St. 104 ftftllu IBItB^ ttlU MAt V Trsku. V Ifdillo, 2, mala 1926. Posamezna Številka 25 stot Letnik LI »tia: za 1 mesec L 8.—, v Inonemstvo mesečno List Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedelj S mesece L 22-, pol leta L 38.—, ceh) * L 6 60 več. — Posamezne Številke 25 stot. _ v iiTokosti 1 kolone (72mm): mm trgovske ta obrtne oglase 75 stoL. xs osmrtnice, rshvale, poslana, vabile L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2— Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj L 3. i.JOST 'Uredništvo in npravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-lalon 11-57. Dopisi na} a« pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* maci)« in denar p* upravni!tvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirans pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost" PodorednlStvo ▼ Oorlci: ulica Oiosuč Carducd it. 7, L n. — Telet SL 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Ptlip Peric. Narodni svet! «Goriška straža», «Mali list» in tudi čanom». Kampanji z Jadransko banko je sledilo zlobno opozarjanje, da so tržaški voditelji sami zakrknjeni frama- „__________, ____________________,soni. Da razumemo vso perfidnost, ki ljubljanski «Slovenec» delajo v zadnjih; je narekovala to lažnjivo denuncijacijo, tednih veliko in hrupno kampanjo za I ge mQranl(> spominjati časa, ko je bila ustanovitev «Narodnega sveta» v nasi| poslana v svet: tedaj namro«, ko sta Julijski Krajini. Prednjačica v tej kam-. vladni režim m vladna stranka v Ita-panji je seveda «Goriška straža». V hjjj napovedala framasonstvu neizpro-rojem izdanju od 23. aprila je objavil|sen boj do skrajnosti! Strujarski intri- ganti bi bili hoteli, da bi se ostrine tega boja naperile tudi proti njih lastnim krvnim bratom v Trstu! / Ves ta hi torijat kaže neizpodbitno, SV VJV1AA W> " ---------- J t soriški list tudi korespondenco med dr Vvilfanom in dr. Besednjakom po znanem «javnem predlogu« tega poslednjega. Glede vprašanja potrebe in umestnosti Narodnega sveta, za katerega ustanovitev se gospodje okoli «Goriške straže» tako živo zavzemajo, mislimo, da je to stvar, ki spada pred forum in v kompetenco političnega društva «E-dinost» v Trstu, ki gotovo pojasni in razloži svoje stališče napram temu vprašanju, če se mu bo in kadar ^e nfu bo zdelo to potrebno. Pač pa naj opozorimo tu na par dejstev, ker se nam zdijo simptomatična in značilna. Dopisovanje, ki ga je objavila «Goriška straža«, je le majhen in neznaten del gradiva, ki se nanaša na to poglavje naše zgodovine. Ogromni del te korespondence ni objavljen. Tako, le epizodično objavljanje — omejeno le na ta ali oni spis, kakoi- komu ravno kaže in kakor se ga poslužuje «Goriš k a straža» — ne služi tistemu namenu, ki bi ga morala edinega imeti taka objavljanja!! Namreč namenu razčiščenja spornega vprašanja, da si bo mogla potem javnost ustvariti pravilno in pravično sodbo. Poljubno trganje posameznih spisov iz vsega kupa, kakor si ga prikraja goriški list, pa le ovira razčiščenje spornega vprašanja in more zavajati javnost v krive domneve in krivične sodbe. Ali pa bi morda goriški gospodje ravno to hoteli?! Kakor že rečeno: razčiščenje vprašanja Narodnega sveta, oziroma ukrepi in mere, ki naj podajt> javnosti polno 'jasnost od vseh strani — to je stvar Vodstva naše politične organizacije. Vendar se nam zdi potrebno, da se dotaknemo tu nekega drugega vprašanja, ki tudi nujno zahteva razčiščenja. Kajti Če se pojasni ta stran spora, bo omogočen javnosti še jasnejši vpogled tudi naša imej pred očmi dejstvo, da so gospodje v Gorici prirejali v gotovih presledkih slične propagande proti tržaški politični organizaciju Najprej so nas naganjali: program, program — ven s programom! Ker pa smo mi uspešno zavračali ta očitek, naglašujoč, da ravno mi imamo program, ki je prav za pra\ sinteza vseh narodnih programov: složno delo vseh za skupne interese naroda, vseh brez razlike stanu ali poklica — so gospodje morali slednjič iz-prevideti, da to bojno geslo v njih vojni proti obsovraženim Tržačanom ni med ljudstvom. Na to so vrgli javnost drugo geslo: razcepitev do i'daj enotne politične organizacije za ves naš narod Julijske Krajine. V vseh možnih varijacijah so dokazovali, da skupno s Tržačani ni možno nikako pošteno, smotreno in koristno delo ter so tem^ dosledno označali kot najnujnejšo potrebo Slovencev na Goriškem, da se odcepijo od Trsta in si ustanovijo svojo samostojno politično organizacijo. Ta propaganda je gospodom do-nesla uspeh, ki so ga hoteli doseči. Naši rojaki na Goriškem pa vedo sami najboljše, ali in v koliko jim je to razbitje do tedaj enotne politične organizacije doneslo tiste velike koristi in zlate gradove, o katerih so toliko govorili in pisali znani goriški gromovniki! Nas obhaja celo grešna misel, da gromovniki sami v resnici niso mislili na take «zlate sadove». Toda glavno jim je bilo, da bi prišili tržaškemu vodstvu grdo in poniževalno krpp na hrbet. — Ker pa, kakor rečeno, tudi ta kampanja ne le da ni donesla gospođom zaželjenega uspeha, marveč pri vseh razsodnih ljudeh spoznanje, da je bilo razbitje enotne politične organizacije le v neizmerno škodo za korist in ugled skupne narodne stvari, je veselo vriskanje kmalu potihnilo. Ni pa se umiril pohlep mržnje gospodov proti tržaškemu vodstvu, ki se je potem jela razmaho-vati povodom afere Jadranske banke. Edinjaši so bili krivci, kapitalisti, bankirji, izmozgovalci ljudstva, pijavke in kar je bilo dalje takih sočnih zasra-movanj. Toda zopet — razočaranje za gromovnike: skoro se je v vseh narod-nozavednih slovenskih in hrvatskih krogih to- in onkraj meje uveljavilo prepričanje, da je bila tista divja gonja proti Jadranski banki — in to v časih, ko so se drugi trudili za rešitev — najhujši narodni zločin, pravo izdajstvo. Ta žig so dobili na čelo goriški gromovniki — dasi tudi indirektno — od istega «Slovenca», ki jih sedaj tako vneto zagovarja in podpira. Kampanja z Jadransko banko ni več — «vlekla». Toda goriški gospodje ne prihajajo tako hitro v zadrego. Tudi najbolj Črna zavist jim mora priznavati izredno iznajdljivost in železno čelo za naskoke proti «Trža- da se gospodje niso nikdar navduševali za resnično skupno delo, marveč so ga le preprečali in proglaš? za škodljivo. Zato sme naša javnost vprašati z upravičenim začudenjem: po kakšni logični zvezi dejstev so prišli gospodje v Gorici do onega predloga (za ustanovitev Narodnega sveta), ki Je v popolnem nasprotja z vsem njihovim dosedanjim javnim nastopam jem z ozirom na Trst gledamo, kako strujarski listi — "Goriška straža*, «Mali list* in celo tudi ljubljanski «Slovenec* — sukajo geslo «Narodni svet!», dobimo takoj potrdilo, da je ta razlaga v skladu z njih resničnimi nameni. Bojni klici: program, kapitalisti, bankirji, framasoni — so se skrhali. Zato kliet po Narodnem svetu! Tudi ta bojni klic pa ne bo držal. Potreba enotne organizacije, strnitve vseh narodnih sil, je od dneva do dneva večja in mi smo vedno neomajno stali na tem stališču — tudi tedaj, ko so gospodje v Gorici dokazovali, da je enotna politična organizacija največja ovira uspešnemu delu. Zato ne potrebujemo v tem pogledu prav nobenega pouka in od nobene strani, pa naj prihaja tudi v oblikr propagande za — Narodni svet! Tudi od onstran meje ne potrebujemo takih poukov. Posebno «Slovenec» naj bi se rajši igral z Narodnim svetom v področju svoje stranke. Kar se ______________v ^ lii tržaško politično organizacijo?!! j tiče nas, je lahko prepričan, da bo naše Edina razlaga, ki bi bila v skladu z i politično vodstvo v Trstu vsekdar in v zdravo logiko, bi bila ta, da gospodje vsakem pogledu ukrepalo le tako, ka-potrebujejo kako novo geslo za nada- kor zahtevajo življenjski interesi tu-ljevanje gori opisane propagande in kajšnjega dela jugoslovenskega na medsebojne uničevalne borbe. In če po- roda._______ Seja poslanske zbornice Razprava o proračun« notranjega ministrstva - Burni govori komunističnih poslancev - Seja ministrskega sveta prišlo na delo in da se ni nikjer motil RIM, 1. Na današnji zbornični seji je državni podtajnik za promet Carusi odgovarjal komunističnemu poslancu Mo-linelliju, da je poštno ravnateljstvo v Vidmu zakonito zaplenilo nekatere priporočene zavoje, namenjene v Gradiško, ker so vsebovali izvode že zaplenjenega komunističnega lista «Unit&». Molinelli je zatrjeval, da so zavoji vsebovali neke nezapienjene knjige in da veljavni zakoni ne dopuščajo sekvestri- trušč v dvorani). Državni podtajnik javnih del Romani Michele je izjavil poslancu Canovari, da uradniki ministrstva ne smejo poročati tujim listom rezultate o arheoloških izkopninah. Dostavil je, da je bila proti nekaterim inšpektorjem, ki so objavili poročila v ne- ^________________katerih nemških revijah o izidu izko- v vprašanje Narodnega sveta. Javnost pnin, uvedena disciplinarna preiskava. ranja priporočenih zavojev. (Hrušč in ,sveta. Po vsestranski debati je ministr- Komunistični poslanec Maffi je rekel, da zvišanje izdatkov za javno varnost v vsem obsegu osvetljuje sedanji notranji položaj Italije. (Hrušč in trušč). Govornik je povdarjal, da se notranji spori v fašistovski stranki ne dajo utajiti. To je potrdilo včerajflnje prerekanje med fašistovskim poslancem Bar-biellinijem in notranjim ministrom Fe-derzonijem. (Notranji minister je govornika prekinil z medklici. Komunistični poslanci aplavdir^jo Maffiju, medtem ko letijo na njegov račun razne psovke s strani fašistov). Nadalje je izjavil komunistični poslanec Maffi, da je radi sporov v fašistovski stranki javni red zelo omajan. Radi tega se je notranje ministrstvo odločilo za zvišanje izdatkov za policijo. (Protesti, ropot; govornik je bil ponovno prekinjen). Nadalje je zatrjeval Maffi, da so italijanski komunisti predmet neprestanih aretacij in da se pri njih vedno vršijo hišne preiskave. In potem se fašizem še hvali, da je mnogo storil za italijansko delavstvo. (Poslanec Rossoni je Maffija prekinil z medklici). Le oglejmo si sedanje plače uslužbencev in vedno naraščajočo draginjo v Italiji. (Mussolini ga prekine. Komunisti Živahno aplavdirajo govorniku). Maffi je zaključil svoj govor s poveličevanjem komunizma. Rekel je, da bo komunizem prej ali slej zmagal tudi v Italiji. (Viharni protesti). Za Maffijem je govoril notranji minister Federzoni. Orisal je dosedanje delo fašizma v Italiji in smernice za nadaljnje delo v prid države in italijanskega naroda. Seja se je zaključila ob 19.50. Prihodnja seja se bo vršila v sredo. RIM, 1. Danes ob 10. predpoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom on. Mussolinija. Notranji minister je sporočil, da je glasom vesti, ki jih je prejel zjutraj iz glavnih italijanskih mest, delavstvo kakor navadno red. Nadalje je notranji minister obrazložil splošne smernice reforme državnega sveta, ki jo je sam zamislil. Nameravana reforma predvideva delitev sedanjega državnega sveta v dva dela. Prvi se bo nazival, kakor dosedaj, državni svet in bo deloval cđ) strani vlade; drugI pa se bo imenoval upravni sodni dvor ter bo vrSM funkcije dosedanjih sodstvenih sekcij državnega ski svet enoglasno odobril glavne smernice te reforme. Nadalje je bil na predlog pravosodnega ministra odobren načrt, ki predvideva podaljšanje Že določenega roka za sestavo listin o civilnem stanu, ki so bile deloma uniCene in so se deloma porazgubile tekom vojne, in načrt, ki vsebuje nove določbe glede onih odpovedi stanovanj, katere se ne morejo radi prevelikega števila izvršiti z začetkom avgusta. Seja se je zaključila ob 13. uri. Ministrski svet se bo zopet sestal v pondeljek dne 3. t. m. ob 10. uri dopoldne. _ Pstek 1. maja a Milana Nočni obiski pri «Avantiju!» in glasilu cUnitt* MILAN, 1. Nekateri komunistični pristaši so napeli vse sile, da se ustavi delo v vseh obratih, toda njih prizadevanja so ostala brezuspešna. Že včeraj zvečer je odredila kvestura, da se ponoči nadzorujejo industrijski okraji. V to svrho je bila mobilizirana fašistov-ska milica. Poročila, ki jih je prejela do poldne osrednja kvestura, pravijo da je izostalo od dela le nekaj tisoč delavcev. Danes zjutraj okolu 3. ure je skupina mladeničev vdrla v tiskarno Rambelli, kjer se tiska komunistično glasilo «Unita» ter je odnesla več izvodov tega lista in več komunističnih brošur na ulico ter jih zažgala. O dogodku je bila takoj obveščena kvestura, ki je poslala na lice mesta oddelek karabinerjev. Medtem pa se Je skupina mladeničev porazgubila. Sličen dogodek se je kasneje ponovil v tiskarni Stige, kjer se tiska socijallstični dnevnik «Avanti!». Verjetno je, da je uprizorila tudi ta dogodek gorinavedena skupina mladeničev. _ uelaška akcija v drenajkl Disidenti pognani v beg RIM, 1. Vojaška akcija v Cirenajki se nadaljuje z uspehom. Uporniški disidenti, ki so se upirali italijanskim oddelkom med Gebel Abidom Sommalu-som, so se umaknili proti jugu. Utrdili so se jugozapadno od El-Abiara, a so bili tudi tukaj izgnani iz svojih postojank. Stresemonn brrni berlinsko P0$0iiD0 BERLIN, 1. Nemški zunanji minister Stresemann je podal nekemu berlinskemu novinarju sledeče izjave o nemški zunanji politiki: Zunanja politika Nemčije mora stremeti za tem, da si ohrani mir toliko na zapadu, kolikor na vzhodu. Posamezne etape zapadne politike so bile: Dawesov načrt, Locar-no in prošnja za vstop v Družbo narodov. Kar se vzhodne politike tiče, pa je rapallska pogodba ustvarila podlago za dobre odnošaje z Rusijo. Po locarn-ski pogodbi je bilo treba prilagoditi novi položaj rusko-nemškim odnoša-jem; in to je bilo doseženo z berlinsko pogodbo, ki ne vsebuje nič takega, kar bi bilo v na^protstvu z Locarnom. Pri* znali so to tudi vsi objektivni kritiki v inozemstvu. Kdor pravi, da je Rusija sovražnica Družbe narodov, reče s tem tudi, da ne sme nobena članica Družbe stopiti v stike z Rusijo; potemtakem bi imeli prav oni, ki trde, da so locarnske pogodbe naperjene proti Rusiji. Države, ki so te pogodbe podpisale, pa to odločno zanikujejo. Berlinska pogodba ne nasprotuje pravilom Družbe narodov v nobeni točki. Družba narodov priznava načeloma vsaki Članici pravico, da sama odloči, ali je kaka država zakrivila čin, radi katerega je potrebna skupna akcija Družbe narodov. Nemčiji pa bi nekateri hoteli odrekati to pravico. Stavka radarjev na AntfeSkem Brezuspešna prizadevanja vlade - Delavska zveza grozi s splošno stavko LONDON, 1. Vlada je bila včeraj ves dan na delu, da bi našla izhod iz kritičnega položaja in preprečila ustavitev dela. Ministrski predsednik Baldwin se je od 8. zjutraj stalno posvetoval z rudniškimi posestniki in rudarji. Položaj je zelo resen. Sklican je bil poseben odbor kabineta, ki je imel zvečer sejo. LONDON, 1. Zastopniki rudarjev so odklonili spremenjeno ponudbo rudniških lastnikov. Kakor poroča «Daily Chronicle», bo država nadaljevala z izplačevanjem podpor v premogovni industriji, da s tem prepreči ustavitev dela danes opolnoči. Kongres delavskih strokovnih organizacij, ki šteje 5 milijonov delavcev in ki je obljubil rudarjem včeraj polno podporo, se bo danes sestal, da v slučaju preloma pogajanj začne s simpatij sko stavko. Kakor poročajo, je izšla radi možnosti ustavitve dela v rudnikih proklamacija, ki daje vladi za izredno krizo vso polnomoč. Istočasno se nadaljujejo razgovori med ministrskim predsednikom in zastopniki obeh skupin. LONDON, 1. Pogajanja med lastniki premogokopov in rudarji niso uspela. Včeraj opolnoči je bila proglašena stavka. Radi tega je kralj podpisal odlok, s katerim se proglaša izredno stanje. Delavska zveza (Trade Unions) je sklenila, da proglasi v torek splošno stavko, če do takrat ne bo še rešeno rudarsko vprašanje. Listi izražajo splošno vznemirjenje radi stavke rudarjev. Opozicijski tisk z vrača vso krivdo na vlado, ki da je prepozno posredovala. «Times» upajo, da se bo v kratkem našla podlaga za sporazum, «Daily Telegraph» pa pravi, da se sporazum nikakor ne sme izobli-Čiti v državno podporo. Revolucijonarma propaganda v angleški armadi PARIZ, 1. «Daily Mail» poroča, da je -zadnji čas v angleški armadi in pri mornarici zelo narastla revolucionarna propaganda. Agitatorji trosijo po vojašnicah številne^-letake, ki pozivajo vojaštvo, da odreče pokorščnio častnikom. _ Dr. Beneš o rusko-nenaški pogodbi PRAGA, 1. Na včerajšnji seji zunanjepolitičnega odbora senata je stavil poslanec Brabec (nac. demokrat) vprašanje na zunanjega ministra Beneša o političnem položaju v Evropi. Dr. Beneš je v svojem govoru podal stališče vlade k berlinski pogodbi in izjavil, da zaenkrat še ne more dati natančnejših pojasnil, ker je bila pogodba šele pred nekaj dnevi objavljena. Nemčija in Rusija imata pravico, da sklepata dogovore o medsebojnem sodelovanju, toda Čeho-slovaška kot članica sveta Družbe narodov ima interes in. dolžnost, da čuva nad tem, da se ne sklene nikaka pogodba, ki bi nasprotovala težnjam Družbe narodov. Istotako morajo tudi druge države pazno zasledovati vse take pogodbe. Nemčija sicer zatrjuje, da ni v pogodbah ničesar, kar bi nasprotovalo duhu locarnskih pogodb in Družbi narodov, vendar je znano, da kaže Rusija zadnji čas ostro tendenco proti' Družbi narodov. Kako stališče zavzemajo napram «berlinski pogodbi» druge države minister še ne more podati natančnejših izjav. Pogodba je pred vsem gospodarskega značaja, vendar ima tudi močno politično tendenco. Stališče Čehoslovaške radi te pogodbe vendar nikakor ne bo spremenjeno. Jugoslovensko-albauska pogajanja BEOGRAD, 1. Med Jugoslavijo in Albanijo se vrše pogajanja za trgovinsko pogodbo. Sedaj je na vrsti oddelek o tarifih. Preostajajo še pogajanja o konzularni in nekaterih drugih konvencijah. ______ Dr. Weisskirchner umrl DUNAJ, 1. Bivši predsednik poslanske zbornice dr. Weisskirchner je včeraj umrl. Dr. Weisskirchner je bil nekaj časa tudi trgovinski minister in župan mesta Dunaja._ Zavezniška pogodba med Francijo in Romunsko BUKAREŠT, 1. V diplomatskih krogih govorijo, da bo besedilo za zavezniško pogodbo med Francijo in Romunsko v kratkem pripravljena. Iz uradnih krogov delajo z veliko vnemo živahno propagando v prid tej pogodbi. V četrtek se je na francoskem poslaništvu v Bukareštu vršil banket, katerega so se udeležili tudi romunski kralj in številne druge vplivne politične osebnosti. Strahovit požar PRAGA, 1. Mesto Mikulov na Morav-skem je postalo danes žrtev požara. 48 hiš je pogorelo do tal. Pri 64 hišah so pogorele strehe. Reševalna dela so bila vsled pomanjkanja vode zelo otežkoče-na. Pri gašenju je sodelovalo nad 30 požarnih bramb iz Moravske in Avstrije. Madžarska afera BUDIMPEŠTA, 1. Bethlenova vlaxia se bo najbrže še pred Binkošti rekonstruirala, ker vztraja unitarističnai stranka na tem, da izstopita iz nje minister Rakovski, ki je igral v falsifika-torski aferi slabo ulogo in finančni minister Bud, čigar proračunska politika ni našla pristanka privatnega gospodarstva. Francoski policijski komisar Doulcet in zastopnik francoske banke Collard-Hostingue sta danes dopoldne odpotovala v Carigrad, da zaslišita s pomočjo turških oblasti ponarejevalca Meszaro-sa, Čigar izročitev Madžarski je, kakor znano, turška vlada odklonila. Železniška nesreča v Jugoslaviji ZAGREB, 1. Poštni vlak Beograd-Zagreb je včeraj v Garčinu privozil z veliko silo v tovorni vlak železniške proge Brod-Subotica. Obe lokomotivi sta bili hudo poškodovani. Ranjenih je večje Število železničarjev in potnikov. Vlak je menjal lokomotivo in privozil v Zagreb s šesturno zamudo. Obsodba katalonskih atentatorjev MADRID, 1. Razprava proti devetim Kataloncem, ki so bili obtoženi posku-šenega atentata na kralja Alfonza, jo končana. Najvišje vojno sodišče je obsodilo trojico obtožencev na smrt, ostale pa na dolgoletno težko ječo. Princ — odvetnik LONDON, 1. Tretji sin angleškega kralja, Henry, je bil zaprisežen za odvetnika. Radi pravoslavnih velikonočnih praznikov je telefonsko poročilo iz Jugoslavije izostalo. Pismo iz lima (Od našega rimskega dopisnika) Otvoritev poslanske zbornice — Usoda poslanske zbornice — Aventinska opozicija Rim, dne 30. aprila. Čeprav ne predstavljajo v današnjem političnem življenju Italije otvoritve poslanske zbornice ali pa tudi senata niti zdaleka več onega pomembnega dogodka, kakor so ga predstavljale nekdaj, je pa vendar vladalo za četrtkovo otvoritev poslanske zbornice velikansko zanimanje in napeto pričakovanje. To zanimanje in pričakovanje pa je bilo docela razumljivo: saj je bila to prva seja zbornice po ponesrečen oni atentatu na ministrskega predsednika Mussolinija, saj so bile kot prva točka na dnevnem redu čestitke zbornice Mussolini j u k srečni rešitvi pred atentatom, saj se je vršila prva seja v deloma preurejeni dvorani. To že itak .svečano otvoritev pa je imela povečati še navzočnost bivšega francoskega ministrskega predsednika Barthoua in pa belgijskih invalidov. Manjka še ena ura do otvoritve, a tribune za občinstvo so nabito polne. Dvorana zbornice nudi po svoji poslednji preuredbi približno isto sliko, kakor sem jo poskušal naslikati v svojem poslednjem pismu. Malo pred četrto uro se pojavljajo, burno pozdravljeni, na tribuni za bivše poslance belgijski invalidi. Točno ob štirih, ko otvarja predsednik Casertano sejo, vstopi v dvorano ministrski predsednik Mussolini, kateremu prirejajo poslanci in občinstvo viharne ovacije. Sedeži komunistov na skrajni levici so nezasedeni, pač pa so navzoč ni opozi-cijonalni liberalci, ki ob prihod u ministrskega predsednika tudi vstajajo iz svojih sedežev, a ne ploskajo. Ni pa med njimi njihovega voditelja Giolitti-ja, ki je prosil za desetdnevni dopust. Ko so se viharne ovacije deloma polegle, se * dviga iz svojega predsedniškega stola posl. Casertano, ki v svojem čitateljem «Edinosti» že znanem govoru tolmači čustva zbornice radi atentata, kateremu je tako srečno iztegnil ministrski predsednik. Za njim se oglaša k besedi tajnik fašistovske stranke Turati. Čim se je ploskanje, ki je sledilo njegovim zaključnim besedam poleglo, je zavladala v dvorani grobna tišina, zakaj g. Mussolini daja znamenje, da hoče govoriti. Kakor so tudi napovedovali listi neposredno pred otvoritvijo, g. Mussolini očividno ni imel namena z besedo odgovarjati na čestitke zbornice, zakaj njegov govor ne teče tako gladko kakor drugače. Govori v daljših presledkili, med katerimi razmišlja in pretehtava posamezne odstavke svojega kratkega govora, ki pa bo navzlic svoji malobe-sednosti brez dvoma vzbudil nešteto komentarjev v Italiji in v inozemstvu. Po žrebanju komisij se pričenjajo spominski govori za umrlimi poslanci in senatorji. Predsednik Casertano se spomni v kratkem govoru umrlega poslanca Ivana Amendole. Svoj kratki govor čita z naglico človeka, kateremu je mučno, da mora, izvršiti neprijetno •EDINOST. V Trstu, dna 2. maja 1926. formalno obveznost. Za njim se oglaša k besedi opozicijonalni poslanec Soleri, ^.i se v daijšem govoru spominja veli-Itega pokojnika. V imenu komunistov, i! so medtem zasedli svoje prostore, •lavi veliki pokojnikov spomin poslanec Maff|. Med njegovim govorom se j bira j o okrog njega nekateri bojeviti fašistovski poslanci, ali med nje in govornika se brco postavljajo kvestorji in pa tajnik faiiatovske stranke Turati, 11a pravočasno preprečijo kake morebitne nepriietnosti. Ko je Se poslanec Banelli v toplih be-, sedah proslavil spomin senatorja Atili ja Hortisa, je zbornica prešla takoj k razpravi o proračunu ministrstva za kolonije, nekoliko prej nabite tribune pa so se pričele prazniti, zakaj otvoritvena parada je bila s tem pri kraju. V zvezi z otvoritvijo poslanske zbornice so se zopet pojavile v stolbcih režimskih listov razprave o njeni na-daljni usodi. Docela pravilno poudarjajo ti listi, da je zasedanje poslanske zbornice v sedanjih razmerah zgolj formalnega značaja, zakaj s preuredbo senata preide zakonodajna oblast v gospodarskih vprašanjih na preurejeni senat. Pa že sedaj vršita zakonodajno funkcijo dva druga tipična organa režima: fašistovski narodni svet in pa veliki fašistovski svet. Prvi od teh dveh določa splošne politične smernice, drugi pa odloča o zakonodaji. Kakšna funkcija preostaja tedaj poslanski zbornici, kakšna bo njena nadaljna u-soda, se upravičeno vprašuje eden iz režimskih listov! Eden iz glavnih vzrokov, ki navaja režimske liste k podobnemu razmišljanju, so številni prepiri in krize v podeželskem fašizmu, ki se večinoma pripisujejo borbi poedincev za poslansko čast. Ako bi se torej odpravila poslanska zbornica, bi bilo z njeno odpravo uničeno ono večno tleče ognjišče osebnih spletk in prepirov v podeželskem faSizmu. So pa med režimskim časopisjem tudi taki listi, ki .^e ogrevajo za na-daljni obstanek poslanske zbornice in se protivi jo njeni odpravi. Ti listi poudarjajo, da bi z odpravo poslanske zbornice nikakor ne bilo uničeno ono večno tleče ognjišče osebnih spletk in prepirov, ker bi navzlic zatretju poslanske zbornice ostalo še mnogo drugega goriva kaker ti. pr. borbe za se-natorsko in župansko čast, za mesta političnega tajnika itd. V ostalem so pa tudi ti listi mnenja, da ima pod sedanjim režimom nadaljnje obstojanje poslanske zbornice zgolj formalen pomen. Navzlic raznim razpravam in ugibanjem, ki so se znova pojavila v režimskem časopisju, je pa skoraj gotovo, da bo poslanska zbornica ostala še nadalje pri življenju in sicer kot rapre-zentativen organ di-žave. Ta organ bo 'še nadalje vršil svojo zakonodajno funkcijo, ki pa je in ostane zgolj formalnega značaja, zakaj zakone kujejo organi vladajoče stranke in pa vlada, a poslanska zbornica jih le potrjuje. Da bo zbornica obstojala še nadalje Jtot raprezentančen organ, pričajo tudi mnogoštevilne preuredbe in obnovitve njenih prostorov, ki naj ji pridajo ves za to potrebni blesk in sijaj. Kakor je bilo pričakovati, se ne udeleži tudi sedanjega zasedanja zbornice nobena iz strank nekdanje aventinske opozicije. Maloštevilno opozicijo v zbornici tvorijo še vedno samo liberalci, bojevniki in pa komunisti. Na sestankih svojih parlamentarnih klubov so se opozicijske stranke omejile samo na u-gotovitev, da se politični položaj, ki bi opravičil njihov povratek "v zbornico ni prav nič spremenil, sprejele so nekoliko neizogibnih resolucij, nakar so se zopet mirno razšle. Popolari pa se sploh niti sestali niso. V splošnem pa nudi aventinska opozicija kaj žalostno sliko. Ker jim je zabranjena kritika vladajoče stranke, se pa medsebojno mrcvarijo. Komunisti napadajo maksimaliste, republikance, unitarce in unijoniste; maksimalisti napadajo komuniste, republikance, u-nitarce in unijoniste itd. Povrh tega se te mnogoštevilne in obenem maloštevilne stranke še cepijo v razne skupine In krila. Skoraj vsaka iz teh strank preživlja razen zunanje tudi svojo notranjo krizo. Poskus bivšega ravnatelja «Avanti!»-ja, Petra Nennija, da bi stvoril iz zelo sorodnih si strank maksi-malistov, unitarcev in republikancev enoten opozicijonalni blok, se je menda popolnoma ponesrečil. Od vseh teh strank so najbolj enotni in najbolj dosledni republikanci in komunisti, čeprav tudi pri njih ni ravno vse v redu. Okrog prvih se zbira, ka^ kor sem Že enkrat poudaril, z režimom nezadovoljna inteligenca in pa inteligentnejše delavstvo, okrog poslednjih pa nezadovoljni del delavske mase. čela na podlagi besedila pogodbe, se ne bo mogla odcepiti od javnega mnenja v posameznih deželah Ste i* vedlo govori O tajni diptcnaaik m posna poymbaooM lavnega j* in ijpftv« mma po vofnL Diplomati morejo ktfvtftl najfenijalnejie načrte In sklepati najbolj rafinirane dogovore, toda, de ee ne opirajo na javno mnenje, oetaja vse sam pdoir. Kaj vnanji diplomat je beriiaeko pofodbo odobrujejo ali odklanjalo, na konca konca se bodo morali prilagoditi glasu fvojlk narodov in srečni so samo tisti diplomat je, ki ie od začetka iarsftajo mnenfc Jfcvnosti. Zato je javna rasprava o veMklh političnih aferah sedaj o rusko-nemški pogodbi, tako valna. Po učinku pogodbe na jarvnost v posameznih državah bo določeno tudi postopanje diplomacije. Taka šah tava naprezajoče deaMkratuteamfa svata. In rezultanta inozemskih sodb bo odločilna za razmerje nemške javnosti napram pogodbi. Kajti sedanje odobravanje je le geslo strank. Razprava v inozemstvu mora dovesti tudi do notranje kritike. Nervozna napetost, s katero prisluškujejo, kaže, da so si v Berlinu na jasnem, kako visoko igro so igrali. Tolažijo se s tem, da Rusi niso dosegli, kar so želeli, ter da so jim Nemci dovolili najmanje kar je bilo potrebno, da se je sploh onemogočil sklep prijateljskega dogovora. Rusi so sicer veliko več Želeli, namreč veliko zvezo, zvezo, ki naj bi bila tudi vojaška. V to Nemčija res ni privolila. Zanimivo je — nadaljuje dopisnik — da se oficijozni opisi spominjajo datuma, odkar so se vršila pogajanja med Berlinom in Moskvo. To je bil december 1924. Nemčija je odklonila veliko zvezo, ponudila pa je nevtralitetno pogodbo, a to je Rusija odklonila. S tako malim se Cičerin ni hotel zadovoljiti. Svoj sklep je spremenil še le tedaj, ko se je ne le v Berlinu, ampak tudi v Parizu prepričal, da nobeden Evropejec ne misli na to, da bi Dražbo narodov mobiliziral proti sovietskl državi. Med konferenco v Locarnu pogajanja niso bila prekinjena, pač pa se v Locarnu ni govorilo o tem. To je treba podčrtati, ker se je oglašal očitek, da diplomatje an-*ante niso govorili o nameravani spremembi sveta Družbe narodov. Molčali so tor rej na obeh straneh. In tako je bilo gotovo dobro, da je prišlo do Locarna, toda pokaže se, ali je bilo tudi dobro tako omo-gočenje rusko-nemške pogodbe. Locarno je sicer pripravil spremembo sveta Druž-.be narodov, toda kaka bo posledica za Družbe narodov?! Dopisnik zaključuje: Danes so le vprar šanja take vrste — odgovora nanje pa še ni nikakega. Razprava je komaj začela. Diplomati proučujejo in tehtajo, javno mnenje bo odločila Na vsak način je želeti, da ne bi trpel duh pripravljenosti za mir, ki se povsod pojavlja! LUIAAARSII O BOLMTMIH S1BAKEH SOVJIT8KNA MVIJEMJA Te dni je narodni komiaar za par osveto Lunačaraki predaval v Iftoakvi o bolestnih straneh sovjetskega življenja«. Predavatelj je ugotovil, da takih strani ni malo v sovjetski Rusiji. Pred vsem ie grajal ravnodušnost napram rodbinskim, javnim in drugim dolžnostim. Lunačarski priznava, da je spolno življenje mladine razuzdano ter da se je ukoreninila teorija takozvane «Čaie vode». Po tej teoriji je vstop v spolno zvezo v «novi družbi* tako lahek kakor ispiti čašo vode. Vsi protesti proti tej pokvarjenosti ostajajo brezuspešni. Kulturne posesti so preziran«. V vrstah komunistične omladine se vedno izjavlja, da nova generacija nima volje za seznanjanje z buržoazijsko kulturo, nima volje za čitanje 'gospodskih» piscev-klasikov. Lunačarski je izjavil, da so vse to nezdravi pojavi in da je treba začeti z energično borbo proti njim. NOTRANJI POLITIČNI POL-OiAJ V ROMUNIJI PRED VOLITVAMI V isti meri, kak<9* se bližajo nove volitve, se povečava tudi življenje v vseh romunskih strankah. Volitve se priča-I kujejo z razumljivo napetostjo, ker se 1 ima z njimi rešiti romunski položaj ter določiti politična Črta notranjepolitič-! nega življenja. Javno zanimanje se obrača pred vsem k pogajanjem vladne stranke z manjšinami, ki naj bodo na volitvah podpirale sedanji režim. Ze od začetka samega teh pogajanj ni bilo nikakega dvoma, da pride med vladnim taborom in manjšinami do sporazuma. Tako je tudi prišlo v resnici. Narodne manjšine so dobile razne jezikovne in politične koncesije. Po volilnem paktu, ki so ga sklenili z vlado, dobijo Madžari 15 poslanskih mandatov, Nemci 11, Bolgari 5. Razen tega bo imela madžarska manjšina 13 mest v senatu, a nemška 11. Jako važen je tudi volilni sporazum narodne in agrarne stranke, katerega se pa ni pričakovalo, ker sta obe stranki še nedavno izjavili, da pojdeta v volitve samostojno. Med tem pa so se pogajanja med njimi obnovila in je došlo do volilnega pakta, s katerim sta se obe skupini obvezali, da predložita skupne kandidatske liste. S tem bo romunska volilna borba znatno enostavnejša. CNE¥NE VESTI Hristos voskrese! Našim rojakom pravoslavne vere, ki praznujejo danes veliko noč, voščimo od vsega srca vesele in zadovoljne praznike. Politične vesti KAKO UČINKUJE RUSKO-NEMŠKA POOODBA? Pod tem naslovom razpravlja o tem predmetu berlinski dopisnik «Prager Pres-se» na zanimiv način. V Berlinu — tako začenja — nastavljajo uho tja ven, da ču-jejo odmeve, ki jih je izzvala ^berlinska pogodba* v posameznih deželah. V Berlinu ne podcenjujejo svetovnega mnenja. So nekoliko vznemirjeni in presenečeni, ker so razglašali, da bo po objavi pogodbe videl ves svet, da rusko-nemSka pogodba ne nasprotuje paktu Družbe narodov. Sedaj pa vidijo, da inozemstvo ni tako zadovoljno. Diplomatična izmena mnenj ki ie zar Zvezo eraJtes aprsolfenlft posestniRoo Vse prizadete, In teh Je ogromna večina med našim kmetskim ljudstvom, opozarjamo, da posluje v Trstu, vin Garduccl 8, O. «Zvora upravičenih posestnikov, katere namen Je pomagati nesebično našemu ljudstvu pri vseh m-devah, ki se nana&ajo na takozvane občinske užitke. Ogromna važnost ugodne rešitve vprašanja občinskih užitkov za naše kraje zahteva enotnih In smotre-nih korakov, katere izvesti pa Je sposobna le taka organizacija, U udružuje vse prizadete. Dolžnost vseh upravičenih posestni-kov je torej, da potom svojih organizacij pristopijo k Zvezi. V to svrho naj zastopniki upravičenih posestnikov, ki so že organizirani v zadrugah ali gospodarskih odborih, pošljejo zvezi naslednjo prijavo: Občina ..... Vas..... Pošta ..ti* Dne . » . . • PRIJAVA Podpisani Izjavljamo v Imenu druge upravičenih posestnikov v . .......da pristopamo k Zvezi štev upravičenih posestnikov t Julijski Krajini Za zadrugo upravičenih posestnikov: Načelnik: Tajnik: V krajih pa, kjer Še ne obsto- jajo organizacije upravičenih posestnikov, se morajo ti organizirati v društvo, katero pristopi potem kot član k Zvezi. jt to svrho Je samo potrebno, da se vat upravičeni posestniki zberejo in soglasno Izrazijo voljo se združiti v društvo, katerega namen je zaščita pridobljenih pravic na skupnem zemljišču. Pravil ni treba nobenih in spričo velikih razlik v krajevnih običajih U bilo tudi zelo težko podati enoten vzorec takih pravil, U naj bi veljali za vse kraje. Društvo naj posluje enostavno na podlagi dosedanjih šeg In navad« tako da ostane pravzaprav vse pri starem, samo da so upravičeni poeestniki organizirani v društvu. Prijava glede pristopa k Zvezi upravičenih posestnih kov naj so v teh primerih glasi tako: Občina . . » . • Vas ..... Pošta . ■. • . Dne..... Podpisani upravičeni posestniki Is vasi . . .........mm podlagi dosedanjih šeg in navad združujemo v društvo sa obrambo In zastopstvo svojih pravic do skupnega zemljišča, pristopamo s tem društvom k Zvezi društev upravičenih posestnikov v Julijski Krajini ter Imenujemo gosp. ...... za načelnika In gosp. .........« tajnika, U naj zasteapta društva v To prijavo naj podpišejo vsi upravičeni posestniki In vpošljejo nato ZvezL ZVIŠANJE ODSTOTKA ZA ODMERO PRISTOJBIN ZA TRGOVINSKE ZBORNICE Uradni list kraljevine od 29. aprila 1.1. je objavil kr. odlok od 3. aprila 1926, št. 674 in odlok istega dne St. 676, s katerima se trgovinsko-obrtni zbornici v Gorici in Trstu pooblaščata, da zvišata odstotek za odmero zbornične pristojbine. S prvim odlokom se pooblašča trgovinsko-obrtna zbornica v Gorici, da sme pobirati po 2 liri za vsakih 100 lir Čistega trgovinskega ali obrtnega dohodka, medtem ko se pooblašča trgovinska zbornica v Trstu, da sme zvišati tozadevni odstotek na L 1.50 od vsakih sto lir enakih dohodkov. Kr. odlok od 17. aprila 1924, št. 672 ostane v veljavi glede obdavčenja vseh drugih dohodkov. Nova odloka stdpita V veljavo 14. maja t. 1. MU S SOLINI JEVA SUKA NA DENARJU Kakor poroča agencija «Radio Nazio-nale»,,je tovarna vrednostnih papirjev pripravila že vse potrebno za izdajanje bankovcev s strani zavoda Danca d*I-talia. Na nekaterih novih bankovcih, posebno na večjih, bo vtisnjena slika ministrskega predsednika Mussolinija v civilni obleki._ Dodatna pristojbina za brzojavke — navadne in brezžične — naslovljene v inozemstvo, je določena za mesec maj na 405. OPOMBA K INSCENACIJI «Za SREftO* Prejeli smo sledeče vrstice; Dekoracije dramatičnega društva Čitalnice izvršujem podpisani slikar Avgust Černigoj, ki sem že ob priliki uprizoritve »Ugrabljenih Sabink» prvi pokazal novo orijentacijo sceni čne opreme. Nadalje sem insceniral «Papa Ekscelenca» in «Za srečo*. Glede te zadnje sceni čne opreme je treba omeniti, da je načrt popolnoma moje lastno delo; radi nesporazumljenja pa je g. re-žifier Širok nekaj dodal in nekaj odvzel, kar sev£ izpremeni učinek in pristni idejni načrt, za katerega sem sam odgovoren. Zatorej ne morem prevzeti nase odgovornosti za take izpremembe bistvenega značaja ođ strani režiSerja. A* černigoj. Naše gledališče SERGIJ TUCI6 — «OOLOO*A». Demetrij, mlad menih, je oblekel redovničko kuto, ko je v svoji dufii bil še otrok, ko ni Se poznal strasti, ko je mislil, da skriva življenje za samostanskim zidom vso tisto mistično lepoto, ki jo podeljuje vera v Njega. Toda kaj kmalu ga premaga razočaranje. To razočaranje vzbudi v njem željo po svobodi, — željo po življenju. V hrepenenju se mu pojavi svetla podoba žene. Ko ga prijor prekolne in proglasi skupno s sabrati za Antikrista, stopi pred njega On, da ga popelje v življenje kjer naj duša njegova najde nova razočaranja, obenem pa tudi željo po utehi in pokori. To dramo prirede danes popoldan ob 16. uri in zvečer ob 20.30 člani D. K. N. Tommasec v dvorani D, K. D. pri Sv. Jako- bu. Za obe prireditvi je odbor znatno zpl-žal cene vstopnini. Ker sta to zadnji reprizi, se nadejamo, toliko od nadih okoličanov kot tudi od našega tržaškega občinstva kar največje udeležbe. — Odbor. *** DARIO NICOODEMI: UČITELJICA. Dramatični odsek MĐP — Trst uprizori-v nedeljo maja ob 20. uri 30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu Dario Niccodemi-jevo komedijo v treh dejanjih: Učiteljica. NaSe občinstvo, ko se Se Sivo spominja Niccodemijevega «Scampol&», katerega je z velikim vspehom igrala Čitalnica v lanski sezoni, bo gotovo v velikem Številu prihitelo, da si ogleda tudi to Niccodemi-jevo delo. Iz orala Pol dr. JtRnosT v Trsta Vo]na Skoda: Hajeea - itorje: Stvar smo uredili, bodite b!»z skrbi. Naše pismo in poziv komisije so gotovo križali, zato ste ponovno pozvan v Trst. Pi&natari, Kobarid. Pismo nam je bilo izročeno od uredništva. Za Vaš slučaj se bomo zanimali in Vam čimprej sporočili izid ter uspeh naše intervencije. Podatki so nam pa pomanjkljivi, zato nam naznanite čimprej vse tozadevne informacije. Krajevna organizacija, Idrija: Na Vaše pismo, št. 92 od 25. 4. 1926. Vam odgovorimo hitro ko ho izvršilni odbor zavzel svoje stališče k vprašanju. A. B., Kopriva: Nismo mogli doseči za-željenega, kar nam je v resnici žal. Kopat Ivan, Osojnica, 12: Z Vašo zadevo bo težko kaj closeči. Tako vsaj izgleda. Nujno nam je potrebno, da Vi izveste na občini v Ledinah, kam so bile odposlane prošnje leta 1925 in dajte navesti tudi št. protokola in dan pošiljatve, da poizvemo naravnost pri dotičnem uradu o stanju Vaše zadeve. Pipan Franc, Preserje, 4 23: V zadevi Vaše prošnje nismo še dobili odgovora od zavoda v Benetkah, smo pospešili. A. Berčič, Idrija 194: Vsaka intervencija bi bila odveč ker optanti nimajo pravice do vojne odškodnine v smislu zakona. Gotovo bo tudi to vprašanje rešeno in sicer v posebnem mednarodnem dogovoru. Zanimivo je pa, da sc ne zgane nikdo od optantov da bi skuša) organizirati to kategorijo oškodovancev, ki bi naj organizirani tirjali svoje pravice. Mislite! Ali ste ponovil 1. 1925 do 24. aprila svojo prošnjo? Tisto bi se še dalo urgirati. Katarina Kacin, Jagršče: Ni izjema Vaša terjatev, a bo zato temeljitejše rešena o priliki splošnih rešitev terjatev napram erarjem. - c - Tudi prijava je bila napačno naslovljena, ker ni spadala v kategorijo kreditov, ki se jih je prijavljalo finančni inten-danci. Karal Pičarič - Koper: Vaš akt se ni še našel pri generalnem pravdništvu računskega dvora. Ce se ga ne bo izsledila tekom tega tedna, bo potrebno novo postopanje kar iz vsega začetka. Ivan Oernetič - Brezovo brdo: Za Vas smo posredovali v Rimu. Izvedeli smo, da je za Vas — na podlagi zadnje zdravniške ugotovitve — izdelan koncesivni načrt, kateri je bil predan likvidacijskemu-odboru v potrjenje. Nato bo izdan tozadeven odlok. Ta odlok bo odposlan po neskončnem poslovanju, radi neštevilnih regista-cij, na zakladno delegacijo. Josip HrastiS - Piran: Vam je likvidirana voj. pokojnina: Lit 1400.— in 600 drag. doklade od 1. 11. 1921 do 30. 6. 1923. Lit. 1830.— od 1. 7. 1923 do 21. 12. 1925 in Lit 1566.— od 22. 12 1925 do 31. 10. 1926. z ministrskim odlokom št. 43755 A. U. Bomo požurili Se na plačilnem uradu. Katarina vdova Premate - Fremantmra: Ste bila izplačana do 30. junija 1924. Od 1. ~7. 1924. pa morate dobiti po Lit 1015.— letnih. Tozadeven odlok je izdalo računovodstvo mornariškega ministrstva in ministrstvo je z dopisom 23. 3. t I., naznanilo mornariški bazi v Pulo o podvzetem ukrepu ne samo za Vas pač pa tudi za druge vdove in sirote mornariških delavcev. Zakladna delegacija v Puli mora biti danes že informirana o stvari. Vsem vdovam in sirotam bivših a.-o* mor-iMiT*tfcih delavcev. Po dolgem in podrobnem pretresa posameznih slučajev je mornariško ministrstvo konfialo upokojitev. Tozadevni odloki so po računskem dvoru potrjeni in računovodstvo je že obvestilo o tem zakladne delegacije, ki Že smejo izplačevati. Tudi pomorska baza v Puli je že poučena. Josip M111* - Satež: Za Vas smo že posredovali; potrpite, upamo, da rešitev ni več daleč. Frane Ž ost - Godovič: Invalid druge kategorije dobi 157.05 lir pokojnine na mesec. Po odbitku oseb. dohod, davka se ne strinja z Vašim prejemkom. Najbrže je kategorija višja, paVam zadržujejo gotovo znesek, ker sta kedaj prej dobival na račun pokojnine več, kakor Vam je bilo definitivno likvidirano. Opozarjamo Vas, da invalid dobiva svoto kakor predpisano po kategoriji, v katero spada vsled svoje invalidnosti, ne glede na številnost družine-Brez podrobnejšega opisa, in še bolje, brez knjižice je težko zadeti v pravo. OruttvMa vtstl _ «Delavsko podporno društvo» — bolniška blagajna — bo imelo danes, 2. majnika t. I., ob 9 dopoldne v svojih prostorih v ulici Coroneo št. 17, L svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in računskih pregledoval-cev. 3. Ukrepi z ozirom na kr. odlok-zakon od 29. novembra 1925. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Ker je ta občni zbor izredne važnosti za nadaljni obstoj društva, prosimo kar najobiljnejše in točne udeležbe. — Odbor. — cTiiaško podporno In bralno dra-fttvo» (bolnlftka blagajna) v Trstu ulica Torre bianca 39 vabi članstvo na redni občni zbor, ki se vrši danes dne 2. maja ob 9. uri zjutraj v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledo-valnega odbora. 5. Ukrepi z ozirom na kr, dekret St. 2140 z dne 29, novembra 1925 In pravilnik št. 528 z dne 4. marca 1926. 6. Volitev novega odbora. 7. Slitv' čajnosti. Slučajni predlogi morajo bttt naznanjeni odboru vsaj 3 dni predr občnim zborom. — Vodstvo. — 8. H. D. Jutri ob 7.15 aria. — M. D. clarju - Kolaju Jutri ob 20. urt redna odborova seja. Točnost in polnoito-vilnort je priporočljiv« 1 — TM ob ti. m BMtinek lanskega oš* soka v društvenih prostorih, via Moreri št. 137, na katerem se ustanovi vezivni pod-odsek. Vabljene so nečlanice, od katerih1 pričakujemo obilno udeležbo, ker bi bil ta: odsek precejšnjega pomena za Rojan. — Odbor. — D. K. N. Tommasao. Tekma med na£o in četo «Višave» se ne bo "vrSila. — Na^ čelnik. SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. Tehnično vodstvo nogometa. Uradno poročilo s seje 28. IV. 26. Odobrena tekma: Gorica-Sparta 2-0, Pro« sveta-Zarja 6-1, Tommaseo-Adiia 3-2. Razveljavljena tekme: Adria-Obzor 2-U razveljavljena na podlagi priziva Obzorai ter po zaslišanju sodnika. Kazni igralcem: Igralcu Škilanu-u (Obzor) zabranjeno igrati dve (2) nedelji in strogi ukor, Počkaj (Adrla) strogi ukor In Cek (Prosveta) navadni ukor. Vsled nastalih tehničnih zaprek, se meni urnik tekem na igrišču «Obzora > tako: ob 13 Magdalena-Rocol ob 15 ftazci^a Prosveta-Primorje. Po hazenski tekmi igrata II. četa Magdalene in II. četa Rocola. Opozarjamo čete, da se tekme začno točno ob napovedani uri. Sodniki isti. T. V. N. Tekma II. div. Tommaseo-Višava odpade, ker je Višava napovedala forfait. To-liko na znanje sodniku in Tommaseu. — Tajnik. T. V. KOLESARSTVO. Za danas napovedana koledarska dirkal S. U. se ne vrši, ke dosedaj oblast še ni dostavila dovoljenja.. — Tajnik. Igrišče S. d. «Adr2a» (Via Calvola - nasproti Lloydovega stolpa) Danes, nedelja, dne 2. maja 192K. Ob 2. uri popoldae se je predvčerajšnjim (popoldne ponesrečil 3-i-letni kurjač Jakob Grubišič, doma iz Fa-sane v Istri. Ko se je parnik mudil v Benetkah, je GrubiSiča zadel v glavo kavelj parnega vitlja, s katerim so razkladali blago. Udarec je bil tako močan, da je Grubišič zadobil precej težko rano na čelu ter si tudi pretresel možgane. Ko je sinoči parnik dospel v naše pristanišče, je bil nesrečni kurjač prepeljan v mestno bolnišnico. Iz triaške pokrajina MAVHINJE tFranc Lupine. Franc Lupine, predsednik tukajšujega telovadnega društva, je umrl 28. aprila t. 1. ob 9. uri zvečer. Ugrabila ga je v cvetu življenja neizprosna bolezen, ki ga je tako krepkega in žilavega zlomila ir) položila v grob v dveh mesecih. (Umrl je v tržiški bolnišnici, pokopali smo ga 30. aprila popoldne na domačem pokopališču v Mavhinjah.) Agilnega kulturnega delavca in odločnega nacijonaliata so domačini spremili k večnemu počitku z godbo, petjem ža-lostink in z veliko udeležbo. Vencev jo bilo Štiri, dva društvena, cvetja mnogo. Zadnja čast je bila ganljiva. — Tako izgubljamo najboljše izmed dobrih 1 Ljubi Franjo, imeli Te bomo v dragem k spominu ter se Ti oddolžili z nadaljeval I njem Tvojega započetoga delal Lahka Ti bodi domača zemljical V Trstu, dne 2. maja 1®28- •EDINOSTi Vesti z Goriškega Gori&ke mestne vesti DANES V NEDELJO, DNE 2. MAJA« 6E NE SMEJO VRŠIT* NOBENE PREDSTAVE, VESELICE, HITI JAVNI, NITI ZASEBNI PLESL TAKO JE SPOROČILA GORIŠKA KVESTURA. , LJUDSKO GLEDIfiČE - TRG. DOM Za prihodnjo soboto in nedolfo pripravlja Dramsko društvo Cankarjevo «Kralj na Betajnovi*. S tem delom ee bo proslavila 50-letnica Cankarjevega ^rojstva. V glavni vlogi bo gostoval gosp. Sila član »čitalnice«. Opozarjamo 2e $edaj na to izredno proslavitev. Udeleženci občnega zbora »Zveze prosvetnih drnšlvev«, ki želijo slike, naj takoj dopošljejo: Lit 12 za veliko sliko na fini lepenki (kartonu), ali L 10 za enako sliko na navadni lepenki in Lit 2 za sliko v obliki razr'ednice. Posebej naj se pošlje Lit 1' da se Mika dopošlje po pošti. Na prepozna naročila in na naročila* brez denarja se ne bo mogoče ozirati. Denar in naročila pošljite na Zvezo prosvetnih društev Gorica, Via S. Giovanni 7- Pos kasen samomor. V petek si je pognal v svoji sobi v ulici Boschetto kroglo iz revolverja v prsa mlad < lok tor, sin ravnatelja na tukajšnji trgovT v ki šoli, Vierthalerja. Mladenič ima štiri In dvajset let in je meseca novembra lanskega leta promoviral na vseučilišču v Neaplju. Domačini, oče in mati, so takoj pritekli k sinu. poklicali so zdravniško pomoč in dr. Susich je izjavil, da krogla na srečo ni zadela srca, marveč se zabila v leva pljuča. Ranjenec se je prepustil domači oskrbi. Vzroki njegovegp, dejanja niso znani. Okradli so cerkvene pušice. Pred dnevi je čul župnik Carrara, ki se ie nahajal v sakristiji cerkve sv. Ivana, Sumljiv šum v ceckvL Ko je stopil bližje, .p dobil, kako st~ dva tatica že ulomila j ušico. Prilastila sta si bila že L 4.50. Na-depolna fanta sta Crnka Herman in Re-boliz Amedeo. Preiskava je nadalje dognala, da je Črnko izpraznil pred dnevi tudi pušico v cerkvi sv. Justa pri južnem kolodvoru. _ PODGORA. V petek zjutraj na vse zgodaj so opazili nočni čuvaji v tovarni Brunner, da se kadi iz nekega magacina, kjer jc bil naložen bombaž. Takoj so prišli domači ognjegasci kakor tudi goriški, ki se jim je posrečilo, da sc ogenj udušili. Iz neznanega vzroka se je vnela bala bombaža. Da niso bili ognjegasci tako hitro na licu mesta, bi se bil ogenj razširil na vse skladišče in požar bi lahko napravil velikansko škodo. VOLČJA D HAGA. Tu sta bila predvčerajšnjim zvečer aretirana dva domačina, Arčona oba, in prepeljali so ju z vozom lesnega trgovca Marija Makuca v Št. Peter pri Gorici na ka-rabinirsko postajo. Aretacija je baje v zvezi s prvim majem. SV. LUCIJA. Tu se je zgodila huda nesreča. V žagi, ki je last Marchi Alojzija, v Idriji ob Bači, je zagrabil transmisijski pas delavca Albina Vitka za suknjo in ga vrgel na tla. Na njegovo vpitje so sodelavci takoj ustavili stroje. Prihiteli so k mladeniču, ki je ležal na tleh nezavesten. Poklican je bil "zdravnik iz Tolmina, ki je ugotovil, da si je Vitek zdrobil desno nogo. Zeleni križ ga je peljal z avtomobilom v Gorico, kjer je pa nesrečnež, kakor smo zvedeli, kmalu umrl. GRGAR. Vesel, da je tako dobro prodal par volov, se je vračal Josip Sedevčič, kmet z Bat doma, v četrtek proti domu. Ko je prišel do aFovškega Laha», je pristopil k njemu neznanec in mu zagrozil ,naj mu brez vsakega obotavljanja izroči vso kupnino, sicer se mu zna slaba goditi. Sedevčič se je zbal grožnje, žive duše nI bilo blizu in izročil je neznancu 7000 L. Neznanec je z denarjem izginil, Sedevčič se je pa vrnil in naznanil dogodek našim karabinirjem, ki so se takoj napotili na lov za drznim roparjem. ANHOVO. Pred kratkim časom je bila v Saloni veselica, katere čisti dobiček naj bi se dal otroškemu vrtcu. Pri tej veselici je bil tudi «bufet», ki je zelo dobro posloval. Ko je prišla določena ura, se je veselica končala, a tudi «bufet» se je zaprl. Prireditelji so hoteli napraviti točne račune komaj drugo jutro. Ko so se vrnili drugo jutro, so opazili, da so bili v «bufetu» črez noč nepoklicani gostje. Po tleh so ležale prazne steklenice, videli so se ostanki salama, kruha iu sladčic. Prireditelji so takoj preračunali in ugotovili, da imajo škode okrog 230 L-Sami so pozvedovali in prišli do zaključka, da je vlomil v «bufet» neki Drnovšček, ki je zaposlen v tovarni za cement. Prireditelji so osumljenega storilca naznanili obla-f ti. Bodi stvar kakršna koli, otroški vrtec ie na ta način le prišel ob podporo. ŠTUR JE. Tukajšnji kolar Repič Franc je padel, ko so se mu na poti proti Zapužam konji spla-šili, pod voz. Ko so prišli ljudje, ki so opazili drveče konje, k njemu, so videli, dat Ima zlomljeno levo nogo. STRMEC. ~ Pomlad se je vrnila in natresla cvetja po bregovih naše lepe planinske vasice. 2al pa, da nas je ravno v tej bujni in prirodni lepoti zapustil za vselej društveni tovariš, Andrej Valas. Kruta smrt ni upoštevala njegovih mladih let; ugrabila ga je in odveo! a v prerani grob pred časom. Mlad si šel, Tovariš, v grob, zato naj ti bo zemlja, v kateri spavaš, sladka in mila Spavaj sladko, tovariš! OBRTNA RAZSTAVA V ORMOŽU. Prejeli smo: V Ormožu se je dne 25. marca na velikem sestanku obrtnikov in kmetovalcev sklenilo prirediti meseca avgusta t 1., med 8. in 15. obrtno gospod nrskn razstavo ormoškega okraja in sicer flp sledečem \Doredu: , V nedeljo dne 8. avgusta otvoritev obrtne in konjerejeke, v pondeljek dne 9. avg. govedorejske in v torek dne 10. avg. vinske razstave. Obrtna razstava bo obsegala vse prostore meščanske šole, vinska se bo vršila v dvorani gostilne SkorCič, konjerejska in gove-dorejska pa na sejmišču v Ormožu. Cela prireditev je ▼ rokah strokovnjakov in uglednih mož ormoškega okraja ter bo pokazala, v vseh gospodarskih panogah, kaj premore ormoški okraj. Že danes opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge Sirom na to prireditev, ki bo tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rujnega Ijutomerčana tako tudi glede konjereje in živinoreje na višku. Na to razstavo naj se ozira predvsem celokupna Slovenija ter za navedene dneve ne prireja nobenih drugih sličnih prireditev. ZALOS6E. Danes v nedeljo dne 2. maja uprizori «Prosvetno-bralno društvo v Zaloščah Dr. Kreka igro v 3 dejanjih «Tri sestre». Vsem ki jim je do poštenega razvedrila, naj nas ta dan posetijo, ne bodo se kesali. Osebnih vabil nismo razposlali. «— Odbor. KANAL Naša električna razsvetljava še vedno ni samostojna — in je odvisna od tovarne Salona, oziroma kamnoloma. Kadar se nadaljuje zvečer delo v kamnolomu, imamo po noči temo, kajti ravnateljstvo tovarne nam noče dati toka iz ozirov na varnost delavcev, ker je električna napeljava razpeta nad cesto, in dokler podjetje Brunner ne napelje toka pod cesto, bomo odvisni od tovarne Salona. Zadnje čase dobivamo luč ob polnoči, kar je za moderni svet nekaj popolnoma novega.. Prej, ko se je mračilo ob 6. zvečer, smo že imeli luč ob 8. uri; pa nam sveti ob nedeljah že ob 5. popoldne, tako da lahko vseeno uporabimo toliko električne energije, kolikor smo porabili petrolejske energije med tednom. Mi Kanalci smo najbolj zadovoljni takrat, ko dežuje. Te dneve nam da tovarna po milosti dežja razsvetljavo pravočasno, kajti delo v kamnolomu počiva — zato bi bilo želeti še obilo deževnih dni. (Dalje na IV. strani) Poslano*) 4 Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čre-ves, mehurja, žolčnih kamnov, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. (521) Ker se širi povsod govorica, da nisem bila zakonska žena pok. Vekoslava. Vil-har, sem dolžna braniti svojo Čast in opozarjam, da bom proti takim obreko-valcem sodnijsko postopala. (520) ^ ZOFIJA VILHAR Postojna. ZAHVALA Podpisani si štejem v dolžnost, da se javno zahvalim kirurgu Dru. Cannoniere Luigi, ki mi je tekom moje težke srčne bolezni z vso izkušenostjo in požrtvovalnostjo stal na strani ter me s kirurgično spretnostjo rešil gotove smrti. V KANALU ob Soči, 27. aprila 1926. (513) Angeli Karel, župan. 1 Za pod t«a nailoTOB o<|«Tafjft ■JBtvo \m toliko kolikor mu sakoa volova. NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero taglerjev od L 150 naprej, plašče v od L 120 do L 300 in krasne svilnate obleke. Priporoča se do-broznana šivilja Rieger, via Commer-ciale 3. Sprejemajo se naročila. 661 ZALOGA šivalnih strojev, dvokoles, in vse v to s vrh o spadajoča dela ima Lado Pe-trič, mehanik, Trnovo, II. Bistrica 476 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Sznilojo* Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno pri-poročijiv za starejše proti poapnenju Žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se sam v lekarni Castellanovich/_571 SADIKE, 30.000, pripravljene za sajenje, kapus, nageljni, astre, zajamčeno nemško seme. Cene zmerne. Santo Peteani, Gorica, Via Lnnga. (37 DEKLIC A, v štirinajstem letu, želi vstopiti kot učenka v trgovino, najraje v manufakturno. Pojasnila daje P. Kunstek, Štur je pri Ajdovščini 645 MOTORNO kolo «Frera» z vozičkom ali brez tega se proda. Vsaka poskušnja. Via Conti 40/1. 651 ŠIVILJA se priporoča, tudi na dom. Šalita Gretta 4, Saksida. 652 ŽELEZNA vrtna u ti ca, se išče. Ponudbe pod «Utxca» na uprsvništvo. 659 LOVSKA PSICA, s tremi mladiči, na prodaj pri mizarju Možetiču v Vrtojbi. 654 DVS HIŠI z zemljiščem, se prodata v Velikem Rupnu. Pojasnila daje Bole, Opčine 341. 648 SKLADIŠČE za premog kupim. Ponudbe z navedbo cene in kraja pod «Premog» na upravništvo. 649 TROPINOVEC, pridelek «Zadružne žga-njekuhe» v Dornbergu, (Montespino), je pristen in po ceni. Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v vsaki množini. 650 ŠPAGO, vrvi, vsake vrste, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Kolar. Pošilja tudi na deželo. Trst, via Commerciale št. 2. 659 IZLOŽEENA OKNA, parketi, vrata, okna bele kamnate plošče, štedilniki, peči, tra-movje, mize, držaji, železno omrežje in drug rabljeni materijal se prodaja Pojasnila Via Mazzini 37. 663 ELiZnf CmMA. Jako okusen. Vzbuja teČ-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giulia-ni 42. 508 KIROMAIIT v ulici Pteta 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja. * 657 PRIDNA in zdrava služkinja dobi takoj službo pri slovenski družini. Predstaviti se z spričevali, oziroma priporočiti. Pen-dice Scorcola 332/11. (Šalita Trenovia) 656 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 506 t k Potrti neizmerne žalosti javljamo tvsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljenat> soproga, mati, sestra in teta Kristina Stolfa jr soboto, dne 1. maja ob 22. uri po dolgi: fcin mučni bolezni previđena s svetotaj-stvi mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo: vršil v pondeljek dne 3. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti. SEŽANA, dne 1. maja 1926. ŽALUJOČI SOPROG IN DRUŽINA. Žalostnim srcem naznanjam, da je moja preljuba sestra MARIJA SILA URADNICA, vešča slovenskega italijanskega in nemškega jezika ter strojepisja, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravni šivu. 655 PRILIKA! Prodam črne, moške obleke, L 250.—. Via Cesare Battisti 10/111 vrata 18. _658! BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slaree, Via Giulia 29. 541 STENICE, kuhinjske ščurke, molje uničujemo popolnoma in z jamstvom. Sredstvo se prodaja v steklenicah. Zavod za dizinfekcijo. Rossetti 2. 662 DVE POSTELJI .se oddata mladeničema. Via Rismondo 12, Petrovič. 666 3ARICA, diplomirana, sprejema noseče na i dom. Via Madonnina 10/11 6t>4 SORA z dvema posteljama in z uporabo kuhinje se odda. Via S- Michele 31. Sever. 665 KMETIJSKO POSESTVO, hiša, travniki, gozd, njive na prodaj v Dornbergu. Naslov se izve v občinskem uradu. POROČNE sobe, bukove 1800.—, jesenova j 1900.— topolova 2000.— Tiirk, San Laz-j zaro 10. Obiščite našo zalogo brez obve- ; ze za nakup. 619 POROČNA soba, iz parjenega bukovega; lesa od 1700 naprej. «Garanzia», tovarna j pohištva Via Palladio 5 618 POROČNA soba, naročena za 2900.— se proda za 2000.— pri gospe Slovenki. Via \ San Zaccaria 4/III, desno. 620 SIRUP GLJCEROFOSFAT, splošno ojače-valno sredstvo proti vsaki živčni bolezni. Steklenica po L 7. Za popolno ozdrav-j ljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani, 42. Danes ostane lekarna odprta ves dan. 524 FORD, torpedo, 4 prostori, prodam po nizki ceni, Molino Grande 16. 660 MLADENIČ, pošten išče službe točaja, najraje v mestu Sprejme tudi službo v kakšnem skladišču ali zalogi. Govori slovensko, italijansko in nekoliko nemško. Naslov pri upravništvu. 642 2 MERLIRANI sobi, z uporabo kuhinje, iščem v Barkovljah, Rojanu ali na Greti, za mesec julij in avgust. Posudbe ■ navedbo cene pod «Domačin» na upravništvo. 644 POLICA In klop za veliko trgovino se prodata v Senožečah št. 175- 646 MOTORNO KOLO Neckarsulm, 5 H. P. v popolnem stanju proda po nizki ceni Za-vadsky, urar Via delle Torri Z. 647 OLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsafem stanju popravlja in uglaftuje Pečar, Gorica, Via Conjo 17, n. 501 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio it S (prej Via Bacchit Telefon 3741, uvo*» izvoz. Velika zalog* pspiii* za zavijanj«, p4-sslnefa t. t. d. papirnatih vrečic ter nttov raznih velikosti lastnega izdelka. 503 POZOR1 Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konees. »Krojni akademiji« na Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 8. maja. šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da mere vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaSeljeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje »Krojna akademija*, Stari tr& št. 19, Ljubljana. Ob zaključku se dobi spričevalo in internacijonalna diploma. Vodstvo priporoča učence, ki absolvira-raje tečaj, za krojitelje. 622 danes, previđene z vsemi sv. zakramenti .za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 2. maja eb 10. uri iz hiše žalosli pri Sv. Ivanu hšt. 629. SV. IVAN PRI TRSTU, dne i. maja 1926. Franc Sila, župnik, bral. Prosi se za tiho sožalje — in molitev za njeno dnšo. Cvetlice se hvaležno odklanjajo. Nadaljuje se naša prodaja s Corso Vitt. E. II/, 16 TRST Via Vitt. E. 111, 16 VODA «DELL,ALARARDA» PROTI IZPADANJU MSI. Vsebuje kmin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dcfoiva samo v lekarni «Castella-novich«, Trst, Via Giuliani 42. 507 PODLISTEK JULES VERNEr 0&) Skrivnostni otok Ta stran ni bila tako gozdnata, toda tupatam so stale skupine dreves, ki so krasile pokrajino. Imeli so pred očmi vso Grantovo jezero. Najmanjši vetrič ni kalil vodnega površja. Top je stikal za grmovjem in prepodil cele jate različnih ptičev, ki sta jih Gedeon Spilett in Har-bert pozdravila s puščicami. Mladenič je smrtno zadel enega izmed ptičev, ki je padel sredi močvirnatih rastlin. Top je stekel ponj in prinesel je krasnega p lovca skriljnate barve, s kratkim kljunom, z zelo razvito čelno kostjo in z belo obrobljenimi porotnicami. Bila je to vodna kura, velika kakor naše jerebice, in je spadala v vrsto makrodaktlfov, ki tvorijo prehod med prodniki in plosko-pošel Bila je to revna divjačina, katere meso ni bilo bogve kako okusno. Top pa ni bil tako izbirčen kakor njegovi gospodarji, zato so shranili ptiča zanj. Naseljenci so nato potovali ob vzhodnem bbrežju jezera in imeli Se malo poti do krala, ki jim je bil le znan. Iftft*ni" ee je zelo čudil, ker ni našel odtoka. Poročeva- lec in mornar sta ga izpraševala, a inženir jima ni zakrival svojega začudenja zaradi te nenavadne okolnosti. V tem trenotku je postal Top nemiren. Razumna žival je tekala gori in doli ob bregu in nenadoma obstala s pridvignjeno šapo, kakor da je zavohala neviden plen. Nato je besno zalajala, kakor bi hotela nekoga izzvati na boj, potem pa je nenadoma utihnila. * Ne Cir Smith ne njegovi tovariši se niso zmenili za Topovo obnašanje, toda njegovo lajanje se je tolikokrat ponovilo, da je postal inženir pozoren. «Kaj pa je Topu?» je vprašal. Pes je večkrat priskočil k svojemu gospodu in stekel k strmemu bregu. Pri tem je izdajal vidne znake nemira. Nemudoma je skočil v jezero. •Sem, Topi je vzkliknil Cir Smith, ki ni hotel, da bi se pes v sumljivi vodi podajal v nevarnost. — Kaj pa se godi tu spodaj? je vprašal Pencroff in pozornejše motril vodno površino. — Top je brfkone zavohal kakšno dvo-tlvko, je rekel Harbert. — Gotovo kakšnega krokodila? je rekel poročevalec. — Ne verjamem, je odgovoril Cir Smith. Krokodili šive v višjih širinah.* Top je medtem prišel zopet na breg, ker ga je gospodar poklical, vendar pa se ni mogel pomiriti. Skakal je po visoki travi, kakor da je njegov pasji nagon zasledil nevidno bitje, ki kroži pod vodo ob robu jezera. Toda vodna površina je bila popolnoma mirna. Naseljenci so ponovno obstali ter gledali in prisluškovali, toda ničesar niso mogli odkriti. Stvar je postajala skrivnostna. Niti inženir si ni znal tega razložiti. »Nadaljujmo naša raziskovanja,)* je rekel. Crez pol ure so bili vsi na jugovzhodnem oglu jezera. Raziskovanje brega je bilo s tem končano in vendar je inženirju bila še vedno uganka, kje se nahaja odtok. «Odtok mora biti, je ponavljal, in če ne leži na površju, potem je v granitni skali votlina! — Cemu polagate na to takšno važnost, dragi Cir? je vprašal Gedeon Spilett. — Zato, ker je stvar važna, je odgovoril inženir; če se voda zares odtaka skozi granitno skalo, tedaj je verjetno, da je v njej votlina, v kateri bi mogli mi stanovati, če odpeljemo vodo v drugo strugo. — Ali ni tudi mogoče, gospod Cir, je rekel Harbert, da se voda odteka iz dna jezera v morje?. «EDINOST» V Trstu, ane £. maja I9z*>. Marsikateri se že danes kesa, da je plačal napeljavo in da mora uporabljati energijo petroleja poleg viseče žarnice. Priporočamo tvrdki Brunner, naj že enkrat napravi ono malenkostno delo, da nas ne bo sram pred drugimi, ki se nam posmehujejo, ko vlačimo petrolejke iz podstrešja. IDRIJA. Dramatično društvo priredi danes, dne 2., in v ponedeljek 3T maja v rudniškem gledališču Schonherrjevo dramo v treh dejanjih «Reka». Drama nam kaže boj treh bratov za življenje, katerega pisatelj primerja reki Visli, ob kateri se vrši drama, in sicer v času ko se začenja nanji led lomiti, ko voda narašča, in ko se ledene plošče prič no pomikati navzdol. Nevarnost je da led podere jezove in nasipe in poplavi deželo. Ledene plošče te so ljudje, katere nosi reka v morje življenja. V tem boju padeta dva brata najstarejši, ki reši s svojo smrtjo deželo in najmlajši ki pade kot žrtev. V življenju sta bila najhujša nasprotnika a končno jih smrt združi v hladnih valovih reke Visle. Drama spada med ona dela, ki smo se jih dosedaj le bolj ogibali in lahko jo prištevamo v vrsto z «Golgoto». Kdor je videl to ne bo zamudil prilike, da si ogleda tudi «Reko». ČRNI VRH NAD IDRIJO. Tudi pri nas je že pomlad pričela pridno vznikati. Poljedelstvo je v polnem zaposlje-nju. Bojimo se le, da nam bo neugodno vreme povzročilo preveč gospodarskega zastoja. Kakor smo že zadnjič poročali, so se naše prometne prilike z uvedbo avtoniobilnega poštnega prometa znatno zboljšale. Zal, da smo se prezgodaj pohvalili, danes smo ostali brez poštnega urada. Poštna služba je bila že od nekdaj poverjena tukajšnjemu uglednemu in vestnemu domačinu g. Viko R. Culi smo pa, da mu je poštna uprava v zadnjem času postopoma znižala plačo z enostavno motivacijo, da pošta ne do-naša dovolj dohodkov. Ker poštno ravnateljstvo ni ugodilo njegovemu tozadevnemu protestu, je odpovedal službo. Nadomestila za tako majhno plačo ni bilo in tako smo ostali brez poŠte. Ostal nam je edino Ie poštni nabiralnik za navadna in priporočena pisma, ves denarni promet pa je ustavljen. Če hočemo poslati torej denar po poštni nakaznici, moramo v Idrijo ali pa v Godovič. Ravno tako seveda, če se hoče denar dvigniti. Prizadeti so pri tem največ vojni invalidi, ki morajo hoditi vsak mesec tako daleč po svojo pokojnino. Zraven tega pa morajo pripeljati s seboj še dve priči, ker jih tamkajšnji poštni uradnik ne pozna. Pritiska se sedaj na županstvo, naj ono napravi potrebne korake, da se take razmere odpravijo. Apeliramo, na poštno upravo, da nam vrne zopet našo pošto, ki nam mora baš sedaj, ko se bliža letoviŠSarska sezija skočiti na pomoč, da ne izgubimo še tistega malega števila dohodkov, ki so vsled slabih gospodarskih vidikov itak do skrajnosti reducirani. Reška pokrajina IZ JELŠAN Redkokdaj se oglasimo iz našega kraja. Zdi se, da smo z vsem zadovoljni. Radi bi se oglašali s kakimi dobrimi novicami, da priredimo tuintam kako zabavo — a to bi bilo vse, kar bi imeli poročati dobrega. Radi bi poročali samo dobro, samo veselo, pa ne moremo. Ne samo da nas tarejo davki, slabe letine in drugo, še druge stvari so, ki nas bolijo bolj, zlasti kot občinarje. Mislili smo že o tej stvari izpre-govoriti javnosti besedo, pa smo se vzdržali. da ne kažemo vseh domačih naših težav in križev. Toda sedaj moramo govoriti, ne moremo več molčati, zlasti, ker dobiva stvar tudi drugo lice, drug značaj. Stvar se tiče namreč uprave naše občine, pri kateri smo vsi prizadeti. Pri zadnjih občinskih volitvah 1. 1922. je bil izvoljen za župana g. Vekoslav Hrabar iz Jelšan. Njegovo županovanje pa je bilo tako, da je bil pred petimi meseci odstavljen in moral odstopiti tudi kot obč. odbornik. Za upravitelja občine pa je bil imenovan g. Josip Iskra, gostilničar v Jelšanah. Vzrok odstavitve je bil — kakor je poročal politični komisar poslan od podprefekture v Voloskem — ker se je v občinski blagajni pokazal primanjklaj v vsoti — piši in beri — L 25.000, za katero vsoto ne ve, v kakšne namene je bila porabljena. Govorilo se je pa celo, da je resnični primanjkljaj L 80.000! Na občinski seji dne 5. aprila t. 1. so 7prašali občinski odborniki občinskega upravitelja g. Iskro, kaj je s tem primanjkljajem in kako je z računom g. Hra-barja. Odkod tako veliki dolgovi pri apro-vizaciji? Toda g. Iskra ni znal tega pojasnili. Zato se je zahtevalo od bivšega obč. upravitelja g. Jos. Stembergerja, ki je vo lil upravo občine kakor tudi aproviza-cijo med vojno do volitev, naj pojasni, kaj in koliko je ob predaji obč. uprave izročil g. Hrabarju od obč. aprovizacije. Po prečitanju tedaj sestavljenega zapisnika o predaji, je g. Stemberger pojasnil, da je imela takrat obč. aprovizacija denar in blago brez vsakega dolga. Dne 21. t. m. smo dobili na našo občino novoimenovanega poteštata g. Ezio Bettoli. O njem ne moremo reči danes še ničesar, ker ga še ne poznamo. Upamo pa, in pričakujemo od njega, Ja bo pravičen. Svetujemo mu, naj nikar ne posluša tistih, ki jim ni za dobrobit občine, marveč le za lastno, osebno korist. Za danes pa prožimo in zahtevamo kot občinarji in davkoplačevalci, da g. pote-štat račune pod upravo župana Hrabarja uredi ter nam jih razjasni. \ Loterijske izžrebane dne 1. BARI FIRENZE MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 11 22 82 31 36 18 62 21 Številke maja 1926. 81 87 69 43 14 89 42 58 16 83 41 15 43 25 5 68 78 6 66 47 81 50 35 38 78 54 68 47 8 71 32 81 DAROVI Za spomenik uradnika Del Fiume in finančnega stražnika Tempesta daruje «KIub esperantistov« v Križu pri Trstu L 25. Denar je klub poslal župnemu uradu v Postojni. GosDOdarstofO. KMETJE, TRTOREJCIa POZOR! (Iz urada Trž. kmetijske družbe) Po naših vaseh, v bližnji in daljni okolici Trsta krožijo že precej časa razni agent je in tudi sumljivi ljudje, ki se izdajajo za zastopnike raznih tvrdk in tovaren. Omenjeni agent je ponujajo našim kmetovalcem, posebno trtorejcem, razne sumljive snovi kot sredstva za pokončavanje raznih rastlinskih bolezni. Tako ponujajo nekaterT'gotovo tekočino, češ da ta tekočina obvaruje trto tako pred plesni j o kakor pred peronosporo, če se dotična tekočina pri-lije h koreninam trte. Zopet drugi ponujajo gotov prah, ki naj bi tudi obva^ roval trte teh bolezni itd. Kmetje-trtorejci, ne zaupajte takim agentom! Taki agentje gledajo navadno samo, da izkoristijo nevednost našega ljudstva. Tudi ako vam kažejo razne dokumente firem in razna potrdila, ne verjemite jim. Ne verjemite jim radi tega, ker ne poznate blaga, ki vam ga vsiljujejo. Predno kupite ali pa naročite kako sredstvo za pokončavanje rastlinskih bolezni od takih ljudi, povprašajte za nasvet kakega strokovnjaka ali pa popeljite takega agenta k poznanemu strokovnjaku in Šele potem se odločite. Preveč ste odvisni od letine rastlin, da bi tvegali zdravje teh rastlin s sredstvi, ki niso poznana. Sredstva za pokončevanje rastlinskih bolezni preskrbujte si vedno le pri takih tvrdkah in od takih oseb, ki so vam poznane in h katerim se lahko za-tečcte s pritožbo, ako uspeh ni bil po-voljen. Vprašajte se sami sebe, kam se boste zatekli, če vam sredstva nabavljena od takih agentov ne bodo dala nobenih uspehov in bo vaša letina uničena? Torej kmetje, pozor pred takimi ljudmi! Ob tej priliki opozarjamo naše trto-rejce tudi na nevarnost, ki jim preti od strani bolezni trt. Ponekod so že opazili na trtah tako peronosporo kakor tudi cidium ali plesnobo. Trto rejci, ne zamujajte Časal Žveplajte in škropite trte že sedaj. Ne čakajte kakor druga leta, da ne bo prepozno. S sredstvi, ki jih rabite v te namene, bodite previdni. Modro galico pripravite pravilno, ker drugače lahko škoduje trtam in drugim rastlinam. Vsa potrebna navodila za pravilno pripravo in uporabo dobite v uradu Tržaške kmetijske družbe, kjer si lahko nabavite vse potrebščine, zajamčene kakovosti. _ MODRA GALICA TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU naznanja, da je parnik z angleško modro galico radi zamude dospel Se le včeraj dne 1. maja. Izkrca van je se izvrši v pondeljek dne 3. maja. Istega dne odpošljemo vsem naročnikom, ki so naredili modro galico po železnici. Toliko na znanje vsem naročnikom. Tržafika kmetijska družba v Trstu ulica Torrebianca 19. Tel. 44-39. Književnost in umetnost «Gospodarski vestnik* Izšla je peta številka s sledečo vsebino: Furlan Janko: Kmetska mladina; — Živinoreja: ***: Cepljenje proti rdečici; dr. G. I-: Prva pomoč v hlevu (dalje); živino-zdravnik Gerbic Josip: Ko kupujem kravo (konec); P. A.: Vzgoja purančkov; ***: Uvoz bikov. — Mlekarstvo: ing. Podgor-nik Anton: Vpliv neprijetnega duha na mleko in maslo. — Čebelarstvo: dr. BobiČ Leopold: Kaj je z novim zakonom o zaščiti čebelarstva in s prevažanjem na pašo? * * : Kaj pravijo vremenski preroki; * * : Opozorilo. — Vinogradništvo: **: Škropite pravočasno! Ušaj Just: O grozdnem molju; ***: O cepljenju v zeleno. — Sadjarstvo: U. J.: Pozor na breskve. — Poljedelstvo: ing. Cok Andrej: O umetnih gnojilih (dalje); G. F.: Brananje travnikov (z dvema slikama); inž. Podgornik Anton: Ob setvi turšice; ***: Pridelujte več krm-, ske pese. — Svilogojstvo: G. F.: Par nasvetov umnim svilorejcem. — Davki in pristojbine: Gorkič France: Migljaji davkoplačevalcem (dalje). — Gospodinjski koledar: Maj. — Vprašanja in odgovori: -30) O prijavi užitnih pravic na skupnih zemljiščih; 31) Kako se zabrani rja na refošku? 32) Koliko znaša količnik za povišek vojne odškodnine? 33) O dednih pravicah; 34) Koliko vina smem prodati brez užitnine? 35) Kako spravim družino iz čebelnih celic? — Tržne cene; Gospodarski drobiž. Vsebina je, kakor v vsaki dosedanji, tako tudi v tej, zelo pestra. Naročnina celoletna znaša L 10; posamezne številke stanejo L 1. Naroča se: uprava »Gospodarskega Vestnika», Gorizia, Via S. Gio-vanni št. 6; članke, informacije in vprašanja sprejema uredništvo, ravnotam. JAKOB BEVC urarna in zlfttijna Trs«, Cantpo S. Glacomo S ZlstO kupuje v vsaki množini po n^jviSjih cenah Krone plačuje vidje kot vai drogi. Zaloga raznovrstnih ar in zlatenine. (459 Rekvizicije in terjatve napram Av-stro-Ogrski. Konzulence, prizivi, likvidacije, konkordati, pravna pomoč. Govori se slovensko. (519) Specijalizirani urad Rag. Giusoope Bellizzi, Trat. Via Tiziano VeeeiUo štev. 9, I. Borana porodla. D1VUB: Trsti. maja. AiesTaHan od 998.— d* 1003 -Belgija ed 84.— de 65.—; Pariz 817* do 82 60 Loadea od 121,— do 131.10 s New York od 24.32 do 24.*9; Španija od 3*9.— do 962.— f Švica od 480*- do 482^-; Alane vd 30.76 do 31.75 Berlin od 591.— do 594.— ; BukareH od 9^0 do lo.— Pttfa «d 73.00 do 73.00: Ogrmka od