264. številka. Ljubljana, v četrtek 17. novembra 1898 XXXI. leto. Izhaja viak dao ■*«*#*>r.. icinofii nedelje in prr-niko, ter velja pu poEti ;n m.iui za avttroogerike dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z~ jeden metao 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brev poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., ra jedec mexec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom rafona se po 1 .kr, ca mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tn je dežele toliko već, kolikor poštnina snaia. — Na naro'be, brez istodobne vpo&iljntve naroć-une, se ne ozira. Za oananila plaćnje se od fitiristcpne pe!it-v,_te po 6 kr., fe te oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvukrat, in po 4 kr. će se trikrat ali vefkrat tiska. Dopisi naj ae '~vol6 fr: nkovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravaiStvo je na Kongresnem trga st. 12. Opravniitvu naj ti blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila., t. j. vse administrativne stvari. Tele fora. 6t. Naša straža. i. O občnem shodu tega društva poroča .Slovenec" takole: Prišel je dan, od vseh pravih Slovencev, zlasti od obmejnih trpinov, tako srčno zaželjen, tako vroče pozdravljen. Slovenski rod, ki gine ob meji, ki vzdihuje tudi v središču narodnega ozemlja, je pričakoval, da se zbero njegovi najboljši možje, ki imajo krepko voljo in čuteče narodno srce. Pričakoval je naš narod, da stopijo njegovi branitelji v krepko falango prsi ob prsih, dlan ob dlani, brat ob bratu. Ta zemlja, ki nam gine izpod naših nog, da postane tuja last, to narodno premoženje, ki se nam topi v rokah in se zbira v zakladnicah naših naRprotnikov, naj bi dobila oporo v društvu domoljubov, ki iz ciste ljubezni do trpečega ljudstva žrtvujejo svoje moči, odpro roke in srce Slovencu, boreče mu se s poginom. Prišel je dan, od tisočev pričakovan, od najboljših slovenskih src zaželjen. Po časopisih je bil naznanjen ustanovni shod „Naše st ra že". Ideja tega društa ima v zgodovini našega narodnega življenja veliko važnost. Ilirska ideja, ta živahna, domjšljavo navdušena, čista, mladostno žarka hčerka vzbujajoče se narodne indi vidu val noBti, bila je prvi politični plod mladega Sloven •tva. Ko ho po prvih bridkih izkušnjah mladostni vzori stopili v dotiko z zoperno istinitostjo, zaža-rala je v slovenskih srcih mesto nje ideja z j e -dinjene Slovenije. Izginila ta ideja ni, a v trndapolnih bojih iskali so ji slovenski domoljubi oblik in izrazov, kateri bi srčne želje in rodoljubno koprnenje Slovencev mogli uresničiti v teh sovražnih okolščinah, ki kakor trnjev plot ograjajo naš narod. Začela se je doba moledovanja, pobiranja drobtinic, osebnih bojev, razporov med staro narodno katoliško idejo z novoupeljanim liberalizmom in z njegovimi pogubnimi pritiklinami. Še ječimo, še trpimo v teh bojih na škodo ljudstva. Naš boj je bil veselje sovražnikov. A Slovenec je postal iz vročekrvnega mladeniči v teh bojih mož, ki računa, mož, ki primerja in si iz skušenj vstvarja praktične sklepe. Spoznali smo potrebo gospodarskega z d r u ž e n j a , združenja idealnih in gmotnih sil, katero je za naše ljudstvo v teh razmerah jedioa r e a 1 na, jedina rešilna politika. Mi delamo za narod, a da bomo imeli narod, treba nam je obraniti ljudstvo, treba braniti zemljo, treba varovati ljudsko premoženje, treba krepiti nravno moč. To je namen društva „Naša straž a". In včeraj je bil ustanovni shod tega društva. Prihiteli so bratje iz zelenega £tajerja, iz tužnega Korotana. iz kršne Istre, iz solnčnega Primorja, da si v Ljubljani z brati Kranjci stisnejo roke v slogi, da se združijo ne le z besedami, ne le z mislimi, ampak da si osnujejo krepko obrambo proti najhujšemu nasprotniku : proti grabežljivim rokam, ki trgajo našo zemljo iz naših rok, počasi in tiho sicer, a vstrajno in neumorno. V „Katol. doma* zvečer ob G. nri smo se sešli. Predsednik državni poslanec in svetnik gosp. Vencajz je otvoril shod, pozdravljajo prišlece, opozorjal na nevarnost, ki preti našemu ljudstvu od tuje sile, in razjasnil namen društva, katero se ustanavlja. Zraven pa je omenil neljnbi „slučaj", da je ravno sedaj, ko se zastopniki vsega Slovenstva zdrnžujujo na skupno celo ljubljanski župan sklical občinsko sejo, tako da se ne morejo mestni odborniki udeležiti shoda „Naše straže". Začudeni in osupnjeni smo se pogledali in premotrili zbrane vrste : Niti jednega pristaša Schwegel -Tavčarjeve klike niso našli pogledi. Zamolklo mrmranje je šlo skozi vrste zboro-valcev, a nihče ni svečanega zborovanja skrunil z žaljivo besedo o onih, ki so na tak način pokazali, koliko jim je — do prave srfsČe svojega ljudstva. Predsednik prečita iz društvenih pravil dolžnosti odbora. Na predlog dr. Papeža se prekine seja, da se> zborovalci dogovore o kandidatih. — Izvolilo se je deset odbornikov za Štajersko, d«-set za Koroško, ravno toliko za Primorsko, za Kranjsko in za ostale kraje, kjer bivajo Slovenci. V odboru so sledeči gospodje : Za Kranjsko: Povše, dr. Krek, Pogačnik, Vencajz, dr. Ferjančič, 'dr. Kri^per, dr Majaron, Hribar, Svetec, Koblar. Za Štajersko: dr. J. Mlakar, kanonik v Mariboru; dr. Pipuš, odvetnik v Maribora; dr. Dečko, odvetnik v Celju ; Martin Kocbek, notar v Mariboru; dr Jartela, odvetnik v Ptuju: dr. Fr. Kosina, odvetnik v Ljutomeru; Dragotiu Hribar, podjetnik v Celju ; Kelemia, župnik v St Ilju ; Fr. Korošec, nadžupnik pri sv. Križu t:k Siatine ; Fr. Robiti, dež. odbornik. Za Koroško: Dr. Kraut, odvetnik v Celovcu; Još. Rozman, tajnik družbe sv. Mohorja; Gregor Ein8pieler, dež. poslanec, Podklošter ; Fr. Grafen-auer, dež. poslanec, Brdo; Fr. Muri, dež poslanec Jezersko; Fr. Kobentar, župan v Št Jakoba; Martin štih, pOBestnik v št. Janžu; Janez &u-mah, župan, Sinča ves; Lambert Kmšpieler, drž. poslanec, Celovec; dr. Kogelnik iz Poilklanca. Za Primorje: Dr. Gregorin Gustav, odvetnik v Trstu, Ivan Nabergoj. bivši državni zastopnik posestnik na Prošeku: Andrej Gabršoek, lastnik tiskarne v Gorici; dr. Franko Alojzij, odvetnik v Gorici; dr. Turna, odvetnik v Gorici; Janez Rojic, knrat v Biljah; dr. Janežič Konrad, odvetnik v Voloskem; dr. Trinajstič Dinko, odvetnik v Paznu ; Gjivič Štefan, poslovodja istrske posojiln:ce v Pulju ; SankoviČ Mate, posestnik v Vodicah. Zavnanje dežele: Dr. Murko, dr. Man* tuani. Pukl, Lego, Tomšič, dr. Stojan, Barvvinski, Mile\vski, šoklje, dr. Turner. Ko je bilo torej društvo konstituirano, vetal je celjski domoljub dr. Srnec. V kratkih, a jedrnatih besedah je opominjal izvoljene odbornike, LISTEK. Miroslav Tyrš. (Na „Tyr6ovem večeru" ljubljanskega „Sokola" predaval Viktor M ur u i k.) Tyrš, „milaček" — ljubljenec češkega naroda, je dal Čehom dvoje: ustanovil jim je Sokolstvo in pa kot kritik in estetik pospešil razvoj češke umetnosti. Rodil se je dne 17. septembra 1832. leta v Dččinu nad Labo. Staridi so mu kmalu umrli, in stric njegov Kirschbaum mu je postal odgojevalec. Gimnazijo je dovršil v Pragi in bil mej prvimi, ki so naredili maturo v češkem jezika. Klasične študije so mu jako ugajale; že v četrti šoli je znal latinsko in grško dokaj gladko govoriti. Narodno zavest, je vzbudila v njem, kakor v mnogih drugih znamenitih Cehih, slavna zgodovina češkega naroda, in naključje je hotelo, da je bil ravno Nemec, ki mu je govoril o njej prvi ; bil je to gimnazijski Viri; dr. Edvard Orćgr. Životopis dra. M Tyršo; Jos. Miiller. Tyrfi v „Sokole- pražakem; *m* Tyrs na poli vedeckom; dr. I. E. Scheiner. Posledni dnovu dra. Miroslava lyrfie, Zpnivy pob rubni — te spiBe je deloma ponatisnjene iz „Sokolu" 1. Ib84. izdal praski „Sokol" pod naslovom: Miroslav Tyrš. Stručny nastin života a pusobeni jeho — dr. Edv. Gregr. Miroslav TyrS („Pamatnik" praškega „Sokola"); Jos. Miiller. O cvićebnć soustavo sokolske (Pa-nn'itnik;; dr. J. E. Scheiner. Dcjiny Sokolatva; Gustav Pozdena. D6jiny telocviko. profesor Unschuld, ki je dijakom, kadar so se lepo vedi', za plačilo čital odstavke iz češke zgodovine. V burnem letu 1848. je bil 15letni Tyrš člen dijaške legije in je navdušeno vlačil puško malone daljšo kakor je bil sam, po mestu in barikadah okoli. Ustopivši na vseučilišče je študiral najprej jus, potem filozofijo. Po končanih filozc lijakih študijah je bil dve leti odgojitelj; leta 1860. je postal dr. filozofije. Od leta 18fil. dalje pa vidimo Tyrša neumorno delavnega kot učenjaka in pisatelja, Sokola, poli tika in končno profesorja na praški češki univerzi. Ko se je namreč ustanovila češka tehnika je dobil Tyrš na njej docenturo zgodovine obrazilnih um* t nostij (I. 1880) in pozneje (1. 1888.) tudi na filozofski fakulteti češkega vseučilišča. Tako je dosegel, po čemur mu je bila najsrčnejša želja, ki se mu pa nikakor ni hotela izpolniti pred ustanovitvijo čeških visokih šol. Naj se je trudil še tako, doseči habilitacijo na nemški univerzi, dasi je zadostil vsem zakonitim pogojem v dosego docenture, se mogel izkazati z lepo vrsto temeljitih znanstvenih dal, in je bilo splošno znano, da bo na nemško vseučilišče z Nemškega klicali profesorje, ki se glede učenosti in zmožnosti s Tvršem niti primerjati niso mogli, razbil se je ves njegov trud ob šovinizem nemških profesorjev, ki mej se ni^o hoteli nobenega Čeha, nikar pa Tyrša, praškega „Sokola" strumnega načelnika. Pisati je pričel Tyrš I. 1SG0. kit eotrudnik „Naučoega slovnika" v filozofski stroki Leta 1862. pa se je ustanovil praški .Sokoi", in sedaj je imel Tyrš z njegovo orgauizacijo, 8 telovadben m sestavom in nazivoslovjem pa z mnogoštevilnim slav-nostmi toliko dela, da so bili redki trenutki, katere je mogel posvetiti literarnemu delu Proučeval je tedaj osobito grško skulpturo, ki je menda ravno radi Sokolstva vzbudila v njem veliko zanimanje. Sad teh študij je bilo predavanje o grškem kipar-Htvu za časa Myrona, Phidija in PoIykleta, katero je imal I. 1867. v „Besedi Umr-lecki." Navdušeni dobi 1861—1872, dobi neumornega dela, veličastnih narodnih slavnostij, živahnega političnega gibanja, nastalega po osvoboditvi od kruteega Bachovega absolutizma, je sledila na Češkem doba utrujenosti, omrtvelosti, nedelavnosti. V tem času je posvetil Tyrš, kakor mnogo drugih čeških mož, zopet svojo duševne moči slovstvu in vedi. L. 1872. so „Narodni Lisiy" objavili njegovo kritiko v Pragi razstavljene Schlosserjeve slike „V e n u s A n a d y-o m e n e**, „Osvčta" je začela prinašati njegovega „Laokona", v almanahu „Bestde Umelecku" pa je priobčil Tyrš razpravo o »pogojih razvoja in uspeha umetniške delavnosti". Tetn spisom so sledili v naslednjih letih : „0 zakonih kompozicije v obrazilni umetnosti* („Svčtozor" 1. 1873.); „JanMatejkoinnje* g o v B a t b o r i" („Osveta" 1. 1873.); „J a r o s I a v naj vestno izpolnjujejo dolžnosti, katere prevzemajo. Slovenska posestva ob jezikovni meji se razkosujejo, blagostanje gine, slovenski kmet prodaja svoje imetje gospodarsko močnejšemu tujcu. Tukaj more pomagati le tako društvo kakor je „Naša straži". S povzdignjenim glasom, iz kate riga se je čula notranja ogorčenost, je izjavil govornik ibžalovauj", da se tukaj, v Ljubljani najde tako malo krščanskega mišljenja; t blarajo, da ljubljanska gospoda stavi csebnosti nad narodno dolžnost. (Burno odobravanje.) „Kam bi mi prišli na Štajer-keui, če De bi delovali složno in bi zaradi os bn b na-aprotstev opuščali delovanje za blagor ljudstva V Kdor hoče z.nts koristno delovati za narod, mora znati zatajevati svojo tsebuost, Žrtvovati se za delo. K sklepu govornik priporoča, da se naj skrbi tudi za obrtnike, zlasti ob jezik >vnih mejah, naj so jim daje zas'užek, da se ne iznarodijo. Predsednik je nato aakijmčil shod. To zborovanje, dasi se j« vršilo nekako tiho, brez bleska, brez sla vnos ti. je za nafta sedanje razmere snačilno, je podoba za svoj obstoj se borečega ljudstva v sed inji dobi. Oni del našega občinstva, kateri je zastrupljen z liberalizmom „Narodovim", je za naše uaroduo delo mrtev. Ločen je od ljudstva, on ue mara za ljudstvo, in ljudstvo zauj ne. Al. koristijo kaj lepe fraze o naroduosti, s katerimi se dičijo Da prednjak i pri veselicah in slavnostib, če se pa odtegujejo požrtvovalnemu delu? Ali mo-remo verjeti tj h „mteligeutnosti", če pa nam pre-pul ajo, da zbiramo duševne s;le slovenske k skup ntmu delu? Ali moremo verjeti njih ljubtzoi do naroda, če se pa rajši odpovedo svojim rodnim bratom, nego da bi žalili vihovnega poveljnika — Sohvregelua P Ustanovni shod „Naše straže" je bil dan sra mote za kranjsko deželo. Pokazal je da oni del kranjskega prebivalstva, ki se imenuje z zvenečim imenom ,napredna Sni ligenca", nima srca, nima volje, v dotu krftcanake m slovanske vsajemnosti delati za prospeh ljudstva. Ta shod je bil pa tudi dan sramote za Ljubljano. Ako bi bi ljubljanski župan baron Scbvve-g 1. labko bi bili nosili preziranje, in pogumno bi bili lihko pogledali v oko Štajercu in Korošcu, a bilo nas je sraui v dno duše, da se naš župan kot tujec obnaša proti „Naši straži4. Kako delajo pač drugje? Ali si je mogoče misliti, da bi češki narod poslal svoje zastopnike v tak eminen tno naroden smoter v Prago, in da bi praski župan Cehe tako sprejel, kakor ljubljanski Slovence? Ali so gospe d u Hribarju izginili iz spomina dnevi v Pr.igi, ko so ga slavili Cehi — Slovenci manj — kot vzor Slovana? Ali ljubljanski žuoan ue ve kako se obnašata celovški iu greški župan, kadir zboruje „^iilmark" ali „šulverajn" ? S krvavio.m srcem moramo zapisati besede, l.atere BO bile včeraj na jeziku vsem zborova'cem. Čer mak", životopis (9Ojveta" 1. 1373. in 1879.); „0 s r e d s t v i h v povzdigo naših umetniških rastne«" („Kvety» 1. 1879.); „0 zakon u konvergence pri umetniškem Btvarjanj u", („K\čty" I. 1879.); ,0 gotskem hlogu", (I. 1881. v zbirki predavanj, izdani po dr. Hostinskem iu dr. Golln); „Pregled delavnosti v o b r a s i 1 n i umetnosti na Češkem" (v poročilu .Umelecke Besede- 1. 1881.). La-ven t. h večjih literurnih del pa je spisal Tvfl nebroj člankov in stadij za vse bolj-'e Češke časopise Raz.»r.-.v!ji.l je v n,ili proizvode starogrške in orijentalske, srednjeveške in renesančne umetnosti z jednako temeljitost,o, kakor dela modernih umetnikov. V vseh Uh razpravah, kritikah in študijah 88 kaže toliko jasnost in bistrost Tyrševega duba, kolikor velikansko duševno obzorje, vsestrauska, pa povsod jednako globoka njegova izobraženost. „Nisem za nobeno pregrado, v katere molerno duševno cehovstvo razrejuje delavce na polju vede" je rekel Tyrš v šali \č bih o sebi, piše#%, („Tyrš na poli vedeckem"), in bila je to resnica; zanj je bila vsaka taka pregrada tesna. „BiI je cel človek, človek s srcem in razumom, ostro kritičnega duha in zraven mehkega čuta; ni mu nedostajalo uiti energije volje, niti neposrednosti naziranj i, niti hladne promišlji-vosti, niti plemenite fintazije, niti očiščenega okusa; pesniški vzlet in ves;ua skrupuloznost preiskovalca sta se v njem družili v čudovito celoto, v katerem pogledu mu ga pri nas ni jednukega in ga ne bo * (Dalje pribV) To ravnanje liberalne stranke js Ljubljano ponižalo in ji vzelo Čast slovenske metropole. Hein, Schvvegel in SchatTer so lahko zadovoljni z ljubljanskimi mestnimi očeti. „Naša straža" je bojna vrsta. Ta boj ne do naša dobička bojevnikom, ampak trud, žrtve, zatajevanje. Pregledali smo včeraj to vrsto. Našli smo v njej poleg krepkih obmejnih Slovencev, utrjenih v boju in neomabljivih v prepričanju, katoliško • narodno stranko. Naprednjak i so odpadli, a za ta odpad nas odškoduje nov faktor, kat«ri se je v precej obilnem številu pokaži že včeraj, a bo rasel od leta do leta: Ta novi faktor so mlade ustanove naše gospodarske organizacije. Tolažiti se smemo s to velepomembno pridobitvijo Te ustanove so zares narodne, ker so vznikle iz najširših sloje/ ljudstva. Ta organizacija je zanesljiva, ker je njen temelj širok in soliden, združenje njpnih delov jeduotuo in tesno. Ta organizacija je trajna, ker ne obsega nebene klike, ampak ljudstvo. Ta orga-ni za olja je poštena, ker temelji na krščanstvu. Zato pa gledamo z zaupanjem v prihodnjost. „Naša straža" bo ostala, bo delovala, bo zmagovala. Veseli nižino šli z včerajšnjega shoda, a vsakdo je imel v srcu trdni sklep, delovati za to velepomembno društvo, pomagati z vso močjo, da se premagajo ovire in oni, ki jih delajo. » Tako poroča „Slovenec" o prvem občnem shodu „Naše straže". Ponatisnili smo to poročilo doslovno, ker je značajno za duh, ki je zavladal takoj od prietka v novem društvu Ne vemo, bi li pri tem bolj občudovali gospoda Vencajza, ki je točil svoje mačje m Ize nad Ljubljano in ujenim županom, ali gospoda dr. Serneca, ki je v svoji kapucinadi prodajal no tranjo svojo ogorčenost, ali dr. Šušteršiča, ki je spisal poročilo za „Slovenci" z le njemu lastno hudo bi jo in peifi Jnostjo! Vsi trije 80 se obnašali, kakor bi hoteli grobokopi postati novemu društvu, in vsem trem čestitamo na vlogi, ki so jo igrali na prvem občnem shodu „Naše straže". Nekaj več pisali bo-demo prihodnjič, a že danes smo prepričani, da bi Dalim katolikom, ki tako radi tišče svojo pest nad svojo mošujo, prav všeč bilo, da bi „Naša straža" kmalo poginila, ker bi imeli izgovor, da so jo pokopali — liberalci, ll-klamo hočejo ii ljulje povsod imeti, in društvo „Naša straža" jim tudi ni zidru-Bega — nego za reklamo. Ali o tem prihodnjič. V I, jdihl Um«, 17. novembra. Antičehizem Dunajskim klerikalcem se je antisemitizem kot agitatorsko are Jstvo že precej obrabil, zato so si našli novo zastavo, pod katero bodo hodil, o i zmage do zmage. Ta zastava je antičehizem. Ni je ekoraj več obč. seje, pri kateri bi se ne ukrepalo kaj zoper Čehe. Češki otroci bi ne smeli v dunajske šole, a tudi ssojih čeških šol ne bi smeli imeti; češki napisi so prepovedani, delavce in obrtnike ter sploh vse češko treba bojkotirati. Niti na skupščinah čeških društev naj bi ne bil dovoljen češki jezik. „Polit:k" poživlja dunajske Čehe k slogi ter nujno poživlja k organizaciji vs-h čeških stanov. Dunaj šteje 340.000 Čehov, torej je največje siovansko mesto v Avstriji. Milanovi načrti. V C u r i h u je izšla zopet hrošurica, ki se bavi z Milanovimi načrti gled« pre-stolonaslrdništva. Brošurico je spisal baje neki bivši minister. Pisatelj pripoveduje, da je kralj Aleksander bolan, ter da meni zato Milan zagotoviti prestolo-nasledniUvo O hrenu, svojemu nezakonskemu sinu z Artemizijo, s katero se je na tihem poročil. Mil in se zanaša na vojsko iu na uradnistvo, dočim ima Natalija le v radikalcih nekaj zaslombe. Rusija in Turčija Navzlic jako energičnemu postopanju Rusije v zadevi krečanskega guvernerja je Turčija veudar-le prav dobra z Rusijo. Sultan je poslal v Livadijo poslance, ki so pozdravili carja; car pa je sprejel poslance s posebno prijaznostjo ter poslal sultanu pismo. Sultan se je carju za odlikovanje poslancev in za pismo toplo zahvalil. Nemcem prijazen veteroek je začel pihati v Parizu, kar je vsekakor nekaj novega. Odkar je nastala radi Fašode velika napetost mej Francijo in Anglijo ter se Nemčija ni postavila na angleško stran, so začeli francoski listi primerjati postopanje Nemčije in Anglije proti Franciji. Govori in piše se celo o možnosti, da sklenejo Rusija, Francija in Nemčija zvezo proti Angliji, češ : „ Anglija nam je, nam je bila, in nam bo sovražnik". Cassagnac ee po* teza javno za tako zvezo. Dreyfasova afera. Ka sacijski dvor je sklenil dozvati vlado, naj obvesti Dreyfusa, da se je začela revizija njegove obsodbe.naj mu predloži zapisnik raznih vprašanj, na katere naj Drevfas odgovori ter naj spo. roči svoje dokaze o svoji nedolžnosti. Mornarični minister je brzojavil guvernerju v Guvani, da naj sporoči Dreyfusu sklep kasacijakega dvora. „Sićcle" javlja, da dobivajo sodniki kasacijskega dvora grozilna pisma. Preiskava je do ponedeljka odložena. Mirovna pogajanja v Pariza. „Agence Ha-vas" javlja iz Madrida : Španski mirovni komisarji vztrajajo na svojem stališču glede Fdipin ter nočejo sprejeti predlogov Zjedinjenih držav. Mirovne po* godbe nočejo podpisati in zopet pripravljajo protestno spomenico. Mej špansko vlado in mej komisijo je popolno soglasje. — No, niti spomenica, niti soglasje ne pomore Španiji, ampak ji vse zavlačevanje naklada le vedno več stroškov ter se zadržuje pomirjenje razdraženega naroda. Španija se mora udati, in čim preje to stori, tem bolje zanjo. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, dne 15. novembra. (Konec.) ObČ. svet. dr. 11 ud ni k je poročal o prizivu hišne posest niče Josipine Selauove proti magistra-tovemu naročilu, da mora napraviti kanal od grez niče svoje hiše na Starem trgu in je predlagal, ker je obč. svet že jednak rekurz proti jednaki naredbi odklonil, naj s ■ ta novi rekurz kot brezpredmeten smatra. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o prošnji hišnega posestnika Matije Kunca, da se premeni re-gulačoa črt.» ob njegovem posestvu na Tržaški cesti. Po kratki razpravi, v katero so posegli obč. svetniki Len če, T ur k in dr. Stare je občinski Bvet dovolil premembo črte v smislu prošnje. Ostale točke dnevnega reda se rešijo v jutrišnji seji. Občinski svet. Šubic je v obliki interpelacije sprožil vprašanje o prodajanju premoga. Prodajalci premoga so napravili nekak kartel in so zvišali ceno premogu. Ko pa se je našel podjeten someščan, ki je začel prodajati premog za prejšnjo ceno, znižali so ceno tako, da pravijo, da nam premog darujejo. Zdaj so, kakor se govori, trije prodajalci sklenili pogodbo s trboveljsko družbo, da bo ta samo njim dajala premog, ne pa tudi drug'" 1 prodajalcem. Ker je zima pred vratmi in je stotine ljudij, katerim ni vse jedno, po kaki ceni se premnog prodaja, je iuterpelant vprašal župana, če je kaj resnice na govoricah o pogodbi mej trboveljsko družbo in tremi prodajalci premoga ali če hoče župL * storiti kake korake, da se velik del prebivalstva reši morebitne škode. Župan Hribar je odgovoril, da je govorica o pogodbi utemeljena. Prodajalci premoga A. SchilVrer, vdova Treo in L. Stricelj so dosegli, da bo trboveljska družba samo njim dajala premog, io di druge prodajalce premoga pošilja k njim. Kaj je družbo v to napeljalo, ni znano. Brez dvoma hočejo SchifTrer, Treo in Stricelj na ta način uničiti zdravo konkurenco, katera jim je nastala, ko so zvišali ceno, ne da bi imeli v to povoda, samo ker je magistrat zahteval pravilno vago. Ker se je bati, da zdaj zopet podraže premog, bo magistrat posredoval pri trboveljski družbi, da bo dajala premog kakor doslej vsem prodajalcem. Obč. svet. Hribar je interpeliral, kdaj misli magistrat napraviti cesto mimo Jenkove in Bahov-čeve hiše na nekdaj Zeschkovem svetu. Župan Hribar je pojasnil, da cesta še ni izpeljana, ker je radi Zeachkovih poslopij ni bilo možno zvezati z Dolgimi ulicami. Zeachkovi dediči so sedaj v smislu svoje pogodbe z erarjem dobili naročilo cesto odpreti. Kose to zgodi, se začne z napravo ceste. Javni seji je potem sledila tajna. m V Ljubljani, IG. novembra. Seji je predsedoval župan Hribar, kateri je imenoval overovateljema zapisnika obč. svetnika I) o-lenca in dr. Tavčarja. Obč. svet. dr. Požar je poročal o prošnji hišnega posestnika Ivana Beliča na Dunajski cesti št. 10, naj se mu dovoli napraviti kuhinjo v uličnem traktu njegove hiše. Belič je bil napravil v svoji hiši novo kuhinjo proti cesti. Komisija je vsled pri-tožbe soseda spoznala, da te prezidave, ki se je izvršila brez magistratove vednosti ne more odobriti in je ukazala kuhinjo preložiti. Proti temu se ja Belič pritožil, a mej tem kuhinjo sam preložil, vsled česar je njegova vloga postala brezpredmetna in naj se odkloni, da se varuje formalna oblika. — Sprejeto. Podžupan dr. vitez Bleivveis-Trsteniški je poročal o službenem navodilu tržnemu nadzorniku. Občina ima pravico in dolžnost, nadzorovati trg in skrbeti za odpravo vseh nedostatkov. Mej slednje spada tudi predknpovanje, s katerim se živila silno podraže. Kar se je doslej storilo v tem HT Dalj« v prilogi, *W Priloga »»Slovenskemu Narodi St"2(54, đirt 17. novembra isto. ozira, ni nič pomagalo ali jako malo. Bivši mestni tržni nadzornik je v tem ozira predlagal, naj bi se branjevci premestili na poseben trg in naj bi morali imeti po meter visoke mize, a tndi tega ne kaže nvesti. Dokler se ne napravijo posebne tržnice, se prekupo vanj e ne bo dalo omejiti drugače, kakor s strogim postopanjem. Župan je vsled tega že izdal oklic, s katerim strogo prepoveduje predkupo-vanje do 10. nre dopolndne. Poročevalec je predlagal, naj se službeno navodilo tržnemu nadzorniku odobri in naj se žnpanova odredba glede omejitve predknpovanja vzame z zadovoljstvom na znanje in naj se mu naroči, da postopa strogo proti predku povalcem. Službeno navodilo mestnemu tržnemu nadzornika določa mej drugim: Mestni tržni nadzornik izvršuje živilsko pol eijo, nadzoruje tržni promet in posluje kot nadzorni organ v smislu § 1. deželnega zakona z dne 8* avgusta 1897. leta, dež. zakonik St. 27. Tržni nadzornik ima dolžnost in pravico: a) nadzorovati in pregledovati vse trge in prostore, kjer se prodajajo, oziroma shranjujejo, narejajo, pridobivajo ali predelujejo živila in potrošne reči. Pre gledi opravljajo se ob navadnih opravilnih urah, ali pa dokler so ti trgi in prostori odprti prometu, in sicer občasno tudi brez posebnega povoda. Ob pregledovanji se je kolikor moči i/.ogniti vsakemu oviranja obrtne vršne in vsakemu hrupu ; b) jemati po lastni izberi katerekoli probe proti prejemnemu po trdilu. Za odvzeto probo dati mora na zahtevo lastnika mestna občinaodškodbo, ki jo v všmi navadne kupne cene določi mestni magistrat. Ta dolžnost je ne veže, kedar na podstavi preizkušnje sodnija ob sodi določeno osebo in izreče, da je zapalo dotično blago. Odvzete probe upošilja tržni nadzornik za stran tehniške preiskave na preskuse val išče, oziroma izvrši samostojno one preiskave ; c) izdajati o teh samostojnih preiskavah zakonito veljavne razvide in mnenja ter naznanila državnemu pravdništvu ; č) odrejati nničbo zdravja škodljivega živeža, oziroma odrediti začasno prepoved prodaje sumljivega blaga, dokler se ne izvrši tehniška preizkušnja na pristoj nem preskuševališču. Tržni nadzornik eme, ako je zato vsposobljen, samostojno izvrševati sledeče preiskave od odvzetih prob, ter o njih izdajati zakonito-veljavne razvide in mnenja, oziroma vršiti predpre izkušnje: a) pri ogledovanji mesa in mesnin, kjer je na podlagi razvida in oddanega mnenja opravičen odrejati zaplembe in umčbe zdravju škodljivega, kužnih bolezni sumljivega in malovrednega mesa ali mesninskega blaga; b) pri nadzorstvu prometa z mlekom; c) pri surovem maslu, pri margarinovem masla, pri navadnem maslu in pri strjenih in teko činastih maščobah; č) pri žitu (cerealijah) glede identitete in kvalitete, glede množine smetij, ržemh rožičkov, plevelskib semen in sadov, ako pa stranka ugovarja, sme od jemati le probe ; d) pri dišavah v m zdrobljenem stanji glede identitete in kvalitete; e) pri zelenja v ah, krompirju, sadju in gobah glede identitete in kvalitete. Posebno pozornost obračati mora na gobe ter jih presojati posebno glede užit noti, strupenosti in tržne sposobnosti. Vsako pod to točko spadajoče blago sme tržni nadzornik po samostojni presodbi in na podlagi zakonitih pred pisov zapleniti in uničiti; f) pri kavi v zrnih, kakau, čokoladi, kjer ima presojati le po unanjosti glede kvalitete; g) pri zmletem in stolčenem slad-korju glede raztopljivosti v vodi in glede primesij moke; b) pri jesihn glede onečiščenja po bakterijah, glede gnjilobe, glede primesij žveplene kisline, ostrih snovij in lesnega kisa; i) pri vina glede umetne barve in glede primesij sa lici I ne kisline in saccbarina; j) pri pivu, glede primesij salicilne kisline. Drugače pa presoja tržni nadzornik pivo le po unanjih svoj-stvib. Predpreizkušnje vrši tržni nadzornik: a) pri moki v svrho določbe prob. Na podlagi teh pred preizkušenj je opravičen zaakazati začasno prepoved prodaje grajanega blaga, dokler ne izvrši pooblaščeno preskusevališče tehniške preiskave; sumljive posode pa pošilja v preskusevališče; b) pri konser vab zelenega sadja in zelenih prikuli, dalje pri si mpili, sadnih šokih in medu; c) pri jedilni in pitni in kuhalo' posodi, kjer preiskuje glazurno prime« glede svinca. V vseh ostalih slučajih ravna se tržui nadzornik po obstoječih zakonitih predpisih in od jemlje praviloma potrebna probe sumljivega blaga ter iste pošilja na avtorizovano preskuševališče. Trzni nadzornik ima paziti na točno izvrševanje vseh tržnih predpisov glede ogledovanja mesa in živinozdravniške policij«, dalje na izvrševanje tržno policijskih predpisov, o delanju in prodajanju vinu podobnih pijač, o prepovedanem lovskem času, o varstvu za poljedelstvo koristnih ptičev in poleg tega na izvrševanje vseh tržno p: licijskih predpisov ter veakteri prestopek tržnega reda naznaniti mest nemu magistratu. Osobito paziti je na izpolnjevanje prepovedi glede prekupovanja živil ter na proda janje istih po zakonito veljavnih merah in težah ter vodi mestne javne kontrolne tehtnice in mere po predpisih, določenih istim za javno porabo, ter dalje sestavlja statistiko tržnih cen. Župan Hribar je na podlagi podatkov, katere mu je dal g. P. pl. Radics, pojasnil, kako so že v prejšnjih časih razni vladarji in cesarji se trudili, odpraviti predkupovanje, a brez vspeha. Obč. svet. dr. Žitnik je sprožil misel, naj bi se trg premestil k Zvezdi, branjevci pa naj bi ostali, kjer so. Obč. svet. L en če je opozarjal, da hodijo predkupovalci pred mitnice in še dlje čakat prodajalce, a dokler se to ne odpravi, se predkupovanje ne bo dalo omejiti. Obč. svet. Gogola je naglašal potrebo tržnih lop in nasvetoval, naj ne poskusi pridobiti Mayrjevo barako v Zvezdi, ki bi bila kot provizon.a tržna lopa vsaj za nekatere vrste kupčije prav primarna. Župan Hribar je pripomnil da je g Muyr pod nrkiuii pogoji pripravljen prepustiti mestu svojo barako, ki je veljala 26 000 gld , brezplačno in da pride stvar v kratkem na razgovor. Podžupan dr. vit. Bleivveis-Trsteniški je izjavil, da je veliko bolje, če je ves trg na j> rinem kraju in da se odsek ni sprijaznil z Žitnikovo mislijo. Mayrjeva h .rak* ne bo mogla zadostovati in bo porabna le za neke vrste kupčije. Obč. svet je na to sprejel vse predloge in je. službeno navodilo tržnega komisarja odobril en bloc. Obč. svet. dr. Maj ar on je poročal o 02 paragrafov obsežnem službenem navodilu za mestno policijsko stražo. Odsek je priznal, da je prav in potrebno, če se vei predpisi, po katerih se je ravnati redarjem, zbero v celoto in je odobril — iz vzeniši dve točki — celo navodilo, katero je se stavil policijski svetnik g Podgoršek. Jedna pre-menjenih točk določa da je redar dolžan interveni rati, če ga kdo naprosi, ako se je zgodil delikt, kateri se le na zahtevo stranke kaznuje, dočun je prvotni načrt določal, da v tacih slučajih ne sme intervenirati. Druga pretnenjena točka določa, da je redar dolžan pozdravljati župana, njegovega namest mka, častnike od maj -rja naprej, magistratur urad nike in znane dostojanstvenike, dcčim je prvi načrt zahteval, da mora pozdravljati tudi tcje redarje in orožnike. Obč. svet Pavlin je nasvetoval, naj bi redarji morali pozdravljati tudi uradn ke v uniformi, kateri imajo zlat ovratnik in obč svet. S ve tek ga je podpiral. Obč. svet. dr. Tavčar se je izrekel sploh proti vsaki določbi glede pozdravljena. Redarjeva dolžnost je, da opravlja javno služb, če pa se sprejme nasvetovana določba, bo moral vedno paziti, kje je kaka uniformo, kar ga bo odvračalo od službe. Tudi bi taka določba imela vedne preiskave za po-sled co in z ozirom na to je govornik predlagal, naj se iz i.uvodih« izpusti ves odstavek o pozdravljanju, ki je toliko bolj nepotreben, ker redarji itak vsacega pozdravljajo, kogar poznajo, in ker jih na to tudi njihovi predpoBtavljenci opozarjajo. Obč. svet. Pavlin je izjavil, da umakne svoj predlog, kateri )e stavil le z ozirom na to, da se je v navodilo sprejela določba o pozdravljanju častnikov. Obč. svet. dr. Majaron je pojasnjeval, da je navodilo le nekaka učna knjiga, iz katere ne izb rstvo se mora studiti vsakemu, kdor „ima le še iskro poštenja v sebi". To smo hoteli konstatirati za danes; kar imamo še povedati o tej stvari, povemo jutri. — (Najviše sodišče in graško nadsodidče ) Veleofii: ,ozni nFremdenbIatt" popravlja naše poročilo glede sklepa najvišjega sodišča v zadevi ravnopravnosti slovenskega jezika pri graškem nadso-dilču v tem smislu, da se je predsednik dr. pl. Stremayr udeležil dotične seje plenarnega senata, dočim smo mi poročali, da se je ni udeležil. Ker je „\Viener Abendpost" to „Fremdenblattovo" poročilo ponatisnila, ni nobenega dvoma, da je resnično. — .Edinost nas pozivlje, naj jej postrežemo s ko kretnim nametom, kako naj Be reši „nesrečno vprašanje" o regulaciji učiteljskih plač na Goriškem — „Eimost" bi bila lahko iz naših člankov posnela kako si mislimo rešitev tega „ne-srečn-ga vprašanja", a k^r tega ni storila, lorruu-lujemo naše nasvete tako le : Slovenski poslanci naj vstopijo v dež. zbi r, naj nasvetujejo ustanovitev šolskega zaloga in naj, Če bi se Lahi ne udali, naprosijo kuezosk' fa, da jtm pride na pom^č. Ako knezo::kof tega ne stori, 8' morajo odločiti za regulacijo plač brez šolskega zaloga, čemur Italiiani ne b« do mogli nasprotovati — (Prizivna komisija za osebno dohodnino na Kranjskem) je v svojih sejah od 7. do 15. tekočega meseca 730 prizivov, došiih cii iz 7 ceniln b okrajev, presoj, vala ter 1.S8 prizivom po polnoma. 231 pa deloma pritrdila, 285 prizivov od klonila in 2G v daljšo preiskavo dotičnim predsednikom cenilnih komisij vrnila. Začetkom decembra bode komisija svoje delovanje nadaljevala in za leto 1898 kmčala. — (Iz c. kr mestnega šolskega sveta ) 0 redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, kat» ra se je vršila v sredo dne 26 oktobra 1898. smo prejeli nastopno poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo, poroča zapisn kar o došiih kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene. Mestnemu nadučitelju Andreju Žumru. učitelju voditelju Josipu Mtierju, ter učiteljema Leop. Ar miču in Valentinu Kumrn se pripozna V. službeno starostna doklada v znesku 40 gld. in dopolnitvena doklada v zneske 20 gld., vsem od I. oktobra le tos; istotako mestnemu učitelju Franu Crnagoju 11 službeno starostna doklada v znesku 40 gld. ; mestni nsdučiteljioi Emiliji Gruslovi in mestni učiteljici Frideriki Konškovi pa IV. službeno starostna doklada v znesku 40 gld. in dopolnitvena doklada v znesku 20 gld., obema od 1. novemhra letos Na znanje se vzame letno glavno poročilo c. kr. okr. šolskega nadzornika profesorja Ivana Bende o stanji nemških ljudskih in meščanskih šol ljubljanskih z dostavkom, da se ima to poročilo pradložili v končno odobrenje visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Izprašana učiteljska kandidatka Helena To-kavčiČeva se imenuje rado voljko na mestni nemški dekliški ljudski šoli. Končno se re.»i več prošenj vnanjih učencev in učenk za vsprejem v tukajšnje šole in pa tukajšnjih učencev in učenk za opro stitev od ohveznegi pouki v slovenščini. — (Žalna masa) V spomin rajnke pokrovitelj ce Eluabetmske otroške bolnice, Nje veličanstva cesarice Elizabete, bode v soboto dno 19. novembra 1898 ob 10 uri dopoludne v kapelici omenjenega zavoda, Streliške ulice štev. 11 m iša zadušnica, a kateri se vabijo najuljudneje vse goape pokrovi -teljico, dobrotniki in prijatelji otroške bolnice. — C. kr. ministerstvo kmetijstva) )e potrdilo statut kemijskega preskus val šav Lj'ibljani ter določilo, da je naslov temu zavodu: ,Ktne- ti j ako-ke m i js ko p r g s ku da 1 i š če za Kranjsko v Ljubljani". Posebne važnosti je § 4. tega statuta, ki se glasi: PresknŠahšče ima pravico izdajati listine o izida svojih preiskav in pre skušenj, ki so v tesni zvezi s kmetija vom in s tel niško porabo kmetijskih surovin. Za veljavnost teh listin je potreben ravnateljev podpis in pečat preskušal išča. — (Dirkališka zadruga) ima v sredo dne 23. novembia t. 1. ob 8 uri zvečer v restavraciji „Narodnega doma" izredni občni z or, h kateremu se vsi zadružniki radi važnih stvarij uljudno vabijo. — (Prodaja premoga.) Iz poročila o seji obč. sveta je razvidno, v kak stadij je stopilo vpra Sanje o prodaji premoga. Oim se je kartel premo gnrjev razbil ob zdravi konkurenci podjetnega meščana, poskusili so gospa Schiftrer, vdova Treo in gosp. Stricelj izpodbiti konkurenco s tem, da so za leli premog predajati po 45 kr., a ko so uvideli, da na ta način konkur*uta ne uduSe, posrečilo se jim je eklenit« s trboveljsko diužbo pogodbo, vsi. d katere b* do < dslej samo oni dobivali premog. S tem je konkurenca uničena in so silno oškodovani vsi drugi trgovci premoga, ker je prav gotovo, da jim rečena trojca ravno takrat ne bo hotela dati pre moga, kadar ga bodo najbolj potrebovali. Vrh tega pa je rečena trojica hed») v prijetnem položaju, da lahke diktirajo ceno kbkor hočejo in mi prav nič ne dvomimo, da bodo premog prav v kratkem znatno podražili Za sedaj ne preostane druzega, kakor počakati, kaj doseže županova intervencija, a če bi bila brezuspešna, rečena troj.ca pa bi hotela premog podražiti, potem bo treba organisovati najodločnejšj odpor proti dražilcem premega >n preti trboveljski drožbi. Sicer pa je jako značilno, kar je povode m zadnjega podraženja premega rekel neki klerikalni prodajalec Dejal je smehljaje: „Kupovalei premoga so pri ceni 5*3 kr. za 50 klg na boljem kakor so bili poprej, ker dobe za 56 kr — 50 klg, poprej pa smo jim daj»h za 50 kr. — 40 klg !!" Dotični gosped, kateremu je klerikalni prodajalec premoga tako se izrazil, je pripravljen to potrditi tudi pred sodiščem. — (Vijolic) nam je poslala gdč. M. Tolazzi iz Logatca. Hvala! Prepričani smo, da je po vsem Kranjskem najmilejŠa jesen. — Občinski odbor v Spodnji Šiftki je v avoji seji dne 12. t. m. sklenil vložiti pri naučnem ministerstvu prošnjo za ustanovitev vseučilišča, pri pravosodnem ministerstvu pa prošujo za ustanovitev nadsodišča v Ljubljani ter v proslavo cesarjeve vladarske petdesetletnice naložiti glavnico 2000 gld. kot .stavbni zaklad za sirotišnico občine Spodn»a Šiška", katera sirotišnica naj dobi ime .Cesarja Franca Jožefa I. sirotišnica občiue Spodnja Šiška". Na dan 2. decembra se razdeli mej občinske siromake vsakemu po 1 gld. in na božični dan 1 gld. — Vrhniška Čitalnica i priredi v prid Prešernovemu spomenku v nedeljo, dne 20. novembra t. I., v čitalniških prostorin veselico. Vzpored: 1. Govor. 2. Igra na harmon ju. 3. J. Stritar: „Sreča, poezija in Prešeren", deklamacija z živimi podobami. 4 a) D G Ipavic: „Moja Avstrija", b) Volarič: .Grajska hči", meš..na zbora. 5 Igra na glasoviru. 6 Smetana: Sekstet iz „Prodane ne veste" s spremljevanjem harmonija. 7. Vesela igra: »Popolna žena" v 1 dejanji. Začetek ob polu 8 uri avečer. Vstopnina: Sedeži v I. vrsti po 1 gld , drugi sedeži po 50 kr., stojišča po 30 kr. — (Požar na Krškem) Včeraj pozno zvečer smo dobili naslednji brzojav: „Velik požar v Krškem. Začelo je goreti pri mesarju Zenerju Nevarnost je velika, da se ogenj razširi." — (Kazenske razprave radi izgredov meseca septembra v Nabrežini in v Devina) Včeraj se je začela v Trstu kazenska obravnava proti drogi r-knpini obtožercev. Obtoženi so: 1. Janez Pecihar, iz Devina, 2G let star, že-leznični čuvaj. 2 Mihael Pecihar iz Devina, 69 let star 3. Martin Bol tar iz Zagoca, okraj kanalski, 26 let star, hlapec. 4. Alojzij Ga b r o v e c iz ViHVolja, 31 let star, dninar. 5 Avgust Avguštin Gabrovec iz Visvolja, 24 let star, dninar 6 Josip Legift iz Čerovlja, 18 let star, kamnosek. 7. Josip Sirca iz Mavhinj, 10 let star, kamnosek. 8. Janez Furlaniz Mavhinj, 20 let star, poljedelec. 9. Fran Furlan iz Mavhinj, 25 let Btar, dninar. 10. Janez Furlan iz Mavhinj, 19 let star, dninar. 11. Josip Lupine iz Mavhinj, 20 let star. poljedelec. 12. Karol Gabrovec iz Mavhinj, 20 let star, p ijedelec. 13. Avguštin Terčon z Mavhinj, 32 let star, poljedelec. 14 Josip Terčon iz Mavhinj, 23 let Btar, poljedelec. 15 Lovrenc Živic iz Skopega, okraj sežanski, 19 let star, kamnosek. 16 Josip Skabar iz Konatanjevice, 26 let star. kamenar — vsi samskega slanu, da so zvečer 14. septem-tembra 18(J8. leta v Devinu metali kamnjp, podrli vrata, tolkli s cepinom, kladvom in še na drug način, poškodovali ospredje, vrata in okna, notranjo prostore in strt ho poslopja, sezidanega za šolo „Lega nazionale". Dalje so obtoženi 17. Frideri k P les iz Devinn, 46 let star, oženjen z otroci, posestnik in župan. 18. Alojzij Zbogar iz Loga pri Kanalu, 39 let star, oženjen, čolnar, da je Friderik Ples o priliki naskoka na poslopje „Lege" izročil Martinu Boltarju jeden cepin in železen drog in drugi osebi užgano svečo, našuntaje Boltarja, da naj gre na Ht.reho poslopja in naj opustoši vse, in s ploskanjem med vršenjem dejanja in Alojzij Zbogar, da je našu ntal Avguština Terčona, naj zbere deželane iz bhžnih vas-j in jih pošlje v Devi u podret gori omenjeno poslopje, dalje s ploskanjem med vršen jem dejanja samega, prvi s podajo sredstev, drugi s svetom in poukom, oba pa s pohvalo, odprla pot zločinu in pomogla njega gotovo izvršitev — tedaj hudodelstva sokrivde v hudodelstvu javnega po-sdstva; 19. Marija Ples iz Devina, 16 let stara. 20 Ivanka Ples iz Devina 20 let stara. 21 L a v r a Scholz iz Gorice, 24 let stara, učiteljica da so vse tri, navzočne mi d naskokom na poslopje „Le^e" v prisotnosti več oseb ploskale z rokami iu kričale: „L)ol z L^go" in da so s tem po eui strani pohvalile in po drugi strani izzivale in pod kurile izgrednike, da naj uadaljujejo poškodovanje poslopji. Obtožena sta dale 22. Anton Gruden iz Mavhinj, 39 let star, dninar, 23 Anton Terčon iz Mavhinj. 21 kt star, kmet, da sta se oba dne 14 septembra 1898. leta v Sistjani, da bi prisilila Dominika Negrinia zapustiti z družino Devin, izrazila proti Terezi Dužati: če še tisti on (Negrioi) in njegova družina ne pojdejo proč, prideta v vas in jih zm-štita in da sta se s tem v gori navedeni namen poslužila prereuj, poškodovanja v telo in prostost in da so Lorenc Zivič, J sip Skabar in Anton Trčon dne 14. novembra 1898 na Nabrežini vsled poprejšnjega sporazumljenja in z Iružent z drugimi vrgli mnogo kamnov proti hiši in delav mci Josipa J ticha pobijaje š pe in poškodov.tje vrata iu okna in di bi prisilili Adama Desimona in druge laške delavce, da bi zapustili Nabrežino, oziroma Josipa J neba da'.i jih iz službe — žagali istim s poškodovanjem na telesu, prostosti in s smrtjo. Josip Skabar in Anton Terčon da sta združena še z drugimi os-b itn i, kojih maogo je bilo tudi obsojenih vdrla v hišo, potem pa na dvorišče Josipa Jucba in da sta ondi rabila silo zoper imovino Juch jvo. Josipa Škabarja, da je tolkel s pestjo in s polenom Adama Desimona vsled česar je ta dobil več lahkih ran na telesu in na desni rami dve rani težkega značaja, Avgusta Gabrovca, da je v okolici nabrežinski združen še z mnogimi drugimi osebami metal karanje proti hišam, podiral vrata, podrl jedno sreno, tolkel s palico in na drug način, razbil šipe v oknih, poškodoval vrata, po sode, toruš 1 glorijet mize in sploh vrt, vse imo vina Janeza VVildija, da je združen še z drugimi v namen, da bi prštiti Janeza Banchija iu drugo laške delavce zapustiti Nabrežino, oziroma Janeza VVildija dati j li iz službe, žugal jima s poškodo ranjen na telesu, prostosti in s smrtjo, da je vdrl na dvorišče in vrt in nekatere oborožene osebn tudi v hišo Janeza VV.ldija ter ondi rabil slo zoper imovino Wildijewo, ločal kamenje, tolkel s palico in na drug način, kakor tudi zoper osebo Karla Banchija, njegovega sluiniki, napadel s kamni. * (Kaznovan ritmojster) UUnski ritmojster grof Stolberg VVernigorode je nekega svojih ulancev v jezi s sabljo zabodel Vojno sodišče je obsodilo giofa v ječo za 3 leta in 4 mesece. * (Gluhonema zakonca ) Te dni se je v Temešvarn poročil umirovljeni narednik Mihajlo Teodorovič z 18letno deklico Ano Jakob, učenko zavoda za gluhoneme. On sam je tudi za bivanja okupacije v Bosni popolnoma izgubil glas in sluh. — Ta dva bosta gotovo živela brez prepira. * (Miš zažigalka.) V Temeš4 po 100 gld. . 196 * 50 „ Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 180 „ 25 , Zemlj. obč. avstr. 4l/n°/0 zlati zast. listi . n — „ Akcije anglo-avttr, banke po 200 gld. . . 169 ■ — . Ljubljanske srečke......... 23 Budolfove srečke po 10 gld...... 21 Kreditne srečke po 100 gld...... i>i>l Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 552 Papirnati rubelj.......... 1 „Grlashena Matira" v Ljubljani. 50 50 75 27" Zahvala. Globoko sinj ena po mnogobrojnih dokazih iskrenega sočutja povodoua smrti najinega iskreno ljubljenega sina, gospoda Ivana Čik-a za darovane lope vence la za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitka izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrinejso za-hvalo, sosebno Se slavnemu c. kr. vojaškemu veteranskemu drultvn iu slav. pevskemu društvu „Slaven" ia ginljivo potjo. V Ljubljani, dne Iti. novembra 18^8. (17M0 Jakob in Marija Čik. dobro izurjen v železnim, vzprejme se takoj v trgovini Špecerijskega blaga Frana l*i«'<*l*>» v 1til»ni«'l. (1779-2) Tz-ioot?-p©3rilo za jesen in zimo ima za preprodajalce Albert Matzner na Dunaj i, L, Kohlmessergasse 8. Zavoje vzorcev, obsegajoče srajco, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku 10 -20 gld. proti povietju ali dunajskim roferonoam. (1401—29) Ces. kr. avstrijske državne železnice. "V spomin na Nje Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. V nedeljo, dne 20. novembra 1898 v Sokolovi dvorani „Narodnega doma11 I. redni koncert pod vodstvom koncertnega voilj♦» g. SI Hubada. Pri koncertu solelujejo: gdč MaiVnka Stropnicka sopran gdč. Wanda Radklewloz, alt; gosp Prao Paoal, elan dvorne opere in dvorne kapele na linoaii. ti nor , gosp. Aleksander Nosallewloz, operni pevec na Daoaji, bas: pevski zbor „GlasbtBS Matice"; orhester r''.)asb«m« Matice" in oddelek slav. godbe G in kr. pelpolka Leopold II.. kralj Belgijcev, Št 27. Vzpc>i*<»ojcnu nac-ucm jal i v;l:-ča>liriin p, 11. camam, ca frttH nadow%c-.>lit ic- mo^eaa tnodfteaci 0cXoykx i&$to- moMo le: ptodifti sa wo^c^\ywo v(aao* VOvfitO 11a IHotl j^MOdt in oC*»iftia naročila. S wf(>po>kM\i nj\-iu (17W2—i) J. S: Benedikt l:qowc v CjuGfjaiti, Slati t*a Mvr. S. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. oktobra 1898. lata. <».:rto5 m. popoludne, oh *i. uri 80 u>. zvečer — 1'rlho«! v t j u ti 11 mi.. j. k. FroR« t v. Trhlin. Ob 5. url M m. tjutraj osobni vlak z Dumvt via Amstetten, iz Lipskega Praj^c, Francovih varov, Karle vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno«crada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubua. Celovca, Beliaka, Franiensfeate. — Ob 11. ari 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo« Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve Curiha, Bre^enca, InomoBta, Z;, tla ob jezeru, Liend-Gasteiua Ljubua, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri .r7 uj. popoii'dne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Sebthala, Beljaka. Celovca, Franzensfest«, Pon-tabla. — Ob y. uri b m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Ccluvca Pontablu — I*r«k» Mo**k» la Hi)«i'i |fl Mešam vlaki: Oh H. uri li» m. zjutraj, ob 2. uri 32 m., popoludne in ob H. uri 3;» m. zvečer. — OilliotI I« l.jnb« Ijjitut' d. k. v H.nm 11 i k. Ot 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob K. uri 5'j rn in ob K>. uri 2^> min. zvečer, zadnji sumo ob nedeljah in pratmkib v oktobru — Hrlliod % t |>l«i}auo d. k.la Hamnlka OL <>. uri b<6 m. zjutraj, oh 11. uri H m dopoludue, ob i>. ur l'J m. in ob 9. nri 65 min. rvefV.ir., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobra, (1044) Stara, dobru vpelji na, v sredini mesta ležeča prodajalna za špecerijsko blago in žganjetoč, se radi rodbin-s;kih razmer pod ugodnimi pogoji ceno odda takoj ali pozneje po dogovoru. lvsi—jj) Nablov i»ove opravniitvo «Slov. Naroda". Dobro up«-!jsnisi. TO IT Su II] SL ij 3- s?ie ocltlii. Več pove A Kalil a posredovalni zavod, Jurčičev trg. Ljubljana (1773—2) špecerijske vrste išče mesta za tukaj ali drug-od. (t76»—«) Ponudbe pod A. J. npravniitva BSlov. Nar.". \ lir<»|askl n;lcl it. I, tik mestnega trga, t*v m IVJS stanovanje obstoječ« iz 4 f ob in drugih prit liki in, po zmerni ceni \ nitjem. — Več se izve istutam V gostilni ^Pri Luni". _(1788—1) Trgovski pomočnik 27 let star, slovenskega, hrvatskega. nrmSkega in italijanskega jezika zmožen, izurjen v knjigovodstvu, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Blagovoljne ponudbe pod wšt. 27a upravniStvu nSlov, Naroda". (17.r>f>—3) il Št. 392/Praes. (1772-2) Pri podpisani in magistratu razpieaje se služba stražniškegra vodje z letno plačo (>00 gld., eventuvalno služba |»4»l Icij*.k«';;U lin«I»lrnž-llllafa z letno plačo 500 gld., ali služba |»ollrij*h«-;; 11 Ntrn^llikai z letno plačo 450 g>d Te službe so stalne in dobivajo nameščeni tudi naturalno obleko, oba-tev in dejalnostno priklado, ki znaša 10% plače dotičnega plačilnega razreda. Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu «lo :io. dne noveiiilira t. 1. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana s prilogami vred, spiši prosilec sam in jej prideni krstni list, zdravniško spričevalo in izkazilo o posebni sposobnosti za službo, o znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi in pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji. Mostni magistrat v Itjiibljani dne* 11. novembra 1898. Oljnate in vodene barve v tubah II fino slikanje, najfinejših vrst platno in preparirane ploščo v vseh velikostih za slikarstvo, daljo čopiči iz kurijo dlake, tnal. flrnožl i. t il. v največji izberi. Krasna izbirka v predlogah za risanje in slikanje. iste tudi po jako zmerni ceni izjscsojvLJessa.. Največja zaloga pisalnega, risalnega, pavznega papirja in platna ter vseh drugih predmetov. Albumi za razglednice in fotografije v najfinejših izvršbah. Zalogo fotografičnih aparatov, ploč, papirja in kemikalij priporoča aomsSfl tvrdka Jo**. IPotri^ „ tovarniška zalega pajpirjat v I-O-u/bljani \a ( u ii s p i* o ( i I r u u «'• in U ;i 11 s U «» cs o s* leve). a Ceniki in nzorei brezplačno. (1TO0—1) wwww\ V v M H X' e 1 i k o D priporoča J. Soklič i. -j. S i 4kv ^w ^a. <4t J0S!P REICH ► ► 4 likanje sukna, barvarija> | < in kemična spiralnica ► | 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 ^ S udn- ^ (89) joča ilela. ^ ^ f Postrežba toona. — Cone nitke. * « Ljubljana, Židovske nlice št. 4. Velika zaloga obuval <40) lastnega izilolka zu daine, gonpode in otroke jo veduo ua izboru. Vsa'terAna naročila izvršujejo so točno iu po nizki cimi. Vho moro ho shranju-|ejo in ■etMunenoJeje. 1'ri toneajlti naročilih blagovoit naj ho VtOreo vpoalati. S j.** Alojzij Erjavec/zU 1 (42) čevljarski mojster f v Ljubljani, Čevljarske ulios st. 3 f] priporoča se prečast. duhovščini in slav. £ občinstvu za obilno naročevanje razno- 2 vrstnih Ottll viti) katera izvršuje ceno, f< pošteno iu iz zanesljivo trpežnega usnja £ oc Kmu<»wwtwi»oiut(l IHHi JilHIUIIIUI (43) Zimska sezona! rjlavna t r-_r«»\ i Stari trg Pekarija in slaščičarna št. 21 Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulice št. 12 Tu se dobiva I krni na dan uvele, nkumio, silravo ln mIamIiio pekarsko ptM-l«4», Vteb vrst kruli u« vago, ricru kruh in pre j»e|«|M (Vanille-Zvviebak). V svojih «»i *%*«'■ ivttrmU-mIi postrezam točno t, liuf|šiiii u »* •» I ** il 111 m l»f«*lv«»ut iu s fluliiil prlMtitlust likerji ter z VVvruiulli-vinom. Posebno opozariatn m rine I utl I |autke krof« in >a> ttke m KUielauo napuluene. I Jere se shranjujejo. Vnanjim naročilom £j naj se blagovoljno pridene vzorec. tHpT'ssf oderci izvrstne facone, najboljši izdelek i(45) u«Jo«»n«*Jo pri ni ALOJZIJU PERSCHE 3 Pred škcfljo 22, polog: mestne hiie. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov V Xjj"ia"b>13sLri.l, šelexiTo-u.rgr©Tr© ulice š*t. "i se priporoča »lav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepramočljlvlh havelokov po najnovejši f.nim in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko roho ima na skladišču — Off. uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor tablje, mede, klobuke itd , gg. c. kr. justičuim uraduikom pa za izdelavanje talarjev in baret. na&ncin/a, ca jo novt &u ttcni in vofncni v&Otd na tazpofciijo. «1 Nin deželo se pošiljajo vzorci franko. V zalogi je tudi Krenner-jcvo sukno. $ft %/Tf>e a */"V^» !♦» <^T\T^ n ^^Tf^ei«- } Brata. Hborl S ^Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. ? Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. priv. južne železnice. V Slikarja ntpliov, 4 stavbluik* in pohištvena pleskarja. % 3 Tovarna za oljnata barve, lak in pokosi. (44) Zaloga orlKlnttlsaeuta k»rl»ullne|i Maši-oba za konjska kopita in usnje, I Hajvstja lzber nainovejšega j svilnatega blaga eruo iu barianU, ia eele obleke in l»lu«e, priporoča po smjulsjlli eeuah (47) Avgust Repič Ljubljana, (4«) Kolezijske ulice št. 16 ♦ : : : 5 se priporoča slav. občinstvu in naznanja, t j da izdeluje in popravlja vtakevratne j :aode lz hrastovega ln mehkega e leta po najnižjih cenah. — Kupuje • j ln pro i i ,________ i prodajalec biciklov i J i m. |irvili tovarn. | j (49j Ljubljana | j Šelenburgove ulice 6. M mr^- Najboijie urejena dtlav- . • nloa za popravljanje blolklov " % ln Šivalnih atrojev. "TOaj t 2 Kožuhovino kakor: (50) čepice, mufe itd. priporoča po najnižjih conah J. S. BENEDIKT na Starem trgu. ' Mm pohištva J. J. NAGLAS -1 Ljubliana 5*>| Turjaški trg štev. 7. Mehanik (52) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkl« in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in cono. Vnauja naročila ne' lueau ifvrfttjpj«. Ign. Faschiug-a vdove ključavničarstvo (53) Poljanski nasip št. e (Riitiifi hiiia) priporofia svojo hogato zalocro ćtttidilnih. ognjišč »' J i r Iprop,!.' kakor tudi na|ll- ne|0iai| i SoltO mcdjo ali mesingom montiranih za ohkiade s peenioami ali kahlami 1'oprai I|hii|h hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svo'o največjo zalogo v »ob. vrtt žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakvrtudi stenskih ur budilk in salonskihur vse le dobre do najflnejie kvalitete po nizkih oenah Novosti V iepnlh, kakor tudi v tton-tklb urah vedno v zalo/jri. '»'• JPopraVa m lzvrftujojo nejtcćne.r Ljubljana, Ouiiajaka vvstn nt. 13 Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. VaJnl/J«* cimu'. ravate in (55) perilo za gospode prodaja naj o ene J o _ Alojzij Persehe ( Pred škofijo 22, poleg mestne hišo. A.jriLi:ojtx Presker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sy. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko BtlogO gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plasčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Ol»lt>lti9 i>o mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno iu najhitreje itgotovljajo. (57) ^nS^BBSBsSSSSBBSBSSSBBOsSSBSSBSS Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ee tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam avoje izvrstne *l*»itt©-resnice in mlntlliil«'«*, kutere ne dobivajo vzlic njih isboroosti cen«), (hH) Otnlkl zattonj ln poStnlno prosto. v največji Izberi in po j i najnižjih cenah m trakovekvencem" z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoCa Kari Recknagel na Mestnem, trgu. l/d J': Lastuina in tisk .Narodne Tiskarne' R02H