št 3 Glasilo občine Logatec letni" ' \ i' L':i NSQ na dobrodelnem koncertu 8. marca v Logatcu. (Foto: F.B.) Ekonomski c ilj je čimbolj visoka produktivnost in čim večje izkoriščanje proizvodnih sil. Sedanje obdobje, ko zopet prihajamo v kapitalistični sistem, pa je /a marsikoga boleče - na ravni preživetja, kajti "denar je svela vladar". In če je denar veliki zakon življenja, potem je zbiranje lega /a humanitarne zadeve stvar srca posameznega darovalca. "Srce ne bije i/ navade, ampak iz potrebe" pravi naš pesnik in foto-Rial Andrej Žigon. Kar štiri akcije zadnjega obdobja zaznamujejo nje-Rove besedo. I o so akcije velikodušnosti, na katere smo lahko ponosni. Za največjo dobrodelno akcijo v zadnjem obdobju štejemo zagotovo prireditev dobrodelnega koncerta New swing Quarleta pod okriljem območne Obrtne zbornice Logatec: "ZA ZDRAVJE NAŠIH OTROK" (Narodni dom, 8. marec). Območna obrtna zbornica Logatec ni prvič in upamo da ne zadnjič pripravila dobrodelno akcijo z geslom "za zdravje naših otrok!" Spomnimo se tu še nekaterih akcij: nakup reanomobila za Zdravstveni dom Logatec, nakup osebnega avtomobila za dežurstva pa še mobitela, da je zdravnik na terenu laže dosegljiv; velja omeniti tudi sodelovanje Obrtne zbornice z umetnikoma Pečen i kom in Vochlom, ki sta pripravila novoletne razglednice. Koncert New svving Quarteta sodi med največje kulturne dogodke v marcu. Po priložnostnem nagovoru predsednika območne obrtne zbornice, ki je orisal namen akcije in ob tej priložnosti izrekel tudi pohvalo obema podpredsednikoma zbornice g. Alojzu Molku in g. Bogdanu Oblaku za prizadevnosti ob nabavi reanomobila, je v imenu Pediatrične klinike spregovoril prof. dr. Ciril Kržišnik, ki je predstavil načrt financiranja pediatrične klinike na Vrazovem trgu v Ljubljani. Predvidena sredstva niso zadostna pa ludi še ne dodeljena, zato so prav humanitarno zbrani prispevki nujni za začetek del. Ob koncu koncerta so predstavniki Obrtene zbornice izročili dr. Kržišniku simbolični ček v višini 600.000,00 SIT. New svving Quartet se v Logatcu ni predstavil prvič, toda njegovo 'Nwki:ivjlo\ L rlllllill: I UMI V nedeljo, 6, aprila bodo volitve novega župana Občine Logatec. Na sredinski sirani Novic tokrat objavljamo predstavitve vseh treh kandidatov. Uredništvo je vsakemu namenilo po polovico strani, ki jo je za predstavitev kandidature zapolnil tako, kakor se je bil odloČil. Bralci p.i boste lahko na '>. strani prebrali tudi razmišljanja sedanjega župana o svojem delu in o svojem razumevanju težav, ki so mu preprečile županovati do i/teka mandata. Urednik ubrano petje črnskih duhovnih pesmi je navdušilo polno dvorano poslušalcev, ki jih je spremljala, ploskala in z njimi sodelovala. ZA DOPOLNITEV ZDRAVSTVENE OPREME V Zdravstvenem domu Logatec so se v februarju zbrali dobrotniki iz Stutgarta, ki so za dom pripravili dodatno opremo v vrednosti 11.000 DEM. Največ zaslug za navedeno pošiljko ima g. Anton Masle, ki stalno sodeluje v vseh dobrodelnih akcijah. Od dobavljene opreme omenjam le otroški inhalator s priborom in vakumsko blazino ter opornici za imobilizacijo. Darovalcem, seveda, iskrena zahvala. TRISTO GLASBENIH ŽELJA ZA DAMIJANA Pomembna je bila tudi akcija Notranjskega radia "300 glasbenih želja za Damijana", v kateri je bila prikazana njegova življenjska zgodba. Damijan se je namreč ponesrečil v Logatcu. Voditeljica in organizatorka akcije je bila Daša Košir. Prof. dr. Ciril Kržišnik s simboličnim čekom za 600.000,00 tolarjev; za njim podpredsednik OOZ Logatec: Bogdan Oblak. (Foto: F.ti.) ZA PEDRA OPEKO Verjetno ni odveč, da omenimo tudi akcijo Andreja Zigona v Kočevju, kjer je v objektiv svojega fotoaparata ujel kočevske posebneže, vse od ciganov pa do umetnikov in naravnih znamenitosti ter nato pripravil dobrodelno razstavo fotografij. V priložnostnem programu je nastopil tudi logaški kvintet "Pomladni odmev." Denar, zbran s prostovoljnimi prispevki, z odkupom fotografij in dveh umetniških del kočevskega umetnika akademskega ki|)arja Staneta jarma bo, seveda, namenjen Pedru Opeki na Madagaskarju. Ob vseh akcijah in velikodušnosti Logatčanov lahko rečemo: "Ce ima človek živo srce:, se lahko marsičemu odpove!" Kupi metel, suhe robe in tekstila, pa malo semen in še manj spremljajočega dogajanja na letošnjem Gregorjevem semnju, kot smo ga bili nekaj let sem vajeni. (Foto: F.B.) SEM TREH METEL! Letošnji gregorjev sejem je spet sledil tradiciji: odvijal se je neposredno na gregorjevo. Tradicija je obveljala verjetno tudi zato, ker očitno ni bilo nikogar, ki bi pripravil kakršen koli program za drugačno in privlačnejšo podobo sejma. Tako se je letos sicer povečalo število "kramarjev", za katere je vprašljivo, ali vsi sodijo na tak sejem. Ob vsem tem je bilo obiskoval-stvo kar številno. V ponudbi so gotovo izstopali prodajalci suhe robe; najpogostejši vidni znak uspešne prodaje je bil pušelc treh metel - kar simboličen za ta dan. Sicer pa se je tega dne, - ko se tički ženijo - stekel tudi zadnji dan za zbiranje kandidatov za novega župana. In kot nalašč (simbolične tri metle!) smo dobili tri kandidate, ki naj bi svoj preizkus uporabnosti potrdili na volitvah 6. aprila; in potem naj bi v slogu gregorjevih tičkov zvalili novo koalicijo. Sejem se je končal v večernem mraku, kar bi lahko tudi veljalo za namig Občinskemu svetu, da bi seje učinkovito skrajšal in jih sklepal vsaj v večernem mraku. A.Č. II1!!.'" ~m i pi i V i1 i:!! 1:-i. i i i ! 11."1' i in - Delavci Komunalnega podjetja Logatec so se sredi decembra razveselili novega, sodobnega smetarskega vozila. Logaška občina naj bi bila med zadnjimi v državi, ki se je po dobrih 20 letih - kolikor časa se v Logatcu odpadki že organizirano zbirajo - odločila za tako posodobljen način oclvažanja odpadkov. (Tekst J.G., foto M.T.) GOSPODARSTVO IN DRUŽBA • GOSPODARSTVO IN DRUŽBA stran: 2 W C/ \.S ^ IS K/ K/ 26. marec 1997 drži lili Pred več kot enim letom so napovedali trdno poslovno politiko, bi naj bi zagotavljala uspešnost in razvojno kontinuiteto. Vedeli so, kaj hočejo in kako bodo to dosegli. Delali so tudi takrat, ko so drugi počivali. S s svojim prvim izdelkom - ke-firjem Krepko - so promovirali novo slovensko blagovno znamko "KREPKO" - za življenjsko moč. Tako kefir kot blagovna znamka "KREPKO" sta doma in na tujem deležna samih pohval. Tuji partnerji jih pogosto pohvalijo, da beseda krepko dobro zveni tudi v ušesih tujca. Ko pa tujcem pojasnijo, da krepko v angleščini pomeni - strong in v nemščini - kraft, ni ne konca ne kraja odobravajočega in navdušenega trepljanja po ramah. Kefirju Krepko povsod priznavajo vrhunsko kvaliteto ter visoko biološko vrednost. V mlekarno kličejo in prihajajo ljudje, ki so si -po njihovih besedah, z rednim uživanjem kefirja povrnili zdravje. Direktorju mlekarne in sodelavcem Kar nekaj zakonov in pravilnikov ureja zahtevne naloge prevoznikov v cestnem prometu (Zakon o prevozih v cestnem prometu, Praivl-nik o pogojih za pridobitev licenc v cestnem prometu, Pravilnik o strokovni usposobljenosti prevoznikov, Pravilnik o parkiriščih). Vsi ti zakonski akti nalagajo prevoznikom kup dolžnosti, ki jih bodo morali izpolniti v letošnjem in naslednjih letih. Tako se težavam šoferjev, ki jih skrbi varnost v mednarodnem cestnem prometu v vzhodnoevropskih drža-vah in izdajanje mednarodnih dovolilnic pridružujejo še notranje, ki dodatne) obremenjujejo prevoznike. Tako si bodo morali prevozniki motornih tovornih vozil nad 3.500 kg nosilnosti pridobiti licenco do konca tega leta in si zagotoviti parkirna mesta in mesta za vzdrževanje vozil. V ta namen bodo morali predložiti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja ali potrdilo o priznanju preizkusa znanja ter potrdilo iz kazenske evidence, od koder je razvidno, da podjetnik -posameznik oziroma oseba, odgovorna za prevoze, ni bila obsojena zaradi kaznivih dejanj. O vsem tem smo se pogovarjali / predsednikom Zvcve združenj šoferjev in avtomehanikov v Logatcu g. Francem Mihevcem. In kaj pravi? "Doslej smo imeli že več sestankov, kjer smo pojasnjevali svoja stališča. Obrtna zbornica naj bi tako zastopala naše interese in sploh iskala možnosti za čim boljšo pa so najbolj pri srcu pohvale z Inštituta za mlekarstvo glede visoke kakovosti njihovega izdelka, ki ne niha in je že standarden. V trgovinah se že srečujemo z novimi vrhunskimi izdelki mlekarne Krepko. To sta kefirja z gozdnimi in vrtnimi sadeži. V Lazah ju izdelujejo na naravni način; svojemu odličnemu kefirju dodajo le mešanico zmletega sadja brez stabilizatorjev, konzervansov in saharoze (sladkorja). Rahlo ga dosladkajo z enzimskim sladilom aspartamom, ki se odlično ujema z naravnimi kefir-jevimi enzimi. Zato tudi sladkornim bolnikom omogoča užitek zdravega in osvežujočega napitka, ki posladka in ne redi. Mlekarji iz Laz so ponosni na svoje izdelke, mi pa smo lahko ponosni nanje. Njihov direktor govori že po celi Sloveniji, da si boljših sosedov ne bi mogel želeti ter da se bo iz Ljubljane preselil kar v Laze. "Krepki" mlekarji pravijo, da pripravljajo nove proizvode, mi pa komaj čakamo na pokušino. Baje, bodo izdelovali takšne sire, ki so v žlahti s pivom in dobro vinsko kapljico. Pa, na zdravje... in na življenjsko moč! in cenejšo ureditev teh vprašanj. Zanimivo je, da niti nekdanja enoletna šoferska šola ni priznana kot ustrezna šola, ki bi ji bila priznana zahtevana izobrazba najmanj IV. stopnje. Vendar vse le ni tako črno kol se kaže, saj bodo veljale tudi najmanj 10-letne izkušnje (od 13.12.1983 dalje) oziroma overjena kopija spričevala o končanem izobraževanju za poklic voznik avtomehanik. V začetku aprila bo za vse voznike, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev, organizirano dodatno izobraževanje pri Obrtni zbornici v Logatcu. Glede parkirišč lahko rečem le to, da bo morala država sama dati vzgled in urediti ustrezna parkirišča. Doslej poznam le eno parkirišče pri Lendavi, ki je kolikor toliko urejeno. Nesprejemljivo je, da na območju Carinarnice ni dovolj parkirišč -parkirišča je le za 4 kamione, čaka pa jih po 10. Poleg vsega bodo parkirišča tudi velik strošek, saj za kakih 8000 prevoznikov bo treba investirati blizu 15 milijonov DEM. Veliko naših voznikov je zainteresiranih za svoja parkirišča, vendar pa bo težko izpolnili vsa določila Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. Obrtna zbornica Logatec tako že zbira interesente za skupna parkirišča, kar bo za marsikoga najcenejša in najustreznejša rešitev. O licencah le to, da bi morale biti urejene tako kol, npr. v Italiji kjer je pomembno le število vozil, ki jih ima posamezni podjetnik. Resnično pa upam, da bo tudi beseda prevoznikov ob nastalih težavah upoštevana in bomo tako tudi s pomočjo Obrtne zbornice Logatec ustrezno rešili tako strokovne težave, kot tudi tež.ive s parkirišči. A.Č. Občinski svet Občine Logatec se je na svoji 6. izredni seji 11.3.1997 sestal predvsem zaradi čimhitrejše obravnave Odloka o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1996. Svetniki so najprej brez pripomb potrdili zapisnik 24. redne seje Občinskega sveta Občine Logatec z dne 4.2. 1997 v predloženem besedilu. Tajnik občine je pri pregledu realizacije sklepov svetnike najprej seznanil s posredovanim mnenjem Ministrstva za finance glede odredbe, ki jo je izdal župan 25.7.1996. Za navedeno mnenje je bilo ministrstvo zaprošeno na podlagi sklepa 21. seje Občinskega sveta z dne 22.10.1996. Iz mnenja izhaja, da je župan navedeno odredbo izdal v skladu s svojimi pristojnostmi. Nerealizirana pa ostaja zadeva o vložitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. odstavka 13. člena Odredbe o računih ter načinu plačevanja in razporejanja javnih finančnih prihodkov. Sklep o popisu stanovanj, vikendov in poslovnih prostorov na območju občine Logatec pa ostaja naloga za leto 1997. G. Kociper je opozoril, da je prišlo do nereali-zacije sklepa Občinskega sveta in s tem do oviranja dela radia, saj se radiu ne nakazujejo dvanajstine od predvidenega zneska 2.000.000,00 SIT letne dotacije. Imenovanemu je bilo pojasnjeno, da do realizacije ni prišlo zaradi pripravljanja pogodbe o opravljanju finančnih poslov, ki jih opravlja občinska uprava za NTR d.o.o. G. Kociper je menil, da je v predlogu pogodbe postavljena pretirano visoka cena za plačilo navedenih storitev. Pri sprejemanju predlaganega dnevnega reda je Občinski svet s|)ro)ol predlog Komisije za man datna vprašanja, volitve in imeno- P vanja za umik točke o dopolnitvi sklepa o določitvi nadomestila g. Stanislavu Brenčiču za opravljanje tekočih poslov župana. Pri vprašanjih in pobudah je ga. Obreza opozorila na vedno večje pomanjkanje prostora v VVZ Kurirček, saj predvidevajo, da bo jeseni odklonjenih okoli 50 otrok. Zaradi tega je dala pobudo, da pristojni odbor prouči nastalo problematiko in le-to upošteva pri načrtovanju gradnje prizidka oziroma adaptaciji obstoječih vzgojno izobraževalnih zavodov. Opozorila je tudi na delovni čas pošte v Gor. Logatcu, ki posluje le med 8. in 14. uro od ponedeljka do petka. Podala je pobudo, da se vodstvo Pošte Slovenije obvesti, da želijo krajani območja Gor. Logatec pošto, ki bi bila samostojna in bi s svojim delovnim časom zadovoljila potrebe vseh občanov. Imenovana je podala tudi pobudo glede odvoza smeti pri pokopališču v Gor. Logatcu, kjer je kontejner večkrat poln, tako da ni možno odlaganje smeti oziroma lete ležijo okoli kontejnerja. Predlagala je, da bi bil odvoz smeti pogostejši ter da bi se odpadki od pokopališča odstranili tudi pred vsemi večjimi državnimi in cerkvenimi prazniki, ko je pokopališče še bolj obiskano in se občasno v cerkvici opravljajo bo-goslužni obredi. Občinski svet je v nadaljevanju seje soglasno sprejel poslovno poročilo javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec za leto 1996 v predloženem besedilu. Iz poročila je razvidno, da je imelo Komunalno podjetje pri osnovni dejavnosti v letu 1996 izgubo, ki (>a so jo pokrili s prihodki iz dopolnilnih dejavnosti, tako da izkazujejo celo 461.000,00 SIT dobička. Sprejem plana Komunalnega podjetja pa so svetniki preložili do sprejemanja proračuna za leto I 997. Pri obravnavi Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Logatec za leto 1996 v I. obravnavi je ga. Furlanova v imenu svetniške skupine SDS opozorila, da |>ogre-šajo strategijo razvoja Logatca po posameznih proračunskih letih. Menila je, da bi bilo traba pripraviti Pravilnik za spodbujanje razvoja kmetijstva in zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Zahtevala je tudi specifi- kacijo stroškov vzdrževanja gozdnih cest. Glede Notranjskega radia pa je menila, da je bila to že v osnovi prevelika investicija za občino. G. Godina je menil, da je razprava o zaključnem proračunu dobra podlaga za nadaljnje delo in da bo v letu 1997 treba razmisliti o zadolžitvi oziroma zmanjšanju planirane dejavnosti, kar pa pomeni neuresničitev danih obljub. Občinski svet je po razpravi sprejel sklep, da obravnavo predloga Odloka o zaključnem računu v I. obravnavi prekine in nadaljuje z razpravo na naslednji seji Občinskega sveta. Zadolžili so občinske službe, da do naslednje seje pripravijo pisno obrazložitev prihodkovnih in odhodkovnih proračunskih postavk, ki niso realizirane oziroma so realizirane pod 60%. Iz tako pripravljene obrazložitve mora biti razvidno, koliko obveznosti se prenaša v proračun za leto 1997 na podlagi že zbranih pogodbenih prispevkov krajanov v letu 1996. Pri problematiki izkoriščanja tehničnega kamna v peskokopu Smolevec je Občinski svet izključil javnost. Občinski svet je sprejel sklep, s katerim pooblašča upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč, da z gospodom Rajkom Čerinom s.p. sklene dogovor o poravnavi obveznosti iz naslova plačila ekološke takse s kompenzacijo in o tem obvesti Občinski svet. Občinski urad pa so zadolžili, da do nadaljevanja razprave pripravi pr.ivno mnenje glede rešitve te problematike. Občinski svet je nadalje imenoval odbor za pripravo gradnje doma za ostarele v naslednji sestavi: Franc: Godina, I adislava Furlan, Viktor Krmavnar, Štefan Koc iper, Lidija Obreza, Franc Verbič in Vinko Haložan. Prav tako je bil imenovan odbor za pripravo gradnje večnamenske športne dvorane v naslednji sestavi: Martin Brus, Marjan Lenarčič, Štefan Kociper, Vladislav Pik, lanez Smole, Boris Hodnik in Igor Ciglarič. Občinski svet je po daljši razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki krajanov Grčarevca, sprejel sklep, da se v proračun občine I ogatec za leto l')')7 vgradi znesek stroška za kapta/no vrlino v Grčarevcu v višini 3.000.000,00 Sil in stroške pridobitve vseh dokumentov, ki bodo podlaga za odločanje1 o gradnji vodovoda v Grčarevcu, eni izmed redkih vasi, ki še nima us trezno urejeno voclooskrbe. Po več neuspešnih poskusih je v letošnjem januarju Vrbovšek s.p. izvedel vrlino v naselju Grčarovec. Po izvedbi črpalnega preizkusa s potopno črpalko je bil ugotovljen pritok vode 1,25 l/s. Rezultati analiz vode, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno var sivo I jubljana, so zelo pozitivni. Vo dovod v Grčarevcu bo iz kaptažne vrlino bistveno manjši investicijski zalogaj, kol bi bil / napeljavo po predhodnih zamislih s kal<. Po navedeni loc ki je < )bčinski svet prekinil sejo ob 22. SO s skic pom, da se sej.i nadaljuje v torek, 18.3.1997 pred že sklicano 25. redno sejo. Z.K. 69NN 67 KRAJEVNI UTRIP SPORT Spoštovani občani občine Logatec, drage volivke in volivci, z vašo odločitvijo mi je bila na lokalnih volitvah 18. decembra 1994 zaupana funkcija župana občine. Zal pa to, da mi je Občinski svet odvzel funkcijo s tem, ko ni zmogel toliko modrosti, da bi mi omogočil neprofesionalno opravljati funkcijo župana do konca mandata, ni bila vaša odločitev. Že nekaj dni pred lokalnimi volitvami 1994 mi je bilo kot kandidatu za župana po dogodku, ki sem ga doživel na priložnostnem srečanju, jasno, da bo moj prihod na mesto župana za marsikoga nesprejemljiv in moteč. Prva seja Občinskega sveta pa je s tem, ko mi je bila odvzeta beseda, do katere ima župan pravico po zakonu, s strani drugega skrajnega političnega pola, naznanila, da prevzemam težko delo in trd odnos z ljudmi, ki lokalno politiko razumejo kot instrument za dosego svojih osebnih ciljev oziroma kot svoj lastni fevd. Eminentni gospodje, ki domujejo, žal, pod dežnikom SKD so mi namenili sprva le tri mesece, kasneje eno leto županovanja, vendar pa se jim hudobnost, ki jo premorejo, ni uresničila. Utirati novo pot lokalne samouprave mi je bil izziv, ki sem ga razumel kot klic, da storim nekaj, kar bo za ljudi dobro. Nekaj, kar bo pregnalo sivino, ki je v naši občini zasidrana, ter dvignilo kvaliteto bivanja ljudi na tem prostoru. V dveh letih mojega županovanja smo v občini Logatec napravili veliko tako na posameznih projektih kakor tudi na pripravi pogojev in izhodišč za nadaljnji razvoj občine. Izvrševati ta dela je bila moja dolžnost in dolžnost Občinske uprave, kot servisa občanov. Prav zaradi tega nismo posameznih pridobitev predajali namenu s pretiranim bahanjem, kot je bilo to še malo nazaj v navadi. Funkcijo župana sem razumel in jo tudi opravljal kot večje podjetje, katerega uspeh je v največji meri odvisen od direktorja. Temu primerno pojmujem tudi vsebino lokalne politike, ki ni niti slučajno neka visoka politika, kot jo razume g. Marcel Štefančič s svojo potjo v FORUM, s katero razkriva vso moralno bedo, ki jo ta eminentni politik premore. Lokalna politika mora biti predvsem odgovornost ljudi, ki v njej nastopajo, da zadovoljujejo dnevne potrebe občanov. Potrebe, ki zadevajo naše skupno bivanje. Kljub vsej hudobnosti in cinizmu dela občinskih svetnikov sem ponosen na to, da sem uspel uresničiti del programa, ki sem si ga zastavil za dobo štirih let, in pripraviti podlago za kar nekaj pomembnih razvojnih projektov. Poleg tega sem dokazal, da je mogoče izvajati izvršilno lokalno politiko pošteno in enakomerno razvijati celotno občino. To pa zahteva Od vseh nas določeno mero strpnosti in solidarnosti. Vse odločitve sem sprejemal s polno odgovornostjo. Kot pošten ter dober gospodar sem moral nekatere stvari, ki so javno dobro največjega pomena tudi trmasto dokončati, čeprav je to zahtevalo nekoliko več denarja, kot se je predvidevalo. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kako si predstavljajo nemoten razvoj občine listi, ki bi radi mimo župana in Občinske uprave skozi Sklad stavbnih zemljišč pod taktirko predsednika g. Janeza Smoleta in podpredsednika g. Vladislava Puca v nasprotju z pravno normo, v°dili neko vzporedno občino (para proračun). To so osebni interesi posameznikov, ki ne bi smeli dobiti podpore organov občine in še rnanj javnosti. Tudi ta primer je eden od vzrokov, zaradi katerih sem bil kot župan in s leni izvršilna oblast, za te preživele politike tako moteč. Pri opravljanju dela, ki mi ga je funkcija nalagala sem moral včasih tudi zaradi splela okoliščin odločati hitro in sem morda koga °d vas, spoštovani občani, ob tem tudi kakorkoli prizadel. Za morebiti to storjeno dejanje se Vam iskreno opravičujem. Vsem Vam, ki ste mi stali ob strani in mi tudi samo z besedico spodbude vlivali pogum in moč, da sem ostajal trdno na svoji poti, tisočkrat hvala. Prav zaradi Vas bo moje nadaljnje politično delo v Državnem zboru posvečeno cilju za boljši in pravičnejši jutri. Ko se boste drage volivke, spoštovani volivci (>. aprila odločali, ali sf podale na volišč,i ali ne, so odločile za prvo. Na teh volitvah se ne odloča le o mojem nasledniku, ampak prvenstveno o tem, kakšno vsebino bo imelo nadaljnje življenje na lokalnem nivoju, ki ga politiki, katere je čas prehitel in so svojo zgodbo izpeli, ne morejo usmerjali. Prepuščam Vam, dragi prijatelji, le na pol obdelano polje in vesel bom, če ho moj naslednik nadaljeval lam, kjer sem sam moral končali. Z k pozdravi! Župan Stanislav Brenčič Pogovarjali smo so z o in Naš pogovor je nastal potem, ko smo se domenili vse v zvezi z javno radijsko oddajo, ki je bila v Logatcu 21.3. 1997. Na njej se je predstavil tudi naš kraj. Sedeli smo v zbornici naše šole in klepetali. Največ je govorila Mojca (Lipičnik), včasih pa je izzvala k pogovoru tudi Kaličopka -svojega moža. Kdo sploh je Kaličopko? Je optimističen piščanček, ki je zmeraj dobre volje in razveseljuje otroke. Kako je dobil ime? Po rdečem čopku na glavi. Kdaj se je pojavil v javnosti? Leta 1994, star je torej 4 leta. Komu se je porodila ideja zanj? Meni in mojemu možu, ki ga tudi vodi. Kdo ga je "naredil"? Oblikovala ga je modna oblikovalka Zinka Vidmar. Kateri je vaš osnovni poklic? Zaključila sem ekonomijo, glasbeno šolo, študirala solo petje. Zdaj obiskujem tudi dramsko šolo, kjer se učimo nastopanja, odrskega obnašanja, pridobivamo samozavest... Koliko otrok vam piše, da bi želelo sodelovati v TV oddaji? Veliko, od 400 do 500. Potem pa se zvrstijo po datumih. Nastopate tudi v živo? Seveda. S Kaličopkom hodiva v različne kraje in tam nastopava. Ste še na kakšen drug način povezani z otroki? Imava še privatno glasbeno šolo. Katere okoliščine so zakrivile Kaličopkovo oddajo? Kriva je bila pesmica OLE MAJOLE. Začelo pa se je v Novem mestu, na lokalnem radiu. Je vaš mož študiran lutkar? Sploh ne. Zamislila sem si, da bi lani vodil Kaličopka in na televiziji so ugotovili, da ima prirojeni talent lutkarja. Ste izdali že kakšno kaseto ali knjigo? Izdala sva dve kaseti z dvajsetimi pesmimi, tik pred izidom pa je že nova... Izdala sva tudi knjigo Kaličopko na potepu. Kako je z vodenjem oddaje na TV? Imava samostojno podjetje - in tako je celotna oddaja od ideje, scene, režije pa do končne podobe - najin, i. Za tehnično obdelavo pa skrbi televizijska ekipa (snemalec, kamer-man...) Vama kdaj na snemanju ni šlo vse po načrtu? |a... ja. Lani smo snemali velikonočno oddajo, laz sem si izmislila nekega zajčka Srajčka in napisala scenarij. Z Jani-jen pa se nisva ničesar domenila. Ko sem zajčka Srajčka poklicala na okence in ga vprašala, kje je dežela, kjer so same srajčke, mi je nekaj kral odgovoril: "Ja, ja..." laz pa sem še vrtala vanj: "Kje, kje..." Po zadnjem kje pa je lani vslal, se nagnil čez okno in rekel: "Ej, o tem mi pa nisi ničesar povedala." Snemanje smo ustavili, da smo se nasmejali na vsa usta... Ja, oddaje so res im provi-zacije, vendar vedno z dogovorjeno idejo, okvirno zgodbo. Podrobnosti pridejo same... In kje sploh živite? Jaz sem Gorenjka, iz Kranja, mož pa iz Zagorja ob Savi. Spoznala sva se v Ljubljani, pri glasbi (on je namreč glasbenik), sedaj pa živiva v Novem mestu, sicer pa sva veliko v Ljubljani, pravzaprav najino delo terja veliko potovanj, gibanja... Hvala, Mojca in Kaličopko. Ajda, Jerneja, dve Mojci, Tanja, Katja, Aleša in Tina, članice novinarskega krožka, vama želimo še veliko dobrih oddaj! Mojca in Tina Lukan 6.raz. OŠ Rovte To smo mi, smučarji Že tretje leto zapored organizira vrtec Kurirček smučarski tečaj za otroke v starosti od 5 do 7 let. Prvo leto (1995) po "sušnih" zimah, smo v marčevskih dneh izkoristili zadnje zaplate snega v Rovtah. Dnevno smo se iz Logatca vozili tja in nazaj. Bili so idealni pogoji za preizkus smučarskega znanja otrok kot tudi za ugotovitev, koliko otrok ima še smučarsko opremo. Tako so svoje znanje obogatile in izkušnje strokovno prenašale na mladi rod, sledeč razvoju smučanja. Letos smo smučali na Sekirici. Tja smo se vozili z avtobusom. Za vsako starostno skupino je bil zaključek tečaja na Medvedjem Brdu. V čudovitem sončnem vremenu so se preizkusili v vožnji z vlečnico in tekmovali "med koli". Slavnostno podelitev priznanj, kolajn in nalepk za Športno značko smo izpeljali v vrtcu ob močnem spodbujanju ostalih skupin otrok. Bilo je tako vzdušje kot na pravih tekmovanjih. Tistega marca smo prvi teden smučali z otroki iz oddelka priprave na šolo, drugi teden z leto mlajšimi. Vsakokrat je smučalo kakih 50 otrok - skupaj 100. Na tečaju so bili smučarji razdeljeni na pet skupin -po sposobnostih. Voditeljice so vsem udeležencem pripravile značke, otroci pa so pridobili nalepko smučarja, saj so izpolnili pogoje za športno značko (po novem Zlati sonček). Lani smo mlade smučarje popeljali na smuko v Rovte, Žibrše, na Sekirico in na Kalič; skratka, poiskali smo otrokom primeren teren za smučanje, v okolju, kjer so sami in ne švigajo mimo večji in hitrejši smučarji. Vzgojiteljice in voditeljice so letos z izurjenimi učitelji smučanja ZVUTS iz Logatca odšle na vežbanje tehnik in učenja smučanja. Zadnjo soboto v februarju smo pravi zaključek pripravili spet na Medvedjem Brdu skupaj s starši. Tu so otroci pokazali osvojeno znanje, tekmovali so tudi starši. Poskrbeli smo tudi za nesmukače; ti so se sankali skupaj s starši. Bilo je prijetno doživetje za nas vse. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti Domu Medved in g. Martinu za strokovno pomoč in prijaznost. In čemu smo se lotili organizacije smučarskega tečaja? Naša skupna želja je, da drugače preživimo zimsko obdobje, otrokom želimo omogočiti zdravo telesno aktivnost, navdušujemo jih za zdrave življenjske navade, krepimo in razvijamo obrambne mehanizme, jim pomagamo sproščati napetosti in asocialna čustva, omogočamo drugačno druženje otrok in vzgojiteljev. Bernarda Treven I ki|),i mlajših dečkov,o katerih smo pisali v prejšnji številki Novic, pred tekmo v Kopru s trenerjem Ivanom I Ivalom in klubskim predsednikom dr. (ožetom Skvarčem.(Foto:J.L.) 647 VOLITVE I i % J XI rA O i\ i i # VOLITVE .'i/J ✓'11 1 /J X* jO stran: 4 Jr/ Mm m W Fk m m M^s* w i/ U l-f 1- L t 26. marec 1997 OD 1 Zakaj kandidatura za župana? - Da bi dokazal, da se d( s timskim (SKUPINSKIM) delom poživiti razvoj celotne občine. Zakaj skupinsko delo? - Ker mora biti župan predvsem organizator, uskla- jeva-lec in usmerjevalec programskih nalog, zato se mora nasloniti na politične dejavnike in prizadevne strokovnjake, z njimi sodelovati, jim prisluhniti, jih upoštevati in jim priznavati veljavo. Kako obravnavati občino? - Kot obsežno in raznoliko podjetje, kot podjetniški sistem, v katerem morajo vse sestavine učinkovito delovati, v katerem naj ne bi bilo vmesnih slabih členov, v navezi: župan, občinski svet, podžupan, odbori, skladi, občinska uprava, upravna enota, poslanec, državni svetnik, drugi strokovni sodelavci. Katere so programske usmeritve? SKD ■■HV1 'h-,'" ' VLADISLAV PUC rojen v Logatcu, 20.11.1941, upokojeni podjetnik, bivši poslanec in predsednik IS, vodstveni funkcionar Obrtne zbornice Slovenije, kandidat SKD in 68 podpisnikov ZA krepitev gospodarske moči občine ZA večnamensko športno dvorano ZA dom ostarelih ZA komunalno infrastrukturo ZA notranjsko identiteto ZA naprej - Ob odločanju za kandidaturo sem obiskal vo-dilne ljudi iz gospodarstva, obrtne zbornice, šolstva, krajevnih skupnosti in ministr-stev ter si ustvaril podobo potreb in možnosti v naši občini za bližje in daljše obdobje; med najnujnejše programske usmeritve štejem: - vzpodbujanje nadaljnjega gospodarskega (velikega in malega) razvoja in novih delovnih mest, - dokončanje začetih investicij, večnamenska športna dvorana (občinska in republiška sredstva), - dom ostarelih (občinska in republiška sredstva), - trgovsko središče s parkiriščem (občinska sredstva in sredstva soinvestitorjev), - oživitev stare sodnije in gradu (občinska sredstva in sredstva soinvestitorjev), - urejanje urbanih središč po krajevnih skupnostih (občinska sredstva, sredstva CRPOV...), - gradnja in prenova komunalne infrastrukture v občini: - vodooskrba, kanalizacija, ceste, telefon... (občinska sredstva, sredstva občanov in sredstva republike), - revizija projekta za obnovo Narodnega doma. ZA naše ljudi! ZA našo občino! NOVI IZZIVI SO NAŠA SKUPNA PRILOŽNOST ZA GMOTNO IN DUHOVNO BOGATEJŠE ŽIVLJENJE \ Logatec; je kot osrednji kraj na Notranjskem vedno veljal za sinonim delavnega in moralno spoštljivega značaja ljudi, ki tod živijo. Posebej se je enotnost pokazala na referendumu, ki je tukaj pokazal, da želimo še naprej živeti v skupni občini, skupaj oblikovati našo bodočnost in s skupnimi močmi premagovati ovire, ki bi nas morebiti zadr-ževale na skupni poti. Žal se je tako želena lepa bodočnost nekoliko skalila, ko je naša občina ostala brez župana. Tako nas 6. aprila 1997 čaka nov preizkus naše zrelosti, naše priložnosti in dolžnosti, da se zopet zbližamo in enotni nadaljujemo zastavljeno pot. Kot kandidat za župana občine Logatec, predlagan s strani SLS, bi se vam rad najprej predstavil. Sem Janez Nagode, rojen 15.4.1955 v Logatcu. Po končani srednji tehnični šoli lesne smeri v Ljubljani sem se takoj zaposlil v tovarni KLI Logatec V tem času sem opravljal raznovrstna dela in naloge na programu stavbnega pohištva, od začetka kot pripravnik, kasneje kot vodja proizvodnje, od leta 1994 pa kot direktor tega obrata. Po očetu sem Logatčan, mama pa izhaja iz številne družine dvanajstih otrok z Medvedjega Brda. Prav tako izhaja iz številne družine moja žena, doma iz Logatca, kjer sva si skupaj zgradila hišo in ustvarila družino, ki jo prijetno dopolnjujeta še šolajoči se hčerki. Poleg svojih rednih obveznosti imam zelo malo prostega časa, ki pa ga dopolnjuje veselje do dela na očetovi kmetiji, delo s konji ter kar redna obveznost delovanja v kulturi, saj že enajsto leto vodim vokalni kvintet. Do sedaj som nekaj let vodil tudi cerkveni pevski zbor in sode loval v nekaj pevskih zborih ter gledališki skupini. Glasba mi pomeni sprostitev ob napornem delu in obveznost po ohranjanju slovenstva. Kot župan se bom po svojih močeh v največji meri trudil za skladen razvoj občine v celoti, tako na podeželju kot v samem centru. Moje delo in trud naj bi obrodila sadove v smeri vsesplošnega zadovoljstva vseh občanov. Trudil se bom, da se bodo poleg osnovnih programov (asfaltiranje' cest, obnova kanalizacije in vodovodov ter telefonije ) pričeli realizirati tudi že zastavljeni projekti, kot so: večnamenska športna dvorana, dom za ostarele občane in ureditev parkirnih prostorov (tako za osebne" avto mobile kot tovornjake). Verjamem da obstajajo še številni problemi, ki kar sami vpijejo po razreševanju. V letu in pol, ki ga imam na voljo, čas je sicer zelo kratek, pa bom kljub temu poskušal realizirati kar največ projektov, seveda tudi z vašo pomočjo in pomočjo občinskega sveta, ki mi bo, upam vsaj, kar se da naklonjen. Kol vodilni delavec sem do sedaj spoznal, da je treba prisluhnili slehernemu občanu, četudi njegovemu na- jmanjšemu problemu, kajli vse se da rešili, vendar le z odkrilo in iskreno besedo. Za vse to vam bodo vrata tudi pri meni vedno odprta. I Ivala Vam za zaupanje! Vaš kandidat za župana Jane/ Nagode 80 2451 9278 VOLITVE URADNE OBJAVE in občani občine Logatec! V času, ko potekajo aktivnosti za nadomestne volitve župana občine Logatec, so se kandidati dolžni volivcem primerno predstaviti. Ker sem eden od kandidatov, je prav, da to opravim tudi sam. Rodil sem se leta 1936 v Logatcu, tu sem začel obiskovati tudi osnovo šolo, ki pa je žal zaradi smrti matere v Logatcu nisem končal, zaključil sem jo v Ljubljani, kjer sem tudi živel, najprej v Marijanišču, kasneje pa v Domu Ivana Cankarja. Po vojni sem obiskoval gimnazijo na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, zadnji letnik pa sem obiskoval na gimnaziji v Logatcu, kjer sem tudi maturiral. Šolanje sem nadaljeval na Srednji kmetijski šoli v Mariboru, kjer sem 1955 maturiral. Po opravljeni maturi sem odšel na prakso v Švico, po povratku iz Švice pa sem postal praktikant pri Slovenijavinu v Ljubljani. Ko sem opravljal prakso, sem sočasno izredno študiral na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, žal, pa študija nisem končal. Leta 1960 sem se za stalno naselil v svoji rojstni hiši v Logatcu, odslužil vojaški rok, potem pa sem se redno zaposlil pri Slovenijavinu v Ljubljani. Splet okoliščin pa me je leta 1973 potegnil iz do tedaj izrazito komercialnega dela v politične vode. Postal sem sekretar Občinske konference SZDL Logatec, tu se je pravzaprav pričela moja pot seznanjanja z Vami, Vašimi problemi, željami, načinom razmišljanja, hkrati pa ste tudi Vi začeli spoznavati mene, moje delo in odnos do dela. Zaradi nestrinjanja s takratnim delom trdega političnega vodstva v Logatcu sem mesto sekretarja predčasno zapustil in postal vodja delovne skupnosti SIS za družbene dejavnosti. V letih 1976-1982 sem iz programa samoprispevka aktivno vodil vse priprave za gradnjo šolskih in vzgojnovar-stvenih objektov v občini Logatec. Leta 1983 sem se ponovno vrnil v gospodarstvo, prevzel vodenje Motela Lom, kasneje pa prešel na dela komercialnega zastopnika pri podjetju Lesnina Ljubljana. V času svojega življenja in bivanja v Logatcu sem bil vseskozi družbeno aktiven, ta aktivnost se izpričuje s 14-letnim vodenjem KS Tabor Logatec, uspešnost vodenja le-te pa je stvar ocene njenih prebivalcev. Očitno to delo ni bilo tako slabo, saj so mi prebivalci KS Tabor zaupali mandat svetnika v Občinskem svetu Občine Logatec, v katerem mi je bila zaupana tudi dolžnost njenega podpredsednika. Izvoljen sem bil kot kandidat na listi Liberalne demokracije Slovenije. V delu sveta sem se že do sedaj zavzemal za konstruktiven dialog med političnimi strankami, med svetom in županom, pri čemer pa sem vedno poudarjal, da se delovna skupnost občinske uprave ne more in ne sme poistovetiti z občino, lahko pa je samo njen dober servis. Tudi moji bodoči napori bodo usmerjeni, ne glede na to, ali mi bo županstvo zaupano ali ne, v umirjanje politično prenapete situacije, ki je mnogokrat neproduktivna in ne daje želenih rezultatov. Nisem človek, ki bi širokogrudno in neodgovorno obljubljal ljudem stvari, za katere po svoji lastni oceni vem, da niso dosegljive v doglednem času. Prepričan pa sem, da lahko s skupnimi močmi dosežemo tiste cilje, do katerih se je že sedaj z demokratično večino opredelil Občinski svet. Sem zagotovo sodita dva strateška cilja. Prvi je postavitev Doma za starejše občane, ki je bil, žal, dosedaj tu pa tam tudi predmet političnih manipulacij, in drugi, gradnja večnamenske športne dvorane, ki bo posledično potegnila za seboj tudi intenzivnejši razvoj gostinstva in turizma v občini Logatec. Potem je tu še tretji strateški cilj, ki je bil sprejet že v prejšnjem mandatu ( v času skupščinskega sistema): vodovod v Grčarevcu. Prve poteze za dosego teh ciljev je Občinski svet že potegnil. In prepričan sem, da jih je moč realizirati do leta 2000. Prav gotovo materialnih naporov za dosego teh ciljev ne bomo zmogli sami, pritegniti bomo morali sredstva države, ki bo imela toliko več posluha za nas, kolikor bolj bomo enotni glede doseganja že omenjenih ciljev . Ti cilji so tudi sestavina programa stranke, na katere listi kandidiram. Zavedam se, da je takšna predstavitev za marsikoga suhoparna, želim pa povedati vsem Vam tudi to, da ne bom zanemarjal vseh zadev, ki izhajajo iz vsakdanjega življenja in zahtevajo najbolj optimalne in življenjske rešitve. Njih reševanje pa je lahko samo plod medsebojnega človeškega razumevanja in strpnosti. Zavzemal se bom za ugled Logatca v slovenskem in širšem prostoru, saj vendarle Logatčani smemo in moremo biti ponosni, da smo to, kar smo, saj smo zapisani v bližji in daljni zgodovini kot pridni, uspešni in pokončni, tu pa tam tudi malce samosvoji in trmasti ljudje. Janez Smole L LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE KRAJEVNI UTRIP LOGAŠKE # URADNE OBJAVE stran: 6 26. marec 1997 Možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum 1. Tako se zgodi, da se lahko tudi skoraj nič ne zgodi: - računi morajo biti čisti, saj so že stari Rimljani modrovali nekaj o tem, češ da so clara pacta - boni amici (čisti računi - dobri prijatelji); nečistemu zaključnemu računu se je zadnjič Sv(t odpovedal na račun naslednje seje; - tudi Smolevcu, za katerega se ni dodobra vedelo, ali velja peskokop za stečajno maso ali zlato jamo ali mlinski kamen, se je Sv(t odrekel do prihodnje seje; - ker iz vrtine ni pritekla ravno poplava, je zmerjanje, negodovanje, vpitje, ploskanje, grizenje nohtov, streljanje z očmi, puljenje las in crkavanje živcev preplavilo odobritev (pogojno?!) treh milijonov za sofinaciranje prioritetne komunalne infrastrukture (lepo po slovensko!) v Crčarevcu. Vodovod pa bo, kadar bo, so prisegali vsi sv(tniki po vrsti; najbolj pa šteje županova obljuba, saj kar župan obljubi, to župan tudi d(. 2. Gotovo se spomnete, spoštovane občanke, cenjeni občani, kako je župan javno izjavil, potem ko Občinski sv(t ni bil pripravljen ugoditi županovi želji po nepoklicnem opravljanju županske funkcije, da bo v dobro občine župansko funkcijo, če bo treba, opravljal celo brez plačila. Vendar kot se sliši, si je župan še v istem hipu premislil in si za december (in tako naprej!), ko je bil že v delovnem razmerju v Držabvnem zboru, dal izplačati tretjino županove plače. Po zakonu o funkcionarjih, da se ve. Tudi če Občinski sv(t, ki je edini pristojen, da odloča o županovem nadomestilu, ni sploh utegnil o tem nobene reči. Kaj si utegne ob tem misliti ljudstvo, se zdi, da je malo pomembno ali nič. 3. Pomembno in važno je, da prvi mož v občini spet prostodušno izjavlja, da je, delal dobro in predvsem pošteno in da je občanom dal najmanj tisto, kar je obljubil. Bilo je torej izjavljeno za javnost, zlasti za tisti del javnosti, ki tega ne ve ali pa županove izjavljajoče skromnosti sproti ni opazil. Bravo! Tako se govori. Da so le besede na pravem mestu, da jih občinstvo pravočasno zazna. Koliko je v besedah sproščene domišljije, se še opazi ne, še posebej ne, če je domišljija blagodejna. Temu ni kaj očitati.In če župan javno izjavi, da je delal dobro in predvsem pošteno in da je občanom dal najmanj tisto, kar je obljubile to prav gotovo blagodejno in olajšujoče. Kajti, kako bi se počutili, mi, občani,če bi župan izjavljal, da je delal predvsem ne-pošteno in da je dal ljudem samo to, kar jim je bil obljubil ali celo manj od obljubljenega? Ker je torej zatrjevano, da je bilo danega več kot obljubljenega, ne bomo niti spraševali po seznamu obljub in danosti, ker bi se spraševanje (kot smo se poučili na zadnji seji Sveta!) utegnilo razumeti kot zlivanje gnojnice čez župana. A čemu bi, lepo vas prosim, zlivali gnojnico po županu, saj je koristneje, če z njo polivamo njive - tam zraste debel krompir, ali travnike - tam zrastejo trave in celo dišeče rožice... 4. Pa kaj tu znenada mešamo gnojnico, krompir in rože. Pred nami so vendar trenutki mnogo resnobnejših odločitev. Župan je svoje odpravil, vladne službe tudi, celo ustavno sodišče. Na vrsti bo tudi vrhovno sodišče, še prej pa mi, ljudstvo, in z nami nadomestne volitve, ki bodo prav na dan posvetitve novega slovenskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. - Kot se je bilo zaslutilo, se javlja ob letošnjem aprilskem mlaju za volitve nadomestnega župana več kandidatov, vendar eden manj kot na ta pravih miklavževih volitvah 1994.leta. Zadrega je sila tegobna, ker bo treba od treh izvoliti le enega. Izbira tega enega pa bo, resnici na ljubo, jako zagonetna iz enega samega samcatega razloga: namreč, težko bo med kandidati predvideti tistega, ki se mu bo še kdaj posrečilo izoblikovati zbor enega, ki samo sam - v sebi in iz sebe - dela dobro in predvsem pošteno in d( občanom najmanj toliko, kolikor jim obljubi. 5. Pa vendar, glas bo šel enemu od obeh Janezov ali Ladislavu. Mislim pa, dasi nisem poklican za moraliziranje, da je poštenost lepa reč, tudi pravičnost, da o pokončnosti niti ne govorimo. Predvsem pa bo bržčas prav, če z lastno pravičnostjo, pokončnostjo in poštenostjo preveč samoljubno ne pretiravamo, temveč da vse troje živimo in da se po vsem trojem ravnamo; drugi pa naj poreko, kakova da so bila naša dejanja in nehanja. Bolje nas vidijo in zanesljiveje nas prepoznavajo!!! Sicer pa, saj veste, kako gre tista reč z velblodom in šivank-inim ušesom. 6. Meni ni všeč zbor enega, zato bom glasoval za dirigenta, ki obvladuje večglasje in mu je do dobrega zbora. Za dobro pesem. -Sem pevec in peti to vse mi na sveti... (Anton Jobst) P.s.: Namen letošnjega srečanja je spoznavanje in prepoznavanje notranjskih posebnosti in značilnosti skozi znanje in oči županov notranjskih občin, je pisalo v letošnjem vabilu k skupnemu nastopu na marčnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Naš župan je sam od sebe umaknil občino in sebe iz notranjske druščine; ne vemo pa, če zaradi oči ali zaradi znanja. Tudi ne vemo, kaj poreče ljudstvo notranjsko-logaško; dozdeva pa se, da je šlo za nenavadno demonstracijo obračanja hrbta notranjski pripadnosti, ki se ji je prisegalo s predvolilnimi obljubami. - Škoda, da niso predvolilne obljube lepljive. Ampak kakor je komu prav, je rekel tisti, ki je s svedrom kravo... mAš KULTURA KULTURA Logaški pihalni orkester je v mesecu dni dvakrat snemal v studiu 14 Radia Slovenija in se tako naglo bliža svoji prvi zgoščenki in kaseti. Obe bo predstavil na letošnjem srečanju godb - udeležili se ga bodo eminentni gostje - od 20. do 22. junija pred Narodnim domom v Logatcu. (Foto: S. Albreht) Letos smo počastili dan slovenske kulture na pobudo učencev osnovne šole Alojz Gradnik z Repentabra. Ti so mesec februar posvetili spoznavanju pesnikov Franceta Prešerna in Alojza Gradnika, po katerem se imenuje šola. Učenci so se predstavili z recitalom Prešernovih in Grad-nikovih poezij. Nastopil je tudi lovski pevski zbor Doberdob, ki je zapel nekaj pesmi in predvajal diapozitive "Življenje v naravi". Ob koncu so zavrteli film "Zaščitimo reko Timavo". KD Kraški dom je 8. mana počastil dan žena. Program so oblikovale domače ustvarjalke, za glasbo pa je poskrbel "Zamejski kvintet". Ansambel, v katerem nastopa domačin, se je prvič predstavil domačemu občinstvu in je prisotne zabaval pozno v noč ob kozarčku pristnega domačega. V nedeljo, 9. marca, pa je bil na Repentabru poseben praznik; ne zgodi se namreč pogosto, da bi prisostvovali predstavitvi knjige. V tem primeru gre za knjigo, pomembno za vse Slovence. Avtorici je domačinka, predsednica KD Kraški dom, Vesna Guštin Grilanc. Knjiga "|e več dnevou ku klobas" predstavlja nekdanje prehrambene navade in primorsko - kraške recepte. Delo je nastalo v želji, da bi naše kuharske in življenjske navade ne šle s časom v pozabo. Knjigo je obširno predstavila etnologinja. Za tem je spregovoril,i avtorica sama, ki je poudarila željo, da bi se več ljudi odločilo za zbiranje obširne kraško - primorske kulturne zapuše'ine, saj bi bila res prava škoda, če bi naše šege in navade s časom zbledele ali celo izginile. Prireditev je popestrila ženska pevska skupina "Musica noster amor". Za konec so avtorici prebrali še pesem domačinke Stane Milic o življenju v starih časih v domačem narečju. Večer se je zaokrožil v prijetnem vzdušju ob domači kapljic i. Nives Guštin I etošnjo pevsko sezono je logaški oktel začel z novim prvini tenoristom Andrejem Gromom, ki je zamenjal Andreja logarja, dobrega pevca z izjemno pretanjenim posluhom, ki je pel od leta I 988, osem lel torej, ludi ta zamenjava je bila vzrok, da se je konc erl umaknil z US taljenega datuma ob slovenskem kulturnem prazniku na pomladni IS. marec . I Iktel je zapel c >sem skladb; eni > je izvedel prvič, druge je znova uvr stil v koncertni spored po daljšem Času, večino po vec kol desetih letih, /aio je program zvenel prei ej sveže. Novi pevec, ki se je predstavil tudi koi solist v Pesmi galebu, se je v zvočnosl ansambla dobro ujel. Poslušalci si bodo koncert zapomnili ludi po goslih: bratih Smitnik s Kort na Koroškem. Kol je dejal povezovalec programa Marcel Štefančič: kaj bi Slovenci brez koroške narodne pesmi? Posebej še, kadar jo zvočno in ubrano zapojo Korošci! In kvartet, še izdatneje pa kvintet bratov Smrtnik to zna - tako preprosto in učinkovito, da poslušalce prevzame z neizmer-nostjo notranjega hrepenenja po vsem lepem in prijaznem. Se najdejo na Slovenskem pevske skupine, ki lepo pojo koroške pesmi, ampak "po koroško" jih pa ne zmorejo zapeli, če ni v njih koroške duše! Smrtnikovi, seveda, to počno z vsem svojim pevskim in slovenskim src em. I Ivala vam za lo src e in pesem, fantje. .Še mnogo takih večerov si zaželim« >. Janez Gostiša V mesecu kulture sta minili 2 leti, odkar je Krajevna knjižnica Rovte dobila prostore v novi šolski zgradbi. Krajevna knjižnica Rovte je podružnica Knjižnice Logatec. Ravnateljici Alenki Furlan se že v začetku predstavitve naše knjižnice v imenu vseh krajanov in bralcev, posebno mladih, iskreno zahvaljujem za lepo število novih knjig, ki jih Knjižnica Logatec vsako leto kupi za Rovte. Hvala tudi vsem posameznikom za darovane knjige. Kaj vse si lahko sposodite v naši knjižnici? Najmlajši otroci lahko v knjižnem koritu poiščejo slikanice in pravljice o živalih: psičku Pikiju, Mavrični ribici, želvi , medvedku, vidri, polhku, lisjačku, o kraljičnah in princih, o Božičku, parkeljnih... Na polici pa si lahko izberejo tudi kasete s pravljicami in video kasete z risankami in mladinskimi filmi. Mladina lahko izbira med mnogimi novimi in starimi napetimi zgodbami pisateljev Novaka, Blvtona, Brezine, Sivca, Suhodolčana... Kar dobro smo napolnili police tudi s strokovnimi mladinskimi knjigami. Dijaki lahko izbirajo med knjigami, ki jih potrebujejo za domače branje, pa tudi za razvedrilo vedno kaj najdejo. Tudi malo starejši bralci iahko potešijo svojo radovednost med številnimi leposlovnimi knjigami domačih in tujih avtorjev. Tudi police s strokovnimi knjigami se vztrajno polnijo. Ponuja se izbira med knjigami različnih strok: psihologija, medicina, verstva, kuharske knjige, knjige o cvetju, živalih, enciklopedije. Lirične duše pa lahko potešimo s poezijo. Za tiste, ki imajo radi preteklost, imamo kar nekaj Zahvala Ob smrti drage tašče Katje Rabič iz Logatca se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Hvala organizaciji Zveze borcev Logatec in ge. Pavli Juršič za poslovilni govor, pevskemu zboru Društva invalidov in upokojencev za lepo zapele1 pesmi, in dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem, ki so mi kakorkoli pomagali in izrazili sožalje ter pokojnici) pospremili na zadnjo pol. Snaha Anica knjig o zgodovini, zgodovinskih romanov, potopisov, spominov. Prostor na naših panojih so dobile tudi revije: Gea, Mag, Naša žena, Otrok in družina, Moj mali svet, Jana, Viva, Smrklja, Pil, Ciciban. Starejše revije si lahko sposojate tudi na dom. Pa naj vam natrosim še nekaj podatkov o obisku in izposoji v naši knjižnici v letu 1996 Knjižnica je bila odprta 98 krat, obiskalo jo je 3131 ljudi, ki so si izposodili 5725 enot knjižnega gradiva. Trenutno je vpisanih 190 bralcev. Otroci od 4. do 9. leta pa pridno obiskujejo tudi uro pravljic. Lani je 29 pravljičnih ur obiskalo 464 otrok, ki z veseljem prisluhnejo pravljici; na temo zgodbice pa tudi ustvarjamo: rišemo, naredimo izdelek, zapojemo... Knjižnica Logatec organizira tudi v naši knjižnici razne kulturne prireditve, predvsem obiske pisateljev, pesnikov (Mateja Reba, Bogdan Novak, Tone Pavček...) in pri pripravi na obisk dobro sodelu- Srečanja z zgodovino Nekaj streljajev od meje logaške z ajdovsko občino v Hrušici so bili arheologi odkrili ostanke stare rimske mejne utrdbe, imenovane Ad Pirum. Pred slabima dvema letoma je tam Stane Vidmar obnovil poslopje stare pošte, verjetno najstarejše še ohranjene poštne postaje v Evropi. V zgornjih prostorih je uredil tudi Muzej rimske kulture; v njem so eksponati, najdeni v okolici tega poslopja in trdnjave. Spodnji prostori so namenjeni gostom, ki se žele okrepčati in si pogasiti žejo. Poleg poštnega poslopja je tudi priročen hlev, kjer si lahko spočijejo konji, preden konjenike poneso znova v dolino. Muzej in okolica z odkritimi temelji starodavne utrdbe zlahka utirata pot domišljiji in obiskovalca prestavita v davne čase, ko se je Zahvala Ob smrli dragega moža in očeta Vinka Mihevca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre sestram Doma sv. Jožefa, dr. Katarini Turk, dr. Darji Modic Likar, g. župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za poslovilno petje. Žalujoči: žena Draga, sin Drago ter hčerki Nada in Marija z družinami jemo z OŠ Rovte. Ob Dnevu Zemlje smo sadili rože, gostovali pa smo tudi lutkovno skupino OŠ Rovte. Letošnja članarina je 500 SIT za osnovnošolce, 1000 SIT za dijake, študente in upokojence, 1500 SIT pa za zaposlene. Naj se ob koncu zahvalim vsem zvestim bralcem za obiske v knjižnici in hkrati vabim nove, da se nam pridružijo. Zahvaljujem se tudi gospodu Janezu Kavčiču, ki dela v knjižnici ob nedeljah že mnogo let in s tem omogoči obisk tudi bralcem, ki med tednom ne utegnejo priti v knjižnico. URNIK KRAJEVNE KNJIŽNICE ROVTE nedelja 8.30-10.00 četrtek 11.00-13.30 17.00-18.00 od 16.00-17.00 ura pravljic Prijazno vabljeni! prav tu, tako blizu nas, dogajalo marsikaj takega, kar se je zatem zapisalo med pomembnejše mejnike evropske zgodovine. Verjetno ni treba posebnega napora, da si te reči Logatčani kdaj ogledamo in se tako otresemo nelagodnega občutja, da na Logaškem "pa že res ni kaj pomembnega videti". Na rimske čase nas spominja tudi utrdba na Lanišču, spominja nas ostanek limesa na Cesarskem vrtu... Cesta čez Llrušico se obnavlja in dobiva asfaltno prevleko, na stari pošti pa novi najemnik napoveduje izborno divjačinsko gostinsko ponudbo in prijazno postrežbo gostov in skupin, zato je srečanje z zgodovino lahko tudi prijetno. Bojda pa mineva tudi dvesto let, kar naj bi general Bernadotte prav v Logatcu podpisal dekret o ustanovitvi Ilirskih provinc. Se bo to potrdilo - ali pa je nemara že potrjeno, le da tega ne vemo? J.G. Zahvala Ob smrti naše drage mame Marije Nagode iz Gor. Logatca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Vladimirju laksetiču za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem Pomladnega odmeva za čudovito poslovilno petje in Petru Kune u za vodenje pogrebne? slovesnosti. Vsi njeni KAKO v Za vsako bolezen velja, da jo je bolje preprečevati kot zdraviti. Tudi bolezni odvisnosti niso izjema. Zakaj to trdim? Ker je to cenejše, ker so ljudje bolj zdravi, bolj zadovoljni, bolj učinkoviti; v akcijo preprečevanja lahko zajamemo zelo veliko ljudi. Ko opazujem in spremljam mlade, spoznavam, kako prazno in nekvalitetno je njihovo življenje, ne znajdejo se v težavah in problemih, ki jih prinaša vsakdanje življenje, se ne znajo na zdrav način spoprijemati s konflikti. Mnogi med njimi ne vidijo več smisla v svojem življenju in se počutijo brezvoljne, prazne in nevredne. Izhod iz tega občutja mnogi iščejo v različnih omamah: zatekajo se v prekomerno uživanje alkohola, v uživanje drog in k drugim odvisnostim. Večkrat sem si zastavila vprašanje, zakaj mladostnik sploh začne segati po omamnih sredstvih, kot so alkohol in droge? Odgovor ni enostaven, saj so vzroki multidimenzion-alni. To pomeni, da je praviloma zelo veliko dejavnikov, ki povzročijo odvisnost od droge oz. psihoaktivnih snovi. Hkrati pa so ti dejavniki od mladostnika do mladostnika zelo različni. Te dejavnike imenujemo dejavnike tveganja za nastanek odvisnosti od droge. Po mnenju strokovnjakov, ki se v slovenskem prostoru tako ali drugače ukvarjajo s preveventivo odvisnosti od ilegalnih drog, so dejavniki tveganja različni. I. V družini, kjer otrok živi: slabi zgledi staršev (uživanje alkohola, kajenje, nezdrav način življenja), - nepopolna družina ali daljša odsotnost enega od staršev zaradi dela v drugem kraju, nerazumevanje v družini, malo pogovorov med starši in otroki, premalo čustvene topline in čustvene bližine, nespoštovanje otrok, - pretirano zaščitniški starši (posesivni starši), - preveč avtoritarna vzgoja ali vzgoja, kjer ni nobenih pravil, prevelika in nerealna pričakovanja staršev glede uspešnosti otroka, - nezainteresiranost za otroke in njihovo prepuščanje cesti, - neosveščenost staršev o pomenu pravilne vzgoje in skrbi za njihove otroke, - neorganiziran in nestrukturiran prosti čas. Družina ima najmočnejši vpliv na oblikovanje otrokove osebnosti. Če ima otrok negativno samopodobo, začne praviloma že zelo zgodaj segati po alkoholu in cigaretah, da bi se s tem potrdil. V naslednjem koraku pa mladi začnejo segati po drogah. II .Dejavniki tveganja, ki so povezani z družbeno skupnostjo (širša družbena skupnost, šola, bivalno okolje): - Slovenija leži na območju mednarodnega tranzita. Tako je veliko večja možnost za transport in trgovanje z drogami. - V zadnjem obdobju je prišlo do spremembe družbenega sistema, ki ne daje več občutka gotovosti in stabilnosti. Sedanja družbena situacija prinaša veliko negotovost. Vse se spreminja, nič ni več stabilno, ni več občutka varnosti. Za večino mladih je to zelo ogrožujoča situacija. - Poseben problem pri mladih je velika brezposelnost in neperspektivnost. - Vrednostni sistem oz. hierarhija vrednot je poseben problem sedanjega časa. Prenekateri mladi želijo z malo truda zaslužiti čimveč in težko sprejemajo omejitve v življenju. - V obdobju odraščanja iščejo mladi zatočišče v skupini vrstnikov, ki pa imajo lahko na njih zelo negativen vpliv. Mladi so namreč zelo občutljivi na pritiske skupine. - Eksperimentiranje z drogo: - vsaj enkrat moram poskusiti - ima lahko nevarne posledice. Mladostniku je to všeč in poskusi znova. - Preveč storiInostno naravnana šola, ki ima premalo vzgoje za življenje. - Pomanjkanje motivacije za učenje in nezainteresiranost otrok za ponujane šolske programe. - Slabi zgledi v šoli. Ni dovolj, da je učitelj vzoren samo v razredu. Tudi zunaj razreda je njegovo vedenje pomebno. Če učitelj kadi ali celo pije, ne more s svojim zgledom pozitivno vzgojno delovati na učence oz. dijake. -Dvoličnost državnih in občinskih institucij do problemov mladih. Ni dovolj, če samo z besedami podpiramo skrb za mlade. Slediti moramo tudi z dejanji. - Odvisnost od najrazličnejših iger na srečo. - Premajhen nadzor nad prostori, kjer se zabavajo mladi in neustrezen čas odpiranja in zapiranja disko klubov. Kot zanimivost navajam primer iz nekaterih Ameriških diskotek. Tam so s posredovanjem staršev dosegli, da se diskoteke zapirajo ob 10. uri zvečer; poostrena je tudi policijska kontrola nad mladostniki. Pri nas pa se disko klubi odpirajo šele ob 9. oz. 10. uri zvečer. - Neustrezen odnos starejših ljudi do mladih in nesprejemanje njihove drugačnosti. In kje je zdaj preventiva? Odgovor je na dlani. Če poznamo možne dejavnike tveganja, potem lahko z ustreznim delovanjem na vsakega od njih zelo zmanjšamo riziko za nastanek kasnejše zasvo- jenosti od legalnih ali ilegalnih drog. Dejavnike, s katerimi zmanjšujemo tveganje za nastanek zasvojenosti, imenujemo dejavnike zaščite. Naj naštejem nekaj najpomembnejših: - medsebojno sodelovanje vseh lokalnih in državnih služb in institucij, - finančno podprti program za preventivo odvisnosti, - možnosti množične rekreacije za mlade, - izobraževanje in poučevanje staršev za dobro vzgojo, - pozitivna naravnanost do družbe, -ustrezna ponudba mladostnikom za izrabo prtostega časa, upoštevajoč njihove interese in talente, - skupinski programi za razvijanje pozitivne samopo-dobe, krepitev samospoštovanja, učenje tehnik za obvladovanje konfliktov in frustracij, - nevsiljiv nadzor nad prostori za zabavo in nadzor nad urnikom diskotek, -vzorno vedenje vzgojiteljev in učiteljev v zavodih, šolah in spoštovanje učitelja do učenca in obratno. - izobraževanje o pozitivnih načinih življenja, -terapevtska pomoč družini, ki že ima težave, - zadovoljevanje človekovih potreb na vseh področjih - telesnem, duševnem, ekonomskem, socialnem in duhovnem, - vsestranska skrb in krepitev zdravja od rojstva do smrti, - celoviti pristop v med-sektorskem delovanju povezava vseh služb med seboj na državni in lokalni ravni. V zadnjem delu želim predstaviti posebnosti španskega preventivnega programa, ki temelji na 20-letnih izkušnjah in je bil predstavljen strokovnjakom na področju preventive zasvojenosti na seminarju v Piranu, februarja 1997: V prvi vrsti so se lotili preprečevanja kajenja in uživanja alkohola, saj sla ti dve odvisnosti kar v 97 % povezani z uživanjem droge. S programi preventive že zelo zgodaj intervenirajo in poudarjajo pomen neprekinjene intrevencije. Najbolj uspešni programi so, če jih začnejo izvajati vsaj I do 3 leta prej, kol se je populacija srečala s problemi. Samo občasne intervencije nimajo nobenega efekta. Posegajo v začetno situacijo uživanja drog. Identificirajo potrebe mladih in jih na pravi način usmerijo. Pri poseganju v socialno okolje se osredinijo na naravnega vodjo. Njihova izkušnja je, da lahko preko vzornika spremenijo vedenje mladostnika. Naravnega vodjo usposobijo, da pozitivno vpliv,) na ostale. Nadalje delu jejo oz. vplivajo na usmeritev sot lalnih norm. Vsi mladi mis lijo, da je so< ialna norma pitje in kajenje. Te socialne norme strokovn|,iki na tem področju demistificirajo. Uživanje drog povezujejo z nevarnostjo. Mlade učijo komunicirati s skupino, da se nauči upreti, da prepozna, kaj je dobro in kaj ne, da se nauči sproščati se v stresu, da zna sprejemati prave odločitve, da krepi pozitivno samopodobo. Skratka, mlade učijo socializacije. V Španiji ima javnost odklonilen odnos do drog. Skrbijo, da imajo vsi določena znanja o vzgoji otrok, izdajajo razne brošure, informacije o drogah ipd. Zanimiva je tudi njihova zaprisega oz. zaprisega otrok, ki jo dajo pred Veličanstvom ZDRAVJEM in potem v skladu s tem živijo. Gre za prisego zdravemu načinu življenja. O njihovem programu se piše tudi v medijih. Večje uspehe žanjejo na tem področju zlasti v zadnjih dveh letih, in to po zaslugi velikega in požrtvovalnega dela ter multidis-ciplinarnega reševanja tega problema. Prepričana sem, da se bomo tudi pri nas lahko kmalu pohvalili z večjimi uspehi. V tem trenutku se še srečujemo s težavami, tako s prostorskimi, finančnimi pa tudi kadrovskimi.V Logatcu že nekaj časa iščemo primeren prostor, kjer bi mladi imeli razne organizirane aktivnosti. Ob tej priložnosti nagovarjam vse bralce Logaških novic, ki vedo za kakršenkoli primeren prostor ali hišo za ta nameti, da to sporočijo na Občino Logatec - Mariji Gale. Le s skupnimi močmi in sodelovanjem bomo nam in naši mladini omogočili lepšo, predvsem pa kvalitetnejšo prihodnost. Star pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Prav zato nam ne sme biti vseeno, kaj se dogaja z mladimi. Na tak ali drugačen način so sopotniki vseh nas. Barbka Pfejfer VABILO Prispevke z i naslednjo števil ko Novic oddajte do 10. aprila. Uredništvo! LOGAŠKE NOVK f Informativno in uradno glasilo Občine i ogate< Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Ureja uredniški odbor; inž, Albin Čuk (gospodarstvo), Marija Cale (negospodarstvo, kutini.i, luruern), Lidija OStir (mladi, Sole), Marko Škrlj (intervju, reportaža), ing. Anton Antlčevlč (Sport), dipl.prav, Zdravko Klemen (Uradne objave. Občinski svet); ioni' Mali (tehnični urednik), Marcel štefančlč (lektor), Jane* GOUtlla (odgovorni urednik), tisk in oblikovanje: "mali" Logatec. Naslov uredništva: lr/aška 15, Logate< ■ Po mnenju Urada /a Informiranje Vlade Republike Slovenije, st.: 4/1 1 .M (,:'//<>';. 23/346 Šteje glasilo med proizvode informativnega značaja \/ it, točke tarifne Številke > talile prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. i ) GOZD LJUBLJANA LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVLJENO v sledečih rokih: hlodovina listavcev in iglavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo sledeča dela: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela. Informacije: Uprava podjetja: 12 53 130 telefax: 210 729 Tržaška c.2, 1001 Ljubljana Lokalni odkupovalec: FAC)A MATIIA, jakovica 4, Logatec telefon: 744-942 9826