GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO XV. LJUBLJANA, APRIL 1974 ŠTEVILKA 4 Zaupamo najboljšim Brez pomislekov lahko trdimo, da je najpomembnejši dokument, ki smo ga v zadnjih letih sprejeli — nova ustava. V novi ustavni ureditvi imamo delavci predvsem s pomočjo delegatskega sistema ter z doslednim in temeljitim uresničevanjem delegatskih razmerij ne samo ustavnopravno, ampak tudi dejansko možnost, da demokratično neposredno in enakopravno odločamo o vseh družbenih vprašanjih — od neposrednega okolja, v katerem delamo in živimo, do zadev, ki so v pristojnosti federacije. Na volitvah, ki smo jih opravili konec marca, smo volili tiste svoje delegate, ki bodo prenašali našo voljo in naše odločitve v Občinske skupščine in -se tam dogovarjali o tem, kar je pomembno in življenjsko važno za naše življenje in delo. Menimo, da lahko popolnoma upravičeno trdimo, da so bile zadnje volitve popolnoma nekaj drugega, kot so bile prejšnje volitve in sploh volitve doslej. Na njih nismo izvolili predstavnikov, ki bi odločali namesto nas, ampak delegate, prek katerih bomo odločali mi sami, delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje. Izredne pomembnosti teh volitev smo se zavedali prav vsi, zato smo litostroj dani že v zgodnjih jutranjih urah ob zvokih koračnic stopili na slovesno okrašena tovarniška volišča in izvolili svoje delegate za delegacijo Litostroja v zbor delovnih ljudi občine Šiška. Odprte liste z več kandidati So nam dale možnost izbire najboljših sodelavcev. Po posameznih TOZD so bili izvoljeni naslednji delegati: 13. Pečnik Jože 14. Turk Zdravko 15. Andonja Ciril Delovna skupnost SSP 1. Volfand Zvonimir, dipl. ing. 2. Kokalj Marjan 3. Potočki Rudi, ing. 4. Roji na Štefan 5. Gričar Vital, ing. 6. Mlinar Vladimir 7. Krapež Edvard, dipl. ing. 8. Brečko Miroslav 9. Rupnik Janez 10. Jarc Ivo TOZD - IVET 1. Papež Anton, ing. 2. Langerholc Franc 3. Benko Vid 4. Tepina Zvonimir 5. Vintar Alojz TOZD - ZSE 1. Gelemanovič Matej 2. Fudurič Rok 3. Robežnik Anton 4. Lavrenčič Justi 5. Tepina Anica TOZD - ICL 1. Ilnikar Alojz 2. Mandič Ljubo 3. Tomc Matija’ r 7f 4. Bolčič Pavla 5. Brinovec Slavka' 6. Pleško Vinko 7. Selakovič Jožica V TOZD LINT ni bilo volitev, ker po zakonu sestavlja delegacijo cel kolektiv. Rezultati volitev Kraj oz. naziv 'j> s Glasovalo volišča s-s 'CO > oh i 19. uri Jekioli varna 282 237 - 84 % Sivalivarna 387 330 - 86 % Pločevinama 155 137 - 88 % FI od A-L 524 441 - 84 % FI od M-Ž 590 501 - 85 % IVET 304 265 - 87 % ZSE 149 126 - 85 % ICL 84 76 - 90,4 % POAE in KSS 188 167 - 89 % Projektiva z nabavo 346 330 - 95 % Prodaja, servis, FPR, LINT 261 223 - 85 % Skupaj 3270 2833 - 86,63 % Konference izvolile svoja vodstva Takoj po volitvah so se delegacije sestale na svojih prvih konferencah ter izvolile svoja vodstva ter določile že prve delegate Litostroja za prvo zasedanje novega zbora združenega dela občine šiška. Prva konferenca, ki jo sestavljata delegaciji iz Pl (10 članov) in iz IVET (5 članov), je na prvi konferenci izvolila za svojega predsednika tov. Iva Sabola, za njegovega namestnika pa ing. Antona Papeža, tajnica konference pa je postala tov. Zvonka Hren. Druga konferenca, ki jo sestavlja delegacija FI sama, pa je izvolila za predsednika tov. Ivana Nemaniča, za njegovega namestnika tov. Antona Merčuna, za tajnico pa tov. Zdravko Levič. Tretja konferenca, ki jo sestavljajo delegacije SSP, ZSE in LINT, pa je izvolila za predsednika tov. Miroslava Brečka, za njegovega namestnika tov. Mateja Gelemanoviča in za tajnika tov. Viadimira Mlinarja. Dolžnost članov konference je, da se obvezno pred vsakim zasedanjem zbora združenega dela sestanejo, predelajo material ter določijo svojega delegata za to zasedanje. . V. M. Oddali smo svoj glas Vsebinska zasnova Na. podlagi določil zakona o javnem obveščanju (Ur. list SR Slovenije 7/73 objavljamo predlog temeljne vsebinske zasnove glasila delovnega kolektiva LITOSTROJ, ki je bila posredovana v javno obravnavo in jo je organiziral IO sindikata Litostroj. Časopis LITOSTROJ je glasilo delovnega kolektiva organizacije združenega dela Litostroj. Izhodišča vsebinske zasnove glasila se ravnajo po načelih ustave, programih in drugih dokumentih družbenopolitičnih organizacij ter upoštevajoč določila zakona o javnem obveščanju in kodeks novinarske etike. Vsebinsko zasnovo opredeljuje tudi samoupravni sporazum temeljnih organizacij združenega dela Litostroj ter statuti. Naloga glasila je zagotovitev obveščenosti delavcev o vseh zadevah skupnega pomena, ki imajo bistven vpliv na njihov družbenoekonomski položaj znotraj TOZD kot tudi na medsebojne odnose v združenem delu ter odnose s širšo družbeno skupnostjo. S tem namenom je vsebina glasila oblikovana na načelih objektivnega in celovitega obveščanja. Za zadostitev takim načelom je glasilo zasnovano tematsko. Osrednjo pozornost posveča glasilo aktualnim družbenopolitičnim m guspodarskim dogajanjem v organizaciji in širši družbeni skupnosti. Ob tem največji del namenja spremljanju razvoja samoupravnih odnosov. Glasilo objavlja sklepe družbenopolitičnih in samoupravnih organov, zlasti pa skuša pravočasno seznanjati člane kolektiva z gradivi, ki jih organi in organizacije posredujejo v javno obravnavo. Obveščanje o delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov je stalno. Glasilo objavlja znanstvenotehnične prispevke članov kolektiva in s tem spodbuja k izmenjavi tehničnih mišljenj. Pri tem so tudi tehnična besedila oblikovana poljudno in razumljivo za širši krog bralcev. Pomembna naloga glasila je obveščanje o inventivnih predlogih: izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. S tem se člani kolektiva seznanjajo z uspehi v tovarni, hkrati pa je to spodbuda za še večja prizadevanja na tem področju. V ustreznem sorazmerju glasilo namenja del vsebine kulturni, prosvetni, športni in rekreacijski dejavnosti ter zabavnim prispevkom. Poseben pomen daje glasilo prispevkom s področja dela, varnosti in socialnega položaja človeka kot proizvajalca. Spremljanje teh pod-ročij narekuje način proizvodnje in proizvodni program Litostroja. Glasilo torej daje možnosti svobodne izmenjave mnenj, ki se oblikujejo na podlagi kritik, pobud, ocen in predlogov. S tem glasilo predstavlja javno tribuno, ki izpolnjuje osnovni smoter, da so delavci v združenem delu obveščeni in so obenem vir informacij. Vsebina, ki se tako oblikuje, krepi samoupravno, socialistično osveščenost in’ prispeva delež k prizadevanjem, da delavec v celoti obvlada družbenoekonomski položaj, da sam odloča o svojem delu in o sadovih svojega dela. TOZD - Pl 1. Hren Zvonka 2. Kalčič Boris 3. Belci jan Silvo 4. Besednjak Vladimir 5. Sabol Ivo 6. Jamborič Jože 7. Gradišar Branko 8. Pirc Miroslav 9. Košak Feliks 10. Tekavčič Jože TOZD - FI 1. Kričaj Maks 2. Gornik Karol 3. Lovše Franc 4. Dimnik Janez 5. Nemanič Ivan 6. Arne j c Ciril 7. Novak Filip 8. Merčun Anton 9. Pogačar Alojz 10. Levič Zdravka 11. Kramžar Emil 12. Straka Adolf Uspehi treh mesecev A' ftoJ-i—I lo- to- lo- to- sa- bo- so oo- 10- Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. Ena od osnovnih komponent za dosego čimvečjega dohodka je fizični obseg industrijske proizvodnje. Družbeni plan razvoja SR Slovenije za obdobje 1971—1975 predvideva za fizični obseg industrijske proizvodnje povprečno stopnjo rasti 7 do 8 odstotkov, za 1973. leto 8 odstotkov, za prvo trimesečje 1974 pa 9 odstotkov. Po preteku treh planskih let znaša dejansko dosežena stopnja 8,3 odstotka, ki bi jo lahko ocenili kot zadovoljivo, vendar pa je zaskrbljujoče konstantno nazadovanje tempa razvoja in relativna stagnacija. Industrija ima namreč velik delež v skupnem družbenem proizvodu (44 odstotkov), v družbenem sektorju pa je udeležena s polovico, tako da stagnacija v industriji nujno vpliva tudi na stagnacijo celotnega gospodarstva. Družbeni plan predvideva hitrejši razvoj stopnje rasti, zlasti v elektroindustriji, kemični in kovinski industriji. V kovinski industriji je predvidena stopnja rasti od 1971. do 1975. leta 8,7 %, dosežena stopnja od 1971 do 1973 pa je le 4,6 odstotka. Za prvo trimesečje v letu 1974 je predvidena dosežena rast 3 odstotke. Kovinska stroka v strukturi celotne industrije ima 24,1-od-stotno udeležbo, zato bo padec oziroma stagnacija kovinske stroke imela negativen vpliv na celotni družbeni proizvod. Kako gospodari naša organizacija združenega dela, ki je tudi člen verige kovinske stroke, nam Naziv proizvoda Osebni dohodki Osebni dohodki so v primerjavi z decembrom 1973 v rahlem upadanju. Vpliv nizke proizvodnje in realizacije se kaže tudi na osebnih dohodkih. Legendi: □ letni tucrf E3 tromesečni n - - /" Q troihepecna izortite-v bodo pokazali pregledi fizičnega obsega proizvodnje. Rezultate fizičnega obsega skupne proizvodnje po proizvodnih grupah in TOZD ter blagovne proizvodnje, blagovne in interne realizacije za celotno proizvodnjo bomo primerjali s trimesečnim in letnim načrtom ter Q2 °,b •a g >u Vodne turbine Črpalke Žerjavi in reduktorji Oprema za cementarne Diesel motorji Talna transportna sredstva Hidravlične stiskalnice Strojni deli Orodje TOZD FI Ulitki jeklo-litine Ulitki sive litine Ulitki specialne litine Z var jene i Odkovki TOZD Pl Kisik TOZD IVET Tiskovine TOZD ZSE Skupna proizvodnja Blagovna proizvodnja Blagovna realizacija Interna realizacija Iz zgornjih pregledov je razvidno, da se trimesečna proizvodnja ni odvijala po začrtani poti. V celotni osnovni dejavnosti je pri trimesečni proizvodnji manjše odstopanje od načrta. V prvem trimesečju je dosežen 91,0 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1973 pa 91,1 odstotka. Večja odstopanja beležimo pri TOZD FI. Tu je trimesečni načrt dosežen le 76,9 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1973 pa 84 odstotkov. Pri proizvodnih grupah so najhujša odstopanja od načrta pri: črpalkah, žerjavih in reduktorjih, cementarnah, talnem transportu, strojnih delih in die-sel motorjih. V primerjavi z letom 1973 je bila najnižja proizvodnja pri talnem transportu, hidravličnih stiskalnicah in delno tudi pri črpalkah in žerjavih. Pri ostalih TOZD je skupna proizvodnja v skladu z načrtom, delna odstopanja so le pri zvar-jencih. V primerjavi TOZD Pl v enakem obdobju leta 1973 je proizvodnja dosežena le 95,1 odstotka. Tildi pri blagovni proizvodnji in blagovni realizaciji je opaziti, s proizvodnjo v enakem obdobju leta 1973. rt £ rt 1 >b -g rt 2 2- Š2 j;« Sgs £ S1 oE >7 >c ►sis? NjjjS o J, 5? 111,2 15,7 98,3 51,8 14,5 82,4 63,2 40,8 87,7 66,5 2,9 302,9 94,0 22,4 355,0 77,1 3,0 14,6 152,2 10,8 51,2 76,4 21,3 134,0 127,3 31,8 129,9 76,9 15,2 84,0 113,8 23,2 95,6 100,6 22,9 100,0 100,3 25,1 91,6 97,2 25,1 89,9 127,5 32,3 119,8 100,5 24,1 95,1 108,2 28,0 100,1 108,2 28,0 100,1 90,0 27,0 118,4 90,0 27,0 118,4 91,0 20,1 91,1 83,4 15,3 79,2 95,7 17,6 99,9 100,6 29,8 108,0 i 3 n,.b o o. _ 03 Q c n O 3 Os? >o E ■as Januar Februar 105.2 8,8 102.2 8,5 118,9 119,3 V januarju in februarju so nominalni osebni dohodki na ravni planiranih in višji v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. V primerjavi s SFRJ so osebni dohodki v SRS večji za ca. 16 odstotkov. V primerjavi s preteklim letom so se OD v SRS povečali za ca. 14,8 odstotka. Padec realnih OD ca. 4,2 odstotka moramo pripisati rasti življenjskih stroškov. Znana energetska kriza doma in v svetu se kaže v večjem povpraševanju po turbinski opremi kakor tudi po polfinalni proizvodnji. V naslednjem obdobju je po- Dne 3. 4. 1974 se je v Ljubljani začel VIL kongres Zveze komunistov Slovenije; to je kongres organizacije, ki je sestavni in neločljivi del Zveze komunistov Jugoslavije. Le-ta je prav gotovo še bolj kot do sedaj potrdil spoznanje in prepričanje, da le dosledno uresničevanje nalog in revolucionarna prisotnost v vseh družbenih okoljih omogočata članom ZK, da tvorno, brezkompromisno in uspešno razrešijo družbena vprašanja, ki so neločljivo povezana z usodo naše samonikle samoupravne poti v socializem in komunizem. Ob takem pomembnem dogodku za vse nas smo poslali delavci Litostroja naslednjo pozdravno čestitko: Komunisti in vsi delovni ljudje TITOVI ZAVODI LITOSTROJ iz Ljubljane, ki smo vedno bili aktivni dejavniki pri uveljavljanju politike ZKS v praktičnem življenju in delu, pošiljamo svoje pozdrave delu VII. kongresa ZKS z željami za uspešno delo vseh delegatov in za oblikovanje take politike, ki bo tudi v prihodnje temelj našemu delu in ravnanju. Ob tej priložnosti se zavedamo pomena, ki ga ima VIL kongres glede na čas, v katerem je sklican, in glede na pro- Sedmi kongres ZKS bleme, s katerimi se srečujemo. Prepričani smo, da je ZKS tako kot vselej doslej tudi to pot tisti dejavnik in družbena sila, ki bo uspešno vodila delavski razred Slovenije na poti uveljavljanja njegovih interesov. Posebno smo zadovoljni zato, ker si je ZKS prav v preteklem letu po VI. kongresu ZKS, s svojim doslednim delom, ki temelji na marksističnih izhodiščih razvoja samoupravnih socialističnih odnosov, zagotovila polno podporo in zaupanje delavskega razreda ter tako demantirala vse tiste, ki so ji skušali odrekati vodilno vlogo. Ko v naši delovni organizaciji uveljavljamo ustavna načela In se borimo za take odnose, kjer bo naš proizvajalec odločal o vseh zadevah, ki so kakorkoli v zvezi z njegovim delom, se zavedamo, da je prav ZK tišta, ki je sprožila in zagotovila sprejetje nove ustave. Prepričani smo, da nam bo VIL kongres pokazal stališča in smernice, po katerih bomo lahko zagotovili pravilno nadaljnje uveljavljanje vloge delovnega človeka, kakor jo opredeljuje ustava. Prav tako pričakujemo, da nam bo politika ZK, opredeljena na VII. kongresu ZK, v trdno oporo v borbi proti vsem tistim, ki bi kakorkoli poskušali ovirati začrtano smer družbenega razvoja na samoupravnih socialističnih temeljih. Politiko reševanja spornih mednarodnih odnosov na temeljih, ki jih opredeljuje politika ZK, smo vedno vsestransko podpirali; v tem smislu tudi sedaj v celoti podpiramo stališča ZK do reševanja spornih mednarodnih problemov, in to^ ne glede na to, kje se le-ti pojavljajo. Še s posebnim ogorčenjem pa smo obsodili in še obsojamo pojave, ko določeni krogi v sosednji Italiji skupno z drugimi imperialističnimi somišljeniki izražajo zahteve do našega slovenskega in jugoslovanskega ozemlja. Prepričani smo, da bo naše odločno nasprotovanje takim pojavom prišlo v popolnosti do izraza tudi v stališčih VII. kongresa. trebno vso pozornost posvetiti povečanju proizvodnih zmogljivosti in novi manjkajoči proizvodni delovni sili. Z ustvarjeno večjo proizvodnjo in realizacijo bo dosežen tudi višji osebni dohodek. SE Izpolnjevanje plana v TOZD FI da ne poteka v skladu z načrtom. To je odraz TOZD FI, ki ni izpolnila trimesečnih predvidevanj. Odvijanje procesa skupne, blagovne proizvodnje ter blagovne proizvodnje in interne realizacije za celotno osnovno dejavnost v prvem trimesečju leta 1974 nasproti načrtu vidimo na spodaj začrtanem diagramu. Fakturirana realizacija Kakor proizvodnja fizičnega obsega, tako tudi fakturirana realizacija ni v skladu z načrtovano. Trimesečni načrt osnovne dejavnosti je dosežen le 77 odstotkov. V primerjavi z letom 1973 je fakturirana realizacija višja za 8,5 odstotka. Gibanje fakturirane realizacije nasproti načrtovani ter primerjavo z letom 1973 za domači trg in izvoz nam pokažejo spodnje številke. gts Zaenkrat še ne gre tako, kot bi moralo iti. V mislih imamo količinsko proizvodnjo naših proizvodov, katerih smo v prvih treh mesecih proizvedli le okrog 1.500 ton. To pa je nasproti načrtovani letni količini 10.000 ton skorajda premalo. Mar ne? To znaša le 15 odstotkov letnega načrta in si za preostalih devet mesecev tako puščamo le prevelik zalogaj. Vseeno pa za črnogledost le še ni čas, če bomo pravočasno ukrepali. Takšna proizvodnja, kakršna je naša, ko proizvajamo veliko različnih proizvodov, zahteva namreč stalno iskanje načinov, kako sproti odstranjevati nastajajoče probleme. Teh pa je vedno dovolj, vedno pa je na preizkušnji tudi naša sposobnost in uspešnost. odstotkovni uspešnosti v primerjavi s celoletnim planom: O uspešnosti v celoti ne moremo govoriti. Pri nekaterih proizvodih pa smo dosegli kax dobre rezultate. Zato si najprej oglejmo zbirne rezultate do konca meseca, ki smo jih razvrstili po _% žerjavi 38,3 orodje 30,0 Diesel motorji 22,1 strojni deli 21,4 turbine 15,7 črpalke 14,2 preoblikovalni stroji 9,9 talni transport 3,0 cementarne 2,8 TOZD FI — skupno 14,8 03 bti 5^ o 8 cn """* O 15 s g *§ K o!3 TOZD FI Informacija o izpolnjevanju količinskega plana Domači trg 88,0 19,7 117,3 Izvoz 54,5 13,0 87,0 Skupaj OZD (osn. dej.) 77,0 17,6 108,5 Vrsto proizvoda ti leto 1 9 7 4 I n m IV V VI VII VIII IX X XI xn % 8:3 166 250 33-3 4T4 500 583 66'6 750 83 3 916 1000 2200 Talni transport 1730 Preoblikovalni stroji 1350 črpalke 1300 Diesel - motorji 1200 mm* 800 Cementarne 700 Strojni deli 600 120 Skupno TOZD FI 10000 Stanjrtl 3.1974 Merilo uspešnosti po treh mesecih znaša 25 odstotkov. To mejo sta presegli le dve vrsti proizvodov, žerjavi in orodje. Toda to ni pravi prikaz uspešnosti, temveč bolj igra številk. Zato moramo med uspešne vsekakor prišteti tudi Diesel motorje, ker so na tretjem mestu in pa, ker se iz meseca v mesec dokaj uspešno prebijajo proti vrhu. Da bi le obdržali tak tempo! O ostalih proizvodih pa le naslednje; pri turbinah in črpalkah večmesečni vložek dela še ni prišel do izraza v količinski realizaciji, strojni deli so sicer naša dopolnilna proizvodnja in se kar dobro drže, preoblikovalni stroji so nedopustno preveč zaostali za planom, d očim talna transportna sredstva in cementarne še niso prišla po dinamičnem planu na vrsto. V. N. Ustavna določila - naš kažipot Dne 21. 3. 1974 smo se delegati mladih delavcev iz aktivov TOZD zbrali na 2. seji konference oz. 27. letni konferenci. Prisostvovali so povabljeni gostje: gen. dir. dipl. ing. Marko KRŽIŠNIK, Stane VOGELNIK, dir. KSS, sekretar sveta komunistov TZL tov. ŽILAVEC Mihael, predsednik DS tov. GORNIK Karol, predsednik ZM v Brodogradilištu 3. maj, Rijeka, in predstavniki iz podjetij slovenske strojegradnje, ki se pripravljajo na integracijo v ZPS. Po otvoritvi konference je predsednik tov. ELIKAN Janez prebral protestno pismo. Z njim smo se mladi delegati — udeleženci konference in vsi mladi delavci Litostroja pridružili ogorčenemu protestu vseh jugoslovanskih narodov in vseh naprednih in miroljubnih sil v svetu, ob izdaji iredentistične note italijanske vlade z dne 11. 3. 1974. Vsi prisotni smo z gromkim aplavzom izrazili podporo stališčem ZIS in SZDL Slovenije ob italijanskih zahtevah na del naše domovine. Po izvolitvi delovnih teles konference smo delegati sprejeli naslednji dnevni red za delo konference: 1. poročilo o delu aktivov mladih delavcev in organov konferen- 2. druga faza reorganizacije aktivov ZMS v TZL 3. razno O delu konference aktivov mladih delavcev smo že poročali v prejšnji številki našega lista, ko je bilo dano poročilo v javno razpravo. Delegati aktivov m a-dih delavcev iz vseh TOZD smo se strinjali z podanim poročilom predsedstva konference. V nadaljevanju je predsednik konference MD tov. Elikan Janez poudaril: Minulo leto delovanja je bilo zelo razgibano, tako družbenopolitično, kot tudi reorgamzacu-sko Po zelo široki in demokratični razpravi smo sprejeli novo ustavo SRS in SFRJ. Le-ta bo temeljila na samoupravnih oblikah proizvajalnih razmerij, ob najšii-šem odločanju vseh subjektov združenega dela, tako v republikah kot federaciji. Z novo ustavo se ne končuje, temveč začenja še ena revolucionarna preobrazba naše družbe. Bližnji kongresi ZK bodo poudarili prizadevanje zveze komunistov za odločujoč družbenoekonomski položaj delavskega razreda in za zagotovitev vodilne vloge v družbi. Na osnovi spoznanj idejno političnega boja, ugotovitev in ocen, do katerih smo se dokopali na sejah konferenc ZK, ter na osnovi izhodišč za pripravo dokumentov 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, moramo opredeliti neposredne naloge, ki nas čakajo. Lahko ugotovim, je dejal tov. Elikan, da smo bili tudi mladi v minulem letu na vseh področjih zelo agilni. Vendar pa bo izvajanje vseh teh nalog zahtevalo od nas vsakodnevno angažiranje in delovanje. Po reorganizaciji v letu 1972 so se pokazali bistveni premiki v organiziranosti in vsebinskem delovanju vseh mladih naprednih ljudi. Pokazala se je potreba po skupnem delovanju zveze mladine in zveze sindikatov. Po 4. seji konference zveze sindikatov Slovenije in drugi seji republiške konference ZMS se je sprožila akcija o ustanavljanju aktivov in konferenc mladih delavcev v TOZD in OZD. Pri nas se je že pred tem pokazala potreba po ustanovitvi aktivov po TOZD. S tem smo pridobili veliko mladih naprednih mladincev za sodelovanje v ZM in družbe-no-političnih organizacijah. Z usposabljanjem in izobraževanjem perspektivnih delavcev smo si v nekaj letih ustvarili primerno kadrovsko bazo. S pridobitvijo velike mere zaupanja med delavci predstavljamo prav gotovo ne samo mladostni, temveč tudi revolucionarni del delavskega razreda. Z našo družbeno akcijo smo uspeli, je poudaril tov. Elikan, ne samo znotraj ZM, pač pa v vseh DPO in organih samoupravljanja in vodstvu OZD. Dosegli smo stopnjo koordiniranosti dela do tiste mere, da smo prisotni povsod, kjer razpravljajo o pomembnih vprašanjih. Vendar pa z doseženim uspehom ne moremo in ne smemo biti zadovolj- ni. Uveljavljanje novih odnosov v slehernem okolju, kjer živimo in delamo, zahteva popolno obveščanje o tem, kaj se dogaja. Zato bo potrebno obveščanju članov delovne skupnosti odmeriti več pozornosti. Prav tako pa se mladi v Litostroju v zadnjem času zelo malo vključujemo v družbene organizacije, kot so planinsko društvo, počitniška zveza in taborniška organizacija itd. dih delavcev tov. Miroslav BREČKO. Že več kot eno leto in pol potekajo priprave, dogovori in plenarne seje o združitvi. Poudaril je, da je najvažnejši namen združitve slovenske strojegradnje v ZPS koordinirano delo in razvoj kovinske industrije, ter doseči čim večji dohodek z manjšimi stroški. Osnovna načela našega združevanja so: družbeno dogovarjanje, samoupravno sporazumevanje, samoupravno družbeno planiranje, samoupravna socialistična solidarnost itd. S skupnimi močmi bi lahko premagovali vprašanja finansiranja, dobave večjih količin opreme in možnosti kreditiranja, predvsem pa izpolnjevanje pogodbenih rokov. Jasno je poudaril tov. Brečko, da delovni ljudje stremimo za ustvar- Mladi so se zbrali Družbeni standard delavcev, ki so zaposleni v naši OZD, je na primerni višini. Delavska restavracija predstavlja enega naj cenejših tovrstnih obratov družbene prehrane v Ljubljani. V njej se hranijo mnogi naši delavci, še več je drugih, ki nam pravzaprav nevidno odvzemajo sredstva, ki smo jih namenili za regresiranje prehrane. Ne moremo se strinjati s sklepi zadnje seje lO sindikata, ki govore o ukinitvi regresa za prehrano ter opustitvi bonov za prehrano. S tem bi ukinili solidarnost, odvzeli možnost dobre prehrane za delavce z nizkimi OD. Menimo, da je prav, da za tiste, ki niso zaposleni v naši delovni organizaciji, uvedemo ekonomske cene, hkrati pa poskrbimo za preprečitev špekulacij in preprodajo bonov. Potrebno bi bilo še povečati regres za prehrano in odmor. Posebno pozornost bi morali nameniti bifejem v tovarni in kvaliteti hrane v njih. Tudi izgradnjo družbenih stanovanj, posebno stanovanj za mlade zakonce bi morali pospešiti, ravno tako pa izgradnjo samskega doma. Že več let ugotavljamo, da nam kadrov v proizvodnji zelo primanjkuje. Tudi na tem področju bi mladinska organizacija lahko pripomogla k pridobivanju mladih delavcev s propagandnimi akcijami. Stikov z našimi štipendisti skoraj nimamo. Potrebna bi bila skupna akcija s kadrovsko službo, da bi te stike vzpostavili. To bi novim delavcem v podjetju pomenilo veliko olajšanje, za nas pa jamstvo, da bo tak delavec ostal v podjetju. To bi zaradi velikega števila odhodov iz tovarne mnogo pomenilo. Potrebna bo učinkovita družbena akcija oz. družbeni dogovor, da bi preprečili odvzemanje kadrov. Naša nadaljnja aktivnost mora biti usmerjena v sedanjem trenutku na naslednje naloge: razprava o predlogu sporazuma ZPS, predlog pravilnika samoupravne delavske kontrole, izvajanje resolucij, ki jih bo sprejel kongres ZKS, priprava dokumentov za 9. kongres ZMS in ZMJ itd. O integracijskem procesu slovenske strojegradnje, katere nosilec je prav Litostroj, je govoril sekretar konference aktiva uha- janjem pogojev, v katerih bodo doseženi rezultati realni odnos proizvajalcev. Tako ne bo moglo nobeno podjetje živeti na račun dohodka drugega. Tudi mi mladinci se moramo popolnoma zavzemati za tako združitev, saj na nas mladih temelji nadaljnji razvoj, je zaključil tov. Brečko. Poročilo komisije za kulturo, šport in rekreacijo ja podal tov. Srečko PIRC. Mladi so sodelovali v raznih športnih panogah. Tako v rokometu v TRIM ligi in nogometu. Prav tako pa so zasedli vidno mesto v medobčinskem sindikalnem tekmovanju. Na področju kulture pa je čutiti vse premalo sodelovanja in bo potrebno v bodoče posvetiti veliko več pozornosti. V nadaljevanju je spregovoril tudi o proizvodnji, in omenil stagnacijo viličarske proizvodnje. Prav tako meni tov. Pirc, da bi morali posvetiti veliko več pozornosti pogodbenim obvezam, predvsem rokom, ker nam zaradi tega pada ugled in moramo plačevati penale. Tudi tov. Branko ŽIVKOV1Č se je v svojem govoru dotaknil problematiko proizvodnje in sodelovanja med oddelki in TOZD. Ravno tako je poudaril, da je premajhna izkoriščenost srtojov oz. nepravilna zasedba strojev z delom, na kar bi morali polagati večjo pozornost. V nadaljevanju je tov. Alojz VINTAR govoril o stanovanjski problematiki. Leta je v zadnjih desetih letih zelo stagnirala, posebno še v izgradnji najemniških stanovanj. Ker je stanovanje os- novna človeška dobrina, je nujno po trebno temu problemu posvetiti še večjo pozornost. Prehod na izgradnjo stanovanj za tržišče je povzročil nekontroliran skok cen stanovanj. Tako je postalo stanovanje nedosegljivo za občane z nizkimi osebnimi dohodki in za mlade družine. Z zakonom o izgradnji in financiranju graditve stanovanj, ter zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, na podlagi katerih jo bil sprejet samoupravni sporazum, bo omogočena boljša stanovanjska politika. Solidarnostni sklad za izgradnjo stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki prepočasi deluje, saj do danes ni bilo vseljeno stanovanje, ki bi bilo zgrajeno s sredstvi sklada. Litostroj, kot proizvodna delovna organizacija, ki neposredno odvaja sredstva v ta sklad, je izpadel iz prvega natečaja sklada. Kredit pa so dobili Stanovanjsko podjetje »DOM« in »Fond«, ter občina Ljubljana-Šiška. Litostroj je v preteklem obdobju zgradil veliko stanovanj (celo sosesko), v katerih stanuje mnogo delavcev, ki niso več zaposleni v Litostroju. Zato zahtevamo. naj ima Litostroj prioriteto pri dodeljevanju kreditov iz solidarnostnega sklada. V drugem natečaju zbora vlagateljev pri Ljubljanski banki smo dobili 4.4 milijona din, s katerimi bomo poleg lastne udeležbe kupili 45 manjših stanovanj v draveljski gmajni. Tudi v Litostroju smo začeli načrtno z lastnimi sredstvi reševati stanovanjsko problematiko. Izvršena je bila nadzidava samskega doma in manjših stanovanj. V lanskem letu smo tudi odpravili mejo 25 km kot pogoj za dodelitev kredita za izgradnjo stanovanj. Ustanovili smo centralno stanovanjsko komisijo, ki rešuje najbolj pereča vprašanja po najboljših možnostih. Zaradi hitrejšega reševanja stanovanjske problematike deluje tudi strokovna služba, ki zbira in pripravlja prošnje. Le na osnovi pregledanih potreb in možnosti bomo lahko dajali stanovanja socialno naj šibkejšim družinam in najbolj potrebnim. Zavedati se moramo, da reševanje stanovanjske problematike zahteva polno angažiranost in tudi odpovedovanje nas vseh, je zaključil tov. Vin tar. O delovanju aktiva mladih komunistov je spregovoril sekretar aktiva mladih komunistov tov. Filip NOVAK. Naš aktiv je bil ustanovljen že leta 1968. Od takrat se je število mladih komunistov povečalo od 18 na 60 članov. Tako smo v smeri vključevanja mladih delavcev v ZK in s povečanjem aktivnosti dosegli lep uspeh. Na zadnjih sejah smo ugotovili, da bo delovanje AMK boljše v organiziranju aktivov po TOZD. Takšna organiziranost bi povečala delovanje mladih komunistov. Zavedati se moramo, da smo komunisti z vstopom v ZK dolžni, da se politika ZK resnično uveljavlja v praksi. Naša primarna naloga bo še naprej pomlajevanje vrst ZK z mladinci, ki so delavni v samoupravnih organih in hkrati tudi dobri delavci. Predsednik DS TZ Litostroj tov. Karel Gornik je poudaril, da poteka seja v pomembnem času: volitve, kongresi, sprejetje ustave. Vse to nam je dalo poleta, tako da je bila razprava na konferenci zelo živahna. Tudi v drugih podjetjih so problemi stanovanj, izobraževanja, izkoriščanja proizvodnih kapacitet itd. Gradnja stanovanj stagnira, a to je napaka celotne družbe, saj je zakonodaja dosedaj ščitila posameznika in ne podjetja. Sedaj so se predpisi spremenili, saj delavec ne bo mogel odtujiti stanovanja dobljenega od podjetja. V prihodnjem obdobju bomo to reševali s solidarnostnim skladom in s prispevkom celotne družbe. Vse več bi morali poudarjati pripadnost delavca kolektivu, ter mu prikazati ugodno perspektivo v podjetju. K razpravi se je prijavil glavni direktor dipl. ing. Marko Kržišnik. Seznanil nas je z mednarodnim položajem in pripomnil, da je vzrok vsem krizam nesorazmeren razvoj gospodarskih področij. Visoko razvite industrijske dežele želijo še naprej živeti na račun nerazvitih. Nafta, kot orožje nerazvitih dežel, ni prizadela gospodarstva najbolj razvito državo, to je ZDA, še več, posrečilo se ji je oživeti nova desno kapitalistično usmerjena režima v Čilu in Argentini. Podobno je tudi v Afriki Mozambiku, Angoli, Rodeziji in Južnoafriški republiki. V zahodni Evropi je Italija, zaradi močnih desničarskih organizacij, najbolj glasna za meje, ki so lih določili drugi. To je tudi povzročilo iredentistično noto italijanske vlade dne 11. 3. 1974. Naši delovni ljudje so z enotnimi akcijami dokazali, da so pripravljeni braniti vsako ped naše domovine. Celotna gospodarska kriza na svetu in podražitev nafte bo prizadela tudi Jugoslavijo, zato je pričakovati manjše naraščanje narodnega dohodka kot doslej. Zaradi pomanjkanja energetskih virov je pričakovati povpraševanje po izgradnji novih hidroelektrarn. Zato se mora naš kolektiv pripraviti na povečanje proizvodnje. Pri tem vas pozivam, da pripomorete k disciplini in delovni storilnosti, da bi z večjim poletom dosegli boljše rezultate in s tem večje OD in standard, je zaključil tov. glavni direktor Kržišnik. oiSS?TrAti%4veta komunistov tov. Miha-6. ^kAVEC nas je seznanil s poslova-njem TOZD in odnosi med njimi Poudaril je da razumljivo prihaja v odnosih med TOZD do manjših sporov To je pozitivno, ker to pomeni, da so z ustavo določeni zakoni zaživeli v praksi. Moramo se zavedati, da jo uveljavljanje ustavnih načel proces in ne enkratno dejanje. Lahko trdim, je dejal tov. Žilavec, da so člani mladine de-1?™° in politično povezani z drugimi DPO. Mladi se morate še bolj zavzemati za reševanje raznih problemov, saj nerešeni problemi, ki se pojavijo danes tarejo kolektiv tudi še jutri. Razumlji-vo je, da vsega ne moremo kar čez noč rešiti, npr. stanovanjsko problematiko itd. Vendar z usposabljanjem mladincev m aktivnim delom bomo laže premagovali vse ovire. Na koncu jo tov. Žilavec zaželel še veliko uspehov v nadaljnjem delu konference aktivov mladih delavcev. Tov. Stane VOGELNIK je v svojem govoru poudaril, da je presenečen nad zrelim gledanjem problemov in objektivnim pristopom mladih delavcev. Kadrovska služba se prizadeva reševati številne probleme mladih npr. stanovanjske probleme, štipendiranje, nagrajevanje itd. Primanjkuje nam samskih ležišč in stanovanj prav za mlade delavce. Tov, Vogelnik nas je pozdravil tudi v imenu planinskega društva Litostroj in nas povabil k večjemu sodelovanju. V nadaljevanju so konferenco AMD pozdravili tudi gostje: Biro Anton iz »3. MAJ« Rijeka, Ignac Voje iz TAM Marjan Krape iz Metalne Maribor, Andrej Bremec iz Libele, Aleš Jakončič iz Gostola in delegati konference Jaganjac Miroslav, Buršač Andrija in drugi. Po odmoru je uvodne besede k 2. točki dnevnega reda podal tov. Josip Fl-LEŠ. Prvo fazo reorganiziran]a mladinskih aktivov smo izvedli že v letu 1972 in 1973. Danes, ko zaključujemo drugo fazo reorganiziranja mladinskih aktivov, opazimo povečanje aktivnosti in delovanja vseh aktivov v TOZD. Mladinski aktivi se povezujejo z osnovnimi organizacijami sindikata in s skupnimi akcijami enotno nastopajo. S tem želimo poglobiti organizacijske odnose, obenem pa razširiti dejavnost in vpliv nas mladih delavcev, in sicer v TOZD ZSE in servisu. Pravilnik in poslovnik, ki sta bila v javni razpravi po aktivih mladih delavcev v TOZD, urejata odnose med aktivi in OOS, ter med aktivi in kon ferenco aktivov mladih delavcev. (Več o pravilih v sledeči številki časopisa). Po uvodnem govoru in diskusiji, v kateri so sodelovali tov Kariž Jordan, Miro Peček in Elikan Janez, je konferenca pravilnik in poslovnik sprejela. V točki razno smo delegati AMD zaradi reorganizacije izvolili predsednika in sekretarja konference mladih delavcev. Za podpredsednika je bil izvoljen dosedanji sekretar KMD tov. Brečko Miroslav, za sekretarja pa tov. Josip Fileš. Na koncu lahko ugotovimo, da jo konferenca aktivov mladih delavcev uspešno opravila delo in da si takih konferenc lahko samo še želimo. (Sklepe konference bomo objavili v naslednji številki časopisa.) M. B. Mladi litostrojčan član CK Iz naše delovne organizacije so na 7. kongresu ZKS sodelovali trije delegati: dipl. ing. Zvonimir Volf and, Jože Rupert in Elikan Ivan. Kot gost se je kongresa udeležil tudi delegat za deseti kongres ZKJ, glavni direktor Litostroja dipl. ing. Marko Kržišnik. Za člana CK ZKS je bil iz naše delovne organizacije izvoljen tov. Ivan Elikan. Rojen je bil 14. 12. 1948 v Ljubljani. Po poklicu je strojni ključavničar, zaposlen kot monter v montaži TTS, v TOZD FI. Ivan Elikan je že več let aktiven družbeno politični delavec v podjetju in izven njega. V zvezo komunistov je bil sprejet 1968. Trenutno je predsednik konference aktivov mladih delavcev v TZ LITOSTROJ in član predsedstva RK ZMS. Njegova izvolitev v centralni komite ZKS je hkrati tudi priznanje našim družbeno-politič-nim organizacijam in uveljavitev neposrednih delavcev v nadaljnjem razvoju naše socialistične samoupravne družbe. Pri njegovem nadaljnjem delu mu želimo veliko uspehov. M. B. Janez ELIKAN, novi član centralnega komiteja ZKS Več električne energije V letošnjem letu je bil dograjen v tovarni nov objekt; po razsežnosti ga uvrščamo sicer med male objekte, po funkcionalnosti in pomembnosti pa je objekt med najvažnejšimi v podjetju, saj gre za razdelilno transformatorsko postajo /RTP/ 35/10 kV. Iz tega objekte se napaja ce'otno podjetje z električno energijo, ločeno za pogon in ločeno za talilni elektropeči v jeklolivami. Objekt je opremljen z vsemi novimi stikalnimi napravami, obsežnim kontrolno-merilnim sistemom, in kar je najvežnejše: s sodobno zaščito omrežja in transformatorjev. Poleg tega je dobila naša služba elektro vzdrževanje svojo delavnico z vsemi pomožnimi prostori. Po načrtu naj bi bilo dovolj pisarniškega prostora za vodstvo enote. Tu pa nas je ujela nova reorganizacija, po kateri je bil bivši CTB priključen v TOZD IVET kot »Investicijski biro« in bo v glavnem ta oddelek zasedel večino pisarniških prostorov. Projekt za to gradnjo je bil izdelan v letu 1964, realiziran pa skoraj 10 let po tem. V realizacijo tega projekta nas je prisililo več vzrokov. Glavni je bil ta, da je potrošnja električne energije konstantno rastla. K temu je prispeval nakup novih obdelovalnih strojev, ki so hitrejši, bolj produktivni in zato porabijo več energije. Novih strojev smo nabavili več, kot pa smo izločili starih. Nova tehnologija žarjen j a kakšnimi problemi se ukvarja naša energetska služba, da ne pri de do pogostejših izpadov. To je ena vrsta problemov, ki nas je prisilila k rešitvi problema. Druga vrsta pa je čisto naravnega značaja, ki se ji pravi staranje ali starost. Naša razdelilna transformatorska postaja je bila opremljena izključno z opremo, dobavljeno takoj po vojni od UNRRE. Opremo smo uporabljali celih 25 let — izdelana je bila med drugo svetovno vojno in je bila verjetno tej tudi namenjena. Sistem že zdavnaj ni več moderen. Rezervnih delov za ta stikala ni bilo mogoče dobiti, ker jih je proizvajalec nehal izdelovati kmalu po vojni. Na naše vprašanje, kako stikala popravljati in vzdrževati, nam je proizvajalec ponudil nova stikala s kompletno ostalo opremo. To je bil drugi vzrok, da smo morali problem rešiti, in to z domačim in cenejšim materialom. Projektant je, kar zadeva stikali-šča in varovanja, popolnoma pri- Med stare litostrojske objekte se je vgnezdil tale, novi turbinskih tekačev in cevnih mlinov v določenih obdobjih občutno preobremeni transformatorje, razvodno omrežje in stikalne ter varovalne naprave. Ne nazadnje občutno več električnega toka porabimo za vse boljšo in učinkovitejšo razsvetljavo delovnih prostorov. Občasno se pojavijo primeri, ko je sicer za kratko obdobje potrebno veliko energije naenkrat. Tak primer smo imeli pri preizkusu črpalke za HE Šoštanj, ko smo morali izklopiti vse velike potrošnike, da smo črpalko oziroma njen motor sploh lahko pognali zaradi izjemno visokega zagonskega toka. Kljub velikemu riziku je preizkus uspel. V primerih, ko nastopijo velike preobremenitve za kratek čas, moramo vedeti, da vsi varovalni elementi odpovedo, saj je vsak transformator varovan pred preobremenitvijo, da ne pride do okvar; mi pa moramo v takih primerih varovalne elemente izklopiti, tako da v času, ko bi bilo varovanje najbolj potrebno, to sploh ne deluje, ker je izklopljeno. To je hazard, ki pa v naših primerih ni imel posledic, ker je bila akcija strokovno dovolj dobro pripravljena in vodena. Od časa, ko je bil porušen daljnovod ob železniški progi, iz katerega smo črpali dodatno energijo oz. smo v primeru okvare na sitemu Kleče—Litostroj priklopili tovarno na ta sistem, visi tovarna na 3 žicah sistema Kleče — 35 kV, brez vsake možne rezerve. Ravno tako je bil zadnja leta transformator konstantno preobremenjen za okrog 20 do 30 %. V poletnih mesecih je bilo potrebno ta transformator dodatno hladiti z ventilatorji, da nam je uspelo obdržati temperaturo transformatorja na sami meji dopustnega segrevanja. Le redkokateri litostrojčan ve, s lagodil projekt našim željam in potrebam. Močnostna stikala in ostalo povezavo je projektant namestil točno na ista mesta, kjer so bila prej velika oljna stikala na prostem. Transformatorji so ostali na istih mestih, kot so bili prej. Dopolnil je le nosilno ogrodje, oz. ga je prilagodil novim merilnim napetostnim in tokovnim transformatorjem. Vsa stikala in varovala na sekundarni strani pa je postavil v posebne zidane celice pod streho v stavbi. S takim projektom je rešil problem vseh kablov, ki bi jih morali nujno obnoviti, če bi hoteli priključke prestaviti drugam. Priključeni daljnovod je ostal tudi nespremenjen. Našel je prostor za še en transformator z vso opremo, ki naj bi služil kot rezerva, poleg tega pa je aktiviral rezervni transformator, ki je stal nepri-ključen, od časa, ko smo" izgubili rezervni priključek porušenega daljnovoda ob železnici. Potegnjen je že tudi rezervni kabel 10 kV iz RTP šiška, ki bo v prihodnjih letih tudi aktiviran kot rezervni vod v primeru defekta na sistemu »Kleče«. Ko gledamo nov objekt, vidimo v glavnem le stavbo in po tem ocenjujemo vrednost novega objekta. To je zelo varljivo. Nova stavba je investicija, za katero vsi vemo, saj jo vsi vidimo, hvalimo in kritiziramo. Levji delež vsega dela pa nosijo tista dela, ki so opravljena iz naslova vzdrževanja. Ta prevladujejo po obsegu, po vrednosti, in zlasti po pomembnosti za obstoj in bodoči razvoj tovarne. Tega dela problemov in naporov, pa tudi stroškov ni videti. Da električna energija od nekod in na neki način prihaja do stroja ali svetilke, vemo šele takrat, ko te elektrike iz kakršnegakoli razloga ni, ko stroji obstanejo in luči ne svetijo. Iz napisanega je razvidno, da smo vzpostavili razdelilno transformatorsko postajo v bistvu v tako stanje, kakor smo ga pred nekaj leti že imeli, le da je oprema sedaj modernejša, domača in cenejša. Transformatorji so ostali stari, saj se le-ti ne spreminjajo, življenjska doba pa je ob pravilnem uporabljanju razmeroma dolga. Iz tega razloga napaja metalurške peči še vedno UNRRA-transformator, pogon pa dva Končarjeva. Tudi za naslednji transformator, ki omogoča nadaljnje večanje podjetja, je predviden transformator »R. Končar«. Trenutno imamo v tovarni dovolj energije na voljo, kar zadeva transformatorje. V letu 1974 bo prispela v podjetje nova elektroindukcij ska peč v sivo livarno, ki bo porabila nekaj manj kot 1000 kW. Po tej instalaciji in montaži bo ostalo na transformatorjih še toliko rezervne energije, da bomo lahko priključili vse stroje, za katere se je tovarna odločila, da jih nabavi. Če zahteve po uporovnem žarje-nju ne bodo prevelike, smo preskrbljeni z električno energijo vsaj za pet dp 10 let. S priklopit-vijo oziroma nabavo tretjega pogonskega transformatorja pa bomo imeli na voljo novih 4000 kV. Ti pogoji so ustvarjeni. Realiziramo pa jih lahko hitro z razmero- ma majhnimi stroški, ker je takemu razvoju prilagojeno tudi varovanje in stikalno-kontrolne naprave, ki smo jih tudi prenesli iz objekta 005 v novo poslopje. Odprto pa je ostalo vprašanje energije, če bi nenadoma občutno povečali priključno moč; npr. če bi nabavili novo 15-tonsko talilno peč. V takem primeru pa moramo računati dodatno še z vsaj enim transformatorjem z vso opremo, pa tudi z novim daljnovodom iz Kleč, ker sedanji daljnovod take obremenitve ne bi prenesel. Ustrezno bi morala biti grajena že nova celica v Klečah. To je daljša perspektiva. Sedanje kapacitete daljnovoda pa bodo s popolno obremenitvijo transformatorjev, ki jih dopušča RTP, izkoriščene. TOZD IVET oziroma investicijski biro so često kritizirali, češ da je gradnja potekala predolgo. Pri tem želim pojasniti naslednje: Tovarna kljub večkratnim prenosom odvzema moči iz enega transformatorja na drugega ni izgubila niti ene delovne ure. Delo je bilo organizirano in pripravljeno tako, da so bili nujni odklopi izvršeni ob nedeljah in praznikih. Med kolektivnim dopustom metalurgov je npr. napajal vso tovarno transformator, ki sicer napaja peči in obratno. Za te manipulacije je vedelo le malo ljudi. Ne nazadnje naj povem, da so monterji IMP ves čas dela delali v stalni življenjski nevarnosti, saj so delali in montirali razno opremo v neposredni bližini vodnikov z napetostjo 35000 V oziroma najmanj 10000 V. Če bi hoteli zadostiti vsem varnostnim predpisom in delo hitro končati, bi morali odklopiti daljnovod ter varno delati. Izvajalec je najprej zahteval odklop za tri mesece v presledkih oziroma za do meseca neprekinjeno. Kajbi to pomenilo, vemo. To je neizvedljivo. Davek na to smo seveda plačali z bolj raztegnjeno montažo, ki pa je zahtevala tudi nekaj več denarja. Predvsem pa gre zahvala vsem delavcem, ki so montirali in delali na RTP visoke napetosti, pa tudi vsaj v enaki meri tistim, ki so delo pripravljali in organizirali, ter tistim, ki so prevzeli na sebe veliko odgovornost. Ne bi navajal vseh težav, povem naj le, da smo dobili opremo za kurjavo z 11-mesečno zakasnitvijo in kompletne opreme še danes ni v tovarni. Nekateri inštrumenti so bili naročeni že v letu 1972, pa so prispeli v marcu 1974, itd. Taka neredna oskrba z materialom je zelo neugodno vplivala na potek gradnje. Tudi gradbena dela, ki sploh niso bila problematična, so bila večkrat prekinjena, ker inštalacije niso bile narejene, itd. Tudi ta gradnja je odraz razmer na našem tržišču. Prav gotovo ni bilo mogoče ustreči vsem željam posameznikov. Cilj preskrbe z električno energijo je z mnogimi napori dosežen, tudi električarji so dobili primerne delovne prostore. To pa je velik uspeh celotnega kolektiva Litostroja, ne samo kolektiva TOZD-IVET. B. J. VEDNO PRIPRAVLJENI V začetku marca 1974 so litostrojski gasilci sklicali svoj letni občni zbor, kjer so pregledali de'ovanje gasilske preventive v naši delovni organizaciji. Ugotovili so, da po obratih na splošno izvajajo to preventivo kar dobro, ter da so tudi delavci Litostroja na svojih delovnih mestih pri izvrševanju preventive zelo prizadevni. Ob tem naj pripomnimo, da je pri nas žal še nekaj odgovornih tovarišev, ki za to službo ne kažejo pravega odnosa; to velja posebej za tiste v režijski mizami. Gasilska služba je lani organizirala v obratih, skladiščih in arhivih kar 42 predavanj. Na teh predavanjih so delavcem najprej teoretično prikazali delovanje gasilskih aparatov, nakar so jim prikazali tudi njih praktično delovanje. Tem predavanjem je prisostvovalo 1380 delavcev; na tem mestu moramo res pohvaliti vodstvo obratov in delavce, da so se predavanja udeležili v tolikšnem številu. V preteklem letu je bilo v Litostroju tudi nekaj manjših požarov, ki pa smo jih takoj pogasili. V največ primerih so delavci kar sami pogasili začetne požare, zato do večje škode ni prišlo. PISALI SO... Pomembnost naše delovne organizacije in litostrojčanov nam dokazujejo tudi številni članki v časopisih ter pogosti obiski radijskih in televizijskih novinarjih v naši tovarni. Ko smo pred dnevi protestirali proti krivičnim zahtevam italijanske vlade do našega ozemlja, so o tem pisali: Borba dne 27. 3. 1974 pod naslovom »Vemo, kakšna je bila cena svobode«, Vjesnik iz Zagreba 27. 3. 1974 pod naslovom »Uprli se bomo sovražniku pa naj pride od kjerkoli«, o tem je poročal še »Novi list« z Reke, »Politika« iz Beograda in drugi. O našem protestu sta poročala tudi radio in televizija. Dne 28. 3. 1974 smo v Litostroju volili svoje delegacije v TOZD. O tem je Delo dne 29. 3. 1974 med drugim pisalo tole: V litostrojskem »volišču 5«, na primer, smo našli v tesni sobici le člane volilnega odbora. »Volišča smo v Litostroju odprli ob po! šestih in večina delavcev je volila že pred začetkom dela,« je povedal član volilnega odbora Janez Oprešnik. Hrup v veliki dvorani na drugi strani tanke predelne stene pa je pripovedoval, da teče proizvodnja turbin, črpalk, žerjavov, viličarjev in stiskalnic nemoteno. V podjetju imamo poklicno gasilsko ekipo ter večje število prostovoljnih gasilcev — delavcev iz proizvodnje. Na tem mestu naj poudarimo, da so vodilni tovariši iz proizvodnje vedno priskočili na pomoč, če smo jo le potrebovali ali zahtevali. Da so naši gasilci v preteklem letu res pridno delovali, je razvidno iz tega, da so sodelovali na raznih tekmovanjih v okviru občine, kakor tudi na nekaterih tekmovanjih zunaj Ljubljane, npr. v Mariboru in drugod. Društvo tesno sodeluje s člani civilne zaščite, prav tako pa tudi s sosednjimi občinskimi društvi. Seveda ustrežejo naši gasilci tudi prošnjam in zahtevam tovarišev iz proizvodnje. Aktivnost društva opazimo tudi v tem, da so v letu 1973 v tovarni zbrali gasilci 44 ton odpadnega papirja, ki so ga nato poslali v papirnico Količevo. Kar predstavljajte si, kakšna bi bila tovarna, če bi ta papir odvažali v gramozno jamo ali če ga bi raztrosili po vsej tovarni. Seveda ne smemo pozabiti pri tem, da je tudi odpadni papir za naše gospodarstvo dragocena surovina. Galisko društvo je za svoje aktivno delo prejelo mnogo pohval, med drugim od občinske gasilske zveze in drugih organov, pa tudi požarnovarnostni inšpektor nam je za izvajanje gasilske preventive po obratih izrekel priznanje. Našega občnega zbora so se udeležili predstavniki iz občinske gasilske zveze in iz prostovoljnih gasilskih društev iz Zg. Šiške, Sp. Šiške, Dravelj, IMP, Avtomon-taže, Dekorativne, SST Trbovlje in metalne Maribor. Poleg drugih se je tega občnega zbora udeležil tudi predstavnik litostrojske-ga mladinskega aktiva; prav od članov mladinskega aktiva pričakujemo, da nam bo uspelo pridobiti nekaj novih mladih moči za naše društvo, ki je v občini Šiška, po letih gasilcev, eno najstarejših. Nujno je, da svoje vrste pomladimo, saj morata po novem zakonu o gasilstvu in samozaščiti tako gasilsko društvo kot uprava podjetja še mnogo narediti. Na občnem zboru smo mnogo govorili o našem dotrajanem gasilskem avtomobilu. Povemo naj, da se je že večkrat primerilo, da je vozilo ostalo na pol poti do po-žarišča ali pa je odpovedalo pokorščino takrat, ko smo se peljali na vaje. Da ne bi prišlo do nepredvidenih težav in zadreg pri našem družbeno tako odgovornem delu, prosimo upravo podjetja in samoupravne organe, naj v prihodnosti poiščejo kakšno možnost za nabavo novega gasilskega vozila; ob tem naj pripomnimo, da bi tudi društvo prispevalo nekaj sredstev za nabavo tega vozila. . ‘V Vedno budni in pripravljeni ČETRT STOLETJA POSVEČENO 25 LETNIKOM SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI - Četrt stoletja je minilo, kar je naš letnik diplomiral na strojnem odseku tehniške srednje šole v Ljubljani. Bili smo drugi letnik povojne generacije, ki je redno diplomiral. Letnik so sestavljali trije razredi, od katerih je bil en razred skoraj v celoti plansko dodeljen Titovim zavodom Litostroj, kot se je takrat imenovala naša temeljna organizacija združenega dela. Ta zanimivost — praznovanje 25-letnice diplome ter praznovanje 25-letnice minulega dela v organizaciji — nas je spodbudila k pisanju teh vrstic. Mišljenja smo, da je te zanimivosti le vredno nekoliko osvetliti ter ob tej priložnosti napisati nekaj misli. Poleg vsega tega smo, lahko bi rekli, tudi prva povojna generacija, ki se je skoraj udarniško, brez kakršnihkoli izkušenj in prakse spopadla s težkimi nalogami izgradnje domače strojne industrije. Leta 1949 na pomlad smo zaključili redni pouk ter se začeli pripravljati za diplomski izpit. Časa za delo in učenje je bilo dovolj. Avtomobili in motorna kolesa nam niso jemali časa, kolo je bilo takrat še prava redkost. Vse kar smo imeli, je bilo to, da smo se sestajali ob določenih urah v skupinah ter se menili o vsem mogočem, česar smo si želeli, pa nismo imeli. Bila so to povojna leta, domovina je bila v izgradnji, zato smo se udeleževali številnih akcij. Zabav v današnjem pomenu besede nismo poznali, razen tistih, ki so bile organizirane v šoli, ki pa bi bile za današnji čas zelo skromne. Opravili smo diplomo, za nami je bila zabava ali valeta, kot se temu pravi. Poveselili smo se v gostilni na ljubljanskem Rožniku. Vsi sveži in mladi smo bili pripravljeni na delo. Naj pripomnim, da je takrat kadre za industrijo razporejal sekretar za industrijo. V teh časih je bilo vse plansko, tudi delovna sila. Bilo je pač drugače kot danes, ko zaposlitev iščejo ali ponujajo po oglasih in razpisih. Naša dolžnost je bila le, da smo sledili pozivu sekretariata za industrijo v dnevnem časopisju. Takoj po opravljeni diplomi smo se razkropili po domovih. Kratek čas, ki nam je ostal do poziva, je vsak izkoristil po svoje. Nekateri so si privoščili kratke, skromne počitnice, drugi pa so delali doma ali na polju. Nad nami pa je vseeno ždela skrb, skrb ob prvi zaposlitvi v življenju. Lepega dne smo se na podlagi oglasa v časopisu vsi skupaj znašli na sekretariatu za industrijo. Tam so nam razdelili odločbe za delo ter nam z nekaj toplimi besedami zaželeli — srečno. Tako se nas je tretjina celotnega letnika, skoraj trideset mladih tehnikov, po vojaško bi se temu reklo četa, znašlo v Litostroju. Litostroj smo takrat že vsi dobro poznali. Profesor, ki nas je poučeval o organizaciji dela, je bil osebni prijatelj takratnega direktorja. Litostroj je vedno dajal za primer odlično organiziranega podjetja. V svojih predavanjih je pogosto jemal primere prav iz Litostroja. Med šolanjem je organiziral celo ogled tega industrijskega giganta, kar je bilo v tistih časih zelo težko. Danes pa vemo, da so podjetja na široko odprta vsem, ki jih notranjost in ustroj tovarne zanimata. V tistem času je bil Litostroj največje jugoslovansko podjetje. Bil je na začetku svoje razvojne poti, zato je potreboval mnogo delovnih ljudi — strokovnjakov iz vseh poklicev. Zaradi velikega pomanjkanja konstruktorjev nas je takratna personalna služba veliko večino dodelila v konstrukcijo, kot se je takrat imenoval današnji projekti vni-biro. Konstrukcija je bila v prostorih, kjer je danes plansko-terminska operativa PTO. Za takratne razmere je bila konstrukcija zelo velik prostor s prijetnim in obenem resnim delovnim okoljem. Prostor je bil RAZREDOV A, B in C TEHNIŠKE ZAPOSLENIM V LITOSTROJU funkcionalen, prostoren, z lepo razporejenimi pisalnimi mizami in za konstruktorja nepogrešljivimi risalnimi deskami. V istem prostoru smo na eni strani imeli pred ognjem varen arhiv za originale načrtov, na drugi strani pa bogato tehnično knjižnico, dosegljivo v vsakem trenutku. Predvsem je za nas bila takrat knjižnica neprecenljive vrednosti, saj so bile arhivske omare, v katerih je danes približno 350.000 načrtov, popolnoma prazne. Kot smo že omenili, nas je mnogo ostalo že od vsega začetka v konstrukcijskem oddelku, nekaj pa so jih le pritegnile proizvodnja, montaža in strojna obdelava. Delo je bilo za nas mlade konstruktorje zelo zanimivo, zato smo se z vso resnostjo lotili dela. Polni poleta smo se pod vodstvom starejših vodilnih konstruktorjev vključevali v delo. Vsak svoj načrt smo budno spremljali v celotnem procesu proizvodnje vse do montaže. Sodelovali smo z mojstri in monterji, se od njih učili, poslušali nasvete, vnašali novosti v načrte ter se nenehno izpopolnjevali. V vseh letih trdega dela, ki je bilo za nekatere bolj, za nekatere pa manj prijetno, saj smo pri svojem delu morali slišati marsikatero grenko, se je naša generacija prebila visoko v sam vrh vodilnih projektantov ter med vodje v proizvodnji. Konstrukcijski oddelek je bil takrat razdeljen v dva dela — večjega — turbinskega in manjšega, ki je obravnaval konstrukcije splošne strojegradnje. Pridno in z vso vnemo smo sodelovali tako v proizvodnji kakor tudi v razvoju naše notranje organizacije, ki že temelji na rezultatih sodobne elektronske obdelave. V vseh teh letih se je nabralo za debel roman zgodb in dogodivščin; prav vsak izmed nas bi lahko mnogo povedal. Prigoda je zanimiva predvsem za mlade, da bodo vedeli, kako je bilo pred leti, saj sta danes življenje in delo tako lepo urejena. V prvem letu službovanja nas večina konstruktorjev še ni odslužila vojaškega roka. Po letu dni nas je okoli 30 do 40 dobilo nenadoma pozive vojaškega urada. Tako številčno izgubo bi si v tistem času podjetje le težko privoščilo. Vodstvo podjetja, direktor in sekretar, sta se trudila ter nas prepričevala, da bi služenje vojaškega roka odložili vsaj še za eno leto. Težko so nas prepričali, a še težje je bilo prepričati vojaške oblasti. V zadnjem trenutku pa so vendarle uredili to zadevo. Zaradi tega so morali celo v Beograd, kar je bilo v tistih časih zaradi pomanjkljivih prometnih zvez res zahtevno. Nekateri smo imeli že pripravljene lesene kovčke, nekaj pa jih je že čakalo na zbirnih mestih na transport. Najbolj hudo pa je bilo seveda tistim, ki so se morali vrniti iz edinic, saj so bili že ostriženi, in to kar na golo ali »na balin«, kot smo temu takrat rekli. Še celo leto smo nato sukali svinčnike — tuša takrat še nismo uporabljali — namesto da bi vadili z orožjem. Mnogi izmed nas so med svojim službovanjem čutili vrzeli v znanju in izobrazbi. Poleg svojega rednega dela so se še dodatno spopolnjevali in so zaradi pravilne politike podjetja zapolnili vrzel ter diplomirali na visoki šoli. Ob tej priložnosti se radi spominjamo tudi svojih sošolcev, ki so jih v začetku kariere plansko dodelili drugim podjetjem po Sloveniji. Ta so bila sicer že dokaj utečena, vendar so tudi imela bore malo strokovnjakov. Podobno kot mi so se tudi oni vsa ta leta trudili, delali ter se po svojih močeh vključevali v proces proizvodnje. Nekaj naših tovarišev je nadaljevalo pot v vzgoji kadrov, sedaj pa se udejstvujejo kot znanstveniki na visokih šolah. Takole po četrt stoletja se je prav zanimivo za trenutek ustaviti ter nekoliko razmisliti; seveda je potrebno usmeriti svoj pogled tudi naprej. Zahvalili bi se radi sodelavcem in vodstvu, s katerim smo sodelovali vsa ta leta. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. Naši odnosi do dela in sodelavcev so bili in bodo vedno ostali taki, kot morajo biti v tako veliki or- ganizaciji, kjer velja samo eno načelo — združeno kolektivno delo. A. P. Varnosti in nevarnosti Glede na to, da imamo pri nas mnogo opraviti z raznimi plini, menim, da bi bilo nujno potrebno, da tiste, ki imajo opraviti s tem, kakor tudi druge, ki niso zaposleni neposredno pri tem delu, seznanim z nevarnostmi, ki obstajajo pri delu z jeklenkami, napolnjenimi s plini. Da bi bralca čimbolj seznanil s temi nevarnostmi, sem povzel dele referata, ki ga je imel Leo Knez, dipl. ing., na seminarju Društva varnostnih inženirjev in tehnikov v Ljubljani (referat je izšel v brošuri »Problemi varnosti v plinski tehniki«). Iz spodaj opisanih primerov bomo videli, da v plinski tehniki, glede na embalažo, ločimo tri vrste plinov, in sicer: — komprimirane pod pritiskom 150 do 200 atm: zrak, kisik, ali+15°) atm imajo potrošniki na voljo knjige in priročnike plinske tehnike, ki navajajo njihove litrske teže, iz katerih je izračunavanje prostornine zelo preprosto. V teh strokovnih knjigah so za vsak plin posebej prikazani tudi pritiski utekočinjenih plinov v razmerju do temperature. Polne jeklenke komprimiranih plinov imajo pritisk 150 atm, izjemoma lahko pri nas tudi 200 atm (metan), parni tlaki utekočinjenih plinov so neodvisni dušik, helij, argon, neon, vodik, metan in ogljikov monoksid, — utekočinjene, ki imajo različne parne pritiske, odvisne samo od temperature: ogljikov dioksid, klor, klorov vodik, dušikov oksidul (ali dušikov oksid), amonijak, žveplov dioksid, etan, propan, butan, vodikov sulfid in razni freoni, — pod pritiskom raztopljene (15 do 16 atm+ 15 °C): acetilen oz. dissous plin. Odjemanje plinov iz jeklenk Tehnične pline transportiramo in nabavljamo v jeklenkah, kontejnerjih in cisternah, kupujemo jih pa danes le po kilogramih. Za preračunavanje njihove teže v prostornine pri stanju 0° (Atm Sindikalisti Ljubljane so se pomerili v teku Medtem ko so sindikalna tekmovanja v alpskih discipTnah že tradicionalna, pomeni 6. aprila na Soriški planini (kje drugje, seveda!) organizirana tekma v tekih prvi tak poskus. Priznati je treba, da je v celoti uspel, za kar gre nemajhna zasluga prav skrbno pripravljeni tekmovalni progi, dobri organizaciji in razpoloženju, ki je doma le na planini. Med okroglo 80 tekmovalci so se na vidnejša mesta uvrstili tudi nekateri litostrojčani. Tako je med moškimi nad 35 let zasedel Srečko Grošelj 5. mesto, Vinko Udovič pa šesto. Med mlajšimi od 35 let je bil najboljši Marjan Lesar na 18. mestu, Rupnik, Škarabot in Klemen pa so se zvrstili od 22. do 24. mesta. Kot ekipa je Litostroj med 10 moštvi zasedel 3. mesto — za IMP in univerzo. ETO od količine teh plinov, ki se slučajno nahajajo v transportnih posodah, jeklenka polna dissous plina ima pri nakupu, v odvisnosti od zunanje temperature, tlak 15 do 20 atm. Komprimirane pline odjemamo dz jeklenk zelo enostavno, in sicer tako, da odpremo njihov ventil. Ker pa tako velik pritisk, kot je 150 atm, ni niti koristen niti potreben, pritrdimo na ventile jeklenk reducirne ventile, ki reducirajo ali pomešajo pritisk na železno mero, obenem pa ga tudi avtomatično prekinjajo, seveda v primeru, ko plina več ne potrebujemo. Ker pomeni odjem komprimira-nega plina iz jeklenke in redukcija njegovega pritiska plinsko raztezanje, se jeklenka, predvsem pa oba ventila pri tem ohlajajo. Že iz fizike vemo, da mora plin pri svojem raztezanju opraviti neko delo, pri čemer se sprošča toplota. Če je plin v jeklenki še nekoliko vlažen, se bo njegova vlaga v reducirnem ventilu izločala kot voda, ki utegne tudi zmrzniti, in tako celo zamašiti pretočne kanale. V takem primeru moramo ventil jeklenke in reducirni ventil malo ogreti s toplo ali vročo vodo, zato da tako nadomestimo uporabljeno ekspanzijsko toploto. Zavedati pa se moramo, da ne smemo v nobenem primeru se- grevati jeklenke s plamenom ali z žarečim železnim predmetom! Z odjemom komprimiranega plina bo njegov pritisk v jeklenki postopoma padal vse do ničle, a v njej bo ostalo le toliko plina, kolikor znaša prostornina posode. Posode z utekočinjenimi plini ne smejo biti nikoli napolnjene prav do vrha, ampak smejo vsebovati le 85 do 90 % tekoče faze in nad njo 10 do 15 % plinaste faze. Ker je tekočina vedno spodaj, plin pa nad njo, bo skozi odprt ventil uhajal samo plin. Tudi njegov pritisk bo praktično vedno enak, saj bo iz tekočine sproti izhlapelo toliko plina, kolikor smo ga odvzeli jeklenki. Pri propanu, ki ga danes v veliki meri uporabljajo kot kurivo in v industriji, obrti in v gospodinjstvih, bo pritisk tudi pri temperaturi — 10 °C še vedno 2,6 atm kot nadpritisk, kar zadostuje, da plin tudi pri takem mrazu še vedno v zadostnih količinah uhaja iz posode. Pri čistem plinu butanu pa je parni pritisk že pri temperaturi 0 °C enak zračnemu pritisku v jeklenki, torej ne more biti več nadpritiska, ki bi plin poganjal iz jeklenke. Ker dobavlja naša naftna industrija (INA) potrošnikom le mešanico obeh plinov v približnem razmerju 50:50 in ker je plin propan lažje hlapljiv kot butan, se nam prav lahko primeri, da ostane v posodi pretežno butan, ki pa ne daje več zadostnega nadpritiska, in tako v posodi ostane nekaj snovi, ki ni izhlapela. V takem primeru si lahko pomagamo tako, da jeklenke malo segrejemo z vročo vodo, s čimer se parni pritisk butana takoj poveča. Tudi jeklenke z utekočinjenimi plini se pri odjemalcu plina ohlajajo, in to zato, ker se toplota ne uporablja samo zaradi plinskega raztezanja, ampak predvsem kot izparilna toplota. Le-ta znaša pri propanu 90,5 Kcal/kg, pri butanu pa 92 Kcal/kg za temperaturo 0°C. Pri manjših odjemih si jeklenka to izparilno toploto sama jemlje iz okolice in se pri tem še sama lahko tudi ohlaja, pri večjih odjemih pa je treba to izparilno toploto plinski posodi dovajati ali z vročo vodo ali pa s primernim električnim grelnikom. Odjem raztopljenega acetilena kot dissous-plina je prav tak kot pri komprimiranih plinih. Tudi dissous-plinske jeklenke se med odjemom plina ohlajajo, pri tem pa je treba upoštevati še eno posebnost. Plin, ki je raztopljen v acetonu, zato da bi zapustil svoje topilo in se skozi številne pore porozne mase prebil do ventila, potrebuje določen čas. Zato obstaja pravilo, da lahko iz normalnih 40-litrskih jeklenk odjemamo največ 1000 litrov plina na uro. Če ga potrebujemo več, moramo več jeklenk spojiti vzporedno, tako da se istočasno izpraznjujejo. ing. Ivan Šavor Tone Svetino: UKANA Prav v dneh, ko poteka v Ženevi evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, kjer je govor med drugim tudi o nedotakljivosti evropskih meja, so se v Italiji odločili za nam popolnoma nerazumljivo in lahko rečemo celo sovražno dejanje. Dan pred formuliranjem načela o nedotakljivosti meja je italijanska vlada izročila Jugoslaviji noto, kjer je izrecno rečeno, da se jugoslovanska suverenost nikoli ni razširila na italijansko ozemlje, označeno kot cona B neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja, s čimer jugoslovansko ozemlje omenujejo in ga obravnavajo kot italijansko ter vladi SFRJ oporekajo pravico, da postavlja obmejne napise na ozemlju, ki ji po mirovni pogodbi in spomenici o soglasju pripada. Od podpisa pogodbe o miru z Italijo je minilo že več kakor 25 let, 20 let pa je minilo od podpisa londonskega memoranduma, s katerim je bilo dokončno rešeno tako imenovano »tržaško vprašanje«. Na podlagi teh sporazumov je bila dokončno določena meja med Jugoslavijo in Italijo. Državi sta uveljavili popolnoma enake suverene pravice, vsaka na ozemlju, ki ga je dobila. V vseh teh letih se je naša država trudila za najboljše odnose z zahodno sosedo in s svojo politiko venomer dokazovala privrženost načelom suverenosti, nevmešavanja in ozemeljske nedotakljivosti. Dobro se zavedamo, koliko gorja prinašajo prav oboroženi spopadi in vojne, ki izbruhnejo tudi zaradi nepravičnih in neutemeljenih zahtev po ozemlju sosedov; vsi vemo, kakšne in kolikšne žrtve so naši narodi dali med zadnjo svetovno vojno, ko smo si s krvjo in smrtjo najboljših sinov in hčera naše domovine pridobili mnogo več, kot so nam kasneje dodelili po krivičnih in enostranskih pogodbah, katerih tvorci so bile velesile. Še v času naše narodnoosvobodilne revolucije smo si postavili načelo »Tujega nočemo, svojega ne damo«. Zato ni sile ali velesile na svetu, ki bi nas lahko ustrahovala v taki meri, da bi na to pozabili ali da bi celo to načelo zatajili. Da bi litostrojčani čimbolj podoživeli tiste slavne dni, ko smo si priborili del domovine, za katerega sedaj z one strani meje trde, da je njihov, smo vzeli v roke eno najbolj branih knjig na Slovenskem, knjigo Toneta Svetine »UKANA«, in za naše bralce izbrali naslednji odlomek: Na obrobje kamnite Otlice je sijalo sonce. Drevje je zazelenelo, trave so obrastle granatne lijake, kmetje so se lotili obnavljanja požganih domov in življenje se je znova rojevalo. Od sedla na Colu do mej Trnovskega gozda proti Soči so nastopile brigade obeh divizij in gonile Nemce z zavzetih položa-jev. Njihov cilj je bil znova osvojiti Trnovski gozd — odskočno desko za napad na Trst in Gorico. Komandant korpusa podpolkovnik Borštnar se je vzpel na rob skalovja, od koder se je skalna pregraja skoraj navpično pogrezala v Vipavsko dolino. Pogled mu je zdrsnil na Kras, od koder je v valovih prihajalo bobnenje topov: prihajala je IV. armada jugoslovanske vojske. Za črto soparnih meglic je slutil morje in Trst. Korpus si je že opomogel, zacelile so se rane, ki mu jih je zadala nemška ofenzica. Ponovila se je že neštetokrat ponovljena lSra_~ z obema divizijama so se vrnili tja, od koder jih je sovraž-ntk vedno skušal izriniti, pa jih m nikoli izrinil. Kdpve koliko krogov so že napravili! V globeli pod njim je stala borna hiša, okoli nje pa je bilo privezanih nekaj konj. Sklical je bil štaba obeh divizij, da hi se pogovorih o zadnji, najtežavnejši nalogi. General Kveder mu je iz glavnega štaba slovenske vojske ”ar?.č“l- nai takoj zasedejo izhodiščne položaje za vdor v Trst in Gorico. Nemški štabi so bili zelo presenečeni, ko je IX. korpus, na katerega niso več resno računali, prešel v protinapad. Major Perne je s svojo divizijo vrgel Nemce iz Trnovskega gozda proti Soči, kapetan Cene Bavec pa je s 30. divizijo pregnal Nemce, četnike m domobrance z Otlice, Predmeje m Sinjega vrha. Ob podpori topništva in letalstva so gonili razbite in demoralizirane kolone sovražnikov v dolino. Tu in tam je še pokalo, tudi kakšna mina se je še raztreščila. Borštnar je vedel, da se pričenja velika bitka in nevarna igra za Trst. Posvetoval se je s člani slovenskega partijskega vodstva. Slovensko primorje je postalo razbeljena ploščad. Vrtinec nasprotujočih si interesov je bil čedalje bolj zaskrbljujoč. Kdo ho prišel na vrh? Kdo bo utonil? Kdo bo koga ukanil in kdo bo izigran in prevaran? Sef obveščevalnega centra major Strela mu je poročal o skrivnih pogajanjih četniških vojvod z Nemci. Predali bi jim Trst, kjer bi počakali na Angleže, in skupno z njimi zajezili komunistično prodiranje na zahod. Izvedel je, da so še pred ofenzivo na korpus sestavili v Postojni nekakšno vlado, kateri naj bi predsedoval srbski patriarh Ga-vrilo, zunanji minister bi bil Ljotič, notranji — general Rupnik, minister vojske pa »gorski car« general Draža Mihailovič. Ta klika naj bi vpliv zahoda tudi z vojaško silo potisnila daleč na vzhod in — če ne bi šlo drugače — prepolovila bivšo državo. Člani angleške misije niso ničesar prikrivali. Odkrito so povedali, da bodo njihove enote zasedle del lulijske krajine in da potrebujejo Trst kot pristanišče in strateško bazo. Da je to prekletstvo resnično, je korpus izkusil na lastni koži. bodo zaman. Trst je Stalin obljubil Togliattiju! Je torej vredno prepustiti se uničenju?« Zelo so bili razočarani nad to izjavo. Če je Stalin obljubil Trst Togliattiju, kdove komu ga je obljubil Churchill? »Toda vsem nakljub si bo pisal narod sodbo sam, kot je dejal Cankar — ne bo mu je pisal ne frak in ne talar... pa tudi velike sile mu je ne bodo kar tako, kot si mislijo...« Ves je bil vznemirjen. Že dopoldne med bojem so mu prinesli radiogram glavnega štaba slovenske vojske, s katerim mu je Kveder ponovno sporočal: »Od vrhovnega komandanta maršala Tita smo prejeli naslednje povelje: Ukažite IX. korpusu, da se razporedi okoli Trsta in da že sedaj začne uvodne boje za Trst. Glede na to preklicujemo vse odredbe, ki niso v duhu maršalovega ukaza. Delujte hitro in se povežite s IV. armado.« Torej se je Tito odločil osvojiti Trst z bojem, s silo. Prehiteli bodo Angleže, ki so še globoko v Italiji. Zasedli bodo zahodne meje, tiste, ki so jih že zarisali s krvjo! Borštnar je s skrbjo spremljal obveščevalna poročila, da v Italiji nemška fronta razpada in da Angleži naglo prodirajo. Najprej je skušal sam v sebi razčistiti vprašanja in dognati, kaj mora storiti in kako. Pri tehtanju vsakega kritičnega položaja je hotel biti sam, da je temeljito razmislil, preden je stopil pred štab s svojimi predlogi in izrekel končna povelja. V izbi je našel oficirski zbor. Načelnik štaba podpolkovnik Kajtimir se je pogovarjal s komandati divizij in načelniki štabov o položajih brigad. Borštnar je kljub zaskrbljenosti kazal veder obraz in prijateljsko stisnil roko vsem po vrsti. Po ofenzivi je bila pomoč zahodnih zaveznikov nekoliko izdatnejša, vendar samo v hrani. Niso pa pošiljali dovolj municije in orožja. Iz. letal so metali le toliko municije, da je je bilo za sproti. Na korpusu so doumeli, da je slovenski narod spet kamenček med kolesjem velikih sil, drobiž za poravnavo računov velikih ... Prav tako kot v prvi svetovni vojni, ko so Angleži plačali Ita-ji izdajo s Primorsko in dali Avstrijcem Koroško ... »Ali moramo mali narodi res umreti? S kakšno pravico si nas veliki dele med seboj kot zveri plen? Ali na svetu res vlada samo pravica sile? Kako tragično je pripadati malemu narodu. Kot bilka je v gozdu dreves,« je z grenkobo v srcu razmišljal Borštnar in se spomnil pogovora s šefom sovjetske vojne misije podpolkovnikom Ribačenkom in kor-pusnim komisarjem polkovnikom Rudijem. Bilo je neke brezupno temne noči, ko so Nemci strnili obkolitev. Sovjetski oficir je bil nevoljen, ker se štab korpusa ni maral odlepiti s Trnovske planote. Ko so mu razlagali smisel te svoje taktite ter da sta zanje Trst in Julijska krajina življenjskega pomena, je rekel: »Ne razumem vas. Mar se boste dali zato tudi vsi pobiti? Saj smo že dosti sestradani! To ni odvisno od vas! Vse vaše žrtve »Perne, moral se boš obriti in si zlikati hlače, v Trst pojdemo in v Gorico!« je smeje se dejal. Perne se je počohal po strnišču na licih. »Ali ne slišiš, da še poka? Saj smo prišli iz jarkov! Moral nam boš dati malo oddiha in vojski tudi, da se uredimo za ta slovesni udar!« »Nič se ne boste oddahnili! Čas nas priganja! Kar posedite, da vam takoj obrazložim položaj!« Poslušali so ga s svečano zbranostjo. Prebral jim je ukaz maršala Tita in navodila generala Kvedra. Končno bodo le dosegli svoj cilj, za katerega so to pomlad pretrpeli toliko hudega! Potem je major Perne poročal, da je izpopolnil divizijo z novinci in da je njena bojna moč taka kot pred ofenzivo. Zavrnili so nemški protinapad iz. Gorice in in pobili več kot sto Nemcev. Kapetan Bavec pa je poročal, da so pri čiščenju Otlice in Predmeje ubili petdeset Nemcev ujeli pa so jih dvajset in ranili šestdeset. Najbolj razveseljivo za korpus pa je bilo to, da so zaplenili velike količine municije za mitraljeze in minomete, ki so jo takoj razdelili brigadam. Prav jim je prišlo tudi nemško orožje, saj za angleškega ni bilo zadosti streliva. Borštnar je vstal. »Napravite vse, kar je mogoče! Pokažimo, da smo vredni zaupanja vodstva. Pojdimo smelo naprej vse do morja! Ne ozirajmo se na sovražnika in ne na žrtve!« Potem je Kajtimir razdelil povelje korpusnega štaba za obe diviziji. Trideseta divizija naj bi prodrla na Kras in skupno s IV. armado vdrla v Trst, takoj ko se bo tam začela vstaja. Enaintrideseta divizija naj bi prodrla do Soče ter zavzela Gorico in Trst. Komandant je odredil takojšen odhod brigad. Major Strela je opozoril poveljnike divizij, da je Vipavska dolina polna četnikov. Civilisti, ki so uhajali iz doline, so povedali, da se vale velikanske kolone proti Soči. Po vaseh da pobirajo prebivalce, žene, otroke in starce, ki morajo hoditi ob bokih kolon, da jih krijejo. Poveljniki so odšli. Borštnar, Kajtimir in Rudi pa so se vzpeli na rob. Od tod so gledali, kako se Bazoviška brigada spušča po vijugasti poti skozi skalovje v dolino. Začelo se je zadnje dejanje. Topovi na vzhodu so zdržema bobneli. Sprejeli so radiogram, da je IV. armada pri Ilirski Bistrici v silovitem manevru prebila fronto 91. nemškega armadnega korpusa generala Kublerja, na mestu, kjer so jo branili četniki. Nebo, razpeto od gora do morja, je bilo kot okrvaljena ponjava. Zrak je bil gost in nabit z Z duhom po eksplozivu. Zazrli so se proti morju in ugibali, če jim bo uspelo prehiteti Angleže. V eni izmed idrijskih grap je korpusni štab pustil »za-konspirirano« angleško vojno misijo. Angleški obveščevalci so si že opomogli. Spet so jedli čokolado, mesne konzerve in riž, kadili cigarete ter pili viski. Veseli so bili, da so na varnem, medtem ko se brigade otepajo Nemcev. Ni jim bilo treba na pohod in v nove boje. Nič niso vedeli, da so jo brigade mahnile nad Trst. Tekma se je začenjala. Kruto, mrzlično in brezobzirno ... Borštnar je bil v sebi trden ko takrat, ko je vodil korpus v preboj iz obroča. Zdaj je šel korpus v napad na sovražnika, ne vedoč, s kakšnimi silami se bo spopadel. Toda noben narod se ne sme izogniti prvi bitki, če hoče dobiti zadnjo. »Nemcem se nismo izognili v Dražgošah, pa se jim tudi v Trstu in Gorici ne bomo!« si je dejal. Protestno zborovanje Za nami so že skoraj tri desetletja, odkar so se končali najbolj kruti dogodki v zgodovini človeštva — druga svetovna vojna. Danes, po toliko letih, se nam zdi že misel na ogromne človeške in materialne žrtve strahotna. Zato ne bomo nikoli pozabili, kdo je takrat uničeval cele narode, kdo je bil okupator in kdo je izvajal genocid nad človeštvom. Videti je, da so kali in miselnost takih skupin in organizacij še marsikje prisotne, kajti danes, ko si večina človeštva želi miru in blagostanja, se še zmeraj — zdaj tu, zdaj tam — v svetu kot eksplozija pojavi pohlep po tujem ozemlju ali narodu. Tudi zadnje dni smo priča večkrat ponovljenemu rovarjenju proti Jugoslaviji. Nota italijanske vlade je pravzaprav dejanje iredentističnih krogov Italije, ki še zmeraj računajo na neko razmejevanje med Italijo in Jugoslavijo. Vsaka beseda o mejah je danes, po toliko letih od londonskega sporazuma, čisto izzivanje in grobo kaljenje sicer dobrih sosedskih odnosov. Zadnje dni iz dneva v dan poslušamo proteste vse Jugoslavije, posebno pa delavskega razreda, kajti ta se najbolj zaveda, kaj pomeni svoboda nekega naroda in kaj pomenijo za nas pridobitve revolucije. Vsi ti protesti po Jugoslaviji in tudi današnji naš še enkrat svarijo in dokazujejo, kako trdni in enotni so jugoslovanski narodi. Nihče v svetu ne more in ne bo nikoli z nobeno noto skalil naše trdne volje, ki smo jo že zdavnaj pokazali vsem, ki so kakorkoli merili naše meje ali preštevali naše narode. Zato mi, delavci Titovih zavodov Litostroj, na svojem zboru dne 26. marca 1974 odločno protestiramo proti nepravilnemu ravnanju italijanske vlade in vseh tistih, ki so s tem dejanjem kakorkoli povezani. Izražamo našo najodločnejšo podporo, solidarno z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Zveznemu izvršnemu svetu za pravično in dokončno ureditev vprašanja meje z Italijo v skladu z znanimi jugoslovanskimi miroljubnimi stališči in politiko. ZBOR DELOVNIH LJUDI TZ LITOSTROJ SORICA MINULA ZIMA JO JE KREPKO ZAGODLA NAŠIM SMUČARJEM. ZAMAN SO SE OZIRALI V NEBO IN ČAKALI NA SNEG. NI GA BILO V DOLINO IN SLOVITA ZIMSKOŠPORTNA SREDIŠČA SO OSTALA PRAZNA. PRAV V TEH IZJEMNIH VREMENSKIH RAZMERAH PA JE NAŠA SORIŠKA PLANINA POKAZALA VSE SVOJE ODLIKE. GLAS O NJENIH ODLIČNIH SMUČIŠČIH JE ŠEL NAOKROG BOLJ, KOT ČE BI NAJELI ZA NJENO SLAVO KOPICO PLAČANIH AGENTOV. NI GA KRAJA, V KATEREM BI BILO PRETEKLO ZIMO TOLIKO SMUČARSKIH TEKMOVANJ KOT PRAV NA TEJ LEPI PLANINI NOVI IN NOVI OBISKOVALCI SO SE NAVDUŠEVALI NAD IZREDNIMI SMUČIŠČI, DOMAČNOSTJO IN LEPOTO PLANINE TER POSTALI NJENI PRIJATELJI. Tudi na XII. srečanju litostroj-skih smučarjev v začetku aprila se je poleg starih znancev planine zbralo precej novih. Sicer pa je letošnje srečanje pomenilo prav poseben praznik, saj je bilo organizirano kot prvi stik članov organizacij združenja podjetij strojegradnje. Sicer pa — poskusimo posredovati nekaj zanimivosti še širšemu krogu bralcev. SNEG JE — SNEGA NI Cesta kopna — dostop z motornim vozilom do planinskega doma — res ugoden podatek za odločitev. Gremo. »Mar boste smučali po travi?« »Če ne bo šlo drugače...« Za Robom — ovinek ali dva višje — pa se že pokaže. Bel je in tak, kot smo ga vajeni. Dovolj ga bo tudi brez planiškega snežnega topa in cementa! Kje so tisti časi, ko smo gazili celec do pasu, da smo se pretolkli na planino, oskrbljeno z nekaj domače hrane in s tistim, kar smo pritovorili na plečih? Pa je bila koča vedno polna in tekmovanje ob vsakem vremenu. > Spomin na tiste dni je botroval pozdravu, ki ga je vseboval telegram sicer aktivnih članov garaške skupine Ota in Silva, poslan izpod Mount Kenye. Hvala za vajine dobre želje, fanta, povezale so nas. MARIJAN NAJDALJ Na skakalnici, pricementirani tako rekoč v kopni breg, se je začelo. Zdi se, da Klemenu lanska delitev prvega mesta nikakor ni šla iz glave, kajti že s prvim skokom je odrinil kar v »poden«. Tako je superiorno spet ostal najdaljši in prvi. Seštevek dveh skokov je dal naslednji vrstni red: 1. Marijan Klemen, 35,5 m 2. Janez Hafner, 34,5 m 3. Dušan Škarabot, 32 m Zanimivo, da vsi trije izhajajo iz TOZD SSP — mar to pomeni, da je ta od vseh najdalj v zraku... KDO BO HITREJŠI Neverjetno zagrizen boj se je vnel na 3 km dolgi tekaški progi, ki so jo nekateri na večer prvega tekmovalnega dne tekli že četrtič isti dan (za mestno prvenstvo dopoldne 2 ali 3 krogel). Zdi se, da je tako ogrevanje najbolj koristilo prav najstarejšemu, ki je povsem nepričakovano pridrsel v cilj z najboljšim časom. 1. Srečko Grošelj, SSP, 8.44,7 2. Alojz Rupnik, FI, 9.00,1 3. Vinko Udovič, Pl, 9.09,9 Po lanski »dekliški pomladi« smo letos pričakovali v teku množično udeležbo žensk — žal, na startu ni bilo niti ene. Priznati pa je treba, da so zato toliko bolj vneto sodelovale pri' spodbujanju in delitvi čaja tekmovalcem, kar tudi ni od muh. Prvi predtekmovalki čakata na startno povelje »5-4-3-2-1-smuk .. .* Široko so odprta vrata slaloma 5 74 VELESLALOM V SONCU Res lep dan se je naredil, ko je prizadevni Ludvik s svojimi pomagači količil in markiral tekmovalno progo. »Vražje hitro bo šlo!« — »če ne bo popustilo!« Tekmovali so v eni tekmi: tako za prvenstvo združenja podjetij strojegradnje, litostrojsko prvenstvo in še prvenstvo šole (ICL). Poleg ugodnega presenečenja, ki ga predstavlja uvrstitev naših tekmovalcev, je posebej pohvale vreden nastop treh deklet, Mire, Irene in Marte, ki so progo prevozile brez padca, kar priča, da le-ta ni bila samo za kamikaze. Omeniti velja tudi mlado pred-voznico Ksenijo; naj zvedo poleg očka tam v Kamburu tudi drugi, da bi se s svojim časom uvrstila na 5. mesto! Zmagal je z veliko prednostjo aktivni tekmovalec iz Trbovelj Srečko Forte v času 45,0 sek. pred svojim rojakom Leopoldom Jeretom, 48,2 sek. 3. Branko Sršen, FI, 49,3 4. Janez Hafner, SSP 49 7 5. Nace Giacomelli, FI, 50,9 6. Janez Zupančič, SSP, 51,0 7. Dušan Škarabot, SSP, 51,1 Prvo mesto med učenci ICL je dosegel Janez Poljanšek pred Lampičem in Tavčarjem. Njegov čas 53,8 sek. pomeni v litostroj-ski uvrstitvi deveto mesto, v skupni pa delitev 15. do 16. mesta. Lep napredek! ZLATA SMUČKA SPET SRŠEN — EKIPNO PA SSP Zagrizen boj med deseterico, ki je nastopila v vseh treh panogah, je spet odločil zase lanski najboljši — Branko Sršen. Brez dvoma pri tem največ velja toč-ka iz veleslaloma, saj jo je osvojil kljub zadnji štartni številki. Drugo mesto si je priboril Dušan Škarabot, tretje pa Marijan Klemen. Grošelj, Klemen, Hafner in Škarabot pa imajo zasluge, da je veliki prehodni pokal od lanskih zmagovalcev finalistov prišel v roke SSP, kar gotovo ne bo brez pomena in spodbude za nadaljnji razvoj rekreacije v tej organizaciji združenega dela. Finalisti so bili drugi, Pl pa tretji — več jih ni bilo! ZA KONEC — VSI NA TRIM Tistih 30 tekmovalcev, ki so s smučmi v roki stekli do prve ovire na posebej pripravljeni trim progi — je poleg zabave le imelo nekaj več od vsega kot pa gledalci, ki jim je ostal samo smeh. Priznati pa je treba, da je šlo presneto zares, saj so bile časovne razlike minimalne. Pa povejmo še, da je tokrat vse naloge na progi uspešno premagala tudi mala Nastja ter porabila za to komaj trikrat več časa kot naj hitrej ši udeleženec. RAZGLASITEV — KOLAJNE — NAGRADE Elastična sodniška komisija je izračunala rezultate ekspresno, tako da je še pred napovedano uro predsednik sindikata Franc Krajnc na ploščadi ob domu začel z zadnjo točko — razdelitvijo priznanj. Kot na olimpiadi ali svetovnih prvenstvih so se zvrstili na zmagovalnem odru najboljši — vse pa so čakale še nagrade. Nad njimi je zagospodaril žreb; postregel je z nekaj prav zanimivimi in smeha vrednimi vložki. Zatem je planina kar kmalu potihnila. Vozilo za vozilom se je zvrstilo v kačo, zvijajočo se po ostrih ovinkih v dolino. Tu in tam se je katero ustavilo na robu ceste — da vzame za spomin še droben smehljaj s planine: šopek trobentic z brega, vejico resja izpod macesnov, pogled proti Robu, žarek sonca v očeh... Pot se spušča v dolino in jutri bo spet delovni dan... ETO Mestno prvenstvo v teku je bilo izvedeno v velikem slogu, kjer pa brez ELANA seveda ne gre Doktor je zadovoljen, saj so vse kosti ostale cele (Kar se je dogajalo na Soriški planini, foto: Jaka Jeraša) Kje bomo letos letovali? Za letošnjo dopustniško sezono je pripravljeno pestrejše letovanje kot v preteklih letih. Kljub znatno višjim stroškom obratovanja v naših in najetih počitniških domovih, bo podjetje tudi letos omogočilo našim de avcem, da bodo prebili nekaj prepotrebnih dni oddiha na morju ali v planinah. Člani kolektiva in njihovi svojci bodo kot doslej lahko letovali v Fiesi, Moščeniški Dragi, na Soriški planini in na otoku Rabu. Za letovanje v Podgori pri Ma-karski, razgovori še niso ugodno končani. Lastniki šotorov bodo lahko organizirano in ceneno taborili v prelepem Poreču, kjer nam bo »METALNA« iz Maribora odstopila nekaj mest. Cene, ki ne bodo pomembno višje od lanskih, ter druge podrobnosti bodo objavljene ob razpisu prijav za letovanje. Zato ob tej priložnosti opozarjamo člane kolektiva le na nekatera, sicer pa že znana pravila: Pri razporejanju interesentov v počitniške domove in dodelitvi sob veljajo določila, ki jih je sprejel Izvršni odbor sindikalne organizacije podjetja. Prednost pri razporeditvi imajo naslednji: a) Prijavljene!, ki dalj časa niso izkoristili regresa v naših počitniških domovih. b) Osebe, ki delajo na zdravstveno ogroženih delovnih mestih. c) Delavci, ki imajo kolektivni dopust. d) Starši, ki imajo šoloobvezne otroke. Poleg omenjenih kriterijev bomo upoštevali tudi čas zaposlitve v našem podjetju. Posebne želje glede časa in kraja letovanja bomo upoštevali v okviru možnosti. Razporejanje interesentov po domovih in sobah bomo opravili po 15. maju, zato imajo vse prijave, prispele do tega dne, enako veljavnost. Po tem datumu prispele prijave bomo upoštevali le, če bo v domovih prostor. Vsak interesent mora najkasneje 14 dni pred nastopom letovanja vplačati celotni znesek pen-zionskih uslug. Če tega zneska ne pošljete do določenega roka, bo prijava razveljavljena. Z vplačilom štejemo prijavo kot dokončno, nepreklicno in obvezno za obe strani. Kdor predvidenega letovanja ne izkoristi in ga vsaj 10 dni pred rokom oziroma nastopom ne odjavi, dobi povrnjeno le 50 % vplačanega zneska. Izjema je le odjava zaradi dokazane višje sile. Za prevoz v domove in nazaj mora poskrbeti vsak sam. Vsak nov gost se mora takoj po prihodu javiti v sprejemni pisarni doma zaradi prijave. Predložiti mora napotnico in osebne izkaznice odraslih, ki so vpisani na napotnici. Če gost prekine letovanje in tako ne izkoristi vseh plačanih penzionov, nima pravice do povračila za neizkoriščene dneve. Vsi člani, ki želijo izkoristiti svoj dopust v naši organizaciji, naj izpolnijo prijavnice, ki jih dobijo v tajništvu svoje enote. Prijavnice morajo biti natančno izpolnjene, v nasprotnem pri meru jih ne bomo upoštevali. Vsem dopustnikom se za ra zumevanje zahvaljujemo ter jim želimo obilo lepega vremena in prijetno počutje. K. S. Sedem elektrarn na Dravi Energetska kriza je v zadnjih mesecih preteklega 'eta, tako kot vso Jugoslavijo, prizadela tudi republiko Hrvatsko. Vzbudila je širok odmev v vsem časopisju in tako je Privredni pregled iz Beograda objavil članek o reševanju energetske krize v Hrvatski pod naslovom: »Sedem elektrarn na Dravi«. Članek objavljamo nekoliko skrajšan. Zadnji trije meseci preteklega leta so potekli v znamenju redukcije električnega toka predvsem v gospodarskih organizacijah. Prav v tem obdobju je nivo akumulacijskih jezer najnižji in tako distributerji in proizvajalci električne energije niso mogli prav nič storiti, da bi gospodarstvu priskočili na pomoč. Morda bi za skrajno težaven položaj, v katerega je zabredlo hrvaško go- ŠAH spodarstvo, lahko našli vzroke tudi v tem, da ta republika nima zgrajenega prenosnega sistema daljnovodov. Pomanjkanje električne energije gre tako daleč, da npr. na območju gospodarske zbornice v Bjelovaru ne more dobiti nobeno podjetje soglasja za razširitev kapacitet, če le ugo-tove, da bi s tem porabili več električne energije kot doslej. Da bi kar najhitreje in najbolj gospodarno rešili probleme, ki jih je povzročila energetska kriza, so gospodarstveniki sklenili, da bodo skušali čimbolj izkoristiti Dravo, reko, ki ima največ vode tudi takrat, ko v akumulacijskih jezerih vode skorajda zmanjka Strokovnjaki so izračunali, da bi Drava v svojem toku skozi Hrvatsko lahko dala energetsko moč 386 megavatov, letno pa bi lahko dajala 2113 milijonov kWh električne energije. Po drugi strani pa prav Drava vsako leto poplavlja, tako da je samo v letu 1965 in 1966 povzročila več deset milijardno škodo. Odšli so 3. marca 1974 je odšel iz podjetja Jože MEHLE, bil je invalidsko upokojen. V Litostroju se je zaposlil 18. februarja 1964 in je delal v režijski mizami kot priučen tesar. v pokoj 6. aprila 1974 je odšel v pokoj Rudi TERČELJ, gradbeni referent v ZSE. Pri nas je bil točno 10 let in 6 dni. Ob začetku novega leta je odšla v pokoj naša dolgoletna sodelavka Silva BRAJAK, ki je bila zaposlena v obdelavi kot žerja-vovodja. V Litostroj je prišla s 1. aprilom 1949. 31. marca letos je odšel v zasluženi pokoj mnogim dobro poznani mojster umetniške fotografije Peter KOCJANČIČ. V Litostroju se je zaposlil 1. julija 1957 in delal kot fotograf in retušer do upokojitve. Vsem, ki so odšli, želimo, da bi zasluženi pokoj uživali zdravi in še vedno aktivni, čeprav na drugem področju Energetska kriza ŠAHISTI LITOSTROJA DRUGI NA SINDIKALNEM EKIPNEM PRVENSTVU LJUBLJANE V mesecu marcu je bilo končano sindikalno ekipno prvenstvo v šahu za prvenstvo Ljubljane. Naj ob tem poudarimo, da je bilo to doslej že sedemindvajseto po vojni. Nastopilo je 46 sindikalnih ekip s skupno 170 igralci; tako spada ta prireditev med naše najbolj množične in tradicionalne šahovske prireditve v Sloveniji. Nastopajoče ekipe so bile po jakostni lestvici uvrščene v šest lig. Zadnje uvrščeni ekipi bosta naslednjič nastopali v nižji ligi, medtem ko sta se prvouvr-ščeni ekipi uvrstili v višjo ligo; prvouvrščene tri ekipe pa imajo pravico nastopa na republiškem sindikalnem prvenstvu. Naša ekipa, ki že vsa leta zelo uspešno nastopa v prvi ligi, tudi tokrat ni razočarala. Po težkih in dolgih borbah je dosegla odlično drugo mesto. S tem je dala slutiti, da bo tudi letos na republiškem prvenstvu, ki bo meseca junija, resno posegala po naj višjih mestih. Naše podjetje so zastopali šahisti: Lorbek, Mušič, ing. Janjič, ing. Lagudin, Kobler in ing. Vujoševič. Najboljši uspeh so dosegli ing. Lagudin, Mušič in ing. Janjič. NATEČAJ Planinsko društvo Litostroj razpisuje natečaj za najboljše diapozitive s posnetki litostroj-ske koče na Soriški planini — poleti. Diapozitivi naj bodo v velikosti najmanj 6x6 cm. Posnetke pošljite tovarišu Štefanu Cankarju v PRS, telefon 551. Pri njem dobite tudi vse informacije. Razpis velja do 15. maja 1974. Za najboljše diapozitive je planinsko društvo namenilo naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Končni vrstni red: 1. RTV 28 točk 2. Litostroj 24,5 3. Avtomontaža 23,5 4. Izvršni svet 22,5 5. Pavel Morgan 21,5 6. UJV 19,5 7. Železničar 17,5 8. Pionir 11 točk Na svečanem zaključku so bile razdeljene najboljšim ekipam nagrade in diplome. Meseca februarja je bila v Ljubljani redna skupščina Šahovske zveze Slovenije, ki se je je udeležil tudi naš predstavnik. Za uspešno in dobro delovanje smo prejeli pismeno in javno pohvalo. IVKO JUBILEJ V tem mesecu slavi visok jubilej — 60-letnico naš sodelavec tov. Rihard Mužič, vodja poslov niče za kooperacijo individualnih proizvodov nabavnega sektorja. Je zvest litostrojčan od 15. 3. 1950. leta. Zaradi uspešnega dela na svojem delovnem mestu je bil večkrat izvoljen v samoupravne organe, kjer je zelo aktivno deloval. Leta 1972 je bil ponovno izvoljen za predsednika sveta delovne skupnosti. Razgibano delo pri kooperacijskih poslih in številni kontakti z ljudmi v tovarni in izven nje so ustrezali vitalnemu karakterju našega jubilanta. Ob visokem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, ter se mu za njegovo prizadevanje pri uveljavljanju samoupravljanja in samoupravnih odnosov zahvaljujemo. Samoupravni organi in družbeno politične organizacije DS SSP Prejšnji mesec so se strokovnjaki skupno s predstavniki prizadetih občin dogovorili za daljnosežen načrt gradnje elektrarn na Dravi. Sistem hidroelektrarn predvideva gradnjo sedmih elektrarn. To so HE Varaždin, Čakovec, Du-brava, Djurdjevac, Barč, Moslavi-na in Osijek. Hidroelektrarna Varaždin naj bi bila dokončana v prvem trimesečju prihodnjega leta, takrat naj bi tudi pričeli delovati agregati, za HE Čakovec je izdelan že idejni projekt, za HE Dubrava in za HE Djurdjevac so že podpisali pogodbo za naročilo za izdelavo idejnega projekta, za HE Barč, ki naj bi bila v neposredni bližini Virovitice, pa imajo osnovno rešitev, medtem ko bodo za HE Moslavino in HE Osijek šele pričeli izdelovati idejno in osnovno rešitev. Celotni sistem hidroelektrarn na Dravi naj bi vsaj po dosedanjih predvidevanjih stal okoli pet milijard dinarjev, kar je precej manj od škode, ki jo povzroče skoraj vsakoletne poplave Drave. V zadnjih mesecih pesti skoraj vse evropske države pomanjkanje energetskih virov pa tudi naftna kriza jo je gospodarstvenikom grdo zagodla. Mnenja smo, da bo naše bralce predvsem zanimalo, kako je z energijo pri nas, zato smo iz Dela ponatisnili vest z naslovom »Energije vse bolj primanjkuje«, ki jo je ta časnik objavil 6. aprila 1974. Po vojni je v Sloveniji vse do leta 1960 hitro naraščala proizvodnja energije in je bila ves čas večja od potreb, ki so v tem obdobju prav tako zelo hitro naraščale. Vse do leta 1964 je Sloveniji. elektriko izvažala. Presežki električne energije so znašali v Sloveniji 1951. leta 270 milijonov kilovatnih ur, leta 1960 so znašali 760 milijonov kilovatnih ur ter v zadnjem letu, ko so še bili presežki, 350 milijonov kilovatnih ur. Večino teh presežkov je Slo- venija dobavljala drugim republikam, manjši del pa je izvozila. Po letu 1963 se je položaj obrnil, tako da je v letih 1964 in 1965 večino toka, ki ji je manjkal, Slovenija uvozila iz Avstrije in Italije, kasneje pa so postale glavne dobaviteljice elektrike druge republike, predvsem Bosna in Hercegovina. Premoga je pričelo primanjkovati leta 1973, pridobivanje nafte pa že od leta 1955 zaostaja za potrebami, ker so najdišča surove nafte v Sloveniji majhna. DOBRE KNJIGE Kulturno-prosvetni odbor pri tovarniškem sindikatu si prizadeva, da bi med nami razširil dobro knjigo Prešernove družbe. Knjige so po svoji vsebini bogate in po ceni dostopne vsakomur, zato ne zamudimo prilike in si knjige pravočasno priskrbimo. Naročila zanje sprejema naša sindikalna organizacija. Pohitimo! Naročniki bodo za leto 1975 prejeli v letošnji jeseni naslednje knjige: Koledar za leto 1975, roman Janeza Švajncerja »Ko človek zori«, povest Toneta Svetine »Ugaslo ognjišče«, »Spomini na Lenina« izpod peresa Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi »Mlada Breda« in priročnik »Rastline in naše zdravje«. Cena za vse naštete knjige, ki so vezane v platno, je 85 dinarjev. VABILO Zaradi poživitve kulturno-pro-svete dejavnosti v naši delovni organizaciji vabimo k sodelovanju vse, ki imajo veselje do recitacij, pisanja pesmi itd. Tisti, ki žele sodelovati z nami, naj se prijavijo v sindikatu, ali na telefon 203, 204. Odbor za kulturo in prosveto LITOSTROJ Prevoz Spirale v Metalno — Maribor, kjer so jo žarili. Spirala namenjena za HE Kidatu v Tanzaniji (Foto V. P.) Kako priti do stanovanja (nadaljevanje) Kljub vsem prizadevanjem, da bi odpravili stanovanjski primanjkljaj, smo ob koncu leta 1972 ugotovili, da nam v SR Sloveniji primanjkuje približno 45 tisoč stanovanj, da je poleg tega vsaj tretjina obstoječih stanovanj starejših od petdeset let, da skoraj polovica stanovanj nima kopalnice itd. Če hočemo odpraviti stanovanjsko stisko, bomo morali predvsem graditi več, hitreje in ceneje. Posledica te težnje se kaže tudi v novem sistemu financiranja stanovanjskega gospodarstva, ki želi v čim večji meri mobilizirati sredstva zasebnikov kakor tudi družbena sredstva za stanovanjsko izgradnjo ob sočasnem uvajanju ekonomskih odnosov v stanovanjsko gospodarstvo. Ker se zavedamo, da bi enostransko uvajanje ekonomskih odnosov v stanovanjsko gospodarstvo brez ustrezne družbene pomoči socialno ogroženim občanom lahko znatno ogrozilo življenjski standard, predvideva novi zakon o financiranju in programiranju stanovanjske graditve ustanavljanje solidarnostnih skladov v okviru občin, ki so namenjeni za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih delavcev, socialno ogroženih družin ter upokojencev, izražajo pa tudi skrb družbe, da se ne bi z uvajanjem ekonomske stanarine povečevala socialna diferenciacija med občani. Glede na to je za novo stanovanjsko zakonodajo karakteristično predvsem naslednje: — prvič uvajamo diferencirano družbeno pomoč pri plačevanju stanarine, pri kateri so izključeni imovitejši sloji prebivalstva; — prvič namensko gradimo stanovanja za mlade družine. Področje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je urejeno z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter v ustreznih občinskih odlokih. Kakor sem že omenila, je družbena pomoč v prvi vrsti namenjena socialno ogroženim plastem prebivalstva, upokojencem in mladim družinam. Iz sredstev občinskih solidarnostnih skladov bodo dajali pomoč: — za kreditiranje graditve najemniških stanovanj za naštete kategorije občanov, ki se daje investitorjem v obliki posojil; — za premiranje namenskega varčevanja, ki se daje tistim občanom, ki namensko varčujejo za nakup ali gradnjo stanovanja; — za delno kritje stanarine nosilcem stanovanjske pravice ob upoštevanju njihovega materialnega stanja. Obseg in vrsto družbene pomoči določi solidarnostni stanovanjski sklad s finančnim programom za vsako poslovno leto glede na razpoložljiva sredstva in izražene potrebe. S sredstvi soli darnostnega sklada kreditirajo predvsem izgradnjo najemniških stanovanj, kot investitor pa je bodisi občina ali pa organizacija za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti. Stanovanja, ki so zgrajena s sredstvi solidarnostnega sklada, so namenjena izključno mladim družinam, družinam z nižjimi dohodki in upokojencem. Na podlagi zakona o programiranju in .financiranju stanovanjske izgradnje je skupščina mesta Ljubljana sprejela odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Ta odlok določa med drugim tudi merila, kdaj lahko družine z nižjimi dohodki prosijo za najemniško stanovanje, zgrajeno s sredstvi solidarnostnega sklada. Ta merila so naslednja: — prosilec nima stanovanja; — osebni dohodki prosilca in njegovih družinskih članov ne presegajo 900 din na družinskega člana mesečno; — prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Prednost pri dodelitvi stanovanja bodo imeli prosilci, ki dalj časa živijo na območju ljubljanskih občin. Glede na število družinskih članov lahko pridobijo občani z nižjimi dohodki stanovanja v naslednjih velikostih: — za eno osebo do 28 m2 — za dve osebi do 42 m2 — za tri osebe do 57 m2 — za štiri osebe do 66 m2 ter za vsakega nadaljnjega člana še do 10 m2. Ta zakon in že omenjeni odlok posebej obravnavata položaj mlade družine. Mlade družinb lahko ne glede na višino svojega dohodka dobijo stanovanje, zgrajeno s sredstvi solidarnostnega sklada, za določeno dobo 5 let, če: — nimajo stanovanja; — namensko varčujejo za stanovanje; — če njihova delovna organizacija jamči, da bo skupaj z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. Za mlado družino se štejeta zakonca v primeru: — če od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje ni preteklo 5 let; — če skupna delovna doba zakoncev od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje ne presega 6 let; — če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let. Mlade družine, ki izpolnjujejo naštete pogoje, lahko pridobe enosobno stanovanje ali garsonjero. Postopek ter pogoje za dodelitev najemniškega stanovanja, zgrajenega s sredstvi sklada, določa pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemniških stanovanj. Omenjeni pravilnik je še v javni razpravi. Takoj ko bo potrjen, bo objavljen prvi natečaj za dodelitev najemniških stanovanj. Na natečaj se bodo lahko prijavili vsi zainteresirani, ki izpolnjujejo naštete pogoje, in sicer prek svojih delovnih organizacij. Na podlagi objavljenih kriterijev bo solidarnostni sklad postavil prioritetno listo prosilcev, ki jo bo javno razstavil. S sredstvi, ki se zbirajo v solidarnostnem skladu ter pri poslovnih bankah za kreditiranje stanovanjske graditve, seveda ne bo mogoče v celoti odpraviti ve likega stanovanjskega primanjkljaja, kljub temu pa te nove oblike reševanja stanovanjske problematike v primerjavi s seda- Pogled ? v lepšo prihodnost (Foto: J. J.) njo prakso pomenijo korak naprej. Da bi v čim večji meri spodbudili posameznike, da bi sami z lastnimi sredstvi reševali svoje stanovanjske potrebe, predvideva odlok o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v okviru sredstev solidarnostnega sklada tudi sredstva za premiranje namenskega varčevanja. Premije lahko dobijo občani, ki namensko varčujejo za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše. Višina premije je odvisna od višine privarčevanega zneska ter višine osebnega dohodka prosilca. O pogojih in merilih za premiranja stanovanjskega varčevanja bom več napisala takrat, ko bo sprejet ustrezen pravilnik solidarnostnega sklada (tudi ta pravilnik je že v javni razpravi). Pomembna oblika družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je možnost delne nadomestitve stanarine tistim občanom, ki bi jih uvajanje ekonomskih stanarin brez ustrezne družbene podpore lahko spravilo v težak materialni položaj. Ker bodo določbe o delni nadomestitvi stanarin prišle v veljavo šele po opravljeni revalorizaciji stanovanj ter na podlagi na novo odmerjenih stanarin, bom več o tej obliki družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu pisala v enem od prihodnjih prispevkov. Sestavila H. C. 7. april - svetovni dan zdravja so na Letošnji 7. april je jubilejni dan zdravstva. Pred 25 leti predlog svetovne zdravstvene organizacije pričeli opozarjati človeštvo na zdravstvene probleme, ki tarejo bodisi vse človeštvo ali pa posamezna področja naše zemlje. Letošnji svetovni dan zdravja ima geslo: »Pravilna prehrana — boljše zdravje«. Ves svet se muči s problemom hrane: nekateri umirajo od lakote, drugi od preobilne hrane. Tehnično in ekonomsko nerazviti predeli ne pridelajo hrane niti za osnovne potrebe, drugje pa umirajo zaradi kalorično prebogate hrane. Tu bomo opisali problem prebogate hrane, ki tudi med reveži povzroča obolenje ožilja in s tem seveda tudi prezgodnjo smrt. Kje je problem nepravilne prehrane? Iz dneva v dan ugotavljamo, da je vedno več ljudi, Id so se zredili oziroma zdebelili. O debelosti govorimo namreč takrat, ko je idealna telesna teža povečana za 20 %. Vedeti moramo, da je debeluh vsestransko prizadet: prej in pogosteje oboli kot suhec, hitreje in bolj se utrudi, ni tako gibčen, poleg tega pa ima srce bolj obremenjeno kot človek z normalno težo. Vendar to še zdaleč ni vse. Debeluh le redkokdaj shujša, ponavadi se še bolj zredi, obenem pa se v njegovem ožilju kopičijo snovi, ki povzročajo krhkost žilnih sten. Kaj se pravzaprav dogaja, če uživamo preveč močne hrane? Vemo, da normalno potrebujemo 1 g beljakovine na kg telesne teže, enako količino maščob, medtem ko sme biti ogljikovih hidratov — kruh, močnate jedi in podobno — največ 3/5 celotne kalorične vrednosti. čim težje je fizično delo, tem več maščob potrebujemo. Žal pa danes mnogo ljudi uživa več in več čistih živil: beli kruh, močnata jedila, ocvrta jedila. S tako hrano silimo naš organizem, da odvečno hrano spremeni v maščobo, to pa odloži v podkožje; obenem se razvije ateroskleroza, ki z drugimi dejavniki skupaj prikliče na človeka prezgodnjo smrt. Življenje bi moralo teči normalno po pravilu 3X8, kar pomeni osem ur deta, osem ur rekreacije in osem ur spanja, vmes pa pet ali vsaj trije obroki hrane. Za zajtrk bi morali zaužiti belo kavo, čaj ali mleko, košček kruha z margarino ali maslom. Malica naj bi kalorično dopolni-, la zajtrk, in sicer bi morala vsebovati beljakovinski dodatek (sir, šunka in sadje) ali pa enolončnico iz zelenjave in mesa. Kosilo mora biti krepkejše: juha, mesne jedi, zelenjavne prikuhe in močnati dodatki. Popoldanska malica: rezina kruha z mesom ali podobno in sadje. Večerja naj bo lahka in vsaj eno ali dve uri pred spanjem. Če bomo prav izbirali hrano in v pravem razmerju med posameznimi sestavinami, upoštevajoč tudi težavnost dela, potem se nam pač ni treba bati, da bi klonili pred škodljivimi vplivi okolja, pred boleznimi in pred raznimi stresi, ki na nas prežijo na vsakem koraku. Pravilen način prehrane omogoča našemu organizmu zdrav razvoj in nudi odpor vsem škodljivcem. Žal pa ugotavljamo, da so vse prevečkrat zaman vsa navodila glede pravilne prehrane. Šele ko nas bolezen prisili, da tehtno premislimo, s čim se bomo hranili in kako, pričnemo silno natančno proučevati čim strožje diete in jih v vsem upoštevamo. Toda to je prav tako odveč, kot če bi gasili požar šele takrat, ko nam že vse gori. Bolje je vse življenje uživati nekaj manj kalorij kot pa preveč. Pravilna prehrana nam zagotavlja dobro počutje, omogoča opravljati vsakdanjo delo in daje občutek zdravja. Zato naj si vsakdo poišče tako hrano, ki mu bo utrjevala zdravje. Mislimo, da ni treba, da bi ljudje v naj lepših letih, polni načrtov in moči, zaradi nepravilne in neurejene prehrane legali prerano v grob. Prihodnjič si bomo ogledali še druge probleme v zvezi s hrano, potrebo po hrani in naše ekonomske probleme prehrane. Dr. E. T. Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik Vladimir Kovač — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Telefon uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru — 1974 POŠKODBE V MARCU V mesecu marcu smo v naši organizaciji združenega dela imeli 41 poškodb, od tega 2 na poti v službo oziroma iz službe. Zaradi poškodb pa smo izgubili 825 delovnih dni. V TOZD Pl — livarna sive litine So imeli 9 poškodb in so izgubili 158 delovnih dni, livarna jeklo litine 6 poškodb in 158 izgubljenih delovnih dni, pločevinama 5 poškodb in 84 izgubljenih delovnih dni; v TOZD FI so imeli 17 poškodb in so izgubili 225 delovnih dni; v TOZD IVET je bila 1 poškodba in so izgubili 116 delovnih dni; v DS SSP so imeli 1 poškodbo in so izgubili 43 delovnih dni; v TOZD LINT, ZSE, ICL so imeli 2 poškodbi in so izgubili 41 delovnih dni. Oči sta si poškodovala 2 delavca, glavo 1, telo 3, prste rok 16, ostali del roke 9, noge pa si je poškodovalo 10 delavcev. Največ poškodb je bilo v torek 13, nato v ponedeljek 8, v petek 7, v sredo in četrtek 5 in v soboto 3 poškodbe. V mesecu marcu smo imeli 4 poškodbe manj kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Prvomajska križanka VRSTA OBLOGE TAL Z/VAL- SKA BOIE20I tal/e- /v/e LEDEN/& Z/VAL-SRf VRT DVOM. Grško) skraik/ KOMČC POhOTčfKA ffl- MdR. 7Uq. Vo/SKA Amper \hogi. EMA (r/msk^ rtKMO- valeh S PON L. ~ OZA PREVOZ. SREasno Ž/VLJ. TEKO č/ma ZELEZK VtAČNKA KEM, HIKALNl CdCfOA/) ICjlASTO Z>R(3/0 VULUAN MA S Igu// MESTO VŠV/C/ VE3A- PLošč.-ATAČ JAD//C&. Polmer LITER ITD S®5 \(SVEN)ttXl$ SUMA TRAVA MLKAL-M/cA Poster-z/, BALRo Pf atestva- Rp/Čiov. IzsušemA rečna STRLKfA '■M ZAHVAL. Molitev GR. nog VOJKE LJUDSKA REPUBL ZENSKO IME 1RSETKK. DRAMA MAT! EOCjOV JZ/DA PREDLOG KRAJ PR! KP/NU KRAŠE- VEC NATRjf TUJE Ž. /ME ZBORNIK METER. ORCfAMti. APR.ENn. BIBL//S. OSEBA SIČNIK. PPSP/K GRUDEN MEŠKO Antična BO/j/NJA KAPEV (FE) N/CLA NoŠE- PJE OZIRAL. ZAIMEK IMPERATOR IH I H4- AVTOH. OZNAKA kran/a AKTOM OCVIRK JOE) GHAR/-F PEVSKI ZBOR ORCL - AVKA KILO- GRAM Sesta- vila A-Žorž OCENJE- VALEC KIDRIČ BORIS ZEVSOVA LJUBICA VRHUNSKI SJo-RTNIK Tovarna v CELJU VEZNK SpEV, PESEM SEVER ITALIJA RUSKO Z/ME POLJSKI PISATELJ VRŠILEC doizNosn PREVOD BIBLIJE JER PBV ARNA PRIPRAVE ZA HERJENJE ZLOČINE COC/L BRIVSKO REZILO Filozof. SMER. OSVEZ- Pl/AČA DEL UZDE MESTO Ni SVETU DEL.AVTA DEBELA PALICA GRAFIK JUSUN REN/- JEV KAUJ pnčsar. MORIJ M. IME OKRAJS. 'EZA//K GALIJ !M£ ČRKE AMPER SMUČ. SREDIŠČE PR! MOZIRJU ZVIŠA- NA NOTA INVENTIVEN PREDLOG — »Koristen predlog za dolgolasce, pa še mojster je zavarovan pred inšpektorjem.« Stari časi Bilo nas je deset otrok — malih živahnih raztrgancev. Oče je bil reven delavec s priložnostno zaposlitvijo. Hodil je od hiše do hiše in klical: »Imate drva za cepiti, drva za žagati!« Gospodinje so pogledovale izza oken in vrat, a marsikatera je ponudila očetu delo. In oče je cepil, žagal in pa vse to na roke — z žago in sekiro. Uboga mati pa mu je pomagala — ves božji dan je podajala očetu drva v roke, mučila se je kot živina, zvečer pa je hodila vsa utrujena domov. Roke in noge so jo bolele — kako ne? A kaj to! Ob vsem tem je bil oče še pijanec. Po delu je odšel popivat in ni dajal materi denarja, niti za vsakdanji kruh. Otroci smo bili presrečni, če nam je mati prinesla ostanke jedi, ki jih je dobila od dobrih ljudi, pri katerih je delala. Le-ti so vedeli za njeno gorje in so ji radi pomagali. Tako se spominjam svoje mladosti in svoje drage matere, tako mislim o njej danes, v tistih časih pa nisem prav nič občutila gorja, niti sama niti moji bratje in sestre ne! Bili smo eden za drugim po velikosti kot stopničke, od malega, ki je še ležal v zibelki, do najstarejše sestre Katice. Le Katica je občutila vso našo revščino, drugi otroci pa smo vsi srečni živeli kot svobodni ptički v napol podrti hišici sredi gozdne jase. Bilo nam je lepo. Živo se spominjam tudi tega, da smo bili otroci v svoji otročji pameti najbolj veseli, kadar naš oče ni dobil dela. Ves skrušen je prihajal domov, in le takrat nas je imel rad, pogovarjaj se je z nami in otroci smo bili srečni, saj smo ga imeli radi. Kadar je bit oče pijan, smo se ga zelo bali. Takrat ni prizanašal nikomur. Včasih smo morali bosi in napol oblečeni bežati z materjo iz hiše. Nekaj otrok se je tako prehladilo, da so zboleli in že mali pomrli. Za zdravnika ni bilo ne denarja ne časa. Pa kaj, če bi tudi prišel, saj bi bilo gotovo prepozno, ko pa smo živeli tako daleč iz mesta. Drugače pa je bil naš oče ponosen človek. Če je bilo še tako težko priti do dela, ni dovolil, da bi otroci beračili. Le mamo je priganjal, da je hodila v dnino in tako le prinesla nekaj malega za pod zob. Otroci smo preživeli večinoma vse dneve sami doma. Marsikatero smo ušpičili. Spominjam se, kako smo se bali nevihte in grmenja. Vsi preplašeni smo se stiskali k starejši sestri, ki je posedala ob zibelki. Verjetno je bilo tudi njo strah, le da nam tega ni pokazala. Pustila nam je, da smo zibelko zibali in gugali z vso močjo sem ter tja, zato da je ropot preglasil grmenje. Izmislili smo si kaj še bolj pametnega. Doma smo imeli veliko ovčarsko psičko LORO. Zelo smo bili ponosni nanjo, toda tako kot mi je bila tudi LORA večkrat bolj lačna kot sita. Ko je mati zjutraj odhajala na delo, nam je porazdelila črn kruh za malico, a za najmlajšega je pripravila mleko, nam pa je naročila, kdaj naj ga nahranimo. Do tu je vse lepo m prav, a prišlo nam je, lačnim kot smo bili, na misel, da bi bilo mleko najbolj varno, če bi ga čuvala LORA. Rečeno, storjeno! Skodelico z mlekom smo postavili med prve šape naši LORI in psičko dresirali. »FUJ — ne smeš, pazi!« LORA se je čez čas naveličala in izpila mleko, najmlajši pa se je lačen drl na vse pretege. Tako, vidite, je bilo v mojih mladih dneh mnogo veselo-Žalostnih dogodivščin. Zdaj sem, ena od teh otrok, že stara žena in babica. Vnučki večkrat posedajo ob meni in z zanimanjem poslušajo pripovedi iz moje mladosti. Ne gre in ne gre jim v glavo, da sem živela v taki revščini in vse moje pripovedi se jim zde le pravljica. Še in še bi jim lahko pripovedovala, a naj bo dovolj, saj mi gre le za to, da bi naši mladi ljudje vedeli za nekdanje težko življenje in da bi znali ceniti lepe stvari, ki jim jih nudi življenje. TE — MA VRATARJEV IZUM