Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 20. aprila 1937
mmmmammsBes*. m a—— 1111
Štev. 89. Leto XI.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka til. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman » upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Pariz, 20. aprila. Kontrola španskih meja se smatra v tukajšnjih krogih kot velik eksperiment, ki ga doslej ni pomniti v takšnem obsegu in °d katerega je odvisno, če se bodo slični Poskusi skušali izvesti tudi v bodočnosti. Ko bo ta kontrola koncem aprila definitivno stopila v veljavo, bo mogoče v glavnih obrisih doslutiti, v koliko je mo-^na in v koliko fe mogoče na tej osnovi Preprečiti vmešavanje znanih prizadetih držav v Špansko državljansko vojno.
Z nič manjšo radovednostjo pa ne spremljajo tukajšnji politični krogi . naslednjega vprašanja, ki ga bo skušala angleška diplomacija forsirati, to je vprašanje prostovoljcev, ki se borijo bodisi na strani valencijske, bodisi na strani burgo-ške vlade, Obstoja pa mnenje, da se ta? problem ne bo premaknil z mrtve točke da se ne bo rešil v drugi etapi, ampak Sele v tretji etapi. V drugi lazi diploma-tične akcije okoli Španije si bo angleška diplomacija skušala prizadevati, da se na Španskih bojiščih najpreje doseže in vpo-stavi premirje med obema vojskujočima s« strankama, nakar bo šele mogoče mi-‘ sliti na pristopitev k rešitvi nadaljnjega Problema, to je izločitev nešpansklh prostovoljcev in španske državljanske vojne. V tukajšnjih krogih se dobro zavedajo, koliko spretnosti, potrpežljivosti in vztraj n°sti bo treba diplomaciji, da doseže Premirje. Ni namreč skoro nikakšnega ?voma, da bi akcija za pomirjenje Špani-‘e rte bila uspešna in da bi diplomatično *aktični prijem ne bil pravilen, če bi se *°t druga etapa diplomatlčnih obravnavanj in razpravljanj vzelo vprašanje odpoklica tujih čet, saj si je težko misliti Možnost izločitve tujih borbenih formacij 'f. stanju trajajoče državljanske vojne. Ra-1 tega je povsem jasen postulat diplo-r^tične logike, da se vprašanje premirja *ule jn skuša likvidirati pred problemom odstranitve prostovoljcev s španskih tal.
j oda tudi vprašanje premirje bi moglo !tl iluzorno, če ne bi bilo dejstev, ki bi r'Pravila teren za uspešno reševanje te-vprašanja. Uspeh te akcije je pač od-'sen od učinka v Izvajanju kontrole Panskih meja. Če se namreč ta kontrola »nesreči, potem je prestiž londonskega Vrne5evalnega odbora padel do tolike £ le> da si lahko sam zapiše osmrtnico. n^.se Pa nasprotno izkaže metoda stvar-iti k'1 u^'nkovite kontrole španskih vodnih v *Tih nie)’ danes ponoči stopila . cIJavo, kot pravilna, potem ni dvomiti, n‘e 0 vpliv, ugled in prestiž londonskega % , eva'neKa odbora tako močan, da rei..)0 °b dobri volji mogoče, da sam di-akr 'l0 V7ame v svoje roke posredovalno dinill0 v ,^PaiKki državljanski vojni in da ki	us*vari	pogoje za premirje,
dapi-lJ mu mir ter končna likvi-Ja španske državljanske vojne, o Posredovanje od strani organov in S;. n,iviVn ov loilc,onskega nevtralitetne-*< bi se v tem s,l|2aju vr§tilo v »odni •	0 da upaio doliro poučeni in
HioS°Ci tcr odločujoči činitelji, da bo ttreSLi? • panii0 do 3es.enl »vrstiti v red da »n • ‘n niirnih držav v Rvr0P'- Seve-in :"^v*si ta zamisel posredovalne akcije
* drMMencijskeKa sistema od komplek-v svn- 1 vpra^at>j’ ki jih utegne sprožiti nadalinjem poteku in trajanju drzav,janska vojna. Morebitni Pa hi ,:( 0vani in nepredvideni dogodki Tnacii ,egnili vst> te načrte vodilne diplo-Pa b. _ temeljito prekrižati. V tem slučaju ga slroH nedv°mno morala uporabiti dru-Praktix a učinkovitejše intervencije in cnejšega pouka, da se likvidira
| ItaUfan^jKanetH^ mcj^Uslo^ijpor
Laške kombinacije: londonski nevtralitetni odbor naj prevzame funkcije evropske lige narodov
RIM, 20. aprila. Potrjuje se vest Reuterjeve agencije, da so bili pri likvidaciji poslovanja britansko indijske tvrdke Muhamed Ali v Abesiniji popolnoma | ni znano zaščiteni interesi lastnikov te tvrdke in da ne bo izgonsko povelje glede sed- j 'j\ie m j i
mih britanskih in ameriških misionarjev odsegalo vseh britanskih in ameriških misijonarjev J« tudi drug ih tujih misijonarjev, ki se nahajajo v Abesiniji. Italijanski listi opozarjajo, da sloni postopek italijanskih oblastev v Abesiniji na zakonu in da je bila pri urejevanjuteh vprašanja odveč vsaka diplomatična intervencija. Radi tega obžaluje, da nadaljuje del britanskega časopisja s protiitalijansko kampanjo. »Giornale d’ Italia« protestira proti obtožbam londonskega »Daily Heralda«, v smislu katerih ima indijska vlada v rokah dokaze, da Je italijanska propaganda zanetila upor indijskih plemen ob severo-zapadni Indijski meji In da je italijansk a trgovinska misija v Kabulu vtihotapljala preko afganistanske meje orožje za indijske upornike. Situacija je danes, tako pravi »Tribuna«, taka, da nima razen Nemčije ki zahteva izvestne reparacije zlasti v vprašanju kolonij, nobena velesila niti najmanjših pretenzij, da bi se menjal status quo jn da bi svoj položaj lahko do drugih izboljšal. Potemtakem obstoja v Evropi že relativno ravnovesje sil, dočim ni pri manjših državah situacija jasna radi tega, ker tekmujejo evropske velesile v nekaterih predelih v cilju, da uveljavijo svoj prestiž in svoje interese. Če bi obstojala skupna volja za mir pri evropskih velesilah, potem bi lhko te velesile brez dovoljenja Društva narodov avtomatično prevzele funkcije evropskega direktorica. — Radi tega se poraja vprašanje, daH bi se moglo obnoviti znani Mussolinijev četvorni pakt oziroma ali bi bilo mogoče pristopiti k sklepanju novega takšnega pakta. Žal pa na to ni mogoče misliti, ker se v zadnjem času pri gotovih velesilah opaža težnja, da dajo svoji politiki supernacionalnj značaj In celo univerzalni značaj. Kot uspešno rešitev evropske situacije označuje »Tribuna« v svo jem poročilu iz Londona kot zelo primerno predpostavko, da bo londonski nevtralitetni odbor v slučaju uspešne likvidacije španske državljanske vojne lahko preživel to svojo nalogo in prevzel funkcije evropske lige narodov. Ta odbor si v smislu pisave tega lista ne bi izdelal svojih posebnih statutov, ampak
GASILSTVO IN POLITIKA.
Na nedavnem občnem zboru mariborske gasilske župe za Maribor levi breg jo bilo izvoljenih v župno upravo devet odbornikov. Gasilska zajednica pa je priznala samo osem odbornikov, devetega pa je, mesto da bi zahtevala ponovno skli canje občnega zbora, kratkomalo — Črtala. Iz seznama devetih odbornikov si je izbrala ravno dr. Milana Goriška, ki je bil obenem izvoljen tudi za delegata. Kako utemeljuje zajednica ta svoj postopek,
rJ, J« f. J flJSiT, V fi«J> !? 'ir l * } at«H	iti'i
ti ’ «
H i i ■
ifln J Mi /sgiii ils
! ,V : mi	"m j? H
d Mik
■ < ,i ml j ¥ ja m i»fa> ’
POKA.
V topolski JRZ poka. Večkrat nastanejo zanimive praske in spori, kar se je najbolj pokazalo pri zadnjih občinskih volitvah, ko sta si stali nasproti kar dve listi JRZ. Dogodki zadnjih dni pa dokazujejo, da so nasprotstva v topolski JRZ postala že zelo vidna in ostra. Na zadnji občinski seji je namreč prišlo do hudih prepirov, ki so se končali s pretepom dveh odbornikov in demisijo vseh odbornikov iz Sv. Florijana in Belihvod. Po zadnjih občinskih volitvah je ves občinski odbor JRZ dal takozvano »častno izjavo«, v kateri so si odborniki iz Sv. Florijana in Belili ved zajamčili pravico, da si bodo prej ali slej priborili samostojno šentflorjansko občino, odnosno stanje pred komasacijo občine Topolšica. Sedai pa se je zgodilo, da je eden izmed najvplivnejših občinskih odbornikov iz Sv. Florjana začel s pobiranjem podpisov
H od slučaja do slučaja reševal vse probleme evropske politike na osnovi na-’fea sedanjo skupno občino. To je izzvalo
čela, da imajo gotovo vrednost samo one mednarodne odločitve, ki se izvajajo s prostovoljnim priključkom vseh prizadetih strank, kajti mednarodno življenje je treba obravnavati po interesih vseli prizadetih držav, ne pa po paragrafih kakršnegakoli konventa.
fUUetievski sutufutiiu petnije fuaU katoliški tetkvi
BERLIN, 20. aprila. Včeraj je več funkcionarjev narodno socialistične stranke v svojih govorih zelo ostro napadlo katoliško cerkev. Ob priliki odkritja spomenika v borbi proti komunizmu padlih stražnikov v Bochumu je imel policijski general Luge govor, v katerem je dejal, da se morajo nemški stražniki pred tem spomenikom zakleti, da se bodo nadalje borili proti komunizmu, ne smejo pa pri tem pozabiti, da je ta dni v madridski radijski postaji dekan centeburgke cerkve govoril v korist boljševizma, ter da stojijo to-časno v Berlinu pred sodiščem številni duhovniki, ki so politizirali in paktirali s komunizmom. Razen tega pa se ne sme pozabiti, da je katoliška cerkev že več-
krat odrekla padlim nacističnim borcem cerkveni pogreb. V Karlsruhe pa je govoril Hitlerjev namestnik Hess, ki je dejal: Prav resno opominjam vse one, ki računajo s staro nesložnostjo v nemškem narodu, in ki si prizadevajo, da izrabljajo religioznost nemškega naroda v politične svrhe. Ne bomo pozabili, da se stranke s takozvanimi krščanskimi programi družijo z boljševiškimi ateisti in skupno skrunijo nemško čast.« Rosenberg pa je izjavil v svojem govoru v Mainzu, da ne bo več narodni socializem trpel spored-nih vzgojnih sistemov. Kakor na vseh življenskih področjih, tako zahteva narodni socializem tudi v vzgoji mladine totalno vodstvo.
StoiodtMuti 30. i. m. v Umu
RIM, 20. aprila. V uradnih krogih go-1 bi ostal dva dni. Ob tej priliki bi se pod-vorijo o tem, da bi dr. Stojadinovič vrnil pisali dodatni protokoli o Albaniji in bo-grofu Cianu obisk dne 30. aprila. V Riniuldočem položaju narodnih manjšin v Italiji.
hmšlta ..dekla Beda'4 fteea $i£eatlaeiem
špan-
LONDON, 20. aprila. Havas poroča odkritju nemških utrdbenih del v skem Maroku. Odslej ni več svoboden prehod skozi gibraltarsko ožino. V Ben-zuu so Nemci postavili top -405 cm in so z niim že delali poskuse v pravcu Španije, pri čemer so rezultati navodno precej zadovoljivi. Pri Punte Blance, nedaleč od
španska državljanska vojna, da bi iskra, ki je zanetila Španijo, ne preskočila na druge dele evropskega področja.
Benzue so postavili nemški inženeVji topovske baterije. Ceuta je prava nemška irdnjava. Vodilna nemška agenta v španskem Maroku sta Kremer in polkovnik Strauss. Prvi je doslej zavzemal zaupna mesta v Kruppovih tvornicah, drugi pa je vodil nadzorstvo nad preskrbo Seville z raznim materialom. _________________
BEOGRAD. 20. aprila. Radi paritete na svetovnem tržišču je Prizad znižal cene pšenice na 165.50 baza Tisa. To velja za vse relacije.
v občinskem odboru in v JRZ silno razburjenje in na seji, ki se je pred dnevi vršila, je prišlo do omenjenega karam« bola. Občani se čudijo temu početju, pa tudi doslednosti.
POHUJŠLJ1VO DELO.
»Sokolska prosveta« poroča: »Reakci« jonarni klerikalni list »Hrvatska straža« gre v svoji netolerantnosti napram kulturnim vrednotam tako daleč, da napada cclo Njegošev »Gorski vijenac«, o katerem pravi, da je nemoralno delo. »Hrvatska straža« piše: »Naj »Gorski vijenac« hvali kdor ga hoče z estetske strani. Toda etika ga mora obsoditi. Zato bo treba to delo iz šolske lektire odstraniti.« Brez komentarja. Prav bi bilo, ko bi zbrala »Hrv. Straža« seznam vseh tistih siik v Vatikanu in drugod, ki bi. kje drugod obešena, zbudila srdito ogorčenje užaljenega moralnega čuta«. Hic Rhodus, hic salta ...
NAŠI GOREM1KINI.
Pod tem naslovom prinaša beograjska »Samouprava« uvodnik, v katerem se spominja besed starega Goremikina. ki jih je izustil, ko mu je car ponudi! mandat za sestavo vlade; »Zakaj me spravljate iz naftalina, gospodar?« Nadalje izvaja »Samouprava«: nam ni treba Gore-mikinov. ne ministromani. Nam so potrebne sveže moči. borci in znanilci nove dobe in novih naukov, ki bodo preporodih vse naše gospodarsko in 'politično življenje.« S temi izvajanji »Samouprave« se popolnoma strinjamo, kolikor gre za splošne trditve v gornjem smislu. Konkretnih imen pa ne navaja, radi tega ne vemo, če so Goremkini ,in ministromani, ki jih imamo mi v mislih, istovetni s tistimi, na katere namiguje »Samouprava«. Svoječasno si bomo drznili prezentL*
Vekah* (uuued fkatie Oteuua&deeieue in Stavka JSutunatta
Dva solista — operna koloraturka ga. Marta Obervvalderjevain koncertih tenorist g. Slavko Lukman sta v soboto 17. aprila zapela v Kazinski dvorani vrsto domačih in tujih skladb. Na klavirju je spremljal g. dr. Roman Klasinc.
Marta Oberwalderjcva je izvajala prisrčno Pavčičevo pesem »Škrjan-ček«, ki jo je skladatelj posvetil njej, romantično, delno kolorirano Zajčevo skladbo »Ruža i djevojka«, življenja polno ka-vatino Norine »Poznam jaz pogleda zapeljivega moč« iz Donizettijeve opere »Don Pasquale«, izredno občuteno Violetino arijo »Prečudno, da v srcu mi glas njegov odmeva« iz Verdijeve opere »La traviata«, priznano lepo Rozinino kava-tino »Kadar vprašam si srce« iz Rossinijevega »Seviljskega brivca« in v dušo segajočo Gildino arijo »Sladko ime tvoj mi glas« iz Verdijeve opere »Rigoletto«. Dodala je še J. Straussov živahni »Pomladni valček« (Škrjanček se dviga v sinji zrak). M. Obenvalderjeva je ko-loraturna sopranistka prav prijetnega glasu. ki si ga je pri Betettu in Župevcu izoblikovala tako, da je z uspehom nastopala v ljubljanski operi. Kolorature izvaja jasno, svetlo in prožno. le v skrajnih višinah ji je glas za spoznanje manj poln in neprisiljen. Trilčki so dognani in ji prav dobro služijo. Prijeten nastop in inteligentno, izrazito petje ji jamčita za uspehe..
Koncertnega tenorista Siavka L u k-mana, po rodu iz Opčin nad Trstom,
poznamo že od njegovih prejšnjih nastopov v Mariboru. Šolal se je nekaj časa v Ljubljani in v Beogradu. Njegov zdravi glas ima svetlo, južnjaško barvo in je dosti gibljiv, pa bo škoda, če se ne bo mogel še izpopolniti. Kako potrebno in za našo glasbeno kulturo koristno bi bilo, da odločujoči krogi omogočijo nadarjenim pevcem po potrebi tudi brezplačno strokovno šolanje. S. Lukman je bil tokrat glasovno nekoliko manj razpoložen, pa je vendar z uspehom zape| v prvem delu sporeda romantično Vascovo arijo »To ni več sen — O krasna zemlja, ki vzrasla si z morja« iz Meyerbeerjeve opere »Afričanka«, znano Cavaradossije-vo lirično arijo »Skrivnostna harmonija« iz Puccinijeve »Tosce« in lahkoživo balado vojvode »Rad oziram po tej se in oni« iz Verdijevega »Rigoletta«. V drugem delu so bili na vrsti samospevi: Schubertova romantična pesem »Glej to srce«, silno prijeten in vedno hvaležen Flajšmanov »Metuljček« in Pavčičevi priredbi živahnih narodnih pesmic, koroške »Jaz 'mam pa konjča belega« in »Pa moje ženke glas«. Nato je sledila kot dodatek še »Gor čez izaro«.
Dr. Roman Klasinc je s svojo vseskozi skladno in prilagodljivo igro ponovno potrdil sloves izbornega klavirskega spremljevalca.
Bil je prijeten večer, ki je navzočemu, ne prav številnemu občinstvu dal dokaj užitka.
TtakaScui Ut tolcsotji
Pomlajeno življenje v atletskem športu
Kakor smo že poročali, se je mariborski težkoatletski šport z ustanovitvijo PSK zopet poživil iz dosedanjega mrtvi-
raii točna imena raznih ministromanov in Goremkinov. Da zares: potrebujemo no-vHi borcev in glasnikov nove dobe, no-vMi naporov ter gospodarskega in političnega preporoda.
ZADOŠČENJE.	-j
Tukajšnje sodišče je izreklo oprostilno razsodbo v obtožbi proti dolgoletnemu županu v Križevcih pri Ljutomeru Francu Skuhali in takratnima občinskima odbornikoma Josipu Kosiju in Vekoslavu Žnidariču ter občinskima uradnikoma Fr. Prelogu in Stanku Kosiju. Oprostilna razsodba je sledila na podlagi prepričanja sodišča, da ni noben od obtožencev zagrešil ničesar, kar bi bilo po zakonu kaznivega. S tem so imenovani dobili najlepše zadoščenje. Tisti, ki so vso to povzročili, pa beležijo novo blamažo.
UO — SDS.
V	Beogradu se vršijo pogajanja voditeljev beograjske udružene opozicije v stanovanju Miše Trifunoviča. V Zagrebu pa se v stanovanju Jurija Gašperca nadaljujejo posvetovanja izvršnega odbora bivše SDS, ki mu predseduje Adam Pribiče-vič.
mariborskem težko-
la. V PSK so se združili vsi najboljši mariborski težkoatleti z odličnim prvakom Pirherjem na čelu, ki so se zamislili obširen program, da se zanimanje za to moško športno panogo v širših plasteh zopet dvigne. S prireditvami večjega stila ter pritegnitvijo novincev bo ta cilj tudi gotovo dosežen in apelira PSK zaenkrat na prijatelje težkoatletskega spoFta, ki bi imeli veselje, da se v tem športu aktivno udejstvujejo, da se zglasijo v klubovih prostorih v gostilni »Zlati konj« v Vetrinjski ulici, in sicer vsako nedeljo med 10. in 12. uro, ali pa ob torkih in četrtkih od 6. do 8. ure zvečer v telovadnici osnovne šole v Gosposvetski ulici, kjer se vršijo redni treningi. Rokoborbo trenira znani olimpijski tekmovalec Karel Fišer ki je poleg izvrstnega Ivana Pirherja gotovo najpopularnejši rokoborec v naši ožj| domovini. Boksarski trening članstva PSK je prevzel Miha Š t r u k 1. ki je na tem polju težkoatletskega športa priznan strokovnjak. Oba trenerja bosta dajala tudi privatne ure. da se težkoatletski šport čimbolj razširi ter udomači in naj se interesenti obrnejo na vodstvo PSK glede morebitnih želja pojasnil ali informacij.
Cene svincu poskočile za 150%. Radi zmanjšanja svetovnih rezerv svinca in radi dogodkov v Španiji, ki onemogočajo eksploatacijo svinca iz tamošnjih rudnikov, je cena svincu v zadnjih tednih poskočila za 150%.
Rusija se pripravlja. Sovjetska Rusija kupuje že delj časa velike količine govedi v Letoniji in Litvi, ki se pa ne prodaja in ga tudi ne vidiš na ruskem trgu. Sedaj so pa odkrili, da se iz govedine pripravljajo konzerve za rdečo vojsko, ki jih spravljajo v vojnih skladiščih v bližini zapadne meje.
Novo tvornico pletenin so zgradili v Vukovaru. Tvornica bo v kratkem pričela obratovati.
Elektrifikacija okolice Varaždina. Ravnateljstvo varaždinske elektrarne je sklenilo, da elektrificira vse vasi v okolici Varaždina.
Kranjska industrijska družba bo proizvajala sirovo železo po švedskem sistemu. Kranjska industrijska družba bo zgradila na Jesenicah visoko peč za proizvodnjo sirovega železa. Ta visoka peč se bo po švedskem sistemu kurila namesto s koksom z lesnim ogljem. Stroški za gradnjo omenjene peči so preračunani na 14 milijonov dinarjev.
Naš les na italijanskem trgu. Po statističnih podatkih smo v letu 1936 in v prvem tromesečju leta 1937 izvozili v Italijo skupno 208.000 ton lesa v vrednosti 61 milijonov dinarjev. Avstrija pa je v istem času izvozila v Italijo 517.000 ton v vrednosti 130 milijonov dinarjev.
iuUutme
Kit
tl
Modri »luksuzni ekspress« na Zagre-bačkem Zboru. Izreden dogodek nedeljskega Zagrebškega zbora je bil obisk modrega »luksuznega ekspresa«, ki je polno zaseden pripeljal Mariborčane na ogled zbora in Zagreba. Ponosni voz je bil preko dneva izležen na zboru. Vozila, ki je v prvi vrsti namenjeno za daljša »Putnikova« potovanja v tu- in inozemstvo, niso občudovali samo posetniki zbora, temveč tudi merodajni faktorji, ki ga niso mogli prehvaliti. Na licu mesta je bila predbeležena cela vrsta naročil za udeležbo ob priliki prvega potovanja na pariško razstavo. Lično ilustrirani prospekti »Potnikovih« potovanj v letu 1937 so bili v trcnotku razgrabljeni. Za izvrstno kakovost vozila govori tudi dejstvo, da ni nihče od udeležencev niti v najmanjši meri čutil nikake utrujenosti navzlic temu, da je stanje naših cest naravnost obupno in posebno odsek med Zagrebom in Krapino že skoraj ne zasluži več naziva ceste.
Olajšave pri potovanjih v inozemstvo. Finančno ministrstvo je tudi za letošnjo sezono od 1. maja do 15. oktobra odredilo za potujoče v inozemstvo na zdravljenje iti turizem, da ni treba več za potni list ali vizum predložiti potrdila o plačanih davkih.
Uuilutue fof&zkf
»Popotnik«, časopis za sodobno pedago giko. Pravkar je izšla dvojna številka marec-april s sledečo aktualno vsebino: A. Černejeva: Brezposelnost učit. naraščaja kot pedag. problem. — K. Rotovnik: Psihoanalitična teorija otroške igre. A. Ferlinc: Učitelj-učenec. — A. Žerjav:
O zemljepisu v naših šolskih knjigah. —* Dr. St. Gogala: Misli ob posečanju zavodov za defektno deco. — F. Čiček: 0 hospitacijah in šolskem nadzorovanju.
Dr. J. Turič: Provedivo i neprovedivou školskoj organizacij. — F. Šušteršič: Gospodarski pouk v tesni zvezi z jezikovnim, računskim in ostalim poukom. — F. Jandl: Še nekaj pripomb k dr. Turičevi zamisli kmečko nadaljevalnih šol. — F-Šebart: Po samodejavnosti k samostojnosti. — M. Stupanova: Strnjeni pouk v višji narodni šoli. — Tzgledi za namestitev učiteljskih novincev v Avstriji. — Vojaška priprava avstrijske mladine. — Izbira učencev za srednje šole v Nemčiji. — Matere. — Obramba proti zračnim napadom v šolah. — Varnostna vzgoja v Hamburgu. — M. Stupan: Težko vzgoj-Ijivi otroci. — Dr. B. Stevanovič: Mere-nje inteligenci je. — R. Rakušan: Z riše čisel. Pracovni kniha počtic pro meštan-ski školy. — J. Karlovšek: Slovenski ornament »Naš rod«. — Dr. St. Popovič:
Psihologija mladosti i metodika srednje-školske nastave.
Pfufgitf MHHtt
Osobje v živilskih in sličnih obratovalnicah. V smislu Čl. 35 in 36 zakona o pobijanju nalezljivih bolezni morajo nameščenci v prodajalnicah z živili, gostilniških in kavarniških obratih, dalje v pekovskih', mesarskih in prekajevalskih obr tih. kakor tudi nameščenci v brivnicah in slaščičarnah imeti legitimacije, s katerimi izpričajo, da ne bolehajo za odprto tuberkulozo. Brez predpisane legitimacije ne sme biti nihče v omenjenih obratih zaposlen. Radi tega se pozivajo vsi prizadeti, da se v Času od L do 14. maja med 11. in 12. uro zglasijo pri mestnem fizikatu.
Kino. V sredo 21. t. m., in v četrtek 22. t. m., obakrat ob 20. uri se predvaja v ptujskem kinu film »Mary Burns, begunka«; v glavni vlogi Silvia Sidney in M-Douglas. — V soboto, 24. t. m., ob 20. uri in v nedeljo 25. t. m., ob pol 19. in pol 21. uri pa bo film »V veselem Dunaju«. V glavni vlogi Magda Schneider, W. A. Retty, Leo Slezak Sandreck.
Uboj med bratoma. Pravdič Franc, 29-letni viničar iz Sv. Antona v Slov. Goricah se je v vinjenem stanju sprl s svojim bratom, ki ga je v nastalem metežu udaril z motiko po glavi. Nesrečni Franc se je od udarca takoj zgrudil in obležal nezavesten. V bolnišnici, kamor so ga nemudoma odpeljali, so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno.
Smrtna kosa. V soboto, dne 17. trn. i6. po dolgem bolehanju umrl tukajšnji Pe' kovski mojster g. Jožef Fiirthner. N. P-v m.
Šport. V nedeljo odigrana prvenstvena nogometna tekma med ptujsko »Dravo* in mariborsko »Slavijo« se je končala zmago »Slavije« v razmerju 4:2 (3:0),
/UutiSke ftmVf
Dne 3. aprila 1937 je umrla ga. KumP Ljudmila, imejiteljica dimnikarskega obr-ta s sedežem v Slov. Konjicah. Ker p zapustila nedol. otrok, se je s tem dnem njen dimnikarski okoliš izpraznil. V sm' slu zakona o obrtih razpisuje sresko načelstvo v Slov. Konjicah javni natec? za izpraznjeno mesto dimnikarskega m°£ stra v Slov. Konjicah in je vložiti prosni-do 10. maja.
HUuMatski dvot
Na pročelju paiače Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu je zažarela nova električna reklama. Od daleč jo opaziš: rdeča puščica, ki kaže v smer proti Tržaški cesti, in napis v modri barvi — Hotel. V isti palači je dobil namreč Maribor povsem na novo preurejen hotel in restavracijo. Na to novo gostinsko in tuj-skoprometno postojanko smo lahko ponosni: novi Mariborski dvor. Kdor je pred preureditvijo videl te prostore in si jih sedaj ogleduje, se kar ne more znajti in orientirati. Okus za estetično ureditev, smisel za pametno uporabo ter razdelitev prostorov, prizadevanje po ustvaritvi čim večje udobnosti, vsi ti in drugi momenti §o bili merodajni pri pre-adaptaeijj restavracijskih in hotelskih prostorov Mariborskega dvora, ki je postal
sedaj privlačno in prijetno zbirališče mariborskega meščanstva.
Ob vhodu obstrmiš. Stopiš naprej. Kjer sta bila preje dva prostora je sedaj prostran, udobno in strokovno gostinsko urejen salon, kjer ob rujni, dobri kapljici in izborni postrežbi iz odlične Črešnar-jeve kuhinje lahko prisluškuješ milo donečim zvokom glasbe. Iti dalje: krasno urejena posebna soba, kakor nalašč za posebne prireditve, seje, sestanke, razne slovesnosti itd. Tudi kuhinja in ostali prostori so povsem preurejeni, modernizirani, prijetni.
Ho tol s ki del. Dohod je povsem prenovljen. Mičnejši je, prijaznejši. Sobe so vse preurejene, preslikane, prenovljene. Topla, mrzla voda, centralna kurjava. Tako ustreza sedaj Mariborski dvor tudi še tako razvajenemu gostu in prenoče-valcu.
Stara verandna lesena stavba je padla.
Sedaj pripravljajo in urejujejo na tem prostoru krasen vrt, ki ga bodo najmo-derneje priredili, tako da bo ob lepih, sončnih dneh mnogo željeno in mnogo iskano shajališče Mariborčanov, ki si bodo ob svežilnem pivu lahko tukaj tešili svojo žejo. Prostor, ki je bil preje določen za sušenje perila in čiščenje preprog in ki je precej obsežen, se bo namreč tudi priključil lepemu vrtu, od katerega pride polovica k restavraciji, druga polovica pa h kavami »Orient«, kjer bodo gostje in prijatelji Majcenove imenitne kavice ter drugih dobrot uživali svež zrak in prijeten hlad.
Maribor ima svojo novo, moderno restavracijsko in tujskoprometno postojanko, Spretna, vešča roka novega najemnika g. A. Črešnarja je iz prejšnjih, nekoliko neprijaznih ter neracionalno razdeljenih prostorov napravila vzorno urejeno in zamišljeno družabno shajališče
mariborskih ter tujih gostov, ki se sed tamkaj počutijo kakor v prijetno doma nostnem okolju. S tem jo ustreženo tm skoprometnim in gostinskim zahteva i • ki se stavijo Mariboru kot tujskoprorni nemu centru ob meji. Vrzel, ki je do ^ kazala tozadevne pomanjkljivosti, je velikopotezno in obsežno Preu , Lna. prostorov Mariborskega dvora izpomJ Prenovljeni Mariborski dvor vabi. J kdo, ki se zateče tjakaj, ne bo r^°r‘ |e. Pokojninski zavod, ki je omogočil -vredne preureditvene načrte g. narja, ni s tem samo zajamčil Mar .n nom .prijetnega družabnega shaj . je mikavne gostinske postojanke, a s tem osigttral Mariboru važno P ^ tev, ki bo ustrezala vsem pog vzOJno stransko zadovoljive kuhinje, eQ0, promptne postrežbe in udobneg čevanja.
tkatmtske ut okaitskž tdtHiiA
Madotudna kutluau Htaeitet je tuauife-
stauUta fttos&ouii See&je»a 60 teituca
Maribor se je pokazal včeraj s svoje najboljše strani. Stara prislovica, da ne zasluži življenja in prospelia narod, ki ne ceni svojih velikih mož in sinov, je našla vxeraj v dobrem smislu veljavo ob sno-čnji svečani proslavi Šorlijeve 60 letnice v mariborskem Narodnem gledališču. S svojo udeležbo na tem večeru, ki je zbral v našem nabito polnem Talijinem hramu, elito nacionalnega kulturnega Maribora, ie Maribor pokazal sinoči svoje globoko umevanje literarne in narodno kulturne zaslužnosti, s kakršno se ponaša najmar-tantnejši predstavnik literarne tvornosti v našem obmejnem Mariboru slavljenec dr. Ivo Šorli. Njegovo univerzalnost in veliki literarni pomen, ki postavlja Šorlija ua mesto najelegantnejšega pripovednika ■n najbolj mojstrskega tvorca naše novele. sta prikazala dr. M. Š n ud eri, ki je bil iiied najvnetejšimi pripravljalci večera, v jmenu mariborskega Umetniškega Wuba, in literarno zgodovinski ter gledališki kritik prof. France Koblar kot slavnostni govornik. Sloves, priljubljenost in širok prijateljski krog, ki veže našega slavljenca na vseh straneh naše domovine, so se odražali v številnih brzojavili in pismenih spominskih izjavah ter čestitkah ob proslavitvi dr. Šorlijeve 60 letnice, |i jih je na snočnjem večeru prečital dr. Žnuderl. V vsem poteku snočnjega slavnostnega in spominskega večera, ki dela Mariboru čast, se je zrcalila globoka hvaležnost Maribora odličnemu slavljencu. Uspešno, učinkovito sta odpela naša primadona gdč. Jelka Igli če v a in naš te-'>Or Belizar Sancin posamezne arije iz
oper »Ples v maskah«, »Mefistofeles« in »Manon Lescauts ob klavirski spremljavi prof. M i r k a. P. M a 1 e c je recitiral odlomek iz Šorlijeve avtobiografije »Moja pot do tu«, naša prva igralka Elvira Kraljeva pa je do zadnjih odtenkov globoke podoživljenosti in poglobljenosti recitirala odlomek »Prvi oktober« iz slavljenčevih »Disonanc«/ Naši vrli matičarji so zatem ubrano zapeli Bučarjevo »Tam, kjer pisano polje« ter narodno »Zvedel sem«, pri kateri je s svojim prodirnim baritonom sodeloval koncertni solist g. Faganeli. V obeh Šorlijevih skečih »Tableau« in »Ženitveni posredovalec« pa je po posebni slavljenčevi želji našila svojega izraza prijetna vedrost, ki je tako značilna za Šorlijev humor in duhovitost. Pri tem so odlično sodelovali režserja P. Malec in Košič ter Rasberge rje-va, Starčeva, Tovornikov a, Go rinšek in Crnobori. Vsi sodelujoči, govorniki, pevci, recitatorji in igralci so bili deležni toplega priznanja. Vihar aplavza pa se kar ni hotel poleči, ko se je ob zaključku pojavil na odru slavljenec, obdarovan s številnimi prelepimi venci, ter se v duhovitih, resnih in vedrih, humornih in ginljivih besedah zahvalil vsem, ki so prispevali h krasnemu uspehu snočnjega proslavnega večera, ki bo vsem ostal v neizbrisnem spominu in ki je slavljencu dal novega poleta k nadaljnjemu literarnemu ustvarjanju. Maribor je snoči toplo, izpričal svoje hvaležno srce do pomembnih, zaslužnih mož našega rodu.
Ciril Debevec predava. V sredo 21. apri-la predava režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevec o temi: »Borba za narodno Ktedaiišče«. Predavatelj bo razvil svoj nazor o gledališču vobče in o bistvu in Jialogah narodnega gledališča posebej. Nadalje bo razpravljal o posebnem po-n^u Cankarjeve dramatike za slovensko gledališče jn o razmerju med gledališčem 'll kritiko. — V petek 23. aprila predava l|»iv. prof. dr. M. Kos iz Ljubljane o hi-storični podobi celjskih grofov.
Iz učiteljske službe. Učiteljica Ana Až-manova je premeščena iz Maribora na soilo za defektno deco v Ljubljani.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je prc mitt! v 35 letu starosti kovaški pomočnik fanc Juhtiar, v Cankarjevi ulici 15 pa *asebnica Ida Voršič, stara 49 let. Žalu-J°čim naše toplo sočutje.
Iz banovinske službe. Primarij banovin ^ bolnišnice v Mariboru dr. Hribar Ff.
Napredoval v V. položajno skupino. — Arhivar banovinske bolnišnice v Maribo-ru Fran Novak je napredoval v VH. po-?_*ajno skupino. Premeščeni so: banovin-, ^a arhivarja uradnika Karel Šalerin iz °lnišnice za duševne bolezni v Novem eiju v državno zdravilišče v Topolšici 1 Vladimir Zorzur iz Topolšice V\bolni-&'C° y N°vem Celju. Banovinski uradnici Pripravnik Janko .Lipovec od banske Prave v Ljubljani k sreskemu načelstvu Ljutomer kot sreski kmetijski referent.
. Šahovske novice. V nedeljo se je v ravogradu vršil šahovski turnir, na ka-£.rern so sodelovali SK Slavija s Pobre-]!.a''šahovski klub Dravograd in šahovski (.!ub Slovenjgradec. Zmagala je Slavija, . ,JC porazila Šahovski klub Dravograd s 111 pol :3 in pol, ter šahovski klirb Slo-Ai?radec s 4 in pol:3 in pol. trt v lvento?n trgovsko akademije. V če-sln • aPr'ia °b uri se vrši v po-
državne trgovske akademije ustavni občni zlvor »Kluba absolventov tr-akademije«. Udeležite se polno-
tevihio!
ustrelil očeta. Pred malim kazen-sj'se'latoni mariborskega okrožnega Di-, . *e bil obsojen danes v tajni raz« z'vi 17 letni posestniški J. Ž. na 2 leti fov?ra.’ ker ie d«0 4■ februarja 1937 v Že-Dl>Škoustre,il svojega očeta z lovsko
organizirani v Društvu sodniku Faljevine Jugoslavije (sekcija Ljub-' zhorujejo dne 2. maja v Ljubljani.
K'no Union. Danes premiera misterioz-nega filma »Večna maska«. Peter Peter-sen, Olga Čehova.
Popis pripadnikov pravoslavne cerkvene občine. Pravoslavna cerkvena občina sestavlja seznam svojih članov. Za sestavo točnega seznama naj mariborski prebivalci pravoslavne veroizpovedi do 29. aprila t. 1. prijavijo osebno ali pismeno mestnemu poglavarstvu (konskripcijski urad na Slomškovem trgu 11,) sledeče po datke: rodbinsko in krstno ime, poklic, stanovanje, datum rojstva in datum poroke. Državni in samoupravni uslužbenci pravoslavne veroizpovedi bodo popisani pri svojih službenih edinicah in jim podatkov ni treba predlagati.
V četrtek koncert »Tria F. Brandlove« za red B. Priljubljeni trio naše odlične domače umetnice, ki je žel pred kratkim na svoje turneji po Nemčiji pravcate triumfe, ima topot na sporedu Brahmsa, Dvoraka in Beethovena.
Tihotapci in kobile. Posestniku Ivana Plimanu v Velki so pred dnevi še neizsle-deni storilci odpeljali iz hleva 3000 Din vredno kobilo. Pliman je tatvino prijavil orožnikom. Ker je obstojala domneva, da so bili storilci tihotapci, ki so kobilo spravili na avstrijsko stran, so zadevo prijavili tudi avstrijskim oblastvom. Včeraj so avstrijski graničarji v nekem gozdu blizu meje zares našli kobilo, ki je bila privezana ob drevo. Kobilo so zopet vrnili posestniku Plimanu. dočim se za tatovi vršijo poizvedbe.
Nočno lekarniško službo imata ta teden MinaiMkova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste.
Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes se bo temperatura nekoliko dvignila, v splošnem pa bo malo izpremembe dosedanjega vremena.
Promet se zopet lahko vrši. Ker je banovinska cesta Sv. Lenart v Slov. gor.— Zg. Cmurek na odseku od gradu v Zg. Cmureku do državnega mostu preko Mure v toliko popravljena, da je sposobna za tovorni promet, sc naredba z dne 5. aprila 1937, Nr. 5211/2, s katero je bil na obmejnem odseku te banovinske cestc do nadaljnjega ustavljen ves tovorni promet, ukine.
vse
ILN
v
Prizanesljivo in brez prask Čisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo#
Priprave za Protituberkulozni teden.
Mariborska Protituberkulozna liga ima jutri, v sredo ob 18. v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev (nasproti sodišču), I. nadstropje, soba št. 54, sejo akcijskega odbora za organizacijo le tošnjega Protiturberkuloznega tedna. Va- j bljeni vsi, zlasti pa glasbeniki in pevci, Pokojnine. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Pogostoma se sliši in čita, da je procedura glede odmere pokojnine državnim uradnikom zelo dolgotrajna. A ne samo to: v nekaterih primerih je celo neupravičeno podaljšana, kar lepo poka-zuje sledeči slučaj: dva tovariša državna uradnika sta obenem nastopila službo. Prvi je ostal samski. Drugemu je usoda naklonila življensko družico in kopico otrok, za katere mora deloma že sedaj skrbeti in jih šolati. Oba tovariša sta tudi obenem stopila v pokoj ter je bila obema lanskega julija vstavljena plača. A samski tovariš, hišni posestnik, je dobil nakazano pokojnino že pred mesecem in sedaj tudi izplačano, — prav je, kdo bi mu zavidal — dočim ubogi družinski oče z boleznijo v hiši in s tremi še študirajočimi otroki še do danes ne. Usmilite se otrok!!
BcuUtje te&efekUM vesli
NARODNO GLEDALIŠČE.
Torek, 20. aprila ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Red. C.
Sreda, 21. aprila: Zaprto.
Četrtek, 22. aprila ob 20. uri: »Koncert tria F. Brandlove«. Red B.
Petek, 23. aprila: Zaprto.
Sobota, 24. aprila ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Premiera.
Nedelja, 25. aprila ob 15. uri:	»Punčke
žive«. Otroška predstava. Prireditev »Ženskega društva«. Ob 20. uri: »DR«. Znižane cene.
Lep umetniški užitek bo spet nudil koncert »Brandl-tria«, ki bo ta četrtek. Ta odlični trio, ki se je pred nedavnim na turneji po Nemčiji natrgal novih lavorik, se nahaja sedaj na koncertni turneji po Jugoslaviji. Četrtkov koncert v mariborskem gledališču prinaša eliten spored: Brahms, Trio v c molu; Beethoven, Trio v b duru in Dvorak, Trio v f molu. Koncert bo za red B. Dijaške vstopnice v predprodaji cenejše.
Premiera Fallove operete »Dolarska princesa« bo v soboto. Ta opereta je znana po svojih popularnih melodijah, ki so si osvojile vse odre, tako da je to delo povsod stalno na repertoarju. Pa tudi vse bina, ki se godi v Ameriki, je pestra in zabavna. Opozarjamo tudi na orkestralni part, ki pride še posebno do veljave. Režija je v rokah ljubljanskega režiserja J Povheta k. g. Nastopijo Igličeva, Barbi-čeva, Gorinškovu, Kraljeva, Sancin, P. Kovič, Verdonik, Harastovič, Gorinšek, Blaž in Crnobori.
POSLOVILNA VEČERJA NA ČAST TURŠKIMA DRŽAVNIKOMA.
BEOGRAD, 20. aprila. Ob vrnitvi obeh turških državnikov v Beograd, ki je bil ves v zastavah in cvetju, je priredil sinoči predsednik vlade dr. Stojadinovič na čast obeh visokih gostov, turškega predsednika vlade Izmeta Inenija, turškega zunanjega ministra Ruždija Arasa in njihovih soprog svečano večerjo, ki so se je med drugim udeležiti vojni minister general Marič ter ministri dr. Behmen, Jankovič in Letica.
AVSTRIJSKO NEMŠKO PRIJATELJSTVO V PRAKSI: NOVE ARETACIJE AVSTR.
HITLERJEVCEV.
DUNAJ, 20. aprila. Na predvečer Hitlerjevega rojstnega dne so bile na Dunaju in provinci številne narodno socialistične demonstracije. Ob tej priliki so spuščali razne rakete in so posipali tla z letaki. Na Dunaju in v provinci je policija izvršila radi tega številne aretacije.
ČVRSTE VEZI: ANKARA—BAGDAD.
ANKARA, 20. aprila. Tukaj pričakujejo dne 26. t. m. obisk iraškega zunanjega ministra, ki se bo mudil v Ankari tri dni. Ob tej priliki se bodo obravnavale osnov ne zveze med Turčijo, Irakom in Afganistanom. V juliju se bo podal turški zunanji minister Ruždi Aras v Bagdad v svrho vrnitve obiska.
FRANCO RAZPUSTIL MILICO KARLI-STOV IN FALANGISTOV.
PARIZ, 20. aprila. Kakor poročajo iz Salamance, je podpisal general Franco dekret, s katerim razpušča kot šef španske države milico španskih falangistov in karlistov. Vse te militantne formacije pod reja Franco pod novim imenom »Naro-dno-sindikalistična napadalna junta« svojemu osebnemu' poveljstvu. Inozemski opazovalci menijo, da je Franco izvedel ta ukrep na priporočilo svojih nemških svetovalcev.
TOPOVI GRMIJO TER UNIČUJEJO.
MADRID, 20. aprila. Madridski obrambni odbor poroča:	Frankovci	so	danes
ponoči obstreljevali s težkimi topovi središče mesta. Obseg materialne škode in število smrtnih žrtev še ni znano. Je to drugi slučaj, da so frankovci obstreljevali Madrid v nočnih urah. Republikansko top ništvo pa je obstreljevalo po frankovcih zasedene municijske tvornice pri Toledu, in je pri tem eksplodiralo municijsko skla dišče, ki je pretežno v razvalinah.
Ljubezen.
Ona: Ali jc pa tudi res,, da si pripravljen vse zame žrtvovati?
On: Gotovo! Danes sem dal zadnje dinarje za čevlje, da sem mogel k tebi!
13 0 N
82
Se par trenotkov se je ponos prevarane žene boril z gorečo željo, da si izgubljenega moža zopet pridobi zase. Borba je odločila v prid — želje. Vera je takoj segla po peresu in je takoj napisala par vrstic, ki jih je potom sobarice poslala v otokovni hotel. Pismo, ki je bilo naslovljeno na kneza Voroncova, se je glasilo: »Moj knez! Svojevrstna usoda me je privedla semkaj, da odkrijem in dože-nem, da se avstrijski bančnik, čigar gostoljubje ste uživali, nahaja v Angliji v posebni politični misiji, da sondira teren za sklenitev konvencije med Turčijo in Anglijo, ki naj dobi Ciper. Želja, da koristim domovini in vam, mi daje povoda k
temu sporočilu, glede katerega so vam dokazi na razpolago.« Vera.
X.
V	času, ko so se nahajali Andrikosovi z Rowlandom pri zajtrku, h kateremu se je podala tudi Rancova, da ne bi z odsotnostjo zbudila pozornosti, je sobarica nesla njeno važno sporočilo k slugi An-toinu, ki je pismo takoj zanesel h grofu Meričevu, četudi je bilo naslovljeno na kneza Voroncova. Grof Meričev je takoj ob Antoinovem vstopu vprašal:
»Kaj imate v roki?«
»Pismo od neke dame. Za kneza.«
»Pokažite sem to velevažno pismo.«
Grof Meričev je ogledoval pismo od
vseh strani, kakor da bi hotel z ostrino pogleda prodreti v njega vsebino.
»Je gospod knez v hotelu?« se je informiral grof Meričev.
»Davi se je odpeljal v Carigrad in se težko vrne pred jutrišnjim večerom« je odvrnil o vsem dobro poučeni Antoine.
»Jaz ga bom menda preje videl. Mu bom kar jaz izročil to-le pismo« je odvrnil grof Meričev.
»Kakor želite, milostljivi gospod,« je odgovoril vedno uslužni in postrežljivi Antoine.
Grof Meričev je vtaknil pismo v žep, nato pa je dejal Antoinu:
»Danes je važen dan, Antoine. Zaslužite lahko lepe denarce. Poslušajte! Obljubite sobarici pri Andrikosovih, da jo popeljete na sprehod. Na vsak način naj
jutri v pokopališču počaka in pomudi, k® dame odidejo. Ste razumeli?«
»Oh, milostljivi gospod. Meni pač n> treba dvakrat pripovedovati.«
»Še druga stvar. Ali mi niste dejali, da se dotični. Poljak Zagloba, ki je oskrbel Rovvlandu neprostovoljno kopel pred Carigradom, nahaja sedaj v službi one dame, ki ji knez Voroncov dvorijani?«
»V redu. Dejal sem,« je odvrnil zviti Antoine.
»Poskrbite, Antoine, da pride ta Zagloba Čimpreje k meni. Še drevi odpotujem. Mojo prtljago boste odpravili na sporočeno mesto. O mojem odhodu čuvajte najstrožjo tajnost, če bi se spozabili, Antoine, da bi nehote kaj prišlo preko vasihi ust, potem pomnite, da vam ne bo do-J bro.«
(Se nadaljuje.)
■EMgaMKl
L>ga, Razpored tekem za nedeljo 25. t. m.: v Ljubljani Bask:Ljubljana, v Zagrebu Hašk: Jugoslavija, v Sarajevu Concor-dia:SIavija, v Osijeku SIavija:Hajduk in v Beogradu Granjanski:BSK.
Tekmovanje za prvenstvo LNP. V nedeljo 25. t. m. se odigra tretje kolo, in sicer se bodo srečali v Trbovljah SK Železničar :SK Amater in v Celju SK Olimp :-SK Celje.
Studenčani, ki so pravoslavne vere, naj
se blagovolijo javiti v obč. uradu v Studencih v svrho podatkov, ki jih zahteva sresko načelstvo in srbska pravoslavna parohija v Mariboru.
V	apneno jamo, polno in i% meter glo-l>oko, je zavozil včeraj v Erjavčevi ul. 20 po nesrečnem naključju trg. pomočnik St. Erank. Moral je klicati na pomoč, da so ga lahko rešili iz nevarne situacije.
V	potovalnem kovčegu... Ko so te dni
ob petih zjutraj napravili pobrežki orožniki pri J. K. iz Aleksandrove ceste preiskavo, da bi našli avstrijsko državljanko J.B., ki je bila že izgnana iz naše države ih ki ima vrhu tega še presedeti zaporno kazen petih dni, se je nudil orožnikom tragikomičen prizor. B. je vedela, da se v hiši ni mogoče tako skriti, da bi je orož-
niki ne iztaknili. Zato je izrabila zadnji moment in smuknila skoro docela dekol-tirana iz postelje v potovalni kovčeg, kjer so jo na njeno nesrečo orožniki tudi vso zvito iztaknil. Le srečnemu naključju je pa pripisati, da jo niso orožniki v kovčegu zaprli in odnesli na sodišče.
Karambol je bil v Gosposvetski ul., kjer je neznan kolesar podrl na tla 61etnega E. Marčiča. Po dolgem prerekanju je otrokov oče lastniku sicer odvzel dvokolo brez evidenčne številke, vendar mu ga je lastnik zopet na zvit način izmaknil in odbrzel z njim v neznano.
Žalosten pojav so pri nas otroški berači, ki dnevno nadlegujejo naše stanovalce. Človek ne ve, ali bi verjel njihovemu bednemu stanju, saj so nekateri med njimi celo posestniški sinovi, docela razdrapano oblečeni, ki jih starši pošiljajo v okoliški vasi, kjer jih ne poznajo, da jim prinesejo domov kruha za prašiče. Gotovo ni treba utemeljevati, da so taki pojavi vzgojno zelo kvarni, saj se v otroku vzgaja delamržnost in laž.
sttiiU iu doštu matuk
Dvoumno.
Ona: »Glej, Pavle, danes sem pa dobila novo zobovje!«
On: »Zdaj se pa lahko smejiš!«
Previden.
»Bojim se, da bi najino razmerje ne prišlo na d a n’ Ivan!«
»Zato pa mislim, da je bolje, ako se shajava po noči!«
Zafrkljivost.
»Gospod doktor, kaj mislite, ali so morske ribe- vedno zdrave?«
»Na to vprašanje mi je težko odgovoriti, gospodična. Jaz vsaj nisem še nobene zdravil!«
Posest
POHORSKA PARCELA
z vodo in elektriko, lep dovoz, naprodaj. Ponudbe pod »Zavetie« na upravo. 2042
Prodani tristanovanjsko HIŠO
za 44.fl0o.—. Vprašati v upravi lista.	203žj
Prodam
Lep zgotovljen
DRUŽINSKI GROB
takoj odstopim ali prodam na magdalenskem pokopališču-Naslov v upravi.	2038
Sobo odda
SOBO
s hrano in posebnim vhodom oddam. Urbanova 28, pritličje, desno.	2043
Malo. opremljeno SOBO
oddam takoj. Gregorčičeva ulica 8-11.	2034
SOBO~
z vso oskrbo oddam. Cankarjeva 1 AL desno. 2044
Službo dobi
SPREJMEM NATAKARICO
iz dežele. Vprašati v upravi »Večcrnlka«	2031
KUHARICA
za vse. ki govori nemško, z dobrimi izpričevali, se išče k trem osebam. Naslov v upra-vi »Večernika«.	294 0
VAJENCA
za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem. Frančiškanska ul. 13.	2035
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj za velike komade. Verdonik, Gosposka ulica 44.	2039
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Stanovanje
STANOVANJE
dvosobno, na Teznem, Gregorčičeva ul. 5, oddam v jem mirni stranki.
GOSPODA
sprejmem na stanovanje, 'j Cvetlična 35. vrata 6.	203i
GOSPODA
ali gospodično sprejmem ceneno stanovanje in hran0. Trg svobode 6/III desno. Ma ribor.	2036
Vinogradniki:
V trsnici Kmetijske družbe v Slov. Konjicah ic še naprodaj 10.000 komadov prvovrstnih cepljenk izbranih vrst kakor: laški in renski rizlinS> silvanec, kraljevina, modra Frankinja, beli in in°' dri burgundec, traminec, žlahtnina itd. Ce«e zmerne. Naročila sprejema dokler traja zalogi »Trsnica kmetijske družbe v Sl. Konjicah. 2045
R&st&UMuiiu »foaiska ležat**
Prvovrstna kuhinja. Vsak četrtek in petek sveže morske ribe in primorske specijalitete. Vin3' kakor muškat silvanec, originalno dalmatinsk0 črno so brezdvomno izborna. Abonenti se sprejemajo na hrano, ala kart mesečno Din 400-''"' Godbe ni. Cene nizke, postrežba točna.
CdP/Mta sffivptiskili	u	kted-
vofHe*H	tiUuOom
Dne> 6. januarja 19tf8 se je vršila prva seja v Gradcu, druga seja istotam dne R). ,februarja 191«, tretja seja dne 3. marca 191« istotam. Dne 23. marca 1918 od-borova seja v Mariboru. Dne 25. marca 1918 seja osrednjega odbora in občni zbor centrale in p oživljanje mariborske pridružnice. Vodstvo je prevzel tovariš Kejžar s tajnikom tov. Jarhom, ki je bil takrat poklican od vojakov v železniško službo. V podružnici Maribor se je ob tern pričetku zbralo okoli 100 članov. Razmotrivanja na sejah in sestankih so se morala vršiti zelo oprezno, saj je visel nad navzočimi še vedno Damoklejev meč. Najzavodnejši so vsakokrat spraševali vodstvo: »Kako bo?« Odgovor je bil: -bo« in oči so se v srcih razumele: Jugoslavija bo!
Ko se je sredi teta 1918 že predvidel vojaški poraz Avstrije in njenih zaveznikov, so se na pobudo slovenskih politikov pripravljali narodno obrambni odbori, češ da se jo tr-eba za vse pripraviti, za varnost prebivalstva, ako se sestradane kolone vrnejo iz bojišča. Iz tega razloga je oblast dopuščala te odbore, ki pa so imeli tudi drugje nacionalni pomen. Iz teh v posameznih krajih se spujočth narodno obrambnih odborov, so nastali sredi leta 1918 »Narodni sveti«, h katerim so se pridružili tudi posamezni funkcionarji Zveze jugoslovanskih železničarjev.
Dne 28. junija 1948 se te centrala zveze jugoslovanskih železničarjev preselila
v Ljubljano, tovariš Kejžar je dobil tamkaj službo in odložil predsedstvo po-
družnice v Mariboru, katero vodstvo je prevzel s tem dnem tovariš Jarh in postal član Narodnega sveta. Važnost pravočasne poživitve organizacije se je pokazala takoj ob preobratu. Vodstvo železnice je sicer prišlo v Ljubljani sporazumno z Narodnim svetom v slovenske roke, vendar je ostal bivši štajerski d i' južne železnice še pod vplivom železniškega inšpektorata v Gradcu in šele zasedba mesta Maribor po Maistrovih četah, je prinesla podrejenost te proge narodni vladi v Ljubljani. V Mariboru sta poslovala kot eksponenta ljubljanskega železniškega vodstva in narodne vlade inšpektor Vrečko in revident tovariš Kitak. člana Zveze jugoslovanskih železničarjev. Transporti sestradanega vračajočega se vojaštva so se vršili koncem septembra in ves oktober 1918 s pomočjo vsega želessničarstva, ki je bilo po večini nemškega mišljenja in ki se je ob polomu na mah znašlo v internacionalni soc. demokratični organizaciji. Narodni svet In zavedni slovenski železničarji v Mariboru pa so s pomočjo vsega prebivalstva in delovno močjo zvezinih članov preskrbeli streljajočemu in ropajočemu vojaštvu hrano, da ni preveč ropalo. Narodne straže, pomnožene s prostimi srbskimi ujetniki, so skrbele, kolikor se je dalo, za varnost ljudstva in imetja. Nemški del moštva takratnega mariborskega pešpolka štev. 47 je v polni bojni opremi zapuščal večinoma peš Maribor in se selil na narodnostno mejo v Leibnitz.
Službo na železnici so redno in vztrajno opravljali takrat te zavedni slovenski
železničarji, predvsem prometno in strojno osobje, med tem ko so nemško misleči jprometniki in strojevodje vsak čas skušali stavkati pod raznimi izgovori, češ da ni dovolj varnosti in ne dovolj živil. Zavedali so se dobro, da jih nujno potrebujejo za nemoteno prevažanje transportov. Tako so socialno demokratski strojevodje ustavili za nekaj časa službo dne 2. in 4. novembra 1918. Te težkočc pa je odpravil s primernimi sredstvi general Maister, ki je kolodvorom in drugim službenim edinicam ter vlakom dodelil straže, osobju pa dovolj hrane. Za izvrševanje redne prometne službe in izdajo prehrane je skrbel na važnem železniškem križišču na postaji Pragersko višji revident tov. Mohorko Jože, ki je stalno v smrtni nevarnosti krasno reševal svojo nalogo |n o tekočih zadevah sproti poročal generalu Maistru. Ko je Maribor zapustilo nemško moštvo pešpolka 47 in je general Maister zasedel Maribor, so se Nemci, osobito železničarji, predramili od prvotnega strahu, ki jih je bil zajel, saj so imeli na vesli nebroj krivic, ki so jih delali Slovencem. , Pričakovali so hude revanže. Slovenci, dobri ljudje, tega niso storili, in tako je začel Nemcem zopet rasti greben. Rešiti so hoteli Maribor — nemško-avstrijski posesti. Nemški in so-cialno-demokratski železničarji so dne 12. novembra 1918 ob priliki proklama-cije avstrijske republike ustavili vse delo iz simpatijo za Avstrijo, obenem pa kot protest proti železniškemu uradniku Kitaku, ki je bil kot eksponent Narodnega sveta v Mariboru dodeljen vodstvu postaje Maribor gl. kol. Stavkarji so zahtevali: l. uradovati se sme samo v nemškem jeziku, 2. slovenski železniški uradniki. zaupniki Narodnega sveta, sc ne smejo vmešavati v službovanje železniških uradnikov, 3, zvišati se mora od
mera živil. »
Z ozirom na prometno varnost je voa' stvo južne železnice v Ljubljani odredil0’ da ostane za prehodno dobo nentščh’ kot prometni jezik na železnici. G'0'* odmere živil se je tudi ugodilo, medte0 ko se drugi točki zahtev ni ugodilo. St* ka je trajala samo eno uro.
Energično razčiščenje nacionalne^ momenta pa je prinesla na veliko 1 ^lovana politična stavka dne 29. n°ve bra 1918, ki so jo uprizorili nefflšk1 socialno demokratski uradniki, nas't* ljenci in delavci vseh panog, in to sp0Ilu zumno z nemškimi centralami v Gra ^ in na Dunaju, kjer so bili Prepričam. jim prinese ta stavka vso bivšo S.P° Štajersko v naročje nemške Avstrije-lo je geslo: Horuck bis Stcinbriiek ^ riick. »Potisnimo Slovence, sjov^nvali oblast do Zidanega mosta.« Prič3'a so, da bo segala stavka vsaj do Zm311^ mosta, pa so se temeljito zmotili- Sta ^ je bila sklenjena 28. novembra l"1 s0 Gambrinovi dvorani v Mariboru, 0. imeli Nemci skupno s socialnimi, vaii krati sejo, na kateri so Ncnici zah stavko, ker je vlada v Ljubljani stila nemške sodnike in poštne name-
dan na-
ce. Na magistratu pa je ona	^
meravane stavke določena sl°ves“‘ cil obljuba bivšega avstrijskega P° ^ Suppanca za drugega mariborske«- ,.Q župana. Župan Nemec dr. Schnrz
bil obljubil, da bo stavkujoče zaias*
živili in denarjem. Dne 29- V0 . vse 1918, točno ob 12. uri, je poc^aio ?e delo in služba na Železnici. Na P nahajajoči vlaki so zavozili »a ? no postajo. Ob tej uri pa »3 jS, -Odpo-v pisarni generala Maistra v ^1-slanstvo železniških in p°s .. kov, nied njimi tudi dve zen • sje(jj.)
(Dalje
• J	umu«**	h**------------pl/- «»vr “»»• — • -«—-	«-*	T	VUIU	P|VVV||U»»	  *	»»MuumvVi	»>,	/>YiOau	3U	*»»«“•	—	j
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.