243. IfevlM o UDMiMi, o sredo 24 oktobra 1923. Leto Llil. irhata vsak dan popoldne, i z vsa nas* nedeljo In praznika« •nsera« t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 pttlt vrit i 1 D 50 p, večji Inserati petit vrste 2 D; notice, poslano. Izjave, rekl.ttne, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudb? beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem, glede inseratov naj se nrSloll znamka za odgovor. Upaavnlstvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" 2 na no ta alloa 6t 5, pritlično. — Telefon 31. 304. ilradniatfo „Slor. Naroda1' Knallova nlioa it S, L nadstropja Telaion stav. 34. Dopisa »prejema 1« poda'«*1** ln sadoetao fraakovana« c*W Rokopisov it aa vrata. ^aj| flT Posamezna Itevilke: H v Jugoslaviji vse dni po Din V— v Inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Oln 1-25 PoitnSna platana v gotovini. r"*TTi" ■« I—I—■ ■ I I I ii* „Slovenski Narod* velja: v LjuMan: po pattl 13 mesecev ««.,». • • 4 • * * 1 l t **•«•• Dm 144 — . , 36"— . 12— Din 144-— . 12- Din 264—. . 132-~ . 66*—• . 22- Pri morebitnem povišanju se tmn daljša naročnina dop lajati. Novi naročniki naj pošlejo v prvič naročnino vedno 200*7" po ualcainci« Na «amo plamena naročila brez poslatve denarla se ne moremo obrati. Avstrijske volitve in Slovenci. Včerajšnji brzojav je prinesel žalostno vest, da so naši koroški rojaki pri volitvah v državni deželni zbor podlegli nemški premočL V bodočem deželnem zboru bodo imeli dva poslanca, v državnem pa nobenega. Dasi za slovensko kandidatno listo oddanih jrlasov ni malo in v primeri s prejšnjimi volitvami Slovenci niso posebno nazadovali, pomeni izid teh volitev velik neuspeh. Ta vest je legla kakor težak kamen na srce celokupne slovenske javnosti tem bolj, ker smo po enotnem nastopu m trdni volit s katero so šli koroški Slovenci v volilni boj, z gotovostjo računali, da dobe vsaj v deželnem. Če že ne v državnem zboru nekaj več poslanskih mest Naše nade se Jallbog niso uresničile. Neugoden izid pravkar končanih avstrijskih volitev Je postavil naše koroško ljudstvo pred alternativo: ali mobilizirati in napeti vsa politične, gospodarske, prosvetne m propagandne sile in z nadaljevanjem sistematičnega dela za povzd'go nadjonalnega čuta in za odpor proti po-tejčevanju ustvariti stanje, ki jim bo omogočalo v bodoče znosno Življenje pod tujo nadvlado, ali pa izgubiti pogum, spustiti prapor nacljonalncga pokreta in nastopiti križevo pot asimilacije ter obenem moralnega in gmotnega propadanja v valovih tuje večine. Niti za hip ne moremo !n ne smemo dvomiti, da se bodo koroški Slovenci v svoji ne-omajan! zvestobi napram slovenskemu narodn odloČili za prvo pot, ki bo bržkone posuta s trnjem, ki bo zahtevala spontanega napora, mnogo požrtvovalnosti in žrtev, toda drugega Izhoda zanje momentano ne more biti. Govoriti sedaj o morebitnih" taktičnih pogreškfli samih Slovencev ali pa ugotavljati, kakšnih sredstev za dosego svojega cilja se je posluževala pri volitvah nasprotna stranka, bi pomenilo zvoniti po toči, d asi smo prepričani, da tako gladko vendarle ni šlo in da se lahko koroški rojaki za svoj poraz v marsikaterem oairu prinfcovati intrigam in dobro prerpčunanl taktik' nemške večine, ki so pri naših zagrizenih sosedih seveda povsod enake, kadar gre za premoč nad nacionalnimi manjšinami. Namen posvečuje sredstvo — to pravilo Je gotovo obveljalo tudi na Koroškem. Nimamo for-melnega razloga očitati avstrijskem Nemcem kakršnokoli nasilje ali krivič-nest napram našemu življu vsaj v času volilne kampanje ne, vendar pa je presenetljivo, da koroški Slovenci ne samo niso napredovali, marveč so celo nazadovali. Računali so na 4 aH najmanj S mandate, dobili pa so samo 21 Iz volilnega neuspeha bodo koroški Slovenci brez dvoma izvajali posledico, ki Jim bodo neizbežno diktirale nujno potrebo podesetorjenega dela za ohranitev In pospeševanje nacijonalne zavesti. Pa tudi za nas, ki živimo v svobodni nacijonalnl državi, ne sme ostati ta novi koroški plebiscit brez posledic. Ce smo se dosedaj, žal le redko In s precejšnjo porcijo malomarnosti vpraševali: kje Je sistematično delo za naše narodne manjšine na Koroškem In Primorskem, Je treba to vprašanje postaviti odslej na dnevni red celokupnega javnega Življenja, Nnrodnoobramhnih organizacij nam ne primanjkuje, samo volje in veselja, pravega razumevanja in tistega razmaha o njihovem delovanju, kakor ga opažamo pri vseh drugih narodih, ki dele z nami glede manjšin isto usodo, ne vidimo. Vzrok ne leži v organizacijah samih, kajti njihov aparat odgovarja po veČini vsem zahtevam pravilnega obtoka idejnih in gmotnih sil, pač pa v javnosti, ki se vse premalo zaveda velikega pomena hi važnosti tega problema. Pred prevratom smo imeli na slovenskih tleh nrm-Škc otroke, M ?e danes niti politično, ta? ?ele nacljcnalno niso pooolnoma Izginili. Kdo se ne spominja, s kakšno energijo in vztrajrostjo so delali Nemci "a to. da si te oostoianke ne samo ob-dr?e. nego tudi razširijo? Tn kdo ne vidi narodnih mani7in v n«*l državi, kako si /naio pomagati, seveda z vsestransko Pomočjo od zunaj in kako uživajo vse državljanske pravice? Naj nam služijo druge nacijonalnosti za vzgled ln primer, kako je treba žrtvovati vse sile, kadar je na kocki vprašanje: biti ali ne biti! Slovenski Korotan predstavlja v večjem obsegu danes tak nacijonalni otok sredi burnega valovanja poruJČevanja. Tja morajo biti stalno uprte naše oči In če Je butnii v to eksponirano postojanko nov val, Če je v nevarnosti, da izgine pod morsko površino — in ta nevarnost je po avstrijskih volitvah zelo velika — moramo udariti na plat zvona in rešiti vsaj to, kar se v danih razmerah še da rešiti. Vprašanje bolj intenzivnega, bolj požrtvovalnega in smotrenega sistematičnega dela za nase manjšine na Koroškem je uprav sedaj posrafo tako aktualno, kakor še ni bilo nikoli. Zato je prva dolžnost slovenske ln jugoslovenske Javnosti, da z vso energijo in sredstvi priskoči na pomoč narodnoobrambnim organizacijam, ki so poklicane, da nam ohranijo to, kar bomo sicer definitivno izgubili. Oosposvetsk! zvon mora po nedeljskem porazu svojih gojencev biti plat zvona vse dotlej, dokler ne bo izključena vsaka nevarnost da hi j a roka izreže iz našega narodnega organizma koroške Slovence. Uriarss za udarcem Ni skoro dneva več, da nam ne bi prinesel iz Italije vesti o kakem nasfl-j stvu proti Jugoslovenom. Tačas, ko se I rimska vlada dobrflta Beoorrpdu in ima j polna usta iskrenega prijateljstva, udar-1 ja po jugoslovengkem rodu v Julijski i kraiini vedno silne'še m krutejše. Ko so I prišli, so iziavliali Širokogrudno, da prl-I našajo v deželo zakone pravičnosti in j svobode in Izjavljali so, da bo dala Ita-! Hja Jugoslovenom rste državilanske : pravice, kakor vsem drugim svojim dr-j Savijanom Prof. Babuder je v svoji brošuri »Tukaj smo ter bomo ostalic razlagal Slovencem, da bo Italija za nje kakor solnčni žarek, najboljša pokroviteljica, izvir prave svobode in tople ljubezni. TtalVa bo ravnala s tujimi rodovi pošte-. no ln lojalno. Vse pravične zahteve narodnostnih in plemenskih manjšin se bodo izpolnjevale. Kako bo postopala Italija z novimi podložniki, Slovenci? j Prepričani bodite, da vam bo vedno dobra in skrbna mati. Slovenske šole % ! slovenskim Jezikom bodo proste. Pro-; stost fn spoštovante so Italijanski vro-I rl Pod Italijo bo vladala tudi za Slovence v vsakem sfnčalu nacionalno na-\ ravl absolutna pravičnost. Le pravic-! nost jo Italijanska podlaga. Italija kliče: I Ljubimo svole ln spoštujemo drugo! To ; je pot. ki jo kaže vam Italija, pot, ki vodi Slovence do velikega cilja, do njih i narodne bodočnosti In svobode. Tako govori Babudrova brošura. Napram napovedim in obljubam so i sledila dejanja: požig Narodnega doma v Trstu in Puli leta 1920, potem uničenje tiskarne v Pazinu, nastopno leto j so bile požgane vasi s Krnico, ob volitvah se je vršil požig za požigom v Istri. Kronika nasilstva te naraščala, ] Drežnica. Krn, Kobarid, Volaričev spo-i menik, vse to kriči do neba po mašče-I vanju. Pregnan je naš jezik is uradov, j vrženi so na cesto slovenski uradniki, i razkosana je slovenska pokrajina, odpravljata ln porujčuiejo se šole, uničuje se slovensko gospodarstvo. Udarec za udarcem. Sedal sme slovenski list izhajati le še z Italijanskim prevodom. Nič se ne čudimo, ako bo morala v kratkem iz slovenskega lista izginiti slovenSčina! Pripravljeni bodimo na nove udarce, da bo mera polna! Imejmo pred očmi dejstvo, da Ja pož*galec Narodnega doma prosluU Ofaftra postat generalni tajnik failstov-ske stranke ln Je tako za Massollnrlern prva sila v faSlstovsk! organfzacfll. Pričakovati Imamo torej le nove krivice. Naša sveta dolžnost je. da priskočimo na pomoč trpinčenemu našemu ljudstvu v Primoriu ln ves civil«r.lrani svet se mora z nami vred upreti divjaškemu početju z Jugosloveni ob Adriji t strani fašistovske Italije! Telefonska fn brzofanna p Odgoditev narodne skupščine. Volitev v finančni odbor. — Kandidati večine in opozicije. — — Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se imajo izvršiti volitve Članov finančnega odbora in še ostalih odborov, kakor to določa dnevni red. Glavni boj se vodi za finančni odbor. Radikalcl so dosegli z džemijetom skupno listo, na kateri kandidira od džemijeta posL Ferad beg Draga, Radikalcl računajo, da dobe najmanj 15, a največ 17 glasov. Nosilec radikalne kandidatne liste za finančni odbor je posl. Stevan NeŠic, ki postane najbrže tudi predsednik tega odbora. Demokratje računajo na 7 Članov, klerikalci na 4, muslimani na 3 in zemljoradnik! na 1, tako da znašajo v finančnem odboru opozicljonaini glasovi 15. Demokratje bodo kandidirali kot nosilca liste posl. Vojo V e 1 j k o • vlfca, klerikalci posl. Vesenjaka, muslimani dr. Spaho in zemljoradnlkl Vojo Lasica. Nemški parlamentarni klub se še ni odločil, ali bo nastopil skupno z radikali ali bo predložil samostojno kandidatno Usto. Med Neme! prevladuje razpoloženje, da klub b parlamentarno tehničnih ozJrov pos^sv! samostojnega kandidata ▼ osebi dr. Mo-serja, Nemci se namreč prav dobro zavedajo, da b-^do odločujoč faktor v finančnem odboru s svoim glasom, če se radikalom ne posreči dobiti pri volitvah 17 giasov. Klerikalni ln muslimanski klub sta Imela tekom včerajšnjega dneva klubske seje. Glavni predmet razpravam so bile volitve v financ, odbor. Klerikalni klub je sklenil, da kandidira v finančni odbor naslednje poslance*: Vesenjaka. dr. K u 1 o v c a , dr. H o h n j e c a in Pušenjaka. Klerikalni klub Je rudi razpravlial o pripravab za zaupnlft! shod v Ljubljani, ki se Ima vršiti dne 5. novembra. Demokratski klub *e snočl Imel sejo, na kateri je bila živahna razprava o parlamentarnem položa'U. Glede volitve članov finančnega odbora je klub sklenfl kandklirati med drugimi: kot nosilca liste dr. Vojo V e 1J k o v 1 ć a. ca-lje dr. K u m a n u d i j a in dr. Vojo Marinkovi ća. V odbor za proučavanje zakona o upravi fondov kandidirajo demokratje kot predsednika dr. KumanudUa, v odbor glede zakona o ukinjenju pedagogiške šole na beogradski univerzi posl. Svetozarja Pribiče vida, Sef demokratske stranke Ljuba Davldovlć je Imel včeraj daljšo konferenco z dr. Korošcem hi dr. Spaho. Davidovlć je skušal doseči sporazum o skupni taktiki povodom današnjih volitev v finančni odbor in v ostale odbore. Opozicik>na!ne skupne so končne z ozirom na nekatere tehnične tež-koče sklenile, da vsaka skupina postavi svoje lastne kandidatne liste, a po-samne skupine pomore jo dragi skupini pri volitvah na ta način, da se doseže količnik in primerno število zastopstva v odborih. — Beograd, 23. oktobra, (Izv.) V predsedstvu narodne skupščine je bila snoČi kratka konferenca glede volitev v fnančnl odbor ki odgoditvo narodno skupščine. Vlada stoji na staliSČu, da se naj novoizvoljenemu finančnemu odboru m zakonodajnemu odboru da zadostna prilika, da proučita nflma predloženo zakone. Vlad; gre v glavnem za to, da finančni odbor neovirano v najkrajšem času prouči državni proračun za leto 1923/24. m da zakonodajni odbor nadafluje razprave o vseh njemu predloženih zakonih. Vlada Jo* dal'e tudi mnenja, da narodna skupščina začasno nima zadostnega razpravnega mate-rgafa. Iz teh ozirov Je vlada za to» da se plenarne seje narodne skupščino odgodo na nedoločen Čas ln da so prihodnja sefa skliče pomenim potom. Kakor za-trjuteJo nckarer! parlamentarni krogi, bo predsednik skapščmo Ljuba Jovano-v?č danes prečita! kraljev dekret, s katerim se odgodo plenarne seje skupščine. — Beograd, 23. oktobra. CTzv.) Z ozirom na vladin sklep, da se naj odgodi parlament za eden al! dva meseca, prečita na današnji seji v Imenu celokupne opozicije L*uba Davidovlč protestno Iziavo proti odgodltvenemu sklepu. O tej protestni tziavi bo danes razpravljala konferenca opozlcijonalnili skupin. — Beoirrad, 23. oktobra. (Izv.) V demokratskih krogih z veliko skepso motre sedanjo parlamentarno taktiko Jugoslovenskega kluba. Sobotne volitve skupščinskega predsedništva so demokrate zelo ogorčile, ker so klerikalci rw>s'a!i v boj samo pet poslancev od vseh 23. Demokratje zelo zamerijo klerikalcem, ker so popolnoma pozabili na svoje parlamentarne obveznosti, niti podpredsedniški kandidat klerikalne stranke posl. Sušnik ni smatral za umestno se udeležiti volitev. Klerikalci so se raje sprehajali po Sloveniji Volitve v avstrijski parlament Krščanski socijalisti z meščanskimi strankami 31 glasov večino nad socijalisti. — Dima}, 72. oktobra. (Tav.) Nocoj «o objavili delni uradni pregled o ▼olirvth ▼ avstrijski parlament. Pregled 80 ni točen in so rezultati le aproksimativni. Po sedanji cenitvi bodo ▼ parlamentu aastonane stran« ke rako*le: KI krSčsntkth toc//#fft/ov, 67 fo« focijminih demokrmtov, 10 v*eVr n črncev tn 4 kmefje. Udeležba pri volitvah le bila po neka* terih krajih neobičajno velika. Ni D'tnaiu In v r!n?eih Industrliskih krajih Jo dosegla celo 00 d0 92 %. Na Dvniju so velenemd izgubili dva mandata V prestoHci sami Is r^imltat volitev ta: 17 krščanskih socijatU stov, 27 aoetialnih demokratov ln 1 velo* nemec. Zanfrrdvo /a, da ja popolnoma pro* podla demokratska ttranka, na katara pro* rrmrra Ja v praflnft parlament kapdidiral btvil mvatrtjaki iunanjf minlatar znani prof Ctamin. Tttdl trn aa v*č na vrača v pari a* mani. Značilno Ja dalje, da so druga franki dfa ostala brat vtakepa mandata tudi ta avatrlfakt deiefnt wbor. V tam tbora Imajo večino krščanski eoHfatftrt. Lhita Je bila borba t* d-maHlH obelnsM avet Pri volitvah in dobili krtčar^M *oH!n» Ms« 40 fn sociia»ni oVmnVrati- 79 manda« tov. Vse o^tul- stran Ve tt>kf> čr*kn»ln\»a9k9 stranka. Mdovska nm* ttamabta atranka fn de* mnkra1*ka nl*n d***fl* noheneaa mandata. Vehi .to tudi propadli t t**oiim hnd1dr*r>m v drhnrnt Th**r trt fr» rar" oVnlnr.«*!. |r#»T lo^a novi volilni rrA rad! enotnih Hat telo veliko volilne IfnHhrtfe«; — FWnM BK pVt (Tvv ) K-n?n~vr»l»nv- J ni reauHat* v>'i*ev v n-uoilno iknjiJKIati j le nfso obiavljenl. Po matematično atarf- »Ncue Pro! Presse«, bo tvorilo vladno večino 81 krSdaPHfelh soclialcev, 12 veienem-cev ta 6 kmetov, tel večini nasproti opozicija 66 socijalnih demokratov. Vlada bo imela v novem parlamentu tedaj le 33 gla-aov večtne. Na Dunaju v I. okraju sta bila izvoljena med dragimi kancelar dr. S a i p el In aocfJaJIst dr. Oton Bauer Z frlrom na ixtd volitev tt bo rud! spremenilo raimerjo v zvernom svatu. Dosedaj je bilo razmerja 25 članov v^de proti 2A tocijaUstom. Sedaj to tprrmeni v rtsmerju 27 : 23. — DtrnaJ, 23. oktobra, frzv.) Pri nedeljskih vottrvnh v narodno skupščino je bflo oddanih 1.570.000 z4asov za meščanske kandidate m 1,393.000 glasov sa tocijaft-ttičao stranko. Volitve na Koroškem. Velik teror nemških nacionalistov. — Slovenci dva mandata v deželnem zboru. — Celovec. 22. oktobra. (K.) Celokupno Itevflo v koroAkem volilnem okraju gl*v>v maSa Enoma mcSoansVa lista 03.331, socijalni d-~rA-rnt|e 60.S33. .*tfovencf komunisti 570. Va enotno meSčansVo listo' ednade 6 men'/p/ov ta drfm'ni rhor (m^d nttml le ravni len 7n*nl nemiSko«naHinr>a!i« stilni h"i»l'a? prof. dr. Arg-rrr), na tor// fmlnr demokmfe 4 *nrrdati. Fnotna mcSČRn* aka lista se 00 mandatih razdeli: 2 krščanska stKaara nevarni, ki ga prloteujt oanat ' socijalista, 2 kmeti j ca ln 2 velenemca, — Celovec, 23. oktobra. (K.) Pri volit* ▼ab tu koroški deželni tbor jc bilo oddanih 166.059 veljavnih glasov. Od teh odpadejo: 1. na enotno meščansko listo 91.279, 2. na tocijalncdcmokratlčno 60.436, na listo slo$ vanska stranke 9205, 4. na komunistično 576 in 5. na narodnosocijalistično 4563. Mandati so razdrle ta!;o«le: 10 mandatov koroški »bauernbund«, 9 krS^anskosocijalr.a strauks* 5 veknemci, 15 socijalni demokrati, 2 man* deta Slovenci in 1 mandat narodni aocija* listi — Celovec, 23. oktobra. (Izv.) Koroška slovenska stranka je dobila v dežrlncm zbrw ni dva mandata. Izvoljena sta zdravnik v Velikovcu dr. Fran Petek in pa iupnik v Skocjanu Vinko Poljanea Nemci so v slovenskem Korotanu izvajali silen teror. Slovenci so dobili v po&amnih občinah naslednje število chscv: Pliberk: S?ovencl 70 (77), enotna Dcroi 3ka lista 2S3 (262); 2elerna KapU?.: Slovenr! 49 (55), Nemci 242 (153). *ociia!:stl 2}A T24\*cu: Slovenci 6 (9\ Nemci 676 (43«), socijalisti 2008 (1915). Spodnje Horovlie: Slovenci 115 (104), Nemci 134 f64). socijalisti UR (224); Vrba ob Vrb*kem Jezeru: Slovenci 34 (1Q)> Nemci 33S (236), socialisti 276 (245); Vetrinj: Slovenci 41 (66), Nemci 306 (137> In socijalisti 430 (444): Svetna ves: Slovenci 177 (197), Nemci 135 (76). socilallstl 12S M34V Gorice: Slovenci 15, Nerad 60, aoclja* Hatd 115; Opitrtla: Slovenci 125, Nemci 103, sod* jallsM 211: Skocfan ob Gttnt: Slovenci 192, Nema! 190. socijalisrj 200 Nova revolucija na Grškem? Upor vojaških garnlzij. — Atene, 22. oktobra. (Havas.) V provinci jo Izbruhnilo resno gibanje vo* laštva. Uprlo so se vojaške gamlzUe, ki zahtevajo prarancljo za svobodne volitve. Predsednik vlade Oonatas obvla* diaje položaj. — Pariz, 23. oktobra, (Tzv.) V oficijelnom poročilu naznanja grrško poslaništvo tukajšnjim listom, da so se uprle vojaške ffamizije v Patrasu, Kalkldl* ki In VerllL Ostale frarnizlje so ostale vladi zveste. Armijski poveljniki ln mornarica so na strani sedanje vlade. Vodja liberalne stranke Zaimis odobrava upor. Inspirator upora je general M a t a x o s. — Atene, 23. aktobra. (Izv.) Vlada je odposlala močne oddelke pehote lo artilerije proti upornim garnlzijam. — London, 22. oktobra. (Izv.) 0 izbruhu nove revolucije na Grškem so tu razširjeno zelo netočne ln kontradiktorne vesti. Generala Leoniutopulos ln Garealides sta baje organizirala vojaški upor proti sedanji vladi. Vlada Ja uvedla strogo cenzuro. Po poročilih li Aten Je prišlo v Kalkldiki do krvavih spopadov med vladnimi Četami in upo# nikl, ki so bili končno razkropljeni POMILOŠCENJE POLITIČNIH ZLOČINCEV IN VOJAŠKIH BEGUNCEV. — Beograd, 23. oktobra. (Tzv> Kralj je podpisal na dan krsta prestoli naslednika ukaz o pomiloščenju nekaterih političnih zločincev in pa vojaških beguncev. Veliko Je pomiloSčenih tako zvanih »makedoncevc, ki so podpirali bolgarske komitaše. Med vcjaSkiml bea guncl je zelo veliko pomlioščenih HfV vatov. Vojaškim beguncem se kazni iz*-prcgledajo oz. se pomiloste od 8. J*-nija 1922. dalje. Ustanovitev gorenjske 1 republike. Protest nemške vlade, — Berlm, 22. oktohra. (Izv. Po poro-; čfl'h iz Porenja n^dalju.'ejo separatiitt svo« : Jo akcijo ra progi s! ev samostojne repub-: Irke. Sepiratlst^ne čete so prii^t v \V*«fr. h^den. tu je đoSlo do spopadov z nimfiJco ; pollcrjo. Separatisti so sa nmakn«.! v -prod* mestle. — Drjfavna vlada )e po«l«4a v P«* ren'e flrfavnfm oblastim nivodili. da oblasti odreko vsako po*ors7'Tio separatiitl&-nj prov>oričnl vladi v Pnrenju. — Donn, 22. oktobra (K) Ob 16. pot>. orejela mcs:rj2 irprava obvestilo francoske okupacijske oblasti, da francoska Cstt Stran 2. »SLOVPNSK1 N A K O D« , dne 24 oktobia .»zo Štev 243. francosko orožofStvo nastopa povsod it kot opazovalec, da ngotovl edlnole kriv- do, kdo Je medsebojno prvi začel streljati. V medsebojnih spopadih ima francosko vojaStvo povelje takoj Intervenirati. Radi nastopa francoskih okupacijskih oblasti le nemška državna polletja — bres vsake moči. — Berlin, 23. akt. (Iz v.) Državna vlada je pri tukajšnjem francoskem poslaništvu vi ožila protest radi dogodkov v Porečju, doriec Francijo, da podpira separatiste. VELIKA DRAGINJA V NEMČIJI. — BorBn, 33. oktobra. Clrv.) Draginja rapfdno narašča, pienitve po prodajalnah so na dnevnem redu. Hleb kruha stane 5 milijard. Vse cene se sedai določajo le v milijardah. Funt met« 3—8 milijard, Jajca M dobiti na m GENERAL STARACE NA REKI. i* Reka 22. oktobra. (Isv.) Včeraj s« V nradll tu general S tarace novi poveljnik šeste zone narodne milice, ki obsega poleg Julijske Benečije tudi Reko, ter si je ogledal mesto hi pristanišče. Posebno dolgo se h zadržal v Baroškl fuk!. Z guvernerjem Ot-mrdfnom je imel obširen razgovor. Popoldne je general odpotoval v Trst. Politične vesti. — Na podtikanja gospoda dr. Žerjava, da j« v včerajšnji številki »Slovenskega Naroda« namenoma Izostala firma odgovornega urednika, ugotavljamo, da Je firmo na svojo pest In brez vednosti glavnega uredništva Izpustil metirajoCl urednik za to, da je mogel v zadnjem hipu spraviti v list vest o italijanskem atentatu na slovensko časopisje na Goriškem. Tako je stvar. SIcer pa nai g. dr. Žerjav ne žonglira s tem naklučjem, saj vendar ve, kdo je odgovorni urednik. Ako se čuti žaljenega, ker mu očita glavni urednik demokratskega organa »Tabora« — »ne-Jrf Rehar« zveze z gotovimi dogodr ki v Ljubljani, naj si poišče zadoščenje^ Moti pa se, ako misli, da bo s svojimi izpadi, kakršen je v današnjem -»Jutru«, spravil s sveta dejstvo, o ka-teme že Čivkajo vrabci na strehi, da je mladinska stranka v zvezi z raznimi akcijami, ki jih je v zadnjem času uprizarjalo vodstvo ljubljanske »Orjime«. To stoil nepobitno ta to smo hoteli ml včeraj pred vjo Javnostjo usrotovitil In *ko se to ugotovi tudi S« pred drugim toumom, Je nam samo prav! =z Dr. Rvbaf v Beograda. Po poročilu te Beograda pričakujejo za danes prihoda 5efa naše delegacije v paritetni komtelU, pooblaščenega ministra dr. O. Rybafa to LJubljane v Beograd. mm Ptepfr za Šiftarja, Klerikalci m radikali se kregajo in prepirajo za prekmurskega poslanca Šiftarja. Radikali pravijo, da Je Šiftar izstopil iz klerikalne stranke In se pridružil radikalni, klerikalci pa zatrjujejo, da }e mož $e Vedno prepričan njihov pristaš, ki mu %e na kraj pameti ne prihaja, da bi Izstopil iz klerikalne stranke. Kaj je sedaj istina? Nam se zdi, da pretkani Prekmurec vleče za nos klerikalce in radikale, kuha pri tem svojo juhlco in se smeje v pest obema. = ATbanfla — republika ali monarhija. Od bodočih volitev bo odvisna oblika albanske države. Ako dobi večino sedanja vlada, bi postal dosmrtni predsednik države Alih bej. V nasprotnem slučaju bi postala Albanija prava republika. Katoliški Albanci pa delajo z vso silo na to, da bi postala Albanija monarhija »s katoliškim vladarjem na čelu. V tem smislu so izdali tudi proklamacijo na ljudstvo. = Prebivalstvo Avstrije. Po prvih podatkih letošnjega ljudskega štetja znaša število avstrijskega prebivalstva 6,526.661 oseb, med temi je 3382.568 žensk in 3,144.093 moških, ženske so torej v večini. Volilcev je bilo na Dunaju pri baš končanih volitvah 517.397, žensk pa 622.926 . = Kako Neme! vzdržujejo svoje šole v Češkoslovaški republiki. Nemci vzdržujejo svoje učilnice na ta način, da sprejemajo vanje sirote ali pa šolarčke Iz sosednjih močnih krajev, kjer se ni bati redukcije in tako mašijo vrzeli v narodno mešanih občinah. Taki otroci so torej dvakrat šteti. Letos pa ta nemška metoda presega že vse meje. Nemški razredi se ne reducirajo niti pri 30 otrocih (dobe se dvorazrednice, ki nimajo več kot 34 otrok v obeh razredih). V začetku šolskega leta se otroci pripeljejo v šobo, potem pa se polagoma vračajo domov in ostanejo prazni razredi. Okrožnica deželnega šolskega sveta o vpisovanju in grožnjah ni imela nobenega u-neha. Tako n. pr. so Nemci v Hostci, hotec vzdržati svojo šjfo, privabili večje število otrok iz Ustja na L^ kamor so otroci doslej v šolo hodili. (Dotični otroci so po imenu navedeni.) Neka gospodinja iz Kohovic je kar odkrito povedala, da hodijo otroci lz Ustja v sosednjo župnijo v šolo, da bi bilo tam zadostno število otrok. — Tako imajo Nemci v Čehih glede šolstva res z rožicami postlano. V kakšnih diametralnih razmerah napram nemškim manjšinam v Čehih živi brezpravna slovenska raja v tužnem Korotami! Žalostna nam majka! Gospodarstvo. Konferenca naših in neškoslov aških industrjjcev v Ljubljani. SPREJEM NA KOLODVORU. Češkoslovaški industrije! in trgovci, Bjfen na Čehi predsednik Ceskoslovaško-Jugoslov. narodnogospodtrškega udruženja g. Rudolf Da rt a, so snoci ob 21.30 z zagrebškim osebnim vlakom prispeli v LJubljano, 50 po števflu. Ljubljanski gospodarski m pridobitni krog* so flm priredili ra kolodvoru prisrčen sprejem. Med ostalimi so blH pri pozdravu: Sef kmetijskega oddelka Iva« S a n c 1 n kot zastopnfk pokr. uprave, generalni konzul CeSkoslovuSkt republike dr. O. Bene S, ravnatelj ljub!krnskega velesehna ki belgijski konztrl 1. Dular, sa mestno občino ljubljansko ravnatelj dr. MilHitin Z • r n i k. za Trjrovsko-ch tat zbornico: p.-idsednlk 1'jn Knez in prvi tajnik dr. Viktor M u r n ? k, jcjfcor tudi tajnika Iv. M oh ori C In dr. L P I e s s, za Zvezo Indusrr. tajnika Inž. M. š a k 1J e m dr. Gol i a, dalje rav. trg. akad. dr. R o h m. predsednik ohrtnfh zadrug fZ. Franchetti. predsednik Zveze trgovski gremiiev Ivan J e 1 a č I n ml. ?n b!vl! na§ poslanik v Pragi dr. Bog. Vošnjak. V kolodvorski čakalnici Je do§le goste pozdravil v Imenu !brbljansklh trgovskih, industrijskih fn pridobitnih krogov Ivsn J e-1 a č i n ml. odzdravil Je v hnenu celkoslo-vaSklh mdustrfjcev m trgovcev g Ruiolf Bartt, nakar je ravnntelj dr. Mn?urin Z a r n 1 k v kratkih besedah pozdravil došle goste v imenu mestne občine ijubll.in-ske Po danih IftfofmacttaB s^ se *ostje v spremstvu članov raznih naSih knrporaclj v avtomobilih odpeljali na določena jim stanovanja. KONFERENCA V NARODNEM DOMU. Po slovesnem sprejemu češkoslovaških gostov so naSe narodne z;o«modnr*ke Institucije priredila danes 23. t m. ob 0. doool-dne v veliki dvorani Narodnega doma skupen sestanek, ki Je bil namenjen porlofclrvl gospodarskih sttoov rm>d ČSR m Slovenijo ter dolečHv! prakt*čn?h smernic ta bodoče delo na tem velevažnem polju razvoja m aapredka obeh bratskih narodov. Konference so se udeležili med drugimi bivli praszl poslanik minister dr. Vol-n J a k. lef oddelka ministrstva trzovine, dv. svet dr. Miru, predsednik Trgovske In obrtniSke zborniee Ivan Knez, podpredsednik Ivan Oiria. tajnika dr. Viktor M urnik in dr. Fran Windiicher, predsednik Zveze trgovskih gremijev Ivan J e 1 a e i n mL, predsednik Zveze slovenskih Industrijalcev Dragotin Hribar, predsed. Zveze obrt. zadrug E. Franchetti, generalni konzul Češkoslovaške republike dr. Đenel .belgijski konzul Milan Dular, načelnik rremila trgovcev v LJubljani fran Stupica In drugi odlični predstavnik1 naših gospodarskih Institucij in pridobitnih krogov. Zborovanje Je otvori I ob pol 10. predsednik Trgovske fn obrtne zbornice g. Ivan Knez s sledečim nagovorom: Tnrovska in obrtniška zbornica si Itejo v Izredno*čast, da more v imenu gospodarskih korporacIJ Slovenije pozdraviti v svoji sredini sastopnike češkoslovaške indtKtriic trgovine in obrti. Iskreno se aahvaljujemo Češkoslovaško - lugoslovenskemu udruženju v Pragli da le na svojem potovanju po naši kraljevini obiskalo tudi LJubljano in porabljamo to priliko, da Vas na danaSnj, konferenci seznanimo z dosedanjim razvojem stikov In gospodarske vzajemnosti Cthov in Slovencev. 2e pod Avstrijo so na«n bili Čehi trdna opora v naših težkih političnih bojih, kakor tudi vzor r našem aUcmflcujn po gospodar5ki osamosvojitvi. Dosedanji uspehi so najboljši porok, da jedo naša stremljenja rodila praktične sail.ivc tn zbornica Je prepričana .da bo Vaš oh\sk pri nas naše dosedanje delovanie por' bil In mu pripomogel k vsestranskemu uspehu. Pozdravil eni le enkrat 1 Dobrodošlu Na idarl V Imenu pokrajinske uprave za Slovenijo In ministrstva za trgovino In cbrt Je pozdravil zborovanje dvomi svetnik dr Rudolf M a r n, ki Je naglašal potrebo, da bi se dosedanji gospodarski stiki med češkoslovaško In Jugoslavijo še bolj utrdili ln poglobili in Izrazil željo, da bi konferenci v Ljubljani imela čim veCli uspeh. Za njim ie govoril predsednik češkoslovaškega Jugoslovenskega udruženja im. Barta, ki je v strokovno zasnovanem govoru očrta! praktične smernice za nadaljnje uspešno sodelovanje naše in češkoslovaške industrije, obrti ln trgovine. Delal le med drusrim: Naši gospodarski stiki s iu-roslovenskim narodom so bili že pred vojno zelo tesni. Staro prijateljstvo sc je po vnf-nl 5c nadalje razvijalo In danes so naš? politični in bratski stik Čim tesnejši. Ako pregledujemo številke o našem skupnem Izvozu ln uvozu, vidimo Žallboz. ca o!-»o ta!:o razveseljive, kakor rezultati naše vzajemnosti na političnem In kulturnem polju. — Predvojni stiki so bili zelo znatni, v Času vojne pa so se reducirali s tem, da ni bilo blaga, po vojni pa a tem, da Je bil spočetka oviran promet in nedostatek blaga, kakor tudi carinska meja. Res je, da M mogli asi pošiljati kraljevini SHS velflro ve*, g drage strani p« bi mogli tudi več evažatl kajti dani so vsf gospodarski predpogoji za aaad sobojno Izmenjavo Izdelkov obeh držav. Kraljevna SHS aaaa lahko pošilja mm sam poljedelske pridelke, eaervče teđl drače Izdelke. Glavni predmet vašega Izvoza U mogel biti poleg žita ki moke ledi •edle ta živila sploh, nadalje kože, prediva hmelj, nekatere rade Itd, Ml na bi mogfl Uvažati v Jugoslavijo v prvi vrst! pletenine, ki tvorijo nad polovice eett> kapnega naie Izvoza, nadalje telesne Izdelka, usnje, steklo, stroje, papir, keramiko Itd. Oovomik Je navala! statistične podatke o lr<*ozn CSR v Jugoslavijo rn izvozu kraljevin© SHS na CeJfcoaiov*Ika njih treh let, iz katerega le razviden slasti velik napredek natega uvoza. Med ovirami, ki *o stala na pota popotnega eapeha gospodarskih stikov, omanja govornik desorganlsneHn v leUzniikem prometa, valutne ln car tanke razmera. Končno Je govoril o investicijah češkoslovaškega kapitala ▼ uU kraljevini. Res je, pravi, da so bili ▼ predvojni dobi češki bančni krogi oni. ki so a svojim kapitalom podpirali bančna podjetja na Hrvatskem ln v Sloveniji in s tem pomagali Jugoslovanskim bratom ustanavljati svoja lastna ban-čna podjetja. Pogosto sa tudi omenja, da Je izvoz iz SHS k nam majhen. Zdi pa se ml. gospoda, da vzrok ni na naši strani, nego izven nas. Naši mlini bi a veseljem nakupovali vašo pšenico, ako bi b la njena dama ista kakor ameriška. Naši konsumentni krogi bi zelo radi kupovali v vaših mlinih pšenično moko, ako bi bila njena cena ista. kakor Je cena uvožene meke iz drugih držav. Velik del odgovornosti za In, cia niso Se urejene cene. Je treba pripisati neucod-nim transportnim razmeram med našo in KaŠe državo in mi upamo da bo reden promet po Donavi v tem o/.iru mno^o pripomogel. Apeliram na vaše trgovske kroge, da bi s posetom naše držaje ks središča, kjer le mogoče ^lepatl kamelja prav tako dorr<\ ka*.or v bivših posredjvatn h mestih. Dunaju m Budimpešti, ne gleda na to, da }e mnoro z Dunaja k Vara uvažane^ Maca v resnici češkoslovaškega Izvora Vabimo V« Iskreno k cam, prldHe, kakor hočomo •rihalaf? k vam ml In pre~-*Ča!l se bodet*. da ste nam vedno Iskreno dobrodošli knt sinovi bratskega naroda. Nleeova izvajanja so sprejeli navzoči s viharnim odobravanjem. Nato je pozdravil navzoče predsednik 7veze slovenskih Industrijalcev l")ragotln Hribar, ki Je naglašal zlasti dejstvo, da se Ima Zveza za dosežene velik« uspehe v marsikaterem oziru zahvaliti bratski pomoči čoSkoslovafkih Industrijskih krogov. Ta dosedanla bratska vzajemnost med obema narodoma pa se bo v bodoče le bolj poglobila in utrdila in to bo več vredno, kakor vsa politika in strankarski prsptti. Češkoslovaškim gostom kliče ts dna duša »Na aaW I« Predsednik Ivan K n • z čita PiSttienJ pozdrav velikega župana dr. L u k z n a. ki žali konferenci Cim večlih praktičmn uspe-trov. Pozdrav *> iprejefi navzoči % iskrenim odobravanjem. Sledilo le poročilo tajnika zbornice g. Ivana Mohorlča o zgodovini sodelovanja Cehov med Slovenci. Vsebino tega poročila priobčimo jutri. Debate %\i ae udeležila predsednik češkoslovaške zveze Industrljcev T a n c • r in komercijalni svetnik Pacbowtky, ki Jo govoril v Imenu tekstilne sekcije čsL Zveze Industrljcev. V obširnih go vorih sta omenjala važnost češkoslovaško - lugoslo-venske gospodarske vzajemnosti ln navajala praktične predloge, kako bi bilo mogoč«; v bodoče ta vitalen problem rešiti na način, ki bi prinesel obema narodoma Čim večlo korist O. Pachowsk7 Je posebno povdarjal potrebo, da v danih razmerah baziramo v vseh gospodarski vprašanjih na agrarni podlagi, ki Je brez dvoma eden najvažnejših faktorjev našega vzajemnega rospodarskega življenja. 0. Ivan Jelacln ml. je nato «tfezovorH o vpralanju Jucoslovensklh Študentov v Pragi m prosil češkoslov. goste na se zainteresirajo za nalo vlsokofot mladino v tem smislu, da D omogočijo tctnelfHo vsestransko Izobrazbo In vpogled v zospodarske razmere bratske*« češkoslovaškega naroda. Njegov apel so sprejeti ČehosJovak! z velikim odobravanjem m videti le b!K da so pripravljeni storiti v tem smisla vse. kar Je t njihovih močeh. Generalni kormi! CeSkoslovaike repuo-llke dr. Otakar BeneŠ Je v svojem pozdravnem govoru omenjal ovire, ki so stale oVsedaJ na poti k popolnemu gospodarskemu rbifžanm med obema državama. Navajal Je neurejene vMutne razmere, pomanjkanje kapitala In češkoslovaških zattopn> kor ▼ naši državi, nezadostno zan?mnn1e za mseriranjc češkTi firm v sto venskih lit trn, nekatere nedostatke Češke razstave na OuMlanskrn ve!e*c?mni, zlasti pa nerešetto vprašanje alede pravu« pomoči med ČSR tn .Taaoslavlfo. Koočuo |e nsglalal velik po-meal Slovenije kot Industrijsko n~!^ntj raz-v'tega spodarskhTi funkcllonarjem sa prisrčen sprejem m Izrazil Iskreno željo, da bi vse to, kar se Je govorilo ne ostalo samo na pnptiju, nego H se tud! praktično uveljavilo. Zlasti Je povdarjal potrebo, naj sa ▼ Ljoblfasf fftnpvej ustanovi Jugosloven-sko-eeikoalovafko aarodnogoepodarsao a-drufenje, katerenrn na| M se pridružile vse slovenske gospodarske Institucije. Ta pred. log. kl ga je a vso vnemo zaaovarjsl Nkfl nrimster dr. Voinjek so gprajafl navzoči g veffklm odobrava njem. Konferenco je aakUnel predsednik g. hran Knea. ki se je zahvali za Kevfla! poeet m hrrazfl željo, da b! obrodMa bogata sadove, • e • —t Novosadska blag. borza 21 okt Nov! Sad, 22 oktobra. Na prrduktnl borzi nottrajo: Plenica baška. 7>-8t» kg J% po-aajdba 337.30, begk! Ječme a 67-of kg. Po-mrfba 275, baSki oves 1 vag. 7TL koruza 1 M ar U% kasa 1 vag 940, sa mar:-rrrll 10 vag. 230, sa marc-aprH dupl kaia 10 vag. 230, za marc-april dupl kasa 35 vag. 257 50 250, sremska Vinkovci. ! vag. 267.50, heU baikl fižol 3 vag. 235—230. beli srein-skl 2 vag. 225, moka baza »0« 540 baza »sa« 1 vag. 545 otrobi v Jutenlh vrečah, 1 vas. 140, rs 1 vg. 15730. Tendenca mlačna —g Zagrebška blazovna borza 22. okt. Na produktnJ borzi notiralo: Pionira haška 79-80 kg, denar 340. roba 345, koruza balka roba 255, oves slavomisl, rar tua Zagreb, roba25250, moka baška, basa »0« denar 537.50, roba 550. Tendenca nadalje uimfna. Julijska krajina. — V Postojni so priredili pred kratkim znano lepo mladinsko Igro »V kraljestvu palčkov«. Uspela j« Irborno. Vprlzorltev Je pripravil g. Mirko Pikelj. — Svata gora. »Giornale d! Udme« se zaganja v dvojezične nspise na Sveti gori In zlasti na more prenesti tesa. da je slovenščina na prvem mestu. Trdi celo. da so okrasbe v cerkvi Izvršene v barvah slovenske trobojnkre. Všeč mu nI, da se pri službi bofjl duhovniki poslužujejo slovenščine, ker je med romarji navadno precej Italijanov. Končno kliče po'IMČno oblast na pomoć" Nič Čudnega ne bo, ako bomo kmalu slišali, da morajo slovenski frančiškani zapustiti Sveto goro, kakor so morali slovenski kapucini oditi lz Gorice. Poset-nfki Sv. Oore so v 90% Jngoslovenl. po-skrbl-eno pa je v vsem tudi xa KaKjanske vernike. — Včasih tolovafstvo, včasih Ir?rma- nfn so tzpostavljcm! Jiii?cs1cvctiI po svc.Mh vaseh in selih v Julijski krajini. Kar nenadoma se prikaže kak črnosrajčnFk aH kaka druga taka sumljiva oseba v vasi. ki začne kričati al! zmerjati ljudi m tebi nič meni nič rudi pobije na tla nrimejra vaščana aH pa ra pr!sl'i, da mu mora plačati večje aH manjše zneske v kak nnmen. N?Jhu!še ]• v Istri. Tako so prlbruli pred par dnevi v Borit trije mladi ljudje v trnih srajcah ln nekaj časa spraševali po znanem puljskem roparju Kolariču, potem pa so IH v hiše ht zahtevan* od ljudi, da morajo plačat! vsak eno a!I dve Uri v nekt namene, ki da so napisan! na paplrHh, katere so Jim kizail. Res so nekateri plačali, gostflnJčar 2erjai pa sa Je protrvll In Izjavil, da nič ne plača. Tu so se razjezili hi rmi začeli pretiti, da bodo fe obračunaT! ž njim. Med tem sta prldlrjala dva orožnika lz Doline na kolesih hi sta prijela one tri Italijanske tWe, s katerimi sta se nekaj Časa prerekala, potem pa sta jih IzpusfUa. da to III svojo pot proti Tritn. Take nevarne razmere so po vsej krajtnf m oblast ne stori nfCcaar, da bi jfh odpravila, marveč JI Je le všeč, da fašist crv s ki pocesrnikl strshujejo Jugoslovansko prebivalstvo. Jugosloven v Julij, krajini nI nikjer varen svojega Imetja In svojega Življenja. Prosveta. nJh ta zdravega humorja polnih oderskJh rplsov, »Danes bomo tlčU. V glavnih vlogah nastopijo gg. VVlntrova, Jirvanova, Medvedova In Goriupova ter Rogcz. Krall, Lipah. Plut, Drenovee itd. Režijo vodi g. Sest. Delo Je opremljeno s potrebno glasbo, a kupleti ter primerno loka'izlrano. — Na-daljna premijera v dramskem tfedallSču bo v aobc-to. dne 27. tm. Uprizori se Ibrnova Igra »Qospa z morja« V naslovni vlogi gostuje ga. Marija Vera, relljo vo* g. Sest. Pripravljajo ge za bližnjo bodočnost: Mfl-čtnskega hrvf-na mladinska igTa i go debudnih pianistov. Is šol; konscrvatorlja Glasbene Matice jo izšel tudi g. Ive n Noč, ki Je imel tu rs svoiega učitelja g B-ezov. Ska, a se }• nato pri prof. Keasisaogiu na Dunaju lzglad.ll in opilil do dovršenosti, ki Jo Ja javno pokazal pri dinašniem svojem koncertu. G. Ivan Noč Jo it mlad, a te danes je dokazal, da je v njem resnega uv»J> vanj a vreden pianlrtičnl talant. Laklco ga uvrstim med Imena Trost. Ličar, Ravnik Itd. Z oslroro na njegovo mladost tn komn! do* vrleno iclo seveda nisem pričakoval f-npf« rajočega, samosvojega v njegovi Igri. ksjti to se dosele s leti poglabljr.iila, osamosvojitve ln ri procesi se vrže rxvJ*.goma v bojih a šolsko tradicijo, s šablonskimi vzori veru dar pa g. Noč razpolaga že danes s tako zmagujoco tehniko igro, s taVro plastičnim podajanjem tematičnega m»terifala sicer Šolskega, a vender resnega Vlr.sičnega pro* grama, da sem globoko uverjen o Stjegovi sijajni pianistSčni br*dočnosti. Njegova igra ne nosi Še liga Izrazite osebnosti, vendar tu pa tam ie prodira lastna, silna volja, neka* tera mesta vigo, kažejo hotenje samostoj« nega dela. trgajo se la Šolskih veric Fuga. n. pr. Beethovnove sonate mi je t mogočnimi crescendo udari v svojem srednjem delu Imponirala, Istotako Brsmsova bale* da, Chopinove largo h*mol sonate in trd! njegove etude. V oboe Je Noč v nežnih, kantilensklh mestih ves gorak In Iskren, dočim ni v pasažah ln gromkih delih vsaj za me do sedaf zelo prepričevalen SIcer pa le to stvar indlviduelnega občutenja. T_Jver» Jen sem. da bo g. Noč" v nekaj letih savr** mal pri nas kot pianist odlično mesto ln veseli me, da sem bil včeraj navzoč pri njegovem prvem Javnem koncertu. —č. Turistika in sport. — Prvenstvena tekma Ilirija : Hermes 2:0 (1:0). S to tekmo Je b;l-> včeraj zaključeno prvenstveno tekmovanje prvega razreda za Jesensko sezono. Na prvei.i mestu stoji 5K Ilirija s 4 točkami (goaldlfcrenca 7:1, 2:0) 2. SK Hermes. 1 točka (goaldile-renca 0:2, 1:1), 3. SK Jadran, 1 točka (go-aldif. 1:1, 1:7). Včerajšnja tekma, ki se le vršila razmeroma v precej hitrem tempu, ki nam Je Hermesa pokazala v najboljši luči. ni bila ravno na višku In le nudila v ostalem sliko obojestransko precej raztrgane lzre. Odpovedala sta predvsem na obeh straneh napada, ki nista predvedla niče*, r pozitivnega ter sta s tem znatno obremenjevala krilsko vrsto. Sicer pa Je bila tudi igra krilcev preveč defenzivna in velja tO zlasti za ilirske. Hermes je v ostalem ueod-no iznenadi!. Boril se le z veliko vncim In požrtvovalno ter si Je Ilirija komaj pribc>- rila zmngo. Izvrstna Je bila krilska vrs;a s Grudnom In Jesihom, za katero ni zaostajala obramba z vratarjem vred. V napadu Je zlasti -jgajal P!e§ poleg Rozmana, desno krilo pa je samo itatiralo. V sploSnem Je moštvo konveniralo. Ilirija, ki Je že zope; nekoliko popustila od svoje viSlne, na kateri Je stala početkom sezone, Je tudi včeraj predvcdla zelo negativno Igro. Nikakor *e ne more povzpeti zlasti napad do svoje običajne forme. Včeraj Je odpovedala desna stran z Učakom ln VVeiblom, med tem k sta Oman ln Vldmajer skuSala uveljaviti smotreno kombinacijo, kar pa se Jima Istotako nI posrečilo. Tudi Pevalek ni bil na višata. V krilski vrsti Je to pot razočaral Lado, katerega igra nI bila običajna. Pil I« dober v obrambni igri, s svojimi dolgimi streli pa napadu nI mogel koristiti. Stranska krilca sta bila dobra obramba nepro-dorljiva. Mlklavčič ni Imel dela. Potek igre le bil normalen, brez kakih incidentov. Prvi goal le padel po preteku tridesetih minut prvega polčasa, drugi približno v Istem času drugega halftalma. Sodnik drugega bi smel priznati, ker Je bil napreje Učakov hands. Sodnik g. Hanu5 Je bil razen pogreške, ki Je »ŠBkarit« veljala en goal, dober, Poset zelo minimalen. stev. '24d. •SLUVflNlfKI NAROD«, dne i.'4. okiol ia \V2ć. Stran 3. Dnevne vesti. V L/ubi/an/. dne 23 oktobra 1923. Lojalnosti Zadnja Številka »Orjunec se Je zopet obregnila ob dra. Ravnihana kot starosto Ju«rosl. Sokolskega Saveza. Nočemo razmotrivati, odkod izhajajo ti redno se ponavljajoči napadi in kateremu namenu naj služijo. Ugotavljajo le, da je Izvleček članka, ki se kolikor toliko obrača proti starešinstvu Saveza samemu ter obravnava niesa interni zadeve, promptno ponatisnilo — »Jutro«. Starešinstvo se je že opetovano bilo obrnilo do uredništev naših vodilnih časopisov, naj Sokolstva ne vlačilo v politične vode, naj prenehajo z napadi na poedince kot Sokole, ker ]e v tem pogledu merodajen samo sokolski forum, ter da naj ne razpravi aio 0 sokolskih zadevali, ako niso o njih točno informirani. »Slovenski Narod« se ie, zavedajoč se velikega pomena naše prve nacijonalne Institucije fn uva-\ 'e1, da tako brezplodno plsarcnje le Š.. \\ Sokolstvu kot takemu, vestno pok ril nanj stavljenemu apelu. Tudi ,juti\ '« — nekaj časa. Kakor nam je znano, ;e uredništvo Jutra celo Izrecno bilo obljubilo, da bo prenehalo z napadi na ck i. Ravnihana kot Sokola ter da o SokoV *vu ne bo ničesar priobčilo brez vednost urednika- svojega sokolskoga oddelka. »Jutrot je snedlo svojo besedo ter v nedeljo ponovilo napad na dra, Ravnlharja Is »Orjune« od te Iste nedelje, Živela lojalnost, živela dana beseda! S člankom »Orjune« seveda ne bomo polemizirali dasi bl bila jako hvaležna naloga, ker bi ga mogli potolči na celi črti. Tudi zategadelj ne, ker bl se morali kolikor toliko dotikati Sokol-itva, česar pa iz lojalnosti nočemo. Samo na eno opazko naj reagiramo, ko zameri dru. Ravnlharju, Če3. da so veta s radikalno stranko, ki da obstoja iz koruptnlh elementov. Kakšne so tc vezi, tega člankar ne pove, Clankarju pa povemo, da je bila z ono Isto radikalno stranko dolga leta prav intimno zvezana demokratska stranka in da ona ista demokratska stranka napenja vst svoje tivce, da bi se zopet zvezala z radikalno stranko, samo Če bl ta hotela. Seveda la samih čistih nagibov. Člankar Orjime, ki pravi, da Orju ia — teneatis — ni privesek demokrat-franke, ne vidi korupcije v demo-1 stranki ki je Je bilo na cente, nost, kje si? Pa pojdimo še da-.rjuna je slepa na obe oči ko ni no-tajnost več, da se demokratska tn Va meče ta klerikalno stranko ter iča njenega objema. Demokratska struka se torej vežo s stranko, čije pisai'i in nepisana načela so v kriče-lasprotjl s programom m z načeli l ovenske nacijonalne organizacije, organizacija nima za to Žal bese-i naj Se reče, da — vsaj Ijubljan-rganizacija — ni privesek deino-:e stranke, ter da se ne suče in j po njenem diktatu. e e e - Porofra princa Pavla, Na dvora v Beogradu Je bil včeraj drugI dan m- i dvornih svečanosti, dan poroke \ Pavla z grško princezinjo Olgo, \ ' •" o princa Nikole. £e ob 11. dopoldne o se pričeli zbirati zastopniki tn acije tujih držav, dalje drplomati-tr\ bor, člani kraljevske vlade in po- ieni narodni poslanci. Poroka se je 1 cila ob 12. v dvorski kapeli Pri poje NI. Vel. kralj Aleksander ftmgi- ral kot stari svat In vojv. Albert York kot kum. Poročne obrede je izvršil patrijarh Dimitrije ob asistenci pravoslavne duhovščine. Poroki so med drugimi prisostvovali romunski kralj Ferdinand s kraliico Marijo, romunski prestolonaslednik Karol, grška kraljica vdova Sofija in grška kraljica Elizabeta, dalje so bil navzoči dostojanstveniki in generaliteta, celokupno okoli 200 oseb. Akt poroke sta podpisala poleg patrijarha Dimitrija Ni. Vel. kralj Aleksander I. kot svat ln vojvoda York kot kum. Poročni obredi in podpisovanje poročnega akta so trajali nad V«, ure. Pn končanih obredih so svatie med zvoki fanfar v povorki odkorakali pred no-# vi dvor, kjer sta novoporočenca po srbskem narodnem običaju sprejela žito. hleb in so!. Pri vhodu v novi dvor je oovoporočenca pozdravil dvorni maršal general Panranović. Ob 14. je bil dvnrni obed. Zvečer ob 17.30 sta princ Pavle tp princezinja Olga odpotovala pi ženitovanjsko potovanje najpreje v Florenco in pozneje v London. — Imenovanje novih generalov. Kakor smo že včeraj kratko javili je Nj. Vel. kralj Aleksander I. podpisal povodom krsta prestolonaslednika ukaz o napredovanji in imenovanju novih generalov v naši vojski. Med drugimi so bili imenovani: za armijske generale minister vojne in mornarice Peter P e -$ i ć . diviziisik general in pni adjutant Ni. Vel. kralja Stevan H a d ž i č in nekdanji komandant dravske divizije Krsta S m i 1 i a n i č. 7a vic^admirala je imenovan kontreadmiral Dragotin M. Prl-c r V čin divizijskih generalov so pomaknjeni; j^&ovnik Milan G. Yuč- kovic, bivši komantant dravske divizijske oblasti polk. Milan N e d i ć , polkovnik artiljerije Dragomir Stojano-v i Ć, sedanji poveljnik dravske divizije v Ljubljani. V čin brigadnega ce-nerala je pomaknjen generalštabni polkovnik Milan J e č m e n i ć . član razmejitvene komisije napram Ital ji, in v čin sanitetnega brigadnega generala je pomaknjen bivši Šef sanitetnega oddelka pri Dravski diviziji dr. Svetislav M i 1 o s a v 1 j e v i ć , ki je te dni odšel iz Ljubljane na Cetinje. — Odhod vojvode Yorka. Po poročilu lz Beograda je snoči ob 17.30 odpotoval iz Beograda v London krstni boter našega prestolonaslednika vojvoda York. — Komandant artiljerijske brigade v Ljubljani. Dosedanji poveljnik podoficirske šole v Mariboru, g. polkovnik Sava Tripkovič je imenovan za generala in postavljen za poveljnika artiljerijske brigade v Ljubljani. — Smrt bivšega beogradskoga lupana. Predsedstvo narodne skupščine je včerai prejelo iz Da vos a v S vid brzojavno poročilo, da je tam umrl bivši načelnik beogradske občine in radikalni narodni poslanec Dobra Mitro-v i č. Pokojnik je že delj časa bolehal na pljučih ter si je iskal zdravja v znanem zdravilišču v Davosu. — Zlate porOfea. Danes 23. okt. Je minilo 50 lel od kar sta se poročila gospod Ivan N. Adamič, ustanovitelj prve kranjske v rva me v Kamniku z gospo Barbaro roj. Vlvoda, Jubilanta sta zastopnika onih starih naših marljivih, vestnih ln skromnih obrtnikov. Id so svojo obrt lz mali počet-kov dvignili na ono visoko stopnjo, da njiva danes sloves odličnega ln reelnega podjetja po vsej Jugoslaviji. Vzgojila sta tudi svojo deco v strogo narodnem duhu. kar fe bilo pred več desetletji, ko le vladalo vse na okoli skoro samo narodno odpadni-Stvo. vrlo zaslužno delo in sicer Antona v Kranju, Vekoslava, vodjo podružnice v Mariboru, ln Prana, imetnika tvrdke Iv. N. Adamič v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Poročna svečanost bo v nedeljo v Kamniku v ožjem rodbinskem krogu. Slavijence-ma iskreno čestitamo z £e!)o, da bi zdrava In čfla dočakala I« diamantno poroko. Živela! — Promočila: G. Joško A r k o fz Ribnice bo v petek, dne 26. tm. na dunajski urrrverzl promoviran za doktorja vsega zdravilstva. — Fenomenalna brzina poŠte. Neki gospodični je danes pismonoša dostavil razglednico, kl Je bila drvna na poŠto v Konjicah na Štajerskem dne 6. faffia 1910. Iz Konjic v Ljubljano je torej rabila polnih 13 let in 8 mesece! Na razglednici je seveda ie stara avstrijska zuarrrka s slfko frana Josipa. Naše pošte to ni zaviralo, da bl razglednice ne ekspedirala naprel, pač pa }e pritisnila nanjo kazensko znamko za 1 Din. Dotfčna gospodična le torej morala zato, da je tmela poŠta shranjeno njeno razglednico 13 let tn 3 mesece, še povrhu plačati kazen. Pa naj le kdo trdi, da nale pošte ne poslujejo točno, hitro m ekspresno! — Na Brezfah se Je poročil dne 18. t m. gospod Janko Svetllč, notar v Tržiču, z gdč. Lojziko Novakovo iz LJubljane. Ce-s ti t amo! — Celjske veetf. Umrl le na Brejcu pri Celin vpokojerrf naduČrteJJ g. HenrHc Hrfbarnuc v starosH 74 let. — U r I u 11 n sejem se je vršil v ponedeljek v Celju. Živine se ni mnogo prignalo. Prišlo le več trgovcev lz raznih krajev tudi ljudstva is bflo dovolj. Kupčija Je bila srednja. — Podružnica družbe sv. C. ta M. v O a b e r j n ima svoj občni zbor v Sokol-skem domu dne 29 tm. ob 8. uri zvečer. — Nova trgov ln a. Na glavnem trgu It otvorfl novo maimifalrturno trgovino v prostorih, kjer Je bila doslej podružnica Jadranske banke, g. Franjo Rozman. Jadranska banka pa je preselila svoje poslovne prostore v svojo novo palačo v Aleksandrovi ulici. — Mariborske vesti. Kdo vzgaja vlomilce In tatove? V zadnjem času so drzni vlomi In tatvine na dnevnem redu. Pri naših razmerah ni to nič čudnega. Kadar se prigodi kje kak večji vlom, se za-ženemo na lov po storilcih. Ko Imamo par glavnih, J!h obsodijo navadno tako milo. da se sami norčujejo te kazni. Po Javnih lokalih Je preko celega dne polno delotnrfnlh elementov, ki kujejo načrte za vlome hi tatvine, tn Id popivajo hi razsipajo denar, čeprav le lahko vsakemu zn?.no, da si ga ne morejo zaslutiti poštenim potnm. Velika napaka leži tudi v prireditvi takozvanih racij, ki se vrše navadno le po večjih vlomih ali tatvinah, torej takrat, ko se takji elementi te v naprej zavedajo nevarnosti ta se poskrijejo. — Namišljeno sestru p IJ e n j e. Pred kratkim smo po po-Ifcfjski kroniki tudi mi poročali, da se Je neki ljubljanski tehnik z zavžitjem klobas nevarno zastrupil. Kakor Izvemo hi verodostojnega vira, je bil doMčnl dozdevni bolnik v splošni bolnici natačno preiskan. Preiskava pa brkničule vsako sa strupi Jen Je vsled užftlh klobas, ki jih Je kup!! v neki zelo solidni trgovini, pač pa te Je dotični gospod preveč naužfl premočne štajerske kapljice, kar Je povzročilo rrenotno srčne krče. — Pretep v Raz vanju. Letošnji mošt, ki le močneSi, kakor se je pričakovalo, je začel že učinkovat!. V nedeljo ponoči so se fantje v Razvanju tprijell ta stepli. pri čemer so 20 letnega delavca Tr. Dobrška s nožem tako obdelali po liarl ta životu, da Je proti Mariboru bežeč se oae-sveščen zgrudil. Rešilni oddelek ga je pre-peljal v mfranilh trrah v hclnico. — I z r e d-oo topio vrame, Tudi v pontdeUtfc Je bfla temperatura za ta čas Izredno visoka, opoldne nad 20 C. Nastop'H so prvi pojavi bližajoče se vremenske spremembe. — Sestanek ruskih oficirjev. V prostorih tukajšnjega ruskega odbor? se Je vrSll v nedeljo dopoldne sestanek skupine bivših Vranglovih ofloirlev okrog 40 po števcu. Nt glede na to, da so vojaško suknjo davno slekli hi si Izbrali kot zasebniki najrazličnejše poklice, smatrajo ti ruski emigrant-je svojega nekdanjega vrhovnega komandanta le vedno za Idejnega poglavarja ta so prepričani, da Je Vrargl tako v vojaški, kakor tudi v politični stroki med vsemi najsposobnejši. Na včera-šrrem sestanku je bilo precKano več naredb n Vrsngiove pi-tame, med njimi kot narbolj zanrmtva ona, W resno poziva vse bivše ruske oflcirle. na! Izstopijo lz polHiČn'h organizacij m skrbe samo za svoje stanovske Interese. General Vrangl Stofl na staHšču. da se častn«t ne more vmešavati v politiko, da ne sme pripadat! neben! stranki marveč mora ostati samo vojak, ki ie poklican, da v ugodnem trenotku nastop! z orožjem v rokah v zaščito nacljon?!ne Ruslie ln proti obsovražen! sovjetski vladi. To sta'fšče so usvoUU večinoma rud* zborovale!. — Zakon o zafeiti malih posestev. Os red« nia zveza hiveteMh poljedelskih zadn-g v Zat*rchu Je vloJila pri Tlarll protest proti uvedhi zakona o zaščiti malih posestev za vso državo. Ta zakon Je veljal samo za Srhiio. Zvez« hrvatskih zsdntg stoli na sta# Itščtj, da se omenieni ruVon v noH<»n«?m sin« čaju ne hi smel uvel Uviri za vso državo, In sicer zato, ker ho to oomenilo Voner kmet« s^epa kredita in kreditnega zadružništva v teh W«ifh. — O tem saVopu fn niecnvih škodljivih oos!-di"*h smo svot'a«. Je n'snli ln protest hrvatskih rad"-fl le samo doV«z. kako pravilna so bila na*a i^vaiania. ki pa nlao našla ▼ Javnosti n*Vakesa odmeva. — Cestni rop, Tz Crnr»rrr?ia nam poročajo: MatPa TkMčič. posestnik H Relč'cza vrha pri Črnomlju se le v noči od 13. na 14. tm. oko!' dveh pripeljal z vlakom na kolodvor v Črnomlju H Zagreba, kamor le lei Iskat vtztrm za potni list v Amerfko. Ko se le TkalČTČ odpravil s kolodvora proti domu. Je bfl na cesti bMzu kolodvora od treh roparjev napaden. Eden izmed nllh ga je vdarfl s kolom po sriavl, da Je takoj padel. Nato so ga lopovi še «, kamni tolkli po glavi da se Je ofiesvestfl. Na to so mu pobrali denar 300 Din ter mu vzeli potni Ust za Ameriko, domovnico m žepno uro z verižico. Roparji, ki so bfll s Hrvatskega so t! rop takoj razdelili: fTden je dobil denar fn domovnico drugI potni Ust hi tretji uro. Tkalčfč Je kmalu prišel k zavesti ter obvestil orožnike o napadu. OroJnHci so 2 roparja prijeli v trenotku. ko sta se hotela odpel'arl z vlakom ob 5. zrutraj v Karlovac. Tretfl rovnr, ki Je Imel Tkalčlčev potn« Trst pa Je skočil skozi okno vlaka m utekel v gozd. Organizirana Je bila roparska b^nda Prrbflžno 15 mož delavskega stanu. Tmefi so svo*omocn!k1 v gledališki dvorani Narodnega doma Fr. Govekarjevo narodno Igro »Pokoamja^e«. O Igri sami go-vcrftl se ml zdi nepotrebno, ker ni ga človeka, ki te igre ne t! poznal. Saj Jeml'ejo marrjš^ odri v svoj repertoar najraje Go-vekarjeve dramatizacije Jurčičevih spisov, med temi v prvi vrst! »Rokovnjače«. SIcer pa so ravno »Rokovnjačf« radi obilega ansambla !n mnogTh slik za manjše podeželske odre precej neprikladni, ker se rad! vodne men'ave kulis hrra zelo zavleče. To se Je opazilo tudi pri nas, kjer je zahtevala vsaka Izprememba odmore najmanj 10 minut. Tgro Je režira* g. Svajger. V splošnem režfia ni bfla slaba: ko Je kon-čal govorit! en. Je začel drugI — no to Je lepo — a to ni edino delo režiserja. Vzemimo Čevljarja. Dobro je znal svojo vlogo — a se v njo nI oživel. Režiser mu je najbrže rekel: sedaj se zasmej, sedaj zakričl, kar Je Igralec tudi napTavfl. Nisem pa opazil nl-kakega prehoda Iz komičnosti (pretirane!) v resnost ln narobe! Ko mu Je Mozol, ki Je fgral primeroma še najboljše povedal svoj del vloge, se Je čevljar spomnil: sedaj se zasmej In poskoči. — To nI pravilno I Igralec Je svojo vlogo sicer podal — a se vanjo nI oživel. Sicer pa je g. režiser razne skuphae lepo uvTStfl fn tebral tudi primerne kuHse. Da pridem končno, do treh vlog, ki so vzbudile največ pozornost!: Nande, Mozol ta Oblošk! Tonček. Vlogo Nandeta je krehal g. Blažon. V posameznih prizorih je bil jako dober, v splošnem je bfla niegova hrra najboljša. V nekaterih Prizorih, posebno v onem v »Črnem grabnu« Je bfl naravnost Izboren. Verno mu Je stal ob strani Blaž Mozol. 2al, da Je bfl hripav, kar Je precej motilo. Oblošk! Tonček — raitguzen Je Ml dober v Igri rn petra. Izmed ženskih vlog je bfla najboljša Nandetova mati: Rezlka ta Polona sta blH dobri. 14. tm. so hrro ponovili — uspeh je brl isti — Blaž Mozol se Je popravil. Dolge odmore pa je Izpolnil tamburaški zbor. D—k. • NOSPC MOŠKI? Moški ki Je Imel v telesu dva deteta. Te dni je prlšei v beogradsko bolnico Života Rankovič, 22 letni seljak te Ve!rke Plane v smederevskem okraju. Toži! je, da ga silno boli spodnli deJ telesa. Ime! Je močno c*cW\no na trebuhu. Sprege'! so ga na klrurtričnl oddelek, kjer je v soboto Izvršil na njem operacijo prof. dr. Mlllvoj Kostlč. Pri operaciji mu Je asistrral asistent dr. Jakovljevlč. Ko je dr. KostiČ otvori! trebtih fn prereza! tumor, se je Iz njega telila gosta žolta masa. Takoj za tem je prof. dr. Kostlč izvlekel bz trebuha kepo človcškHi las, pomešanih z mastjo, obenem pa Je pod prsti čutil kakor otročje telo.. Izvlekel Je tudi to Iz trebuha ta kdo popiše rrjestovo presenečenje, ko je videl, da drži v rokah človeški etnbrljo, dolg okrog 25 cm ta težak okrog 1 kg. Embrllo je hmel roke rn noge. zlasti oa le hnel krepko razvite spolne organe. Takoj nato je dr. Kostič našel v miadenlčevem trebuhu še drug embrijo, k! pa Je Imel samo glavo In na njej mak) nogo. Oba ta errrbri'a sta bfra zavita v mast ta sta se nahajala v gornjem delu trebuha. Ob vratu sta bfla prfraščena ta sra Izpolnjevala ves gornji del trebušne d?rp-Hne. VečH embrijo Ima nenavadno kratko in debelo truplo fn na nietn levo roko s 6 prati in desno nogo. Truplo ja dedoma obraščeno z dlalro. Posebno zanimivo Ja, r>olrrOTna razvit. Embrijo ima vrat ta kosti. DrugI embrijo trna samo glavo, ki je velika kakor moška pest. Na glav! tara nogo, tako da Je videti, kakor poirp. Glava Ima na temenu lase, rervtta i* čelna kost ta vidtjo se usta tn očesna votlma. Tudi ta embrijo trna vrat. O tei operacij! oM'rno p>Seio beogradsk* Usti »Vreme« n. pr. pravi: Prot dr. Kostlč ta vsi zdravniki k! so blH navzoči, so b*! sl'no presenečeni. Slučaj, ki so ga hnefl pred sabo, je bfl tak. k Irrineaa se ne vid! dvakrat v življenju. Slični shča'! se redko omenjajo v me-dkrrnsk! Utež ' r V tej lh«S-raturi se bel elita primeri tera tema, kjer so v trebuhu naš'! poedtae dele telesa v embriiojnalr.em starcu n. pr. roko, noge*, kost Itd., toda vse to so izključno našli samo pri ženskah. d.>0rm je ta s!u5s<. kakor se Je dogodil pri tei operaciji, morda osamljen v vsei medicinski literaturi. Vest o tel o*>er3ciji se Je v soboto bliskoma raznesla po vsem Beograda. Splošno ss 'e govorilo o m oš Vem, ki je bil orertean tn da se Je pri operacij! dognalo, da Je v »blagoslovljenem stanju«. Ko ie *e izvedelo, da ta Života Rankovič oženjen bi da j« tudi njegova žena v drugem stanu, so beogradski hudomušne« takrrj skoval! povest o »nosečem možu« ha o »noseč! žen!«. Samo obse bi se razume, da je vsakdo hotel vedeti, kaj je na r^vorkrf resnkre. Zato so radovedne?! hiteli v bolnico ta Jo ves rxrpo'dne v besede pravem pomenu oblegali. Zdrav*, nfki so Imeli mnogo posla, da so ljudem raztoimačfTi redek fenomen, ki pa m* docela osamljen v zgodovini me-Jidne. Pripomniti pa Je treba, da tu ne gre za »nosečega moža«, marveč za Pojav, k! Je v zdravniškem Jeziku man pod tehničnim fzrazom »foetus ta foe^o«. — Opozarjamo, da se Ja rvrdka h Maček stara, priznano solidna trgovina s oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cest! št. 12., kjer prodaja Še nadalje po izdatno znižanih cenah. — Kavarna »Jadran«, Turjaški trg & danes 22. in vsak večer koncert salonsko* ga orkestra. Vstopnina prosta. — Koncert r kavarni «Emooa> ae vr* vrši danes, v torek ob 8. zvečer, Icca h ljubljanski salonski orkester. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dno 22, oktobra. Sprejeto ob ML Na predborzl j« bflo dosti blaffa* katero se je prodajalo po včerajšnjih tečajih. Na bori! so se tečaj! zopet nekoliko očvrstilL Dinar je ostal v Carttro neizmerne njen, medtem ko so drage devize nekoliko popustile. Na efektnem trgu d bQo nobeolh znatnih sprememb, O zaključku norlrajo: Devize: Curlh 11.75—IIJO, Pariz 4.80—4.85, London 376.50-^371.50, Dunai 0.116—0.117? Praga 246.50— 247.50, Trst 3.70—3.73, Newyork 82.50 -^83.50. Budimpešta 0.43-0.44 Efekti: Ljubil, kred. banka IM, Prva hrv. šted. Zagreb 1100, Slav. banku Zagreb 110, Hrv. slav. rem. hip. banka Zagreb 130, Hrv. esk. banka Zagreb 164—163 Jugoslav. banfca Zagreb 155—156, Trb, premog, dr. 923, Slavonija 235—237, Ex-pioataclja 235. Valute: dolar 81—82, hVa 3.66— 3.68, INOZEMSKE BORZE. — Čarih, 23. okt. (Izv.) Današnja preo*-borza: Beograd 6.85. Amsterdam 213.60, Newyork 5.6050, London 25.33, Pariz 32.43, Milan 24.50, Praga 16-615, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.67, Sofija 5J7, Varšave 0.0005, Dunaj 0.007875, avstr. žig. kroao 0.0079. — Trsi, 23. okt. Predborza: Beograd 27—27.20, Berlin 0 00001—0.000021 Dunaj 0.310—0.0315, Prasa 6650—66.67, Pariz 130.25—130.50, London 101.70— 101.85, Newyork 22.50—22.77, Curlb 398-^00. Poizvedbe. — Izgubil se Ja* v nedeljo od ooite Vič do gostilne Novak otroški ovratnik tz kune. Prosi se najditelja, naj blagovoli vr-ker je to drag spomin umrle sorodnice. —* Klavora, Blciweisova c. 18, pritličje. — Izgubilo se Je kolo otroškega vox!5-ka od propališča Pri Sv. Križu po Martinovi cesti do Vrhovčeve ulice. Najditetja prosim, naj ga odda na Sv. Petra c 11 ------ POZIV. Vsem ttsttm kav?.lirjem, ki frmjo pisati pa se ne znajo podpisad ali pa se podps. Sejo z izmišljenim Imenom, n.ijsi bodo moškega al! Ženskega spola, ker pr! etrih pismfh zaveda se za njo, koooi pisma pa za nJega, torej nos! moško In Žensko obleko, poštenje pa dgansko. Javljam, da te lahko zglasijo ki govorijo z dotično gospo od 6. are zjutraj do 10 zvečer, kot jt navada v gostilni, n! treba preje dovoljenje iskati, ni treba se je batJ niti mene ne, nisem tako hud, samo z Imenom na dan ta pravico m poštenje, posebno prosim, da se javita tista dva, ki sta se peljala s gospo Hrast iz Stične dne 23. septembra 0, Jz Poličan v Ljubljano. Gospod In gospa a vlakom iz PoljČan, popoldne. Vse te te nujno prosi, da Javijo svoje ime, če se ae znajo podpisati gospe Hrast Stična al! ▼ pisarni Hrast !n drug v Ljubljani, Ahacljev« cesta št. 5 ustmeno aH pismeno, LJubljana. 23. oktobra 1923. ANTON MAVER, posestnik hi AhactSeva cesta št 5. * Za ta spis uredništvo, ne o&avftzfti gTian 4. h-- »SLOVENSKI NAROD«, dne 24 okiobra \j*d stev. 243. Razne stvari. * Nora epidemija na Praocoakeat V aeverssm delu Francije raarsaja nova epidemija. Pravijo, da jo povaroca mikrob eksotičnega lavira, prinesen najbrže iz kolo-pij po delavcih. Človeka začne tresti mraz, tte ga loti nova epidemija, potem se raa-i strašen (tiare, Id spravi bolnika v grob. • Madatne Batterfly v bedi Francoski Usti poročajo o nekem pismu z Japonskega, katero pripoveduje, da je Madame Butter-0y, katere zgodovino )• opisa!, kakor zne-po, Plere Loti, stara, revna In da prebiva v be<8 čisto sama na otoku Klusein. Nekdo io Je ob!tkal v družbi z japon^ldm tolma-/fcera In si ogledal hlla kjer se je izvršUa a, pa nekoliko manj tragično, nege to nasa libreto opere, htio, ki se nahaja t Efirti kraja Nagasaki. 4 Zdaj se pa naj človek soozna. V nema! em araju v NemČUt se Je poročil ki 68 letni kmečki poseshrfk v drugo z lado 22 letno devoflco. Njegov le rud! oraj priletni sin pa se je ob tej priliki fl v njeno mater te jo rodi poročil, !*a ta način je postal sin tast svojega ■ astnega očeta. Zena očeta je rodila kma-; B otroka, ki Jo bil ie pri rojstvu svak svo-; etra polbrata, će bo le sinova lena rodila, 1 jb postalo sorodstvo te rodbine tako kom- ■ čekano, da se Človek ne bo mogel več .^poznati. To bo »hec«, kadar se bodo prebrali za dedSčlno in se bodo pred sodt-fcem predstavljali mogoče: Jaz sem svak * a njegovega očeta, strfc nieavrvatra pol-ia HdL Glavni uredniki RAST O PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik; VALENTIN KOPITAR. I1 Um ipKa BiH! «nMSI IffaMnlilLI ToMon 70» M9. S?Tr* v :•*■■*» t, i*n Sadni mošt lltotnii pridelek (sladki) jfta debelo tn drobno, Na urobRO Din 5 liter se dobi Spodnja Šiška, Maorerjeva nlica 274 s lat vene ko atol o) Resnim filatelistom je na razpolago ubira znamk. Pošljite VaSo nepopolno listo. Najstajejia trgovina i znamkami ▼ Jugoslaviji' IsfOor Steiner, Brod na SavL 11184 IziaoHe Podpisan« obSaleiera, da sem osumila tatvine g P. Llpo^avfteka in se mn -i ah valja jrm, da je od-storU od tožbe. JHarla Kavčuik, Prodam B vatli hiti krastnlta ke»i nlst sodov, r* ar sto transportno vinsko posodo, 1 kesMolotsso vlaske se* sslko, todarsko ere^i«, kolosslj, stroj ms sslotov rastlin. Ogleda se: 11341 Aatsjisotin, Sp. Slika, Sv Jrrne;a ctsta 231 r Hđ drobno E Na debelo ! Brez konkurence! Oglejte si lojalno Mn ii mm tnjirin I Prepričali se boste, da js blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano In sicer i Vrvi za zvonove, transmisije, dvigala *n za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mullsrgurten), oprfl navadna vse ftlrokostt, vrvi tn mrefe za seno, ribje mreže, gugalnt mreže (HIngematten), bombaževe mrežice za otroške postelja v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, Striki za perilo, trtae vrvice, Strangt, uzda, spaga, dreta, zidarske m tesarske vrvice, trakovi za vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih trfaskih b J cev nI ko v, bičev, goli. jermenov, merske trave, tirne vseh vrst, konjska krtače, konjska odaje, neprimerljiva vosme plahte, jata platno, rlb*rice, rileve korenine, basi no Ltd. nudi po najnižji ceni ln se priporoča Prca kraojfta marša ia trpiina i inti$n Ivan H. Adamič, Sv. Petra cesta 31 Telefon it, 441 Podniatnlol i Maribor, Vetrinjska nI. 20 — Kamnik, Šutna 4 Prodajalka, starejša m oš, s prakso, se sprejme. — Vojnovič & Cie„ Ljubljana 11.261 Prejemal^c losa se ršda sa takojšen na* stop. — Naslov po v-upravs »SL Nar.«. 11-294 ~Š aa ConipaBv, L Ijanat " 11.303 Jedilnica v km«takem aiofu, xa vi* la. pripravna t-.: a i sa ve* Mko kuhinjo sli gostilno, skoraj nova, ss ugodno rda. — Vegova ulica 10. 11^67 Večjo množino iiTOjJa srebrc kupim. — Ponudba na: I. AuJustin, tovarna zi k>5cnje "t:ovln, Spodnja 5iška, Sv. Jerneja c. 231. 11.240 Voc abonentov* na zajirlt MdbloTana soba se odda dvema goapodie-na»aa_ — Naslov pove uprava ,SL Nar.«. l\j^2\^*^mt J* ■-------' cajsd. -— Kavama Mesečno sobe !dr,c*:_ s hrano (event. tud\ brez nje) iičs gospod ra takoj ali s 1. novembrom, in ■icer v Ljubljani. Plačam tudi aa več mesecev naprej. Posodim, ozir. pristopim kot kompsnjon; najraje k samostojni *pe. — Ponudbe na upr. »I^v. Nar.« pod »Obo» iestranska sadovoljnott 150/11.061«. znftaai 1L255 POZOR! L©p Jedilni kc-stasij kiipuic TsaLo mnoilno družba »Slovenija«, Go- PiOTSa se dobro-idoča gostilna sposka uli:a 4. — V-orci, [■ stan*rvanjem. Cena 350 IsrČeOK? i?admon&erja« katareff« povnejs pri spo sobaostl stalnr> nastavimo *e**t moarašnega nad« v^miVa. — Na*lov pove ueravs »S. Nar.a.11313 Radnik Trborl{o sprejme v sluibo dobre* čija. Ponudba s ornačbo dosedaajegs alufbovanja na pivovsmo »Adrla« v Senožečah 11.259 Motorno kolo (novo), l K H13, so ceno p*rodu. — Ljubljana. Sod« na ulica it- 1L, pritličje, ♦iesno, 11.236 čevljarski stroj iTlackmaachšJve), £e pr^v rlobro oh'-*njen, nepro* daj. Naslcr pove oprava »Slov. Ns-oda«._11_2°0 Tovorsii avio 2h4 do 3 tone, s^oro nov, j opremljeni s ceno, naj se H**o5 kron. — Kupec j poaljejo na zgoraj n«vc*jl^hko t-^lr->j vreli. — Nt detli naslov. -..^■Lij^fffl'"''!*'.'.!!'!/ M Stifldtaiia 11 J02| daUna pojeanfla daj ' P!e5ko Mar'iiteva ul 5, ' Zagr«K 11^70 Novi vinski sodi (bacve) v vseli velikostih se dobo in popravljajo pri Fran Repicu, Ljublja* na. Trnovo,_11.169 Modele in forme ra peči na pečnlce iell kupiti Ladislav Pollak v Jastrebarskcm pri Zagre* bu, —- Ponudbs pro»l takoj pismeno na flnrnll naslov. 11J17 Odda so soba s p "Sebnim vhodora dri. .jradniico —- Naslov uprava »SL Nar.«_ j craHlne.hitlus^rt>aiia pod se proda za 45.000 Din. ?a PonvidTbc potj »1'godnost j cdda c popolno oskrbo jetja, flo*u^ve, stavbne parcele, lune ti j sk s posest« va, 5aqe, veleposestva, *nlini ita — naprodaj. — Pojasnila daje: Franc Schantel, konc realitetns Sol?J\ i pte*™** Ljubljana, Mest» IL284 /11^32« na upravo »Slov. Naro>da^ žeieena pecka fgašper) z novimi cevmi »n dve na rinkama naprodaj za 1200 K. — Cojzo* va šesta še. 9. H. nadatr. ll^f-9 Lepa oprava za Jedilnico se proda po nizki senl radi pomanjkanje pro# »fora. — Naslov pove upravs »51. Nar.«. 11^91 Parni kotel IS m* kurilne ploskve, 8 atmosfer ter Kompletna naprava za Izdelovanje marmelado ceno napro* daj. — Dopisi pod »Parni kotel« na A loma Oom* panv, Ljubljana. 11.081 Naprodaj rama vinska noeoda in 5 velikih hramnlh sodov, dokler traja zaloga. — Avguštin, Sp. Slika, it. Jerneja a 251 Kuhinjska o?nara (močiia) in voRka kreden* ca napreda 1. Obojo dam pa tvdl zastonj ooti'*Tve-muT kž mi odda ah* preskrb t stanovanje 1—2 sob do 1. novembra. — Nt« slov TKrva aprava »Slov. Naroda«, 11307 A. Cerar, Ambrožev trg ftr_ 1. — Istotam se j »rpreime vv£ abonentov Išče se soba, elegantno meblovana. za takoj ali pozneje, s po« sebnim vhodom. Plača so tudi par mesecev naprej. — Ponudbe pod »Udobnost/11.171« na upravo »Slov. Naroda«. Sindikotin lepi vse. C lavna zaloga »Portuna«, trfi. drufba Rirj*'-. \ Co .o^ Ljub* I Jana. strelec r rrg 7 — ft (pol* v Mastoe^a domsV 11.146 50 % se zasitili rxr:, kec.it!*Til!i predmetih: kritni. koJomaiM. va? rtu. IHrViPu rr. */vc: Itd Pro-.lam z Votral*^ — Ponudb« po** JCamlS« nav'll^O^.« na upravi) *Si Naroda a.___ Pe?fo od kekoel, natrsnov, jjosi, rae so dobk vsako mne« fino iz p-.vc r°iVre pri r. Vajda, brvoz parut: čakovee. Medj'murje, Ju- goslavtja. — Tclsfon 4, 3.__11 0P3 Emajlirano knhinj- Mesečna soba, elegantno meblovana, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda si. novembrom. — Ponudbe nod »Elegantna soba/11.273« na upravo »Slov. Naroda«. Kot sostanovalec se sprejme na stanovanje visok oso! ec tehnične lole. — Istotam se sprejme tudi kot sostanovalka k hčerki gospodična. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«, 11.119 Dam posojilo proti sestavitvi briljan« rov, zlata in drugih vrednosti, oslr. tudi kupim. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod *Zlato»'ll.C9S« na upravo »Slov. Nar.«, Do 200,000 Din se odda solidnemu vele# podjetja proti obrestim, vknjltoi na prvo mesto in soudtleibi rs daljftn dobo. — Pismene ponudbe pod Daljša doba/11.136 na upravo »Slov. Nar.«. Zamenjam lepo stanovanje, obstoječe Is dveh sob. kuhinjo ln pritJklin na Pru* lah — s enakim ali večjim v mestu. — Preskr* bim tudi Jako oeno selitev. — Dopisi pod »Za* ana na sta nov an i a 11.300« na upravo »Slov. Nsr.«. msen Rezanje drv s motorno Sago. — Ludvik Heriift, na FrlSkovcu, Vojaška ulica. 11.140 POZOR! Zaradi preo Molitve i delom licem kompanjona s fi dam trgovino s me* ianim blagom ln stano* vanjem v najem aH na račun. Kavcije 25 do 100 tisoč dinarjev. — Ponudbe Sprejema uprava »SI Nar.« pod Rt 50/11.269 sko posodo dobit« najceneje na orob* no in debelo s popustom pri tvrdki »Fortun*«. trg. araJba, Pft*ak A Comp., Ljubljan?.. Krekov trg 7 do 8 (poleg Meatnepa ____Jlli/ Greva! V zalogi imam va* vrste črev no najnifji dnevni ceni. Edino domača p let je v Sloveniji — L) ljana — Se prlporo* vsem mesarjem ln gn* I nlčarjem, — Prane pen, crevar. Mestna k i nlca. 11 SLS. Suhe no ln .•. fižol ponađite tvrdi Sever & Kori Ijnbljana Wolfovs sillos i »eeeeeeeeeee« Domski modn? piašci, jop« ln kostumi v konfekcijski trgovini Fran Lukić Prod IfcoIHo 19^ obstoječe is spalne, jsdllnc ter gosposke sobe (pokrite z sanjani) L t fL. se proda. 0^!eda se lahko vsaki daa od 10 — 12 ter od 2 — 4 ure v sku>di5cu ,BAIKAH* Dunajska ocrta U. aKapiiJem posjed đs 100 )ntara sa stan* teatra t posiMiars^rn zgrada^?* Plaćam u gotovom. Prodavaoci neka stave svoje ponude na agenturu INTERMISSOR, Zagreb, Samostanska ulica 9. Telefon 21—64. 11223 P. i mu jsniiiie opozarjimo, da to zopet dospeli najbcljil SivaLni stroji Griin v fith opremah. Pouk v tsisnju ter krpan'« pe>t4lai in no- gf»vic (itotan>e) brsa-psčno BDINO 1« pri : II PEH. ia zimsko teiijo zelo trpežne in nepre-močljive, po mer; izdelane, priporoča Alojz Zalokar, Ljubljana, Itlodrirtia !a. Istotam ja hitra poprav ljalnica z guml^avimi a nsnjsrJml podplati. isrredno ugodna prilika» DosOssr trag« amlogo! KUHINJSKA POSODA Telarfots 4M . (V Ta.of or 4S6 U N A K A M 0 f™ ft. Rozman *• ■ARIBORi fllekaondrova oeetsi itev. 37 I priporoča vae#vrste kanditov (bonbonov) po na^ nižjih tovarniikih cenah. [ Zahtevajte ceniki Zahtevajte cenik emajliran? tn aluminijasta ■a dabelo! drobno I po izredno nlzkm cenah prt tvrdki I« PESTOTNI* A DRUG, LJubljana, Oauanieka jsootsi jr ■ ^Uš> oi010ioioioioi080bobobobo m SPECIJALNA TRGOVINA ZA FINO DAMSKC 0 IN MOŠKO PERILO 0 at 0 b 0 0 J(s9. Šare, £jubljana, Stlcnburgova ulica S. Platno ia rjuhe, sifoni, namizno pe rilo i. t. d. najboljtih znamk« 0 Najmoderneji urejena pralnici in svetlo-likalnlci 0 Ijasasaji« _ aaa i —«»»■■' * —---— - —