Vetoraa li*|fa. Cmm !• vfaaijCT. 437. mm. l iamm. i tu*, t fctnfti im. XULMl. .Slovenski Narod" vclja: v Ljubljani na dom dostavljen ćelo leto...... K 24 — pol leta........12*— četrt leta......., 6'— na mesec . ....., 2r— v upravništvu prejeman: ćelo leto......K rt— pol leta........11 — cetrt leta........5*50 na mesec........ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Uredništvo i Enailova nllca it 5, (v pritličju Ievo), toUfoa M. 34. Insenti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., ra dvakral po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih instrdjah po dogovoru. UpcavniŽrvu oaj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. —----------r—■■>■■■ tttvllka *»l|a lt vturfOT. ------------- Ka piMBfna naroćila brez istodobne vposiarve osročninc ftt s* ozks, Mmr%4mm tiskaru tstofs* ŠL ti. .Slovenski Narod" velja po poiti: ca Avftro-Ogrsko: ceJo leto.......K 2fr— pol leta........13 ćetrt leta........ 650 i na mesec........230 za NemflJ« ćelo leto.......K 79r~* za Amertko in vse druge deide ćelo letu.......K 30"—. Vprasanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamki Opravslatves MaaflOT« «lisa ŠL i, (spodaj, dvorišče levo), tolsfts ŠL •• Jlouonsko Enotn". Bridka je ta: dr. Šusteršio bi lajraje prcklinjal, a mora blapro-ilavljati. »Slavan»ka Enota ^ mu je dolgo •asa dobra služila. Nassprotja, ki so ladala med reskim i strankami, so Ir. Šnst pršiću oino£f(x*a]a, da jo Slovansko Enoto« vlačil kakor je iote-1, in jo sreeno pripeljal tako da-eč, da so najvnetejš: somišljeniki iad ujo obupali. Tedaj je nastala roakciju na CV-ikem. Čeh i so se uprli dr. Šusterši-u. Spoznali so, da mora češka poli-i ka zapustiti j>ota dr. Šnstersioa, la mora začeti drugro takt tko. V ta lamen so si vse reske stranke usta-lovile trduo skupno parlamentarno •rgranizacijo in sklonilo so tuđi, da larede konec vplivu, kl pa je imel Ir. Šusteršič na »Slovansko Enoto« n da se mora ta organizacija teme-jito preosnovati ali pa jo Cehi za-»u ste. Skupni češki klub se je zedinil rleđe vodilnili načel, po katerih se laj »Slovanska Enota« reorgranizi-a. Ce se »Slovanska Enota« postavi ta in stališče, bo živela dalje, če ne, to mirno zaspala. Kakor rečeno, merijo vsi ti skle-•i čeških strank proti dr. Šusteršiču. 'jeprov vpliv hoeejo Cehi v »Slovan-ki Enoti« reducirati na ti sto niero, i mu gTe in onemojroeiti hoeejo, da ►i, dokler je elan »Slovanske Enote« e kdaj delal politiko na svojo roko. Bridko je to deposediranje za dr. »usteršiča in veliko ponižanje. Uži-el se je že j>opolnoma v vlojcro neka-egra generala in zda j era hoeejo de-radirati za eetovodjo. Kaj je narav-ejo, kakor da bi dr. Šusteršie na.i-aje klel, da bi zvezde z neba padale ft-niegra strahu. Xajraje bi dr. Šusteršie klel, a lora hlagroslavljati. Vedoe, da bi ehi pokazali »Slovanski Enoti« hr-ot in s tem postavili dr. Šusteršiea opolnoma na dileo, če se brezpoproj-o ne pokori sklopom češkoga kluba lede reorganizacije »Slovanske Eno-*« in se ne da degradirati, je dr. Šu-ersič ugriznil v kislo jabolko in je apituliral. Casih, ko je bila pri vojakih še alit-a v rabi. je moral kazuovauec I>o prestanih batinah izjaviti: Hvala Za milostno kazeu. Tako bridko izjavo je sedaj po-dal tuđi dr. Šusteršie. Citati jo je v v cerajšnjem »Slovencu«. Dr. Suster-sič je z vsem zadovoljen, kar zahte-vajo Cehi, vse odobrava, kar so Cehi sklenili proti njemu iu s tein je sam poilpisal in odobril uničujoeo ol>sodbo svoji polit iki. Cehi hoče-j<> uuičiti tisto taktiko, ki .K» je vpe-ljal dr. Šusteršie in ta isti dr. Šu-stersič je s tem zadovoljen. Ta polom je hud, a pomisliti je treba, da bi bil dr. Austeršič ix>iwl-noma na eedilu ostal, če bi ne bil hrozpogrojno kapituliral, se dal Ostaviti ni če bi ne bil izjavil: Hvala za milcstno kazen. Po tej izjavi bo dr. Šusteršie ostal pad streho reorganizirane »Slovanske Enoto«. Seveda ^e bo zdaj tuđi njegova politika izpremeuila. l>al se bo od Cehov pregrlasovati iu bo med tem čakal, da se razmere nu*odo zdaj, ko se je ta svoji reorganizaciji kaj več koristila, kakor pa ji je koristila doslej, na to se ne upamo odgovoriti. Diferenciranje slovauskih strank po socijalnih in političnih načelih se namreč vse moč-neje javlja tuđi v državnem zl>oru in ta načela dobiva jo vedno večjo moč nad staro organizacijsko formo po nacijonalnem principu. Xič tega ne kaže bolje, kakor da so se štirje hr-vaški poslanci iz Dalmacije ločili od kluba, v katerem imajo Hrvati veliko večino in se pritlružili klubu, a-katerem tvori.jo sedaj malenkost no manjšino. Ti štirje Hrvati so pohodili nacijonalni princip zaradi poli-tičnega, zatajili narodni program z;i-radi klerikalizma. A čeprav so ČVhi malo f>oproj ravno narobe storili fer zatajivši i>olitična in socijalna ii;m e-la, ki jih ločijo, sklenili skupo-n kl'ib na nacijonalni podlagi, je vendar /«• volitev prcdsetlnika ]M»kazala, da je to združenje, le poslediea skrajno mp-ugoka Enota« pač ne-kaj času se živeti in da utegne v pri-hodnje uiorda tntli kaj koristiti slo-vanski stvari, a verjeti ne moremo, da bi kdaj postala to, kar se je od nje prieakovalo pri njeneni rojstvu. Predsedstuo okrožneso sodKča u Hovein mestu. Predsednik novomeškega okrož-nega sodišča dr. Jakob Kavčič je že vložil, kakor smo pred več dnevi po-rcK-ali, prošnjo za upokojitev. Po ne-ziisltiženein žaljenju, ki se mu je zgodilo s tem, da je bil za predsednika ljubljanskega deželnega sodišča imenovan Elsner, samo zato, ker je stru-pen nemški nacijonalec, je ta korak pač popolnoma umljiv. Ob e-uem je predsednik dr. Kavčič dne 1. decembra t. 1. nastopil dalj-ši dopust, s katerega se več ne vrne. Tako 1k> izgubila justica enega svojih najlM>ljših juristov in do skrajno-sti objektivnega predsednika in sod-nika, ki je bil poosebljena vestnost in ilelavnost. Naravno je, da se osredotoča zdaj vsa pozornost na vprašanje, kdo postane naslednik dr. Kavčiča, kdo postane predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu. Najprej se je govorilo, da je za to mesto izbran sodni nadsvetnik v Celju Fran Garzarolli pl. Thurn-lack. Garzarolli je iz znane notranj-ske rodovine in je sele pred nekaj leti prišel v Celje. A kaže se, da Garzarolli ministru Hochonburprerju in graškemu Pittreichu ne ugaja. Hochenbur^er in Pittreich hočeta namreč tadi v Novo mesto spraviti zanesljivega neinškepa nacijonalca. Ce se uvažuje, kako sramotno in naravnost izdajaLsko vlogo so igrali slovenski klerikalci pri Els-lierjevcm imenovanju, se paČ ne sniemo čuditi, da se upata Hochen-bur^er in Pittreieh segati zdaj tuđi na Novo mesto in da poskušata tuđi na me>to okrožnosodnega predseoliličeii skandal, ki 1p kaže, kakšne so osobne kvalitete teli štirih dezerterjev. Obžalujemo samo Dalmacijo, da ima take ljudi za poslance. Povodom tega dezertira-nja se je oglasila tuđi , Kdinost«, ki je, ol)M)jajoe omenjene Štiri dalmatinske možakarje, pledirala za koncentracijo vfteh jugoslovanskih sil. Hitro se je na to oglasil »Slovenec«. Ta ima seveda svoje dopadajenje nad dalmatinskiini dezerterji, in pripove-duje ob enem, da so klerikalci že le-tos enkrat predlagali koncentracijo jugoslovan^ke delegacije, a da je nišo dosegli. Kdor klerikalce le količ-kaj pozna, tišti si lahko misli, da so tak pred log storili le v naj več ji siii in potrebi. Kdaj ie bila ugodnej>a prilika za koncentracijo jugoslovan-nkih poslancev, kakor takoj f>o sploš-nih državnozborskih volitvah. Tedaj pa klerikalci nišo hoteli ničesar sli-sati o tak i koncentraciji in so jo tuđi preprečili. Kdino i a >amo po krivdi klerikalcev sta v državnem zboru nastala dva kluba in kdor je zasledo-val politično življenje od tisteera časa, ta ve, da so klerikalci ves čas na najgrji način ruvali proti »Zvezi južni Slovanov« z nanif nom, da bi jo razbili. l~>oda je nanesla, da je prišel dr. Šusteršie v tinte. Takrat je iskal p o ni o č in takrat je poskušal ujeti »Zvezo južnih Slovanov«, da bi ga resila in mu pomagala doseči njegove cilje. Klerikalci poznajo skup-nost samo kadar jo rahijo za zasle-dovanje svojih interesov. Nam mora vsakdo potrditi, da smo vedno odloč-no stali na stališču, ila je potrebno, naj so juproslovanski poslanci v državnom zboru združeni v enem klubu. Neštetokrat smo U, predlagali in se za to potegovali, a vselej so to klerikalci odklanjali in z zasniehom odbijali.Tiidi da.nes stojimo nae>loiiia ua tein stališeu in priznavamo brez ovinkov, da bi bila koncentracija ju-goslovanske delegacije lahko velike-ga pomena — če bi bili klerikalci drugačni Ijudje. Toda izkušnja na€ je izučila, da so klerikalci sploh n** zmužui itojmiti, kaj je lojalnost, kj je vender predpogoj \ ^akcga skup-nega dela. In ob tein se bo vsaito skupno delo razbilo. Klerikalci so za-vratni in nelojalni in sploh ne morijo biti drugačni. Kdo naj torej ver* jame, da bi mogla jugotslo\ anska delegacija dolgo izhajati a enem sa-int-in klubu, zlasti če &e pomisli, d» iinajo klerikalci izključno klerikalna cilje pred očmi. Zaradi nas se juge* slovanfeki poslanci lahko jutri zdru« žijo v en klub in prepričani m> lahko> da jih homo sodili vedno pravično edinole po njihovih usf>ehih, a mntranko, v kateri naj bo-do združeni vsi slovenski, bosanski, dalmatinski in hrvački klerikalci različni Škofje stoje teinu na čelu io naravno je, da bo to \e poglobilo na sprotja, ne pa ustvarilo podlag*: koncentraciji jugoslovanskih i>o-slancev. -j- Posla nec dr. Sinod laka ,jf imel 3. t. in. svoj prvi govor v dr žavnem zboru. Govoril je o dalmatin« skih zadevah. Tuđi o duhovski beri Ko bi bil tajil sv. Trojico, bi mu tejra > Slovenec« ne zameril tako, kakoi da so je dotaknil bere. Cerkvena gospoda odpusti če treba vse, samo kdor se dotakne njenega žaklja. t« mora biti pogubljen, je že rekel fran eoski zgodovinar Miguet. Dr. Smod-laka se je torej hitro seznanil s cep> cem ljubljanskega »Slovenca«, kat bo pa že prebolel, saj je dosegel ve lik govorniski vspeh. Nespametno p# je bilo, da se je »Slovenec« zagnal v dr. Smod lak a zaradi tega, kar je ino« rekel o dalmatinskom namestnrku Vsak drugi list bi Mnel v tem oziru zastopati ninenje, katero je izrazi1 »Slovenec«, samo ravno ta »Slovence« bi tega no smel. List, ki zašto pa stališčo, da srne na Krauj^kem biti nem&konacijonalni baron Sc*hwar? predsednik >amo ker jo klerikalt>e tak list ni ma nol>ene vravice govori ti proti nazorom dr. Smodlaka. -f- Obeinske volitve v TrfK»vIjal» bodo za tretji razred dne 12. t. m.- LISTEK. Oia Tomaž in Student Tomaž. »Xa, ali ti nisem zine raj pravih )rži se. Poprimi se! Drži se! — In i — namesto k bukvani pa k Tonč-i in Marjanci. M-ga! Zdaj ti luč veti, kdaj? J^eni sem ti dejal. Zdaj t luč sveti, da vidiš, kako boš go-pod. In ti — namosto v solo si jo lahnil v gostilno. M-ga! Ti prekli-ano seme!« Oča Tomaž pelje svojega sina udenta Toniaža iz raesta doniov. elje ga iz sole na počitnice. Drucr stric drugega sfnlita na deski, po-»ženi oez voz in pregrnjeni z zele-im kocem. Sol nce že hodi zadnjo 'trt svojega pota in greje krepko v roki, upognjeni hrbet očeta Toma-l in v ozka, pohlevno stisnjena ple-l sina studenta. »Seveokih. Silno in čvrsto zadone njena kopita, zažvonkljajo stremena in medeni navezki po koma tu, crni in ko-sati njen rep se razprši po zraku, in voz ropota po beli, široki ce«ti, ro-pota in odskakuie po ontrem in debe-lem kamenju. Student Tomaž je dvignil obraz, ki ga je imel atimij«-nega med pesti in uprtega v tla, ter se zazrl na cvetoča polja, na *or«ee 1 njive ob oboli ptraneh cesto. Kakor /olta jezera so valovala žita, ki so so že sklasila in se oblila z zlato barvo in pisana nepregledna jo bila trava, ki je šumela in treptala, so vlegala in zopet vstajala v bistrih curkih poletnoga votra, prihajajočoga od f?or in losov. In studentu Tomažn je ne-nadoma tako ugmlno in veselo pri ^rcu. Svetio je okoli njega in v njegovi duši, solnee ne sije samo po cve-točili travnikih, temveč tuđi v njeg'o-vih prsih ga je polno, ne žari samo po trdem in polnem pseničnem klasju, temveč tuđi v njegove sinje oči so se vjeli bleščeči žarki. In svobodno mu je in radostno, popolnoma je že poza bil na jeznepra in čmernepra oče-ta zraven sebe, izginila je otožnost in mestni doljrčas z njegovega čela, in prost je težkega duha šolskih klopi. Zdi se mu, da bi splaval za stavo z vetrom preko polja, preko valujocih travnikov, nad žitom, po klasju, nad rožaini. In vsoga se spomni v svoji duši, spomni se kalnih in meglenih juter v mestn, pustih in žalostnih doi v zatoblih sobah, ilolgih, ne«konČnih večerov, prebitih nad knjigmmi in papirjem. In zdaj je vse minilo, kar je morilo in vezalo duha, nie več ne vidi starikavih in sitnih obrazov, učenih očal in glupih oči. — Hej, tam poje prepelica v ovsu, in Student Tomaž poskoči na vozu in najrajsi bi planil na njivo, da steče sa plaho pevko in jo ujatne kje v go«tem, »kri-tem rasoru blisu njene^m tihe^m gneadeca, kjer je varno nhrinjwih t rojo rjavo progastih drobčkanih jaj-čt^o, ali pa so oelo že njena mala pre-pelieja družinica stiska pod njeno krilo. In oei so mu svetijo, in njegova lica so so razgorola in zakipela, zapol bi in zavriskal. »O, ampak zdaj ne bo več tako,« se nenadoma oglasi zraven njega tr-di glas očotov, in student Tomaž so zopet ponizno stisne na svoj sodož, a pogled mu gre se zmiraj čoz polje. »Xo bo! Xe bo! Nie vod gostilna, nič več vino in Urška! Kosa bo zdaj pela in motika in drevo! Salabolt. S petelinom boš vstajal, solnee te bo dobilo zmeraj že na nogah. O, nič več ne boš polegal, o!« Rjava kobila gre zložno svojo pot, opleta x repom in tolče -s kopiti. Rahel veter se igrra s prahoiu po cesti, tenki in ozki vrtinci vzvihravajo v belih kolobarjih. Od daleč se vidi nekaj dre ves, za njirai se rtleči opeka, svetli zidovi gledajo med drevjem. »O, ti bnzaronsko Berne, le kaj se spomni! Ponoči si vstajal in hodil v go^tilno k tišti Urški! Seveda, bel predpasnik, okrogle ročiee, kaj bi ti ne bile bolj vseč kakor bukve! 2>akaj si pa ftel v solo! A! Ti nič vredno.« In oča Tomaž udari kobilo z vajeti, dvigne ilnu kk>buček in poiioe njegove laae. »Zakaj pat Cakaj!« »AH ma se boste postili,« se oglasi itndent Tomai. »Ali vam ui- •em ie rekel —«• In udari oieta poroki. »Na, sedaj um bo pa fo t#p^! O, le i>očakaj,« pravi oče in ovijo las* ckoli svojih koščouih prstov. »Boni pa šo jaz, čo so vam zdi,«« pravi sin, vzdigne očotu klobuk in ga prime za laso. I u tako Ma so lasala oča Tomai in student Tomaž. A kobila, ki so jo žo navelicalv gosf»odarjovo jezo, je zdivjala, \ iso-ko jo nesla rep, in utrinjalo so jo po4 njenimi kopiti. Podkva na ]>rednji lovi nogi jo bila slabo zakovana in je pela in zvončala ob kamenju. »Ali ino zares no pustite,« pravi še enkrat student Tomaž. »Zdaj to še več strahovati ne bi smel! Ti some ti!« In oca Tomaž so še bolj lagozdl s svojim i prsti v gosto šumo pod studentovim klobukom. »Ti pokora ti! Da bos vedel, kaj fce pravi nepokoren biti, da boš po-mnil, kdaj sva se vozila iz sole.« Pa tuđi sin je krepko držal svojega oče ta in fra mikastil za laso. Naprej in nazaj je Šla očotova glava, ia vsa je bila zabuhla in rjava od jeie, »Ali me ne boste pustili,« je dejal sin. »Da bi te še več strahovati ne sniel,« je odgovori 1 oče. Kobila je med tem pridirjala s skokom v vas, kjer je stala prav na kraju na levi strani ceste nizka in. ponizna gostilna* Na tisto stran jo ja savila, in predno sta oče in sin uteg* nila spustiti drug dregega, ie sta m snašla pod goctihtiftkim kapan* COtJJ* prfhoiajltj \& prri m * *«fi ramd pa dne 14 fc. in. VoUIoev v vseh treh razradili S"e 1400. Za volHev se je dosegel Kompromis, vendar so kmetski voli I-*i nekaj nezadovoljni, češ, d» inia.io ureinalo 'aistopuikov. Rok u vložitiv kUuih in sta-ilova Inih inenikov je žo koncem no-veinbra t. 1. potekel, na kar se hiSni gospodarji mosta Ljubljane oposar jja-jo. — Umrla je veo raj v Ljubljani itiženirjeva soprojra, ga. Terezi ja Vik. \. v in. p.! Domišlja vi klerikalni župnu Ora- aein. iz Most nam pišejo: Vcerajsnja >iotit-M v vašem listu je klerikalnoga župana. Oražnia prečoj v živo zadela. Veudar se je pa tolažil s tem, če», raj Vičejo napredni listi, kar hočejo, de-všeini odbor je itak naš. Da se ta člo-vek prav lahko zanatu na pristranost tleželnegra odbora, se razvidi iz na-sslednjegra slučaja. Xt*k ttikajšuji po-jsestnik so je /e pred štirhm mesevi oritožil zaradi Oražmovepa krivičnoga, post opatija na deželni odbor -loda ta mu niti odjrovora ni dal. Kak-šun anarliija mora pa končno zavladati, tV bodo ljudje a la Oražom smoli colo iK>d pokroviteljstvom deželnesra odbora uranjati raznovrstne nasilnosti zopor napredno vcčino v občini. Zdilj je posta I ta človok /.e takt* pri-tiranski, da posiplje samo pred kleri-'kalnimi liišatni. Vprašamo samo: ali napredni občinarji ue plačujejo tuđi nbčinskih doklad .* Toila upajmo, da Imhuo kmalu dokazali, da tuđi Oraž-mova drevesa ne bodo '/rasla do 110- Vožnja v siurt. iioletni Anton Ce-Jesiiik iz Orne vaši je -. decembra pe-3jal iz bokalškega mlina v spremstvii »svojegra pastorka. Fraiu-a Martuika, voč vreč raok' doinov. IVlešnik je sode! na vozu, dočiin je sol Martnik po-?og voza. v katerega ste bili vproženi • Ive kravi. Kar naenkrat se je voz uai?uil in ČVlcsuik je padel z voza ter clobil težke notranje poškodbe. Kmalu tmto je umri. Pri preinikanju vlaka se je pone-Ki'i'eil. Železniski >prevodnik Andrej Kovine iz Ljubljane je ^tal pred-.včerajšnjim pri prcniikanju vlaka št. '■)44 v postaji Zalojr na stopnjici službenoga voza ter je hotel odtod dati Mgnal. Pri tem se je pa preveo nnsmil .'z voza ter zadel / jrlavo v sioiie*rečil na i a način, da mu je v tovarni v Zelim-Jjah odletela žareča iskra v lovo oko. J*o5kodba je težka. --- Ko je pred par tliu-vi posestnik Andrej Zajec iz Lok, nbOiua Žalna, čedil hlev, .je pritokel sijegrov devetlotni sin. katerega je oče 1»o uesreči sunil z vila mi ter ga težko janil. --- Šestletni kajžarjev sin Aloj-f.ij Vesel s Hriba \ kočevskern okraju. ;;i dejal i>o uesreči de.es njegove gospc*diaje ter U"a na obrazu težko i>oškodoval. Otrok se popari]. Delavka Marija Irietoii s Slapa v tržaškem okraju je koncem preteklega me^eca jx>stavila jonet* vrele kave na mizo v svojem fritanovanju .Njena |>olflrugo leto staja hčerka je prije!a za lonec ter se molila z vrelo kavo. Zadobila je težke opekline. Navzlie zdnivniški pomoči je dne 2. decembra umrla. Nesreča v Zajc*»rju. (Jlasoia Tiradu ih j>eizvedb sta 1 ila pri ltr-sre-f*č kosti j>olomilo. Spanski mpar v Pohorju. I1*red iit'kaj časom je nadb^ovala prebi val-L-tj v Dravski dolini uoka roparska ?»finda. Orožništvo j»- patruljiralo noč :in dan ^- pohorskih jrozdovih, da bi jo r/slr>dil;i. Zajeln je pri tem nekega Mimijivcga moža, ki pa ni znal ne nemški, n«- slovenski, m- kak drugi wvstrijski jezik. \"a soduiji v Mnrn-hergu nišo vedeli kaj ž njim ixn-oti, ]>ač pa so spoznali, da ne govori itali-.ianski. Mož se jim j*» /dei »špan-iki ' in poslali so fin v M;nilK>r. Tuđi tu-kaj ga na sodniji nikdo ni mogel m-'/nmeti. Končno s« ga tuđi s]X)zn;*li v.-A »Sparim". I/vedoli s'*. rh* neki kon-tipijeni zna nekaj špan^kega. Ta je res 8pr;ivil iz »špunskega« roparja, kolikor je bilo ravno potrebno za informacijo. Mož se pišo Mauuel La-nja^, roje u je leta lK7r>. v nokem kr.i-ju :j#0 km oddaljencm o svet'i >»rez dela, ne da bi vedel, kod je ho-»lil. Žive] je od beraernja. Sodnik mu je dal tri dui v za poru časa, da s<* od-počije oo-sfstnika in gostilničarja Cegnarja v MoljčaU pri Đeljtira poftnil« vm« vina. HJa|>ee je n«mrt>$ pustil v hlevu pri svoji postelji gore ti svttUfeo. — Kouj, ki je »tal poleg postelje fetauče* ^ \\ je svetilko prevrnil. Ker je bila v hlevu velika sopara, se sieer ni vnel iilev, pač ])* se je vsa iiviua iadu*tla Posestnik ima 6000 K Škode, ker mu je počinilo 13 glav govfje iivine, 2 konja. 11 praši&ev in 9 ovae. Tatinskl iofer. Iz Trsta poroča-jo: Vitez Avgust Temi je ie dve leti imel za šoferja nekeg-a Marina Botsea-ro iz Este pri Padovi, v katere^a ie imel neomejono zaupanje. \T začinjeni ča^u je bi I vitez Temi žrtev rasnih tatvin. Lani mu je bila ukradena ćela priprega v vrednosti 900 kron. Par meaecev pozneje je izginil ilat prstau v vrednosti 120 kron m w>bo njeirove soproge. Šofer Bosearo je vprašaii od gospodar ja, kaj da on misli o i eh tatvinah osutnil ne-kega Biglianija, ki .je opra vi jal ple-skarska dela v vili. Ta mladenič* je bil tndi aretiran, ali inesee poznejt? Si> jra izpustili, ker je. prišla njegova nedolžnost na dan. Dt\v 9. oktobra je Teini iz njene spnlnice. izginil kolje briljantov in smaragilov, dalje zlat prst a u in zlata ura. Gospa Temi j»* zaukazala šoterju, naj jo j>elje z avtoinobiloin v zastavljalnico in k raznim juvelirjein, d;» bi >e monla tam našli> ukradene dragulje. In veudar ti uiHu bili daleč! \abajali so Me —- v /.epu Miterja. Dne *J. novembra je Hosearo zapro>il jros]'»odarja za dvadneven dopust. Kikor se je po-tem dognalo, ^<^ >ot*er »>orabil ta dopust, da je >el v Heiietke in poteui v Padovo, kjer je tamošnjemu zlatar-ju Humbertu Cortivo prodal ukradeni kolje za 1500 lir. Istomu zlatar ju je tuđi izročil drugo dragulje, ukradene go>pe Teini, in je dobil *2H> lir in zlato verižico. Bost-aro je ]>otem v Henctkah zastavi I še ostale ukradene dragulje in vrgel zaMavni li-siek v kanal. Pr«?d p:«r dne vi je šofer Ro>cr.ro., uvidevši, da mu giv vse j)O voiji, ukrade! svojim gosjiodarjem zlato uro. Nepreviduo ii- tuđi to pot za prosi 1 takoj za lopu-t. To je vzbu-dilo sinu. Oos})odar mu je nojprej odrekel dopTist, potem pc< jra dovolil ua nasvet insp<'ktorja Titza. Ta j" poslal ]X>Iicijske affonte za njim. Šofer .ie šel na postajo, ali takrat je bil ^Carletto za njim. ki jrn je pred od-hodom aretiral. Šot'er je obledel, a tu ni bilo pomoči. Preiskali s<» trn in pri njem našli ukradeno uro. Titz se je potem podal v Benetke in Padovo in tam izvede] v*»\ Bosearo je bil ne-nasitljiv tat. Svojemu gosnrM'larju Vk povrh vsejra še ukrad^I kakili 70 bu-teljk šauioanjea.Tudi je mož špekulira I na pri lira nke hi si nj iii so jra našli v posesti ponarejere*ra ključa za vrata, kjer se uahaja *«".ba hišinj. V Pulju aretiran Č'eh. Iz Pulja jioročajo: Tu so a rotira I i češkoga in-ženirja Bol>eka, ki je bil tu pri vo-jaški vaji, in sieer iz |>olitiT-uib ozi-ro\ ter gn propeljali v Prago. Bil jo predseduik neke razpuščene češke mladin>ke organizacije. Velik požar na Reki. Xa Keki jo izhruhnil v nedoljo okoli polnoči ve-Hkanski ynY/.ar v hlevih nekoga Petri-ea, oziioma -lorino. Dvaj.^et konj so izpastili, ki so potom \*o mestu okoli divjali. Proti jutru so ogenj omejili. Šk»»d;-t znašf! 40.000 do 50.01)0 K. Pobožna industrija. Katolički du-Invnik in župnik Bileeki v Gubnu, škoiija hreslavska, razi>oši!ja im Av-striji pisma, kutorim je piid.j, no 8 razsrU'dnie in pa prošnja, naj se mu /a to posije vsaj 1 K 20 vin. za v.irivid-bo nove veliko katoliške o"]kv» Ko-m!ir pii razmero dojmščajo, naj posije X K. Za to dobi popolnoma zastonj in-teresantno brošuro: Franeeseo Fer-rer in irrozni dnovi bareolonski.« Će se posije 4 K, so dobi šo razvonte^n: Ali izvira človek oa kdo pošljo colo 6 K. pa dobi šo: > V smrtnom boju, zadnje ure znanih boprotajeev in bojro-k let ni kov« — za 7 kron se pa dobi tuđi imena in kratek življenjopis vs^>h -5S |>a-|Kižov. V svojem pismu piše, da on, če pređo ta pisma ]>o vsem svetu, v strahu in skrbi sodi, da po-rioči no more spati in da dobi od sa-lnega premisi jovanja, oo bodo i mola tu fiivma. uspeh, ^lavoliol. Njomu gro samo za to, da zadovolji duševni !a-koti svojih '/iipljanov. In česa ne stori dober pastir, da to izvrši? - Toka pisma prihajajo tuđi yx) naših krajih. Se voda jo najbolje, taka pisma t^koj vrniti. Kdor bi pa vsoono hotel svcij mošnjiček olnjšati, naj iK>šljo ono \sot«» za našo propotrebno šol*ik*> družbo - družbo sv. Cirila in Metoda. Amerlške novic-e. Dva S1 «/- venca pouesrećila v a ni o -r i h k e ni p r v m o g o k o p ii. Ka-kor smo žo poročali, je v premouro-kopu v Dolari na v državi Colorado nastaila 8. novembra ekjaplosuj«, vslH ka toro je bilo 85 rudar je v ubit ih in zadušonih. Med panoHre^encJ sta bila tuđi dva Slovenca in »Icer: Frjuik U narčič, doma iz Toni ili ja pri Ljubljani, star 33 let, neoženjen, in pa Andrej 01 a žar, dom« \% Slavine na Noirenjflkeu), star 28 let, ntritoajen. Hrratov je bilo ubitib 6. Omocorcev 7, Jsponoi 4, lUlijanov 15, Mehikau-e«v približno 40. — Bio vene« umorili. Iz ManUtique, Miohtfran, lM>rocajo: Poner*reeil se je Slovenee Mai tiu Le«ar. Trideset uiilj od iukaj v Shhtffletonu, so gm naili n» iele*-nidki proći ntrtve^p i»* tako rume-sarjeneo* da so fa Ie težko »pozna* li. Kako se je rx>nesre^il, se ne ve ntč ffotove^a. Govori se, da je kvartal l dvoma možema, katere je obi gr ral za ves denar. Najbri sta ga ta dva ubila ter na žeiezniško prof o vrgla. Za-pubtil je dva brata in eno aeatro na C&lumetu. — lT m r 1' Slovenci. V Julio tu je umri Jo/ »f Slak, 36 let fttar. neoienjen, doma iz Velikoga dola pri Zatitei. V Clevelandu je umrla 40 let stara Marija Jerše. Pokojnica je bila doma iz Roba pri Vol. Laščah, odkodor je prišla v Amoriko pred 17 loti. Tujski promet v Kjubljani. Me-seoa novembra je prišlo v Ljubijano 5134 tujoov — 1141 numj nogo me-seea oktobra in l\ već ka kor lani i noseća novembra. Nastanilo pa s*' jiii je v hotolu Inion l«H>t5, Slon 846, Lloyd 465, Cesar avstrijski '280, Južni kolodvor 209. Ti voli -> in v ostalih g'ostilnah in prenooiščih KJ51 tujt-ev. — Bilo |»a jiJi je s Kriin.iskejBra 1CM)6, z Dima ja 1068, i/ slovenskih dežel 951, iz tložel čo>ko krokie 165, iz dru-jrih avstrijskih dože-1 02ii, iz O^rskeg1;! 120, iz Hrvtiško in Slavonijo 257, iz Bosno iu Heroeirovine 38, iz Nomčijo 194, iz Italije 164, iz Kusije 3, iz Kranoije o, iz balkitn^kih držav 110, iz ostalih evropskih deže! 120 in ix Sevorno Amerike IO tu.ieov. S ceste. Ko je včoraj |>opoldno pcljal nek prostak dom obran sk* jra polk^j j>o l'oljanski oosti konjo, je ta uthiril s kopitom lllotnopra Josipa Avhlja na usta in nm izbil c!v;l r/oba iz zjrornjo čeljusti. Hazardista. Zadnje tii li>-Ietni duinar Jožef Hndolist iz Veli-kovi.*a in 211ofni Kare? Havaič iz Varaždina Uvabila nokotrn t'otoprafsko-p:a pomočnika v neko prost i Ino v Kolodvorski uliei tor p:a ?, groljufivo iprro spravila ob 150 K. Oškodovanee j;* zadovo ovadil polioiji. ki je oba izslo-dih'i in arotovola tor izročila pristoj-neniii sodisču. Će se ga ženska niišrka. V nedo-Ijo jK)noči se gn je bili neka brezpo-selna Irla v Ahaeljt-vi ulioi prooej čoz mei-o iiatojno obnašala, j»> stopil v nk-eijo sf>rfi/nik. katorejra jo noc.ua. veša lako z.-ičela ošt^vati, da ,\<* je moral aivtovati. Izročil i so jo okrajnomu sodiv'u. \e bo prav. Ko je ie dni na Marije Terezi je oesti mitnički paznik botol pri nekom hlapou, ki }o vozil v mesto uaou poilvržono Ha gro napraviti svojo dolžnost in V*r se mu ta ni pokoril, mu .]*" javni oricran izpulil iz rok vajoti. Xato gn jo hla|iee pa tako sunil v prsi, da jo paoVl na oesto. Selo s poniočjo svojs^pa tovariša. jo zainogvl paznik izvršiti svojo dolž-nost. Xo]n*ovidni Iilajioe so bodo moral zagrovarjati pred soiliščoni. Prijet begunček. To dni jo poli-oija a rt-to vala zaradi nostopanja ne-kog;i 151otno^a dočka. Fantalin jo pri n rad u iz}r»vot1al, da so piše Jo/et" Kopač, da je doma iz Hrvaškotra ter, iln jo iH)be^!iiI od svojega učnojra moj-stni na Koraškem, kjor m^ jo učil pe-kov-ke obrti. Nopridiprav je bil nat» izročen oiijronskomu uradu. Delavsko jfibanje. Včeraj >o jo z južnojra kolod\'Or« r^lpoijalo v Amoriko :i5 Hrvatov in 20 Sloveneev, na-zaj je prišlo pa 200 Maeedoneov. Izdubljeno in najdeno. Ci. Ivana Doli nar jova jo izjrubihi kuverto, v kateri je imela 8 K denar ja. -•-- P:»-sestniea Marija Hrioljeva jo izpubilj prost, banko veo za 20 K. —- Mituiški j>a;:nik fvan Vonoina je našel doljaro vrv in ]o izpubitelj dobi v čuvajniei na Afarije Terezije oesti. — Zidar Jo-žof Šinkovee i*> našel srodnjo vsoto dona r ja. Zatekel >*<» je mlad lov?*ki }>es, ki ima ua irlavi belo lis<». Lastnik naj s#- zrrlasi v C-uznkovi jarostilni na Po-Ijanski oosti. NoTOdnfl obronibfL Družba sv. Cirila in Metoda je pio jela to - Ie pisomee: Tukaj pošti ja-vji s Cinikom 790 znamk in 3 K za «lnižl>o. od katerih mi je podari) 2 K jr. Zoiko Jennan, viSji nadzornik ?>Prve iVške #»pl. dolu. družbe« v Tr-*tu. - rAn Miklavža posljeva eni ob-mejni sestrioi in onomu braten malo igrat* in jima vošcivn radodarnepra Miklavža. Malo jo feicor, a sama r.i-mava veliko, tako tuđi dati ne raore-va do^ti. Vzemite sa dobro, kar je! — Xa&& Stanka. — Moiirje, dno 3. decembra 1910. — S tom pismom vred je priila ftkatlja, napolnjena z Urra^auii in znainkatni, peiaca je Ime-1a v Bpremfttvu tuđi dva srebrnjaka. Hvala vama, dobri Cirilek in premar-Ijlva Stanka! _______^ DflflfCII MZmHl, MIHmTiev vefer, ki %* jo priredilo -Gospodarsko napredno društvo aia i^entjakob^ki okraj« pri Kavčiču Na Pii^ «»zu, je živ > dokazal, kako je dmštv^ pri \seh Klojih obetn^tva splo^no priljubljeno.BJ1<> je toliko ljudi, velikih in inajbnih, da je uprav Čudno daše ni zgodila kaka nesreča v silni Kiiofi, ko je Miklavž dolil 8\oje dari, dr. Faust pa »zlate« cekine last-ih ga kova. Parklji so int^li obilno hvaležnega posla, kaj ti tuđi v šent-jakobskeui okraju je še dosti nep*>-kornežev, »e vec pa nopokornio — ih> Ksebno tista mala s črnimi očmi! ki nifeo hotele moliti. Pa so *e kmalu prebridko pokesale svoje no vere, k<> bo prišle v po kl ruske krempljo. Sko-raj bi bil jok in škripanje z zobini! Sieer je bilo pa toliko i u tako prisrč-ue zabave, da *i Ie />jlinio zojiet kaj tako dobro uspelega. Tarnliurahi so neumorno svirali tor prav izlioruo in obilno pripomogli do tolikoga inoral-nega Ti>j^ljii. GmotuoKii ni bilo, ker je društvo izdalo za ta večer prečoj krouie, ne da bi dobilo kako pokritjo. Htorilo je pa to zato, ker želi iu hoč«\ tla ima probivalstvo kaj oti dan ob 11. depoi dne >lav-nostni oln'ni zbor -— samo do pol 11. odprto, kar blagovoli slavno občid-frtvo n»* znanje vzoti. Strel^ki klub Siska«. Pri khibo-vem stroljanju z dne 3. t. ni. jo na-bral ^r. Gabrijel Hrinšek zne>ek 6 K I v v prid zgradbi ^Sokolskoga uotlje, katorim so dobitki pripmlli. in sieer dobitolj jirves^a znesek •> K, dobitelj drugoga znosok 2 K in dobitolj trotjega dobitka znesok 1 K. Hvala! Živeli strelei! Jz Lit i je. Litijski di lota rit jo prirede dne 8. t. m. <\\p predstavi in si-oor: Oarrineovo veseloigro v 0 dojii-ujih >'V Ljubijano j> dajmo!'- in K >-tzebuejovo vsoloigiH> enodoj. : lia<-tresonoa': v £ro>iilni na pošti. Začetok ob 7. uri zvečer. — Cone prostorom: I. 1 K 40 v, II. 1 K 20 v. III. 1 K. IV. M) v. Stoji.šč^ ^>0 v. Rrez po^ebnib ob-ve^til. K obilni uH*i!ežbi vabijo litijski ililetantjo. Pod|M>rno društv«* za slovenske > i^okošolte v Pragi je imelo dno 1*J. listopada t. 1. svoj obeni zbor, na ka-torem se je za X. upravno 1. 1910 11 St stavi I sledoči odbor: )»ro4]>ednik Ivan Arb, o. kr. vladni svetnik, o. in kr. ravnatelj najvišjih zasebnih iti ro»lbinskib ]x>so>te\ ; podprodsois \■šoučilisčiio knjižuioe; tajnik referent dr. Mihajlo Iiustnliar, pisatelj; odbornik dr. Ivan Žmave, o. kr. skriptor vs*iučiliščno knji/nioe; n;»-mostnika odhornikov ri do-žolnein odboru, ter namestnika pre-plodnikov Anton Hrubv, arhitekt in Alfoir/ II rova ti n, inžeuir. — Društvo iV imelo v upravnen; lotu 1000 10 7130 K 37 v projomk*»v tor 1*702 K 80 \ izdatkov. Podpor, v gotovini, ol>eilil! i u v vočorjab se je razdolilo 7)3 prosileeni v 270 slučajih za krou 08 v. CMali izdatki >o bili po-sojila 2a rigorozne takse v /nosku 240 K tor upravni >troški. Kor >i reven slovenski «lijak ne. mc»ro v Pra-gi rudi neznanja češr-ine ničo>:ir ]>o-stranski /a^lužiti in tuđi drugje ne dobi po4i|X)ro, jo torej popohioma od-kazan na »Podporno «lruStvo<-, katr*-ro bi i mol vsak slovenski inteligont pod pira ti. — Pri^p*>vl:i nnj so izvoli-;o pošiljati na naslov: g. dr. Karei Šehesta, advokat. Praga II., Spalena ul. 0. PnsvchL Slovensko deieluo gledališc-o. Dano* zvečer prvič H. Il>M'na drama »S t e b r i družbe« (za par). Vlo-go g. Bohuslava jo prevzel g. Povho. — V čotrtek pop. oh :>. Lobarjova o|iorota »K n p ž n a« (izvon ahoii-ueinenta; za ložo \>nr) zadnjio v sezoni pri znižanih eenuli. Glavne vloge pojo g*'*. Hadrboloova, gdč. Tbalor-jeva, g. Iličio, g. Povho in g. Bukšek; — zve^or ob 7. prvio v sezoni anglo-hka burka »Kraljevska Viso-ko«t« (m nepar). - V soboto opera »Tannhauso r<-. HeaHk Umi: Stefcri 4rw&*. Torpedi, poloioni }km! svet gnilih kompromiaov. so IbMoove drame. Tow»j r#\-olucijonarno, niMe, na-skaknjofe vm tradicijo vlad«joe>«a filMMtT«, VMtkoK etič»e, br«w>hrlr-no lo resnk'O in pravico išooce» i/i megienib nižiu lo kvui bila /-•*!*► snnMliia duhova, najvočju indi\ iilunlista iuimI jiOiiiki XX. vek^. :•«• volueijomirea iu v kon-sekvonc-ah »»'lo anarln^ta, oba n.■->t ran kar ja, • republikanska >fH^ijali->ta, roali*tp. a likratu mistika. l]vrop.>ka inoderua literaturu »e jrt rodila in razvila \kh\ praporjom Ibs4'-na, prav Inko, kukor so jo rcxlil«i evropski« moderna jf!ii*ha v znamo-nju Iiikai'da VVagnerju. Med . <**ijuluimi rovolnoijunar-niini dramauii lb>ennvimi >1 *i »8<>-vražnik ljudstva in Stebri družice n:ijl>opiilai nejši, kor uajjabnej«i, tuđi masa>i razumljivi ter gledftli&ko naj^-lektnejši. lCdoča nit \ v^oh Ib^i -rovih draniah: bodi rosničen! ->^ kaže v "Sh*brili družbe r:i/ločn»» v>al:enin inteligentu. MugCK-iii konzul B«rniek je pobeljvn grob in vzor farizejske jM»fH*liK»!sti, SlKven, >»pf»-^tovan veljak }f\ bogat, vplivon; a \ no svojo inoč i n >'oljs«vo si je prid«1-bil z nezuačttjnostjo, broz^rčno*tjo, zavratnostjo. Ideal moraluuMi jo vui-videz, v i>tini je nonraveu do moz**-jta; vzor >oprog»i j«' ua zuuaj, a v roNiiiei se je oženi I iz grde špekulaei-je. NeseVjičon rinloljuh >e zcli, a pri lem izkorišea vso >voj<» okolico. No Ik'Uo sredstvu mu ni preveč VK>dl<». aa dovt/- iii^r dobieok. A slični si* njegovi prijatelji. (Jnili stebri družU! Koristolovstvo, zdru/eno -zvijačnostjo, krutostjo, lažjo. Toi. iiosretui iu srcčni dogudki ura primo-,io za sreo, ki je v »vujem jedru von-darlo dobro, in Hernick r»e radovolj-no in vesel oirese \>m^ laži ter od krije sam vso resuieo. Kakor X i kit a \-ToNtoga drami > Moč touio<, »o tuđi Borniok kot>ajo ro^i iz niučno laži \ ssvctlo, osročujočo istino. Kakor v v>eh Ibseuovih drf-i:*ah, je tuđi \ toj tUjauje zelo ilra-uiatično; vso o>ebo >»o p>iliološko i/ cizelirane, ter je vodilna mi>el ]Hjda na v efektnih i>rizorih, i>olnih satir ' in ironije. Lahka razumljivost in uu jiota zaniiiuvost to dramo ji zajam čujola ]»o\>O(l uajvečji uspeh. Polejr Strahova, >Noro< in ;Sov razni kn ijmJstva« so »Stobri družbo- čeirta Ibsenov;i drama n ? ^oveuskoni odru. V njej imajo ;da\ no vloge gg. Nučič. Hobuslav, Skr bin^ok. Verov>ek, Simačok, gu. I>:i-jjilovii. ltiIč. \Vintrova. ffdč. Šetfi!«<- ". i« it! pa. Iliči('-e\ ;i. »Gla,>l>evui Matii-M.« Pcvski zl>or ■■<»la>liruo Maiice<- priredi s >odelo\;i njem ]jo]*cilnoga orkestra Slovenske l"ilh;irnionijo<- jutri zvecer, v srodi«, dno 7. liecembra v veliki dvorani <>Sn rcMliit-ga doma < koncert ni zabavni v< čor z.*» >\ ojo člane, ujili rodbino, pod-poriii- člane - Gla>boue Matice« in spl»>h prijatelje -Matičinegra z1>ora. Vsto*i je pro>>t. Koneort Stella Kriifit*r. Sloven >ka Filarmonija je pričotkom te kon-certne *1oIk% ]K»udarjalii, pridobili znaiuonito \ irtnoziujo n;i cr* slili jrdč. St rilo Kriigor z I>unajii. (rflč. Kriiger-jov« jo bivša gojonka kr>n%or>"atorija v IVagi in nčonka >!ovitoga piofe sorja Sevčika. Zaklju»-n(» izobrazt>o v jo fHKlal slavni bel^i'rki virtuoz rr; goslili prof. K. .l>aijo Le 1a ji jo v/*> njeno )M>tovanjo za inueinostjo dal spričovnlo. ki med i'rugini slovo: vPriporočum toplo \ mmh koueertuii; društvom talent gdč. Stolle Kriiger-jovo. Mladu umotnioa .ie n«kaj lor studirala \**\ mojim vodstvom iu v teku najinih Studij >ei-i videl, da >♦ naravni darovi njene o*obu«*sti ra/. ^ ij^jo čim najsročnej>r. i\(\<\ Kri'i-jrorjova irti;i sigurno tehniko, c\*i » tonovo svojstvo in prav grloboko pl«■-n\enito čustvovauje. Caka jo lopu kfl-rijera. To sprieevnlo *•• dajem iz ••v«--ji iTii sna V nedolio, k^. trdo. Krii jrerjova tiu^topi «kupnr z našim orkestrom. smoTuo toro) pričakovatr najlepšejra užitku. Slomski lug. — Hrvački sabor ue bo sklii-ati! Javili «iuio že, da je poslal i»au »1; Toniašio kabinetni pi^irni na Huna ■ prošnjo za >klieanje brvnikejni sab^>-ra. Ta prošnja pa sploh ni prišla v r*»-ko kabinet ne v1^11'1^*, kor jo je pridr-žala \ IVs»ti ojfrska vladu. Dusi dolo ča zakou izroono, da mora ininiRtor v.u Hrvaško nomudoma vs^e predlopo lirvaske«« bana predložiti vladar ju, kljub toi\iu }e to pot min. prn**od-nik terof Khuen - Hodervarv, kot mi-nister za Hrvaiko banovo prošnjo Tta ^klicanje sabora pridržal- Oeividno jo, da jo » tetu kr*il lakon tor tuđi po-«egel v delokrocr bana samoga. Pck^>Ih jasno je, da po lakonskih dolo^bah O0r«ka vlada ni ma pravice, vplivuti na to, kdaj m naj Urvaiki aabor *kli« !*e, manr«0 da ima uuno dolinomt, da ' Urtrfi banove predlože kabinetni pi- ■arni na Dualu ▼ nartajno poatar** nje. Toda ofrska vlada se ne ravna po teli doloćbah ter je dala sedaj raagla-aiti, da sploh ne dopusti, da bi bil se-daj'sklican hrvaški sabor in aieer ba-je zaradi tega, ker neće dovoliti, da bi hrvaški politiki v teh okolnostih strmoglavili bana dr. Tomašića. Vzprieo tegu položaja pričakuje vsa hrvačka javnost z veliko napetostjo, kakšno stališče bo nasproti tem nepo-stavnostim zavzel ban dr. Tomašić. Splošno se računa s tem, da bo ban podal svojo demisijo. — Sprememba tlskovnega sakou« v Srbiji. Poročali smo že, da je srbska vlada predložila narodni skupsčini nacrt novega tiskovnega zakona, v katerem je več zelo oštrih in reakcijo-narnih dolocb. 0 tem zakonskem nacrtu sedaj razpravlja poseben, v to izvoljeni odsek. Radi te zakonske predlože je prišlo do ostrega konflikta med starinii in mladimi radikalci. Mladi radikalci »matrajo dotični zakonski nacrt za preveo reakcijonaren, zato zahtevajo, naj ga vlada u makne. V slučaju, da bi vlada tega ne sto-rila, groze, da bodo izvajali konsek-vence ter izstopili iz vaide. če se konflikt med starini in mladimi radikalci ne poravna, lahko v kratkem izbruhne ministrska kriza. — Hrvaško časnikarsko društvo. Ustanovni obcni zbor »Hrvaškega časnikarskega društva« v Zagrebu se vrši v nedeljo, dne 18. t. ni. ob 10. do-poludne v prostorih »Hrvaške Matice«. Na dnevnem redu so te-le točke: Porocilo zacasnega odbora, verifikacija članov ,absolutorij za zaeasni odbor in volitev upravnega odbora, nadzorstva in razsodišea. — Shod proti draginji v Zagrebu se je vršil pretekla nedeljo. Sliodu je predsedoval bančni uradnik Tvančević. Na shodu se je iz vol i 1 po-seben odsek,ki ima ostati v permanen-ci, dokler draginja ne poneha. — Verska toleranca med Hrvati in Srbi. V Šašu na Hrvaškem živi 600 pravoslavnih in 400 katolikov. Pravoslavni so sklenili, da si sezidajo cerkev. Z zgradbo so tak oj počeli, .le-li so voziti kamenje, opeko in sploh ves stavbni materijal. In pri vseh teh delih so jim bratski pomagali kato-liki Hrvati. Pravoslavni Srbi so bili seveda prijetno presenećeni radi te bratske naklonjenosti ter so slovesno izjavili, da bodo katolikom pomagali % delom in denarjem, ako se tuđi oni odločijo, da si v Šašu zgrade svojo cerkev. — Ustanovitev srbske knieoke .stranke na Hrvaškem. Na Hrvaškem so ustanovili srbsko kmečko stranko. Stranka je jela v Belovaru izdajati svoje glasilo »Seljak«, ki ga urejuje Milan Obradović. V svojem progrramu pravi list med drugim: »Smatramo za sveto dolžnost izjaviti, da borno vselej živeli s Hrvati v trajnem miru, v Ijubezni in slogi, smatrajoc jih za starejše rodne brate mile nam in skupne matere domovine — Hrvatske.« Izpretf sotfišfa. Izpred takajšnjega porotnega sodišča Mlad ropar. Na zatožni klopi sedi 201etni Janez Hribar, kočarja sin iz Dobrave, tožen hudodelstva izvršene-g"a ropa. Obdolženec je s svojim oee-tom Antonom delal pri Ivanu Gertar-ju, posestniku in lastniku mlina za barve v Ihanu, kateremu je lansko le-to poprorela niša in katero je letos po-pravil in prezidal. Dne 4. oktobra je ravno dodelal škarpo, zato je plačal v gostilni Marije Ložar svojim delav-cem »likof« in jim izplačal njih za-služek. Tu so bili navzoči: Anton Hribar, Martin Velepec, istega sin Jakob in obdolženee Janez Hribar; to je bilo okoli 6. zvečer. Prvi trije so knaalu odšli, ostal je v gostilni le se Grčar in obdolženec. Okoli 7. zvečer je šel Grčar pogledat na svoj mlin, ter je obljubil Hribarju, ki ga je čakal, da se kraalu vrne. In res je prišel Grčar kmalu nazaj, kjer sta z obdolžencem izpila ostalo pijaco. Hribar je vedno fiilil Grčar ja, naj pije, med tem ko je on aelo zmerno pil. Vrnila sta se nato vsak po svoji poti domov. Gerčar je stanoval pri svojih starših, katerih hiša stoji pri okrajni cesti. Ko je bil v oddalji kakih 150 korakov od svojega stanovanja, skoči izza brezovega grma, ki stoji ob cesti, nek moški, ka-terega v temi ni mogel spoznati, ter ga zgrabi z obema rokama za vrat, ga podere na tla in ga tako davi, da je izgubil skoraj zavest ter mu je šla kri iz nosa in grla. Grčar je še napa-dalca profil, naj ga saj pusti pri življenju, na kar nupadalec odskoči in izgine v temi. Ves omoten je prišel Grčar domov ter legel spat. Drugo jutro je postalo Ivanu Grćarju jasno, da je bi? prejšnji večer žrtav ro-parskega napada. Preiskal je svojo suknjo in pogrešil svojo knjižico za beležke, v kateri je imel dva bankov-ca po 100 K, in sicer je bil eden od teh bolj nov, drugi pa bolj stare izdaje. Glede storilca je imel takoj na sumu Janeza Hribarja; ker pa ni imel nobenih dokazov za to, je molčal. — Kmalu potem je pa izvedel, da je ob- *Jlt^Oa»i*ta^a*atn«tT Pišala* meajal baukove* u 100 K, ie-daj gm je fale oTadil omfalkoam. Pra* iskava ja pa kmalo dognala, da ja rea Hribar oropal Grferja, kajii kakor priči Jakob inUmrtin Velepec, delav-ca, ispovesta, je obdolienee v Loiar-jevi gostilni, koder sta ae tuđi onadva nahajala, dobro videl denar, ki ga je imel v beležni knjižici na misi. Jože Martineič in Frano Same pa, kakor priči potrjujeta, da ata bila navioča, ko mu je Janežič stokronaki bankovec izmenjal. Dne 22. oktobra je pa pre-iskovalni sodnik na obdoUkeneevem domu izvršit hifino preiflkavo. Na^la se je v ulnjaku, kjer je imel Hribar svoje ležišoe, v zaprtem kovčegfu Gr-Čarju oropana biležna knjižica, v kateri se je tuđi nahajal starejši sto-kronski bankovec in drugi za 20 K. Ker je obdolženec trdil, da je ta knjižica njegova last,sta izvedenca Grčar-jevo pisavo primerjala z ono v knjižici in našla, da je ta pisava ene in iste roke, torej Grcarjeva. — Ivan Hribar pravi, da je ta denar njegov prihranek, da ga. ima od očeta Antona, ki mu ga je dal za razna izvršena dela. A tuđi to ni resnično, kajti vsakdor, kdor njegovega očeta pozna, ve, da oče ne razpolaga nikoli z večjo vsoto denar ja, da tiči mož v dolge-h. Obtlolženec se zagx>varja, da je svoj prihranek zamenjal dne 2. oktobra t. L, ko se je z brzovlakoni peljal iz Izubijane v Trnovo. Pa tuđi ta zagovor se je izkazal kot niČev, ker po izreku dotičnoga sprevodnika se sploh kaj takefea med vožnjo z brzo vlakom ne da izvršiti. Razprava se nfidaljuje. SorŠekova obsodba. Dognalo sr I je tuđi po pričah, da je bil Gorjam-že preje enkrat po glavi udarjen in da od tak rat slabo vidi. Porotniki so vseh 8 vprašanj zanikali, na kar ga je sodišče oprostilo. • Tržaški iredentovci pred grašklm so-diščem. Veeraj se je začela pred gra-an-ceseo Mosettig iz Tr^ta, 211etni teh-nični uradnik Renato Gioppo iz Trsta, 161etni priv. uradnik Menotti Cesca iz Vittorio v provinci Treviso, lTletni priv. uradnik Giuglio Levi i/ Trsta., 181etni dijak Giocrio Conighi iz Reke, 19k*tni priv. uradnik Giu-seppe Kirschdorfer iz Velikega Lošinja, 231etni klepar Angelo Favot iz San Quirino, 311etni frgovec Renzo Prister, 201etni priv. uradnik Giu-seppe Barison, 191etni priv. uradnik Cesare Deperis iz Kormina in 261etni odvetniški kandidat dr. Remigio Ta-inaro. Deperis je obtožeu tuđi zaradi žaljenja veličanstva.Predsedujo dvor-ni svetnik dr. pl. Karnitsehnigg, drž. pravdništvo za^topa dr. Konier, za-govorniki dr. Neumavcr, § 63 k. z. 17. maja t. 1. so prijeli na pošti v^ Gorici zaradi omenj»ne do-pi5?nic-e 151erno Anito Brand.»lišio in našli pri hišni preiskavi pri njej pisma nekega Rajnerja Feja iz Be-netk, naslovljena na Deperisa. Iz te-pra gradiva je bilo razvidno, da je bil Deperis v stiku s prostovoljsko i talijansko četo 12.000 mož, ki se vadi vsako leto na Lidu v Benetkah, nadalje pa še v drugih italijanskih krajih. Fei spodbuja Deperisa in njegove tovariše naj se ?nako organizi-rajo in jim obljublja svojo pomoč. Preiskava pri Deperisu pa je imela ta uspeh, da je prišla policija na sled snujoč*i se organizaciji. Vse gibanje pa so zakrivala športna podjetja. Društvo »la giovine Trieste«, po raz-pustu na novo ustanovljeno pod ime-nom »asfioeiazione giovanilo Triesti-na« naj bi bilo temelj vsej organiza-eiii. Našli so tam od obtoženih pod-pisan oklic in nekako prisego, da ho-(•ejo vestno ohraniti zvestobo svojim gori navedenim iredentističnim idealom. Našli so potera pri Barisonn tuđi en izvod tajnega Ksta>>Marci-ando« z dne 15. av^nsta 1909, ki je ravnotako služil iredentističnim na-mraom in hoče pospeŠAvati snovanje prostovoljske čete. Obtoženci taje, samo Deperis priznava, da je pisal ono dopisnico. Fejovih piaem ni kazal m-komnr in ni soglasal a njegovani te-vajanji. Kar se tiče one prisege, so ,}r obtoženei podpi«ili, a raaumeval pod svojimi ideali edino |portnn združenje in irojenje Sporta. Ur. To-maro taji v«e. V stanovanjn dr. pl. Hoebertha so našli P*™* ^SS Romea Batti«ti»a, ki .ie bll 1. 1«H obtožen veleiadaje, 1» J« pobegnil. V ima plan« ***«}• Bttttbti« leU 1909 naj akuia vpiaati nesamljiro oseko v av«tri>ki »Flottenverein«, da bi bilo na ta način mogoce priti do vaeh publikacij teg& društva, la katero se gotove oeebe zelo zanima-jo. Odgovori inu naj pod naslovom »Contesse Anni Ronehi«. Dr. Hoe-bert pravi, da ni imel nobenega etika z Battifttigom in da pisma niti dobro razumel ni. Zastopnik državnega pravdnika predlaga n«j se izključi javnost. Temu ugovarja dr. Ura-nitfich, češ, da ni nevarnosti za javni mir. Kje naj bi se uprizarjale demonstracije I Morda v Gradcu, v Trstu ali v Italiji f Posebne važnosti pa je v tem procesu kontrola javnosti. Sodni dvor je sklenil, da se izključi javnost. Zagovorniki so vlo-žili protest proti zaslišanju vojaških izvedencev, ker je razvidno iz odgovora kornega poveljništva, ki je že nekaka sodba, da voja.ške oblasti ne sodijo objektivno. Dr. Konig ugovarja, da imajo vojaški izvedene i edino namen rn-/ložiti stremljenja iredentizma z kega stali^ča. Izvid kornega i lištva se je izgubil zato pa > ^riložen aktom drug izvid, ki se s prvim krije. Dr. Uranitech ugovarja, da vojaštvo sploh ne more govoriti o iredentizmu ker se v politiko ne srne vinesavati. Soeris pravi, da je imelo športno društvo »associazione giovanile« dva (nldelka, in sicer otldelek peščev in addelek kole*>arjev, da pa ni zasledo-valo političnih sniotrov. Znano mu je bilo, da je bil nekdanji predsexlnik l>epaul zaradi i^olitičnega zloeina kaznovan, a ou sam je pravil vedno, da je bil nedolžen. O Feju pravi, da >e je šesta 1 ž njim v kavarni Munici-Dio v Trstu, da pa takiat še ni bil redentist, kar je postal sele v Benetkah. O Fejevi kazni konstatira pred-etlnik, da .jo je dobil, ker je nosil pri pogrebu Oberdankove matere za kr->to venec z izzivajočim napisom. Deperis je veđel o tem vencu, ki ga je dalo društvo assoi*iazione, zanika pa, !a bi bil napis izzival. Predst^lnik avrne Deperisa, da si mati zaradi veleizdaje usmrčenega Oberdanka gotovo ni iztekla zaslug- za društvo, vsled česar je društvo hotelo z ven-i*em slaviti le njenegra sina. Deperis ne ve nieesar o kakeni kom it ej u za nabiranje prostovoljcev. Popoldan so se prečitala nekatera Fejeva pisma, v katerib se Fei pritožuje, da se razmere vetlno slabša,"»o. onienja pa tuđi, da poteče 1. 1912. trozveza in la je v rokah prebivalcev obmorakih krajin, da vse že seotem še nek Fejev nacrt za vaje, ki vzbuja občo veselost. Našli so pri Deperisu tuđi 10 pozivov društva »le^ra i»atriotica« in izrezek iz uekepra časopisa z izzivajočo i>esmijo pesnika Fusiematta ter brošuro, ki pnveličuje Oberdankovo smrt. nadalje letake proti militarizmu. Deperis se zapovarja, da ima take tiskovine na stotine ljudi v Trstu j>e«sem ]>a je kist nje|roveg-toženei'. Na vrsto priđe razžaljenje veličanstva. Zaradi žal.iivih besed na dopisnici pravi, da je bila vse le šala, dn je misi i 1 le znamko, ne pa cesarja. Prpdse-rtnik ujrovarja, da mrtvi znam-ki pač ne more stot>iti kri v jrlavo. še s»«lem drugih pišem jo rdposlnl De-jmtLs z narobe prileplienimi znamka-mi. Deperis se zagovarja s kratko-vidnostjo. Zagovornik s^ sklicuje na nek ključ za prilepljenje znamk. Kakor je prilepil Deperis znamko, bi to pomenilo »zasledili so nas« ali »pre-nehati moremo«. Zagovornik vpraša Deperisa ali je pogosto zahajal v društvo »associazione«. Dej>eris zanika in pravi, da niti vseh članov poznal ni. Obravnava se je nato prekinila ob 7. zvečer. • • • Ljubavna drama. Pred osjeskim sodiščem se je vršila zanimiva kazen-ska obravnava zaradi izvrženega umora. Na zatožni klopi sta sedela 231etni hlapec Janez P i p o š in 451et-ua kmetica Milka J e f t i č. Pipoi je bil obtožen, da je 8. oktobra vsled na-govarjauja svoje ljubioe, Milke Jef-tič, umoril kraeta Janeza Caklo-v i č a, s katerim je Jeftič živela v divjem zakona. Jeftič je imela s Ca-klovičem šest otrok. Z moćnim kolom oborozen je napade 1 PipoŠ Janeza Cakloviča. Napadenec je hotel zbe-žati v svoje stanovanje, toda njegova prilcžniea mu je zaklenila vrata. Vuled tega je Pipoš dohitel Cakloviča Se pred vrati ter ga z nožem zaklat. PipoŠ je bil obsojen na 121et težke 'e, Jeftič je bila pa oprodčena. Kapajte jutranjo izdajo -Slovenskega Naroda**. InitlmL * Rosa im traje. Slepi pesnik Milton je bil trikrat oženjen. Njegov tretji zakon pa je bil vse prej kakor srečen. Lord Buabingam se je izrazit nekega dne proti slepemu pesniku, da se mu zdi njegova eoproga kakor roža. »Ne morem je spoznati po njeni barvi,« je odgovori! slepi pe^nik, »na njenih trnih pa čutim, da iuiate prav.« * Največje ljudsko štetje se je vršilo leta 1901 v Indiji. Kašteli so dne 1. inarea 294 milije nov in 361 ti-soč prebivalcev, ki so se posluže vati 147 raztičnih občevalnih jezikov, priznavali se k najrazličnejšim veroizpo-vedanjem in pripadali raznim ka-stam, ki v Indiji Še vedno obstojajo. Za to ljudsko štetje je bilo potrebno eden in pol mitijona uradnikov. * Nemškl cesar — doktor prašk**-gm neiuškega vseueitišea. Medicinska fakulteta praškega neniškega vseučili-šča je dne 24. novembra imenovala neniškega cesarja Viljeina za častne-ga doktorja medicine. So res smeŠni ti nemški vseučiliski profesor! — Po nekem poročilu,»Pefeter Llovda« I je sklenil akademični senat na Franc Jožefovi univerzi v Kološvaru imenovati nemškog'a cesarja častnej^a doktorja- Povod temu ^klepu je bilo, da se je nemški cesar pri jubileju berolinske univerze širokoustno i>o- I hvalil, >ehnn še, ker se je v zadnjem letu povpra-ševanje po letalih znntno povijalo. Veiiflar pa se to ni zgodilo, kakor je razvidno iz naslednjih številk. Cene strojev so: »Antoinettc« z niotorjenT 50 P. S. za 32.000 K, > Bleriot«, motor 50 P. S. za 22.000 K, Henri ali Maurice »Fannan«, motor 50 P. S. 22.400 K, »Sommercc 20.800 K, »Voisin« 22.000 K, »\Vright« 20.000 K, »Grejroire« 24.000 K, »Hanriot« 25.000 K. »Nieuport« 18.000 do 24.000 K, »Goupv« 18.000 do 28.000 K. »Tellier« 25.000 kron, »Koechlin« 17.000 rio 25.000 K. neka-teri manj vreflni letalni stroji stane jo 15.000 K. Dokler borio letalni stroji tako dragi, v Ljubljani najbrže ne homo imeli nadlojre letalcev. * Svinjarji. V Geri se je pričela obravnava zoper vodjo rešilne hi^e v Karolinonfeldu, ki je last knezov Reuss. Vod ja je obtožen raznih težkih nravnostnih pregrreškov, ki jih je storil na zaupanih mu učencih. Ce tuđi oženjen in oče ene#a otroka, vendar se mu je zahotelo po neki trinajstlot'ii in neki oseinletni deklici in je ol>e zlomtiil. drug«* deklice in dečke pa je na ^krajno surov način muci). Izve-delo se je o počet ju tejpra varuha mla-tline sele. ko ie ne-ko dekle Ps>l>e|rnilo. Toženec pa je bil še tako skrajno pre-drzen, da je tožil starse te deklice, ceš, da so odpeljnli skrivaj in brez vedno-sti ravnateljstva iz zavoda svojo hčer-k*>. Pri tozadevni obravnavi pa so prišla na dan vsa njegova svinjarska početja. Ob enem s to vestjo prihaja iz rajha še tlrupra, j^dobna no vica, ki z ben^alično lučjo osvetijuje moralno propadlost, ki je zavladala v naj-širših krofrih. Pred sodiščem v Devinu je stalo v soboto 16 mladih ljudi, ki so bili vsi obtoženi hudodelstva našega $ 29. Ustanovili so si bili ti perverzni ljudje, ki so bili člani najbolj-še družbe, ćelo svoj klub. Dva je ob-sodilo sodišče na š^stmesečno, eneera pa na trimesečno ječo. Drug-i so bili oproščeni, ker jim nišo mojrli dokazati soudeležbe. Telefonsko In brzojavna poroillo, PosUnska lborniea. gj. — Dunaj, 6. decembra. l*o ob-širnem odgovoru finttnčne^a ministra Bilinske^a na Breiterjeve tnlit-ve prlede nerednosti pri dunajskem Bankvereinu, je zbornica nadaljeva-la razpravo o proraruuftkem provi-■oriju. Prvi je govorit zionist Strau-cher, ki je zahteval državno pomoč za bukovinske kmete, ki so še danes pravi sužnji velcposestnikov. Itali-jaimke zahteve je tolrnačil C o n c i. Velik govor je imel Spinčič, ki je pojasu i 1 gospodarske in kulturne razmere v latri in raspravlja! o za-htevah Hrvatov in Slovencev glede srednjega in visokega šolstva. Zlaati ne je zavsemal za priznanje reciprocitete na zagrebskem vseučiližču pre-tiUnih akušenj. Vlada se brani dovo-liti to reciprociteto, ona se izguvarja na neke poizvedbe, ki jih pa ni pred-i loiila parlamenta. Govornik je i*hto- val, da se ti iskazi predkša Zdaj govori grof Bternborg* & — Danaj, 6. decembra. Dane« in jutri bo pri debati o začasnem proračunu govorilo če 13 goyorni-kov, ker hoče vlada, naj se jutri konca prvo branje. Jogoalovanl in vlada. S. — Ounaj, ** defeinb;-« 1^11**» ob pol 12. dopoldi*c 8o bili zastopntki v-euciliškega o mirno končani generalni debati o itulijanski fakulteti izvoli podod-sek, kateremu se naj <> imel danes ob 3. po-pohhie sejo, na kateri s.- tniloči, kako stališče zavzaiue ^rlede nameravanili sj»ravnih j>ogujanj. V <,l*če se sodi, da bo ^prejet pred log, naj se klubovi za-stopniki trdeleže pogejema spravnih pogajanj pa .se morajo pri tem držati nafiJ»Mlnjih načel: Spravne konferen-ce so neobvezne; dogovori, ki .se skle-nejo, se ne smejo dotikati vprašaiija o koinjietenci državnegii in deželne^a zbora; vsi preillogi, in°reči na razde-litev Češke, morajo ostati iakljueejii od jmjrajanj; vtadm* jezikovne nacrte j<- vzeti le tedaj v razpravo, če se obenem resi ves kompleks spornih vjjračanj. — Češki radikalci bodo predlagali, naj -«• kluh sploh ne ude-ieži spravnih po^rajauj; seveda bodo pregJasoslanci 8o ga jako presreno i>ozdravili. Železni^ki svet. S. — Dunaj, ♦). decembra. V 3. oddelku železniške^ra sveta je posla-nec Hribar i>redla)Gral zuižajije to-vornih tarifov za peresa za jtoliistvo in neiziJelane it^'i in lotscgel za^roto-vilo, da se ti tarifi zniiajo. V 2. od-delku je Hribar dr.ne.v interj>eliral zaradi prezidave ljubljanske ja kolodvora. Zastopnik južn** železnice j*' izjavit, da ima železnica zdaj zopet za to prezidavo }K>t«jbna sredstva n*i rapolagranje in da -e bo z delom kmalu začelo. Sistirana prtdavauja. S. — Inomost, 6. decembra. Predavanja na vwiučilišču so za nedolo-n'n čas »»istirana. Akademični senat je to sklenil, ker je di^Štvo zairrozi-I(» s stavko zaradi teg-a, ker vlada no popravi vseučiliške^ra prKlopja, ki jo v nnjslabšem stanju Predavanj no Ho, dokler *e vlada definitivno ne izreče glede }>oprave poslopja. Hrvati in oirrski državni zhor. M. — Budimpešta, 6. decembra. Hrvaški po*»lanci se ne udeleže vee lebiitc o proračiinskem provizoriji!. Odsotni so sk*»ro vsi. Za veeraj je bila iiapovedana klubova s*»ja, a prišlo je samo oseni |x>slaneev. Klubov prezi-dij je poslancc jmzval, naj pridejo v Pešto ali pa naj mandate odlože. Volitve na Angleškem. M. — London, 1». tieccinbra. Do-sctiaj je i7A*o1jenih 87 liberalcev, 11T> unijonistov, 14 |>oslanefv detavske stranke in 16 Ircev. Naš dunajski urednik dr. Albert Kramer stanuje VII 2, Lert*henfeldenitrat»»r Nr. 15, I, II 18, ter med 6. do 7. po-poldne v vseh lista se zadevajotlh sadevah na razpolafro. Med 1. do pol 3. popoldne in 8. do pol 12. i večer telefon ftt. 20.530 local in interurban. Častite naroenike »Slovenskefa Naroda«, katerim poteče v kratkem bod i si meseena ali eetrtletna naroeni-aa* prosimo vljudno, da oadaljno na-robitev kar najpreje ponove, da jim posiljanje lista ne prestane. — De-klej je platano, je razvidno na aa-skftTnem ovitka. Oospodimtvo. — Uradse poisvedbe o rentalii-liteU kaw«klk pose*tev. Profesor na poljedelski visoki soli, prej aukcijski def v poljedelakem minUtrstvu, dr. Hoffmeiater, generalni zastopnik avstrijakeffa goapodankafa dru* »iva, je dobU p*sd teaom od po|M»l- skag« ministretva naročilo, naj poi*-veduje o rentabiliteti kmeekih poae-stov. Te poizvedbe so iv preoej časa i»delane, vtandar pa nišo bile ctotstop-m> širšim krogom. Zdaj pa porivajo. »fa hoče vlada to (kito objaviti. Izvoz kitajskega mesa. Ćelo K i tajci so začeli sedaj že izvažati meso, kar je tem bolj čudno, ker preobljmleno resarstvo haje izvoz stabiliziral iu poveća 1, iako da Imj stopilo tuđi kitajsko meso na svetovnem trtru v konkurenco z mesom iz drugih drže!. l/dajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Poslano. Mnenje gospoda dr. (*yuta \eu-mannii Krurszthaza, Gos|M)d J. Scrravallo, Trst. Ker som rabil /. najbolji i ih s -speliom Vaše Serravallo\o kiiia-^ ino z železom za injilokrvue, nevra-*1enikr in druge bolnike, i^a lahko : riporočam kar uajtopleje. Kriu's/tliaze. 8. aprila UH)*.*. Dr. Neiimauu (*yula. Varstvo konj pozimi. On konji '>laiK'jo zdravi in /.mn/ni za ilelo, je . rldine stole, ki pres*>gajo vse drugo tovrstiio blago, su takozvane oriffi-italne H - stole iz tvornice tvrdke Le- < nbardt £> Ko. V varstvo proti ikmih-re'ibani, nosi vsak komad varstvono '/uiuiiku, niz vidno i/ easopisnih ojrla--ov, zato pri uakupu Zćihtevajte iz-rx*no Leonhardtove originalne H-siole i u pazite na varsteno znaniko. j^ajiepši prazniki se nam pokvarijo JHm ako je kdo od nas bolan ali sano pre-cM m lilajen in vendar je ravno december zaravju \«1 ffl posebno nevaren. Posebno sedaj moramo ^J9I biti zlasti previdm in najbolje stori.iio to MM tako. ako imamo Faveve prtstne sodenske ■i mineralne pastilje kot idealno domaće SUH sredstvo vedno pri rokah ii v porabi. Hh faveve prtstne sodenice. ki se po K 125 ■■ dobivajo v zadevnih trgovinah, ne odreko fSj 2 nikoli 'n so zlasti za otroke pravi blagoslov. jnarainu zastopstvo za Avsiro-Ogrsko: W. Th. Ciuntzert, c. kr. dvorni založmk, Diin.ij IV/1, Grosse Meugassc 17. Umrli so v Ljubljani: Dne 0. decembru: Jakob l*ot<>- < it. hiralec, o*2 let. \' d ** že 1 n i lidlnifi: J>Jie 1- deeembra: Audrej Prime. J vjeue<-. *J. »hii. Dne 2. deeemhra: Marija Mau- rin, ueiteljeva žena, T>*J \^\. Dne li. «lec?oiubra: Ivan Sehol»er, ;: ud učitelj 4(i let. Meteorologićno poročilo. VištTM n»d raoijCB 3M-". i redni i 'raćat tlak 736 • <■« :«"--K i Neba ! 2.pop. 735*5 82 sr. szah. sk. oblač. „ 9. zv. ' 735*6 T\' n Uež b. 7. zj. 735 0 7*9 si. vzhod.' megleno Srednja včerajšnja temperatura 71 °, r.orm. —03J. Padavina v 2\ urah 1.1 mm Namesto vsakega dražega obvcilila. + Inžemr Fran Vik javi ja v svojem in v imenu svojih otrok Fride in Boiene vsem sorodnikom, prija tcljcm in znancem pretužno vest, da je njegova draga soprana, najboljša mati, gospa 1004 Terezija Vik dne 5. decembra ob 6 uri zvečer po daljšem bolehanju mirno zaspala v Gospodu. Pogreb se vrši dne 7 decembra ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 5t. 2 na pokopališce pri Sv. Križu. bv. maSe zadušnice bc bodo slu-ZHc v raznih cerkvah Preblago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, 6. decembra 191o. Prvi hiov. pogrebni zavod Jos. Turk Spretn znstopnflt »• lito. ~ Ponudbe z navedbo zalitevane provizije (v procentih) na] «e iMilavl|aio mi Mah« paAWBW8kO ll4#lMFflBto fcttWb »uUJ#rl—. t*ik: 4000 Starodavna restamtija hot#l „Pošta1« uji Je«enioah9 v blizini tarne cerkve ter 5 minut od kolodvora oddaljena se da w najem. Pojasnila daje lastnik Al Schrey, Jesenke, Gorenjsko. itx>3 KnliMhesa = ^^ pomoćnika in spretno prodajalko sprojme 3^3 knjigama £. Schventncr. Priporoćamo našim gotpodinjam pravi :FJ^ftK(5)COY: kavni pridatak iz zagrobške tovarne. tL rU** U. Y 1M1, 5;t I. V * tmtmrmJf ii i utimii w Dragotin Jurman 3O po po I dno, Osebni vlak v smeri; Triić, Jeaenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. ©•35 zve6ar. Osebni vlak v imeri: Irijć, Heaemce, z zvezo na brzovlak v Beljak, celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-grad, Monakovo, inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, V7lissingen* Trbii- * 7*4O zv*&«r. Osebni vlak v smeri: Grosoplje St Janž, Raciolfovo, Koćcvje. IOmO ponoći. Osebai vlak v irceri: jese-nice, Beijak, Gorica, Trst. Odliod iz LTubijane (driayni kolođyor>. 7*28 2jutra< Osznr \ ak: v Karamk. 2O5 oopo'ane: Meanec v Kamnilc 7-35 £ve>d«r: Me^ar.cc v Kammk. 11*— ponoći: Mebanec v Kam ni k lc ob ne- deljah in praznikih v inesecu oktot j. 7-14 zjutraj: Osebni vlak u Jeseair« v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidan Prage, Linča, Monakovega, Sol no grada Badgasteina, Bdjaka. Gorice, Trsta, Triiea «•52 zjutraj: Osebni v ak h KoČevja, Ru-doitovega, Grostiplja, St Janža. 10M2 dopoldns: Osebni vlak U Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, 2. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina Wiesbadna, Frankobroda, Mona-kovega, Solnograda, Inomosta, Badgasteina, Beljaka. 11-20 do^oldn«: Oseooi vlak iz Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, TržiCa. 2*50 popoldn«: Osebni vlak ts Kočevfa, straže - Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. St. Janža. 417 popoldno: Osebni vlak is Trbiša, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Triiea. e-58 zvodor: Osebni vlak is Jeseaic. v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Vnge, Linča, (Zelovca, Monakovega, Solnograda« Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. ••15 zvecvr: Osebni vlak is rici jaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic* Trfića. 9O7 xvod«r: Osebm vla* u Koceri^, Strmie-Toplic. Rudolfovega, Grosupija. St. Janža. 11*22 pono6l: Osebni vlak is Trbiia, Ceiorca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prtbod ▼ L|«blfawo {4r*mww tetoxaio#>. O-4O zjutraj: Mešanec is Kammka. I v katerih je navesti posamezne cene za razne votnje t iteviikah io beiedah, izročiti je zapečatene do določenega časa gon navedenemu u radu, kjcr so tndi dražbeni pogoji ob navadnih urah vsakemu udeleiencu na vpoglcd razgmjeai. Na ponudbe, katere ne bodo poTsem u str era le drmžbenemu raxp«su in dotičnim pogojem, na take, ki se bodo pogojno glasile in koočno na take, ki bi se prekasno ali ćelo naknadno izroćile, se ne bode oziralo. Izrecno se določa, da si podpisam magistrat pridržuje pravico me*tno vožnjo oddati tuđi drugemu, nego najcenejšemu ponudnilm, Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. novembra 1910. Zi ©skrbovtnje občitskfl »sfavil mesti Ljifeljue ztCasio »ostavljeni c. Ir. Ie2elte vitle svetaft Lasckan 1. i. Št. 38045. 4% • I Vf Razpis službe. Na c. kr. veliki realki v Ljubljani je stalno popolniti izpfaznj«io siliti šBlAeoi duge ii litaii- S to službo je združena letna plača 900 K, pravica do dveh v pokojnmo vštcvnih petlctnic po 100 K in pa dejalnostna doklada letnih 180 K. Zahtevajo se oni pogoji, ki so vobće veljavni za namrtćcnjc sluiabncga osobja. Prednost se bo pa dajala onim prosilcem, ki dokažejo, da so izurjeni v postrežbi pri kemićnih, fizikalnih in prirodoslovnih zbirkih. Prosila naj svoje pravilno opremljene prošnje vlagajo najkasneje —— do 31. decembra WIO----------— pri podpisanem mestnem magistratu. Zakasnelc ali pa pomanjkljivc prošnje se pri oddaji službe ne bodo upoštevale. Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. decembra 1910. Za atMtfajje »Kiiskii ••ntil »eiU ljiM>aae zaOsa# pcstafljeii i kr. tfdclie vUic »trt«*: Laschan I. r. ** Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delnlftka glavnica K •^••^•S« S«f*Hjlff*J#)V«l MtoS AM#)V* aV •aaa^pal #•■)# 4§9*40Q SPaMi I PatraialM v »pitala, Cttovajb Tnoi !■ ■ar«|affc n I Sprejou vlMt u kajffict « at nteB taba •» Ja M t 01 ftajt ■ pnaji srtflK ■ inhiihn pafcfi na wtt j •krntiji « at vtoa a fidi "^» |2 |O P* •»"■■ ■*■. I