. 1. do 12. tire opoldne. Ponudbe betonskih del je predložiti s statičnim računom. Ponudnik, ki se mu poverijo dela, mora vložiti 5°/0 vadij. Izrecno se določa, da je staviti remudbe na podlagi razpisanih določb in predpisov. V ponudbi treba izjaviti.iejia so ponudniku znani predpisi in zakonite določbe. Načrti, proračur. iu splošni in posebni stavbeni pogoji so na razpolago v Sostrepi v šolskem poslopju in se morejo tam dobiti ob navadnih uradnib urah tudi navadni pripomočki. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenim predpisom ali katere bi se pogojno glasile in na take. ki bodo prepozno ali dodatno vložene, se ne bode oziralo. Stavbeni odbor oziroma krajni šolski svet Sostro si pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino cene. Krajni šolski svet Sosfro pri Ljubljani, dne 5. aprila 1913. 1060 gOSPOda se sprejmeta na stanovanj e m hrano. Poizve se v Zatiški nI. 1. I. leno. Glasovir na razpolago. Sprejme se tudi ucf gospudou _na hrano._ Pozor, kolesarji! Jtamesto JC 120, samo JC 80'- Franko na vsako postajo. V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokolea, model 1912, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. 2e rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5 6-—, 7v_, 8w, zračne cevi po K 3 —, 4-—, 5-—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-njo in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplavila K 20 —. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1064 Tvornliko skladlSCe dvokoles In Šivalnih strojev A. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse št, 23. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otoorfila o Zeleni lami Ml gostilno ter se prav toplo priporočam za obilen obiak. Velespoitovanjem marija Košar, 1066 gostilničarka. Bilanca k 31. decembru 1912. Aktiva | K ........ ' ----'i..... Gotovina........................27,411.948 Vrednostni papirji....... . j] 47,675.835 Menice.............!j 221,128.485 Predujmi na efekte . .............58,094.845 Inventar . .......*....: 874.100 Realitete.............; 11,205.400 Udeležba pri konzorcijih............72,463.587 Dolžniki............ . ji 756,253.240 ' 1195.107.440 Pasiva Delniška glavnica......... Rezervni fond glavnice...... Splošni rezervni fond .....'.. Akcepti in nakaznice....... Nedvignjene dividende....... Vloge na obrestovanje in drugi kre- ditorji............. Dobiček kot saldo......... 150,000.000 62,616,044 30,000.000 54,505.526 14.094 877,593.919 20.377.857 1195.107.440 Račun izgube in dobička. Izdatki K Dohodki K Uradniške plače ......... II ^mrnmm 6,719.986 Dobiček pri efektih in konzorcijalnih Upravni stroški.......... 2,579.794 1,367.001 3,815.621 22,544.253 Odpis inventarja in slično..... 531.900 7,313.072 i Pokojninski fond......... 445.000 809.596 Čisti dobiček........... 20.377.857 Donesek realitet......... 291.836 1 Naknadni dohodki že odpisanih ter- 1 jatev in nedvignene dividende. . . 12.614 1 ! Prenos dobička.......... 2,131.786 J 34,470.158 34,470.158 Dunaj, dne 31. decembra 1012. hripavost, katar In zaslizenje, krtni In oslovski kaSelj slastno Kaiserlevc prsne Kamele1 jfii", fjlfin notarsko govorjenih izprioovttl od zdravnikov iu zasebnikov zajnmčujd gotov uspoh. izredno rrijetni in »lastni bonboni. 3111 Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Tmkoozy, Hiliard Hušnik. Dr G. Pifooli, Deželna lekarna. iMr. l'h. And. Bohinc. Mr. Pli. Jos. Cižmar, Ant. Kane. drocerija; B. Cvaneara drogerija .Adrija". — Lekarne na deželi: Daniel l'irc. Idrija. J. Bor^mann, Novomesto. C. Andrijancie, Novo Mosto. Jur Hua. Vipava. Milgn Waohil, Motlilta. A. Koblok, Radovljica. Hinko Brilli. Litija. Karel Savnik. Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. Fr. .Baccarcicb, Postojna. Jos. Močnik. Kamnik. K. Tturdych, Skofja Loka. Mr. Pb. Bohulav Lavica, lekarnar, Tržič. Ph. Mr. K. Koželj, Jesenioe. V. Arko, trg.. Senožeče. Jos. Kndolt. drogorija. Litija. J. Kundušar. trg.. Mengo3. I B. Hočovar, lekarnar pri »Angelu varhu* na Vrhniki. Dvonadstropna, novo zgrajena v kateri se izvršuje trgovinska in go-stilničarska obrt, je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. 924 4 Natančneje podatke v delikatesni trgovini Leni Lapajne v Idriji. Dobro idoča lOMlI^A v Ljubljani se odda takoj na račun kuharici, natakarici ali zakonskim brez otrok. Ponudbe pod „gostilno 998" na upravništvo tega lista. 998 i—3 l oblastveno potrjeno učilišče krojnega risanja. Dobi se tudi kroj po životni meri. lstotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni. Franja Jesih, 4172 Ljubljana, Stari tr$ 28. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti 3534 Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršuje]o Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem, ffif Postaja dolenjske železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki dajo nad 30.000 litrov radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in a kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 66 Pritlična hiša z 2 sobama, kuhinjo, kletjo, drvarnico, sadnim in zelenjadnim vrtom se proda. Več pove MARIJA VOLC, Kamnago-rica 17, p. št. Vid nad Ljubljano. 1010 ŽAGAR izurjen, oženj en, želi stopiti v službo pri kakem lesnem trgovcu Nastop L maja. Naslov pove uprava lista pod št. 1018. (Znamka za odgovor.) 1018 Vsled nakupa veliko zalogo ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. E 'J-—. Pošilja proti povzetju prusko - šlezijska izvozna tvrdka A.GeSb.j SSCrakov 340. 3734 Za neugajajoče denar nazaj. mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. parna Žaga SCAGNETTI. za skladiščem državnega kolodvora. - - - - 245 1047 Vabilo na redni občni zbor Kranjske deželne vinarske zadruge registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 23. aprila 1913 ob 10. uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Predložitev računskega zaključka za leto 1912. 3. Volitev namesto izstopivših članov načelstva, nadzorstva in razsodišča. 4. Slučajnosti. Načelstvo. PLRNINKR planinsko letovišče, 1250 m nadmorske višine, blizu Ruške koče na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopelj, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahki dohodi z železniških postaj Ruše, lJi-strica ob kor. žel., Maribor, Fram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15. septembra. — Natančnejša pojasnila daje „Podravska podružnica slovenskega planinskega društva", pošta Ruše na Štajerskem. 1039 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kožo tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničcvalec korenin Ria-ma-žilo— Gena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Kemeny (Kaschau) f. gffoggff. Proda se dobro idoča z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri , KIII1C, LJubljana priporoča »vole Izborne Izdelke vsakovrstnih pomladanskih oblačil. 847 1 «r,Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. nr ilnstrovanl ceniki na razpolago. Izgotouljene obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v " ' Ljijana, na nosa! Medarshe ulice in Piei škofijo 3 »iti Milit „Pn sili" t pirati M n. lit. 767 P. n. občinstvu javljam, da sem si za letošnjo sezijo nabavil K©LESA najboljše tovarne „Stgria~Diirkoppw pod imenom »BALKAN«. Za vsako kolo jamčim dve leti. Imam tudi vedno v zalogi vse kolesarske potrebščine po najnižnji tovarniški ceni. Za cenj. naročila se priporoča 1048 31» 3totaer, toflovec, Vchnika. Sprejmem Ijraii dobro izurjenega v tem obrtu. ANTON KREMŽAR, ključavničar v Št. Vidu nad Ljubljano. 1000 TJ" v v Vižmarjih št.^5 O 3 s tremi sobami in AJLliOul kletjo se da v najem. — "Več se izve v Vižmarjih hiš. štev. 22. 1052 Hiša novozidona, najbližje farne cerkve, pripravna za trgovino, letovišče, se pod zelo ugodnimi pogoji proda ali da v najem. Natančneje se izve v Mekinjah št. 31. uošta Kamnik. 1003 3 Kolodvorska (JOS. SCHREY restavracija LJUBLJANA.) jciancjaaaa —ir-uniB V nedeljo dne 6. aprila 1913 ob 8. uri zvečer oncert 1049 J Slovenske Filharmonije j pod osebnim vodstvom g. HRAZDIRA. — Vstopnina 60 vin. laaaaaauanannaaannnaaaaaaaan Za obilen poset se priporoča z velespoštovanjem Jos. Schreg, restavrater. 11 Narodna kavarna" naznanja cenjenim gostom, da je nastopila s 1. aprilom 1913 nova lipa elitna diska kapela. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Fran Krapeš. Proda se s sadnim vrtom in travnikom v št. Vidu nad Ljubljano št. 39. Pri hiši jc gospodarsko poslopje, hlev, pod in šupa. Ako bi kupec želel, se mu proda tudi en del za hišo ležečega gozda. Zemljišče in poslopje se lahko vsak čas ogleda. Ponudbe naj se vlože do 1. maja 1.1. pri županstvu v št. Vidu nad Ljubljano ali pa pri predstojništvu župne nadarbine ravnotam. 1015 Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji ŽITNI KAVI v vseh slovanskih pokrujinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobeno konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka poSiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite sc takoj zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec. 906 Pozor! Pozor! — Presgerm. Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom. Cene po dogovoru, večja naročila imajo le za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem 3955 Molrc 7n\rArt>r ?m 'i* ,0?a,,"a ^»lastni hikl IViaKS £.aiOKer Krakovski nasip St. 23. Ure, verižice, uhani, prstani, obeski, zapestnice itd. Edina zaloga ur z lastno J isv znamko Ljubljana. Wolfowa nI. 3. Minski tajnik vešč obeh deželnih jezikov, zanesljiv, želi svoje mesto menjati. Blagohotne ponudbe na upravo Slovenca pod štev. 774. "1 1 7TT Stavbene parcele na prodaj! Na izbero 38 stavbenih parcel, na novo regulirane v Zgornji šiški, med državnn železnico in celovško drž. cesto, 15 minut j oddaljeno od nameravanih državnih železniških delavnic v Zgornji Šiški. Imenovana stavbišča so ugodna za delavske hišice.— Več pove Valentin Gregorc v Mengšu. 844 idrijske novice. i Občinska seja dne 27. marca jc imela pretresati občinski računski zaključek za leto 1912. V razpravo je posegel naš odbornik Ivan Kavčič ter omenil več postavk. Za kurjavo in drugo potrebščine na primer se je izdalo v občinski pisarni leta 1909 229 K, lani pa 671 K, torej skoro trikrat toliko kot, prej, dasi so prostori ostali isti. Za vzdrževanje realčnega poslopja je bilo proračunjenih 600 K, a izdalo se je 1612 kron, ne da bi bilo županstvo iskalo dovoljenja med letom pri kaki seji za ta izdatek ali vsaj o njem poročalo. Župan je odgovoril, da je težko dognati natančno glede kurjavo; v realki so morali nekaj cevi menjati o počitnicah, ko ravno sej ni bilo. Račun so potrdili odborniki socialno deniokraško stranke in naprednjaki, pri katerih pa je opažati, da se vedno manj brigajo za občino, ker glavnih mož še k sejam več ni. — O občinskih doki a-d a h so nanovo sklepali pri zadnji seji. Stavljen jc bil nek predlog, naj ostanemo pri dosedanjem. Nekateri so umeli tako, da bomo plačevali 68 odstotkov kakor lani, drugi so mislili, da ostanemo pri sklepu proračunske seje, 50 oziroma 97 odstotkov, vsi pa so bili mnenja, cla bo že deželni odbor prav razsodil. — Klavnica ostane na sedanjem mestu, prezidala pa se bo, kolikor je potrebno. V ta namen je občinski odbor sklenil, da mesto kupi od erarja 287 nr sveta po 12 h. — N e e r a r i č-ni šolski otroci so svet vznemirili prav brez potrebe. Gre se za celih 36 otrok med 1100 drugimi. Doslej so učitelji tudi tem dajali zvezke in druge potrebščine iz zaloge za otroke rudniških uslužbencev. Prišla pa je huda urepo-ved, da sc odslej tem otrokom ne sme več dajati šolske potrebščine na stroške rudniškega erarja. Vodstvo šole se je torej obrnilo na občino, naj pomaga. Odbor je dovolil 70 K v ta namen. Komu se bo denar izplačal, sc ni govorilo. Ne vemo, ali je šolsko vodstvo prav ukrenilo, da. se je obrnilo na občino. Po zakonu mora krajni šolski svet preskrbeti revnim učila, in ta je izključno v rokah rudniškega ravnateljstva. Torej pač ni vredno za teh borih 70 K sveta razburjati, tem manj, ker je še teh 36 otrok večinoma iz družin, katerih očetje so vedno v tesni zvezi z rudnikom in delavstvom. i Poseti. Minulega meseca marca smo imeli zopet »visok« obisk. Prišel jc namreč dunajski soc. demokraški poslanec Winter v Idrijo. Posetil jc rudnik in žgalnico. V 81. številki »Ar-beiterzeitunge« pa je napisal članek »Quecksilber«, iz katerega je spoznati, Ida so ga informatorji v marsičem napačno podučili. Nekaj takih informacij bomo prihodnjič razjasnili. V dveh stvareh mu pa pritrdimo. Mož namreč kritikuje erarična stanovanja in priznava potrebo čipkarstva. Delavska stanovanja so deloma res slaba, ker so stavbo vkljub komisijam tako neprimerno zgrajene, da se sliši vsaka stopinja nad teboj. Ker je po teh hišah 8 do 12 strank, ne vlada povsod najlepša ljubezen, gode sc nerodnosti, ki kale mirnim strankam mir in pohujšujejo otroke, da se mladina ravno v takih hišah najraje spridi. Priznanje čipkar-Stvu nas pa zato veseli, ker so ravno zoper to domačo obrt napačno poučene osebe višjih mest večkrat govorile. SUKHil blago za moške in žensko obleko dobo SMScbniki najbolje ia prvovrstno pošiljalnico »23 7 Proftop Skorbotssli? $ sin Najve.-ja izbora. Vzor.franko. Na željo so napravijo £„ji.o moško obleko tukaj. HUMPOIEC Ali si žc sedal nisi zapomnil, da kadim samo JAC0BIJEVE ANTINIKOTINSKE c'garetno stročnico! se ji preselila v Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler nc poznale naših cen za lelo 1913. in pri tvrdki Karel Camernik & Ko. Ljubljana, Išče se zanesljiv • v srazaosima Dunajska cesta 9—12. Špecijalna trgovina s Kolesi, motorji, autooiobili in posamezni tleli. - Mehanična delavnica in garaža. za liišo Josipa Kralj v Vel. Mengšu 73, v kateri se je že več let izvrševala dobro itloča gostilna. Stoji v sredi Mengša z najlepšimi lokali, velikim salonom, novim kegljiščem, senčnatim vrtom in ledenico, kakor tudi prenočišče za tujcc in voznike. Več pove lastnik Josip Kralj, posestnik in trgo« vec v Mengšu, 806 naravna alkalična kislina in preizkubcna pri želodčnih in črevesnih Ka-tarih, oblstnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najvetjavnejši zdravniki kot bistveno padpirailBia srcifsfcn pri karlovovarijskcm in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 33 in trajno porabo. (VII.) Salnčno zdranilišče lia Blodil 280, Kranjsko, uajkras. j;orrka loga ob jezeru. ;:račuo in dietno zdravljenje, zdmvl.jenjo z vodo. Maj-oktobcr. Izborili zdravilni učinki. lili 11 Franca Jožefa cesta 3 ♦ ^ ♦ i ♦ O t- GO | * se priporoča ccnj. p. u. občinstvu v nakup narejenih oblek. zvirek: gšessfaltisS Sanerbmiisii, železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani sc dobiva v v?eh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloge pri Mihael Kasfrier-u, Peter Lass-niku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. H in samo laka, ki je vajena ravnanja z otroci, Tudi poštena in pridna flmHflU Za prodajo motorjev In kmetijskih strojev se sprejmejo izurjeni, dobri Ponudbe pod »Laudtvirtsch. »Jim MnschSncn 64190« na anončno 1H M pisarno u^r." Henrik Scbalek, lau« Dunaj L, \Vollzcile U. v sredini mesta Kamnik na stalni votli 4 kamni in stopami, s šupo poleg, so bodo prostovoljno prodal na dražbi li. aprila ob 10. uri dopoldne na licu mesta. Prodalo se bo tudi zraven eno staobiščs x lepim orlom pri vodi, in cioa gozda tik opekarne na Perovem. 1044 4CG 20 Štiri tedne na poskiišnjo. in na ogled razpošiljam svoja kolesa znamko ,,Bohema'- in jamčim (ilet za doliro napravo in materija!. Posamezni deli poceni. — Zanesljivim osebam ugodno odplačevanje. Fr.Dtišek, tovarna koles, Opočno štev. 2073 ob državni železnici, Češko. Ilustrovani ceniki zastonj. 05.'! sodno zaprisezeni izvedenec v Ljubljani ŠeEen&u?3ova uiica št 6 prva največja in najstarejša govina • a f I I» Jlasovirji, planini, harmoniji tarnerik.) najbolj slovitih tvrih: Stelz- ■ liammer, liossier,Gzerny S Hofniana, Horinl in edino zastopstvo dvorne tvrdke Forster. Posojevalnica. Plačila na obroke. Najnižje cene. 533 t Proda so poccni 4045 I-J različnih vrst za domačo porabo in robrt od navadne solidne do najmotler-fjgffii nejše luksus-opreme. Na novo industriran šivalni stroj št. 101 in 102, do 3000 vbodljajev v eni minuti. Tek strojev na kroglice. 10 letno jamstvo. Komur je stroj nepoznan, dobi ga 1 mesec na poskusnjo. Ceniki brezplačno. Zaloge: Ljubljana, Sodna ulica. Kočevje 240. 740 Zastopnik: Fr. Tschinkel. Podokv umetnem vezenju brezplačno. Zastopniki se iščejo. «.;»*- ;J.V.„--„'Jčhm.V -V. Na prodaj je j za infanter, častnika obstoječa iz vojne , suknje (Waffenrock), bluze, hlač, čake, kape, sablje z jermenom in portopejem, ! kravat in vojnega pasa (Feldbindc); daljo i tudi inala mizica in beli zastori za trojo I oken. Več upravništvo pod št.1055. (Znamka) Išče se s 1. majem -J- Sprejemalo se naročila po meri, ter se Izvrše točmo ln solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje ceue. Sprejme se k dvema otrokoma zanesljiva, starejša 1019 z 2 ali 3 sobami in drugimi pritikli-nami. Najraje v kaki vili z malim vrtom ob periferiji mesta. Ponudbe pod »zdravo stanovanje št. 1032« na uprav. Slovenca. dobi službo v isti hiši. — Naslov pove Upravništvo ,,Slovenca" pod številko 1019. (Znamka za odgovor). i;iiiiliiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiMiii:i;iiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii!c. t Hovoffiesto, Glava! trg S83 priporoča svetovnoznauo najboljše čistilo za črevljc: „NEW-CREAM" v črni ter rujavi barvi. Velika zaloga vsakovrstnih = črevljev ===== za dame, gospode in otroke. Vsakršna naročila so izvršujejo točno in po nizki ceni. iiinHiHiiiiiiiiiMiiiiiiiMiniiHiIRiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiii novo in močno zidana, z opoko krita, v lepi, mirni ravnini blizu velike ceste, šole in mesta Maribora. V hiši so 4 sobe, 2 kuhinji, velika klet, zraven liiše vodnjak in velik vrt, - Pripravna je posebno za miru potrebne vpokojence, pa tudi za rokodelce. Cena nizka. Pri pogodbi je treba plačati 3000 K. Več pove lastnik Franc Podlipnilc, Tezen 37, Maribor. 021 krojač v Ljubljani. Sv. Petra cesta 14. so priporoča sl. občinstvu /a. mpogobrojcu posot •/lasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstuc duhovniške obleke (talarjov itd.), k l'-pc/nopra iu solidnega bb^n, po nizkih cenah, bil D- 07934886 priporoča jio najnižji ccni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in pročustiti duhovščini Pred Škofija 19. Prešernova ulica 4. Popravila točno in ceno. 537 NA IZBIRO požilja tudi na deželo: Krasne u;o krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Zelo solidna tvriika: - Bučai' Lastna hiša, M. Kri stoli c Ljubljana, Stari trg štev. 9. Neprekosljiva v OTROŠKIH ORLERCAH. Razpošiljam orožss asske vrste za poskušnjo za tOdnevni ogled. Puška enocevka Lankaster K 20-—. dvocevka lankaster K uO1—, Hani-merless-puška K 70-—, Flobert K S-—; samokres K 5-—, pištole od U K naprej. Popravila hitro in poceni. Ilustrovani cenik zastonj T. DUŠEK, tovarna orožja, Opočno št. 2146. ob drž. žel. Češko. 3671 Stamhilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovateij kavčuk-štainbiljev Ljubljana, Stari trg štev. 20. Ceniki franko. MfflfliiCDfl m\ i Za podgane K i-—, za miši K --40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bszirk, Aloisgasse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji sc svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.446. "J 15 Telefon 145. 2114 Tousiraa za kovinsko blago in zuDnoii&nicai JJLZEI&KO, Dunajsko Novonieslo, se priporoča zi nabavo zvenov, metod, in harmon. jvonila vsake velikosti in glasu Jamstvo za doloo.ii in poln glas, najčistejšo vjjlasitev in najboljši maicrijsi- stojala ia ;vo- i€Sl nove i/, kovanega želeja ali lc-a. Lahfco!-no zvone nje, najboljši način teka. Nagla izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stan nerabni zvonovi se sjjrejmo v prelitje, lavnotako se izitc.uieio železna stojala najbolj-e !;on-" trukci;-: /. dolgolet-j riir. :a:n«tvom. 1'm-1 računi in prospekti \$ak Č2s zastonj in tranko na razpolago, enako tudi priporočila kakor i udi pii-znalna pisma. (poprej Henrik Kom) poKrivalec streh in klepar, vpetjatec strelo-vodov ter instalater vodovodov Ljubljana, Poljanska cesla 8. Priporoča sc slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z angleškim, trancoskim in tuzemskim Skriljem z asiMl-KMlii širim (liMsa^iMsi z izbočno in ploščnalo opeko, lesno-cc-mentno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proiačnnl brezplačno ln poštnine prosto. ______ _ 20 'ae—mr m.-. . ■ s sa H m B z modernimi, volikimi brzoparniki ia Ljijane m An(werpBii v m-M jc proga iletezKtfejiirliiiie". Priporočamo hitre drože(presgerm) iz drožarne Josipa KošmerI, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«. 159 Na naših parulkih .Lapland", »Finland« »Kr oonland«, »Vaderlaud«, »Zceland«, »Sam— land«, knteri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flritvverpnom in New-Vorkoni, so snažnost, izborim lirana, vljudna postrežba in spalnice pouovem urejene v kajite za 2, 'i in 6 oseb, za vsakega potnika emincnt-nega pomena in traja vožnja 6 dni. MM iz Ljubljane vsak torek popoldan. NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izd3tno cenejša kakor v N'ew-York, Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poteg predilnice. Prvo HranjsHo piijelie n umetno mm in sliftanje ea sten DuBiafska cesta It 13 poleg »Figooca" s.c priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p i:, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva m slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3686 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled. Kadar hočete dobro blago kupili, obrnite se na tvrdko pri „SOLNC(J" za vodo katera ima v zalogi dobre in trpežne čevije sa dame, gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, Vrhnja fn spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. Postrežba točna, cene najnižje, Prosim prepričajte se! 3090 I1IH8HHRBIBH9 ® Gospodinje! Ne kupujte presnega masla ali uadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno ziiaue, svetovne zuarnke m m K 3! m m t:i rastlinska margarina. pe izdeluje iz najčistejše goveje obislne tolšče z \isoko pasterizirano smetano, ima, lorej največjo rediluo vrednost iu je resnično zdrav. ui urnetcu, nego najčlstejš* naravni izdelek. 0 cenejši od navadnega presnega masla iu t® <ŠJ 0 zajamčeno mnogo izdatnejši uego to. jo resnično edino in pravo uadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vsa doslej hvaiisauo. Izdelovanja ».»tfCHElllJI „ISM*ICUfW« itjrSno8 koutrolo iu je to razvidno ua vsakem zavitku. Cenjena gospodinja! Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo pres- proženje 1771 il Dobiva se povsod. Bijasleis israft U Toizkušnjo grutis iu franko. Združene ivornice za marga^sgio sini presno ^asl©, Dunaj XšV« RlilieHIX9VBgSMnRSERCSR!9|RaiSlSBIR H rs R P a ^ m j E5 ' ! a k a | ■J & Rj KT: n ra rs m m potniki v severno iti južno Jimeriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog Trst — New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos i. t. d. z najnovejšimibrzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitljav®, brezžičnim brzojavom, na katerih jc za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruli, posteljo, kopclj itd. Odhod parnikov: v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. V Portland 12. ZV. Gueebec. Vsakovrstna pojasnila daje radc-voljo brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško Sutton J{metetz, £jubljana 21 ,"Kolodvorska ulica 2G.