23. štev.
V Kranju, dne 5. junija 1909.
X.-leto.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list.
Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne »pošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niStvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===
Inserati se računajo za celo stran BOK, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Binkoštni torek v Kranju.
Za zvezo kmetijskih podružnic sklican javni shod je bil prav dobro obiskan. Bilo je navzočih krog 150 posestnikov-kmetov v dvorani hotela •Nova pošta*.
Shod je bil otvorjen nekaj po eni uri popoldan. V predsedstvu so bili: posestnik J. Koželj, nadučitelj Fr. Luznar in J. Jenko. Govoril je g. cesarski svetnik in ravnatelj kmetijske družbe kranjske. Glavne misli iz njegovega temeljitega in prepričevalnega govora bi bile: Svoječasno se je napadlo kmetijsko družbo, ker se je ustanovila v Kočevju podružnica kmetijske družbe, katera je združevala vse ondotne nemške kmetijske podružnice. Bilo je to po družbenih pravilih nekaj naravnega in dopustnega. Sedaj se snuje zveza kmetijskih podružnic na Gorenjskem. Moje mnenje je, da pod en klobuk vse ne pojde, pač pa bi kazalo za manjše okoliše z enakimi gospodarskimi težnjami osnovati posebne zveze, tako n. pr. za kranjski okraj, poljansko dolino, Bohinj i. t. d. Take zveze bi bile bolj akademiškega značaja, bolj na papirju, v varstvo gospodarskih koristi več združenih podružnic. Po pravilih kmetijske družbe so te zveze dovoljene. Da bi se branilo ustanovitev, ni nikakega vzroka, oziroma zakonite ovire. Saj je celo podružnicam dovoljeno samostojno občevati s posameznimi uradi. Izraža se pogojno za manjše okoliše, ker bi sicer bilo treba več denarja in dela, pri manjšem okolišu bi se to zmagalo brezplačno. Razklada razširitev in snovanje kmetijskih podružnic. Bile so najprej ustanovljene za posamezna okrajna glavarstva, ko se je ideja kmečke organizacije razširila, so se raztegnile na sodne okraje, potem na občine in danes je že mnogo vasi, katere imajo svoje kmetijske podružnice. Zveza podružnic
pa bodi že taka ali taka. Dela na kmetijskem polju je dovolj. Imajo svoj pomen in svojo korist. Potreba je še več poučnih govorov, rednih kmečkih sestankov i. t. d. Saj vemo, kako je s kmečkim stanom. Ima mnogo dela, mnogo truda, a kakšen je njegov gmotni uspeh? On potrebuje še mnogo pouka, da dobimo res brihtnih kmetov. Poleg glavne družbe bi bile potrebne tudi manjše zveze, seveda v zelje in v škodo drug drugemu bi se ne smelo hoditi. Saj na Kranjskem se za kmečki pouk stori bore malo. Imamo dvainpol kmetijska potovalna učitelja. Kaj je to proti Goriški, Istri, Dalmaciji, kjer ima vsako glavarstvo svojega potovalnega učitelja. Kmečki poučni shodi bi se morali vršiti vsak teden, da bi se dosegel povoljen uspeh. Kmet je agrarec, ali beseda kmet se ne krije prav s pojmom agrarec. Hudo je dandanes za kmečkega posestnika. Kaže na posamezne slučaje v gospodarstvu, n. pr. da se lepi, pitani voli prav slabo prodajejo, a izreja stane veliko. Ni pravih cen; če pa teh ni, kmet ne more nič pri-gospodariti. Kmet mora gledati na stanovske koristi, zakaj so se sešli n. pr. nemški kmetje pred kratkim na Dunaju v mogočno četo kakih 25.000 mož? Da se navzamejo duha in napijejo moči za nadaljni gospodarski boj in napredek. Saj kmet itak nima druzega kakor žuljave roke. Tedaj se mora prilagoditi obstoječim razmeram. Zato treba, da je tudi dobro duševno podkovan. Med našimi kmeti manjka voditeljev, manjka takorekoč — oficirjev. Vsled tega treba še mnogokaj ukreniti. Pri naših podružnicah je tako, ako imajo dobre, vnete, požrtvovalne in svoj čas razumevajoče načelnike, delujejo izvrstno, sicer vlada pri njih spanje pravičnosti. Velike koristi je skupen nakup kmetijskih potrebščin, koliko se na ta način prihrani le na voznini. Organizacija kmečkega stanu se mora
izvesti še bolj kakor doslej, stopiti moramo vse bolj trdno skupaj, če se hočemo rešiti. Saj vidimo v življenju, da vsak razred deluje za sebe, za svoj stan. Poglejmo le, kamor hočemo I Kmetje se moramo stanovsko dvigniti. Združujejo se meščanski, stanovi in vsi povdarjajo svoje koristi, katere hočejo doseči. Poglejmo kako odkritosrčno to izpovedujejo delavci. Boj se bode vedno bojeval, zmagoval bode, kdor bode bolj stanovsko združen in duševno podkovan.
Glasno pritrjevanje in odobravanje je pričalo, kako je govornik govoril vsem navzočim od srca. Predsednik vpraša, ako ima k temu govoru kdo kaj pripomniti.
Oglasi se k besedi g. državni poslanec Josip Pogačnik iz Podnarta, kateri je obenem tudi član glavnega odbora kmetijske družbe. Pravi, da je došel kot član kmetijske podružnice na Dobravi pri Kropi. Nikakor se ne more ogrevati za zvezo kmetskih podružnic, ker po njegovem — kaj bi bilo, če se taka zveza ustanovi na Gorenjskem. Potem bi hotel vsak okoliš, oziroma vsaka pokrajina svojo zvezo. To bi škodovalo družbi. Nastal bi boj. Biti moramo kmet s kmetom. Tudi ne veruje, da bi storile zveze kaj za kmečko izobrazbo. Kočevci, pravi, so ustanovili svojo zvezo iz nacijonalnih, narodnih ozirov. Ali pride danes kak kmet na občni zbor sosednje podružnice? Saj se načelniki podružnic lahko shajajo k pogovorom mesečno v Kranju! Če se tudi zveza ustanovi, bode prvo leto nekaj udeležencev na predavanjih, potem čimdalje manj. Jaz sem za svojo osebo proti taki zvezi. Sicer priznam, da je v okviru pravil kmetijske družbe popolnoma .mogoča. Jaz pravim: Ako se taka zveza ustanovi, prične se proti družbi boj, in sicer bi bil početek dne 1. junija na Novi pošti v Kranju.
PODLISTEK.
Francozje na Predelu In Nabor]eta
16. majaik* 1809.
Zgodovinski spomini. II.
Avstrija se je morala takrat proti zmago-nosnemu Napoleonu hkrati bojevati na severu in na jugu. Natančneje o tedanjem, za Avstrijo skrajno neugodnem splošnem položaju bomo slišali, kadar se dotaknemo zgodovinskih spominov, nanašajočih se tudi na našo Gorenjsko. Za danes je za nas le važno poizvedel! za tedanji položaj, ki se je do-igraval na Laškem, oziroma od tam semkaj proti osrčju naše dežele. O tem nam pripoveduje pokojni zgodovinar Vrhovec (Zgodovina Novega Mesta str. 166) takole: «To leto so bile ravno nase slovenske dežele, ker so se dotikale s svojimi mejami Napoleonu podklonjene Italije, za vojaške operacije jako važne. Na Kranjskem so se postavile avstrijanske čete v Savski dolini od Ljubljane do Trbiža (torej ravno v naši Gorenjski) ter zasedle od Trbiža in Beljaka tja do Gorenjega Dravburga na Koroškem vse ceste, ki drže na Italijansko. Dne 10. aprila se je jela pomikati vojska preko Predela na Goriškem proti Italijanskemu. Pričetek vojske je bil jako srečen. Od 14. do 18. aprila so bili francozje pobiti, kjer-
koli so se pokazali, a ker je ravno isti čas jel Napoleon potiskati na Nemškem nadvojvodo Karola nazaj, umikati se je morala avstrijanska vojska pred Francozi tudi tu. En njen oddelek, ki ga je vodil Gyulay (hrvaški ban) se je pomaknil v po-četku meseca majnika na Kranjsko. Pri Razdrtem, v Podvelbu, Logatcu in v Ljubljani so nameravali krepko se v bran postaviti, ko bi Francozje hoteli preko Kranjske udariti v srce Avstriji. A ves napor je bil zastonj. Dne 17. majnika so pregnali Francozje Avstrijance iz trdnjave Naborjet, dne 18. majnika s Predela, ravno tiste dni pa so morali popustiti Avstrijanci tudi utrjene kraje na Notranjskem...»
Po teh splošnih opazkah se vrnimo zopet nazaj k našim junakom na Predel in Naborjet. Avstrijska vojna uprava je v tistih časih zagrešila veliko napako, da je pustila dve strategično tako važni točki do zadnjega trenotka neutrjeni. Da bi bil Predel in Naborjet primerno in — kar je najbolj važno — pravočasno utrjen, bi se Francozom nikdar ne posrečil prehod tod skozi na Koroško, oziroma v osrčje notranjih dežel. Tako pa so, kakor smo že zadnjič slišali, pričeli z delom utrjevanja šele jeseni 1808, torej tik pred durmi tretje francoske okupacije. Zgodnja zima je prekinila delo, a ob zgodnji spomladi 1809 se je Napoleon že od vseh strani izkušal polastiti Avstrije i tedaj na uspešno dovršitev prepozno pričetega dela
ni bilo mogoče ječ misliti. In tako je prišlo, da je ob kritičnem času utrdba na Predelu obstojala le iz dveh lesenih kladar (Blockhauser), primerno opremljenih z okopi ter nasipi. V tej provizorični utrdbi je bilo, kolikor znano, le deset kanonov, živeža pa komaj za šest tednov. Posadka je obstojala iz 222 Hrvat o Ti obmejnega polka Slu-jincev (Otočancev); nekako to število ravnoistega polka je branilo tudi sosednjo koroško utrdbo na Naborjetu, ki je najprva padla sovražniku v roke. Po padcu Naborjeta se pridruži ostanek posadke s stotnikom Jankovičem na čelu hrabrim brani-teljem Predela. Poveljnik te posadke stotnik in slavni junak Herman se je z ozirom na nedostatke živeža resno pomišljal sprejeti Jankovi čevo pomoč. Zato je Jankovič s svojo četo vred moral na roko obljubiti Hermanu, da se bo izkušal pri prvi ugodni priliki umakniti s Predela ter jo ubrati na Tirolsko. Zal, da se ta «ugodna prilika*, kakor bomo videli ob sklepu, ni ponudila. Ko je padla trdnjava Naborjet, zahtevajo Francozje od poveljnika Predela, da jim izroči trdnjavo. Ko je bila ta zahteva brezvspešna, so Francozje izkušali svojo namero doseči na drug sviti način.
Pripeljali so nekaj t Naborjetu vjetih Občanov (Hrvatov) seboj, jih po svojem odposlancu privedli pred Hermana z namenom, da se bo dal le-ta ter njegova posadka že od tega, kar jim bodo nesrečni sobojevniki pripovedovali o pogubi Na-
G. poslanec Dem Sar je tudi proti zvezi. Hoče, da je zgodovina družbe samo strankarstvo. Hvali slovensko ljudsko stranko. Pripoveduje, da se ustanavlja zveza iz političnih nagibov. Nastala bi konkurenca med našimi organizacijami. Po sebno se izreka proti predsedniku pripravljelnega odbora, da je strankar. Zelo se zaničljivo izraža o delovanju kmetijske družbe, č š, da ni izpolnjevala svojih dolžnosti.
Predsednik je govornika opetovan<~> opozarjal, naj govori zmerno, ker današnji shod je zgol gospodarski in ne političen, vsled tega naj politični izbruhi izostanejo.
Seveda je g. ravnatelj Gustav Pire poučil poslanca Demšarja korenito, kaka polena se je metalo pod noge družbi od gotovih ljudi, da je Demšar obmolknil ter ga konečno tovariš Pogačnik izvlekel iz neprijetnega položaja. Od udeležencev je moral slišati marsikatero pikro besedo za njegov žalosten nastop.
G. Pogačnik: Kar je govoril g. Demšar po-litično, ni mislil obračati proti družbi, temveč vse kam drugam. Danes prikujemo samo konštati-ranje g. Pogačnika, da vemo, od katere strani se je govorilo politično.
G. deželni poslanec Zabret je tudi proti zvezi vsled tega, ker se je sklical fhod od nasprotne stranke. (Katere ?) Po mojih mislih se bodo ločili ljudje od družbe. (G. dekan iz Kranja pritrjuje.) Izreče se proti zvezi.
G. Pire: Se vedno vlada napačno mnenje o tej zvezi. Zveza sama bi Šteta samo podružnice, ki se priglase, ne posameznih oseb. Pojasni početek in razvoj.
G. Luznar pojasnil j o mirno cel početek od kraja. Namen zveze je zgolj gospodarski, brez kakih drugih primesi. Tako zvezo rodi potreba časa.
G. Koželj: Navadno se veliko govori in malo stori. Tako je danes. Ne vem, da so nekateri gospodje tako silno vneti proti kmečki organizaciji, imajo pa sicer organizacijo vedno na jeziku. Če kmet ne bode držal skupaj in se skupno navduševal za svoje ideale, kam pridemo. Vprašam, kako so se delila letos krmila? Kdo je kaj dobil? Klici: Tako je! Kmeta se ni nič vpoštevalo.
G. Val. Benkovič iz Kamnika: Kmetijska družba je politično društvo, to že vsled tega, ker se mora občni zbor naznaniti okrajnemu glavarstvu. (Smeh, ugovori: ta še društvenega zakona ne pozna.) Pojasni se, da je treba naznaniti celo vsak strokovni shod n. pr. krojačev, čevljarjev i. t. d. oblasti
G. Pire stavi nato predlog: V Kranju zbrani člani se naj izrečejo, ali se ustanovi zveza za celo Gorenjsko ali za posamezne okraje.
G. Jenko pripomni, da proti predlogu radi cele Gorenjske od pripravljalnega odbora ni zaprek, da so pa ožja zveza za kranjski okraj ustanovi, ker so se izrekle za ta namen že podružnice in priglasile svoj pristop. Dosedaj rabljeno besedilo «za Gorenjsko* pa ni merodajno.
Pri glasovanju, ali naj bode zveza za celo Gorenjsko se vzdigne 24 (dvajset in štiri) rok izmed navzočnikov, kar predsenik določno konšta-tira. Znanih je pa celo nekaj slučajev, da so gla-
sovali nečlani kmetijske družbe ter vzdignili roke. (Imena so na razpolago.) S tem kunca še ni bilo. G. dekan Kobler zahteva, da se shod zaključi Predsednik pa pozove člane priglašenih podružnic, da še dalje ostanejo, ostale pa prosi, da za-puste dvorano. G. dekan v sveti jezi kliče: Sedaj vemo, da so postranski nameni snovali zvezo, ker se moj predlog ne da na glasovanje, da se današnji shod zaključi.
Kaj sedaj? Nekateri kratkovidneži so govorili, da je bil shod razbit. Vendar se je mirno »končal in vprašanje radi ožje zveze je še vedno odprto, seveda ne za celo Gorenjsko, temveč posamezen okraj in za podružnice, ki se same žele priklopiti. Nekaj krivde leži tudi na predsedniku, ker je vodil zborovanje tako, da se niti dnevni red ni izčrpal Bode šola, da se vedno ne sme preveč objektivno postopati Sicer temu ni nikake škode. Za prave kmete je bil to naborni dan. Spoznali so se kmečki prijatelji, kateri pripadajo k hvalisani slovenski ljudski stranki. Razkrinkali so se pred ljudstvom.
Zato je pa te vtise, to fotografijo binkoštnega torka treba zanesti med najširšo maso, v posamezne vasi in te ljudi natanko poučiti o vsem. Snovatelji so ostali dosedaj v rezervi, iz te rezerve je pa treba stopiti ven na plan, ven med kmečki stan in ga poučiti o tem in onem po vaseh, če treba, po posameznih hišah veliko bolj vspešno, nego bi bilo to mogoče v Kranju dne 1. junija 19091
Somišljeniki in prijatelji, pripravljajte tla! Mnogo vprašanj je treba pojasniti in razložiti. Kmetom pa odkrimo zakulisne spletke nekaternikov.
Volitev v Selcih.
(Dopis.)
Po dolgem času so bili mogočni vodje S. L. S. v našem okraju zopet presenečeni nad porazom, ki so ga tako nepričakovano doživeli, misleč, da je že vsa selška občina v njih rokah. Čoč je že mislil, da se mora njegovemu zanikrnemu gospodarstvu pokoriti cela občina, kakor da bi ne bilo več moža v občini, ki bi se upal očitno nastopiti zoper Gočovo voljo in sploh zoper njegovo jalovo gospodarstvo. Da, oče Čoč, lahko ste izprevidili, da jalovost nima več temelja v naši občini in kmalu bode vse razrušeno, kar ste zidali. Pri zadnjih volitvah smo videli, da ste zelo oslabeli in še bolj, kakor smo si mislili.
Četudi je med volitvijo ves čas od 7. ure zjutraj do pozne 2. ure ponoči švigalo šest duhovnikov med volilci, se jih naši odločni možje niso ustrašili ter so bili le ogorčeni nad nedostojnim postopanjem naših gospodov duhovnikov, kateri so vse prej kakor Kristusovi namestniki-duhovni. Dovolj žalostno in sramotno za tak stan, ako se že priprosto ljudstvo zgraža in izreka take sodbe o njih, kakršne so se slišale pri zadnjih volitvah. Selški župnik ni volil nič manj, kakor de-vetnajstkrat in ko so mu ugovarjali pošteni možje, da to ni pravično, se je razgetal in pravil, da «še, Še bom volil*.
Kriči se vedno, da vera pesa in to ni čudno, saj bode še bolj pešala, ako bomo imeli take izglede od naših dušnih pastirjev, kakor smo baš pri volitvi imeli priliko opazovati. Župnik iz Železnikov je tudi cel dan v Selcih potrati! in štirikrat volil, dasiravno še pol leta ni v Železnikih, človek bi mislil, da tak mož vsaj nekaj drži na svoje dostojanstvo in poštenost ter ne bode šel proti zakonitim potom delat propagando za čoča. Sodbo o novem gospodu župniku si bodo zavedni Že-leznikarji lahko napravili. Ker je gospod župnik baje nekaj naprednih Železnikarjev videl tudi v Selcih na tisti dan pri volitvi, si je privoščil takoj drugi dan pri šmarnicah naprednjake in se izrazil nekako tako, da tistim šmamice nič ne koristijo, ki hodijo v Selca volit liberalce, ker dvema gospodoma se ne more služiti. Za gospo ia župnika bi bilo gotovo tudi bolj prav, da bi bil ostal doma, ker v prihodnjič naj na tak način ne pride več volit, da potem provzroči in pomaga k razveljavljen ju volitve.
Prezreti ne smemo pa tudi gospoda župnika iz Dražgoš, kateri je lahko izprevidel, kako zelo je priljubljen med svojimi soobčani. V volilnem lokalu se je to najbolj videlo. Vrli in vobče spoštovani učitelj gospod Ivan Štupica je stal v sredini svojih volilcev in se prijazno pogovarjal s svojimi soobčani in prijatelji, ko se na ondotnega župnika niti ozrl ni nihče, četudi teh volilcev ni bilo le 20, ampak bilo jih je nad 40, samih zavednih Dražgo-šaaov, ki so nevstrašeno, mirno in pošteno oddali svoje glasove. Videlo se je, ko so se že osiveli volilci zbrani okrog gospoda Stupica zgražali nad lopovščinam, ki jih je uganjala Čočova stranka.
Gospod učitelj Iv. Stupica je bil neprestano napadan od Čočove stranke, kakor tudi od Čoča samega, ki bi ga najraje vtopili v žlici vode, in to zato, ker njega ne hvali in ga tudi ne ve za kaj, ker Čoč do danes v naši občini kot župan ni nič naredil koristnega brez svojega dobička in tudi ni nič naredil kot poslanec.
Upam, da bode slavna oblast na podlagi dovolj jasnih dokazov volitev razveljavila in razpisala novo volitev, ki nam bode prinesla gotovo zadoščenje, ako stori vsak naš somišljenik svojo dolžnost.
Volile«.
Poučni listek.
Nekoliko o naši ustavi.
Delokrog državnega zastopstva.
Dalje.
§ 12. Vsi drugi predmeti postavodajstva, ki v tem zakonu niso izključno pridržani državnemu zboru, spadajo v delokrog deželnih zborov, v državnem zboru zastopanih kraljevstev in dežel in se ustavno rešujejo v teh in s temi deželnimi zbori.
Ako pa bi kak deželni zbor sklenil, da se ta ali oni njemu prepuščeni predmet zakonodajstva obravnava in reši v državnem zboru, preide tak predmet za ta slučaj in glede dotičnega deželnega zbora v delokrog državnega zbora.
Omeniti moramo še zlasti nadaljni § 14 zgoraj imenovanega osnovnega zakona, ker je v zadnjih letih postal posebne važnosti v naši
borjeta, oplaziti tako, da bo utrdbo brez boja predal sovražniku. Toda tudi s to zvijačo so se Francozje opekli. «Stotnik Herman,* tako piša «Agramer Tagblatt* v enih svojih »zbornih člankih, posvečenih Predelu, «je mirno poslušal celo prigovarjanje, na to pa odgovoril: «Naročeno mi je trdnjavo braniti do skrajnosti. Ne bojim se smrti. Kdor se zaveda vzvišenega poklica braniti domovino, ta mora biti pripravljen vsak čas, da zanjo tudi umre. Hočem slavno pasti na polju časti.* Te besede in ta nastop še mladega junaka je provzročil med posadko neizrečeno navdušenje. V tem vzvišenem, odločilnem trenOtku je stavila posadka napram svojemu poveljniku svečanostno obljubo: «Kot pošteni sobojevniki hočemo pomagati drug drugemu, vstrajati in mi rajše pademo, kakor da bi se udali.* K temu dopisnik omenjenega lista pristavi: «Sveta četa to, ki je posvetila svojo smrt domovini!*
Ko so Francozje uvideli, da je vse pogajanje zastonj, so se hitro pripravili na naskok in ni še preteklo pol ure od onega zgodovinskega pogovora, že jo udari kakih 5—6000 mož Serrajeve divizije proti okopom. Ali tudi naši junaki so pričeli vršiti svojo dano obljubo. Kanoni so pokali, grmeli, a zdolaj pod njimi so padali Francozje kot snopje pred srpom žanjic, cele grmade padlih trupel je pokrivalo pobočje soteske, izpod katere
se je hkrati vlila kri liki divjemu hudourniku. Ali vse to ni oplazilo sovražnika. Z divjim naskokom so planile vedno nove čete preko trupel svojih tovaršev. če se pomisli razmerje žrtev z neznatno posadko, se mora ta boj prištevati med najljutejše, kar jih iz tistega časa zgodovina pozna. Strašna morija je trajala ure in ure, a še vedno brez vspeha za sovražnika. Že so naši hrabri junaki mislili, da bodo prisilili sovražnika poiskati si drugega izhoda, ali glej, naenkrat prileti havbicna granata na leseno utrdbo ter jo užge. Divji krik upa zmage zaori iz ust sovražnika. Oni granati so sledili še druge, veter pospeši ogenj lesene utrdbe, naši junaki uvidijo — svojo strašno smrt pred seboj.
(Izgubljeni smo, ali kapitulirati nočemo!» tako so se bodrili in tako se je tudi zgodilo. Ze jih je nekaj padlo žrtvi ognja, a drugi se love nevstrašeno dalje. In ogenj se je že bližal zalogi smodnika, tedaj pa plane med gostim dimom nevstrašeni poveljnik Herman z ostankom svoje posadke skozi vrata utrdbe venkaj ter se zakadi sredi med naj-gostejše vrste sovražnika. To se je zgodilo ob dveh popoldne. Začne se znova klanje mož proti možu, naši, dobro vedoč, da je to njih zadnja ura. Dolgo se brani Herman, dasiravno od več strani krvaveč; naposled vendar vsled prevelike izgube krvi one-more in lele tedaj se Francozom posreči, da ga
usmrte. Kakor so par ur popreje prisegli, tako so hrabri Hrvatje tudi storili: padli so do zadnjega v bližini svojega poveljnika. To se je zgodilo na tistem mestu, kjer stoji danes kamniti spomenik, zvan Hermanov spomenik. Izmed cele posadke je ostal le nek narednik s štirimi možmi, toda le vsled srečnega slučaja. Težko ranjeni so namreč obležali pod utrdbo in ker so Francozje mislili, da so mrtvi, so jih pustili ležati Ali ko pa pride noč in je sovražnik že izginil, se teh pet junakov dvigne ter reši. Težko ranjenega stotnika Jankoviča so pa Francozje vjeli.
To je kratko, po zgoraj označenih — mislim najboljših virih — posneta zgodovina, nanašajoča se na naslov tega podlistka. Kadar katerega naših hribolazcev in potnikov zanese v te kraje, bodisi da gre na Mangart, ali v bovško dolino, naj postane, ko gre mimo nove trdnjave na Predelu, pri H er mano vem spomeniku, in naj se spomni, da so to sveta tla! Škropila in močila jih je kri slavnih junakov, naših bratov Hrvatov, ki so se tamkaj častno borili, padli in umrli — za cesarja, za domovino 1 ... c.
Gorenjci! Zahtevajte »Gorenjca" po fcrt gostilnah i« HVarsah!
I. prlloja »Gorenjcu" if. 23 Iz 1.1909.
državi. Ta paragraf se glasi doslovno: Ako se pokaže nujna potreba za take odredbe, za katere se zahteva ustavno pritrdilo državnega zbora, ob času, ko ta ni zbran, smejo se iste z odgovornostjo celokupnega ministrstva izdati s cesarsko naredbo, ako ne nameravajo nikake izpremembe državnega osnovnega zakona, nobene stalne obremenitve državnega zaklada in nobene prodaje državnega imetka. Take naredbe imajo začasno postavno moč, ako so podpisane od vseh ministrov in razglašene z izrecnim nanašanjem na to določbo državnega osnovnega zakona.
Postavna moč teh naredb ugasne, če jih vlada ni predložila v potrdilo bližnjemu po njihovem razglasu zbranemu državnemu zboru, in sicer najpoprej poslanski zbornici tekom štirih tednov, potem ko se zbere, ali pa če niso dobile potrjenja ene od obeh zbornic državnega zbora.
Celokupno ministrstvo je zato odgovorno, da stopijo take naredbe takoj iz veljave, kakor hitro so izgubile svojo začasno postavno moč.
Že tedaj, ko se je delala ta postava, so nekateri poslanci svarili pred tem paragrafom. Bodočnost je pokazala, da se je proti paragrafu grešilo več, nego se je moglo slutiti. Že več let naš državni zbor ni rešil nobenega rednega proračuna, izvzemši lansko leto, pa davki so se kljub temu pobirali, nabori se redno vršili, vse po § 14, Čeprav je vstvarjen le za izjemne slučaje, če ni zbran državni zbor kakor n. pr. če je kaka huda povodenj in je državna podpora nujno potrebna. Celo novi davki so se uvedli s tem paragrafom — omenimo le sodne pristojbine — da važne trgovinske pogodbe je moral podpreti ta paragraf. Seveda se vlada pri tem sklicuje na to, da sila kola lomi, ker bi se moralo drugače ustaviti vse državno gospodarstvo.
Vendar se vedno močneje čujejo glasovi, da se mora ta paragraf, ki pomenja smrt ustave ali absolutizem, popolno odpraviti.   Dalje prih.
Gospodarski del.
Tedenski sejem v Kranja dne 1. Junija 1909. Prignalo sc je — konj, 132 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 8 domačih telet, — hrvaških telet, 339 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, —domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in -— bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13*50, proso K 775, rž K 10—, oves K 9'—, ajda K 850, repno seme K 80'—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje — vin.
Mestna hranilnica ? Kranja. V mesecu maju 1909 je 361 strank vložilo 172.894 K 28 Tin. 356 strank je dvignilo 141.521 09 K vin. 12 strankam se je izplačalo hipotečnih in občinskih posojil 20.100 K — vin. Stan je hranilnih vlog 4,468.164 K 86 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,891.364 K 19 vin. Stanje občinskih posojil 472.850 K 25 vin. Denarni promet 470 690 K 59 vin.
Mestaa hranilnica ? Radovljici V mesecu maju 1909 je 307 strank vložilo 97.664 K 12 vin. 281 strank vzdignilo 69.790 K 64 vin. 36 strankam se je izplačalo posojil 88.120 K. Denarni promet 467.262 K 77 vin.
Mestna hranilnica t Kamnika. V mesecu maju 1909 je 140 strank vložilo 51.754 K 04 vin. 147 strank vzdignilo 48.089 K 26 vin. 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 8400 K. Stanje hranilnih vlog 1,759.553 K 34 v. Stanje hipotečnih posojil 1,272.436 K 96 vin. Denarni promet 163.509 K 85 vin.
Gosenice so napravile po nekaterih vaseh ogromno škodo. Sadno drevje je tako objedeno, da izgleda kot bi uničil ogenj vse nasade. Ne enega lista se ne dobi na drevju. Tako n. pr. je v vasi Zg. Brnik uničil prsteničar (gosenica) popolnoma vse drevje. Sadja ne bode nič, čeprav je obilno cvetelo. Gosenice prsteničarja se prav kar bubijo v bukone (kakor sviloprejke), zato se naj te bube pridno sedaj pokončuje. Sicer dobimo te zalege drugo leto še mnogo več. Drugod n. pr. v Naklem, Trbojah i. t. d. je pa mnogo glogovega belina. Kebri, suša, gosenice, kaj naj še ne pride konečno nad kmeta I
Neka) o ravnanju i gnojem ? hlevu in na gnojišča. Hlevski gnoj je ter ostane najboljši gnoj za naše sadeže. Zatoraj je dolžnost vsakega kmetovalca, da z gnojem kolikor mogoče pravilno ravna, bodisi v hlevu ali na gnojišču, da se iz njega ne izgubi kaj gnojilnih tvarin. Z dobro narejenimi stajami in s skrbnim nastiljanjem moramo skrbeti, da se nam ne poizgubi prav nič scalnice. Staje naj bodo narejene v ta namen popolnoma neprodirne. Tla napravimo ali iz gline, opeke ali betona. Zelo priporočljive staje so tudi iz lesa (otesanih hlodov). Ako naredimo staje iz gline, je moramo na debelo zbiti v tla. Staje naj vedno nekoliko navzdol vise, da se scalnica, kolikor je ni popila stelja, lahko odteka v gnojnični jarek, po katerem se ima vsa preobilna scalnica odtekati v gnojnično jamo. Ta jarek mora biti na koncu staj tako napravljen,
da nekoliko visi, da se scalnica lažje v gnojnično jamo odteka. Ker se začne gnoj razkrajati že v hlevu, naj se skrbi za to, da se nič ubežljivega amonijaka ne pogubi, ker posebno rad uhaja iz gnoja. Bolj skrbni gospodarji, ki puščajo gnoj delj časa pod živino, trosijo v ta namen po gnoju raznovrstne tvarine, s katerimi je mogoče ohraniti ubežljivi amonijak. V ta namen ga potrošajo z gipsom, kajnitom ali šoto. Najboljše sredstvo za to delo je gips, katerega porabimo na dan V«—1 kg za eno goved. Tudi kajnit je dober za to, tega se pa porabi le */s kg ne dan. Hlevski gnoj bi se še najbolje ohranil, če bi ga pustili toliko časa pod živino, dokler ga ne rabimo. Pri tem bi stelja popolnoma popila scal-nico. Živina bi gnoj dobro shodila in stlačila; vsled tega bi se gnoj tudi bolj enakomerno razkrajal. Za tako postopanje z gnojem pa niso pripravni naši kmečki hlevi. Pri nas so hlevi navadno premajhni, pretesni in presoparni. Za to naj se pri nas ne pušča gnoja v hlevu, ker s tem se več škoduje zdravju živine, kakor pa pridobi pri gnoju. Zlasti v konjskih hlevih ni puščati gnoja pod živino, ker iz gnijočega gnoja nastali amonijak in ogljikova kislina škodujeta zdravju. Najboljše je, da gnoj sproti spravljamo na gnojišče. Na gnojišče spravljeni in izkidani gnoj pa moramo po vsem gnojišču enakomerno razgrniti in poravnati. Skrbeti moramo, da napravimo povsod enako visok kup. Posamezne vrste gnoja moramo tudi razgrniti po celem gnojišču, da se ves gnoj dobro pomeša, ker drugače ne dobimo gnoj enake sestave. Gnoj se mora dobro stlačiti, da se nam preveč ne osuši. Stlačimo ga najbolje z živino. Paziti moramo tudi na to, da je gnoj vedno zadosti vlažen. S tem pa še ni rečeno, da naj bode ves v luži, kakor vidimo to ravno pri nas pri nekaterih gospodarjih. Najbolj vlažen gnoj obdržimo, če ga po potrebi polivamo z gnojnico, posebno v poletnem času naj se to delo pogostoma izvršuje. Za to delo so najboljše večerne ure. Le ako se bode z gnojem vedno pravilno ravnalo, se obvarujemo občutne škode, ker le s pravilnim in umnim gospodarjenjem lahko dosežemo povoljen uspeh!
Zgodovinski in slovstveni pregled za prih. teden:
6. junija. —- 1868. Cesar Karel IV. podeli Tirolsko avstrijskemu vojvodu Rudolfu IV. — 1369. " Jan Hus. — 1880. Turki zmagajo Srbe na Kosovem polju; konec srbske samostojnosti. — 1533. t Ludovik Ariosto. — 1606. * Francoski pisatelj Peter Corneillt. — 1787. * Slovnica? Janez Smigoc v Halozah. — 1855. t Pisatelj Jožef Kek v Ljubljani.
— 1856. f Pi«»telj Janez DoliDar v Trstu. — 1886. t Pisatelj in politik Božidar Raič v Ljubljani.
7. junija. — 632. t Mohamed v Medini. — 1866. t Fisik in optik Jožef pl. Frauenhof er; zasledil je takoimenovane Frauenhoferjeve linije v spektru ter popravil in izumil mnoge optične inštrumente.
8. junija. — 1508. * Prvi slovenski pisatelj in reformator Primož Trubar na Rašici pri Velikih Laščah. — 1794. t Pesnik Golfrid Avgust Borger. — 1807. * Pisatelj Juri Kobe v Poljanah ob Kolpi. — 1809. * Pisatelj Anton Janez Marko pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah. — 1810. t Skladatelj Robert Schumann.
9. junija. — 1781. * Juri Stephenson. izumitelj lokomotive. — 1815. Zaključek kongresa na Dunaju. — 1854. * Zgodovinar An*on Koblar v Železnikih. — 1870. t Slavni angleški humorist Cli. Dickens. — 1871. f Modroslovni pisatelj France Überweg.
10. junija. — 1190. Friderik Rdečebradec (Barbarossa) utone v tretji križarski vojski v potoku Selephu v Mali Aziji.
— 1580. f Louiz de Camoens, Portugalec, največji epik nove dobe. — i821. f Pisatelj Janez Debevec v Žužemberku. — 1848. Radecki zmaga pri Vinčenci. — 188». f Uoapedarski pisatelj Janez Belec pri sv. Duhu nad Krškem.
11. junija. — 323. pred Kristom. t Aleksander Veliki.
— 1224. t Znameniti angleški prrodoslovec Roger Bacon; znan po svojih iznajdbah v kemiji in optiki (povecalna stekla), popravil je tudi koledar. — 1742. V Breslavi se sklene mir med Avstrijo in Prusko. — 1844. t Peinik in pisatelj Urban Jarnik v Blatogradu na Koroškem. — 1847. t John Franklin, raziskovalec severnega tečaja. — 1859. t Mettenich. — 1864. Renana odstavijo od profesure radi spisa »Življenje Jezusovo*. — 1894. t Pisatelj France Košar v Iki, životopisec Slomškov.
12. junija. — 1107. Bitka pri Hochburgu ob Unstruti.
— 1821. * Anton Čtžman v Ljubljani; ravnatelj trgovske in mornarske akademije v Trstu. — 1828. * Pesnica in pisa teljica Lujiza Pesjakova v Ljubljani. — 1838. * Pesnik Anton Umek-Kiški na Okiču pri Boštanju na Dolenjskem. — 1864. Vhod cesarja Maksimilijana v Meksiko. — 1886. f Bavarski kralj Ludovik II.
Godovi prihodnjega tedna:
6. Miljulina, Dobroslava, Zdenek; 7. Robert, Bogomil, Miloslav; 8. Medaid, Višeslav; 9. Primož, Cidomir; 10. Do-stana, Prelimir; 11. Barnabi, Dušica, Rusmir; 12. Janez F., Draguika.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem;
9. v Kamniku.
?Uao is Ljubljane.
4. junija.
Gosp. uredniki Vidim, da dobivate venomer pisma z Ljubljane, zato tudi jas vzamem pero — ker sem že dlje časa na desno stran bolan — v levo roko in Vam pisem tako:
Cez Binkošti, to se pravi, čez Cirknico, Stari trg in Lesko dolino so sli nekateri na Snežnik (1796) kakor so mi pravili po — burjo in meglo. Nikar se ne smejajte! Stvar je bila jako resna. Sicer so Hi pa tudi turisti iz Zagreba ponjo celo na Triglav, Golico, Stol, in kaj vem, kod le vse naokoli. Na Snežniku so se izknsali vrokoborbi s grozovito burjo i gotovo bolj pametno, kakor da bi lli v Ljubljani v cirkus Copata, se« hotel reči
«Zavatta», kjer Ipekalativni tujec norce brije s slovenskim občinstvom. Naše slovenske umetniške predstave zevajo same praznote, nafti umetniki se potikajo po tujem, a nafti «vrlo zavedni» Slovenci nosijo kar trumoma slovenski denar v žep tistega tujca, ki je svoj prihod v Ljubljano prijavil samo z nemškimi lepaki. — Zato mislim, da je bila ona rokoborba s snežniško bolj izvirna. Snežnik ima najlepšo floro, baje tudi najlepše pečnice, gotovo pa najkrasnejfti razgled posebno na morje, katerega pa jaz seveda nisem videl; tudi Snežnika fte ne. Pravili so mi, da je bil tolik mraz (+ 4' G), da jim bi bilo pivo skoraj zamrznilo. Ni čuda!
Saj gre celo glas po deželi, da bodo kljub veliki vročini pri nas na Kranjskem kmalu vse slovenske — ali bolje rečeno vse kranjske pivovarno zamrznile. Velik čudež pri taki vročini, ne! Nekateri trdijo, da je to prazna bajka, pa ni. Stvar ima tole resno ozadje: Nemci hočejo Aurovo pivovarno uničiti na vsak način. Boje se je kot najhujšo konkurence. To je provzročtl bojkot Koslerjevega piva od septembrskih dogodkov sem. Takrat je »Slovenski Narod» napravil veliko napako za slovensko stvar sploh, pripravil pa Aurovi pivovarni le pot izgube, namesto dobička, kakor je «Narod» mislil. Bojkot proti Koslerjevemu pivn je bil iluzoričen; kajti dragonci, bili pijani od tega piva, ali ne bili, bi prav nič manj surovo ne postopali, kakor so. Mi niti v glavo ne pride, da bi zagovarjal Koslerja. Ali ravno t ako mi ne gre v glavo, zakaj «Narod» ni obenem bojkotiral drage taja, izrecno nemško-nacijonalne pivovarne, kakor Pnntigam, Reinigbaus, Goß i. L d. Pri Koslerjo se mora vsaj to upoštevati, da ima slovenske uslužbence, da je pivovarna domače podjetje in da so ravno Slovenci bili tisti, ki so to pivovarno Se malo prej povzdigovali do nebes kot — slovensko. Ves svet je seveda mislil, aha, zdaj mora Aurova pivovarna obogateti kar čez noč; vsaj vse vre le k Aura. Niso pa pomislili, da mora pivovarna vsled kartela plačati za vsako od druge pivovarne dobljeno stranko občutno globo — odškodnine, ki se razmeroma nikakor ne vjema z dobičkom. Aurova pivovarna pri tej kupčiji več trpi, nego bogati! A poleg tega, kakor rečeno, si je nakopala najčrneje sovraštvo ne samo od nemških pivovarn, marveč od celega nemškega «Volksrata». Napravili so pravcato zaroto proti njej; zraven je baje tudi nemška «Krainische Spar-casse». Le-tä, tako se pripoveduje, je odtegnila vsem slovenskim namenom že moralno obvezno obljubljeno podporo; tako n. pr. ženski bolnici v Novem mestu 60.000 K, brez katere obljube, bi se bolnica najbrže sploh ne bila zidala. Z vsem tem denarjem, blizu pol milijona, hoče ta hranilnica priskočiti na pomoč zarotnikom. V Punti-gamn so najbrže fte preveliki .reveži, da bi zmogli tako velikansko novo podjetje. C*lo akcijo pa vodi ravno pivovarna Puntigans, napravili so preime-niten načrt Uvaževati je namreč treba, da od kake resne kupčije zdaj sploh Se ni govora. Dr. Oražen, kot lastnik Aurove pivovarne, odločno zavrača vsak sum, da bi on storil najmanjši korak v tem pogledu. Biti hoče boj dalje. Tudi Nemci še nikakor ne mislijo na resno kupčijo. To so le inscenirali na prifrigan način potom tistega «glacu, ki gre po deželi*. Namen je prozoren. Zdaj se bliža najboljša kupčija za pivo; odjemalci, če slišijo, da se sklepajo take kupčije v Ljubljani, v MengiSu in Vrhniki, da bo torej odslej le Pnntigam vladal na celem Kranjskem, se gotovo kolikortoliko vznemirjajo, a s tem pa je že poglajeno pot priličnega naskoka nemškega podjetja na slavonsko obrt.
Pri tem načrta Nemci seveda računajo, da se bodo pivovarne morale fte pred kako resno kupčijo hočes-nočeft udati vsaki ponudbi, nsj bi bila fte tako sramotna zanje. Imajo pa fte en načrt «in peto*. Namreč, če bodo videli, da jim ta bajka o kupčiji pokaže fige, vsaj pri res narodnih krogih in krajih, poizkusijo drug naskok na ta način, da vse nemške pivovarne naenkrat znižajo pivo pod tako ceno, da drnge manjše v kartelu stoječe nafte pivovarne tega sploh ne bodo mogle ntrpeti in bodo morale hočeft-nočeft kapitulirati pred nemškim kapitalom in navalom. In ▼ tem slučaju bo kupčija za Nemce Se lažja. To malo, kar bodo z znižanjem cen trenutno izgubili, bodo že z ugodno kupčijo in pozneje z zopetnim povišanjem een piva prebogato odslužili. Kakor se nadalje čuje, se klerikalno - nemška pivovarna v Mengifto, ki je prva silila v kartet, z vsemi štirimi brani, da bi se ta «knpčija>ne razbila. Da pa je ta kupčija danes le fte manever, približno kakor tu začrtan, razsvetljuje najbolj dejstvo, da so lancirali vest o prodaji v «Slovencs», in «Rdeci Prapor*, do čim dr. Oražna kot lastnika Anerove pivovarne o tem doslej nihče niti vprašal ni, najmanj pa, da bi bil on sam ponudil Nemcem svoje slovensko podjetje.
Kakor rečeno, je danes cela kupčija le manever nemikih Špekulantov, toda ravno ta glas, ki gre o njej po deželi, naj bi že danes vzbudil ves slovenski narod, da, vse, kar slovansko čuti: na krov, f obrambo zoper nemški naval! Se to malo slovenske in domače industrije, kar je imamo, fte to nsj pride Nemcem v roke? Sramota bi bila za ves slovenski narod, če bi prišlo do tega, do česar ne sme priti I Za danes ustavim svoje pero in Vas pozdravlja čez Šmarno goro Val   Kdo P
i
Dopisi.
Radovljiške novice.
Dnevi 28. in 29. maj kakor tudi i. juni so bili določeni naboru za letošnje leto. Cesarska postava je poklicala te tri dneve iz radovljiškega okraja 499 mladeničev na nabor, izmed katerih jih je spoznala naborna komisija kakor «tavglih» 141, primeroma malo število. To Število nam daje upanje, da ne bo kmalu vojske. Omeniti moramo, da to se vsi došli fantje vedeli kaj dostojno, pri-dusevanja in preklinjanja ni bilo Čuti, pač pa lepo ubrano petje in veselo ukanje. Da ni manjkalo običajnih harmonik in brenčečega basa, je umevno. Na teh naborih se vidi. da se nai narod vendar izobražuje in da nam obeta sedanja mladina lepo bodočnost, ki nam bo dala mnogo samostojnih, krepkih moi. V nsobrazbi jih popolni vojaštvo in tujina.
— V soboto 5. L m. nas obiščejo maturantje pazinske gimnazije pod profesorjem I. Broliha, da polete potem na divno blejsko jezero. Gostoljubno zavetišče jim je zagotovil naš, za vse tako dobro vneti gostilničar R. Kunstelj. O iz>elu prihodnjič več. Kličemo vrlim hrvaškim in slovenskim mladeničem : Dobro dolli 1
— Nai vodovod je na porodu. Dobi naraščaj na Mošnje — tako je sklenil deželni odbor, ker je c. kr. viada zavrnila utok mestnega zastopa Radovljice. Dela so že oddana firmi Rumpel-Dunaj, ki je gradila tudi radovljiški vodovod. Čudom se čudimo, zakaj se ne vpoštevajo slovenske firme, ali vsaj slovanske. Smo pač Slovenci. Da so Mošnjam v istini potrebni zdravega vodovoda, mora nam vsakdo pritrditi, kdor le enkrat vidi, kako vodo morajo piti na tisoče došli romarji na Brezjah. Upajmo, da se sedaj stori še kaj druzega v korist dohajajočim romarjem.
— V prvi vrsti naj se popravi nekaj cesta in potov, ki vodijo na Brezje. V prvi vrsti seveda občinska pot, ki polja od glavne ceste Črnivec— Kranj, dalje bližnjica iz Radovljice — posebno oni del od mošenjske cerkve do vrh klanca. To je prava križeva pot. Menda ne prihajajo romarji na Brezje samo za to, da se jih muči in skube, pač pa zahteva že čut hvaležnosti, da se jim napravi nekaj človeških pota.
— Mestno županstvo je dalo zabiti most čez Savo, ki vodi preko nje na «Gmajni» pri vasi Mošnja. Ker je most potreben temeljitega popravka in ker služi ravno ta most v prvi vrsti Kamnigorici in Kropi, kjer sede aajzvestejši pristaši večine sedanjega deželnega odbora, upamo, da podari majhen odlomek tistih deset milijonov kron, ki jih ima na na razpolago za kmetiške potrebe. Prosimo 1
— Čaka nas Se izreden užitek ta mesec. 27. t. m. priredi gorenjski odsek telovadnega društva «Orel» javno telovadbo v našem mestu. Upamo, da nas poselijo v tako ogromnem številu, da bomo z veseljem zabeležili ta dan kakor dan <zmage» in «slavja». Kje se vrši vsa slavnost, prilično. Beležimo le suho dejstvo, kakor vestni poročevalci.
— Veselični odsek za razvitek «Sokol-skega» praporja pridno in vestno deluje. Program vsega razvitja je v večini določen, le neke malenkosti se morajo še podrobneje izvesti. Prostor, kjer se vrši narodna veselica in javna telovadba, je že s količi razdeljen. Izza kulis lahko povemo, da je za to slavje najeta poln ©številna slovenska •Filharmonija*. 11. julij obeta biti pravi narodni praznik za našo lepo Gorenjsko, in za to vabimo vse one, ki so dobre volje in ki vedo ceniti velikanski pomen slovenskega «Sokola», na dan 11. julija v Radovljico. Vobče radovljiški «Sokol> krepko napreduje in je takorekoč srce, iz katerega srkajo moč njegovi trije odseki, izmed katerih se je oni na Bledu že ustanovil kakor samostojno društvo. Pred kratkim je dobil odsek v Kamni gorici najpotrebnejše orodje. Zanimivo in mnogo obetajoče jo bilo gledati brate «Sokole» iz Kamne gorice, ko so prišli po telovadno orodje v Radovljico. Na njih obrazih je bilo citati, kaka zadovoljnost in kak ponos jih navdaja, ko imajo sedaj svoje — svetinje. Uverjeni smo, da jih hočejo varovati in ču-voti, kajti predobro ponnamo ponos in samozavest gorenjskega — mladeniča.
— Radovljiški «Sokol» se je udeležil tudi pešizleta v Borovlje na Koroško dne 19. maja po lepi deputaciji — 13 bratov. Častno število, ki jasno priča, da se zaveda svojega pomena.
Is Sele. Občinske volitve 27. maja so se končale z zmago klerikalcev. Kmečka stranka je izvolila le enega odbornika. Volitev je pa lahko prepričala klerikalce, da ljudstvo ni zadovoljno z njih gospodarstvom in da so jih rešili le farovški, mež-najrski in cerkveni jlasovi. V tretjem razredu je imela kmečka stranka 118, klerikalna pa 124 glasov, v drugem prvi 31 in drugi 42, v prvem kmečka stranka 27, nasprotna 34 glasov. Klerikalna volilna komisija je razsojevala pristransko, dovolila voliti našemu župniku dvajsetkrat in tudi drugim župnikom po večkrat Bile so tudi druge pristranosti in celo očitne goljufije. Zato se vloži ugovor. Četudi smo propadli, smo vendar lahko zadovoljni. Videli smo, da so samo štiri vasi šla v ogenj za klerikalce, drugod so dobili bore malo glasov. Z nato stranko
so volili razen enega učitelja sami posestniki in obrtniki. Zato bi bila zmaga gotovo na naši strani, če bi bila komisija pošteno postopala in bi ne bili voliici nekaterih vasi ostali doma. Čast in slava vrlim možem, ki se niso zbali nobenega pritiska, ampak so neustrašeno glasovali za naše može! Sramota in pomilovanje pa veljaj onim zaslepljen-cem, ki so izdali svoje tovarše kmete, ki so so borili za svoje pravice, a so jim ti tovarši padli za hrbet in pomagali kmečkim zatiralcem.
Is Železnikov. Naš župnik je rekel, da oni, ki so šli v Selca liberalno volit, služijo hudiču, in da naj ti nikdar ne hodijo k smernicam. Temu gospodu veljaj odgovor: Mi si ne damo od nikogar prepovedovati ne hoditi k volitvi v Selca, kjer smo davkoplačevalci in voliici, ne k šmarnicam v cerkev, ki smo jo sezidali mi in naši predniki. Gospod župnik pa naj se vede dostojno, če pride v Selca k volitvi, drugače ga bodo selški voliici naučili dostojnosti. Tu ni na Vipavskem, razumete!
Is Tržiča. Binkoštni pondeljek je okoli četrte ure zjutraj budil klic «gori!> tržiške prebivalce. Gorela je namreč neka lesena shramba za hišo, v kateri je nemška kavarna. Prihitelo je takoj nekaj mož, kateri so se z vso požrtovalnostjo posvetili gašenju. Čudno se je pa zdelo prisotnim, da je bila pozama bramba tako slabo zastopana, bila je namreč le mala deputacija, obstoječa iz kakih 8 mož. Ogenj bi bilo mogoče pogasiti takoj, da bi bilo takoj zadostno vode pri rokah in bi požarna bramba reševala svojo nalogo. Ali žal se je ta izkazala, da je popolnoma nezmožna, biti kos nalogi, katero ji nalaga njen namen. Pripeljali so sicer cevi, briz-galno, lestve, a kaj ko to ni ničesar pomagalo pri celi stvari. Brizgalno so postavili k malemu koritu, kateremu je seveda takoj zmanjkalo vode, tako da ni niti pritekla iz cevi. Zastonj so se ljudje trudili in gonili brizgalno, vse zamaoj. Potem so iskali hi-drante, a sedaj zopet ni bilo dotičnih priprav, da bi bili vzeli vodo iz vodovoda. Iskali so te potem po celem Tržiču, čakali in čakali nanje, ničesar ni pomagala županova prisotnost, ki se p jezil, ne vemo ali radi nesposobnosti ali radi slovenskega govora in poveljevanja požarne brambe, kajti izkazalo se je pri tem, v koliko je potreben in mogoč nemški jezik pri tem društvu, vnela se je streha dotičnega poslopja. Konečao se je lepo po dolgem iskanju našlo potrebne priprave. Da je bil ogenj v kratkem času pogašen, ni zasluga požarne brambe, ampak več drugih gasilcev in pa pridnosti žensk iz sosednjih hiš, ki so z vso pridnostjo in požrtvovalnostjo nosile vodo iz bližnjih vodnjakov ter na ta način dosti pripomogle, da se je ogenj kmalu udušil. Seveda pri takem obnašanju požame brambe ni manjkalo takih, ki so delali dovtipe, ter takih, ki so se opravičeno ježih na požarno brambo tako, da so gledalci jako dobro zabavali. Ze sam pogled na požarno brambo je marsikomu privabil smeh na ustnice. Opravičeni so bili ti in oni, da posebno še tisti, ki so zabavljali čez njo. Kajti taka izvež-banost požarne brambe, ki ima varovati ognja kraj, ki šteje čez 200 hiš, je pravi škandal in lahko svarilen vzgled drugim takim društvom. Tega dejstva nikakor ne oblaži jeza župana Mallyja nad ljudmi, ki so zabavljali čez požarno brambo. Da ta mož se je spozabil tako daleč, da je na cesti opsoval neko osebo, ki se je baje nepohvalno izrazila o požarni hrambi. Rabil je pri tem take izraze, kakršnih se niti njegovi delavci ne poslužujejo in ki so pripravili dotično osebo v dvom, ali je to župan trga Tržiča ali ne. Šele, ko se je spomnila, kako izobrazbo je ožil celo svoje življenje, si je lahko razložila njegovo surovost. Da se pa lahko opravičeno zabavlja na požarno branbo in da se njeni člani sami čutijo krive in se sramujejo, naj mu bo v dokaz, kar se je zgodilo isti dan popoldne. Udeležila se je namreč požarna bramba nekega pogreba. A ni šla kakor navadno čez trg v cerkev, ampak le po neki stranski stezi, ker so se člani sramovali in menda hoteli izogniti burnim ovacijam, katere bi jim bih mogoče prirejali srečujoči.
V Kranja, dne 5. junija 1909.
Poljedelski minister Bral je predložil v državnem zboru načrt zakona za prodajo živine. To se pravi: Vlada knpčuje z agrarci, da bi jih pridobila za pooblastilni zakon, ki bi ji dovolil skleniti trgovinske pogodbe z balkanskimi državami.
Državni ibor je imel v četrtek prvo sejo po binkoštnih počitnicah. Na dnevnem redu je znani nujni predlog drja. Sušteršiča radi ogrske agrarne banke za Bosno. O tem predlogu je vložil tudi češki radikalec Kalina nujen predlog, ter se razpravlja sočasno o obeh. Kakor je znano, se je aneksijski odsek bavil z rečjo, a krščanski so-cialci, ki so hoteli za vsako ceno rešiti Bienerthovo vlado, so pomagali ostalim nemškim strankam, od-goditi razpravo v zbornici na ta način, da bi se o sklepu odseka razpravljalo šele tedaj, kadar pride aneksijski zakon na vrsto. Z nujnim predlogom je pa zbornica prisiljena, da se bavi z zadevo. Položaj je za vlado vsekakor kritičen. Da bodo stranke, ki so v slovanski enoti in ž njimi socialni demokrat) e, glasovali za nujnost in za predlog, je naravno. Slišati pa je, da bodo tudi nekatere druge stranke glasovale za nujnost, ker bi jim bilo pač naravnost nemogoče, zagovarjati nasprotno glasovanje. Drugo vprašanje je, kakšno bo razmerje pri glasovanju o predlogu, kjer ni treba dvotretjinske večine in je torej lahko mogoče, da dobi
predlog enostavno veČino že zato, ker ima poljska ljudska stranka precej opozicionalno nagneaje in je verjetno, da bodo tudi Rusini, ki niso v slovanski enoti, glasovali za predlog. Ce se to zgodi, tedaj ima vlada gotovo nezaupnico.
Včerajšnja seja državnega zbora se je vsled za vlado neugodnega glasovanja o bosenski agrarni banki, potem ko so se vršili burni prizori, zaključila in se prihodnja naznani pismenim potom.
Laiki kralj bo angleškemu vrnil obisk avgusta meseca; prav tako nemškemu. Ni izključeno, da se sestane tudi s Fallteresom.
Novičar.
Dajmo Nemcem odgovor! Jutri, v nedeljo, dne 6. t. m. praznujejo Nemci dvajsetletnico za nas Slovence pogubnega društva »Zidmark*. Rodila se je misel, da bi se Slovenci ta dan spominjali z dopuščeno osveto na ta način, da se ta dan posveti delu za naše edino obrambno društvo — za družbo sv. Cirila in Metoda. Dijaki neke srednje šole so sklenili prispevati v ta namen K 100*—. Vsak Slovenec ali Slovenka naj daruje za našo družbo vsaj 2 vinarja. Vrže jih lahko v družbine nabiralnike, ki so postavljeni po raznih gostilnah ali kavarnah. Ali pa naj kaka narodna gospodična ali gospa v krogu svojih bližnjih nabira v ta namen majhne prispevke. S tem bomo pokazali, da ne znamo samo tarnati o nemški nevarnosti in nemškem nasil-stvu, temveč da smo tudi zreli in sposobni za obrambo. Zatorej prihodnje dni marljivo na delo!
Shoda narodno-napredne stranko se vršita jutri popoldne ob pol štirih na vrtu g. Kuharja v Domžalah, kjer govorita gg. dr. Anton Švigelj in Adolf Ribnikar, in v Železnikih ob štirih popoldne v salonu g. Gab. Thalerja, kjer govorita deželni poslanec dr. Ivan X>ažen in dr. Gregor Žerjav.
Občinski odbor kranjski je imel včeraj svojo V. sejo. Po odobritvi zadnjega sejnega zapisnika je vzel na znanje poročilo županovo glede prepustitve potrebnega gramoza za betoniranje novega savskega mostu tvrdki E. Gartner in ugodil prošnji prostovoljnega gasilnega društva v Kranju glede poprave shrambišča za gasilno orodje v smislu predloga stavbnega odseka; odobril je predlog, da naj se ugodi prošnji Marije Mayr za koncesijo v svrho proizvajanja električne sile iz prejšnje Kreuzbergerjeve elektrarne. Nato je sprejel v občinsko zvezo temeljem zagotovila od 29. aprila 1908 c. kr. nadporočnika v 89. pešpolku in učitelja na kadetni šoli v Karlovcu, Josipa Gabrijela Perneta z ženo in hčerko, v smislu zakona iz 1. 1896 pa Antona Podgoršeka z ženo in Kristjana Miheliča, prošnjo Franceta Kavčiča pa je vrnil županstvu, da poizveduje, če je prebival res več kot 10 let stalno in nepretrgoma v naši občini.
Koncert na korist »Učiteljskemu konviktu" se vrši v soboto, dne 19. junija 1909 ob pol 9. uri zvečer v sokolski dvorani v Kranju. Sodelujejo: gospa Anica Pirnatova (mezzo - sopran), gospod Karol Mahkota (bariton), gospod Oskar Dev (klavir), gospod Stanko Sajovic (gosli), god-beni klub .Sloga", pevski zbor »Narodne čitalnice v Kranju" in učiteljstvo kranjskega okraja. Vspored: G. Verdi: Overtura k operi »Rigolleto*. Orkester. 2. A Foerster: »Ljubica*. Mešan zbor. 3. a) Dr. B. Ipavec: »Ce na poljane rosa pade"; b) J. Hatze: .Pastir"; sopran-šolo s spremljanjem klavirja. 4. J. Aljaž: .Na dan". Moški zbor z bariton-solo. 5. H. Wieniawski:. .Legenda" za gosli in klavir. 6. Dr. A. Dvorak: .Prstan". Dvo-glasen ženski zbor s spremljevanjem klavirja.
7. E. Adamič: .Zaman pod oknom". Mešan zbor.
8. a) P. H. Sattner: .Zaostali ptič"; b) P. Čajkovski: Arija kneza Gremina iz opere »Onjegin". Bariton - solo s spremljevanjem klavirja. 9. H. V. Vogrič: »Lahko noč". Moški zbor. 10. B. Smetana: Zbor vaščanov iz opere »Prodana nevesta". Mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Začetek točno ob pol 9. uri, konec po 10. uri zvečer. Blagajnica se odpre ob pol 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 2 m 1 krono; stojišča po 60 vinarjev, za dijake po 30 vinarjev. Z ozirom na dobrodelni namen, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Zrelostna pismena matura na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se je vrSila 2., 3., 4. in 6. t m. Iz slovenščine so dobili abiturijentje tele teme na izbor: a) na katere slovenske književnike se spominjamo ob izprehodu po Kranju? b) Kulturne pridobitve Slovencev za vladanja cesarja Franca Jožefa I. c) »Popolnitev bodi moj edini vzor — luč, resnica moje delovanje.* Geslo Kettejevih poezij — geslo našega delovanja v pri-hodnjoiti.
Občni ibor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju se je vršil včeraj. Poročilo nam je obljubljeno za prihodnjič.
Zvikane železniške tarife začno rabiti, kakor se poroča z Dunaja šele 1. januarja 1910, ne pa kot je bilo prvotno določeno 1, oktobra 1909,
Procesija in dei. Nakelčanje so na glasu, da, kadar prirede procesijo za dež na Primskovo, kmalu dežuje, včasih že isti dan. Ni pa znano, da jo prirede le takrat, ko prične živo srebro padati v barometru. Do četrtka je stal barometer visoko in čeprav je suša zelo občutna, Nakelčanov ni bilo. Kakor hitro je pa jelo živo srebro padati, spomnili so se svoje merodajnosti v deževnih zadevah in danes zjutraj so bili že na Primskovem. Upajmo, da to pot procesija ni bila zaman, kakor lansko leto, radi česar so prišli pri svojih sosedih ob precejšen ugled. Mi jim privoščimo zopet stari ugled, še bolj pa izdatnega dežja.
Nemiks nestrpnost ns postaji državnih železnic v Kranju. Pod tem zaglavjem prinaša .Slovenski Narod" v svoji 123. številki neko notico, ki je sicer značilna za naše c. kr. razmere, ki se pa žalibog tiče samo neke osebe feminini generis. Dotična oseba je menda asistentinja in nas zaraditega v političnih vprašanjih prokleto malo ženira. To za zaraditega, ttfer veli star pregovor, da .riba smrdi pri glavi", naj se že potem glava slučajno imenuje postajenačelnik Inglitsch. To pa omenjamo raditega, ker smo prepričani, da tiči v nastopanju gdč. asistentinje (njen oče je Čeh) lepo pripravljen sistem, ki vsekako ne izhaja od brezpomembne asistenke, ampak od višje strani. Tako n. pr. .smrdi riba pri glavi", če nam je znano, da je na binkoštno nedeljo letos neki docela brezpomemben železniški sluga, majhne postave in črnih brčič, na kranjskem kolodvoru dvema kmetičema, ki sta si hotela v postajenačelnikovi pisarni najbrže poiskat pravice, zapovedal: .Le notri pojdita, pa da vesta, da bosta nemško govorila." Gospodine Inglitsch, ali ne smrdi res riba pri glavi, in ker smo Vas čez glavo siti v Kranju, Vas vprašamo: .Quousque tandem?" Kaj si pa domišljate, če mislite, da boste igrali tukaj vlogo po-nemčevalca v izključno slovenskem kraju ?! Saj vendar dovolj storite za edino zveličavno Germanijo, če se ob svojih prostih urah kot kranjski postajenačelnik v Ljubljani vsedete osten-tativno za okno kazinske kavarne, tako da nihče na Vašem germanskem prepričanju dvomiti ne more. Kot c. kr. državnemu uradniku Vam pa v političnih zadevah svetujemo! .Hands off". Pazite rajši, da se Vam tržiški vlak ne bo kar tako, meni nič tebi nič, odpeljaval iz kranjskega kolodvora, kakor se je to zgodilo v soboto, dne 22. m. m. In skrbite rajši, da se ne bode pripetil zopet tak mučen prizor, kakor se je pripetil na binkoštni pondeljek 31. m. m. okolu 8. ure zvečer, ko se je začel gorenjski vlak pomikati proti Ljubljani, dočim so še odrasli in neodrasli potniki, izrecno omenjamo deca, vstopali v premikajoči se vlak. Kaka nesreča bi se bila lahko pripetila, ko pri odprtih kupejih in premikajočem se vlaku ljudje niso vedeli, ali ven ali notri. Vprašajte v tem oziru nekega višjega uradnika nemške hranilnice v Ljubljani in njegovo g. soprogo, kako jima je bilo pri srcu, vstopajočima v premikajoči se vlak. Da, da, riba smrdi pri glavi! Vi ste izposlovali sicer že precej premeščanj slovenskih uradnikov, direktne nemšku-tarske politike pa nam ne boste uganjali, saj v Kranju ne!
Telovadno društvu «8okol* f Škofjl Loki priredi v nedeljo, dne 6. junija t. L skupno z bratskim društvom Kranj svoj pešizlet v Zabnico, kjer bode ob štirih popoldne javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava v prostorih g. Gegnarja. — Bratska društva v kroju, kakor slavno občinstvo se uijudno vabijo, da se udeleže izleta. Odhod iz Škofje Loke oziroma Kranja točno ob 1. popoldne. Zbirališče pred društveno telovadnico.
Is Žirovnice. Pretečeni teden je neki avto-mobilist št. H. U. 602 vsled silno hitre vožnje in brez znamenja splašil posestniku Rajhu iz Studenčič konja. Imel je naložene deske na vozu, katerega je zvrnil pod cesto in ga večalimanj poškodoval. Konj je pustil na licu mesta vso opravo ter zbežal. Ko bi ne bili takoj pri rokah nekateri, ki so opazovali ves prizor, bi bila gospoda gotovo ušla, tako je pa naznanjena pristojni oblasti. Vprašamo pa oblastva, ali ni za take gospode treba nobenega paragrafa, po katerem imajo previdneje voziti. Zgodilo se je že več slučajev, kako brezobzirno se vozi skozi vasi, tako da se umakne komaj en človek. Odslej bomo posvetili pri nas takemu divjanju več pozornosti-
Čegava bo Sava? Pod tem naslovom piše •Slovenec*: Komisionalri ogled kranjskega okrajnega glavarstva glede savskih vodnih sil, ki je trajal štiri dni, je bil v zadnji petek končan s sestavo zapisnika. Železniško ministrstvo je poslalo štiri zastopnike, deželni odbor je bil zastopan po deželnem glavarju pl. Šukljetu, deželnem odborniku dr. Lampetu, ravnatelju deželnih uradov Zamidi in nasvetniku Kknarju. Obhoda ob Savi se je udeležil dr. Pogačnik. Zastopane so bile dalje prizadete občine in mnogoštevilni interesentje. Že iz tega se vidi, koliko važnost polagajo odločilni faktorji na to vprašanje, ki bo za kranjsko deželo odločilnega narodno-gospodarskega pomena. Železniško ministrstvo napenja vse sile, da dobi v roke celo Savo, ne le gorenjo Savo, ampak tudi Savo od Litije do Krškega. Elektrificirati hočejo vse železnice na Kranjskem. Zato se je pa kranjski
deželni odbor uprl z vso silo, ker hoče, da vodne sile naše dežele služijo v povzdigo domačemu gospodarskemu razvoju. Zastopniki železniškega ministrstva so Ugovarjali upravičenosti deželnega odbora, da posega v to vprašanje, na kar so dobili od zastopnikov dežele dobro utemeljen odgovor. Jako je presenetila vse brzojavna vest, ki jo je dobil deželni glavar Suklje, da je Pavšlarju od poljedelskega ministrstva podeljena koncesija za vodno napravo pri Jami, nt katero računa železniško ministrstvo.
Posestvo <yiienče> nad Cerkljaml kupuje živinorejska zadruga "za kamniški okraj. Ponudila je že 48.000 K. Hoče tja pošiljati živino v pašo. Bližnji Cerkljanci bili bi nespametni, ako bi pustili, da preide posestvo v drug okraj, posebno ker imajo tudi živinorejsko in še pesniško zadrugo. Paša bode prihajala vedno bolj še v poštev, ker je za dobro in uspešno rejo neobhodno potrebna.
Cestni odbor sa skladom! okraj Kranj je imel nedavno dve seji pod predsedstvom načelnika g. Franceta Strupija* iz Girčič. — Pri prvi seji prebere načelnik poročilo državnega tehnika o izidu kolavdacije poprav pri smleškem mostu; končni račun za prvotno proračunjena dela znaša 6594*80 K, na naknadno prirastla dela in za nabavo lesa 1360 K, torej skupaj 795480 K, katera vsota se takoj izplača podjetniku z ozirom na solidno izvršitev vseh del. — Odbornik baron Lazarini predlaga, da se ob kraju mostnic pod železno ograjo polože po-dolžni tramovi, ker je sicer nevarnost za ljudi in živino. Sprejeto. — Za okrajnega cestarja v Preddvoru se imenuje Matevž Pave — Načelnik poroča o odkupu hiše pri vulgo Šimnu v Stražiščn v svrho razširjava deželne ceste. Ker je lastnik stavil jako visoko ceno za odkup hiše, se sklene, da se nadaljna pogajanja opuste in da se cesta razširi na levo stran v lastni režiji. Ker je svet, potreben za razširjatev na levi strani ceste, last občine Stra-žišče, je upati, da bo občina podpirala cestni odbor z ozirom na znaten promet in na javno korist. — Načelnik predlaga, da se izplača Jožefa Šetina na Prebačevem za odmaknitev hiše povodom pre-zidanja v svrho razširjanja ceste odškodnina 400 do 500 K. Predlog se odkloni. Pač pa naj bi se cesta razširila na nasprotno stran in lastnica k odstopu sveta proti primerni odškodnini, potom politične oblasti prisilila. — Odbornik C ril Pire opozori načelnika, da naj bi se cestna obrambena dela na krajih, kjer obstoji kaka nevarnost za ljudi ali živino, vedno temeljito popravljala, predno se zgodi kaka nesreča. Posebno naj bi se gledalo na to pri opornih zidovih, držajih in mostovih. — Poročilo načelnika o izidu dražbe za popravo čirčiškega mostu se odstavi z dnevnega reda, ker se med ponudniki nahaja načelnikov sin, vsled česar bi se moral načelnik od seje odstraniti, na kar bi postala seja nesklepčna radi odsotnosti ostalih treh odbornikov. — Druga seja se je vršila dne 1. junija t. I. — Načelnikov namestnik Hinko baron Lazarini poroča o izidu dražbe radi poprave čirčiškega mostu z dne 13. aprila 1909. Delo se odda podjetniku Antonu Daniču v Velesovem. — Pri slučajnosti opozori načelnikov namestnik Hinko baron Lazarini na to, da se v kratkem prične graditi most čez Savo v Tacnu. Cestni odbor za ljubljansko okolico je znižal klanec pri p. d. Kobilarju; želeti bi bilo, da tudi cestni odbor kranjski poskrbi za znižanje klanca na okrajni cesti Smlednik—Tacen, kar bi bilo zvezano z malimi stroški. Cesta bi bila potem popolnoma ravna, kar bi jako pospeševalo živahen promet, ki se razvije po dovršeni zgradbi mostu v Tacnu. Zato predlaga, da naj okrajni cestni odbor pregleda dotični del ceste in v prihodnji seji stavi konkretne predloge. Odbornik Ciril Pire se pridružuje tem izvajanjem in predlaga, da tozadevne krajevne poizvedbe izvrže načelnik, načelnikov namestnik in odbornik Andrej Dolinar. Sprejeto. — Končno predlaga odbornik Janez Kuralt, da se v lastni režiji zniža klanec na okrajni cesti Kranj—Medvode v Podrečah in da se napravijo poleg bivšega kamnoloma na Jami ob okrajni cesti držaji. Sprejeto.
Z vlaka je padel na Javorniku železniški uslužbenec Mohorčič. Prepeljali so ga v bolnico.
Nevednost ali slobnoit? V Vintgarju je na električni napeljavi citati naslednje svarilo: «To tikanje te ispeljave je smrtno nevarno.* Skoro ni verjetno, da je ta spakedrani napis sad nevednosti; najbrž izvira Iz zlobnega nagiba, osmešiti slovenski jezik. Po naši sodbi je odgovorno za te napise okrajno glavarstvo, ki je pri kolavdaciji imelo dolžnost paziti tudi na to, kako je preskrbljeno za javno varnost. Zsto se obračamo do okrajnega glavarstva s pozivom, naj poskrbi, da se bodo napravili v pravilni slovenščini.
Neinan utopljenec. Na Jesenicah so našli prosti teden neznanega utopljenca, ki je moral biti že več mesecev v vodi.
Utonil je vsled neprevidnosti staršev ali otroškega varuha 21etni sin Franca Šiherla iz Lipnice pri Radovljici. Dobil ga je domači hlapec v živinskem napajališču v Kolnici.
Il šolske slnibe. Na mesto obolelega nad-učitelja g. A. Sonca je postala snplenlinja v Železnikih gdč. Ter. Rant.
V nedeljo, 6. junija, vsi Dolfnot, ? Rateče! Ta dan priredi h klanskima jezeroma in v Rateče slavna «Glasbena Matica* iz Ljubljane svoj običajen izlet, Gotovo se Vam bode nudila prilika naslajati
se ob krasnih spevih našega najpopolnejšega glasbenega društva.
Postni urad v Belfpeči daje v zadnjem času poštne nakaznice v povsem slovenske Rateče samo z nemškim besedilom. Kaj pa zopet to?
V Ratečah imajo pa res krepke fante I Na nabor je šlo devet fantov, in v vojake so jih potrdili 5. Čast taki srenji, a staršem takih fantov pa ni prav, ker izgube tako svoje delavne moči in oporo starih let
Z isleta na Bled. Celjski Slovenci so minole
Rraznike napravili v lepem številu izlet na Bled. lislili so, da se bodo navžili ne samo svežega gorskega zraka, ampak da se bodo vrnili v Celje še bolj okrepčani v narodnem čustvovanju. Pa kako so bili razočarani, ko niti v eni gostilni in prodajalni na celem Bledu niso mogli dobiti vžigalic Ciril - Metodove družbe, ampak so jim povsod ponujali le .obmejne" in pa Stldmarkine, češ, da tako hočejo — ..gospodje".
— Daleč smo prišli! (Opomba uredništva. K tej notici, katero je priobčil te dni „Narodni dnevnik" v Celju, pripomnimo, da je ravno na Bledu prav mnogo narodnih trgovcev in gostilničarjev, ki iz lastnega nagiba brezdvomno prodajalo Ciril-Metodove vžigalice, ker se čutijo in so narodnjaki. Imen menda ni treba navajati, ker so daleč naokrog kot taki znani.)
Imenovan je naddavkarjem davkar Viktor vitez Andrioli v Tržiču.
Poročil sa )• v Tržiču železniški inženir g, Leopold Aufricht z gdčno Marijo Rabič iz Tržiča
Vodne sile. Deželni odbor je sklenil, predložiti deželnemu zboru zakon, s katerim se vse vodne sile v deželi izreko za deželno last
Slovenske lovne opozarjamo, da pride v najkrajšem času lov občine Dovje (Mojstrana) na dražbo. Ta lov je bil doslej v rokah gospodov ki domačemu ljudstvu in slovenski turistiki v narodnem oziru niso bili naklonjeni. Zato bi bilo želeti, da pride ta lov v slovenske roke, ki bodo varovale slovenski značaj naših divnih gorenjskih planin. Lovišče Dovje obsega nekaj nad 10.000 ha in je glede gamsov eno prvih lovišč ne le na na Kranjskem, ampak v Avstriji sploh. Znamenite gorske doline Vrata, Krma in Kot nudijo divjačini idealno udobna bivališča, zlasti gamsom. Mežaklja pa posebno divjim petelinom in ruševcem.
Zgorel je precejšen del smrekovega in bukovega gozda v bližini Koroške Bele. Zažgali so bržkone otroci. Skoda znaša nad 1500 K.
Državna ielessica res prav lepo skrbi za potujoče občinstvo, slasti na progi med Ljubljano in Podnartom. Večinoma je premalo voz, da morajo ljudje natlačeno stati kakor sardele.
Nesreča vsled avtomobila. Dne 19. m. m. je peljal Drešar s Svetja neko bolno žensko v Ljubljano. Nad St Vidom v Mednem ga sreča avtomobil in vozniku se je splašil konj in začel divjati. Voznik je ranjen, ženska je dobila hude poškodbe, tudi konj se je precej razmesaril in voz je popolnoma razbit
Nabori v okrajnem glavarstva Kranj. Uspeh naborov v kranjskem glavarstvu je tale: Za sodni okraj Skofja Loka se je vršil nabor dne 17., 18. in 19. t m.; prvi dan je bilo poklicanih 156 mla-deničev, k polku potrjenih 30, k nadomestni rezervi 17 (skupaj 30 •/•); drugi dan poklicanih 168. k polku potrjenih 44, k nadomestni rezervi 20 (sknpsj 37%); tretji dan poklicanih 68, k polku potrjenih 18, k nadomestni rezervi 8 (skupaj 38 */0).
— Za sodni okraj Kranj je bil nabor dne 21., 22. in 24. t m.; prvi dan poklicanih 121, potrjenih k polku 27, k nadomestni rezervi 13 (skupaj 33 •/„); drugi dan poklicanih 145, potrjenih k polku 31, k nadomestni rezervi 18 (skupaj 33%); tretji dan poklicanih 82, potrjenih k polku 19, k nadomestni rezervi 8 (skupaj 32 •/,). — Za sodni okraj Tržič so imeU nabor dne 26; poklicanih 110, potrjenih k polku 22, k nadomestni rezervi 10 (skupaj 29 •/•)•
Uradne vesti. V zadružni register se je vpisala tvrdka: Živinorejska zadruga v Predosljih, reg. z. z o. p. in izbrisala tvrdka «Mlekarska zadruga v Kranjski gori* radi likvidacije in opnsta obrata.
Škriatinka. V Sori se je pojavila med šolsko mladino skrlatinka. Okrožni in okrajni zdravnik sta odredila, da sa s šolskim poukom preneha. Odrejene so stroge naredbe, da se bolezen nt raznese v okolico.
Velikoduine darilo. Pred kratkim na Dunaju umrli učitelj g. A. Lipovec je naklonil v svoji oporoki ubožnemn zakladu občine Koroška Bela 500 K in dijaškemu podpornemu društvu v Kranju 500 K.
Dijaško kasarno zgradi na Poljanski cesti v Ljubljani Marijanišče, kjer bodo imele sestre nad 100 gimnazijskih dijakov na hrani. Ko bode zgradba gotova, se pa prične lov na dijake.
•Slovenska Matica*. Veliki slovenski zemljevid,ki ga izda <Slovenska Matica* stane za društvene člane 5 K sa nečlane 6 K. Denar je pošiljati naprej. Na naročila brez denarja se ne more ozirati.
Nekatera občine na Gorenjskem so izdale ukaz, da morajo posestniki po velikosti svojega posestva nabrati primerno množino hroščev in oddati županstvu. Ta ukaz je velike praktične važnosti, ker se na ta način pokonča velikanska množina teh škodljivcev. Večji posestniki so jih morali nabrati 5 do 7 mernikov, kar gotovo ni malo,
Kmečka posojilnica in hranilnica v Cerkljah
je vpeljala prav lične hišne hranilnike za varče vanje mladini in delavcem. So prav trdni in ma sivni, ter je v njih denir varno shranjen pred uzmoviči. Ključe hrani posojilnica in se mora hranilnik prinesti v urad, da se denar ven vzame, katerega se nato vpiše v hranilno knjižico in obrestuje po 4,/,c/0. Kdor hoče hranilnik, prejme ga od posojilnice na ta način, da vloži vlogo najmanj 4 K, katere se takoj obrestujejo in je last vlagalca. V slučaju, če bi se hranilnik izgubil ali pokvaril, tedaj služi ta vloga kot varščina, če se pa hranilnik vrne, se vloga izplača z obrestmi vred. Ta način varčevanja je posebno pripraven za mladino. Želeti je, da se oglasi kmalu čim več odjemalcev.
Češki prospekt Kranjske gore. Letoviško društvo v Kranjski gori je izdalo letos v jako pri ročni in priporočljivi obliki prospekt Kranjske gore v češkem jeziku in ga obenem priložilo »Alpskemu vestniku*. ki ga je razposlal vsem svojim naroč nikom. Prospekt je jako dobro sestavljen in ima v kratkih besedah označeno vse, kar hoče tujec vedeti o kakem letovišču. Pričakovati smemo, da ta akcija društva ne bo ostala brez uspeha in da se bo že letošnje leto Kranjska gora lsbko ponašala z izredno velikim številom tujcev.
Ženska Ciril-Metodove podružnica na Jese niesh je imela dne 23 m. .m. v Višnarjevi restav raciji «Goliea» I. letni občni zbor.   Zborovalke je pozdravila predsednica gospa Višnarjeva, na kar sta poročali tajnica in blagajničarka. Vrtnarica gdč Angela Rekarjeva je v lepih besedah navduševala zborovalke k vztrajnemu,  požrtvovalnemu delu. Potovalni učitelj glavne družbe Ante Beg je v daljšem govoru razlagal pomen in potrebo obramb nega dela. V odbor so bile voljene večinoma dosedanje moči, in sicer: predsednica ga. Marija Viš narjeva, podpredsednica ga. Apolonija Vokova, tajnica ga. Micika Pšenica, namestnica ga. Terezija Bizjakuva, blagajničarka ga. Adela Balohova, na mestnica ga. Marija Mesarjeva; odbornice: gdč. Angela Rekarjeva, ga. Marija Klinarjeva in ga. Jo sipina Podpačeva; namestnice gospe: Marija Kriv čeva, Marija Jeraša in Matilda Ham. Pregledovalki računov gdč. Rozika Klinarjeva in ga. Ana Bo kalova. Delegatinji za glavno skupščino sta gospa predsednica in gdč. Angela Rekarjeva. Jeseniška podružnica je vzor ženskih podružnic.  Članic ima nad 50, med temi 7 ustanovnic. Prvo leto je imela kron 1221*80 dohodkov. Požrtvovalne članice skrbe posebno lepo za ondotni otroški vrtec ter so pri redile lani Miklavžev večer z obdarjenjem vseh otročičev.
Vsgojevalisče za perutnino je zgradil v Sp. Šiški pri Ljubljani g. Anton Krapš. Otvorjeno bo še to poletje.
Prvo slovensko društvo perotninsrjev m
rejcev vseh malih živali v Ljubljani priredi v soboto dne 5. junija 1909. ob 8. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani javno predavanje o perotninarstvu, opremljeno z zanimivimi skioptiskimi podobami, ter drugi dan to je v nedeljo, dne 6. junija 1909 ob */• 10. uri zjutraj v hotelu »Ilirija" Kolodvorska ulica št. 22 v Ljubljani svoj III. redni občni zbor. Ker bodeta predavanja in občni zbor velevažnega pomena za nadaljni vspešni razvoj prepotrebnega, prvega in edinega slovenskega društva za perot-ninarstvo in malo živinorejo, rabi podpisani odbor vse čč. člane društva in zanimance vse slovenske maloživinoreje, da se predavanja in občnega zbora tembolj zanesljivo udeleže*, ko jim je v to sedaj podana ugodna prilika, ker se je društvo ravno v boljšo priročnost svojim članom preselilo iz oddaljenega Tržiča v osredje naše mile slovenske domovine, v — belo Ljubljano. Odbor.
Znižtne cene šolarjem na državnih železnicah. Opozarjajo se merodajni krogi, da je v osobnem tarifu državnih železnicah določilo, po katerem plačajo šolarji - izletniki do 20. leta polovično, otroci pod 10. leti pa četrtinko vozne cene. Na vsakih 10 izletnikov pride pa še enajsti zastonj. Na .tO se večkrat pozabi, in ljudje preveč plačajo, ali imajo neprijetne sitnosti pri železniških osobnih blagajnah.
Painiaka zadruga sa Cerklje in okolico, reg. zadr. z omej. zavezo, je vpisani v zadružni register. Prva na Kranjskem te vrste.
V Črnem vrhu nad Idrijo so ustanovili novo kmečko posojilnico in hranilnico. Načelnik je g. Fran Zagoda, posestnik v Zadlogu.
Družbi sv. Cirila in Metode je poslal g. A. Gabršček, tovarnar v Gorici letos že drugi prispevek 200 K od mila, ki se prodaja v korist družbi. — Iskrena zahvala!
Z Bleda. Nove, lani na jesen postavljene hiše oziroma vile, ki bodo sprejemale tujce pod svojo streho. Popolnoma so že pripravljene sledeče po strašnem požaru prenovljene, oziroma na novo sezidane hiše in vile v Gradu: Peter Dolar (Klemene) št. 8, Andrej Gogala (Toncelj) št. 9, Matej Ulčar (Pogačar) št. 16, Anton Kralj (Tavčar) št. 90, Franc Gogola (Ribič) št. 40, Jakob Kokalj (Eežkola) št. 75, Vinko Šoklič (Rodar) št. 73, Jpžef Gogala (Por) št. 89 in 33, Anton Potočnik (Stof) št. 34, Meta Ferjan (Otavnikova) št. 39, Jan. Cop (Kajževec) št. 10. V kratkem je dovršen hotel gospe Marije Potočnik (Flegarija) it. 29, vila Ant Slivnik (Tone) it. 28, Peter,
\ Torkar (Lovrin), Fr. Marolt (Por pod lipo) št. 37 Ako se izpeljejo vsled regulacije določene ceste bo pogorela vas Grad vsa premlajena in prenov Ijena. — Nekateri posestniki so vsled regulacije silno hudo prizadeti, tako n. pr. Urh Vovk (Žnidar) št. 35, Jož. Mežan (Zakopar) št. 13 Ana Kristan (Zvanka) in Ivan Zrimec, mesar, če se bode moral umakniti s svojim gospodarskim poslopjem.
Razpis nsdnčlteljske službo v Krminu. Na
zasebni ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Krminu na Goriškem, ki se razširi s novim šolskim letom v dvorazrednico, se razpisuje defi-nitivno nadučiteljsko mesto s sledečimi prejemki : plače letno 1400 K, naturalno stanovanje ozi roma stanarine 300 K, opravilne doklade 150 K. Prosilci naj svoje, s potrebnimi spričevali opremljene prošnje predlože vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani do 15. junija 1909. Pripo-minje se, da imajo prednost oni prosilci, ki so zmožni tudi italijanščine.
*
165. odberova seja «Biov. ■atlee» dne 22.
maja 1909. Predsednik se spominja smrti Matici nega dobrotnika g. P. Drachslerja ter poroča, da je Matica vnovič vložila prošnjo za državno subvencijo, oziroma za zvišanje subvencije. Srednje šolskim dijakom se je naklonilo blizu sto garnitur lanskih publikacij za polovično ceno.   Gg. pover jenikom se je poslal poziv za nabiranje odjemalcev zemljevida, za neko doplačilo morejo naročniki dobiti zemljevid prilepljen. — Gradivo za tehniški slovar je po večini izpisano. — Za krajepisni odsek dohaja več gradiva. — Pravila za organizacijo znanstvenega dela so nujno potrebna. V kratkem se bo vršila anketa o zgodovini umetnosti. — Na biranje gradiva za «Slovensko narodopisno bola niko (bajke, vraže, rastline pri obredih i. t. d) se organizira. — Izvoli se dosedanje predsedništvo in dosedanja uprava. — Držeč se oferiranih cen, odda odbor v smislu natečaja tiskarnam tisk letošnjih knjig. Za ceno natečajnih spisov se izvoli posebna jurij; natečaj sam se podaljša do konca maja. D osel je prevod «Konrad Wallenrod» Dr. K. Glaser   ima   prevedene  Shakespearjeve drame Makbet, Krotitev zle žene, Vesele kumice vindzor-ske, Kaj hočete in Otelo. »Slovenska Matica* in « Matica Hrvatska*  izdasta letos skupno spis o ilirski dobi « S tanko Vraz* iz peresa prof. dr. Drechslerja. Plačalo je doslej le 829 članov; po pravilih je treba članarino plačati do 1. julija.
Kuga v Peterbnrgu. V Peterburgu so zasledili tri slučaje sibirske kuge.
Ped vlak se vrgla 15 letna služkinja Roza Augustin na progi med Bruenom in Mödlingom. A stroj jo je vrgel tako na progo, da je šel vlak preko nje, ne da bi jo bil poškodoval. Smrt je iskala baje zaradi slabega postopanja od strani gospodinje.
Francoska sastsva na gnojiičn. V Reimsu na Francoskem je nataknil neki Grimpert francosko narodno trobojnico na gnojišču pred svojim dvoriščem, ko je ravno korakala mimo kompanija vojakov. Poveljujoči poročnik Passon jo je dal odstraniti, nakar je Grimpert častnika ozmerjal. Proti Grimpertu se je uvedlo kazensko postopanje ; pri sobotni razpravi je bil oproščen z motivacijo, da častnik nima policijske oblasti, da torej Grimpert ni žalil javnega organa v izvrševanju službe.
Telefon bres iice is Evrope v Ameriko. Z brzoiavom brez žice napreduje z roko v roki telefoniranje brez žice. Poskusi, ki so se izprovedli za oddaljenost okolo 300 km, so se dobro obnesli. Sedaj pa ima nastati telefoničaa združitev z Ameriko. Kakor javljajo francoski časopisi, je sklenila francoska vlada z Amerikancem de Forestom dogovor, po katerem ima biti v teku dveh let uvedeno telefonično združenje Eiffel-jevega stolpa z hišo amerikanske družbe Equitable. Če se ta načrt posreči, imel bo kaj daleč segajoče posledice.
Ponesrečene Zeppelinova vožnja. Zeppelin se je v noči od sobote na nedeljo podal na daljši zlet v smeri proti Berlinu. Berlina pa ni dosege), ker je pošel bencin, dve uri pred Berlinom se je obrnil zopet proti svojemu zletišču ob Bodenskem jezeru, ki ga pa tudi ni dosegel. Tik pred ciljem je močan sunek vetra butil balon s tako silo v vejevje drevesa, da vsled velikih poškodb več dni ne more kvišku. Vzlic te nezgode pomenja ta dolgi zlet velik vspeh ; največ, kar je bival doslej neprenehoma v zraku, je 13 ur, sedaj pa je bival v zraku nepretrgoma 39 ur. Vsi udeleženci vožnje so nepoškodovani.
V Londonu je nsstsla Čudna moda. Lepe in visoke dame iz izvestnih krogov imajo v naročju malega medveda, ko se peljejo v svojem vozu. Zahteve po malih sibirskih medvedih so tako velike, da jih naročajo londonski trgovci telegrafično. Ta moda ostane menda v svojih mejah v Londonu in ni se skoraj bati, da pride tudi v naše kraje.
Samomor poslanca. V Peterburgu se je usmrtil poslanec dume Pergament, eden kadetskih voditeljev in najboljši govornik v gosu-darstveni dumi. Justični minister je dan poprej predlagal, da ga duma izroči sodišču, ker je pomagal neki Olgi Stein pri njenem begu iz Rusije.
Vilice — inksns. Vse, kar je ob svojem času postalo novo, redko, ali pristopno le zgolj nekaterim ljudem, smatralo se je za izobilje — luksus. Dežnik je bil v svojem času smatran iitotako za
luksus, kakor vilice. V beneški Ravniki 12. stoletja se je smatrala uporaba vilic za pregrešno, prenna-peto in kaznivredno dejanje. Grška kraljičina, ki je postala dožetova soproga, je pripeljala s seboj iz Grške v Benetke (na Laškem) prve vilice ter zbudila s tem začudenje in osupnenje, ker je to — tako piše zgodovinar — bilo protivno Bogu in ljudem, ne hoteti dotakniti se jedi z rokami marveč jo nesti v usta s takšnim orodjem.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo!
I^i-« » « i o Oiueran -v- Kranju prodaja dobro In j>«> oenl žolc/,no 1«» ip©. oerljoUo Itluieo , -vlite kotle ÎVT « « k- 1 « » 2CC311, orodje se« * obrt« teoapodlnjatvo in Itiiu^tljH« v<>, ♦* -v- o ■>. <» Meine, trav nato, « ic»t«_»JJ t? , Hioerno in do« mu5e. 41 34
WEIB L
J. Sproitzerjov naslednik
LJUBLJANA,
Slomlkove   ullo«» sat.
stMeio-oiiietio ii koutrokcijsko kllobrilbrstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
stolpne križe, štedilnike i. t. d.
Špecijaliteta: 76 52-11
valjični zastori (Rollbalken).
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-21
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
138 62—4
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna padi in glinaatih izdelkov v LJubljani.
Zlate svetinje : Berlin, Pariz, m iti j&
Nab olše kosmetlčno
ZObOčIstllno sredstvo
Jzàehvatelj
0. Seydl
lana, Spitctl.-Stritar.uf. 7
Odhod Iz Ljubljane vsak torek.
Pozor!! 12 02-41
p-    Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoio, La Lorraine in La Touralne iz
Havre v Newyork. = Najkrajša črta. =s
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dnnajika o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu*.
41
-
Trgovina na lepem prostoru
je na razpolago, ako hoče kdo ustanoviti
filijalHo.
Pojasnila daje upravništvo »Gorenjca*. 157
Travnik naprodaj.
Več parcel dobro zagnojenega travnika v Brezjah (Kranjsko polje) proda iz proste roke za v last tvrdka
J. & A. Majdič, Kranj.
Plača po dogovoru, tudi na obroke. Kupci se vabijo prihodnji pondeljek, dne 14. rožnika ob 3. uri popoldne na lice mesta.   159 2-1
Tonnies
v Ljubljani ]
52-11
89
tovarna za strrje, železo in kovinclivarna priporoča kot posebnost žage in vat stroje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenrjša gonilna sila.
Hijl—Ii—Jr=Jr=Jr=Jn=zJr=Jr=Jf-
Tr=Jr=ir=Jr=Jr=jM
ir>
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mamtin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—10 Lekarnar Tr 6^ozy, Ljubljana.
ZobOtehničsi itfljl
Oton $tydl
v Roossovi hiši nad prodajalno v
ZOBOVJA, tudi ne da bi ne odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALN/CE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-23
Sprejemne are vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. nre popoldne.
Vir zdravja so brezalkoholne pijače
med katerimi zavzemajo iz Maranarjavltt
šnmtfih linonadniti bonbonov
(okus malin, citron, jagod, Češenj in češminj) napravljene 97 10 10
ŠUMEČE LIMONADE
prvo mesto. — Samo pristne, ako imajo to varstveno znamko. Letna poraba več kot 40 milijonov komadov. Edini izdelovalec: Prva češka akcijska družba orientalskih slaščic in tvornic čokolad K. Vinogradi,
Glavna  zaloga na
Dunaju:
Josip Xatz VI., ThcobaMfasscl
naznanilo In priporočilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem oddal g. Antonu Valjavcu v najem svojo dobro znano
postala Su. JoSt.
Obenem se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem svojim gostom za izkazano mi naklonjenost in prosim taiste, da jo ohranijo tudi mojemu nasledniku, ki bo po svojih najboljših močeh iz-kušal ustrezati vsem potrebam. Točil bo pristna vina, vedno sveže pivo in imel na razpolago gorka kakor tudi mrzla jedila.
Za mnogobrojen poset se najuljudneje priporočata
F. Indltaar Anton lfaliaoec
lastnik. 160 gostilničar.
Loterijska srečka dne 30. maja 1.1.
Gradec  76  66  59  9 40
DDDDDDDDDD
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmečki posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovca:: v letni hiši:: Dunajska ceita.)
Kmečka posojilnica t Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vlogo so obrotnjojo po 4V|o.
nV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron.   ::  ■ •
Rezervni zaklad čez SOO.OOO kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—16
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Od c. kr. namestništva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseb tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—29
■ ■   Elaktrldna gonilna sila,   aj g
Tovarni oljaatiB barv, lata ii firicla
Brata čbtri ■
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Cjttbljana,
nasproti hot. ,Union'
Ustanovljeno 1848.
,52—40
Telefon 154.
0D0DODDODD
e
za dame prazni od K 1 „ „ lišpani „ „ 3 „ gospode „   „ —
„ deklice „ dečke
11 ii it ii
naprej
80 60 40
Prepričajte se o znatno nizkih cenah I
Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfi-
;   nejše izbere.    127 18-8
znano
Na debelo in drobno pri
Antonu Adamiču
KRANJ, Glavni trg
modna, galanterijska in no-rimberška trgovina.
lfsak dan soežt
161 3—2
SLADOLED vseh vrst
se
dobi u kavarni „Prešern" - Ljubljana.
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!
Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika inanufakturna troovina
franc Sotivan, sin - tjubljana
v stari So&vanovi hiši na Jftcstnem trgu št. 22.
«0 43—14
«
161 10-1
(/a privprali in pribiti na !ale. ttrpi popo'nomn varno proti novilili)
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, samotne
plošče za tlakauje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P.VIDIC & KOMP. :: Ljubljana
Na zahtevo pošljem takoj cenike in prospekte brezplačno.
Zobozdravnlškl
■obotehniškl :: Atelje
dr. CdVarct GtobočniH
ir Kranju
1 r>2-39
je od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Tovarna za gospodaric stroje
išco m s—*
pridne, solidne potnike.
Cenj. ponudbe pod ;,U. U. 5" na Henrika Schaleka, Dunaj I., Wollxeilo 11.
Ivan Schindler, Dunaj
ttt1«"  1"fl     poSilja že veliko let dobro znane stroje vsake »■   vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-šciinice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, meden« pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnica na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živin«, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! naravnost: 94 20—6
Has Schittdlfr, penaj UI./1. Wbcrgjtrajjc 12.
68 42-17
NajHilejie milo aa koio :: kakor tudi la pege. ::
Dobtva   #»«3 povaod.
v
i z>
»m Pk
S o xi i-
«, IÜ
ja a*
a* Ks >
U% (A
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angieAkega, francoskega in braskega aukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in cano t«r se sprejemajo popravila.
Specijaiist v izdelovanju frakov in salonskih sukeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—13
139
6—5
K oil m o v lak
na|bol|SI lak za tla Iz mehkega lesa.
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi-
valne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin.
ima vedno v zalogi tvrdka
Črnomelj i Anton Zurr; Idrija i Val. Lapajne ; Kamnik i Ed. Hajek. Kočevja i Franc Loy.
Keil-«v lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
Franc Dolenz u Kranju.
Ljubljana i  Leskovic &
Meden. Navo maatai I. Picek.
Poatojna: Anton Ditrich. Radovljloa: O. Homann. Škof ja Loka : M. Žigon.
Zagorje :',Rih. E. Mihetčič.
5 52—47
največja trgovina na Gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v
"   poleg lekarne.
f   UsUoovljcto leti 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebmlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Na|nli]e cene. —................■      Priraano taborno blago.
fedaji kenitrcij «Otranjen».
OdfOTirni urednik Lav o« lav M i k u s.
Lartnjaa in ttatk Iv. Pr, bawptat* v Kranju«