Domoljubova priloga za naš^Jili gospodinje in ' da :: Za naše" gospodarje. =00= HN Kje naj začnemo. da Izboljšamo svoje kmetijsko stanje? Kedar nameravamo kaj zidati, postavimo najprej iz najdebelejšega kamenja močan temelj, ki mora nositi celo stavbo. .— Ravnotako moramo isvojim kmetijam dati trden temelj, na katerega se mora naslanjati vse kmetijstvo. Poglejmo nekoliko, kaj in kje je tisto, kar smemo pri gospodarstvu imenovati temelj, od katerega je odvisen ves kmetijski uspeh. Ce gremo v poletnem času po zemljiščih naših kmetov, najdemo neredkokrat ,v eni in isti legi ter enaki sestavi zemlje parcele, ki se močno razlikujejo med seboj, četudi imajo iste naravne pogoje. Na ,enih se rastline silno zanikerno razvijajo tako, da od njih ni pričakovati povoljnih uspehov, na drugih pa imajo lepo in močno rast, ki daje prav dobre pridelke. Ako pa vprašate kmeta, ki ima tako zanemarjeno polje, kaj je vzrok slabega vspeha, se zgovarja navadno, da nima sreče itd. Ko pa pridete na njegov dom in pogledate malo okolu hleva, vam že od daleč udari v nos po gno-ju sprideni zrak. Pred hlevom leži navadno kup gnoja, neporavnanega in nepotlačenega; kokoši brskajo po njem, solnce ga izsuševa. Gnojnica se odteka od hleva in gnoja po potih an kanalih v bližnji potok, le v najboljšem slučaju po bližnjem vrtu. Privzdigneš gnoj z vilami, je ves plesnjev in kar kadi se iz njega. O kakem pravilnem ravnanju z gnojem in gnojnico še govora ni, kaj šele o urejenem gnojišču in gnojnični jami. Seveda pri takem gospodarstvu tudi hlev navadno ni vzoren. Temen je kakor ječa jn pobeljen morda še takrat ni bil, ko je bil nov. In pa živina! Reva je medla in suha, da ne bi obesil nanjo samo klobuka, ampak tudi suknjič. Kako je pa pri Švicarju? Ta ima na gnojišču gnoj lepo poravnan in stlačen. | Okoli pa je zasajeno drevje, ki varuje gnoj, da se ne izsuši. Gnojnica se izliva v zato prirejeno -jamo in gnoj z njo večkrat poškropi, da ostane vedno vlažen. Illev ima v nalepšem redu in napolnjenega z dobro rejeno živino, da se človek nehote zveseli pri takem pogledu. Sedaj nam' je tudi jasno, zakaj ima prvi na njivah slabe vspehe, drugi pa dobre. Prvi je vozil na polje mesto dobrega slab, redilnih snovi oropan gnoj, drugi pa pravilno oskrbovan, masten gnoj. Poglavitni temelj vsakega kmetijstva je torej hlev in gnojišče. Od pravilno vre-jenega hleva in dobro oskrbovanega gnojišča je odvisen ves v s p e h kmetijstva. Dobijo se gospodarji, ki imajo lepo živino in dobro polje, četudi nimajo pravega gnojišča, temveč gnoj devajo na kup, ga dobro poravnajo in stlačijo. Tako dobijo dober gnoj in lepe vspehe. Pa še veliko lepši bi bili ti, če bi imeli gnojnično jamo in bi gnojnico vozili po travnikih. Navadno pravijo taki gospodarji: »Saj gno-j popije vso gnojnico; nič se je ne izgubi,« pa z gotovostjo trdim, da gre tudi pri takem z najboljšim ravnanjem polovico gnojnice v zgubo. Da je to res, povedo tiste rastline, ki jim pravijo kobul-nice, to so vranji parkelj, pikasti mišjak itd. Te rastejo največ pri takih hlevih in gnojiščih, kjer je zemlja napita gnojnice, medtem ko je strada drugo zemljišče. Ako torej hočemo, da nam ne gredo ravno najdragocenejša gnojila v nič, moramo imeti v prvi vrsti be'onirane hleve, dobro vrejena gnojišča in g;iojnične jame, da ne uide prav nič gnojnice. Potem bomo a'hko dobro gnojili in pridelali več na po-ju in travnikih in redili več živine, ki je danes za kmeta najvažnejša. Mesto da ku pujemo draga umetna gnojila in podpiramo tuje bogatine, uredimo raje hleve, gnojišča in gnojnične jame, pa ostane denar doma in rastlo bo najlepše blagostanje. Uredba švicarskega hleva. Ker sedaj vemo, da je hlev z dobrim gnojiščem najvažnejša stavba pri gospodarstvu, moramo tudi vedeti, kako naj bo urejen, da bo ustrezal svojemu namenu. Vzemimo si za zgled Švico! Tam redi in živi kmeta skoro izključno le živinoreja. Zato pa skrbi^ da ima hlev, ki odgovarja namenu. V bvici ima vsak, naj bo velik kmet ali kajžar, betoniran hlev in prostorno gnojnično jamo, 'totfej se mu nikjer nič gnojnice ne izgubi. * Zaradi lažjega pregleda sem napravil majhen načrt v temelju in preseku takega švicarskega hleva novejše sestave. Hlev ■je tako urejen, da je delo lahko in urno, na kar gledajo danes povsod, ko so delavci redki in dragi. Na prvi pogled vidimo na načrtu, da je hlev po dolgem razdeljen na tri dele, namreč: goveji in konjski hlev, krmilnico ter shrambo za seno in moštarno. Krmil-nica in shramba za seno sta leseni. Na zunanji strani, na koncu je uvoz ali most an hlev, spredaj pa gnojnična jama, gnojišče in odtok gnojnice. Pri hlevu se sku->ro povsod nahaja umetno korito za vodo. Oglejmo si sedaj od bližje vsak del. V hlev vodijo od zunanje strani v našem slučaju trojna vrata. Končna v goveji, oziroma konjski hlev, stranska na gnojišče. Vrata so navadno široka 1-30 do 150 m, visoka pa 2 m. V notranjščini je ■hlev širok 4 do 6 m in visok 250 do 3 m. Švicarski hlevi so v obče precej nizki, ali kljub temu dokaj zračni. Okna so 1 m široka in 60 do 75 m visoka in tako prirejena, da je zračenje lahko. Strop je lesen. V Švici najdemo povsodi lesene strope, kakor tudi večinoma po naših hlevih. Jasli, staje in tla so vsa iz betona. Jasli so 65 do 75 cm visoke, dno meri 50 do 60 cm in je žlebato, široke so pa navadno 60 do 70 cm. Staje so dolge 1-60 do 2 20 m in visijo proti jarku 5 do 8 cm. Po nekaterih krajih jmajo zato tako kratke staje, ker nimajo nastilja. Vsi odpadki torej padajo v jarek ■in živina ostane snažna. Obče pa delajo staje 2 do 2-20 m dolge, ker je veliko bolje za breje krave. Novejši čas pokladajo na beton deske, ker je beton mrzel in se •živali lahko prehlade. Jarek za stajami je širok 35 do 50 cm in globok 15 do 25 cm, visi pa proti jami. Hodnik je širok 150 do 2 m, tukaj devajo navadno kaka teleta. Cel hlevski 'tlak je •tako delan, da visi vse proti jarku. Iz hleva peljejo vrata v krmilnico. K r m i 1 n i c a ima namen, da se v nji pripravlja krma za pokladanje. S konca ima široka vrata, da se lahko pelje krma •na vozu notri, v hlevski steni pa odprtine 30 do 40 cm visoke in 2 do 3 m široke, skozi katere se poklada krma. V Švici ima vsak hlev tako urejeno krmilnico. 9i l.TTtK T. Zr.mnuuti - V,TT- - i n i - t .muna ;»> u-vun..^ i.ucs u ta en ^ • ■ ji : taiiirs: »tel«; w 'le^-i ' 1 ' -!i ; '• lanu - 'c; :vsa >: . : -n-< - - -.' iU - ' ui\ tiafnain ter- : ' .'*, V. •». i. .-. ;ir .5 ve-„ .<ž »ca. 7*a«r ier .jame j> -a na jržžjerri rae- i p-tn/m "5"" ~ /. veliKO ■ eiPO. ki •i .ajit! pr.nermo p-** pravo. pa s .•in« -.« *." -'. i'"cJ.v zo :':::<'.. !';f:- '.i* 5 ".c. "-a ped*.-:. . ,'lni' ; >.-. --;•- r. ;:-.2..ca.-. arefc. ».'. -K.ir.T.. l j • •• .5 zprazrrer. i iarr.e V-s- .5 ob -tb: jmijrvo, ]e »•a.-rsva • .v:^ veHico lai- -ii- 3C-1 « < «11 3iinar. e »vi : •• '' i-jfl.iiič:TH jr.ilfft v.m :<* ' k ma i »> '•* ' /■. ; ie. Yie ;a .e um ; irvjewiv la ,».". ra '' -'-.-i r.v: .'m■ "'5' ■'• ' * ;iic'ca .i *a.t<; .'andnam <•'-•: t -lu .e Mr -jt *i:K v«< * :;ar.i> idinka^e. j a -H''".li rrta -c; > J* ZVter. -JC*ti >UX ouieiik ::er' *•* ' i f ■jf.-iv. >•-< ■ .a ^ c. "' »"•. 'a trave, ia: večera? To :e :v:sf ' >z-:ata »arsa«? fr. po ''i'.i- • ■ v* jjz nad tO .it. hrerz .arr.e <•>«; st.ri- do petkrat, da •, :, ie:a itto. zato pa mora prgr.riene. Or.oli pa izključno jl gnoin oo. no vsaki košr.jj z nova. Kje -vi: - .-'i- ' - -er*. že prc-Je omenil, gleda ■'a "-• : • :e;o -. - i .dpadkš v hlevu v '"-i" -'v- '-: .-: pa .dstroni. Prišla ' - : - :regenta in prehuda. a 4 - :rel-rastline požge. «*'- zredili takole, predno gnoji: " 'ie '.r« . -a p.:i gno- in-;,v(. v ^./tregA nčceja ?•*'*' ■ '3-.«i >5 po ži-the'-. -ap-,;.- i., :< - .- . : ;o '/zb ra n k<; .t:;. ; :•:•"-. --. -.-.i. ;ena ;e»a iu. i';* .•-.<.-. ivčvo jar-o *.:xo. • :t -i -er '•: .."•-. dve ••c-' -t,» /-.- '--azrediera. ša io -.••.te--:- .r z brum. t la se ter da pr de zrak i,- pospešuje - 7 _ ■ediine srp v. gm>- ieiše m mre; i i bc- Deželna elektroka centrala, Ne da se tajiti, da kranjska dežela kaže zadnja leta vidna znamenja gospodarskega napredka. S.cer smo še daJeč nadaj za raznimi deželami, ki uživajo u-gedneiše naravne in politične pogoje, ai. vsaj temelj za gospodarsko povzdigo ie položen in v ljudstvu se kaže ve..ko zanimanje za vse. kar b: m-gio povzdigniti naš gospodarski : položaj. Zlasti odkar se je razvila zadružna :deja. ki je naučila najširše skje prebivalstva. Kako se dajo majhne sile posameznikov združiti v veliko moč. se je pojavilo na vseh poljih veselo a piodonosna i gibanje. V obrti pa ne napredujemo, kakor bi bilo želeti. Ne le pomamkanre strokovne izobrazbe je v tem :z.ru :>bčutno. ampak '->--• sredstev manjka za razvoj :xlustnje. .s»Vcr.:iš; pripom-:'. vUitV ie. tam;-tč ^Oo. -t« -af/^l-efa x»mcna. To bia »fiiV-.'dna "i-i. -c. velik p,v -s-te le^tft jren<- :e ;i : t e,t:r:^n9 jiiiiio a go-n.no -o za iTiotnr.e ~ rabo % po-.e-^e vi. "'■A-—:. -»/ zanm-v« -::. x p-. .ede - ta, aocrafci '-ase ir.v« z.-a?dbe, < . ',*likie 'Jfikr. ;ei:roj. ... >!('jp. 3. \aV. v/ijedeic kmeo i«.e . • ritk*'.trti xr*i-h :o ie vita.tr.. zadruge, v kaner li u iotetc.: -abariaio :a :■: jede T; napreden b- e -.rez P - tata ; i p. •>! t za d.": ga." .t posamt e- — < ..t-, -a '5-zpc .igo .eaene : -pesil, "-n po. o" n'ine iVC .e za .či.K' .-5 ta P< ~ g -r.illK ' . J' <-/■ v . t a. Jen 't: .a.tipa.tii-: maiega ~a:-o na ' ~i mali :. Vsled p treb-t.ka pri-rabiti ,-azco.ag.p ve ,.::a: rud; -naatseara --.ornoddc. da ntore za ?v-:? nc Korist if jeoc.-«>:-)t t;čx :;>..-; raPsvet-.jave ie splošno pripozrana .n :ato »e zla-st ,-as.a mesta, pa rad. že creJke občine trud.;o :r dc-b f. u v m namt." t.ektrični tov. fc.p- I dbats še tziso izkoriščene, 3 sam-"" vr-mša-t časa je. da se to zgodi. Pa \d: h b«: ikonstil ..n v katero svrho: V peš t-"v "rde'-' ta :rje faktorji: ali pri* vatni kapital L država, ali pa dežela z našimi cbčmamb l. Dcmauega kap.-taia n v toliki men, da bi sc —eed š uspehom lotiti tako veii-se-ga r-vajetja. PrejSOtiti bi mora.i to tu-emu sap ta u. št v resv c: :e sega po naših vodo h silah. Deželni odbor nikakor m naserotmk privatne aic jative na gospodarskem poiju. ampak želi tudi prm™ podjeti^sti dati novih pogojev, da se more vedno bo i j razv.tt. Nendar ima svoje temne pomisleke, da b: pre pas t; i naše vodne sile brezskrbno mitov, u-sedt. . .. Kranjska dežela Ji po svoji ?nrcjn' legi kliče k sebi pedjetnost med;:aroOne*i kapitala. Odprta tam je pen k mo«u m oa-ptra se vel:k trg v orijeutu. KranisKa uc vela e mi knr šeu dveh svetovnih prometnih cest« od kater;it vodi ena od severa proti jugu, in druga veže vzhod z z1 »O dom. Železniške rveze so na vse stran' ugodite, raka dežela je kakor ustvaflen« za razvoj obrmosti. Pa tudi medtiaroam kapital, k: ga ti oredpogoj. morajo biti v našo deželo, bi naše vodne sue^ korršeai samo \ svoie svrhe n ne oi dajal ničesar širšim slojem našega poljedelskega in obrtnega prebivalstva. Mi pa ,hočemo, da se te vodne sile socijalizirajo, da postanejo last vsega ljudstva in vir dohodkov za najširše sloje. Povzdigniti hočemo v prvi vrsti naš samostojni srednji stan. Nečemo, da bi naše ljudstvo postalo narod dninarjev, ampak hočemo narod samostojnih podjetnih gospodarjev na svoji zemlji. — Zato želi deželni odbor yodne sile, ki so v največji nevarnosti, pridobiti in jih postaviti v službo domačemu prebivalstvu, predno se jih še drugi .polaste. Za privatno podjetnost ostane še itak dovolj široko polje. 2. Drugi faktor, ki pride tu v poštev je država. Železniška uprava se bavi že dalje časa z vprašanjem, kako vpeljati na naših železnicah električni obrat in si je izbrala v ta namen največje vodne sile naše Gorenjske. Ne opore'kam, da bi država od tega utegnila imeti korist, a za nas pride v poštev v prvi vrsti dej9tvo, da bi, ako železniška uprava izvrši svoj namen, te vodne sile služile edino samo namenom železnice, popolnoma odtegnjene bile pa za drugo uporabo našemu ljudstvu in to za vso bodočnost. Vsled tega je deželni odbor z vso energijo nastopil proti nameri uprave državnih železnic in je pri dotični obravnavi odločno izrekel, da naj te vodne sile služijo namenom obrti in poljedelstva. V ta namen se je deželni odbor priglasil kot podjetnik v imenu našega prebivalstva in vložil tudi svoj projekt. Ta korak deželnega odbora ni ostal brezuspešen. Železniška uprava se je izjavila, da je pod gotovimi pogoji pripravljena .priznati deželi prednost pri uporabi vodnih sil. V to svrho s« vrše pogajanja, kako ■bi se nameravana centrala izvršila kot deželno podjetje, ki bi v slučaju elektrifi-ciranja železnic tudi železnici oddajalo potrebni tok. 3. Tretji faktor, ki pride v poštev, je torej dežela s svojimi občinami, ki bi gotovo najbolje ustregla domačim razmeram in gospodarskim potrebam našega prebivalstva. Predno se pa stori tak dalekose-žen sklep, ga je treba natančno pretehtati. Deželni odbor bi mogel priporočiti deželnemu zboru le tedaj tako napravo, ako bi prišel do trdnega prepričanja, da bi se taka naprava tudi resnično rentirala. V to svrho je uvedel deželni odbor poizvedbe, koliko toka bi se takoj oddalo za luč in koliko za moč. Zlasti v obrtnih krogih se je ta misel sprejela takoj spočetka z velikim veseljem. Mnogo obrtnih podjetij se sedaj ■ne more razširiti zaradi pomanjkanja moti. rudi industrijalci, ki "so si že priredili drage lastne centrale, čutijo nedostatnost svojih naprav jn žele, da bi se deželna centrala čimpreje izvršila, ker bi jih rešila velikih investicijskih troškov. Veliko manjših obratov, in na to polagamo največjo važnost, bi pa postalo 'šele možnih, lk0 bi iim bila na razpolago taka podeželja centrala. Za poizvedbe in napravo projektov je 'ooblastil deželni odbor splošno električ-» družbo Union (A. E. G. Union), ki iz-""suje sedaj poizvedbe po svojih tehnikih, nzemrja te družbe gospoda Uhl in Dušan wnec se bosta oglasila te dni pri občinah m pri večjih podjetnikih, da — za sedaj seveda čisto neobvezno — nabereta podatkov, koliko moči bi taka podeželna centrala mogla oddati. Od teh poizvedb je odvisen prvi obseg cele naprave oziroma naprava sama. Natančnejši pouk pa bodo podale knjižice, ki se bodo izdale y ta namen. Letošnja kosnia. Naši gospodarji so pričakovali, da se bodo cene živini precej dvignile, ker otava lepo kaže in se ni bati takega pomanjkanja krme, kakor lansko leto. Boljša košnja je pri nas le v nekaterih krajih. Na Notranjskem in Dolenjskem se pritožujejo gospodarji, da bodo letos še veliko manj pridelali kakor lansko leto. Ob hudi suši so se korenine posušile, da je letos vsa trava tako redka, kakor še nikdar poprej. . Druga leta so imeli veliko detelje. Letos je zimski mraz in dolgi sneg rdečo deteljo skoro popolnoma vzel; domača detelja je pa redka in malovredna. Mnogi so že zdaj v zadregi. Komaj za par tednov je še sena, ko se še jesen ni začela. Ljudje so začeli živino prodajati in jo za vsako ceno riniti naprej. Žalostna tolažba nam je v tej nesreči pomanjkanje sena tudi v drugih deželah. Na severu so imeli lani prav dobro košnjo. Letos so gori tem huje prizadeti. Spomlad je bila mrzla, da trava ni mogla rasti; potem je junija in julija skoro vedno deževalo, da jc prav veliko pokošene trave segnilo. Češka, Moravska, Gorenja Avstrija in Štajerska so imele prav slabo prvo košnjo. Naj bo otava še tako lepa, vendar ne bo zadostovala krma čez zimo. Na Štajerskem je le ena okrajna zadruga naročila za svoje člane 200 vagonov sena po 12 K 100 kg., torej skupno za 240.000 K. Kako more potem kmet še shajati? Zdaj pa vse živino naprej tiši, da se je le znebi. Prihodnje leto je komaj upati izboljšanje cen, ker se bo gotovo sklenila trgovinska pogodba s Srbijo in Rumunsko. Po teh pogodbah bosta smeli obe državi uvažati do 70.000 glav zaklane živine. Za naše gospodarstvo izvirajo iz tega pomanjkanja krme prav važne posledice. Toliko travnikov imamo in vendar sena še primanjkuje! Večini posestnikov se zdi škoda onih kronic za napravo dobre gnojne jame in zbetoniranega hleva. Gotovo bi vsaj tretjino sena imeli več, ko bi vso gnojnico porabili. Sami sebe pa travniki skoro gotovo ne bodo gnojili. Povsod se pritožujejo nad pomanjkanjem sena. Pojdi pa malo v gozde. Videl boš tam skoro cela senožeta najlepše trave, ki brez vsake koristi izginja. Ali bi ne mogli v gozdih pasti živine Mali dečko bi zadostoval za veliko čedo. V drugih deželah napravljajo z velikimi stroški prave pašnike, pri nas smo še to, kar imamo, zanemarili. Ker živina nikdar ne pride na prosto, se je paši skoro odvadila. Pravijo, da paša gozdu škoduje. Seveda, če bi se paslo le po svetu, kjer je malo razvito drevje. Če je les enkrat zaraščen, potem paša gozdu le koristi. Ne pozabi pa, koliko bolj trdna in zdrava bo. tvoja živina, če se bo večkrat v gozdu pasla. Za živinorejske zadruge, ki nimajo planin, bi bila paša v gozdu zelo potrebna tn koristna. Ko je lani manjkalo sena, so mnogt gozdno travo v koših domu nosili. Dobro je teknila živini. Če jo bo pa živina sama' popasla, bo še veliko boljše. Ker bo letos veliko živine odprodane, bodo gotovo mlečni izdelki zelo dragi. V severnih deželah se že zdaj menijo kmetje, da bo treba ceno mleku zvišati. Pri nas bodo skušali hitro napravitr sklepe za sir, maslo in mleko. Bodite previdni! Zdaj smo mi na konju. Če hočejo dobro blago imeti, naj tudi dobro plačajo. Otroci naj se ntijo. Pred več stoletji niso znali niti visoki gospodje brati in pisati. Takrat je bil mož ugleden, če je znal dobro meč sukati. Zdaj imamo skoro v vsaki mali občini šolo, kjer se otroci učijo poštevanko in abecednik, da marsikatera mati misli, da je mali že celi učenjak. Mnogo gospodarjev pa le postrani gleda ta napredek v Soli. Še vedno mislijo, da je zadosti, če znajo otroci za silo brati in pisati, drugače pa sta sekira in kosa boljša za kmeta. Taki starši ne bodo spodbujali otrok k večji pridnosti, ampak jih bodo le odvračali od učenja. Otroci izgubijo zanimanje za šolo, katerega pozneje ni več mogoče malim vcepiti. Ker je zdaj ravno čas, ko se bodo šole začele, je potrebno, da si ta predmet malo natančneje ogledamo. Kolikor mož zna, toliko velja. Bog vč vse in čimbolj spoznavamo svet in zemeljske moči, bolj bomo v tem tudi spoznali Boga in lepoto njegovega stvarstva. Za dobro in človeku primerno življenje je v sedanjih razmerah potrebne, da se človek veliko nauči. No, kaj pa pomaga učenost ? Ko je na Francoskem trtna uš skoro popolno pokončala vinograde, so prosili gospodarji ministrstvo, naj jim pošljejo kakega moža, ki jim bo rešil trto in odvrnil gospodarski polom. Tamošnji kmet ima skoro le vino za prodati. Če tega ni, nima kaj drugega prodati. Vlada pošlje kemika in znanega učenjaka Pasterja. Takrat so pa zrastli kmetje: »Nam trta gine. Mesto pametnega vinorejca, nam pošlje vlada enega filistra, ki trte še videl ni. S tem gotovo ne bo nič.« — Paster je preiska-val, našel trtpo uš in rešil francoskega kmeta. Le njegove iznajdbe prihranijo ljudem vsako leto na sto in sto milijonov denarja in milijonom bolnikom povrnejo zdravje, ker se je tudi v tem odlikoval, kakor nobeden drug v preteklem stoletju. Pri vsej svoji učenosti je bil prav otročje pobožen in vedno molil rožni venec. Ko so mu očitali, da ima vero kakor bretan-ski kmet, je ponižno odgovoril: »Če boste molili zame, bom imel še tako vero, kakor bretanska kmetica.« Kaj pomaga učenost, vam kažejo železnice. Kako težko so popred prodajali IU Shramba za seno je tikoma poteg krmiJnice, v našem slučaju na tleh. V novejšem času namreč zidajo vse hleve tako, da se 1. krma ne kvari vsled hlevske soparice in je tudi strop trpežnejši, če je prazen, 2. je krmljenje veliko lažje, če je seno kar pri rokah, in^3. je tudi spravljanje zelo olajšano. V Švici imajo .vsi hlevi uvoz ali most na hlev, kakor tudi ,ta na našem načrtu. Ker pridelajo veliko krme, si olajšajo delo, ko dva človeka •lahko zmečeta brez trpljenja in se tudi seno ne raztresa. Voz namreč zapeljejo kar na hlev, pa ni za zmetavanje treba štiri do pet ljudi, kakor pri nas. Ker pridelujejo Švicarji veliko sadja, se pri vsaki večji kmetiji nahaja moštar-na. Navadno je ta pod hlevsko streho, ker služi most tudi za dopeljavanje sadja. Tukaj se sadje melje in stiska in potem mošt tudi tukaj kipi. G n o j n i č n a 'jam a se nbhaja ali za govejim hlevom, ali spredaj ali pa s konca, kakor namreč prostor dopušča. Dolga jc navadno kakor 'hlev in široka T50 do 2 m, globoka pa v gorirem delu ,1 m, v spodnjem pa 1-20 do l-40 m. Navadno računajo Švicarji za govedo lm3. Razdeljena je na tri dele in je pokrita z močnimi deskami. Pod jamo so položene železne cevi, ki imajo v premeru 12 do .15 cm in peljejo do iztoka, kjer je velika pipa. Vsak del -jame je na najnižjem mestu zvezan s temi cevmi z veliko veho, ki jc zamašena s posebno pripravo, da se Jahko po iztoku izprazni poljubno, kateri del se hoče, kar je tudi na podobi razvidno. Iztok je izkopan in obzidan jarek, tako da more notri z vozom. Dostikrat je 2 do 3 m globok, da je izpraznjenie jame mogoče. Kar je samo ob sebi umljivo, je naprava takega iztoka v hribih veliko lažja kot v ravnini. Gnojišče je neposredno poleg .gnojnične jame in je prav za prav tudi be-lonirana jama. pokrita z jelovimi bruni, na katere potem pokladajo gnoj, ki se od-ceja v tako imenovani zbiralnik (Samm-4er). Ta ie navadno dolg in ozek. Gotovo si misliš, dragi Jiralec, zakaj toliko jam in tako velikili. Živina vendar aie napravi toliko gnojnice! Premeteni Švicar je rabi toliko, pa si jo preskrbi. Svoje sadne vrtove kosi štiri- do petkrat, da tudi šestkrat na leto, zato pa mora imeti zelo pognojene. Gnoji pa izključno iz gnojnico, po vsaki košnji z nova. Kje jo dobi? Kakor sem že preie omenil, gleda na to, da pridejo vsi odpadki v hlevu v gnojnični jarek, steljo pa odstrani. Prišla bi sedaj vsa gnojnica pregosta in prehuda, saj je znano, da prehuda rastline požge. Zato jo zredči tako-Ie, predno gnoji: Kakor sem že omenil, ima pod gnojiščem zbiralnik, v katerega se odce'a gnoj. Vanj napelje po žlebeh kapnico ali ■pa po kanalih deževnico. V zbiralniku stoji lesena, priprosto setavljena sesalka, s katero goni vodo v gnojnično jamo tako, da pride na tretjino gnojnice dve tretjini •vode. Ko je gnojnica tako razredčena, meša jo s posebnimi grabljami, da se trdi odpadki razstope in da je po celi iami dovolj močna. Kedar začne gnojnico voziti. 10! kar zapelje sod pod pipo pri iztoku in v eni minuti je sod z vsebino 10 hi poln. Take gnojnične iztoke se dobi> pri vsaki kmetiji, če ima le sedem do deset glav živine. Vse pa je tako urejeno, da je delo kar najlažje in najhitrejše. Gotovo si radoveden, zakaj ima jama ■tri oddelke in ne samo enega. Švicar je tako znajden, da ga mu ni' para. Dobro ve, da mora gnojnica kipeti, ker jc surova jedka in tako rastlinam kolikor toliko škoduje ter na rast trave slabo učinkuje. Da ne vozi nepovrete, ima tri oddelke, ki jih izpraznuje po vrsti. Ker vozi skoro vsak teden, pride vsak oddelek po treh do štirih tednih na vrsto, v tem času pa že kipi. S kipenjem gnojnica veliko pridobi na re-dilnih snoveh in čudovito pospešuje rast trave, kar večkrat občudujem. To je torej tista »zlata jama«! In po pravici jo Švicar tako imenuje, saj mu je temelj vsega blagostanja, ki vlada v Švici že nad 50 let. Hleva brez gnojnične jame si tam sploh misliti ne morejo, kot mi ne kozolca brez lat. O n o j i š č e. Tudi z gnojem znajo Švicarji bolje ravnati, kakor mi. Ne napravijo si samo veliko gnojnice, ampak tudi veliko dobrega gnoja. Iz hleva odstranijo gnoj na gnojišče, kjer ga takoj poravnajo in stlačijo. Gnojišče je dolgo in ozko, kakor sem omenil. Švicar namreč gnoja ne poravna čez celo gnojišče naenkrat, ampak deia kup od enega konca proti drugemu. Ko je kup na enem mestu dovolj visok, potem začne voziti zraven. Kedar pa gnoji zemljišče, ga pa jemlje ravno tako. Starejši, dobro predelani, pride preje na vrsto, ko novejši. Gnojišče je pokrito, kakor že rečeno, z bruni, da se gnoj odceja v nabiralnik ter da pride zrak tudi spodaj do gnoja, kar pospešuje razpad. Po tem razpadu so redilne snovi gno-jeve za rastline prikladnejše in torej bolje učinkujejo. Deželna elektriška centrala, Ne da se tajiti, da kranjska dežela kaže zadnja leta vidna znamenja gospodarskega napredka. Sicer smo še daleč zadaj za raznimi deželami, ki uživajo ugodnejše naravne in politične pogoje, ali vsaj temelj za gospodarsko povzdigo je 'položen in v ljudstvu sc kaže veliko zanimanje za vse, kar bi moglo povzdigniti naš gospodarski položaj. Zlasti odkar se je razvila zadružna ideja, ki je naučila najširše sloje prebivalstva, kako se dajo majhne sile posameznikov združiti v veliko moč, se je pojavilo na vseli poljih veselo in plodonosno gibanje. V obrti pa ne napredujemo, kakor bi bilo želeti. Ne le pomanjkanje strokovne izobrazbe je v tem oziru občutno, ampak tudi sredstev manjka za razvoj industrije. Najboljši pripomoček razvoju industrije so prirodne sile, ki jih je treba postaviti v službo človeškemu delu. Pa to zmore samo veliki kapital, ki ga ni v domač,b rokah. V tem oziru namerava deželni odbor predložiti deželnemu zboru velevažen načrt, ki bi bil vsaj za en del kranjske dežele. ki ima sedai že ustvarjene vse pred- pogoje za razvoj industrije, namreč za Gorenjsko, največjega pomena. To bi bila podeželna električna centrala, ki bi velik del naše dežele preskrbela z električno lučjo in gonilno silo za motorje v uporabo obrtu in poljedelstvu. Moderni razvoj zahteva tudi od poljedelca, da uporabi zase nove iznajdbe, ki bi mu olajšale težko delo in mu nadomestile delavske sile, ki jih sedaj žal mnogokrat niti dobiti več ni mogoče. Zato si nabavljajo poljedelci kmetijske stroje in v nekaterih krajih so se že ustanovile strojne zadruge, v katerih si kmetovalci skupno nabavljajo stroje za poljedelska dela. Ta napredek bi se brez dvoma pospešil, ako bi bile zadrugam in posameznim posestnikom na razpolago cenene gonilne sile. Še veliko večja je pa potreba gonilne sile za obrtnika. Dandanes tlači malega obrtnika konkurenca tovaren, ki imajo na razpolago velika sredstva, s katerimi mali obrtnik nikakor ne more tekmovati. Vsled tega propada domači obrt in nujno potrebno je, podati tudi manjšemu obrtniku pripomoček, da more za svoj obrat uporabiti vse tehnične pridobitve. Korist iif ugodnost električne razsvetljave je splošno pripoznana in zato se zlasti naša mesta, pa tudi že kmečke občine trudijo pridobiti si v ta namen električni tok, 'bodisi z lastnimi napravami, ali na ta način, da stopijo v zvezo s kakim tovarnarjem, od katerega kupujejo tok. Take majhne naprave so večinoma jako nezadostne in imajo poleg velikih ustanovnih in obratnih troškov tudi razne pomanjkljivosti. Cim večja je taka naprava in v čiin večji množini proizvaja potrebni tok, tembolj zadošča svojemu namenu in tem manjši so primeroma njeni t roški. So pa tudi še drugi nagibi, ki so do-vedii deželni odbor do njegovega sklepa. Na Gorenjskem so vodne sile zlasti ob Savi, ki danes še niso izkoriščene, a samo vprašanje časa je, da se to zgodi. Pa kdo jih bo izkoristil in v katero svrho? V poštev pridejo tu trije faktorji: ali privatni kapital, ali država, ali pa dežela z našimi občinami. 1. Domačega kapitala ni v toliki meri, da bi se mogel s uspehom lotiti tako velikega podjetja. Prepustiti bi morali to tujemu kapitalu, ki v resnici že sega po naših vodnih silah. Deželni odbor nikakor ni nasprotnik privatne inicijative na gospodarskem polju, ampak želi tudi privatni podjetnosti dati novih pogojev, da sc more vedno bolj razviti. Vendar ima svoje tehtne pomisleke, da bi prepustil naše vodne sile brezskrbno njihovi usodi. Kranjska dežela že po svoji prirodni legi kliče k sebi podjetnost mednarodnega kapitala. Odprta nam je pot k morju in odpira se velik trg v orijentu. Kranjska dežela je na križišču dveh svetovnih prometnih cest, od katerih vodi ena od severa ■proti jugu, in druga veže vzhod z zahodom. Železniške zveze so na vse strani ugodne. Taka dežela je kakor ustvarjena za razvoj obrtnosti. Pa tudi mednarodni kapital, ki ga ti predpogoji morajo privabiti v našo deželo, bi naše vodne sile izkoriščal samo v svoie svrhe in ne bi od- dajal ničesar širšim slojem našega poljedelskega in obrtnega prebivalstva. Mi pa ,hočemo, da se te vodne sile socijalizirajo, da postanejo last vsega ljudstva in vir dohodkov za najširše sloje. Povzdigniti hočemo v prvi vrsti naš samostojni srednji stan. Nečetno, da bi naše ljudstvo postalo narod dninarjev, ampak hočemo narod samostojnih podjetnih gospodarjev na svoji zemlji. — Zato želi deželni odbor vodne sile, ki so v največji nevarnosti, pridobiti in jih postaviti v službo domačemu prebivalstvu, predno se jih še drugi polaste. Za privatno podjetnost ostane še itak dovolj široko polje. 2. Drugi faktor, ki pride tu v poštev je država. Železniška uprava se bavi že dalje časa z vprašanjem, kako vpeljati na naših železnicah električni obrat in si je izbrala v ta namen največje vodne sile naše Gorenjske. Ne oporekam, da bi država od tega utegnila imeti korist, a za nas pride v poštev v prvi vrsti dejstvo, da bi, ako železniška uprava izvrši svoj namen, te vodne sile služile edino samo namenom železnice, popolnoma odtegnjene bile pa za drugo uporabo našemu ljudstvu in to za vso bodočnost. Vsled tega je deželni odbor z vso energijo nastopil proti nameri uprave državnih železnic in je pri dotični obravnavi odločno izrekel, da naj te vodne sile služijo namenom obrti in poljedelstva. V ta namen se je deželni odbor priglasil kot podjetnik v imenu našega prebivalstva in vložil tudi svoj projekt. Ta korak deželnega odbora ni ostal brezuspešen. Železniška uprava se je izjavila, da >je pod gotovimi pogoji pripravljena priznati deželi prednost pri uporabi vodnih sil. V to svrlio st vrše pogajanja, kako bi se nameravana centrala izvršila kot i deželno podjetje, 'ki bi v slučaju elektrifi-ciranja železnic tudi železnici oddajalo potrebni tok. 3. Tretji faktor, ki pride v poštev, je torej dežela s svojimi občinami, ki bi gotovo najbolje ustregla domačim razmeram in gospodarskim potre'bam našega prebivalstva. Predno se pa stori tak dalekose-žen sklep, ga je treba natančno pretehtati. Deželni odbor bi mogel priporočiti deželnemu zboru le tedaj tako napravo, ako bi prišel do trdnega prepričanja, da bi se taka naprava tudi resnično rentirala. V to svrho je uvedel deželni odbor poizvedbe, koliko toka bi se takoj oddalo za luč in koliko za moč. Zlasti v obrtnih krogih se je ta misel sprejela takoj spočetka z velikim veseljem. Mnogo obrtnih podjetij se sedaj ne more razširiti zaradi pomanjkanja moči. Tudi industrijalci, ki "so si že priredili drage lastne centrale, čutijo nedostatnost svojih naprav in žele, da bi se deželna centrala čimpreje izvršila, ker bi jih rešila velikih investicijskih troškov. Veliko manjših obratov, in na to polagamo največjo važnost, foi pa postalo šele možnih, ako bi jim bila na razpolago taka podeželja centrala. Za poizvedbe in napravo projektov je Pooblastil deželni odbor splošno električno družbo Union (A. E. O. Union), ki izvršuje sedaj poizvedbe po svojih tehnikih. Inženirja te družbe gospoda Uhl in Dušan aernec se bosta oglasila te dni pri občinah in pri večjih podjetnikih, da — za sedaj seveda čisto neobvezno — nabereta podatkov, koliko moči bi taka podeželna centrala mogla oddati. Od teh poizvedb je odvisen prvi obseg cele naprave oziroma naprava sama. Natančnejši pouk pa bodo podale knjižice, ki se bodo izdale v ta namen. Letošnja košnja. Naši gospodarji so pričakovali, da se bodo cene živini precej dvignile, ker otava lepo kaže in se ni bati takega pomanjkanja krme, kakor lansko leto. Boljša košnja je pri nas le v nekaterih krajih. Na Notranjskem in Dolenjskem se pritožujejo gospodarji, da bodo letos še veliko manj pridelali kakor lansko leto. Ob hudi suši so se korenine posušile, da je letos vsa trava tako redka, kakor še nikdar poprej. Druga leta so imeli veliko detelje. Letos je zimski mraz in dolgi sneg rdečo deteljo skoro popolnoma vzel; domača detelja je pa redka in malovredna. Mnogi so že zdaj v zadregi. Komaj za par tednov je še sena, ko se še jesen ni začela. Ljudje so začeli živino prodajati in jo za vsako ceno riniti naprej. Žalostna tolažba nam je v tej nesreči pomanjkanje sena tudi v drugih deželah. Na severu so imeli lani prav dobro košnjo. Letos so gori tem huje prizadeti. Spomlad je bila mrzla, da trava ni mogla rasti; potem je junija in julija skoro vedno deževalo, da je prav veliko pokošene trave segnilo. Češka, Moravska, Gorenja Avstrija in Štajerska so imele prav slabo prvo košnjo. Naj bo otava še tako lepa, vendar ne bo zadostovala krma čez zimo. Na Štajerskem je le ena okrajna zadruga naročila za svoje člane 200 vagonov sena po 12 K 100 kg., torej skupno za 240.000 K. Kako more potem kmet še shajati? Zdaj pa vse živino naprej tiši, da se je le znebi. Prihodnje leto je komaj upati izboljšanje cen, ker se bo gotovo sklenila trgovinska pogodba s Srbijo in Rumunsko. Po teh pogodbah bosta smeli obe državi uvažati do 70.000 glav zaklane živine. Za naše gospodarstvo izvirajo iz tega pomanjkanja krme prav važne posledice. Toliko travnikov imamo in vendar sena še primanjkuje! Večini posestnikov se zdi škoda onih kronic za napravo dobre gnojne jame in zbetoniranega hleva. Gotovo bi vsaj tretjino sena imeli več, ko bi vso gnojnico porabili. Sami sebe pa travniki skoro gotovo ne bodo gnojili. Povsod se pritožujejo nad pomanjkanjem sena. Pojdi pa malo v gozde. Videl boš tam skoro cela senožeta najlepše trave, ki brez vsake koristi izginja. Ali bi ne mogli v gozdih pasti živine Mali dečko bi zadostoval za veliko čedo. V drugih deželah napravljajo z velikimi stroški prave pašnike, pri nas smo še to, kar imamo, zanemarili. Ker živina nikdar ne pride na prosto, se je paši skoro odvadila. Pravijo, da paša gozdu škoduje. Seveda, če bi se paslo le po svetu, kjer je malo razvito drevje. Ce je les enkrat zaraščen, potem paša gozdu le koristi. Nc pozabi pa, koliko bolj trdna in zdrava ba tvoja živina, če se bo večkrat v gozdu pasla. Za živinorejske zadruge, ki nimajo planin, bi bila paša v gozdu zelo potrebna in koristna. Ko je lani manjkalo sena, so mnogi gozdno travo v koših domu nosili. Dobro je teknila živini. Ce jo bo pa živina sama' popasla, bo še veliko boljše. Ker bo letos veliko živine odprodane, bodo gotovo mlečni izdelki zelo dragi. V severnm deželah st že zdaj menijo kmetje, da bo treba ceno mleku zvišati. Pri nas bodo skušali hitro napraviti sklepe za sir, maslo in mleko. Bodite previdni! Zdaj smo mi na konju. Ce hočejo dobro blago imeti, naj tudi dobro plačajo. Otroci naj se učijo. Pred več stoletji niso znali niti visoki gospodje brati in pisati. Takrat je bil mož ugleden, če je znal dobro meč sukati. Zdaj imamo skoro v vsaki mali občini šolo, kjer se otroci učijo poštevanko in abecednik, da marsikatera mati misli, da je mali že celi učenjak. Mnogo gospodarjev pa le postrani gleda ta napredek v šoli. Še vedno mislijo, da je zadosti, če znajo otroci za silo brati in pisati, drugače pa sta sekira in kosa boljša za kmeta. Taki starši ne bodo spodbujali otrok k večji pridnosti, ampak jih bodo le odvračali od učenja. Otroci izgubijo zanimanje za šolo, katerega pozneje ni več mogoče maiim vcepiti. Ker je zdaj ravno čas, ko se bodo šole začele, je potrebno, da si ta predmet malo natančneje ogledamo. Kolikor mož zna, toliko velja. Bog ve vse in čimbolj spoznavamo svet in zemeljske moči, bolj bomo v tem tudi spoznali Boga in lepoto njegovega stvarstva. Za dobro in človeku primerno življenje je v sedanjih razmerah potrebno, da se človek veliko nauči. No, kaj pa pomaga učenost? Ko je na Francoskem trtna uš skoro popolno pokončala vinograde, so prosili gospodarji ministrstvo, naj jim pošljejo kakega moža, ki jim bo rešil trto in odvrnil gospodarski polom. Tamošnji kmet ima skoro le vino za prodati. Če tega ni, nima kaj drugega prodati. Vlada pošlje kemika in znanega učenjaka Pasterja. Takrat so pa zrastli kmetje: »Nam trta gine. Mesto pametnega vinorejca, nam pošlje vlada enega filistra, ki trte še videl ni. S tem gotovo ne bo nič.« — Paster je preiska-val, našel trtjio uš in rešil francoskega kmeta. Le njegove iznajdbe prihranijo ljudem vsako leto na sto in sto milijonov denarja in milijonom bolnikom povrnejo zdravje, ker se je tudi v tem odlikoval, kakor nobeden drug v preteklem stoletju. Pri vsej svoji učenosti je bil prav otročje pobožen in vedno molil rožni venec. Ko so mu očitali, da ima vero kakor bretan-ski kmet, je ponižno odgovoril: »Če boste molili zame, bom imel še tako vero, kakor bretanska kmetica.« Kaj pomaga učenost, vam kažejo železnice. Kako težko so popred prodajali ID svoje blago! Odkar je Štefenzen iznašel železniški stro}, je celi svet postal skoro en sam trg. Moč izobrazbe se je pokazala v zadnjem času tudi pri Japoncih. Le zaradi tega, ker so se veliko učili in porabili vse moderno znanje, so zmagali skoro desetkrat številneje Kita:ce, ki so po naravi veliko bolj prebrisani in tudi močnejši od njih. Sicer pa vidimo tudi doma ravno isto. Koliko milijonov jc posnemalnik kmetom prinesel. Privzemite stroje in razne druge iznajdbe, pa boste videli, kaj stori učenost. Kar mož zna, to velja. Nekdaj so cenili le visoki rod, dandanes gledajo na denar, v resnici se bi moral vsak vpošte-vati le po svojem znanju in delavni sili. »Toda, kaj pomaga učenost kmetu.« Da zna le brati iu pisati, je zadosti. Najdražja stvar na svetu je neumnost in nevednost. Naši ljudje izdajo vsako leto stotisoče po nepotrebnem, ker si ne znajo sami prav nič pomagati. Od urada prinesejo pisma. Ne razume jih. Sam mora povprašati in iti na daljno pot, ali pa še kazen plačati. Časopise in knjige bere, pa jih ne razume. Živino krmi. Ponosen je, da se mu lepo redi. Še na misel mu ne pride, da bi z drugim načinom krmljenja dosegel isti uspeh in veliko manj porabiL Vse, kar človek zna, mu enkrat prav pride. Prizadeva naj si vsak, kolikor mogoče veliko se naučiti in izpopolniti svoje znanje. Med našim ljudstvom je na tisoče prav nadarjenih ljudi, ki niso imeli priložnosti za izobrazbo. Hrepenijo po poduku, radi berejo, toda knjig nimajo in poti ne poznajo. Če se pozneje pijače navadijo, jih mine tudi zanimanje za učenje. S starimi se ne bo dalo več veliko napraviti. Glejmo pa, da bodo vsaj otroci kaj znali. Res ni naša šola taka, kakor bi morala biti, mnogo je nepotrebnega, še več pomanjkljivega, ker se otroci ne naučijo tega, kar za kmečki stan potrebujejo, vendar je šola dobra in koristna. Čim več se otrok nauči, boljše bo zanj v življenju. Učenje jc pa vsakemu zoprno kakor težavno delo. Veliko bolj prijetno je zunaj skakati in se poditi z drugimi otroci. Otroka je treba na učenje navaditi, kakor na vsako dobro stvar. Toda, povsod lahko opazujemo ,da otroci doma le malokdaj vzamejo šolsko knjigo v roke, ker jih nobeden k temu ne sili. »Saj ne bo rabil, čemu ta neumnost«, pravi oče. Pri tem sc še skrega čez učitelja ali duhovnika, če dosti zahteva od otrok in se trudi, da bi se res kaj naučili. Tako ne gre. V vsaki hiši bi morala oče in mati gledati, da se otroci vse naučijo m naloge skrbno in brez napake izpišejo. Sama naj jih izprašujeta, kar se imajo za naučiti, da otroci vidijo, kako sc starši za šolo zanimajo. »Kako kako, ali jaz naj bom za učitelja? Kaj bodo pa krave in njive počele?« Prijatelj ali so te važnejše kakor tvoji otroci? Krave-in njive se morejo izgubiti in zapraviti, kar pa otroci znajo, jim bo ostalo. Poznal sem dobre matere, ki so se same 121 nanovo učile, da so mogle učiti in izpra-ševati svoje otroke. Trud jim je bil obilo poplačan. Glej, da bo otrok hodil redno v šolo! »Toda, otrok mi pase, drži za klešče, pleve na njivi in vse drugo mi pomaga.« Velika nevolja zavlada, če se kdo naznani, da res brez opravičenega vzroka nc pošilja otroka v šolo. Poznal sem gospodarja, ki po več mesecev ni poslal sina v šolo. Ko sem ga vprašal, zakaj otrok redno šole ne obiskuje, mi je rekel: »Jjiz otroka rabim doma, ker hlapca nimam. Plačal bom, dve kroni kazni, otrok mi bode desetkrat toliko naredil.« Če otrok pogosto šolo zamudi, ne razume naslednjega. Poslušati in znati mora vendar, šoia se mu pristudi, zgubi vse veselje do učenja. Brez posebno važnega vzroka naj otrok nikdar doma ne ostane. Kar ti doma otrok naredi, ni posebne vrednosti; otroku se pozna za celo življenje, če se ne bo potrebnih reči v šoli naučil. Veliko napravi tukaj očetov ali materin zgled. Če otrok vidi, da oče in mati sama rada bereta, se bodo tudi sami radi učili. Dobri starši, četudi revni, vedno radi dajo za potrebne knjige in časopise. Če berejo kaj nerazumljivega, se vpraša prijatelja, duhovnika ali dobrega učitelja. V takih hišah se vedno bolj izobražujejo, in otroci bodo tudi pozneje raje brali, kakor hodili v slabe druščine. Zapazil sem že skozi več let, da ljudje, ki radi berejo, nimajo veselja nad pijančevanjem in onih praznih druščinah, kjer se zapravi toliko časa, denarja in zdravja. Mnogo je pa gospodarjev, katerim se nikoli denar ne smili za pijačo, ki ima vsak teden po več ur za gostilno časa, nikdar pa ni časa, da bi kaj brali, otroke učili in se z njimi pomenili. Lastni družini postane oče tuj. V mladosti se ga otroci boje, pozneje jokajo nad njim, ker morajo vsi delati za njegovo grlo . Zgubijo se po svetu in največkrat tudi sami zaidejo. Če se bi kakemu takemu gospodarju reklo: »Daj za knjige in časopise vsak mesec eno krono,« se bo kar za glavo prijel, da se mora od takega reveža kaj takega zahtevati. Še šolskih knjig in zvezkov ne morejo kupiti svojim otrokom. Čc ga v krčmi pogledaš, se boš kar čudil, kako se prazni liter za litrom in gre krona za krono. Otroci naj se učijo! Čim več bodo znali, boljše bo zanje. Je v mnogih krajih čudna razvada, da pošfljajo starši otroke v mesta ali nemške kraje, da se naučijo nemščine. Naučijo se res lomiti nekaj besed, toda pri tem se nravno pokvarijo. Malokateremu je bila tujina v korist, če se je imel le nemščine učiti. Naši ljudje so v zmoti. Prav je, če zna kdo več jezikov, toda glavna stvar je dobro delo. Ce si dober delavec, bodisi kmet ali rokodelec, te bodo povsod radi imeli in ne bodo veliko vprašali za tvoj jezik. Prav potrebno bi bilo tudi, da bi se vsak kmečki sin naučil pozimi vsaj enega rokodelstva. Cim več Človek zna, boljše je zanj. Berači. Vedno so bile nesreče, zato tudi ved-no reveži na svetu. Brez lastne krivde jili pride mnogo v bolezen in poinanjkan e, ki si pri najboljši volji nc morejo pomagati če bi tudi radi delali. To so pravi reveži' katerim sc odpirajo roke in srce usmiljenih ljudi. V zadnjem času je pa vedno več sitnih beračev, ki kljuke pritiskajo v tu-■jih hišah, ker se j m de ati ne ljubi in dobijo veliko več brez truda, kakor bi zaslužili s težkim delom. Naši ljudje so vedno usmiljenega srca. Dokler ima, bo delil Slovenec zadnjo skoriico kruha z revežem. Lahko se pa zgodi, da bodo dob li miloščino le bolj silni, pravi berači, nemarni in leni ljudje, ki se brez dela klatijo okoli, ne pa resnično potrebni siromaki. Naj se enkrat tudi o tem spregovori resna beseda. a) Skrb za reveže v stafri cerkvi, Pred Kristusom niso dosti skrbeli za reveže. Če kdo ui mogel plačati, so Ra prodali z vso družino; če jc bil bolan, je imel vedno pravico umreti. Ko so razni visoki gospodje v Rimu potrebovali ljudstvo za volitev, so mu dali velike množine .žita in igre v cirkusih. To veselo in brezskrbno življenje v mogočnem mestu je vleklo vedno večje število kmetov v mesto, ki so na malih posestvih težko .shajali. Na stotisoče jc bilo ljudi, ki so samo jedli in pili ter živeli brez dela na državne stroške. Te žalostne razmere so pomagale kršiti rimsko cesarstvo. Prišel je Sin božji na svet reven v jaslicah. Sam je bil revež in je živel zadnja leta tudi od miloščine, toda ne brez dela. Njegov opravek jc bil najvažnejši in najtežji, ko je hotel na svetu osnovati božje kraljestvo. Ze prvi učenci Križanega so imeli povsod skrb za reveže. Apostoli so izvolili d jakone, ki bi naj gledali, da nc bodo siromaki brez pomoči. Verniki, ki so imeli toliko ljubezni do križanega Odrešc-•nlka, da se niso obotavljali za vero umreti, so imeli tudi ljubezen do lastnih bratov. Ker so bile občine še majhne, so vsa-cega v fari ali škofiji natančno poznali. Potrebni navadno niso hodili po liišali prosit. Kar v cerkvi so verniki darovali za cerkev, duhovnike in reveže. Če jc bila sila, so pogosto še cerkveno orodje prodali. da so mogli skrbeti za ubožne. Revščina je bila pa tudi drugačna, kakor dandanes. Vojske so bile skoro neprenehoma. Može so pobili in vse, kar je bilo sovražnega, končali. Ta način vojskovanja se je še pozneje dolgo ohranil. Da so b;Je v teh časih uboge vdove in mali sirotki pomoči potrebni, je umevno. Cerkev ie rada dala, kar je imela. Kristjani so sc ljubili kakor bratje; kar je eden imel, naj bi vsem koristilo. Sveti škofje so v sili vso cerkveno posodo prodali, da so olajšali bedo nesrečnih. Sveti Lavrencij je razdelil cerkveno premoženje med reveže, sv. Anton je dal vse siromakom, bogatini so odpirali bogate palače nesrečnim in z nn-mi uživali pojedine ljubezni. Niso dajan miloščine trdi in mrzli kakor v naših casin bogatini, ko imajo več ljubezni do psov m mačkov, kakor do svojih poslov in delavcev, da o bolnikih in revežih še ne govo- rimo. Z darom so jim dali tudi srce, ljubili so jih kakor brate. — Koncem četrtega stoletja je živela najbogatejša žena tedanjega sveta Melanija, ki je imela 8000 sužnjev 'in sto milijonov premoženja našega denarja. Vsem sužnjem je dala prostost, obiskovala svete kraje, ustanovila zavetišče revežev, razdelila prav vse premoženje revežem. Najbližja sorodnica cesarjev je umrla popolnoma revna. Po njeni smrti so kmalu prišli sovražni Germani in končali vse, kar so imeli rimski bogat ni. Ko bi ne razdala revežem, bi bilo vendar vse zgubljeno. V poznejših časih krščanstva so ljudje zopet bolj ljubili sebe kakor Kristusa in skrbeli preveč za ta in premalo za oni svet. Izginjati je začela iz veri nasprotnih src velika krščanska ljubezen do bližnjega. b) Romanje. Sveti kraji, kjer je živel Odrešenik, ,umrli apostoli in mučenci, ali delila milosti mati Marija so bili kristjanom vedno pri srcu. Niso poznali železnic in kočij niso imeli, le veliko ljubezen do Boga in njegovih svetnikov so gojili. Ta jih je gnala ona daljna neznana pota, da so1 molili na blaže-n.h krajih. Tako se je začelo romanje. Takrat je bilo malo bogatinov in še ti, ki so bili, niso bili vselej pobožni. Tudi reveži ali bogati, ki so iz ljubezni do Križanega postali reveži, so hoteli videti svete kraje in se podati na pot v Rim, v Jeruza'em, Kelmorajn in druga božja pota. Na potu so imeli zavetje v samostanih, ki so imeli za romarje in tujce posebne sobe. Če samostana ni bilo blizu, so jo pa kar v kmečke hiše zavili. Slovenec je bil vedno tak, kakor je zdaj. Kar ima, rad da. Zadnjo sko>-rico kruha bo rad delil z revežem. Naši dedi so te pobožne romarje sprejeli z največjim spoštovanjem. Povabili so jih k mizi in sc potem z njimi pogovarjali. Vsi so z nekim svetim spoštovanjem poslušali pripovedovanje. Gotovo sta sv. Janez Ka-pistran in blaženi Klemen Hofbauer večkrat romala po naših deželah. Ni čudno če naše ljudstvo še zdaj s takim veseljem ,roma. c) Berači - romarji. 'V vseli časih je bilo veliko ljudi, katerim delo ni posebno dišalo. Ko so ti ljudje spoznali, kako naši kmetje postre-ižejo romarjem, so mislili, da bi bilo prijetno tako romati po deželi in iti od hiše do hiše. Kakor romarji so tudi molili v hišah ,v gostilnah pa pili, če so kaj grošev nabrali. Tako smo prišli do današnjih Tolarjev, navadnih beračev. Mnogo jih je, ki morajo prositi. V domačem kraju ne morejo, ker tam poznajo njih lenobo v mladosti, zapravijivost v poznejših letih in ■ti domačini ne odpustijo radi. Tudi pravim •revežem, ki so po bolezni ali revščini prišli v nesrečo je doma navadno težko prositi. Gredo raje drugam, kjer jih nihče ne •pozna. — Toda teh pravih revežev je jako malo. Večina izmed naših ljudi so leni, ki raje žive od tujih žuljev, kakor od lastnega dela. V mladosti so pili, zdaj pa romajo od hiše do hiše. Saj jih poznate te »aše berače. Strgani in umazani hodijo z mavliami okoli. Palico mora seveda vsak •imeti, ki mu takrat najboljše služi, če se v glavi malo vrti, kar se vsaki dan primeri, če je dobra bera. Naše gospodinje, tudi male in najmanjše, ki majo le eno kravico ah kozo v hlevu, dajo, kar morejo, moko, tizol, ješprenj ali kašo, kar se vse odloži pn kakem kramarju ali trgovcu za polovično ceno, ki s tem prešiče dobro redi. 'Najraje vzamejo krajcar (vinar .je premalo). ker ni treba nič nositi in se v gostilni veliko lažje za žganje zameni. Za kruh ti •berači prav nič ne marajo, kakor sploh pijanci. Ce mu kruha ponudiš, boš navadno slišal: >-Qa ne maram, krajcar dajte«. Če ■ga vzame, ga navadno za kakim oglom pusti. V boljših hišah se tudi za jed vpraša, ker se more tam kaj bolišega dobiti. 'Dooer berač tako nc bo jedel krompirja ali repe. — Berači z mavho zdaj vedno bolj ■zgmjajo, ta obrt je prekmečka. Zdaj imajo muziko, s katero godejo in godejo, dokler kaj več ne pride, ker za muzikanta ie ■vendar krajcar premalo. Sicer jim pa za denar ni dosti mar, ker se pri njih komaj ogreje. Rdeči nosovi, zabuhla lica in kalne oči pričajo, da gre vse za pijačo. Maloka-teri gre k maši ob nedeljah ali k spovedi o veliki noči. Neki gospod je vsakega pra-šal za s po ve d ni listek in le takemu dal dar, ki je spoved opravil. Kmalu jih jc zmamkalo. V jeprge jih naši ljudje nimajo kaj radi. ker so preveč živi. — Marsikateremu se tudi toži po lepem življenju v bolnicah, kjer je vsak dan meso in vino. Kar naenkrat ima vse različne bolezni. Prišel je pred nedolgim čassom tak romar v bolnico. Ko pride drugo jutro zdravnik, začne milo tožiti, kako ga v trebuhu vije. »Res, res« pravi zdravnik »borno jutri precej prerezali«. Opoldne ga je zmanjkalo1. Nabere sc precej. Sto hiš se na dan prav lahko počasti. Če je pri vsaki fe en vinar, je to krona na dan in zraven hrana. Navadno se dobi več. Kie pa navadni dninar, gospodar zasluži toliko v najhujšem delu? Vse, kar se naprosi, gre navadno po grlu. Dobijo se pa tudi berači, ki imajo po več sto goldinarjev denarja in •vendar beračijo, ker to najboljše nese. — Enkrat sem gledal še kot mlad fant v ljubljanski duhovski hiši, kako je šel berač od vrat do vrat in milo prosil in tožil in tožil o svoji revščini im bolezni. Dobil je groš ali dojačo. »Vidite« je pokazal svoj plen, ,»tako se mora znati«. Sploh so v mestih šc bolj izurjeni, ker tam berača policija preganja. Znajo si pomagati z raznimi umetnostmi. Tak junak je ogrnil predpas-mi kakor delavec in z njim stopil v hišo katerega je seveda pred vrati odložil. Drugič si je cigaro prižgal. Nobeden policaj ga ni prijel. So pa tudi nobel berači, razni omikani ljudje, agentje, trgovci ali drugi potepuhi, ki pridejo potožiti svojo nesrečo, da jim je denarja zmanjkalo, da morajo imeti toliko in toliko. Ti so najhujši in najbolj nevarni. •Prav veliko je tudi špitalarjev. »Bolan sem bil, iz bolnice grem«. Ko se pogleda spričevalo, se vidi, da je bilo to pred leti ali pa v zadnjem času brez vsake resne bolezni. To niso resnični reveži, ampak prave pijavke narodnega premoženja. V Nem- čiji so izračunali, da dajo na ta način beračem na leto vsaj 600 miljonov mark. Pri nas se da vsaj toliko, kotkor znašajo direktni davki. d) Pomagajmo pravim revežem. V vsaki vasi ali bližnji okolici so pravi reveži, ubogi bajtarji ali kajžarji z številno družino, bolezen ali nesreča jih je ■zadela, so uboge vdove z otroci, ki se noč in dan trudijo in vendar še obresti ne zaslužijo, so bolniki, ki niso vstanu vživati domače hrane in druge jim ne morejo dati, so nesrečni prevžitkarji, katerim lastni otroci grižljeje štejejo in jim zgovorjenega me morejo dati, ker sami nimajo, so šolski otroci, ki nimajo ne knjig ne obuvala. Tu se nam odpira revščina, da se človeku srce trga, ko jo natančno gleda. So dijaki revnih staršev, ki študirajo v mestih, brez ■zajutrka, brez večerje. Na sto in sto jih umrje za jetiko zaradi slabe hrane. Greh je pomagati k grelni, napačno •miloščino dati nepotrebnemu. Beračev bo vedno več, če se bo vsakemu kaj dalo. Začnimo povsodi strogo izpolnjevati vodilo, da bomo le res potrebne podpirali, nobenemu pijancu, nobenemu navadnemu beraču niti enega vinarja dati. Naj kolnejo, saj kolnejo le sebe. Odprite in razširite pa srce do pravih revežev domačih in tujih in imeli bomo zaklad v nebesih. »Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.« Vsacega, kateri čebelico, to pridno živalico ljubi, mora boleti srce, ko vidi po naši lepi domovini toliko zapuščenih in na pol razpadlih čebeljnakov, pred katerimi so se nekdaj shajali, posedali in modrovali vneti čebelarji. Vsi ti prazni čebeljnaki nam pričajo, da so bili Slovenci vedno prijatelji pridne čebelice, se z veseljem pečali s čebelarstvom nekaj iz gmo\lnega dobička, še bolj pa zaradi mnogo nedolžnega veselja pri tem opravilu. Zgodovina nam spričuje, da so ljudje vže v najstarejših časih ljubili in gojili čebelo. Ne samo korist, katero ona človeku s svojo pridnostjo donaša, temuč njeno skrivnostno in čudovito delovanje in življenje, njen vzorni, natančni red. njena varčnost in zmerno življenje, njena ročnost in umetnost pri izdelovanju sa-tovja, njena neutrujena pridnost, njena ljubezen mej seboj, posebno pa do svoje kraljice-matice, vse to je človeka priganjalo, da je pričel to stvarco božjo bolj natančno opazovati, da si jo je vzel sam sebi v zgled, da si je pri tem tudi utrdil vero v neskončno modrega Stvarnika. Čebela, čeravno je le majhna žuželka, ima vendar v kulturni zgodovini človeštva tolik pomen, da se moramo čuditi. Malokateri narod, malokatera država ima toliko zgodovinopiscev, kot državice teh neznatnih žuželk. Modrijani starega veka. učenjaki in pesniki, kakor: Salomon, Sirah, Ksenofont, Vcrgil, Plato, so občudovali lepe lastnosti in prednosti čebele. Čebela ima nek svoj 122 jezik, svoje pesni, svoje pregovore, svoje bajke in pravljice, da, tudi svoje prazno- verstvo. , , v . Cebeloreja nam pogostokrat kaze izobrazbo, kulturo ljudstva, njegove navade, njegovo mišljenje, njegove dobre in slabe strani. V grških in rimskih bajkah se slika čebela kot neko božje bitje. Mnogi pisatelji imenujejo čebelice otroke solnca. Egipčanom jc bila čebela podoba državne i-- "djeve časti. Vže 4000 let pred Kristusom najdemo v klinopisih čebelo naslikano. Plato postavlja čebelino življenje v panju v zgled dobro urejenega državnega življenja. Ko se je sv. krščanska vera razširila po svetu, sc je tudi čebelarstvo pričelo naglo razvijati, ker cerkev je potrebovala voska za sveče. Saj voščena sveča je podoba Zveličarja, podoba Njegovega presvetega deviškega telesa, ker vosek napravlja deviška čebela iz medu, katerega nabira na lepili, dišečih cvetlicah. Kaj čuda potem, da človek čebelo visoko ceni in pravi, da je grdo in surovo, če kdo čebelo brez potrebe umori. Pri starih Germanih je bila celo prazna vera, da čebela poštenega mladeniča ali dekleta ne piči in zato so dekleta včasih svoje zaročence postavile na posku-šnjo tako, da so se morali fantje vstopiti pred čebeljnak v sredo med. čebele. Nekod so ljudje čebele častili kot posebne hišne varihe in trdili, da v take hiše. kjer stoji blizu čebeljnak, strela ne udari, kakor še nekateri mislijo o lastovki. Vže lepo ime čebelar, čebelarski očak ali očanec nam pojasnjuje prijazno razmerje čebelarja s čebelico. Dobri čebelar skrbi za svoje čebelice skoraj tako kot za svoje otroke, pita jih, rad je pri njih in v prostih urah išče razvedrila pri čebeljna-ku. Kadar govorimo o čebeli, ne rabimo prostih in surovih izrazov, ne pravimo n. pr. čebela crkne ali pogine, temuč umre; iie dajemo čebelam žreti, temuč pitamo iih. Cel panj čebel ima tudi časten naslov: ijudstvo ali polk. Iz vsega tega razvidimo, da človek vže tisoč in tisoč let čebelo ljubi in goji, da so bile čebele vedno posebne ljubljenke človeka. Po pravici poje nemški pesnik Hebcl nekako tako-le: O čebelica drobna, živalica mala, najlepši nauk si ti zapisala, ko me učiš: da blago srce, pridnost neumorna in red za vse, zvestoba do carja, spoštovanje do trona, zadovoijnost in srečo le hiša ona vživa, ki tebe ljubi, goji, v sredi priproste kmečke vasi. • Mnogim se zdi čebelarstvo le neka grača, ki ne prinaša nobenih koristi; muha, pravijo, ne da kruha. Pa tako govore po krivici. Tako govore tisti, ki nič ne razumejo o čebelarstvu, tako ne govori noben pravi čebelar. Navesti hočemo Ie nekatere koristi čebelarstva. Največje bogastvo človeka jc izobražen duh in plemenito srce. Čebelarstvo ne 112 škoduje nobenemu, pač pa je dobrotljivo in obče koristno opravilo, ki močno vpliva na to, da se človek oblaži, da postane dober in plemenit. Čebelar rad sedi pri čebelah, opazuje jih in misli. Vedno vidi kaj novega, vedno kaj zanimivega in mikavnega, vedno se bolj čudi tej pridni, red-Ijubivi, snažni in spretni stvarci božji. Ali pa ne bo to opazovanje in to občevanje s to ljubko živalico blagodejno vplivalo na značaj čebelarja? Tiste ure, katere čebelar, četudi brez dela. preživi pri svojih ljubljenkah, niso izgubljene. Dandanes, ko svet tako hrepeni le po uživanju, po raz-košnosti in vedno novem draženju naslad-nosti, se rnora čebelarstvo vže samo zaradi tega priporočati, ker človeka priganja k delavnosti, ga priveze na domačo hišo, ga uči lepega reda, snage in poštenega, skrbnega in varčnega življenja. Zato poje neki pesnik: Iščeš veselja, prave lepote, iščeš sreče, naravne krasote! — Glej — tam v dolini, v borni hiši, kjer domuje čebela v skritem zatišji, kjer vrtiček mali cvetke krase, tam srečni, zadovoljni ljudje žive. Kako prav je imel neki sloveč čebelar, ki je govoril te-le besede: »Poglejte in prerešetajte v mislih razne čebelarje, prijatelje čebelice. Med njimi boste našli malo pijancev, malo igravcev, malo duševno in telesno propadlih ljudi. Hudobni in sprideni ljudje za to nimajo smisla, ne veselja. Njih duša je preplitva za to. Njih srce je za tako nedolžno veselje neobčutljivo, mrtvo, izžgano kakor mrtva lava. Med čebelarji ne boste našli ljudi, kateri bi bili Boga zapustili, na Boga pozabili. Saj čebelica jih vodi k Stvarniku. Kaj boste našli? Ne sicer same angelčke, pač pa pridne, delavne, za svojo družino skrbne gospodarje, blage, rahločutne ljudi, dobre prijatelje, prave podobe čebelice. Ce tudi niso vsi čebelarji sami svetniki, pač pa so pošteni nravni ljudje; če tudi niso vsi učeni, pač pa so možje, kateri znajo tudi nekaj misliti, pravi prijatelji narave so. Zato je častno, spodbudljivo in veselo, da so se vstopili v vrsto čebelarjev tudi možje bistrega uma, duhovniki, učitelji, zdravniki, učenjaki. Kdor ljubi svojo domovino in vč, da moč in blaginja ljudstva ne obstoji samo v puškah in mečih, temuč v plemenitosti srca in kreposti podložnih, kdo, ki to vč, bi toraj ne želel, da dobi čebelarstvo mnogo zvestih prijateljev, vže samo iz tega vzroka, ker ono tako blagodejno vpl iva in blaži dušo in srca ljudi«. Tako stari čebelar. Resnično, čebelarstvo je poezija kmetijstva, in namen čebelarstva je, kakor je lepo povedal baron Ambrozy na lanskem čebelarskem shodu v Dunajskem Novem mestu: »Izpolniti v' narodnem gospodarstvu vrzel, zalagati čebelarje z drobižem in usušiti marsikatero solzo«. Koliko nedolžnega veselja, ki je prav po ceni, uživa čebelar pri svojih čebelicah, posebno če čebelari na moderni, umetni način in ima panje na romiče s šipo ali mrežo zadaj. Vsaki dan vidi kaj novega. On lahko opazuje svoie ljubljenke, ne da bi jih motil. On gleda njih prid- nost, red, snago, varčnost, čudovito umetnost in sploh vse delo znotraj v panju; od zunaj pa z veseljem opazuje, kako se ve-selo praše, kako hite na pašo in sc težko obložene vračajo nazaj ene z belimi, druge z rumenimi, tretje z rdečimi hlačieami ali koški, polnim cvetnega prahu. Polne sladkega medu prisopihajo težko do panja in komaj so se malo oddelinile in odpočile, brž hite v panj, da odlože cvetni prah iti med, pa zopet na delo od jutra do večera. Kako prijetno je njih šumenje v toplem poletnem večeru, kako veselo njih brenčanje ob času roja, kako oster je glas in klic straže pri žrelu, ko se bliža sovražnik ali roparica — vse hiti venkaj iz panja in brani domačijo in matico; začne se boj in če pade ena, zdaj druga, zdaj tretja, vedno prihajajo nove v boj, vse so za eno. ena za vse. Kako žalostno sc glase, skoraj bi rekel, jokajo, ako se jim jc izgubim ali umrla matica. Ni lepšega, kakor gledati, kako ta majhna in nežna stvarca ljubi svojo matico, kako se ji vse umikajo in pot delajo, kadar hodi od celice do celice, kako jo v lepem krogu obdajajo, kadar počiva pozimi ali kadar leže jajčka, kako pride zdaj ena, zdaj druga, da jo pita. da jo kaj poboža in osnaži. Prav je imel stari Dzicrzoii, ko je rekel: »Kdor se peča s čebelarstvom ne samo zaradi dobička, kdor je res pravi prijatelj čebel, ta je priden, rahločuten človek. Občevanje s čebelami zbudi v srcu, katero šc ni sprideno. veselje do del božje Vsemogočnosti in čudežev v naravi, in kogar narava veseli, ne more biti hudoben človek«. (Konec prihodnjič.) 1=00= Ilir Za gospodinje in :: dekleta. :: mu K Vzgoja mladine — čisto obrabljena ■beseda, ki se jo neštetokrat sliši in bere, ■ne da bi koga posebno pogrela. In vendar i— katera je važnejša in osodnejša! Ko bi le človek mogel najti besedi, s katerimi bi prodrl v dno razuma in srca našim sta-rišem, da bi spoznali, za kaj se prav za ■prav gre pri vzgoji otrok. Ako imaš priliko opazovati občevanje ■v družinah — bodisi v kmečkih, delavskih ali meščanskih, — kako 'tu oče in mati v vsej goloti kažeta razne strasti in slabosti: jezo, laž, sebičnost, požrešnost, lakomnost, nevoščljivost itd., potem se moraš zgroziti nad strašno duševno revščino teh ljudi. Ne vedo, da vse to zlo seme pada v dušo njih otrok kot zrnje na razora-no njivo in čudijo se in zdihujejo, kadar ta osat v otroku doraste in prične' zbadati tudi njih. Ne vedo, 'da tega osata popolnoma zatreti nikdar več ne bo mogoče — razen s čudežnimi nadnaravnimi pripomočki. Pa naj otrok, ko dorase, tudi pride k pravemu 'spoznanju in za hip uvidi vso žalostno razdejanost svoje duše, vso niče- yost svojega na krivi podlagi zgrajenega življenja — nikdar se iz lasitne moči ne ho mogel poboljšati, marveč ho izdihnil sredi svojega žalostnega osata. Ko bi ljudje le zapopadli, kaj se to pravi, eno tako ubito človeško življenje, ki ga nikdar niso dvigali žarki višjih, večnih ciljev! Ko bi le .vedeli kaj store svojemu lastnemu otroku, ko ga z lastnim zgledom in. početjem od prvih .trejiutkoy njegovega življenja tre-r ščijo v življenja močvirje, od koder v obče nikdar več ne vstane. Sicer pa že narava sama zahteva, da se višji pred nižjim nekako dostojanstveno, vzorno ponaša, ter si tako zagotovi spoštovanje in veljavo pri njem. Zlasti pa mora ta čut biti razvit pri stariših nasproti ( otrokom, saj so oni prva temeljna človeška oblast, ki jo je Bog postavil že v desetih svojih zapovedih in je zato tudi narava sama njih podložnikom, t. j. otrokom globoko v srce položila ljubezen in spoštovanje do njih in jim prižgala prvo vero: vero v nedotakljivo vzvišenost in dobroto starišev. Stariši, ki so vsaj toliko vestni ali previdni, če že niso resnično tako dobri, da ohranijo to otrokovo vero neporu-šeiio, store s tem svojemu otroku, pa seveda tudi sebi, največjo dobroto. Tudi če bo njih otrok na življenja potu spodrsnil in padel: ta lučka njegovih mladih dni ne bo ugasnila, svetila mu bo in ga opominjala, da bo zopet zbral vse svoje moči, vstal iz hudega in zopet krepko korakal naprej po poti večnih kreposti. Premišljujte vendar o tem, ve naše kmečke matere, pa tudi dekleta, ki ste namenjene za zakon, kako 'lepa, dvigujoča je zavest, da me moj otrok za nebesmi najbolj čisla in spoštuje, da sem mu kakor zvezda vodnica, na katero opira svoj pogled v stiskah in težavah življenja, da sem mu kakor neporušen oltarček v dnu srca, h kateremu se zateka v vseh prevarah in nezgodah, zateka s svetim zaupanjem in spoštovanjem! Ne mislite, da so to kaki redki čudežni otroci, ki taljo visoko drže isvojc stariše; nikakor ne, marveč vsak otrok je po svoji naravi nagnjen k ljubezni in spoštovanju do starišev in to zlasti matere, ki jo od prvih hipov življenja vidi okolo sebe. Odvisno je le od starišev, da si otroke dobre ohranijo, odvisno od tega, kakšno podobo o sebi vtisnejo v otrokovo dušo. Zato stariši sami zoper sebe pričajo, ko se pritožujejo zoper nepokorščino in hudobnost svojih otrok. Res je sicer, da se otrok često izven hiše pohujša, a dokler bo pri starših jih bo ubogal in spoštoval in si ne bo upal tako .z lepa delati jim sramoto in žalost. Pri dobrovzgojenih otrocih bo navadno zadostoval en pogled, ena resna beseda starišev, da ga nagne k pokorščini ali vsaj kesu; kjer 'se mora mati še-le zjokati nad otrokom, že bolj slabo kaže. Pri sebi torej je treba materi začeti za dobro, krščansko vzgojo otrok. Tega naj se naše kmečko ženstvo zave: ali je mati blaga, vzorna žena, ali so otroci nesrečni, malovredni. Drugega izhoda ni. •Vsaj eno pa bi moralo biti vsaki materi sveto in nedotaldjivo: čista nedolžnost njenega otroka. Koliko se samo v tem oziru greši v naših družinah! Koliko surovih, nedostojnih izrazov je tu vdomačenili in v rabi kakor kruh in zrak, kolikrat v prepiru m jezi švignejo iz.ust grde,besede, očitki, kolikrat se vrste pogovori vpričo otrok o stvareh, o katerih si napravijo stariši sodbo, kakor da so njih otroci pravi nebeški angeljčki, ki še sence slabega ne slutijo. In vendar je vse to za otrokovo dušo isto, kakor če bi kdo z gnojnico obrizgal komaj razcveli kel h bele lilije, ali kakor •bi polagal kali jetike v oti okova pljuča. iLilija bo za vsikdar oskrunjena, pljuča bodo načeta, ranjena, in četudi se napredovanje bolezni še o pravem času zabrani pravega zdravja, prave moči ne bo nikdar več in vsak li p bolezen lahko znova izbruhne. Otrokova domišljija enkrat umazana, oskrunjena se ne da več oprati, ozdraviti. Tak človek, ki mu jc bila domišljija že v rani mladosti zastrupljena, do svo ega groba nosi na očeh očala, ki mu po sili kažejo vse umazanosti in ga vlečejo k njim, ta očala mu v prostaštvo zavijajo vse, kar jc sicer samo na sebi lepega in dobrega. Tak človek je nesreča sebi in drugim. Zatorej šc enkrat, krščanske žene in matere, premišljujete večkrat o odgovornosti polni nalogi vzgoje otrok. Vprašajte sc resno, v tihi celici svojega srca, ali ste vredne in zmožne te naloge; in ako vam vest odgovarja, da ne, potem nc mudite nc ure ne dneva, marveč nemudoma se zatecite za pomoč v dobrem tje, kjer jo edino dobite: v zakramentih, pred altar-jein Njega, ki jc male k sebi klical . . . Zatecite se pa tudi v katoliško izobraževalno društvo, kjer vam ne bo manjkalo knjig in časopisov, ki vani odpro oči k večji izobrazbi. To dvoje: vera in izobrazba bodi vam temelj, na katerem zidajte vzgojo svojih otrok. L K. Nekaj splošnih opazk za knhinio. Glavna postava za vsako kuhinjo mora biti: snaga. Snažno mora biti vse od kuharice same, pa do zadnje žlice v žličniku. Najboljša pečenka mi v umazani posodi ne bo dišala in bi si mesto nje izvolila raje krompir v — oblicah, ki bi si ga sama olupila. Za snago je treba imeti takorekoč nek poseben čut, ki človeku natančno in vestno pove, kaj je snažno in kaj ni. So ženske, ki pomivajo posodo v popolnoma umazani vodi in jo brišejo s cunjami, s katerimi so preje kdove kaj gnusnega obrisale, pa jim še na misel ne pride, da taka posoda potem ni snažna, marveč naravnost gnusna: Manjka jim čut za snago. Marsikatera ženska, ki ima sicer snažno kuhinjo, z mirno vestjo položi kruh k surovemu mesu in s krvavimi rokami prijema posodo in druge stvari; istotako ravnodušno reže pečenega piščanca na isti deski in z istim nožem, kakor je prej surovega snažila, ko jc oboje komaj s kako umazano cunjo malo obrisala ali površno z vodo oplahnila. Tako se ti lahko zgodi, da na preveč počenem piščancu dobiš sledove sveže krvi, kakor se ti tudi prav mnogokrat zgodi, da diši ali bolje smrdi kruh, pečenka itd. po surovi čebuli ali po drugih stvareh, ki prav nič ne spadajo zraven, ravno vsled tega, ker jih je rezala gospodinja z umazanim nožem in na umazanem krožniku. Ce si količkaj natančnega želodca, ti bo to ves tek pokvarilo, ona pa se bo čudila, zakaj da vendar nc ješ: Manjka ji čut za snago. Pa bodi naštevanja dovolj; vsaka ženska lahko že iz tega sklepa, v čem greši proti snagi in se lahko potem tudi poboljša. . Druga važna kuharska postava je pa vestnost in natančnost; nobeno skup zmetano delo ni nič vredno, najmanj pa še i površno skuhana jed. Tudi pri kulti je j treba biti vedno z glavo zraven, vse je ; treba skrbno pripraviti, o pravem času pristaviti in prav soliti in začimbiti; o pra-. vem času odstaviti z ognja. Vsaka površ-1 nost in razmišljenost sc pri kuhi maščuje: j najprvo nad družino, ki mora slabo jed uživati, potem pa tudi nad kuharico, ki mora marsikatero bridko požreti od družine. Vsaka gospodinja naj žc prejšnji dan misli in določi, kaj bo drugi dan kuhala; pri vsaki jedi naj natančno premisli, kaj , bo vse rabila, da ne bo potem v zadnjem hipu hodila iskat na posodo tega ali onega, ah pa jed le na pol naredila. Kar spada v kako jed, mora tudi resnično vanjo priti, sicer ne prija ne jeziku ne želodcu. Glede mesnih jedi veljajo tele splošne zahteve: 1. Za juho mora biti meso popolnoma sveže in ga je treba prav dobro izmiti v obili mrzli vodi. Pristaviti ga je treba s potrebno zelenjavo in zaliti z mrzlo vodo; vre naj juha popolnoma počasi. 2. Meso za pečenje, dušenje itd. pa je boije, da je nekoliko uležano — a seveda še ne sme dišati. Pere naj se ga menj nego za juho in zato raje s snažnim prtom obriše, kar pa nikakor ne more veljati za perutnino, zajce itd. Sploh ni res, da bi umivanje mesu tako škodilo, kakor nekateri trde; boljše je še ga preveč oprati, ko pa premalo. Pač pa naj se pečenke nc pristavlja z mrzlo mastjo in juho, marveč naj se takoj surovo meso polije z razbeljeno mastjo in vrelo juho; to pa zato, da zgornja plast ntesa zakrkne in ne pro-pušča mesnega soka iz sredine. Kar se tiče prikuh, je treba gledati, da niso postane, zlasti krompir. K dobremu okusu prikuhe mnogo pripomore, da se vsaj deset minut šc kuha, ko smo ji pridejali prežganje oziroma jo zabelili. Prežganje jc vedno najprej zaliti z mrzlo vodo, da se lepo razpusti in šele potem stresti v jed. Sladko in kislo zelje in repo naj se ne potresa s suho moko, marveč moko se najpreje razmota v mrzii vodi in potem zlije v prikuho ter isto takoj nato zabeli. Mešati je treba prikuhe pogosto in temeljito. Pri močnatih jedeh je zlasti paziti na dvoje: da so čim najbolj rahle in pa dovolj pečene ali kuhane. Katera ne zna napraviti rahlih štrukljev, cmokov, krofov itd., naj se skuša pri sosedi to naučiti, drugače naj teh jedi raje ne kuha, ker so v nasprotnem slučaju jako težko prebavne in zdravju nevarne. Motorje najboljšega sistema mline in stiskalnice 19 Železne blagajne, stavbene potrebščine IS železnino FR. STOPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1. Proda se iz proste roke 2461 2-1 posestvo v Kotu št. 11 pri Novištifti, p. Ribnica, Dolenj., obstoječe iz liiše z dvema sobama in dvema kletima, hleva, zidanega svinjaka, skednja, velikega sadnega vrta (voda blizu hiše) njiv, travnikov in gozda. Cena po dogovoru. Več se pove Janez Sile, lastnik istotam._ : Suhe sobe: češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje V. H. Rohrmann v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 1 Prašiče 2sr,o varujemo pred 5-1 okuženjem, če se jim 3 krat na dan da žlico „Pyrrola" v krmo. 1 steklenica 1 K, lOstekl. K9-—. Najmanj se dobita 2 stekl. Izdeluje in razpošilja vsa preizkus. zdravila za živino Lekarnar V.Savost Maribor V. Frana Jožefa ccsta. na stroj selfaktor, dalje delavke na predilni stroj na obroček (Ring-spinnerinnen), kakor tudi delavke na predpre-dilni stroj (Flycrinnen) in druge prediln. delavce 2367 iŠČC 3-1 velika južnonemška predilnica za bombaž. Lep kraj, cene življ. razmere, visoka plača. Ponudbe pod F. D. E. 199 na Bud. Mosse, Frankfurta.M. Sprejme se samostojen mlinar, vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri flnt. Kobi-ju, Breg, Borovnica. _2342 (1) — 2 težka vozova — za en par konj se prodasta po zelo nizki ceni in obenem 2 konjsko komata. Andrej Kusterle, Trtnik St. 29, pošta Podbrdo. 2144 1 Pri naročila 1 zavoja Iranko 2380 „ „ 6 zavojev „ 35—1 in 5°,o pošiljam za potnike, posestnike in zasebnike 1 zavoj 40—45 m ostankov v kosih od 1 —!5 m za K 15'50. Pristni brezhibni in stalnobarvni kanafasi, modrotlski, oksfordi, fianele, grizeti, barhenti, cefiri, belo blago in dr. v najcenejši izberi v tkalnici Antonina Maršlka, Č. Čermi pri Nachodn, Čeiko. Na željo se postreže vsakomur s potrebno izbiro. Rj-he brez šva, platnene, 150 cm šir., 225 cm dolge, '/j tuc. K 15-—. Prosim vsakogar, da naznani natančen naslov ter poštno in žel. post. Neprimerno se vzame nazaj in vrne denar ali zameni blago; prevara izklj. : TEODOR KORN : pohrivalec streh in klepar ter vpclfavec vodovodov, Ljubljana, SlomSkove ulice St. 3 ln 10 ter lastnik že 86 let obstoječe trgovine Josip Stadlcr v Ljubljani, Stari trg St. 9, se priporoča za napravo vseh v njegovo stroko spsdajočih del - Olavno zastopstvo za slovenske dežele za najnovejšo razsvetljivo „Briketttd"-luč, oblastveno dovoljena za upeljave v stanovanjih, go- .tll«..l, UA v-:_____t..* i________, ' ' ."„ njujejo z malimi „Brlkettld"-kosi ter vodo. Vsa pojasnila in prospekte dobi na željo vsakdo pri meni brezplačno. 1663 14-1 Pozor! Ugodna prilika za nabavo mlekarskih strojev kakor: parni kotel, posnemalnik, pastazerni aparat metilnik, pinja ..Viktoriji" in druge k mlekarni spadajoče stvari, proda po nizki ceni mlekarski zadruga v Gorjah. 2382 3-1 Torej mlekarne ali živinorejci, ne zamudite ugodne prilike I Samo Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torekJ| Vozne liste in pojasnila daje amo 383 26-1 obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane ^o- 1 stilne pri Zajec & Horn tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73. :: Podružnica na PeSatl, p. Dol pri Ljubljani.:: priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1-1 Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račnn št. 8Z8.405. __registrovana zadruga z neomejeno zavezo 52-1 v lastnem zadružnem domu v Ljubljani na Dunajski cesti StOT je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad . . . . K 71,417.344'75 obrestuje hranilne vloge po 4%% brez vsakega odbitka rentneoa davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike, Sprciema tudi vloge na teknili raJun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dna vloge do tlna dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1903 nad..........K 17,102.911-27 Posojuje na zemljišča no 5'/4% z 1