r, Največji slorenaki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol lete......$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Censress of March 3, 1879 TELEFON: CHebea 1—8871 NO. 90. — ŠTEV. 90. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 17, 1931. — PETEK, 17. APRILA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK IHII ALFONSO ČAKA, DA GA BO NAROD POZVAL... PO NJEGOVEM MNENJU BODO ŠELE VOLITVE MESECA JUNIJA ODLOČILE NJEGOVO USODO Ko je dospel v Marseilles, ga je uradnistvo navdušeno pozdravilo. — Časni&kim poročevalcem ni hotel dat! nobene izjave. — Pravi, da bo šele takrat govoril, ko bo dospel v Pariz. — Po nemirih, ki so se završili v Sevili, je bilo proglašeno obsedno stanje. — Komunisti delajo novi vladi velike ovire. — Rusi pravijo, da Španska ni še zrela za tovjete. MARSEILLES, Francija, 1 6. aprila. — Izgnani španski kralj Alfonso se je odpeljal ob eni uri popoldne proti mestu Parizu. Nameraval je odpotovati opoldne, pa je zamudil vlak. MARSEILLES, Francija, 16. aprila. — Danes je dospel v Francijo Alfonso XIII. strmoglavljeni kralj Španske. V Franciji je sklenil čakati odločitve španskega naroda. Kot kaže, Alfonso še vedno upa. da ga bodo Spanci pozvali nazaj na prestol. Ko se je bivši vladar izkrcal s križarke "Prince Alfonso", je bil bled in molčeč. Podal se je v hotel Noailles, v namenu, da čimprej odpotuje v Pariz, kjer se mu bo pridružila bivša kraljica Victoria. Ko so ga obkolili časniški poročevalci, je rekel: — Moj bratranec, vojvoda Miranda, bo govoril v mojem imenu. Dokler ne dospe v Pariz, vam nimam ničesar povedati. Vojvoda Miranda jim je rekel: — Kralj je za* tegadelj odpotoval iz Spanjje, ker noče ovirati glavnih volitev, ki se bodo vršile meseca junija. Sele tedaj se bo odločil španski narod, bodisi za monarhijo, ali za republiko. Kralj se bo odločitvi brezpogojno pokoril. Križarka, na kateri je zapustil Alfonso Carta-geno, je imela razvito kraljevo zastavo. Ko je stopil na kopno, so ga francoski uradniki navdušeno pozdravili. Španski konzul, senor Gullon, je brzojavil madridski vladi, če sme obiskati bivšega kralja. MADRID, Španska, 1 6. aprila. — Vlada se je lotila ogromnega dela, ker skuša takorekoč preko noči izpremeniti avtokracijo in dikatorstvo za republiko. Največje zapreke ji delajo komunisti. Ko je vojaštvo s silo zatrlo komunistične demonstracije, je bilo proglašeno obsedno stanje. Tekom nemirov sta bili dve osebi usmrčeni, devetnajst jih je bilo pa nevarno ranjenih. Obsedno stanje je zdaj proglašeno v Madridu, Barceloni in Sevilli. MOSKVA, Sovjetska Unija, I 6. aprila. — Vladno glasilo "Pravda" je objavilo danes dolg članek, v katerem pravi, da španska še ni zrela za sovjetsko vlado. Španski komunisti so sicer precej močni, toda zaenkrat še ne morejo izvesti svojih načrtov. PARIZ, Francija, 1 6. aprila. — Bivšo špansko kraljico Victorijo, ki je dospela včeraj sem, so napori zadnjih štirih dni strahovito izmučili. Danes'se je dvakrat onesvetila. Zdravniki so ji priporočili popoln mir. PARIZ, Francja, 16. aprila.—Ko je dospela sem španska kraljica Victoria, so jo francoski monarhi-sti navdušeno pozdravljali. Ko so ji povedali, da se je njen mož Alfonso srečno izkrcal v Marseilles, je vzkliknila: — To je najboljša novica, katero sem izvedela tekom zadnjih štirih dni. Tekom vse vožnje smo jokali, — je rekla. — Ne valed žalosti, pač pa vsled ginjenosti, ker nas je prebivalstvo tako prijazno sprejemalo. MADRID, Španska, 16. aprila. — Alfonso XIII. se sicer nahaja v izgnanstvu, toda prestolu se ni odpovedal. V zadnji njegovi izjavi se glasi, da je izročil vlado republikancem, da počaka izraza splošnega ljudskega mnenja na Španskem. NASPROTNICE PROHIBICIJE PRI H00VERU AMER. LETALCI PROTI VSTAŠEM ARGENTINSKI KABINET JE RESIGNIRAL 400 žensk je izročilo resolucije proti osemnajstemu amendmentu. — Sprejem v Beli hiši. WASHINGTON, D. C., 16. aprila. Predsednik Hoover je sprejel včeraj delegat j o 400 zastopnic različnih organizacij, ki so si napravile boj proti suši za svojo življenjsko nalogo. Sprejel jih je v Beli hiši ter izjavil, da ga-' veseli njihov obisk. Na seji, katero je sklicala organizacija pdoti narodni prohibiciji, je bilo sklenjeno od več kot 1100 zasL^ipnic, da naj se izroči resolucijo predsedniku. V resoluciji omenjajo deleg'i.tinae Wickershamovo poročilo in prav pjsebno 'predlog, katerega je starvil Henry W. Anderson. Nadalje se glasi, da ne sme prohiibicija še nadalje ostati žoga političnih kandidatov, da je treba prepust'ti posameznim dnžavam, di same določijo alkoholno 'vsebino pijač in da mora storiti kongres potrebne korake, da se da ameriškemu narodu priliko, da odloča sam o tej stvari. KONVENCIJA NAPREDNIH PREM0GARJEV Proti Nicaragvl sta od- pluli dve nadaljni ame- -- riski bojni ladji.—Ame-| Radikalci so bili zmagov*- Nastopli so delegati 40 riška lastnina je slabo zaščitena. NOVI NAČRTI INDIJSKIH NAC1J0NALCEV Predsednik indi jsk e g a kongresa pravi, da se morajo Indijci, ki se boje za svoje življenje, izseliti. BOMBAY, Indija, 16. aprila. — Wallabhai Patel, predsednik indijskega narodnega kongresa, je napovedal ponoven boj indijskih na-cijonarstov proti angleški nadvladi. Podkralj lord Irwin je rekel, da bo tak bojevita duh, kot ga je izrazil Patel, uničil vse prilike za mir. Pal;el je rekel, da je mogoče izvo-jevati neodvisnost, če zastavi vsak Indijec svoje življenje. Oni Indijec, ki se (boji krogle ali vislic, je bolje, da se izseli iz Indije. Premirje, sklenjeno v Delhi, ne sme nikogar preslepiti. To premirje le le začasno ter daje Indijcem priliko, ameriški momariš&i zrakoplovi odstreljevali vsfcaše. Parnik "Cefcjlu" je zapustil včeraj Puerto Cabezas. Na krovu je imel dvalndvaijset amariških žensk In otrok. Standard Fruii and Steamship Co. je poslala državnemu depart-mentu brzojav, v katerem se pritožuje n-„d pomanjkljivo zaščito ameriške lastnine v Nicaragvi. Dve ameriški mornariški letali sta vrgli štirinajst bomb na vstaše, ki gd se koncentrirali ob reki Coco. Malo prej so napadli vstaši neko ameriško »postojanko pri Rami. ti pri volitvah v Argentini. —Provizorični predsednik Uriburu je baje pripravljen odstopiti. COOLIDGE PREDLAGAN ZA SPEAKERA WASHINGTON, D. C., 15. aprila. Republikanski poslanec Johnson iz ! North Dakote je mnenja, da bi bilo I najbolje, če bi postal naslednik po-| kojnega Nicholas* Lcmgwort.hrj, biv-I ši predsednik Coolidge kot speaker j poslanske zbornice. Johnson pravi, da usta/va ne predpisuje, da mora speaker j a izvoliti zbornica iz svoje srede. GOVERNER ARIZONE SE JE ZAVZELZA M00NEYA LOS ANGELES, Cal., 15. aprila. Govern cr drl-_ve Arizone, George W. P. Hunt, je naprosil governer-ja Califomije, James Rolpha, naj j pomilosti Thomasa Mooneya in jwarrena Billangsa," ki sta baje pone dolžnem zaprta v St. Quentin jet-nšnici. BUENOS AIRES, Argentina, 16. aprila. — Argentinski kabinet je d;ines odstopil ter izročil svojo re-Bignacijo predsedniku. Ods.op mun strstva je bilo predvsem posledica provinci.jalnih volitev, ki so se vršile prejšnji teden, iz katerih je bilo razvidna, da ima kandidat radikaliev, dr. Honorio P tier eden napram kandidatu konservativcev precej prednosti. Soglasno s poročili notranjega min'stra Sasnoheza Sorcnda, so izjavili člani kabineta, dra .bodo ostali na svojih mes:ih toliko *časa, dokler bi ne bil imenovan nov kabinet. Vprašanje glede stališča vlade napram volitvam v Santa, Fe in Cordobi pa bo odločilno glede novega kabineta. Predsednik Uribiru se je v pon-deljek vrnil iz Santa Fe. Tekom svojega tamošnjega biivamja je poudarjal, da je pripravljen izročiti kontrolo vlade radikalni stranki, ki je zmagala pri volitvah. Njegova izjava je prišla tekom zaključnih dni kampanje ter je bita predvsem posledica oficijelnega šteli j a glasov v provinci Buenos Aires. Kljub odporu provzorične vlade so radikalci porazili konservativce. Skupen uspeh je naslednji: — Radikalci so dobili 77,248 glasov, konservativci 71,769 glasov in socijalisti 18,322 gl-aisov. MONTEVIDEO, Uruguay, 16. apr. Tu sem dosla poročila pravijo, da je bila v Buenos Airesu zopet uvedena najstrožja cenzura. Napeti politični položaj kaže, da so radikalci zopet zmagali pri preostalih _dveh volitvah. Poročila o odstopu skupnega kabineta potrjujejo to domnevo. WASHINGTON, D. C., 16. aprila. V argentinskem poslaništvu so izjavili, da nima nikakega učinka na poslainitavo odistop kabineta v Buenos Airesu. Poslanik Malbran bo estal na svojem mestu. tisoč naprednih delavcev. — Bosi in njih pri-ganjači prete odpravo unije. ST. LOUIS, Mo., 16. aprila. — Kljub dejstvu, da prete premogar-jaki besa in njih priganjači delavcem J z odpravo unije, je vendar zastopa-;nih 40,000 delavcev na premegarski ! konvenciji v 9:. Louisu. Posebno močno so zastopane drŽave Illinois, Missouri, Kansas, In-ddana, Ohio, Michigan in West Vir- Iginia. Kmdu pa otvorjenju prve seje je bila predlagana izvolitev začasnega precisednika in tajnika od delegatov. V svojem nagovoru je izjavil Aleksander Howatt, predsednik reorganiziranih U. M. W., da bi bil kompromis z Lewisom sramotno dejanje. Dal je izrasa upanju, da bodo pre -mogarji uspešno nadaljevali boj. Treba je dokazati linijskim ura dni-■ kom, C-x je sila organizacije preveč močna in da 9e ji morajo člani pokoriti, če hočejo doseči svoje za-i hteve. I Med številnimi delegati so se nahajali Izak Mufson, Bellaver in Muste, čl*an konference za progresivno delo. MORILEC P. KUERTEN OBŽALUJE Ko so bile morilcu predstavljene sorodnice žrtev, je prišlo v sodni jski dvorani do burnih prizorov. DUESSELDORF, Nemčija, 16. upr. Pri zaslišanju je pokazal obtoženi morilec, Peter Kuerten, znajte globokega kesa radi umora devetih oseb. Nepridiprav, ki je držal leta in leta v strahu celo mesto, je izjavil pri zasliiunju, da ni občuJLl pri izvrševanju zločinov nikakega kesa. Veliko razburjenje se je razvilo danes tekom obravnave, ko so bile predstavljene številne ženske napadalcu. Mati ene teh žrtev se je zgrudila nezavestna na tla. Vsi prizori so bili skrajno napeti. Kuerten je v svojem današnjem zaslišanju priznal, da je imel motiv za zločine. Neki izdelovalec inštrumentov je bil njegova obtežilna priča. Kuerten je nosil k njemu brusit svoje morilno orožje. Aretacija Kuertnerja se je izvršila, ko je padlo eno njegovih pisem v roke policiji. . Njegove žrtve so bili moški, ženske in otroci različne starosti. RUS SE BRANI FAŠIST GOEBBEL OBSOJEN BERLIN, Nemčija, 16. aprila. ' Kriminaiino sodišče je obsodilo znL-nega nemškega fašista in Hitler-DEPORTACIJE j^vega prijaitelja Josepha Go&bbe- --la na 1600 mark iglobe, ker je obju- vil v časopisu '"Angrilf" par člankov, v katerih je žalil policijo. Pred sodiščem v White Plains se je zagovarjal 28-letni Walter W. Orloff, kateri je bil zusaSen pri vlomu. Ker se je nahaja v tej deželi nepostavnim potom, mu preti deport acij a. Sodniku je rekel, da bi bil v slučaju deportacije na Rusko j takoj obsojen na smrt, ker je član 'neke beloruske organizacije. Sodnik si je pridržal odločitev. ADVERTISE in "GLAS NARODA" LOS ANGELES, Cal., 16. aprila. — Tukajšnji filmski magnat Sid Grauman, je povabil Alfonsa, naj nastetpi v zvočnem filmu, kojega namen je predočiti nastanek, rast in padec burbonske dinastije. — Z vašim posredovanjem bi postal tak film mednarodne važnosti, — mu je brzojavil. — Prosim vas, odgovorite mi, če ste pripravljeni sodelovati. Prav zlahka bi zaslužili nad tri milijone dolarjev. Ker vem, da vam ni za denar, bi se zamoglo razdeliti to vsoto med španske in ameriške dobrodelne organizacije. Kralj še ni odgovoril na to vabilo. MADRID, Španska, I 6. aprila. — V manifestu, ki ga je izdal kralj pred svojim odhodom, je rečeno: —• Zadnjo nedeljo so pokazale volitve, da nisem priljubljen pri narodu. Toda zdi se mi, da je to razpoloženje umetno ustvarjeno ter je le začasno. Vse moje delo je bilo posvečeno Španski. Tudi kralj za-more storiti napako, toda moja dežela je bila vedno | popustljiva napram meni. Jaz sem španski Jtralj in sem Spanec ter zapuščam Špansko le zategadelj, da ! preprečim državljansko vojno. PORTUGALSKI VSTAŠI SO SE POMIRILI Dva portugalska kanonska čolna sta v pristanišču Funchal na straži. Pomanjkahje živil. LONDON, Anglija, 16. aprila. — Amjleški potniški parnik " aim oral Cattle', tki se naihaja na pati v Južno Afr k;>, se je ustavil včeraj v Funchailu, Madeira, ne da bi ga nadlegovala dva potrugalska kanonska čolna. Poročevalec L»oiidon Expressa, ki je bal na krovu, je sporočil, eta so se iianx'tinje razmere zelo izboljšale. Suza Diaz izvaja dejansko diktaturo, in čete so postavljene na v»eh strategičnih točkah. V splošnem je videti le malo znakov zadnje vstaje proti portugalski vladi. Nekako 300 angleških turistov ere rta položaj skrajno brezbrižno. Cenzura je bila uveljavljena in pošiljanje poŠte je bik> prekinjeno. Kmalu bo začelo manjkati Živil in drugih potrebščin. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. POŽAR V SKLADIŠČU PETROLEJA PARIZ, Francija, 16. aprila. — V i Batignolles se je unelo veliko skla-dLiie petroleja. Ker domača požar-n-a bramba ni mogla ničesar opraviti, je bilo pozvano vojaštvo na pomoč, ki je po dolgotrajnem prizadevanju pogasilo ogenj. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Lir 100 ______________________ * 5.75 Lir 200 ........................ $11.30 $16.80 Din 2500 .............. Lir 300 ....____________________.. Din 3000 .............. ........ $ 54.60 Ur 500 ................ $27.40 $54.25 Din 5000 _________ ........ $ 90.50 Ur 1000 ......................... Din 10.000 ............. ........ $180.00 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka-žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, s* $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoiaj navedeno, bodisi v dinarja lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih na tub-lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom iporwuDir te (lede načina nakazila Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Corilandt Street New York, K. Y. Telephone BArclay 7—0380 The LARGEST SLOVENE DAILY to U. 8. A. "Glas Naroda" tank OwiMd and Published by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A oorpontton) President L. Bencrtlk, Treaa Place of business of the corporation and addresses of above officers: BI« W. 18th Street, Boronrh of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Iz Jugoslavije. Ea celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ln Kanado __________________46.00 Za pol leta ---------------------------$3.00 t* četrt leta------------$l b0 17.00 Za pol leta------------------------$3.50 Za Inozemstvo za celo leto------.$7.00 Za pol leta .................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 POLOŽAJ NA ROMUNSKEM Na Romunskem se dogaja nekaj podobnega, kot se je te dni dogodilo na Španskem. Pod demokratskim režimom, ki ga je vodil voditelj demokratske Mtranke Manin, bo izsilil iz pregnanstva vr-nivsi se kralj Karol takozvano "koalicijsko vlado ', v kateri bodo igrali glavno vlogo razni konservativni in fašistični elementi. Ker je splošno znano, da so Karlu fašisti jako pri srci* ter da je skušal že v inozemstvu ustvariti razpoloženje za diktaturo, je treba smatrati njegovo zahtevo za kon-servativno-liberalni kabinet kot začetek diktature. Maniu se temu seveda upira toda z odporom ne bo dosti opravil. Karol je bil že kot prestolonaslednik zaupnik romunskega oficirskega zbora. Milltaristi so videli v njem človeka, ki bo trsvobodil Romunsko "demokratske kuge". Kako malo opravka so imele razne romunske vlade ra^z demokracijo, je splošno znano. « To, kar so uganjali aristokratje, ni bila demokracija v pravem pomenu besede, pač pa vplivanje na romunsko politiko potom zapadnih srl. Francija je dolgo časa poskušala dobiti Romufnsko na svojo stran pa se ji ni posrečilo. Več sreče je imela Italija, ki je znala navezati nase romunsko vojaško kamarilo. Kralj Karol je v zadnjih mesecih završil vse priprave za diktaturo, v kateri bi igrala armada, oziroma višji častniki zelo važno vlogo. Dozdaj je bilo ^»stavno prepovedano nameščati aktivne častnike v vladne urade. ' Parlament je pa enostavno to prepoved odpravil. Prav nič čudnega bi ne bilo, če bi brio v prihodnjih dneh »tvorj eno koncentracijsko ministrstvo, za katero se kralj tako zeh> zavzema. Pa tudi, če se to zgodi, bi bilo to samo prehodno stanje, kateremu bi sledila fašistična diktatura. Balkan postaja vedno bolj fašistični. V Jugoslaviji na Bolgarskem in v Turčiji je že uvedena diktatura. Madžarska, ki je tudi v neposredni bližini Balkana, ima Horthyevo diktaJturo. Na Romunskem se Ivo pa obroč zaključil. Aretacija uglednega trgovca. V Velikem Bečkereku so aretirali uglednega trgovca a vinom Josipa Carkovca po xialogu preiskovalnega sodnika zaraudi Lažnega bankrota. Meseca novembra leta 1929 je trgovec zahteval od sodUča, naj raajptte konkurz njegovega premoženja. Sodišče je tej prošnji ugodilo in postavilo za ofcvoritelja konkurz-me mase dr. Šečerova. Posneje se je Izkazalo, da je trgovec kupil tik pred konzkurzom veliko množino špirtta, vrednega skono 1,000,000 dinarjev. Konkurzni upravitelj pa ni našel pri trgovcu ne denarja ne špirita. Zaradi tega je državni pravckilk vložil tožbo proti tqgovcu in odredil njegovo aretacijo, ki je vzbudila v Velikem Bečkereku in okolici pravcato iwiwicijo. Kralj kom 10. sinu. Te dni je pa svojem zasiopniku kralj Alkesander fcumoval 10. sinu hrvatskega seljaka C in dri ča v Ce-tingradu. Deseti 'sin je obenem 13. otrok. Kralja je zastopal magor Ot-mar Erdeljac iz Kar lovca. Bernard Shaw pri Msgr. Boliču. Z ladjo, ki je pred dnfevi pripeljala v Split 180 angleških in francoskih izletnikov, je prispel tudi znani amgleški pisatelj "strupeni" Bernard Shaw. Obiskal je s soprogo najprvo Msgr. Buliča, ziranega crrheologa in se z njim dolgo raz-govarjal o zgodovini in umetnosti. Egiptovske koze v zagrebškem Zoou. Uprava zagrebškega živalskega vrta je kupila na Duna>ju 2ra 14,000 Din dve dolgouhi ekiptovski kozi črne pasme, bizona in jelena posebne vrste. Živali so dospele v Zagreb in so Jih namestili v posebnih prostorih v vrtu. Občutno zvišana kazen. Lani je vzbujala veliko pozornost afera Elelke Moirrar iz Subotice, ki je streljala na zdravnika dr. Sin-£era, .pri katerem je bila uslužbe-na. Povaibila ga je na stanovanje pc.d pretvezo, da ga 'kliče neki bolnik. Sodišče jo je tedaj obsodilo na 4 mesece zapora, apelacijsko sodišče pa je kazen zvišalo na pet let. Pes izkopal roko in nogo. V neki vasi pri Mostaru je pred dnevi ovčarski pes nekega tamoš-nijega seljaka prinesel v gobcu svojemu gospodarju otroško reko, nato pa še krvavo otroško nogo. Ta nadjba psa je razburila) vso vas in pričala o Strašnem detomoru.. Ostale dele trupslca niso našli. Samomor industrijalca M a rt on a. V Vinkovcih se je ustrelil industrijalec Samuel Marten, star 37 let. Pustil je kratko pismo, v katerem prosi ženo in otroka, naj mu oprostita »to dejanje. 700 kg ntiliotapUenega tobaka. Te dni so finančni organi pri Širokem Brjjdgu preiskali svoj rajon in našli Skritega 700 kg u tihotapljenega tobaka, katerega so zaplenili. Beograd dobi moderno pristanišče. Minis.er e morati razred ponavljati. Ped vplivom njenih staršev je pa učitelj VilaJc med počitnicami njene slabs rede v katalogu spremenil v dobre. To je prišlo na dan in Vidak se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo zaradi tdga na 6 mesecev zapora. Novoimenovani poslanik v Buenos Afresu dr. Ivan Švegelj je v zunanjem ministrstvu položil prisego pred katoliškim župnikom Msgr. dr. Wagnerjem. Čehoslovaški medicinci v Dubrovniku. Te dni je prispelo v Dubrovnik 44 čehoslovaških medielncev iz Brna pod vodstvom profesorju Boučeka. Na postati i jih je sprejela Češka beseda in jih pozdravil njen predsednik Hcleček. Velikopotezen bankir pred sodniki. Pred malim senatom sodnega stola v Zagrebu se je pričela razprava proti P. RuipHču, ki je obt:žen, da je. od leLa 1923 do 1926 vodil v svo-Oi banki posebne knjige in si prisvojil ves čisti dobiečk, da si je prilastil 22,000 srebrnih kron in 1000 srebrnih goldinarjev, da je končno najavil stečaj s pasivo 738,000 Din, čeprav ni mogel dokazati, da stečaja ni sam zakrivil. Rupčič je ponovno trdil, da se ne čuti krivega, da knjig ni tajno vcdil in da je do stečaja prišla zaradi tega, ker ga je finančna oblast leta 1926 obsodila na globo 3000,000 Din, zaradi tega je. izgubil zau'panje svojih upnikov. Proglas jugoslovanskih Židov. V zagrebškem glasilu jugoslovanskih Židov je izšel v zadnji številki proglas dr. Lavoslava Širfca, v katerem se podrobno definira p3jem židevstva, njegova zavest, njegove kulturne in jezikovne naloge v jug. držam. Proglas se prav posebno nanaša na ljudsko ste'jje v jug. državi ki naglasa', da Židje v nekaterih državah, na pr. v prejšnji aJvsaro-cgrrki monarhiji niso etično pripadali svoji židovski narodnosti, pač pa so se uvršali med večinski narod dotičn-e držaive. Židje ne smejo več zatajevaiti sivo je narodnosti. Ali natj se ŽMje v Sub o tiči zopet deklarirajo kot Madžari, v Mariboru kot Nemci, v Splitu kot Italijani, v Sa-raijevu kot Španci, v Štipu kot Grki, v Prile£m kot Albanci itd. Tako ravnanje bi bilo neistinito in po-tvorjeno. Zato zaključuje proglas, za Žida v Jugoslaiviji obstoji samo ena edinstvena parola: "Židje po veri in narodnosti, a po državljanstvu in jeziku Jugoslovani!" Dopisi. Mills ton, Wis. Upam, da boste ponatisnili ta moj prvi dopis v listu Glas Naroda iz te male slovenske farmarske naselbine. Mislim, da. je to prvi dopis od tukaj, akeravno je bil kakšen oglas za farme v Glas Naroda. Miilston je v okraju Jackson. Skozi teče U. S. cesta, No- 12 in C. M. St. Paul, North Western železnica. Kar nas je tukaj Slovencev, se pečamo s poljedelstvom in še nekaj dobro napredujemo. Žal, da tudi tukaj ni s težnosti med nami, kakor po nekaterih drugih slovenskih naselbinah. 1. aprila smo imeli občinske volitve. Bil sem v odboru zadnje leto za prvega svetovalca. Letaš so mi postavili Slovenci proti kandidata, pa sem dobil večino glasov, tako da bom še ostal eno le:o v uradu. Pretečeno zimo smo imeli prav lepo vreme, tako da toplomer ni enkrat kazal pod ničlo. Sedaj se je pa tako ogrelo, da bo treba hitro za1 žeti sejati in orati za koruzo in druge pridelke. Žal, da so slabi časi za industrijske delavce. Tudi mi farmarji jih precej občutimo, ker je cena dosti nižja vsem produlktom. Mislim, da smo vseeno na boljšem, kakor delavci po mestih. Rad čitam list Glas Naroda, posebno dopise iz slovesnskih farmar-skih naselbin. * Slovence na Willardu in Sheldon, Wis. tudi večkrat osebno obiščem1 v poletnem času. Willand je 70 milj severno od tukaj, Sheldon pa 120 milj. Pozdravljam vse slovenske farmarje po Združenih državah, in jim želim mnogo uspeha v tem letu.' Kar sem jih dosedaj osebno videl, moram reči, da so Slovenci povsod izvrstni f armerj i in dobro napre-I chijeflo. Pozdravljam tudi 'vse »iStatelje ; Glas Naroda, in žeiim, da bi bil vsak ! kdor se nima SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Peter Zgaga j ŽENSKA GOVORICA. Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. NefcOo je rekel pisaielj, da je naj-j težje opisati morje, ker je tako o-I gromno. Nekaj podobnega je z žensko govorico. Kdo naj b: povedal in opisal vse (tisto, kar ženske govc.e. [ Teg i ni zmožen noben pisatelj, in kdorkeli se je lctil tega predmeta, je žalostno pogorel, j Preobširna je namreč žen delom. Kdor ie zaposlen še dobro drži, ter je vsled tega le redek stucaqj, da si kdo jpomere do de!a, in še :lo gre s tajnim posredovanjem za denar in pijačo. Tukaj je tudi par naših rojakov, kateri imajo zvezy z delodajalci, pa je brezupno, da bi pomagali brezposelnemu rojaku, če nima denarja. Kateri pa pride, z njih pomočjo do dela, še potem pazijo nanj, da vsak trdo prisluzeni cent pusti pri njih. Za Velikonočne praznike smo imeli še precej debelo snežno odejo, ter tudi še sedaj večkrat pada sneženo cvetje, dasi sem še pred tremi tedni bral v Zgagovi koloni oznanilo prvega pomladnega dne. Mr. W. H. Maybaum, ki upravlja tretjemu razredu na parnikih Red Star in White Stir črte, je rekel pred kratkim: — Inozemci, ki so se post2ivnim po:cm prisegli v Združene države, se zamere j o podati na obisk v domovino, -ako imavjo potrebne listine. V to svrho se mora'jo c brni ti nri generalnega k;m:sarja za priseljevanje v Washington ter prositi za povratni permit. Tozadevni farmular lahko izpolne priseljeniški uradnik ali pa- potniški agent. Priseljeniški komisar da povratni permit vsakemu, če so podatki v prošnji potrjeni iod vlade. Potnikom s povratnimi permiti ni trebi iskati pri ameriškemu konzulu v Evropi vizeja. Permit je mogoče izpcJLovati v desetih ali petnajstih dneh, toda bolje je, da se na'pravi prožni j o zanj katkih trideset dni pred odpotova-njem. Ker so meseca aprila cene za vožnjo v stari kraj znatno zmanjšane, se dosti ljudi, ki so v tej deželi brez dela, iposluži te ulgodne prilike. . Za one, ki izgtibe težo ali moč Ljudje, ki izgubljajo težo ali moč. za ■gubo spanca, slab a.pcUt in ki se stalno počutijo utrujen lin onemogli, bi morali vzeti Nuga-Tone in opazili bodo kako velik uspeh dosežejo v nekaj dneh. Ta izvrstni gradileo mo£-l in zdravja vam da boljši apetlt. prežene zaprtnico, ne-prebavnost, plin in napetost. Nuga-Tone hitro odpravi iz telesa •trupene zaostanke ker odpravi zaprtnico, obistno ali mehurno draženje, glavobol, omotico, in enake bolezni. Tisoče moških in žensk je našlo v Nuga-Tone pravo stvar za njhivo boljše zdravje in več moti. PrinaSa mirno osvežujoče spanje, vam vrne zdravo meso na vala. suha telesa. Poskusite ga za enkrat. Nuga-Tone se prodaja pri vseh trgovcih c zdravili. Ako vaš trgovec tega nima \ zatogi, recite mu naj istega naroči za ▼as od njegovega prekupčevalca __—Adv't. Mali Oglasi imajo velik uspeh H ti nm objame in poljubi, reče: — Zakaj me pa vedno poljuouješ? — dasi jo je poljubil le enkrat samkrat. • T:- -Vprašanje mu mora dati po-Igum za nadaljne poljube. Če je pri prihodijih sestankih takoj ne polju-bi. gi že vpraša izzivalno: — Zakaj me pa ne poljubiš? Ali si jezen name? Zakaj? ! Navada je, da fant Kupi dekletu kitko ma lenkost, še pre dno ji natakne sar^čni prstan ni prst. j Kak fcipek, škatljo bombonov ali kaj podobnega. ; Ona je navidez ogorčeni in prairi: j — Zakaj pa mečeš poncpotrebnem denar vitran? Zakaj bi zapravljal? Šparaj raje! j Ako ji pa nobene stvari ne kupi, pravi vsa solzna: j — Zaikaj pa drugi fantje dekle-,tom vse s^rte kupujejo, ti pa meni nikdar nič ne kupiš? Ko znamstvo napreduje in se fant prepriča, da rdečica na njenih ustnicah in licih ni 'polnoma pristna, ampak, da $e precej a poteka rske vmes, ogorčena zavrne: — Zakaj bi bila pa ravno juz izjema? Zakaj si pa druge barvajo ustnice in lica? Ako se iz znanstva izcimi poroka, in ga že v medenih tednih mine veselje do njene kuharske umetnosti, neprestano dreza vanj, rekoč: — Takaj zakaj pa ne ješ? Zakaj sem pa cel dan kuihala, ne ješ? Čs se ji v poznejšem času kaka jed posreči in če je možiček lačen, ga tutkoj zavrne: — Zaikaj pa hlastaš ko prase? Le glej, da- še krožnika ne 'pogoltneš. Ako se v poznejših le'.ih zakona vrne zvečer ves izmučen, domov, ga pozdravi z vprašanjem: — Zakaj pa toliko garaš? In če g-araš, zakaj pa več me zaslužiš? Zakaj pa drugi več zasluzijo, 'pa desetkrat manj delajo ko ti? Ako je prav posebno razpoložena, pravi: — No, zaikaj pa zdaj nikdar več ne ,re£e§, da me imaš rad? Včasi si me hotel od same ljubezni kar pojesti, zaikaj si pa zdaj oledenel? Zakaj pa nisi kake druge vzel? Kaka druga bi bila boljša, kaj ne? Ako ji začne pripovedovati, da bi se lahko bogato poročil, če bi se hotel, g;a takoj zavrne: — Zakaj mi pripoveduješ te neumnosti? In tako se "zakaj" vrsti za "za-kajem" brez konica in kraja, dokler je ne najde nekega dne, ko joka in ihti pri mizi. Topot se on prisluži njene priljubljene besede in jo vpraša: — Zaikaj pa jočeš? Ona bruhne v strašen jok in med jofleom Izjeclja "vprašanje, ka je v zatonu tafconekdi na dnevnem redu: — Oh, zakaj sem te vendarle vzela? On nekoliko pomisli, nato pa globoko vBdihne rekoč: — J* zakaj, zaikaj sem te v®el? f'1' mm "G LAS NARODA' NEW YORK, FRIDAY, APRIL 17, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. 'Bucek v strahu'in'Vse naše .J' na odru Slovenskega Doma v Little Palls, N. Y. Pomlad je tu! Upanje na boljše delavske razmere je dvomljivo. Čakamo boljšega. Na Wall Street-u je precej obla in o, dokler se tam ne zjasni ni upanju na boljše. Da bi pa ostala koza cela in vol sit, je nemdjoče. Tu pdiivajo in se dolgočasijo velika tovarniška poslopja. Z nekaterih tovarn so začeli trgati in prodajati vrata in okna. Po velikih delavnicah, kjer je prej brnelo na stotine strojev, je danes prazno in pusto. Na mesto strouev po delavnicah vrše jate siv> umazanih vrabcev, ki se pretepajo, vrag ga vedi zakaj in iz kakšnega vzroka. Bili so časi, ko se je delo vsaj kupilo. Danes vse lahko kupiš le dela ne. Pa tjl dežjem vedno solnce pride. Tako bo tudi za to prcsperiteto prišla tis .a kriza, ko bo treba over-tajm delati. Težko je pa to dopovedati želodcu in upnikom. Na društvenem polju ima prospe-riteta Itudi svoje prste vmes. Po dolgem času bo j a 2>a spremembo pod pokroviteljstvim Slovenskega Doma veselica. Vprizorili bodo drve igri "Bucek v strahu" in "Vse naše — ali delili bom a". Veselica se vrši 25. aprila. Igra se prične točno ob 8. uri zvečer. Igralci so se zavzeli, da vprizon* ti dve igri do skrajne popolnosti. Se izven odra se izpozabijo. Za to jih vedno "špegam". Ni sicer lepo vohuniti, ali jaz se pa le zabavam. Jih bom vam predstavil, kot sem jih videl. Bucek, star lisjak, oženjen, pa vseeno rad pogleda čez zakonski prot. Ko ga njerjova žena Buca za-sa'č4 pri mladi grofici, mu da močno pordjo zdravil s kuhalnico. Pa se je zadnjič spozabil, misleč,-da je na odru pri vajah. V resnici je bil pa na cesti. Pa zaupije: "Ko-raijža velja!" in stopi v prvo hišo, ki je prišel do nje. Ali smola! Ko je priletel iz hiše, se ni nič tal dotaknil, koj za njim je priletel valjar, par sekund nato pa signora s kuhinjskim pipcem. Pa mi je pravil ongav Blaž, en kvart ga je bilo treba, da sem tega bojazljivca k zavesti spravil. Vseh sto prufov ni pomagalo, ampak sem ga moral še s flašico po glavi ribati, da je prišel k zavesti. Buca, Buckova žena, imra dosti preglavic s svojim bojazljivim Buc-kom. Vsake reči se boji, le mladih deklet ne. Ko ga zasači pri mladi grofici, pride do katastrofe. Da pa pokaže na odru vsem zakonskim ženicam, kako se kaznuje takega zakonskega petelina, če preveč vrat steza za sosedovimi kokoškami, dela vaje doma, če ji le čas dopušča. To se pravi, če je mož doma, mu ukaže, naj prinese lopato (kuhalnico, kakoršno bo rabila za Bučka, nima pomeira v ameriški kuhinji), potem začne z vaj-ami. Neusmiljeno pada lopata po hrbtu možička. (Ubogi Bucek, ne bi bil rad v itvoji koži!) Marinšek,, to je kanci i j ski pisar. No, saj veste, kakšni so škrici, posebno! z vrst j are gospode. Domišljajo si, da svet sploh ne bi mogel obstajati, če ne bi on v kanelij i pisal. Kakor hitro mu kdo skrivi las na glavi, je že gotov za dvoboj, kot da bi bil rojen z sabljo v roki. Pa sem ga zaidnič srečal izven mesa, vsega v franžah, pod pazduho jo imel dolg zavitek, pa ni bila ma-rela. — Odkod? — ga vprašam. — Od tamle, na farmi sem iskal divjih gairtrož. — Ej — sem si mislil, — ti si imel ipa danes opravka z malo močnejšim kot si ti. Tam v malem goadičku je bilo več na pol gnilih štorov. Tam je delal Marinšek vaje. Neusmiljeno je mrcvarU gnile štore z britko sabljo. Zatopljen v svoje delo, ni opazil, da Jo proti njemu maha star rogat bfle. Potem sta se pa z bikom slepe ml« lovila. Od tam so tiste f ranie ki potne anace po obrazu. FJnčK, pisatelj, je prišel v škripce ra£l ramama. Založnik mu le pital ostroTptamo, ker je fee izdaj dvaj-set nadaljevanj, pa ni je nobenega znamenja, oa bi bil kateri Junakov umorjen, ali da bi se oženil. 8«J veste, kafcšnl so našli stoven-riU x*MMtflJIT Km ae boje kot mf inih tM «* fctftereca mnrtl ski kurnik, tega greha si noiče noben nakopati, ker vsak misli, da bi se radi tega še v grobu vsak dam sedemkrat obrnil. Z3i to se je naš Pinčič odločal, da endja pošlje v krtovo kraljestvo. Ali kako naj zavije enemu svojih vrat, se ne more odločiti. Pa se mi je zadnjič čudno zdelo, da vedno hodi na izprehod. Mahnem jo za njim po ovinkih. Ko je prišel v malo goščavo, začne razkladati razno moško obleko. Pol ure in bil je mož nagačen. Postavi ga smreki, položi mu na glavo d in a m i trio patron o in zapali. Nato pa beži, beži, tako daleč, da je težko slišal pok dinamitne patro-ne. Potem jo mahne gleda»t, kakšna usoda je zadela njegovo žrtev. Ko je prišel sredi poti, mu priso-p ha nasproti kot tinta črn zamorec. — Joj! — zaupije. — Hudič že gre po plačilo. Da je precej hitro domov bežal, je razvidno iz tega, ker se ga ni noben knof držal, ko je prišel domov. Patatopa'c — pristna ljubljanska barabca. Ta vas ba spravil v smeh, četudi se držite kislo že sedem turških let. Govoril bo pristno ljubljansko narečje. Ker pisatelj Pinčič ne mara in ne mara umoriti nobenega svojih junakov, ije najel tega — postopača. Ali težko je z golo roko iz žrja-vice pobirati kostanj za drugega. Da pa oežgani pravico in sv. Petra, se bo preoblekel v esemnajst-letno grofinjo. So reči, ob katerih pravica za-miži na obe očesi, če je ženska. Ponavadi pa spravijo moškega na vislice. In kot grofinja, ba postopač voščil grofu dober večer s sekiro. Roidi te grofinje si bosta Bucek in Marnšek skočila v lase. O, to ne bo navadni petelinji boj. S pištolami se bosta udarila, bribke sablje se bodo bliskale — to bo boj na življenje in smrt. Fa sem ga zadnjič opazovati skozi okna v kleti. Natančo pet minut, in se je prelevil iz pristne barabce v. lepo grofinjo. Pa me je ferbec ifhel, da bi ga še videl, ko se bo sle-kel ,a sem delal raiun brez krč-marja. Vzel je marelo in nataknil na konec marele iglo. Vrata so zaškripala, in bil je na ulici. Sem si mislil, j-agat gre, pa nič zato, saj ženske tudi kadijo. Patihem sem jo mahnil za njim. Dobi leta sva priletno gospo. Nesreča je hotela, da je hotela grofinja čik natakniti na iglo, in to tako nerodno, cla je zbodla z i&lo spredaj hodečo gespo v noge. Nastal je kxik in vik, jaz sem bežal, kar si me noge nesle, naša grofinja pa ni mogla, ker si je bila radi .drobne hoje nolje skupaj zvezala z vrvico. Kako se je izmotal iz te smole, ne vem. Jure — krčmar, je lisjak, ki mu ga ni para. Iz enega soda toči štiri vrste vina. Ko spije štirikrat krščenega, se navadna za ušesom ob-lizne, in s tem dokaže gostu, da je vino pristno. Dokazal vam bo, da je krimar v krčmi gospodar. Plačaj ali se pa znajdeš na cesti, ne da bi na kljuka pritisnil. Jokel — mešetar! Kadar se mešetar rodi, takrait navadno duš zmanjka. Ko bi imela vsaka država konjske mešetar je za diplomate, ne bi bilo nikdar vojske. Prej bi skrivnost sv. Trojice razvozlal, kot pa fcanjskega mešetarj a prevari!. Jokel je bil pod nesrečno zvezdo rojen. Za to ga je kazen zadela za vse njegove mešefcar^ke grehe. Njegovo geslo je: Vse naše, — delili bomo — pa sta si dva lopova to geslo prisvojila, in razdelila, kar je bilo v Jokelnovi mošnji. Vse naše, taka je pravica! Tale konjiček in voz je tudi naš! — Živela delitev! — pa sta od-drdrala v 'temno noč. Vencel in Dolfe, klati vitez a, ki se boj i ta dela kot vrag križa. To sta bivša vojaka, vJLL fronte nista nikdar videla. Pa pripovedujeta strašne reči, da Bb fe plešastemu človeku ježi jo lasje na glavi. Dotfe trdi, da Je sam ujel pet in dvajset Italijanov naenkrat. Enostavno trdi, da jih je obkolil. Vencel je še večji lažmjivec. Pripoveduje, da dvanajst parov mul ni moglo premakniti iz blatne ceste velikega kan ona. — Pa me je ihta pograbila — pravi, — pa sem kamen in mule prenesel na strm grič. Da boste vse te osebe videli in sli-šaii, pridite v Slovenski dom na 36 Danube Street 25. aprila pred 8. uro zvečer. Veselični odbor dela z mrzlično naglico Stopil sem pod okno, ko sa se za zadnjim odbornikom vrata zaprla. Melerin — na predsedniški mizi — je zaropotal, seja se za'cela. Na dnevni red pride veselično osobje. Zaposlile se bodo le prvovrstne moči. Za postrežbo bodo skrbeli sledeči: gospod Cviček, Mr. Zinfandel, gospa Slivovka (starejša), gospod Drožonc ,gospod Brinovček in gospa Nigara. Prošnja Mr. Sajdra se zavrne s pripombo, da ninra še zadosti iz-i vezbanosti. j Točilo se bo vse priznane pijače, i od slovitega ginger-ale doli do kisle vode. Na vrsto pride prigrizek in druge jedače. PREKANJENI SLEPARJI V modernih velemestih si razni lopovi izmišljujejo vedno nove zvijače, da pridejo brez dela do denarja. Vedno nove zvijače si pa morajo izmišljati že zato, ker se "vsaka stara izvijača prehitro razzve no Neki dnlgi lopov je pa fcako-ie napravil: Najel je za svoje zadnje novce lokal, na lokal pa je pritrdil desko z napisom "Razpaslijialnica blaga". Noto je pisal raznim fabriikam pi- diju ali pa po časopisih; čim pa je sma, kjer jih "razpošiljalnica" pro- kokšna zvijača znana, ne vleče več.'si, naj blago violi fabrika na prilože- _ . . . . , „ „ ,'ne naslove .poslati z ozirom na bli- Tako je neki lopov v Berlinu dal . ... | za j obe se praznike razno v pismu t označeno Sbffcago kar naravnost, da v časopise oglas, kjer ponuja denarja potrebnim Ij/udem posojila.'bo blago še pravočasno prišlo, ki ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SFK VICE—Jugoslav Bureau ALI JE NEVARNO ZAPROSITI ZA POMOČ? Predstavimo si nekoga, ki je ne- ali denarno pomoč, ravno tako ka-koliko tednov, morda mesecev, is-,ker tukaj rojeni državljan. Istota-kal dela, ali zastonj, in da je potro- ko vsak inozemec, ki živi v Združe-ši'l vse, kar ije imel prihrankov. Kaj !nih drži veh vež kot pet let po svo-naj stori? Čital je v časopsih, daj jem zadnjem prihodu, more dobita ali ono organizacija nabira sklad j vati javno podporo brez vsake skr- _T . . ^ za- pomoč nez?G>os&Iinim in da se j bi. (Zadnji prihzd pa je oni, ko je Naravno, da se je na ti oglas res sicer proti postnemu povzetju; naLat.. . , . . . , ! ... , . „ , . ... .. .. ° _ . __ , \ * i nekje more dobiti brezplačna hra- zadnjic prekoračil meje Združennh javilo mnogo ljudi — kdo pa danes naslovih pa naj označijo kot od- ni dnearja potreben? Ko pa je imel pošiljatelja" "razpošiljalnico na ali oblačila in da obstoji brez- na | plačna posredovalnica dela. Ali sli-nas mez enkrat naslove v svojih ta način bodo namreč stroški za rokah ,je za'iel obiskovati pes a mez- dvojno poštnino prihranjeni, ne denarja željne ljudi in jim je J Fabrike so se z czirom na var-dajal razumeti, da je poslan od bogataša, ki posoja denar, da se prepriča, če so prosilci res vredni posojila ali ne. Pri tej priliki pa je dal na spreten način tudi razumeti, da je prav rad pripravljen za skromno odškodnino dati "bogatašu" za prosilca ugodno informacijo. Seveda je vsak v pričakovanju posojila rad dal gospodu "detektivu" prav lepo svatico "za njegovo prijaznost. Na ta način je mož j siprejemal in jih prodajal za vsako spravil prav čedno svotico skupaj, s i ceno ;predno pa so fabrike prišle katero bi bil lahko udobno živel j na sleparijo, je možakar že zdav- kaka nevarnost je v tem, ako spre j-nekaj mesecev, če mu ne bi bila; naj pobegnil čez vse hribe in do drla v oziroma zadnjič prišel iz inozemstva, — ako. je bil le za črenu-jšal je tudi, da ti'ii nevarnost, ako, tek preko m'eje, se doba šteje od J kdo zaprosi za dobrodelno odpomoč. j trenotka, ko je zadnjič prišel na- .... . . . . .. -Slišal je izraz "public charge", s'zaj v Združene države, brez ozira nost, ki jo daja povzetje, začele bla-: katerim na^amo 05eb0) ,ki dClbiva na t3j fc:,liko ča5a- je b l p3prej v go razposiijaa na oenacene nasla- |cdpcmo.ž ^ javnih skladW) in da je ! Združenih držav.^). seVeda more ve. Ker pa je bila večina nSslovov \ , , , . „ , . . , , . i taika osebe morda podvržena de-; inczamec biti deportiran iz drugih izmislejna, pos.a seveda nobenega | portacij. galj je ^ y časopteih^ razlc>goV5 ako je V3to,pil nezakoilito na™m našla in blago je za-|je Mo toliko ^ ]judi deporti .1 dgželo od jul ^ celo romati nazaj kot nedostavlje-' -v.-.^ , . J J ranih in izmed mnogo, ker so bih. ako spada med one, -ki morejo biti na , seveda ne na fabrike, ampak , I . , „ (I .... . . ..... ... i public charges . deportirani vsak cas (nekateri zlo- na razpošiljalnico" ki le bila o- ,, . . . A^^o^j^iiiij.^ , jc uii*. v Mncgo je resnice v tem, ali na1- znaceaaa na zavojih kot "pošilja- j i. . . . J ^ J , drugi strani je v tem >tudi mnogo teli ** * ! nepotrebnega strahu, ki povzroča Mciz je seveda zavoje z veseljem skrbi in čut nesigurnosti. Mnogo ljudi je pisala na Foreign Language Informatiion Service, da izvedejo, ____mesecev, ce mu ne Di Diia j naj Pa se oglasi tam v kotu farmar, prišla ^^ na slsd I line. ki je bil tudi odbornik, in predlaga, da bi bile žemlje za to veselico j malo večje, ker je pšenica cenejša. Sprejeto. Žemlje bodo tisti večer malo veqje, taka da se bosta lahko dve kloba'sici v eno zemljo zavih. Klobase se bodo dobile vseh vrst, od pristne kranjske klobase doli do poljske. Na razpolaga bo tudi običajni prigrizek vseh vrst. Pa je farmar zopet na svoj mlin vodo obrnil. Predlagal je, da bi bilo nekaj posebnega — pohaaai petelinčki. Da pi ne bo zamere na tej ne na oni strani, naj se petelinčki spoha-jo brez ste gene. On se pa zaveže, da bo stetjenca nazaj vzel na račun, za polovično ceno. Tristo medvedov, kako je začel malerin po mi7.i Skakat. Pa je v kritičnem času hišnik priči j azil iz kleti pijačo za paskuš-njo. O bogovi, kako je zadišalo. Kar j no mi je bil hišnik z veliko steklena jok mi je šlo, ko sem stal pod nico pred očmi. Bohinja sanj me je tisto ndč zanesla v Calif orni j o k j?..želel sem si službe odbornika. Pa se je nekdo spomnil, da je še ena važna točka, in naj pride takoj na dnevni red, da se ne pozabi. V zapisniku stoji črno na belem t ole: Petru Zgagi se pošlje vabilo in vstopnica, ter se ga vljudno prosi, da pride -par dni prej. Določeno je, da mu bodo pride-ljeni kot spremljevalci: Mr. Zinfandel, gospa Nigara in gospa Sli-vavfica (starejša?) Naročilo se je zanj špecijalistu kranjskih klobas, da naj pokaže Zgagi, kje se pravzaprav izdelujejo 'pristne kranjske klobase. No, Peter, ni vrag,da te ne (bi tole vabilo ganilo. Hišnik je že drugič prinesel pijačo pckušroit. Mene so začele slabosti obhajati, radi strašne žeje. Tisto noč sem slabo počival. Ved- oknam. Prijela me je pregrešna misel: tistemu rojaku, kateremu vsako j ieto shlapi borih tristo galomc vina. Ko sem prišel do velikega soda, sem začel z strahovito naglico iskati — veho. Kar naeikrat se zablistka, zagrmi in trešči. Ne bom povedal, kaj sem rekel, ker tiste besede ni v nobenih masnih bukvicah. Kaj je bilo? O nič posebnega, moja žena me je z vekari^a česnila po glavi. Hujše nesreče ni bilo, kot to, da mi je bila ikapa na glavi zjutraj za par celov premajhna. 25. aprila sem pa gotov, da bom dsbil v Slovenskem Domu dosti ljudi z veliko steklenico v roki, ki bodo medeno sladko govorili: — Ti Ribenčan, ali boš kaj p;!l? — Vse naše — Delili bomo! Tebi ni treba drugega, kot da plavaš delitev. Taraj, cenfieni rojaki in rojakinje, ne pozabite priti 25. aprila. Za vse bo preskrbljeno in z vsem! Na svidenje! Ribničan. mejo kako podporo. Sledeče navedbe utegnejo mnogim razjasniti položaj. Najprej, kdo je 'public charge"? Splošno rečeno, vsakdo, ki dobiva činci i:d.) Inozemec, ki post*: ne "public charge" tekom petih let po svojem zadnjem prihodu je kot tak podvržen deportaciji, razun ako on more dokazati ,da je padel na breme javnega debrodelstva vsle-d razlogov, nastalih po njegovem prihodu in da, ko je bil pripuš^en, ni bil "likely to become a public charge" (t. j. človek, o katerem je upravičeno domneva A, da ^ada na breme Ali SE ščitite proti k varjen ju hrane potom Električne Refrigeracije POSTAVE glede čistoče živil—zvezne, državne in mestne—so izdane v vaše varstvo. Potom skrbnih nadzorovanj se te postave izvajajo, da bi živila, ki jih kupujete, ne bila zdravju škodljiva. Ali se ščitite sami? Ali imate Električno Refri-geracijo? Živila, ki so dobra, ko jih kupite, zamorejo kmalu postati nevarna in zdravju škodljiva. ICuhinje so tople. Bacili se v toploti hitro množe. Mleko, meso, sočivje je večkrat nevarno, predno zamore-te opaziti z očmi, ali pa potom duha oziroma okusa. Širjenje bakterij pa prepreča primerno hlajenje. Suha, enakomerna mrzlina Električne Refrigera-cije v domu je zaščita vašega zdravja. Njeni stroški—seveda majhni, če se vpošteva važnost njene uspešnosti—so zavarovanje zdravja. Investirajte v Električni Refrigerator Naši odjemalci lahki kupijo Električne Refrigerator je na lahka odplačila. Vprašajte zanje v katerikoli naši prodajalni. The New York Edison System President The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and <|neens Electric Light and Powef Company The It oaken Electric Light and Power Company podporo ali pomo5 iz skladov, ki so javnega dobrodetetva) oziroma ni la^t drlave, okraja (coun;y) ali ob-| Spadal k nikakemu razredu ino-čine. Taka pomoč more biti vsako- ( z?mcev, ki jih zakon izključuje. To vrstna: denar, hrana, oblačila ali premcfj — s strani 'county-agent-a' ali "overseer .of the poor". Taika pomoč utegne biti tudi v obliki brezplačne oskrbe v bolnišnici ali drugih ustanovah, ki so popolnoma ali vsaj deloma vzdrževane iz javnih skladov. Ako kdo sprejme pomoč ali pod- dokaz>ti na lahka stvar in inozemec, ki ni tukaj še pot let, se mora tega zavedati. To je v kratkem splošni položaj, kar se tiče deportaciie inozemcev, ki so postali "public charges". Ka-ker je razvidno, zakon je j ako elastičen za tolmačenje. Pomembno pa je in uttegne mnegim olajšati skr-poro od privatne ustanove, privatne i bi, da ije sama priseljeniška oblast bolnilšnice ali druge organizacije, | odločno izjavila, da. ako nezapo-on ne postane vsled tega "public i slenotst je ed'ni razlog, ki je posta- charge". (Treba torej razlikovati med "privatnimi" in "javnimi"' ustanovami. Prve se vzdržujejo p3 privatnih ali dobrodelnih prispevkih, druge se vzdržujejo z denarjem davkoplačevalcev). Treba pa zapomniti si, da nekatere privatne organizacije poročajo javnim ebla-s'im, kateri dobivajo od njih pomoč ali brezplačno oskrbo. Ako priseljeniške oblasti imajo vila inozemca v razred javnih siromakov, mu ne pre+i nevarno/ de.portacije. Td je ral l iz £_i sma, ki ga je generalii priseljeniški "komisar p:sal dne 8. januarja 1931 kongresniku Stafford iz Wis-consina. Zanimivo je tudi, dai je v zadnjem času oblast odbila mnogo predlogov deipcfbtacijo, ker se je dokazalo, da je inozemec padel na breme javne dobrodelnosti edi- tako, imena, ni jim težko dokazati, no radi nezajposlenosti. da detična oseba je bila ob svojem prihodu v Združene države "oseba, ki uitegne pasti na breme javne dobrodelnosti" (likely to become a public charge) in da je zato podvržena deportaciji tekom -petih let P3 tprihodu. Sprejemati podporo od privatne ustanove, utegne za to tudi vsebovati nelko nevarnost, zlasti ako dotična oseba ima kako kronično bolezen ali hibo in je za-toD podvržena tekom petih let deportaciji, ker ne bi bila smela biti pri-puščena cib samem prihodu. I>rugič, kdaj je je oseba, ki je "public chaifje", podvržena deportaciji? Ne vsi, ki spadajo pod skupino "public charge" morejo biti deportirani. Naturaliziran državljan ima isto pravico zahtevati in dobivati javno odp:?moč vsake Vrste Dasi je to precej jasno in pomrlr-j3'ječe, treba vendarle zavedati se, da dostikrat preiskava glede osebe, ki je p:stala "public charge", iprinese na dan tudi druge okolšči-ne, radi katerih dotičnik utegne biti prej ali selj deportiran. Mogoče je. da skrbi, podbranjenje in pomanjkanje sd razvili kako poprej skrito telesno ali duševno hibo in v takem slučaju inozemec bi stežka mogel dokazati, da ta hiba ni obstajala pred njegovim prihodom. , Iz tega je razvidno, da, kdorkoli ni še državljan mora biti previden, ako zaprosi za javno odpemoč. Ved-ca je bolj sigurno, ako se obrne za pomoč k privatnim ustanovam, organizacijam .bolnišnicam itd. ki ne dobivajo podpore iz javnih skladov. Še najboljše je, ako se obrne — brezplačno oskrbi v katerisibr-di nai odpomožne organizacije v svoji ustanovi, imajdči javno podporo,' narodnostni skupini. ODLOČNO ZNIŽANJE PRISELJEVANJA. Porodila državnega departments o stanju priseljeniških kvot koncem februarja t. 1. pokazuje, kako so konzuli omejili priseljevanje vsled sedamje nezaposlenosti, ker zahtevajo mogične garancije, da ne bo priseljenec ipudel na breme javnega dobrodelstva. Dostikrat zahtevajo, naj ima zadosti -denarja, da se prehrani dve leti brez dela. Tako je dobilo vizo na račun letošnje kvo.e (od 1. julija) 1930 do 30. jirnilja 1931) iz Jugoslavije do kanca februarja le 432 priseljen-csv, od katerih je bilo 328 v pred- nostni kvoti in 104 brez prednosti. Na tak način je koncem februarja preostajalo še 413 na račun kvote, diožim je lani ob istem času preostanek znašal le 206. Jasno je, da ne bo letos jugoslovanska izčrpana. V Italiji je 3406 ljudi dobilo kvot-no vizo, lani pa do iste doibe 4349. V* Nemčiji jih je letos dobilo 9032 kvotnih viz, lani pi do iste dobe 11,505. Na Angleškem letos 9497, lami 37,858. In več ali manj velja isto za vse druge dežele. SREBRNIKI NA TIRU Podružnica čehoslovaške Narodne banke v Moravski Ostra vi je prejela obvestilo, da je na potu iz Prage 40 zaftajev srebrnikov. Vrednost denarja je znašala nad tri mi-lijome čehostovaških (kron.#Zabojie je pripeljal v Moravsko Ostravo poseben voz brzega vlaka in ker ta Stopi v Moravski Ostravi samo 2 minuti, so moraii zaboje zelo urno Jztovariti. Pometali so jih hitro na sosednji tir. Tedaj pa je pribrzel iz narprei ne smeri v zaboje s srebrniki in so se razsuli p d tiru. Z velikim trudom se je orožnikom posrečilo zadržati številno občinstvo, ki se je bilo zapodilo proti vlaku, kjer je ležalo naokoli z* več sto ti-sočev srebrnega denarja. ADVERT IS E in "GLAS NARODA" 1 1 "i I A8 NARODA' NEW YORK "FRIDAY, APRIL 17, 1931 The liARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. diiiiihiii^^iiiiiiiiiiiiiiii^iiw^ .............................. POUČNE knjige MOLITVENIKI PESMI IN POEZIJE mi KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York : : : IGRE : : : KXZNE POVESTI IN ROMANI 2 ■ :ii'i!;:i, lilifii//fl!lllHllllliii ......llll^/aiimilllillllll^/31111^^.......mullein....................... MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez. ... SKRBI ZA DUŠO v platno vez. RAJSKI GLASOVI v platno vez. v usnje vez. ... .90 Sadje v gospodinjstvu ...,....... .75 Slavonic American Year Book ....1.— ! Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano ..........................1.2.1 !U*na knjiga in berilo laJkeca Je- «B0 vifrm fli Uvod v Filozofijo ......1.50 80 Veliki vsevedei ................ .88 1.2« VoSčIlna knjižica ............... .50 1.50 KVIŠKU SRCA v fino usnje vez.........zblrka domailh ldravil .........60 ^ ImnJSf iT* VCZ J"5 Z^vllna «UMa .............. .40 v bel celluloid vez.......1.50 M |n ^^ sk>w rarmraejfa - _ , zdravilstva ....................1.50 v lmitirano^usnje vez. .601 zgodovin* Umetnosti pri Slov«. eih, Hrvatih m Srbih..........1.90 usnje vez....................8o fino usnje vez. ______1. ravje mladine ................1.25 naif ne j še usnje vez. 1.20 zdnvje in bolezen v doma«! hiši. v bel celluloid vez........1.20 Hrvatski molitvenlkl: Levstikovi zbrani si pel ......... JO Kerdnijii na Bdeča in bela vrtnica, opreat Rdeča megla L zv. Pesmi — Ode tn elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolnal (Levstik) . 2. sv. Otročje Utre v prncairoh — Različne poezije — Zabavi J ice ln pušice — Jeza na Parni«, — Ljudski Gals — Kraljedvorekl rokopis — Tolmač (Levstik) .. Trda vezano ..........] 71; Rdeča kokarda .. Slovenski ftaljivec Slovenakl Robinson, trd. vem. _ Sueški Invalid ................ .70 2 sv.......................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melik) II zvez.............................. .80 j Marjetica Prorokovalne karte UCjeba starosti, fina ves.........1*— uaJfWJ£* vr* ..............1.60 Slava 'tacu c mir ljudem, floa ves 1.50 .............RAZNE POVESTI in tvaofrr nrbniki, v platno.......M fine ves ....................1.- ROMANI: Vlenae. oaJttnejAa ves ..........1.80 1 Ana Karenina ( loiKtoj) -1__ 5. sv. Slika Ln^tika in njegove kritike in polemike............ .91 Ljubljanske slike. HlSnl lastnik. Trgovec, Kemijski stražnik, U-railnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natalcarca. Duhovnik, ltd.......„....;____ J« Lov na ženo (roman) .......... .80 Lucifer .............................................1._ ....... AO ............. .50 .7.7.7. "S Materina žrtev ....... Moje življenje ....... Mali Lord .......... Miljonar brez denarja Malo življenje ...... Angleški molitveni*!: (ma mladi o«) Child's Prajerbook: v barvuste platnice ▼ v bHn k trnu vezano . Come Unto Me ____________ fino vezano Kcjr «f Heaven: .65 .80 JM zanimivi ruman ..$5 \m« rika, posod dofcre. doma najbolje ...................... \citator (Keralk) broi ...... \ndrej Hofer................... no .. .301 itfiif.ška vetieievalka .......... ......1 10 ' Itei^rajski biser ................ .........................30 itfii meccbcn ................... ...................— .35 j B»*le noči, mali junak .......... Ralkansko.Tur&ka vojska ...... Maron, krSfansld deček Is Libanona ......... ............. JtS Mladih zanikernciov lastni iiva- topis .........................75 Mlinarjev Janez ................ J>0 Musolino ...................... .40 Mrtvi Gostit .................. .35 .351 Mali Hiatei ....................70 .35 j Mesija ......................... JM .401 Malenkosti (Ivan Albrecht) ____ .25 .00 ' j(0 j Mladim srcem. Zbirka povesti za 05 j slovenska mladino .............25 >...«««...•.* Solnce in sence ----- Skrivnost najdenke .. Skozi Širno Indijo Sanjska knjiga, mala 30 -M .70 .L25 .40 ...» . .35 .65 .. .35 Št 29. Tarzan tin opic ........ 40 Tarzan sin opice, tr. ves. ....1.20 St. 31. Št. 32. Roka roko........... Živeti Št. 35. (Gaj Salustlj Erlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Art. Dok-ler. 123 strani. broš. .......... Št. 30. (Ksaver Mefiko) Listki, 114 strani ...........m...... .25 .25 M 65 .30 •S«1 Št. 37. Domače živali ........ -60 j §t. «8. Tarzan in svet ........1.— Sanjska knjiga, največja ----------- -90 : štev. 39. La Boheme .......... 40 Sanjska knjiga, Arabska ........^..1.50! št. 46. Magda .40 Št. 47. Misterij duše............L— fino vezano ..................... .35 Relkanska vojska, s slikami .. v Usnje vezano 70 ,n 1,0,1.............. .201 Mi stenja, roman .......... v najfinejše K,nje ve«no".!".'.120 ^f!*'"* VeUI"*» *«Jvede.......60 Možje ..................................... (Za odrasle) Belfegor .............................................80 Na različnih potih ....... Iter, roman .................... .05 j Not ar jv nos, bumoreska Rej of n«*ven: IlursUa vojska...................-SO | Narod, ki izmira ......... celold fino vezano ............1.20 dnevnik .................60 Naša vas. II. del. 8 povesti Spomin! Jugoslovanskega dobro* voljea 1014.18...............145 Sredozimel, trd. vea. ............ .60 brofi. ...................... .40 Strahote vojn« ................ JM Štiri smrti. 4. zv................35 Smrt pred hišo ................ 45 Stanley v Afriki .............. 40 Spomin znanega potovalen .... 140 Stritarjeva Antholofija broft. ,. jfb Si sto Šesto, povest le Abrucev .. 40 Sin medvedjega loven, Potopisni ro- ......... 40 ......... .35 ......... .35 • •■•.i..« -.30 ......... .35 ......... 40 ........ 1.70 ......... .60 ..................1.60 .50 40 Stev. 48. Štev. 49. Tarzahove živali Taržanov sin Bdela, drama v 4. dej..........„ .6* Marta, Semenj v Kicbmondu, 4 dejanja .......................si> Ob vojskL Igrokaa v Otlrlh slikah 4C Tončkove sajoe na MiklavSev ve* Čer .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanji* ...................«* R. U .R. drama v 3 dejanjih a predigro. (Čapeic). ^es........... .4f Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .76 Veronika Deseniška, trda vez Za križ in svobodo, Igrokaž dejanjih.................. ...141' G. Slavček, zbirka Šolskih pesmi —< (Medved) .................... J>3 Vojaške narodne pesmi (Koal) .. .30 Narodne vojaSke (FerJanCtC) .. .30 (Pregelj) .....................l._ Lira, srednješolska, 2. zvezka 8ku-Paj .............................. Tr oglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (AljaS) — 3. zvezek: Psalm 118: Ti veselo poj ; Na dan ; 1)1 vna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z veneern *:em ovenčam slavo; Trlgiav .......40 k. 1—2 a&oiiii .....1^0 j Onhovni boj ................... .66 Kletarstvo (Skallekr) ..........240 Na Indijskih otokih .......... ... „ , „„ NaSi ljudje .................. r;. rr*..:::::: IS ^ - .... Itomantične dufie......60 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strabote z bojnih pobodov blvSe- 45 , es slovenskega polka _____...140 4« Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka 49 Onkraj pragozda-............. •35 1 Odkritje Amerike, trdo vezano mehko vezana .... Praprečanove zgodbe ........... Pasti In zanki ................ jz& Pater Kajetan ..................L— 1'ing vinski otok ............... ,00 Povest o sedmih obeSenlh ...... .50 •35 i Traviea kladiva .............J M M .60 .GO 35 40 broSlrano................... .70 Othelo .......................... .70 Sen Kresne no£l ...............70 SPLOŠNA KNJIŽICA: fit. 4». Tarzanov sin, trd vea ....1.20 St. 50. Slika De Graje..........140 fit. 51. Slav. balade In romance 40 ŠL 54. V m ©težo................1.— fit. 55. Namišljen iboinik ...... .50 Št. 5(1. To in onkraj Sotle ____ .30 Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez.................140 Stev. 58. Glad (Hamsnn^ .... JO Št 59. (Dostojevski) Zapiski fs mrtveca doma. i. del ..........1.— Stev. «0. (Dostojevski) ^»V la mrtvega doma, II. del ........L— fit. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 ŠL (52. Idi jot. 1. del. (Dostojevski) .90 Št. G3. Idijot, II. del .......... 40 St. 64. Idijot. III. del...........90 Štev. 05. Idijot, IV. del .......90 Vei 4 deli ..............3.25 Št. 66. Kamela, skozi uho šivan* ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji n. zv. Potresna povest, Moravske olike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................24» Tigrovi zobje....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tatič. (Bevk>, trd. vez..........75 Tri indijanske povesti .......... 40 Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha.................50 Turki pred Dunajem ...........30 Tri legende o razpelo, $rd. vez. .65 .......................................80 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejasj . -00 T». zv. Po 12 letih. 4 dejanja . 401 &birkn ljudskih Iger: St. 1. (Ivar. Albrecht) Ranjena grada, ivzlrna noveat, 104 str. broSirano .....................351™ rože .......................... Tisoč in ena noč (Rape) St. 2. (Rado Mernik) Na Bledo, Izvirna povest, 181 str.. broS... Kratka srbska gramatika 40 Kratka crodovina Slovencev. H tov In Srbov .SO Kak« ae postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameri&ki državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... 40 K at. Katekhm ................ j«0 Kubična Računica ........................ .75 I 'iberalizem .................... .50 Ljubavna in snubilna pisma ____ -35 Materija In enerilja ............145 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. I. .............. j>0 Mladenitrm, II. zv............. 40 . (oba zvezka skupaj 40) Mlekarstvo ..................... Nt m Ako angleftkl tolmač ........ 1.40 Nnjkoljfta slov. Kuharica, 008 str. lepo vez. (Kalinfiek) ..........5.— Nasveti za hite ln dom. trd. vea. L— Nemičlna brez nčitelSa: 1- del .................................40 2. del ...................... .80 Nfiii^rt slovensko slovar.........245 Največji spisovnik ljubavnih in dragih pisem................. .75 Slovensko nemikl slovar.........1.— Ojačcn beten .................. 40 Obrtne knjigovodstva ............240 Feretninarstvo, trd. ve*.........1.80 Forotidnarrtve. broA. .........*.. 140 Pravila an alike .............. 48 Prikrojavanja perila pe ftlvotnl meri s vzorci Psihične motnje na NI Prave In revolucija (Pltamlc) .. 40 Predhodniki in Idejni utemelji ru- Idejalizma .............LM la bmAlrano Inčunar v Uavt ... In dinarski ve- .1.78 .18 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ____________________________________ 40 niTiiiis.*.............. M -Italijanski In slovar Dedek je pravil: Marinka ln fikra- teljčM ........................48 Elizabeta ...................... 45 FabijoJa ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. 45 Filozofska zgodba ...............00 Fra Diavolo .................... 40 Gozdov a Ik (2 zvezka) ...........140 (iospodarica sveta..................40 Godtevski katekizem............ 45 Gostilne v stari Ljubljani...... .88 OrSIi Mytologija.............. L— Gusarji ..........................................75 Gusar v oblakih .......................... 40 Hadži Murat (Tolstoj) .........00 Hči papeža, vez. ............................1.— broš............................. .75 Hektarjev meč.................. 40 Hedvika ...........................................48 Hudi časi. Blage dufie. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (II. sv .i ........ 45 ;e. Groteske In Satire. vezano ..................... .80 broširano .................. .00 Izlet g. Brončka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....80 Iz tajnosti prirode.............. 48 Iz modernega sveta, trdo voz. 140 Izbrani spisi dr. Ivan Meneinger: 2 zvezka ....................................140 Igračke, broftlraao ............. 40 Igralec ................. .75 Jagnje ........................ 40 Janko In Metka (za otroke) ..... 40 Jerna« Zmagovač. Med vlazovl.. 40 Jntri (Strog) trd. v............. .75 . hro*. ...................... 40 Popolna Izdaja vseh lb svetov, lepo veaanlh................ Sosedov sin, broS. .............................40 8. zvezek: Dr. Zober — Tugemer broSlrano ...............8.. .78 Juan Miserija (Povesti lz ipnaskega iivljenja ........................................48 Kake sms se Jas Ukal (AleBovec) I. avesek_______________48 Kako sem se Jaz lini (AleSovoc) n. sv. J8 Kako sem se Jaz likal (AleBovec) m. sveaek...........J88 rata, po reel ta a^hdJonov v Koreji ...................48 Kuhinja prt ksailici imH ~mčtti» 48 Kaj se Je Harturu sanjale............48 Pabirki iz Roža Pariški zlatar .. Prihajač, povest Poiigalec ...... (Albrecht) • o o a «25 ----- .35 • ••• 45 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ..........................1.— riat zvona .................... .40 Pri stricu ...................... .00 Prst božji .................... 48 Patria. povest lz Irske Junaške do- (1U tHt •ooaaaaaaaooooooooooooao Po zorah In dolinah ....1............80 Pol litra vipavea ...............40 Poslednji Mehikanec .............48 Pravljice H. Majar ........................JM Predtržani, Prežern ln dred svetniki v gramofonu .........................25 Prigodbe čebelice Maje, trda vea.. .1.— Ptice selivke, trda vez.......... 75 Pred nevihto .................. • 48 Prva ljubezen-...............................50 Popotniki .............'......... .80 Poznava Boga .................. 48 Pirhi .......................... M Povodenj ...................... JI Praški jndek .................. 45 Pri sees Hnronskega glavarja . ..40 Pravljice In pripovedke (KoBntnIk)r 1. zvezek .................40 2. svesek .................. .48 Prvi« med Indijanci ............. M Preganjanje Indijanskih mlsjonar- Jev .......................... 48 Razkrinkani Hansburianl ...... M Roman treh src ....................".......140 Roman zadnjega cesarja Hahs- buržana......................................1.20 Robinzon 48 cOo • CENA DRl kerkovsga berila JE ZNIŽANA Angleško-slavendio Berilo (8HGU8H 8LOV8NB St. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ................... 4 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 itr., broSlrano .....j.....................J&Q St. 5. (Fran Milrlnskl) Gospod Fridolin Žoiia in njegova družina veselomodre črtke L, 72 strani. broSlrano ................ .25 St. C. (Novak) Ljubosumnost .. .30 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., brofi...........» .35 Stev. 8. Akt. Stev. 115...........75 Št 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani. bro3.......... .70 Št. 30. (Ivan Albreht). Andrej Teraoue, rilijefna karikatura in minulosti, 56 str.. broS. ........ 45 St 11. (Povel Goli a) Peterfkove poslednje sanje, boilCoa povest v 4 .slikah. 84 str., brofi. ______ 45 St. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica t 4. dejanjih. 91 str., brofi.......... 40 Št. 13. (V. M. (iargln) Nadetda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr„ broS. ........ 48 St. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gosjiodarskl spis, poslovenil dr. Albin O grla. 230 str., broS. .................................40 St 15. Edmond In Jules de Gon- court, Renee ICanpeAn..........40 SL 10. (Janka Samec) jUvljenje, pesmi, 112 str« brofi. ........ .45 Št 17. (Prosper Harlmoe) Verne dufie v vitah, povest prevel Mirko Pretpar, 80 str. ............ 40 St 18. OaroeL Vrchlicky) Opa-reka lukovčkega graJSČalcs, veseloigra v enem dejanju, poslovenil J dr. Vr. Bradač. 47 brofi. .. 48 St. IOl (Gerbart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra^ brofi. ...... 48 St. 20. (Jul. 2ey«r) GempnO. In Komurasald, Japonski roman, ls . CefiClne prevel dr. Frsn Bradač, 104 str., brofi.............. M St. 21. (Fridolin Solna) Dvanajst kratkočaanlh zgodbic, IL, 78 str. hro«. ........................ 45 Bi 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ vez. mala Izdaja........... .$1.— KNJIGARNI 'GLAS NARODA f;' St 23. (SopboUes) Igra, poslov. C. Golar, 80 strM brofilrano .................... Bt 24. (B. L Bulwer) TililidiiJI dneal Pompejev. I. dol, 888 str, brOd. aaoaaaaaaaaeaaanoaonnoaa St 25. ^^ •••»••••••••••ssessess fit 28. (I«. Andrejev) 6w os-d^poslov. Josip Vidmar, 8se str. Št 27. (fha Brjavee) Tisoč in ena noč I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 111..........................1.50 KNJIGE SKOPAJ........$3.75 V krcmpljih inkvizicije ................1.30 V robstvu (MaclCič) ..............1.25 V gorskem iakotju .............35 V oklopnjakn okrog sveta, 1. del 40 2. del ...................... .80 Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki iukvizitor ................L— Vara (Waldova), brofi. ........ .35 Vojska na Ba!%anu. s slikami .. 45 Vrtnar. (Rabindraaath Tagore). trdo vezano .................75 broširano .................. .60 Volk spokornik In droge povesti 1.— Trdo vezano ...................1.25 Vifinjega repatica, roman. 2 knjigi 140 .35 .35 48 .25 40 .60 .00 .60 45 .75 40 45 .70 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. . .Neža. Snnje ................ 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije dcvice, Marijin otrok ........ 14. snopič. Sv. Boštjan, JanaSfta deklica. Materin blaeoslov .... 15. snopi?. Turki pred Dnnajem, Fabjola in Neža ............ 3(J .31' .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............3f PESMI IN POEZIJE: Akropoli s in Piramide .... broširano............... Azazel, trdo vez. ........... Balade in romance, trda v^z . Bob la mladi zob. trda vez . -80 .. .80 ..1.25 . .40 Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... V pusiiv je fila, III. zv- ...... Valetin Vodnika Izbrani spisi .. Vodnik svojemu narodu ........ Vodnikova pratika L 1927...... Vodnikova pratika L 1038...... Vodniki in preporoki .......... Zmisel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest ............ Zadnja kmečka vojska .......... Zadnja pravda, brofi. .......... Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj Iz Basu ................ Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti slu, povest .............. .25 Zlatokopi ........................ .20 Ženini našo Koprnele .....................45 Zmote In konec gdč. Pavle.............45 Zlata vas ..........................JO Zbirka narodnih pripovedk: Lr drt.....................................40 Zbirka narodnih pripovedk: n. del ........................ .40 Znamenje štirih (Doyle) ....... 40 Zgodovinske anekdote .......... .30 Z ognjem in mečem..............3.— Zločin ln kazen, 1. ln H. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zlati pantar ................... .90 Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SL* VENSKIH POVESTI L sv. Vojn emir ali t. sv. i. sv. Vesele povesti 4. vz. 5. sv. Student naj be. Nai mM ».i. 45 45 45 45 48 fi? 1SI ZA MLADINO: WANGL) 2. sv. trdo veaano. Pripovedke In ' pesmi ........................ 3. sv. trdo veaano. Vsebuje 12 povesti ........................ 4. sv. trdo veaano. Vsebuje 8. po- ........................ 48 5.av. trdo vezane. Vinski brst 48 8. sv. trdo veaano. Vsebuje 10, po* 40 M trgovec. Igrokaa v 0. dejanj JO Hemlftis ko- Kraguljčkl (TJtva) .............65 trdo vezano .................80 Moje obzorje, (GangI) ............1.35 Narics (Gruden), broš............30 Primorske pesmi, (Gruden), vez. .35 Siutne (Albrobt) brc«............3d Pohorske poti (Glaser) broS..... 4(> Oton Zupančič: Sto ugank ................. V zarje Vidove, trd. vez ..... Vijolica. Pesiui za mladost.....60 Zvončki. Zbirka fesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....00 Zlatorog, pravljice, trda vez.....60 Slovenska narodna lirika.......50 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi tPrelovec) _______________________________£0 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ................................l,— MEŠANI ln MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grom) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič): ..L zvezek .................75 II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. In II. zv., vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 mo&kih lit mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavClC) Izdala Glasbena Matica ........ Narodna nagrobniea (PavClC) .. Gorski odmevi (.Laharnar) 2. zv. SAMOSPEVI* Š tir j i samospevi, izdala Glasbena M&tiCft •oeeoeanaaeeeeeeooaaoa NaSi tunini ..................... MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Laharnar) .. Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica ................... .4« .40 .48 7. zvezek: Slavčt-k ; Zaostali ptiC; Domorodna. iskrica; Fri svndbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo S. zvezek: Ti osref-iti ju hoti (me-&m zhor) ; Prijatelji in srn-ea (meSan zbor) ; Stoji, solnčioe stoj; Kmetskl W51 ............ CERKVENE PESI«II: Domači glasi, Cerkvene ijesmi za mešan zl»or ....................i__, 12. Tanluni Krgo. (Premrl) ____ Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattneri ................... jjf 12 I'anpe Linfrn?» Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............ 12 PanKe Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerbič) .............. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi tin Cast svetnikom. (Prvuirl) .............. 10 obhajilnili iri 2 v čast presv. Sr- cii Jezusovemu. (Gmin) ...... Missa in honorem St. Joseph! _ (Pogaehnik) ................ 48 40 .4e .35 Kyrie .......................... It svetemu Reč njemu telesu _ t Foerster) ................... Sv. Nikolaj ................. .40 .68 .40 .«0 NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igrranju na citrah, 4 zvezki ....................3.r,o Buri pridejo, koračnica .25 5« NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambn-raški zbor in petje. (Bajuk) ..1.30 Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Iiajuk) ..........J.__ Na Gorenjskem je f letno.......... RAZGLEDNICE: NetvyorSke. Itazliffne, duent.....40 Velikonočne, božične in novoletne ducat .......................... Iz raznih slovenskih krajev, docat .40 Narodna noša, ducat.............49 posamezne po ................ ZEMLJEVIDI: Stenslu zemljevid Slovenije moC-nim papirju s platnenelml prerf-W ............................... 1'okrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .........................30 Jugoslavija ...................................... .30 Gorenjska .................... AO Slovenske Gorice, dravsko ptnj- skopoije ..................... .30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............. 18 Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ........................30 Prekmurje in Medninorje .... ".38 Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .30 Canada .........................48 .40 .35 .45 .45 .50 .45 .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) ............ .40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero ln petero raznih (lasov ..... .45 Jaz bi rad rudečlh roi, moški zbor ■ bariton solom ln priredbo ca dvoapev ...........................JB0 V pepelnični noil (Sattner), kan-Tanta za soli, zbor ln orkester, Izdala Glasbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), aa mofikl zbor ln bariton solo............ J10 Knpleti (Grum>. Učeni Mihec,— - Kranjske šege In navade. Ne- zadovljstvo, 3 zvezki skupaj . .1.— Knpleta Koza Mnca (Parma) _ .48 nSMISHS GLASBKNE MATICE: 1- Pesmarica, uredil Hubad ...2JJ0 4. Koroške slovensko narodne pesmi (Svlkarfič) L, 2., in 8. av. skupaj ...................i._ MALE PESMARICE f St. 1. Srbske „ __ |t la. Sto tatO. Srbine tninl .. §t lO.T*a planine. jb .ft 'fmmJUm ft^l&Vaoeealee .............. ••••••••••••••i«•••••••••• 1.18 ravnik) 8 aveaki akapaj 1.5 Združenih držav, veliki ........ Mali Nova Evropa .................. Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po ...... Zml jevidi: . - Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin. West Virginia. Ohio. New York — vsa- .40 .15 .80 JU .40 Velika stenska mapa Evropa .. ..!.—< Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, Tekomandirajtš pismo. Ne naročajte knjig, katerih *4- p ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "glas naroda" 21$ W. 18. St., New York prav vsakdo - kdor kaj iice; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj,pro-« daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uapeK — Mali oglas NEW YORK, FRIDAY, APRIL 17, 1931 Wk» LARGEST SLOVENE D AIL* » ' J. JOHNSTON SMITH: DIAMANTI 50 LETNICA SMRTI MUSORG SKEGA Velik, temnozelen avto je zavil iz rue St. Honore y rue Royale. krenil je po bulvarju in se ustavil pred Ka tezensteinom. Izstopila je sloka, crnclasa lepotica, elegantna kakor njen avto. Pierre Katzenstein, suh in uglajen mcž, dober poznavalec diamantov, Jo je pozdravil na pragu svoje trgovine. — Ali bi mogla govoriti z gospodom Kat~ensteinom? — je vprašala dobrodušno in sedla v naslanjač, ki ji ga je bil primaknil draguljar. — Razpolagajte z menoj, madame, — se je priklonil draguljar. — Tcrej vi sami ste rlavni Katzenstein! — je vzkliknila dama in j/a radovedno pogledala. — Oh, slava! Sovražim to besedo. inadame. Mogla bi se nanašati kvečjemu le na nekatere moje dragulje. nikakor pa ne name. Če se ne motim, bi s madame rada o-KIrdala t* redke dragulje. Da, posetnica si je hotela ogledali biserno ogrlico. - Torej biserne! — In Katzen-r.ein je presenečena pogledal svojo odjtmalko. Katzenstein ni bil slep; zdr o se mu je, da bi bili diamanti bolj primerni za temno lepota njegove odjemalke. — Moi m: hoče namreč podariti biserno ogrlico, — je pojasnila dama draguljarju, kakor da je uganila njegove misli. Katzenstein ni več ugovarjal. Pri- ( vrata, prijazno nisd je šatuljo z nakitom. Bili so draguljarju in rc» krasno dragulji, kajti Katzen-rteln je porodajal samo najkras-mjši nakit. Toda zopet se je pojavi o na njegovem obrazu presenečenje, ko je dama odkimala z glavo. — Ne, nobena teh ogrlic ni taka, kakršno bi rada, — je dejala razočarano. — Veste, madame, biseri in bi-1 seri je razlika. — je pripomnil Kat- j enstein smeje. Da, in tudi med zakonskimi> možmi je razlika, — se je zasmeja-la lepa cdjemalka. — Mtlcstiva, slutim, kakšna ogr-1 ca bi vam bila všeč in upam, da bc tudi vaš mož zadovoljen z mojo izbiro. — Je dejal draguljar in zaprl šatuljo. Lepa dama ga je radovedno pogledala. — Oprostite, madame. Kot trgovec bi vam morda mogel izbrati bisere, ki si jih želite. Sem pa tudi umetnik in kot tak čutim, da biseri n so za vas. Z vašo lepoto bi mojli tekmovati samo diamanti. — Toda moj mož-- — Va4 gospod soprog se bo nedvomno strinjal z mendj, — je menil draguljar in prinesel drugo ša-tuljo. Ni se motil, kajti lepa dama je o trmela, ko je odprl šatuljo. Na tenki platinasti verižici se je lesketala vrsta diamantov različne velikosti. — Dovolite, da se prepričam, kako bi vam pristajal ta nakit. — Bojim se, da moj mož.... — je ugovarjala dama. — Vaš mož diamantov na vas še ni videl. Sicer mu pa prinesem jutri zjutraj nakit pokarat, — je pripomnil Katzenstein navdušen nad dobro kupčijo, ki se mu je obetala. V duhu je namreč že videl bogatega priletnega moža in razkošno stanovanje svoje odiemalke. Drugo jutro se je ustavil avto gospoda Katzensteina na avenue du Bois du Boulogne, kajti lepa dama ni bila nihče drugi nego soproga slavnega psihiatra prof. Se-verina. Služkinja ga je molče odvedla v sobo, kjer je zagledal pri oknu v naslanjaču svojo odjemalko. Njena elegantna cbleka je pričala, da je namenjena z doma. Odložila je knjigo in mu stopila smeje naproti. — Ste prines t nakit? — je vprašala tiho z drhtečim glasom. — Bojim se, da moj mož navzlic vsemu ne bo zadovoljen. Nisem mu še povedala, koliko nakit stane. Zdaj je baš v svojem kabinetu in bojim se, da ne bo preveč vesel mojega pred-]oga, posebno še če ga bom motila pri delu. Toda poskusiti hočem vendarle. Dajte ml, prosim nakit. Pcjdem naprej, da vam pripravim pet. Vi pa izvolite počakati tu, dokler vas ne pokličem, da se sami pemenit? z njim. Očsrnila je zaveso, zakrivajočo se je nasmehnila smuknila v profesorjev kabinet. Gospod Katzenstein Je čakal dobrih deset minut. Vse je bilo tiho, le zunaj je zabrnel motor odhajajočega avtomobila. Stopil je oknu, da pogleda, kdo se je odpeljal, ko se je pojavil sluga. — Gospod profesor vas pričakuje. Katrenstein je sledil slugi v pro- Katzenstein ga je debelo pogledal. — Da, da, za vašo soprogo, za gospo Severinovo. Prav kar je bila tu. — Prav pravite, bila je tu in dejala je, da bi radi prodali diamantni nakit — toda kako je vam prišlo na misel, da je to moja žena? — Za boga, gospod profesor, pa se vendar niste okužili od svojih bolnikov? Ali pa šalite. Saj vam pravim, da hoče vaša soproga kupiti diamantni nakit. Kje je gccpa? — je vzkliknil draguljar razburjeno. Toda namesto odgovora je pritisnil profesor Severin na zvonec in predno se je Katzenstein nadejal. so ga stisnile cd zadaj štiri krepke roke. Draguljar prvi hip ni mogel govoriti. Presenečeno se je oziral na oba moža. ki sta ga držala, a ker je bil bistre glave, je kmalu spozna!, kaj to pomeni. * — Gospod profesor, bodite, prosim, tako prijazni in odprite moj kovčeg tamle na stolu. Če se ne motim, gre tu za usodno pomoto, j Katzenstelnov glas je prisilil pro- i fesorja. da je ubogal. Odprl je kovčeg in vzel iz njega šatuljo. NAPOLEONOVA REŠITEV V ŠAHU 28. marca je minilo 50 let, odkar je umrl v sveji skromni sobici ni-koiajevske bolnice v Petrogradu slavni ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgskij. Portret, ki ga je naslikal R/jepln nekaj dni pred smrtjo Musorgskega, 'kaže s pretresljivo resničnostjo ozračje žalostnega konca. Iz zabuhlega pijan-čevega obraza, obdan?ga s skuštranimi lasmi in brado zre bolestno izrazite in še vedno bistre oči. Onemoglo telo se plaho zavija v krasen suknjič, ki ga je podaril na smrt bolnemu tovarišu Kjuj. kajti avtor "Borisa Godunova", Slo-vanščine" in to ikih drugih prekrasnih del ni imel v bolnici kaj obleči. Kako strašen in zgovoren kontrast v primeri z onim elegrnt-nim mladim častnikom, ljubljencem družb2 in žensk, o katerem pl-«še z laskavo ironijo Borodin Staso-vu leta 1856 pri prvem srečanju, ali v primeri s fotografijo uglajenega, lepo oblečenega moža, ki kaže Mu-iorgskega v njegovem 35. letu. 7 let pred smrtjo. Na Napoleonovi razstavi v Slavko vu je med drugimi zanimivostmi tudi črno lakirala šatulja z bisernimi figuricami precizne kitsjjske izdelave. To ni šah v pravem pomenu besede, temveč igra, zvana 1'hombre. In Napoleon, ki so mu jo poslali na otok Sv. Helene, je ni nikoli rabil, kajti na otoku ni bilo nikogar, ki bi to igro znal. Toda te figurice prvotno niso bile določene, da bi krajšale ljudem čas, temveč naj bi igrale važno vlogo v zgodovini vsega sveta. Anglija je internirala Napoleona na otoku Sv. Helene kot svojega najnevarnejšega sovražnika. Toda med Angleži so bih tudi najbolj navdušeni občudovalci veljjcega cesarja, ki so si neprestano izmišljali načrte, da bi ga osvobodili. Pose-no en načrt je bil zasnovan tako . podrobno in na tako široki podlagi, da je bilo upravičeno upanje na uspeh. Treba je bilo obvestiti o njem le še Napoleona samega, kar je bilo pa zelo težavno. Zato so si "Prepričan sem, da Je prebava največja skrivnost življenja." Sydney Smith v svojem pismu na Arthurja Kingslaka, dne 30. sept. 1837. Triner jevo Grenko Vino ; je ključ do te skrivnosti Ta izvrstna tunika in čistilec se je tekom zadnjih 41 let izkazala kot najbolj zanesljivo zdravilo zoper Želmlfme iierednosti. Ono puiuu-jm prebavi in odstrani vse zapreke: čisti zHo-dt*e. odstrani strupe iz vašega telesa, kakor tn
  • ovju. »n'isti zaltasaiio črevesje in zoiK»t povrne iiočutili se ln»st«* izvrstno. Vse nerediM.sti kot : zaiieka. nepreliaviiost, i»lmi že-lodea. glavobol, slaba <;ip:» ust. zdražljivo in nervozno stanje, in nemirno s]Kinje bo izginilo. in zjutraj ko vstanete. se boste počutili o-kreiičanini. čilim in dolin- volj-*. Sestavina Trinerjevegn grenkega vina povi vso: «-as«-ara. bur-kliom. |MMlnphy!liu. diastetični slini, kalifornijsko nideče vino.—najboljšo kar vam more zdravnik prepisati za vašo 1**1101'. Vsi«*! toga toliko zdravnikov predpisati za vašo i>omoe. V-segia velike usqiehe. .Ta/, mislim, da je to najboljša tonfka. katero je sploh lllotfotV kupiti. Jaz m-ii» jo toplo priporočala svojim iM.lniktim." Pri vseli jih. Velika stekleni«-:!. loka marali mala Yr«*dni.snii kupili v vsa kotu zavoju. Jeuiljite g:i redno v mali količini: eno v.\ieo triknit na dan, !toi uro prv«l j«-«ljo. j pomagali zarotniki z zvijačo. V Sk adatslj ko delovanje Musorg-' votle figure igre 1'hcmbre so spra- skega se začenja sicer že leta 1832, toda šele skladatelj ski krožek Dar-gomvžskega in Balakireva je zainteresiral gizdalinskega gardnega častnika resneje za glasbo, a teoretično znanje, ki je pa ostalo vedno nepopolno, si je pridobi! Mu-scrgski samo potom prijateljskih stikov z Balakirevim in Rimskim-Korsakovim. Če kaže s te strani do i vili papirnate trakove, na katerih j je bilo napisano vse, kar je moral i česar vedeti, da bi se njegov beg z otoka posrečil. j Na otok Sv. Helene naj bi pripeljal igro angleški častnik Elphin- PROCES ZA 50 MILIJONOV FRANKOV GOSPODAR UMORIL SLUŽKINJO Bivši ruski gardni stotnik Neli-dav, ki se preživlja zdaj v Parizu kot Pred porotniki departmenta Haute Marne je stal te dni občinski kaj je skrito v figurah. Elphin-tone j d-dščino nekdanja dunajskega čev-je prevzel to nalogo iz hvaležnosti ijarja Thieryja. Nelidov pravi, da Napoleona, ki se je bil zavzel i je njeg.;va žena neposredna ' do po- Odprl jo je in diamanti so zažareli 1 konca svo^ življenja sledove pie- Waterloo za njegovega , „ - „ - - na modri svili. Na pokrovčku je bi-'miŠke^ dllentantizma, iz katerega J IfTl^ tajskega cevljarja-mxhgo- lo pa napisano z zlatimi črkami; PIERRE KATZENSTEIN Boulevard des Italiens, Paris. ni izšel samo on, temveč vsa novo-ruska, narodna šola, je ustvaril na drugi strani v svoji genijalni nadarjenosti tako krasna dela, kakor noben njegov sovrstnik. Ustvaril Zdaj se je zdelo, da se je položaj * nesmrtaa dela' ke rmu obrnil, kajti trajalo je nekaj časa,. ni bna brniva igrača, temveč sred- zavedel Istvo pogovora z ljudm. o življenju in resnici. Ljubezen do ruskega ljudstva, žgoča in bolestna, čisti realizem, notranja resničnost, predno se je profesor — Bože moj, zdaj pa že razumem! Vi ste pravi Katzenstein, ta dama je pa.... , — Da, pri meni je bila gospa Se-verinova, — je vzdihnil Katzenstein. — Vi ste bili pa mož, ki ji — A pri meni je bila gospa Katz-errstsinova. Dejala mi je, da ima njen mož, fiksno idejo, da je draguljar, ki prodaja H tki t. Prosila feserjev kabinet. Pri oknu za mizo|hc^ kupiti diamantni nakit je sedel mož visoke postave in njegove sive oči so srepo gledale po- setnika. — Dobro jutro, gospod, — je dejal slavni zdravnik in namignil pri-šlecu, naj sede. — Danes je res krasen dan. Katzenstein se je poklonil. Z bogatimi odjemalci mora biti trgovec potrpežljiv. — V mojem poklicu igra namreč vreme važno vlogo, — je nadaljeval profesor in Katzenstein je moral dobrih petnajst minut poslušati predavanje o vplivu vremena na človeške možgane. — V mojem poklicu je pa glavna stvar cena draguljev, — je menil končno draguljar. dovita pishološka globina označu-jerjo njegova dela. Bil je eden prvih, ki je stri okove tradicije in konvencijonalnosti, stremeč za svobodnim umetniškim izražanjem v duhu nove življenjske in kulturne orijentacije. V bežnem pomenu besede ni imel niti učiteljev, niti me je, naj vas pregledam. — Je neposrednih učencev, toda za razbil nakit mnogo vreden? — Toliko, da se je zdelo celo dami preveč. Zdaj pa bodite tako prijazni, gospod profesor, in me brž Izpustite. Takoj moram na policijo. — Ah, vi ste torej draguljar, — je dejal profesor smeje. — Da. sem Katzenstein in prišel sem ponudit vam diamantni nakit, ki si ga je izbra la vaša soproga. — Diamantni nakit. Da, to mi je znano. Toda za mojo ženo menda ne bo, — je nadaljeval profesor. DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne članstvo, pač p* ▼si Slovenci ▼ ?tsi okolici« ZA OGLASE 90 ZMERNE S KOLONUALNE RAZSTAVE V PARIZU O veliki kolonijalni razstavi, ki bo ena največjih prireditev te vrste na svetu vobče otvorjena v Parizu prve dni maja, smo že poročali. O nekaterih kolonijah francoski listi neprestano pišejo, o drugih pa vedo menda samo v ministrstvu. Te so menda med srečnimi. Spoznaš jih takoj po izložbah, ki jih je najelo ministrstvo za propagando v arkadah kritega dvorišča Palais Royal. Nekatere kolonije imajo lepe izložbe, druge n. pr. o-ne, ki so namenjene Novi Kaledoniji, bi pa lahko tekmovale z zakotnimi kraroarijami. Nova Kaledonija, Novi Hebridi in otočje Wal-lis so napol zapuščene francoske kolonije v južnem Tihem oceanu. Nova Kaledonija velja še vedno za odgoosko postajo, čeprav že dolgo ni. Novi Hebridi so na slabem glasu, češ, da žive na njih Se lju-dožrci. Lani se je govorilo o njih v zvezi s filmom, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so ^domačini res še ljudožrei. Ondotno pleme Ka-naki je bilo baje tako ogorčeno, da je prisegalo, da bo prvi človek, ki ga divjaki požro, avtor filma, če se še enkrat prikaie pri njih. otočje Wallis je pa skoraj samo onim, ki love kite. Nova Kaledonija Ije velik otok, na katerem 4ivi 28,000 naseljencev če ne štejemo domačinov. Otok je znan po rudnikih nikla, medi, mangana ter po ogromnih gozdovih izjbornega lesa (sandal), kavi, kaka« in bombaie-vini. Novi Bebridi so siromašnejši, otočje Wains je (pa sfcora J aamo skladov je. Na kolonijalni razstavi v Pariza bo pa imela vsaka teh kolonij svod paviljon. voj nove glasbene dlkcrje ni bil niti čisto s formalne strani brez pomena, o čemur priča n. pr. Debussy, ki se reši iz kulturne prenas-čenosti cesto z istimi sredstvi, ki jih je odkril s kulturo neobremenjeni Muscrgski. Če govorimo o Musorgskem, se nehote spomnimo Dostojevskega. Samo nekaj tednov ju loči v smrti, duh njune umetnosti ju pa zbližuje 73. vedno. Skladatelj ska zapuščina Musorgskega še ni izrabljeno, kakor bi zaslužila. V sovjetski Rusiji, kjer bi radi napravili Iz Musorgskega socijalnega in političnega agitatorja proti "buržuaznemu" Čajkovskemu, živi izmed njegovih oper posebno "Boris Godunov". — Drugod po svetu pa tudi nI mnogo bolje. Mnogo manjša dela Musorgskega so skoraj pozabljena, čeprav tega še daleč ne zaslužijo. član orkestra balalajk, hcie uve- j svetnik Febore, ki je bil obtožen, stone in obenem sporočil cesarju,'Rjaviti svoje zahteve na milijonsko j da je umoril svojo služkinjo Juliet- to Galmiche. Porotniki so vprašanje glede krivde potrdili, priznali so pa olajšilne okolnosti, češ, da je storil obtoženec sveje dejanje v razburjenosti. Febore je bil obsojen na 5. let težke ječe. Charles Febore, 40-Ietni mož visoke, krepke postave, občinski svetnik v Chaumontu, ve'.eindustrija-lec in zelo bogat človek, je začel pred dvema letoma ljubavno razmerje s svojo služkinjo Julietto. Njegova žena je bila težko bolna težko ranjenega brata. Toda na narja ^ da je njeni r&dbini dcbro morju je nastal strahovit vihar,'2nano da crihaja k:>t prva v po_ prelomil se je jambor in ubil an-|štey za p3d0i:i0V.Jnje ogromnega de_ naija. Nelidov bo v njenem imenu zahteval izr;žitev premoženja, ki glsškega častnika. Ko je pristala' ladja pri otoku, je izročila častni-kova žena šatuljo slu, k; je odnesel visokemu jetniku tudi drugo po- S znaša 50 milijonov -zlatih frankov. . Zah:eve glede . Thierrvjeve dedi-što. Seveda žena ni vedela, kaj je' s.. . , , .„ XT _ , . | seme segajo daleč naaaij. Na Duna- v šatulji. Ni znano, kaj se je zgodilo z načrtom, skritim v figurah. Morda so ga našli strogi Napole-I onovi ječarji, morda se je izgubil! po cesarjevi smrti. Ni tudi izklju-čeno, da je imel Napoleon figure v rokah, ne da bi slutil, da lahko :ju sicer ne poznajo dvornga čevljarja Thierryja, dobro pa je zna-I m Julietta i* ie stregla, obenem je te mer it o izpremene lostne usede. njegovo ža- V KOVČECU IZ UJETNIŠTVA t Čudna so bila pota usode nekaterih vojnih ujetnikov. Eni so imeli izredno srečo, da so se prebili skozi vse nevarnosti, premagali mnoge nalezljive bolezni, lakoto in vse nevarnosti ter se srečno vrnili k svojcem, drugi so pa podlegli pomanjkanju in nalezljivim boleznim. Društvo francoskih vojnih ujetnikov, ki so pobegnila iz ujetništva, je imelo nedavno sestanek, na katerem je pripovedoval general de Goys, kako je pobegnil iz nemškega ujetništva. Ujet je bil kot major in večkrat je poskusil pobegniti, pa se mu ni posrečilo. V ujetništvu se je seznanil z drugim ujetnikom-kavarnar-jem iz nekega francoskega provin-cljalnega mesta. In ta mu je pomagal na čuden način pobegniti Ko so Nemci nekega ujetega čast-nika-invaliAa zamenjali in poslali preko Švice v Francijo, je spravil kavarnar majorja ' ▼ kovčeg vračaj očega ae častnika. Tako se Je Ooyt JMtae niti Is ujetotttva. / Po cesarjevi smrti so poslali igro z drugimi rečmi Na.poleonovi materi Leticiji v Rimu. Mati jo je hotela podariti svojemu vnuku, mlademu Napoleonu, ki je bival takrat na Dunaiju. Celih 10 let je iskala zanesljivega človeka, ki bi izročil Napoleonovemu sinu spomin na njegovega očeta. Leta 1832 je prispel v im v diplomatski misiji Anton vitez Prokesch von Osten Napoleonova mati se je hotela seznaniti s prijateljem svojega vnuka in njena vnukinja kneginja Gabriel-li ga je privedla k nji 21. junija, dan pred smrtjo Napoleonovega sina v Schoenbrunnu. Leticija je izročila šatuljo in nekaj miniatur no, da izhaja dunajska rodbina \ pa skrbeIa tudi otroke. Čez ne-Thierryijev od nekega Lotarinčana, j kaj mesecev ie žsna »mrla in gospodinjstvo je prevzela lepa in energična služkinja. Prvo leto je šlo vse gladko, potem je pa začela služkinja gospo- v Avstrjo kot spremljevalec Franci I., m;ža cesarice Marije Terezije. Velikanska zapuščina res izhaja cd nekega Jeana Thierryja, ki je živel v 17. stoletju. Kot reven morrtir se je seznanil z nekim grškim veletrgovcem. ki se mu je tako prikupil, da mu je ostavil vse Evcje ci'romno premoženje. Jean Thierry se je kot bogataš naselil v Benetkah, kjer je imel več palač. Sezidal si je tudi grad na Krfu. V oporoki .ki jo še danes hranijo v arhivu krškega mesta, je določil Jean Thierry otroke svojega brata lu dediče ogromnega svojega premoženja. Iz doslej neznanih vzrokov pa je ostala zapuščina Jeana Thierryja v depozitih. Beneške banke. kjer jo je zasegel Napoleon. Thierryjeva rodbina je pozneje pod vzela še več poskusov, da bi pri- Prakeschu, ne da bi vedela, da n^u | dobLhl ogromno premoženje in v za-vnnk že umira. Ko se je Prokesch. četku šestdesetih let prošlega sto- vrnil na Dunaj, je odnesel dragocene spomine prinčevi materi Mariji Luisi, ki mu jih je pa podarila kot spomin na njegovega prijatelja. Po Prokeschevi smrti je podedoval te zgodovinske znamenitosti njegov sin grof Anton Prokesch Osten bas ko je odložil vojaško dostojanstvo, da se poroči z znamenito igralko Frideriko Grossmann. Pozneje* je dobila dragoceno šatuljo ena njegovih hčera, bivajoča v Gmundenu, končno pa je prišla znamenita igra v roke princese Pa-leologue, ki jo je zdaj posodila za razstavo v Slavokovu . lo ja se je celo vršil sestanek interesentov v Ludwig?ha fenu. Zahteva, ki so jih dedi'n predložili francoski vladi, pa so ostale zaradi pomanjkljivih listin brez uspeha. Vprašljivo je seveda, če bo imel Nelidov več sreče.... 15,000 ZASTRUPLJENIH KRAPOV Pariška policija se trudi, da bi pojasnila, zagoneten zločinski napaki, ki je bil te dni izvršen v pariški veliki tržnici, in ki je močno razburil pariške gospodinje. Neznani storilci, ki so Ise ponoči vtihotapili v tržnico, so izlili v bazen za ribe od sod neke katranu podobne tekočine Zastrupili so s tem 15,000 živih krapov. Policija meni, da je izključeno, da bi bil napad izvršil slaboumnež, ker je mogel &kšno reč napraviti aamo hudoben človek. 60 LETNICA RAZGLEDNICE Kdo bi mislil, da so razglednice v prometu šele dobrih 60 let! In vendar je res, da so začeli Angleži rabiti v korespondenci razglednice šele pred 60 leti. Ko so se razglednice prvič pojavile, so poštne urade v Angliji kar oblegali ljudje, ki bi bih radi razglednice kupili, na kmetih so se pa nekateri celo stepli za nje. Že prvo leto je bilo prodanih nad 75 milijonov razglednic, v 20 letih pa nad 500 milijonov. Samo leta 1914 so prodali v Angliji nad 1 milijardo razglednic. Leta 1921 je bila poštna pristojbina zvišana in število prodanih razglednic je takoj padlo na polovico. Poštna uprava je spoznala, da bo promet z razglednicami zastal, če ne bo poštne pristojbino znižala. Uklonila se je posrednemu pritisku občinstva, navzlic temu pa prodaja razglednic še ni dosegla predvojne višine. Bernard Shaw rabi za svojo tekočo korespondenco samo (razglednice. In njegovi duhoviti izreki na njih so znani po vsepnj svatu. darju presedati, ker je postala malo preveč objestna in mu je povedala odkrito v obraz vse, kar ji ni bilo po volji. Poleg tega se je začelo po mestu šušljati o tem ljuba vnem razmerju in Febore je vedno bolj čutil, da kažejo ljudje s prstom za njim. Na drugi strani se pa ni bilo lahko odkrižati energičnega dekleta in na vrsto so prišli mučni prizori, ko je Febore grozil svoji ljubici, da jo vrže iz hiše, ona se je pa sklicevala na svoj izjemni položaj, češ. da te pravice nima. Nekega dne je pa Julieta nenadoma izginila. Ljudje so vpraševali Feborea, kaj je z njo, pa jim je odgovarjal, da je pobegnila z ljub-čkom, ali pa, da je morda izvršila samomer, ker je bila zadnje čase nekam potrta. Čez nekaj dni so našle Juliettino truplo v vodnjaku dobrih sto korakov od Febore j eve hiše. Glava je bila odrezana. Umora je bil seveda takoj osumljen Febore, ki se je dolgo obotavljal priznati zločin, kenčno je pod težo dokazov priznal, da je služkinjo u-moril, izgovarjal pa se je, da je storil to v silobranu. V preiskavi je Febore pripovedoval, da se je ponoči zbudil in zagledal Julietto, kako stoji pri njegovi postelji s krepelcem v roki, pripravljena na udarec. Febore je planil na njo, ji iztrgal poleno iz rok in jo udaril z njim po glavi v strahu, da bi ga ne udarila ona. Ko se je zgrudila mrtva na tla, jo je odvlekel v klet. Tam ga je pa začelo skrbeti, kam bi spravil trunp-lo Zato je svoji žrtvi odrezal glavo, trup je pa stlačil v vrečo in vrgel v vodnjak. Niti preiskovalnemu sodniku, niti na glavni razpravi ni mogel točno povedati, ali je bila njegova žrtev mrtva ah še živa, ko ji de rezal glavo. Na predsednikovo vprašanje, kakšne občutke je imel, ko je vlekel truplo svoje žrtve v klet, je obtoženec odgovoril, da ni obžaloval svojega zločina, ker je bil že vsega sit. Dejal je, da sam ni vedel, kako bi se Juliette odkrižal. Bal se je škandala pa tudi nje. advertise in "GLAS NARODA" i L A I H A I O D i" NEW YORK, PRIDAT, APRIL 17, »31 LARGEST SLOVENE DAILY ia U. I. IIIIHIIIIllllllliii................... Frieda Sorrensen ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil G. P. PRVO POGLAVJE. Frieda Sorrensen je stala poleg vrat, ki so vodila z dvorišča velike mlekarne na presto. Drug za ara gospodična". Takega vtisa ni napravila. Le&alo Je nekaj umerjenega in samozavestnega v ct^em njenem bitju. Poleg tega pa Je njen prijetni abraz očaral vsakega. Napravila je vtis velike odgovornosti življenja. Kdor bi rvčasih opazoval Friedo Sorrensen v samotnih urah, bi vi-O"' takoj v njenem Obnašanju, da je to povsem pri j al o njeni osebi. Nekaj izgubljenega in žalostnega je ležalo v njenem pogledu kot hrepenenje po najvišji sreči, ki Ji (Je ostala nedosegljiva. Oče Fr ede Sorrensen je bil zelo boga', mož, ko je umrla njena mati. Takrat Je i tela šele trt leta. Dre leti -apedloja ničesar. NI J" slutili nista, taking irtvm in boj« j« stalo očeta in moža. da vttdrti vami navidez bleak sijaja. (Dalje prihodnjič.) A MISLI PROIZVAJAJO AMONIAK Staro vprašanje, ki so ga zaman reševali nešteti filozofi v debelih knjigah, vprašanje, kako se v možganih tvorijo misli, se bliža svoji rešitvi. Dunajska raziskovalca H. Schwartz in H. Dibold sta napravila pred nedavnim zelo zanimiv in varen poskus. Iz prevrtanih lobanj narkotiziranih kun-eev sta izrezala neznatne koščke možganov in jih kemično analizirala. Našla sta, da vsebujejo ti koščki poleg drugih snovi določene količine amonaka. Neko iko pozneje je napravil isto cdkrltje prof. Rebeling na ham-burg psihiatrični kliniki. Raziskoval je še tople možgane pravkar umrlih pacientov in je izsledil v njih isto tako določene količine amoni-aka. Ugotovil je pri tem nad vse pomembno dejstvo: Količina tega amoniaka je odvisna od inten-itete možganskega delovanja. Tako je b lo v možganih pravkar umrlega epileptika in nekega para itika, ki je umrl po težkem duševnem razburjenju, skoraj dvakrat toliko nego nomalno; v možganih starca, ki mu je spesebnest do misli pojenjala, pa je Riebeling ugotovil manj nego normalno množino a-moniakove snovi. Zaključki se tedaj ponujajo sami od sebe, zlasti če vemo, da epileptiki po ugotovitvah moderne psihologije med napadom niso brez zavesti, temveč da se jim misli še pospešeno podijo skozi možgane, čeprav se jih pozneje ne spominjajo več. Ker pa nastaja amoniak v velikih množinah tudi v delujočih mišicah, bi lahko kdo trdil, da pride iz mišic s krvnim obtokom v v možgane. Toda Riebeling je že v naprej ovrgel takšna naziranja. Preiskal je n. pr. možgane pacientov, ki so umrli v božjastnem napadu, torej med ekscesivnim mišičnim delovanjem, in ti možgani niso kazali nobene pomnožitve amo-niakove količine. Amoniak v možganih nastaja v možganih samih in sicer kot kemični produkt misli. To je zelo pomembno odkritje, a tem bolj pomembno zato, ker nam je pokazal povsem stvarno pot do raziskovanja najbolj skrivnostnih pojav v življenju ljudi, v življenju človeške duše. NikoLaij Hay ije pastir v Shorba-chu. To je majhen ikraj v Alzaciji. Ta mož je dobil nedavno od bližnj-e-n:tarja pošto, da je neki njegov ^ratranes v Ameriki umrl in mu onpustil 3 milijone frankov. Čez noč cfoogatelega pastirja so začeli radovedni in sitni ljudje seveda takoj cblegoti in tiščati vanj, naj pave, kaj bo p^čel s svojimi milijoni. Mož je rekel dra si bo dal sezidati najprej lastno hišico, na hišici pa mera biti gnezdo za štork-ti hišica, da bo lahko imel doma kakšen sodček piva. Potem pa takoj poravnal svoj dolg v vaški gostilni, ki znaša 20 frankov in 50 cent mov. Ko bo vse to urejeno, se bo pa oženil. M:ž je star namreč šele 60 let, hoče pa žensko, ki ne sme biti starejša kakor 35 let. "Pas dr bom pa ostal še n^iprej,", je rekel; "milijoni niso s cer sliba stvar ,ambaik čreda je pa tudi nekaj". ZBOROVANJE BREZPOSELNIH PROFESORJEV Te dni se je vršilo v Brnu zborovanje, kakršnih je na svetu malo. Zbrali so se namreč brezposelni j profesorji, ki nimajo nobenega u-panja, da bi dobili v doglednem času službe. Na Češkoslovaškem je1 nad 400 brezposelnih profesorjev in v Brnu se jih je zbralo 250. Prišli so tudi predstavniki akademič-nih uradov in visokih šol. Govorih so zastopniki bre-pose!-nih profesorjev in pojasnili vse vzroke težkega položaja prizade-^ tih. Tudi na Češkoslovaškem se o-paža splošno nazadovanje zanimanja za kulturne probleme. Vse dr-i vi za gmotnimi dobrinami, za du-! hovne vrednote se ljudje presneto i malo cmenijo. Na zborovanja je i bila sprejeta resolucija, v kateri brezposelni profesorji zahtevajo, j naj oblasti poskrbe, da pridejo do ; kruha. Pri profesorskem društvu ! bo ustanovljena posebna sekcija i brezposelnih profesorjev. l Kretan je Parnikov vt- Shipping New* —! LEPA PRILIKA za one, ki so namenjeni iti to po-' mlad v stari ki*aj ter potovati v vedeli domači družbi brez vsakih posebnih stroškov, da §e udeleže velikega pomladanskega IZLETA, katerega priredi najstarejša | slovenska tvrdka SAKSER STATE BANK v New Yorku na največjem in najmodernejšem prrniku francoske parobrodne družbe "He de France" 15 maja 1931. Tedaj bo potnike spremljal prav do Ljubljane mnogoletni uradnik potniškega oddelka omenjene banke, Mr. APestotnik. Za ta izlst je točno preskrbljeno K, debro zabavo na parniku, vožnjo po evropski železnici in prtljago, da bodo potniki brezskrbno potovali. Veliki kovčegi se bodo če-kirali že v New Yorku prav d> Ljubljane. Kdor se želi tega izleta udelež ti, je naprošen, da se čim prej prijavi in piše za natančna pojasnila ira gori omenjeno banko, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y., da se mu zagotovi dober prostor, posebno družine in poročeni pari, da se jim zagotove kabine, v katerih bodo skupno nastanjeni in da pošljejo nekoliko are. Nedržavljani, ki so namenjeni priti nazaj v to deželo, naj pišejo čim prej, da se jim preskrbi dovoljenja za povrnitev v to deželo »Return Permits) iz Washingtona. Čim prej se kdo prijavi, tembolj ši pro-s.or bo dobil. NEVARNOSTI STISKANJE ROK Najnovejše preiskave potrjujejo, kako so nevarnosti, ki se jim ljudje izpostavljajo s stiskanjem rok. Poskus, ki so ga napravili, je dokazal, da je dobro, če si človek po vsakem rokovanju temeljito umije roke. Za poskus so okužili roko po-sKusne osebe s ku turo bakterij. Ta človek je moral podati roko trem drugim osebam, ki so stisnile roke še nadaljnjem trem ljudem, tako da so si naposled vsi zbrani podali roke. Potem so zdravniki pregledali roke in so ugotovili, da so se bacili prenesli na šesto in celo sedmo osebo ki je postala s tem pre-našalec bo ezenskih kali. Na ta način se lahko prenašajo nalezljive bolezni tifus, davica, kolera in druge. POZOR, ROJAKI Iz naslova na Usta, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj. da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov POZIV! V«i naročniki katerim Je. oziroma bo v kratkem noši:* naročnina za list. ao napro5#»ni, da jo po mo £no«H čimprej obnove. — Uprava **G. N." Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18tb Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu ig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA I Indianapolis, Louis Banich i ILLINOIS ! Aurora, J. Verbich 1 Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič. j Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar 1 Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamhich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND ' Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel H bbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA ' Omaha, P. Broderick NEW TORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO Barberton, John Balant* Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math 81apnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumie Nlles, Frank Kogovftek Warren, Mrs. F: Rachar Youngstown, Anton KikelJ 21. aprila: J|pH Berengaxla, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdonnais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mar. Rot terdam Augustus, Napoli Genova 25. aprila: He de France Havre (IZL.ET) Alinnetonka. Cherbourg '29. aprila: Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Ham burg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 30. aprila: - * Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne aui Mer, Bremen 1. maja: Saturni.-i. Trst Euro pa, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg' Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgenliind, Cherbourg. Antweroen 2. maja: MinnekuJiflu, Roulogne Sur Mer Rorhumlirau, Havre 5. maja: ^Iquilania. Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg fSwirge Washington, Cherbourg, Hamburg X»-w York, Cherbourg. Hamburg 7. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen l>e (Irasjte, Havre 8. maja: Fi ance. Tla vre Majestic, Cherbourg Rotterdam. B<>ul<>gne Sur Mer. Rotterdam Western land, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, CherlMiurg, Bremen Minn>-waska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Itremen, Cherbourg, Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America. Cherbourg, Hamburg Berlin. Boulogne Hur Mer, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • I'e «Ie France. Havre Olympic, Cherb«»urg Reliance. Cherl*>urg. Hamburg St. I^ouis, Cherbourg. Hamburg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Roma, Napoti, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcan ia. Trst 20. maja: •Mauretania,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden. Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Ktatendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherttourg 26. maja: Aqultania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherljour« President R#ulogno Sur Mer PARNI KI Z ZNAKOM označi »kupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrj;u m najbolj ugodni pot u potovanje na ogromnih earnikih: (le de France 25. apr.; 15. maja II P. M.) <4.30 P. M.) 30. aprila; 22. maja (6 P. M ) (Midnight) 8. maja; 29. maja <3.30 P. M.) <6 P. M.) Najkrajša pot po *eleziilcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnoat^tl. — Pijana in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta PARIS FRANCE ali FRENCH UNE 19 BYATE STREET NEW YORK. N. Y. OREGON Oregon City, Ore., J. Kob'ar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakšs Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Ccnemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Pr. Machek Export, G. Previc, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kam n Greensburg, Frank Novak Homer City in okoaco, Prank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek ' Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Prank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John 2ust Moon Run, Prank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogača r Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN \ Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Z or .nan POZOR Nekateri nam ie vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. WEST AT.T.TS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich - .........- Vsak zastopnik izda potrdi'o za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3., za štiri mesece $2.; za četrt letav $1.50. . New York City je $7. celo Jeto*. Naročnina za Evropo fe $7. za celo leto. —M SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, K. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7* ure zvečer. Poslnžujmo te vsi breg kjeme te stare in stanovitne