Celje - skladišče D-Per glasilo delavci539/1981 sozd iiiiiiiiiiiiiiiii|II«IIIIII|||| revirski _ 1^^.« energetski kor,_______ edvarda kardeija s december 1981 C0BI5S o leto XVI! št. Vsem članom kolektiva Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardeija In njihovim družinam, poslovnim« prijateljem, občanom Zima je tu. S tem pa tudi veselje mnogih smučarjev in občudovalcev zimske pokrajine. in krajanom srečno in uspešno novo leto 1982! Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in poslovodni organi SOZD, DO, TOZD in DS ******** AAyW>^WrWWSZW,>ZV^,WWNAZWZNZsyW Vedro v novo leto 1982! Ni še dolgo itega, ko smo na straneh našega glasila posredovali vsem članom kolektiva, njihovikn družinam, občanom, krajanom, poslovnim partnerjem in vsem ostalim srečno in uspešno novo leto 1981. Ob tej priliki pa smo posebej izrazili upanja, ki so temeljila na naših načrtih, da bomo konec leta 1981 uspešneje dočakali, kot pa smo ga leto poprej. Vendar je koledarski fond časa tako hitro pošel, da kljub najboljši volji, naj večjemu možnemu prizadevanju članov kolektiva, načrta ni bilo mogoče v celoti doseči, ne proijzvodnega in tudi ne finančnega. V letu 1981 se je v našem kombinatu dogodilo marsikaj norega, veliko vzpodbudnega in razveseljivega, nekaj pa je bilo tudi manj razveseljivega ijn zelo težkega. Naša družina v kombinatu se je povečala za dve enoviti delovni organizaciji. K doslej združenim delovnim organizacijam v SOZD REK EK — Zasavskim premogovnikom, Termoelektrarni, Rudarsko gradbeni dejavnosti ter Industrijsko montažnim delavnicam sta se pridružila v začetku leta rudnika rjavega premoga Senovo in Kanižarica. Na referendumu so se člani obeh kolektivov odločili, da v skladu s priporočilom republijškega sindikata energetike delujeta kot rudnika rjavega premoga v našem kombinatu. Njihove odločitve smo bili veseli, saj se je tako naš širši kolektiv povečal in postal močnejši. Pomemben mejnik v razvoju našega kombinata pa so bile nastopajoče težave zaradi poplavljene jame Kotredež. Kljub izrednemu prizadevanju članov kolektiva TOZD Premogovnik Kotredež in ostalih zagorskih sodelavcev ter sodelavcev iz DO Zasavski premogov-nikil ni bilo možno vodne stihije preprečiti. Zavoljo tega je bilo treba spremeniti marsikaj, predvsem poskrbeti za razporeditev koftredeških rudarjev bodisi v jami Kisovec ali v jami Trbovlje. Okrepiti pa je bilo treba tudi delo v ostalih premogovnikih in ostalih TOZD in DS. Čeravno nas je voda v jami Kotredež izredno prizadela v vseh pogledih, pa je naš razvoj tekel naprej na drugih področjih. Gre za nadaljnje geološke raziskave premoga, znani so ugodni rezultati v Zagorju, nadaljnja odpiralna dela v vseh jamah, intenzivneje smo pričeli pridobivati premog na površinskih kopih Re-tje, Ojstro in v zadnjem času na Blatah v Hrastniku. Težave pa so nastopale pri prevozu premoga iz odkopnih delovišč Trbovlje in Hrastnik na separacijo v Trbovljah. Pestilo nas je hudo pomanjkanje vozičkov, električnih lokomotiv, vmes pa so nastopile tudi druge težave. Vendar lahko govorimo o tem, da je bili uspeh Zasavskih premogovnikov, posebno še TOZD Premogovnik Trbovlje, ki je svoj letni proizvodni načrt dosegel 15. decembra, nekoliko boljši od pričakovanja. Zasluga za to gre predvsem rudarjem, nadzornemu in drugemu tehničnemu osebju, ki so kljub hudim preizkušnjam zmogli precej, k čemer je pripomoglo tudi delo na proste sobote in ob nedeljah, prostovoljno udarniško delo v jami, čiščenje vozičkov itd. Izredno prizadevnost pa so pokazali tudi rudarji v Senovem in Kanižarici pri izpolnjevanju svojega letnega načrta- kljub temu, da so imeli vse leto težave tehničnega značaja, čeprav so se ves čas naprezali za pridobitev kreditov za nadaljevanje odpiralnih in drugih nujnih del in nabav. Termoelektrarna je opravila v proizvodnji električne energije naloge v skladu z letnim načrtom. PEE 2 je v poletnem času imela štirimesečni re- mont, katerega so opravili pravočasno in kvalitetno. Zavoljo tega so po uspešno končanem remontu lahko takoj začeli z normalnim obratovanjem in dosegli v zadnjih mesecih lepe rezultate. Rudarsko gradbena dejavnost se je angažirala na domačih in tujih gradbiščih in d oh segla lepe uspehe, kar dokazuje prekoračitev finančnega načrta. V teku je vnovična ustanovitev vrtalne ekipe, razširitev dalavniških prostorov ter postopno posodabljanje avto-parka. Industrijsko montažne delavnice so v letošnjem letu dosegle lep uspeh. V teku so priprave na zgraditev delavniških prostorov v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, kjer naj bi izvajali po dogovoru razna dela za potrebe domačih in drugih organizacij združenega dela. Težave pa so nastopale preko leta ne le pri izvajanju in kreditiranju investicijskih del za proizvodnjo, pač pa tudi pri družbenem standardu. Pričeli smo sicer z gradnjo določenih zmogljivosti počitniškega doma na Rabu in z gradnjo novega samskega doma v Hrastniku, nikakor pa nismo uspeli s pričetkom gradnje novega samskega doma v Trbovljah ter večjega števila stanovanj za rudarje in druge člane kolektiva. Vsem za opravljeno delo v letu 1981 naj toplejša zahvala. Naše naloge za leto 1982 niso nič manj pomembne in odgovorne od itistih v letu 1981. Prepričani smo, da se bo sleherni član kolektiva našega kombinata v celoti naprezal za izpolnitev proizvodnih in finančnih načrtov v vseh TOZD, DS in DO v letu 1982. Stremeti bomo morali za tem, in se v tem smislu angažirati, da zagotovimo sredstva za pospešitev odpiralnih del in geoloških raziskav premoga, za moderni- Dne 13. novembra 1981 se je mudil na sedežu našega kombinata Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ. O razgovoru smo poročali že v prejšnji številki našega glasila. Foto: Trbovlje zacijo transporta ter čimprejšnji začetek vnovičnega obratovanja jame Kotredež, za pospešitev del v zvezi s pripravami na gradnjo nove TE-TO 3, za pospešitev del pri izgradnji delavnic, pa tudi za pospešitev del pri izgradnji novih stanovanj, samskih domov in drugih objektov. Skratka, na pragu novega ‘leta želimo, da bi bila zavest vsakega člana kolektiva kombinata naravnana na ustvarjanje naj večjega možnega prihodka in dohodka, ker bo le na ta način možno ustrezneje nagrajevati slehernega posameznika. Sprejeti načrti predstavljajo za nas vse obveznost in dolžnost, da jih v celoti tudi izpolnimo. S čimvečjo produktivnostjo, čim nižjimi stroški in čimboljšim gospodarjenjem bomo kar največ pripomogli k nadaljnji graditvi naše socialistične družbe. V upanju, da bomo vse to dejansko tudi izpeljali, za kar smo se obvezali, želimo vsem članom kolektiva kombinata v letu 1982 mnogo osebne sreče in zadovoljstva, predvsem pa tudi delovnih uspehov! Srečno! Kolektivni poslovodni organ ‘ SOZD REK EK Samoupravni organi SAMOUPRAVNI ORGANI SOZD REK EK OB KONCU STAREGA IN ZAČETKU NOVEGA LETA Intervju z Jožetom Žitnikom Jože Žitnik, kopač, gospodar čela v kisovški jami. Sedaj je že drugo mandatno dobo predsednik delavskega sveta SOZD REK EK. Delavci kombinata mu zaupajo, saj je odločen, pošten in treznega mišlenja, kakršen je, zna zastopati najboljša stališča za reševanje problemov, ki se pojavljajo v našem kombinatu. K temu pripomorejo tudi izkušnje sedemindvajsetletnega dela pri rudniku. »V preteklem letu«, pravi Jože Žitnik, »smo največ govorili na zasedanjih delavskega sveta SOZD REK EK o proizvodnji, stabilizaciji in sanaciji jame Kotredež. Sklepi, ki smo jih zavzeli v zvezi s proizvodnjo, ki smo jo uspeli zvišati, niso zvodeneli kar me najbolj veseli. Nismo pa uspeli z nagrajevanjem po ddlu. Pravih vzrokov ne vem, čutim pa odpor pri delavcih za takšen način nagrajevanja. Osebno mi je žal, da z nagrajevanjem po delu nismo uspeli. Trdim namreč, da imajo delavci na direktni proizvodnji, tisti, ki zares delajo, prenizke osebne dohodke, da je mnogo takšnih, ki jih nagrajujemo za prisotnost na delu. Te probleme bomo morali rešiti v prihodnje. V prihodnjem letu bi tudi želel, da bi izdelali realne plane proizvodnje, da bi spet kmalu rudarili v jami Kotredež, kjer je še dovolj rezerv premoga. Najbolj pa bi želel, da bi delegati, predvsem novi, prihajali na zasedanja delavskega sveta s stališči, izkristaliziranimi na delavskih svetih v bazi in ljudi tudi povratno informirali. Želel bi tudi tesnešjo povezavo z delovnima organizacijama Senovo in Kanižarica kot enakopravnima partnerjema v kombinatu. V novem letu želim vsem delavkam in delavcem v SOZD REK EK ter njihovim družinam zdravja in osebnega zadovoljstva«, so iskrene želje Jožeta Žitnika. Dragica Bregant Korajžno v novo leto 1982! Zaključujemo leto 1981, sicer po starem običaju s pričakovano izgubo v Zasavskih premogovnikih. Demonstrira se nam dolgoletni. odnos naše družbe v vlaganja in zapostavljanje rjavih premogov, vendar istočasno u- gotavljamo, da smo kljub izrednim težavam, kot je vdor vode v kotredeški jami, ki je preprečil od polletja naprej vsako produktivno delo v tej jami, kljub ognjem v hrastniški jami, kljub neizdobavl j enim rezervnim delom za 'lokomotive, z vlaganjem velikih naporov vseh naših delavcev ob velikem, požrtvovanju in razumevanju, organizirali predvsem z dodatnim delom in ne navsezadnje tudi s prostovoljnim dblom dvig proizvodnje v primerjavi s preteklimi leti. To je bil naš osnovni cilj, ki nam daje tudi veliko spodbudo, saj kljub vsem znanim težavam in skupnimi hotenji še vedno predstavljamo močan delovni kolektiv, ki je sposoben ustvarjati dosežke, ki so naši družbi primerni. Zato naj velja prihodnje leto 1982 nov vzpon za dosego načrtovanih proizvodnih rezultatov, storitev in finančnih rezultatov, kajti le večja produktivnost, večji dohodek, .ttpljše gospodarjenje so garancija, da v naših težnjah za čimbolj plodno in bogato življenje tudi uspemo. Upam, da bomo ob takšnem in še boljšem prizadevanju vseh članov kolektiva Zasavskih premogovnikov, kljub poostrenim ukrepom gospodarjenja, kos vsem zastavljenim nalogam v letu 1982. V tem delovnem vzdušju želim vsem delavcem Zasavskih premogovnikov, pa tudi vsem delavcem SOZD REK EK in njihovim družinam, čim več delovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva v letu 1982! Ivan Berger OB NOVEM LETU 1982 Leto, ki se izteka, je bilo za delavce Termoelektrarne Trbovlje izredno naporno. Največji, 125 MW blok je bil po dvanajstih letih amortiziran, pa tudi popolnoma iztrošen. Velik re- montni poseg v najvitalnejše dele bloka smo načrtovali za leto 1980, vendar je zasedenost tovarn, ki izdelujejo parne kotle zahtevala prestavitev obnove kotla v leto 1981. Na remont kotila je bilo vezano tudi veliko popravilo generatorja, ki je že nekaj let obratoval poškodovan in zasilno popravljen, ter sprememba tesnenja na turbini. Večjih obnovitvenih del pa je bil potreben transportni sistem in črpalke. Remont je bil zato planiran v mesecih junij, julij, avgust in september 1981, tako da smo morali še eno sezono obratovati z napravami v izredno slabem stanju. Za izvedbo zastavljenih del smo izdelali vrsto investicijskih programov v vrednosti del preko 300 milijonov din. Vsa dela so bila izvršena pred rokom, privarčevali pa smo tudi 60 milijonov din investicijskih sredstev. Nadzor nad obsežnimi deli smo vodili z lastnijmi kadri, opravili pa smo sami tudi vrsto nepredvidenih del, ki so se pojavila ob demontaži. Uspešni zaključek obnovitvenih del na bloku 125 MW pa je pravzaprav viden šele danes, ko lahkoi ugotavljamo, da smo v prvih dveh mesecih obratovanja po remontu proizvedli skoraj 121 milijonov kWh električne energije, namesto planiranih 100 milijonov kWh. Druga velika naloga, ki smo si jo zadali v lanskem letu, je izdelava investicijskega programa za novo termoelektrarno — toplarno Trbovlje. Obsežne temeljne raziskave i|n študije nam dajejo danes možnost, da pred slovensko družbo nastopimo s programom, za katerega lahko na strokovnih osnovah trdimo, da je gradnja TE-TO Trbovlje optimalna rešitev pri gradnji elektroenergetskih objektov v sedanjem trenutku. Izdelani investicijski program mora še skozi samoupravno pot sprejemanja, splošne gospodarske razmere in materialne možnosti naše družbe, pa bodo odločale o začetku gradnje. Vrednost del po programu je nekaj preko 10 milijard din. Od začetka izgradnje pa je odvisno reševanje perečega problema /ogrevanja v Zasavju, zlasti v občini Trbovlje, nekaj let pozneje pa bo to prav gotovo problem tudi v ostalih dveh občinah. V TET se bomo zato zelo trudili, da bi gradnja čimprej stekla, da bi lahko realizirali vsaj provizomo rešitev ogrevanja Trbovelj iz bloka 125 MW, ki bo pozneje rezerva novi TE-TO. Da bo to v dogovorjeni ogrevalni sezoni 1983/84, bo potrebna tudi širša pomoč družbenopolitične skupnosti zasavskih občin. Sprejeti investicijski program skozi samoupravno pot sprejemanja in zagotovitev sredstev za začetek gradnje bo naša največja naloga v novem letu. iz separacije Trbovlje transportiramo premog po traku do’ kotlov v termoelektrarni. Foto: N. Bizilj Poleg teh nalog pa imamo pred sabo predvsem: čimbolj obvladati proizvodno problematiko, znižati stroške poslovanja, utrditi dohodkovne odnose znotraj delovne organizacije in v okviru REK Edvard Kardelj. Še naprej se bomo zavzemali za ureditev dohodkovnih odnosov in boljšo organiziranost Elektrogospodarstva Slovenije, zlasti pri dograjevanju normativov in področju odločanja za večji vpliv delavcev neposredno iz TOZD. Urejevanje Razgovora s Stanetom Dolancem, dne 13. novembra 1981 v SOZD REK EK so se udeležili predstavniki delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in nekateri strokovni sodelavci. Foto: Trbovlje vseh neurejenih stvari izven naše sredine pa bo lažje in bolj upravičeno, če bomo odnose uredili najprej v posameznih sredinah. Zato v TET želimo, da bi bilo prihodnje leto obdobje, ko se bomo večkrat pogovarjali o skupnih problemih in prišli do skupnih zaključkov in ugotovitev, kje so težave v premogovniku in kje v elektrarni in kako te težave odstraniti. Vsem delavcem v REK Edvard Kardelj želimo uspešno novo leto 1982 z željo po boljšem sodelovanju in medsebojnem razumevanju. Miro Florjane 8b botmi leta pogled nazaj, pogled naprej Eliža se čas, ko si bomo iskreno, ali pa iz potrebne vljudnosti in navade voščili »Srečno novo leto« s kopico naj lepših želja in počutij v prihajajočem letu. Je tudi čas, ko morajo, posebno organizacije združenega dela ugotavljati stopnjo uspešnosti svojega dela in poslovanja v odhajajočem letu. Delovna organizacija Rudarsko gradbena dejavnost s temeljnimi organizacijami: Rudarske investicijske gradnje, Elektro-stroj ne-mehanične delavnice, Avtoprevoz Zasavje, Proizvodnja gradbenega materiala in skupnimi službami DO RGD bo tudi to leto zaključila z uspešnim finančnim rezultatom, kljub manjši akumulaciji, kot je bila predvidena s planom za leto 1981. Temu rezultatu botrujejo zunanji činitelji in ponašanje delavcev v temeljnih organizacijah in skupnih službah DO RGD. Temeljna naloga in usmeritev jugoslovanskega gospodarstva je stabilizacija, to pa pomeni u-stalitev oziroma utrditev stanja. Skrajni čas je, da se zavemo vsi, da to ni le jugoslovanska težava, ampak da se s podobnimi težavami soočajo več ali manj vse države Evrope in sveta, tudi tiste, ki jim pravimo gospodarsko razvite. Čim hitreje in pametneje se bomo postavili na realna tla, tem manj bodo boleči posegi, ki jih narekujejo gospodarske zakonitosti stabilizacije. Vsa razpoložljiva sredstva javnega obveščanja nas nenehno opozarjajo na večjo produktivnost, na pravičnejšo delitev dohodka po delu, na boljši izkoristek delovnega časa in organizacijo dela, na čuvanje družbene lastnine, obnašamo pa se tako, kot da se to nas ne tiče. Tudi na številnih sestankih v TOZD DO in SOZD veliko razpravljamo, se dogovarjamo in sporazumevamo za boljše gospodarjenje, vendar v praksi večkrat teh dogovorov in samoupravnih sporazumov ne uresničujemo. Za neizpolnjevanje dogovorjenih stališč se na ide kup izgovorov, ki večkrat niso strokovno opravičljivi in so bolj izraz samovolje posameznikov ali manjših skupin. To je tudi eden bistvenih vzrokov poslabšanja medsebojnih odnosov v delovni organizaciji RGD v tem letu. Tako se zmanjšuje učinko- vitost samoupravnih organov in poslovodnih struktur, kar se odraža tudi pri delu in rezultatih gospodarjenja. Napoved za doseganje zadanih ciljev DO RGD za leto 1982 ni hvaležna naloga. Cilji pa so uresničljivi pri realnih ukrepih v gospodarstvu, z zavestnejšim in prizadevne j šim delom vsakega posameznika, doslednejšim izvajanjem samoupravnih dogovorov, boljšimi medsebojnimi odnosi in miselnostjo, da moramo dohodek najprej pridobiti in ga šele nato ustrezno deliti. Želim vsem članom in družinam delovnih organizacij SOZD REK - EK, poslovnim partnerjem delovne organizacije RGD in članom družbenopolitičnih organizacij srečno in uspešno novo leto 1982. Boris Dolanc Ob novem letu Za nami je burno, pa vendar za DO IMD uspešno leto. Cilji, ki smo jih začrtali, so v glavnem doseženi, čeravno nekaterih aktivnosti nismo izpeljali v toliki meri, kot smo predvidevali. U- gotovili smo pomanjkljivosti na področju informiranja članov kolektiva, organiziranosti tehnično komercialnega sektorja, delovanja družbenopolitičnih organizacij im druge pomanjkljivosti, katere moramo v naslednjem letu odpraviti. Vodilni in družbenopolitični delavci so bili angažirani na področju združevanja elektro-strojne dejavnosti, vendar z rezultati nismo zadovoljni, ker še vedno prevladujejo subjektivne sile nad objektivnimi. Na tem področju bomo morali kot enega nosilcev razvoja te dejavnosti izdelati sistemski postopek, ki bo temeljil na osebni odgovornosti vseh v REK, ki so odgovorni za organiziranje te dejavnosti. V bodoče bomo morali vodilni delavci in organi upravljanja posvečati več pozornosti interni organizaciji DO in povezovanju izven nje za doseganje kvantitativnih in kvalitativnih ciljev. V novo leto stopamo pripravljeni na veliko večje težave pri pridobivanju dohodka, kot smo jih imeli v letu 1981. Nedodelan sistem količinskega planiranja, problematika pri nabavi rezervnih delov in repromaterialov, bodo glavne ovire, katere bomo morali premagati. Na osnovi doseženih rezultatov poslovanja v letu 1981 so dane možnosti fazne izgradnje dalavniških prostorov za TOZD SIMD in razširitev TOZD EIMD. V naslednjem letu pričakujemo pri izgradnji navedenih objektov, pomembnih za celoten REK, pomoč na osnovi združevanja sredstev vseh DO oziroma TOZD, ki se zavedajo pomena razvoja ESD in širše družbene skupnosti. Zavedamo se, da je le v slogi moč, zato bomo še nadalje gradili dobre medsebojne odnose z vsemi TOZD in Delovnimi skupnostmi na racionalnih in ne stihijskih osnovah. Na koncu želimo vsem članom SOZD REK Edvarda Kardelja in njihovim svojcem mnogo sreče in uspehov v novem 1982. letu. Mihael Eeržen IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA v Času od 1. I. do 15. XII. 1981 DO načrt doseženo + — »/o ob dela TPZD ton ton ton prostih sobotah DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI Proizvodnja premoga Pr. Hrastnik 296.060 273.090 — 22.970 92,2 19.799 Pr. Ojstro 232.900 215.791 — 17.109 92,7 14.145 Pr. Trbovlje 490.070 519.700 + 29.630 106,0 35.089 Pr. Kotredež 229.320 212.644 — 16.676 92,7 13.619 RŠC 29.050 22.659 — 6.391 78,0 1.150 Jama 1,277.400 1,243.884 — 33.516 97,4 83.802 P. K. Retje 80 21.500 17.331 — 4.169 80,6 1.420 P. K. Ojstro 28.500 45.719 + 17.219 160,4 2.140 P. K. Blate — 334 + 334 — — Celokupno 1,327.400 1,307.268 — 20.132 98,5 87.362 Proizvodnja gradbenega materiala letni načrt doseženo 0/o Hrastnik Zagorje — kamnolom (m3) 135.000 134.759 99,8 Storitve delavnic — 30. XI. RESD Hrastnik (din) RESD 84,821.000 85,889.377,60 101,3 Trbovlje (din) 97,048.000 95.124.786.50 98,0 RESD Zagorje (din) 59,854.000 57,412.342,40 95,9 PJL (din) 38,841.000 55,202.334,35 142,1 Toplotna ener. (Gj) 23.700 17.115 72,2 DO TERMOELEKTRARNA Proizvodnja električne energije (Mwh) Načrt doseženo % — PEE-PP 48.804 34.217 70,1 — PEE-N * 391.610 371.305 94,8 — KE 20.975 804 3,8 Skupaj 461.390 406.326 88,1 Ostalo — storitve — 30. XI. letni načrt doseženo «/o Vzdrževanje naprav (din) 79,537.623,20 Transport goriva (din) DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST — 30. XI. RIG (din) 323,000.000 368,778.310,65 114,2 ESMD (din) Avtoprevoz 66,600.000 85,600.657,60 128,5 »Zasavje« (t/km) GRAMAT 9,200.000 10,099.799 109,8 (enot) 10,000.000 9,479.835 94,8 Kamnolom (m3) 50.000 47.686 95,4 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE — 30. XI. STMD (din) 71,521.000 77,441.211,80 108,3 EIMD (din) 32,548.000 35,631.418,65 109,5 Plan I—XI doseženo I—XI DO RP Senovo 110.250 108.146 98,1 DO RP Kanižarica 109.000 107.200 98,3 Erika Kavčič TOZD PREMOGOVNIK TRBOVLJE PREDČASNO IZPOLNIL LETNI NAČRT V noči med 14. in 15. decembrom tega leta so rudarji TOZD Premogovnik Trbovlje dosegli svoj letni proizvodni načrt. V tem obdobju so nakopali skupno 517.000 ton premoga. V to proizvodnja ni všteta proizvodnja na dnevnem kopu Retje. V preostalih delovnih dneh tega leta in še dve nadaljni soboti, deloma pa tudi ob nedeljah, so se rudarji premogovnika Trbovlje prizadevali, da bi nakopali kar največ premoga, da bi s tem nadoknadili izpad proizvodnje v drugih jamah DO Zasavski premogovniki. Računajo, da bodo s tem nakopali 1,370.000 ton v DO ZPT. S tem pa so dokazali, da sc je proizvodnja vnovič pričela dvigovati, saj so letos nakopali okoli 100.000 ton premoga več kot preteklo leto. K doseženemu uspehu rudarjev TOZD Premogovnik Trbovlje tople čestitke.! Prostovoljno delo kanižarskih rudarjev Na predlog organov upravljanja, vodstev družbeno političnih organizacij in strokovnega kolegija so se člani kolektiva dne 29. 10. 1981 na zboru delavcev odločili, da opravijo na dela prosto soboto udarniško dnino. Namen te akcije je bil, da dosežejo proizvodnjo v času, ko je ta vir energije še tako potreben družbi. Poleg. tega so člani kolektiva iz administrativne in nekateri iz tehnične službe spoznali težave pri proizvodnem delu zlasti še v jami, prav tako pa so se tudi člani kolektiva zunanjih delovnih e-not seznanili z delom pri proizvodnji premoga. Delavski svet je na podlagi pripomb, danih na zborih kolektiva, odločil: —■ udarniško delo se izvede na dela prost dan, v soboto 22. 11. 1981, — tehmčni sektor naredi razpored članov kolektiva za o-pravljanje dela s tem, da se čim-več sposobnih članov kolektiva udeleži dela v jami. — delavci, v neposrednii proizvodnji lahko za ta dan koristijo redni letni dopust, medtem ko se ostali morajo udeležiti dela, — članom kolektiva, ki bi bili tega dne v bolniškem staležu. se omogoči naknadno opraviti udarniško dnino, — vsem članom kolektiva se pri izplačilu OD izvrši odtegljaj v znesku 150 0/» od povprečnega OD njegovega delovnega mesta, — sredstva, zbrana s tem delom, se koristijo za organizacijo počitniške dejavnoti. Navedenega dne je bil organiziran normalni delovni proces pri proizvodnji premoga vključno s separiranjem in odvozom. V jami so bile poleg tega organizirane še transportne skupine, katerih namen je bil, da napravijo red v jamskih objektih. Delavci elektrostrojne službe so poleg ostalega dela izvajali elektroinstalaci j e, ter nekatere remonte in montaže transportnih naprav. Na zunanjem obratu so poleg separiranja in odvoza premoga opravljali delo na zgradbah, pri urejevanju kanalov, čiščenju okrog objektov in sortiranju železa. Od 400 članov kolektiva se je dela udeležilo 286, medtem ko je bilo 25 delavcev v bolniškem staležu 14 pa jih je koristilo redni letni dopust. Akcija je popolnoma uspela, saj je bilo opravljenega veliko koristnega dela, ob delu pa so ce okrepili medsebojni tovariški odnosi pa tudi delo rudarja bo marsikdo drugače cenil. Take in slične akcije so zelo koristne. B. V. Potek sanacije jame Ketredež Od preteklega opisa sanacijskih del v jami Kotredež, ki smo ga objavili v 11. številki glasila Srečno, potekajo dela po sprejetem planogramu. Dotok vode iz 7. ob zor a je ostal nespremenjen in ga še nadalje ocenjujemo na ca 10 cmVmin. iz 7. ob zora ter nadaljna 2 m3 naravnega pritoka z območja 6. ob zora. Nivo vode še nadalje niha v N-73 od 4 do 30 m pod 6. obzorjem. Tudi skupina delavcev na štiri izmenskem delu še vedno neprestano čisti vodne jaške v črpališčih, kakor tudi vodne proge na 4. in 6. obzoru. Rezultati zadnje analize kažejo, da je v Vine rovu še vedno Vzdolžni prerez jame Kotredež 6,5 g trdni)h delcev vil vode. Tu sicer beležimo rahel padec trdnih delcev v vodi, saj so analize ob ponovnem izlivu vode izpod 6. obzora jame Kotredež v pričetku meseca oktobra kazale 9 g trdnih delcev na 1 1 vode. Ravno tako še vedno deluje dežurna služba v črpališčih 4. in 6. obzora iz RESD kljub temu, da je že bila stavljena v pogon 10 kubična madžarska črpalka. Črpalka je pričela obratovati dne 28. 11. 1981, vendar smo morali po približno 80 obratovalnih urah pristopiti 7. 12. 1981 k za- menjavi akskulnih obročev, katere smo uporabili od še ne obratujoče 10 kubične madžarske črpalke. Popravljene aksialne obroče smo morali zamenjati ponovno 10. 12. 1981 že po 39 obratovalnih urah. Glede na tako hitro obrabo teh obročev in, ker ne obstoji nobena rezerva, smo iskali za le-te preko Tehnoimpexa na Madžarskem v Ferolitu iz Žalca ter železarni Ravne. Aksialni obroči iz Ferolita so se ob zagonu črpalke takoj razleteli, medtem ko so iz železarne Ravne že v preizkušnji. Trenutno obratujejo popravljeni stari obroči. Glede na nastalo situacijo bi bila najboljša trenutna rešitev staviti v obratovanje drugo madžarsko črpalko, katere rok montaže je predviden za 26. 12. 1981. Prav tako je do tega roka predvidena tudi izdelava tlačnega cevovoda po jašku Vilne v dolžini ca 360 m. V tem času so položili tudi odtočni cevovod 0 500 mm izpod jaška Vine po progi v dolžini 650 m za odvodnjavanje vode iz 6. obzora. Piezometer na vrtini pri žam. kot tudi na vrtini na Ocepkovem vrhu konstantno padata, tako da je na žagi trenutno 132,60 m. Geološki zavod še nadalje izvaja vrtanja z vertikalno vrtino, s katero je že na globini 115 m in je 4 m po triadnem dolomitu s pritokom vode ca 20 1/min. Druga vertikalna vrtina je pripravljena za vrtanje, saj je zacementirana do globine 29 m. Madžarski vrtalci so že izvrtali poševno vrtino iz komore št, 4 do globine 98,6 m, kjer je obstala v brečasti hribini. Pripravlja pa se za ponovno vrtanje i|z komore, s katere naj bi vrtina dosegla hodnik na 8. obzoru in v katerem naj bi iz- delali nepropustni čep za vodo na 8. obzoru. Trenutno je najtežji problem kljub delu 10 kubične črpalke še vnaprej odvajanje vode ijz 6. obzora. Anton Prebil TOZD premogovnih TRBOVLJE IZPOLNJUJE SVOJ PROIZVODNI NAČRT ZA LETO 1981. KAKO NAREJ? Kljub težavam, ki nas spremljajo, (vdori oz. izviri blata in vode, jamski ognji —ogrevanja, kronično pomanjkanje elektro opreme in transportne mehanizacije) smo dosegli planirano proizvodnjo. Na dosežene rezultate v drugi polovici leta 1981 so poleg ukrepov, ki smo jih začrtali v mesecu juniju (povečanje izkoriščenosti delovnega časa), vplivali tudi dobri odkopni pogoji. V letu 1982 planiramo za 15.000 ton večjo proizvodnjo 532.000 ton). V prvem in drugem kvartalu bomo predvidoma odkopavali obstoječe odkopne e- taže. V drugem in tretjem kvar- nekaj odkopnih strojev lahko talu predvidevamo zabijučeva- ugotovimo, da je vsa ostala o-nje obstoječih etaž in pričetek: prema borna po kvaliteti in odkopavanja na novo priprav- kvantiteti. Poleg tega ne razpo-1 j enih v AB in Vode polju. Pri- lagamo z natančno strokovno pravljalna dela potekajo v ok- analizo odkopnih pogojev oz. viru letnega načrta. parametrov. Prikaz predvidenih odkopnih kapacitet za leto 1982: mesec I II III VI V IV VII VIIIIX X XI XII odkopno polje odkopna dolžina (m) Zg. VII. p. K. 292/230 50 50 50 50 40 40 AB p. K 295 50 50 50 40 25,. 25 AB p. K 294 20 20' 20 25 25 AB p. K. 282 40 40 40 40 40 40 AB p. K. 290 45 45 45 45 Vode p. K. 230 60 60 60 40 25 Vode p. J. k. 230 50 50 50 50 50 50 50 50 Vode p. Z. K. 230 25 25 25 25 25 25 25 Sk. dolž. odk. fr. 160 160 160 160 160 160 140 140 160 160 160 160 Kljub temu, da potekajo pripravljalna dela po načrtih, je za nove etaže veliko vprašanje elektrostrojna oprema. Trenutno že zdaj glede na elektro o-premo obratujemo na robu maksimalne zmogljivosti. Če sodimo po trenutni situaciji, potem pričakujemo težave (pomanjkanje el. opreme in transportne mehanizacije) pri prehodu z obstoječih na nove etaže. Vsa pripravljalna dela, kakor tudi odkopne etaže, se nahajajo pod starimi deli, kjer so možne manjše oz. večje akumulacije vode in mulja. Za ugotavljanje teh akumulacij ni bilo po strokovni plati veliko narejenega. Varnostni ukrepi v teh primerih so v glavnem na papirju (da se zadovolji predpisom) in se skoraj v celoti zaradi objektivnih razlogov ne izvajajo. V letu 1981 se je izkazalo, da še vedno nimamo kvalitetnega orodja za delo, predvsem pa ni ustreznih vrtalnih garnitur za predvrtava-nje in mikrolokacij ske raziskave. Razen sodobnega samohodnega hidravličnega podporja in Kontrola metana na odkopnem čelu v jami, Trbovlje. Foto: N. Bizilj Posledica vseh naštetih faktorjev je naš pristop do dela. Z ozirom na obstoječo situacijo moramo več pozornosti posvetiti raziskavam in investicijam. Da se ne bo ponovilo stanje iz leta 1980, je potrebno zagotoviti finančna sredstva za realizacijo raziskovalnih in investicijskih objektov, predvidenih v letnem in sredjeročnem načrtu. Za realizacijo vseh planov in za doseganje še boljših rezultatov dela je potrebno poleg že nekaterih omenjenih faktorjev pričeti vrednotiti delo in ne prisotnost na delu. Martin Putrič Težave pri proizvodnji na dnevnih kopih Retje in Ojstro Bo plan dosežen? Po osnovnem letnem programu izkoriščanja premoga za leto 1981 je bila planirana proizvodnja dnevnih kopov Retje in Ojstro v skupnem iznosu 109.000 ton in sicer Retje 64.000 ton in Ojstro 45.000 ton. Zaradi nezadostne raziskanosti slojišča v obeh dnevnih kopih je prišlo v času eksploatacije v I. polovici leta 1981 do precejšnjih sprememb, ki so narekovale rebalans plana. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so proizvedli na dnevnem kopu Retje 6.491 ton in dnevnem kopu Ojstro 20.639 ton oziroma skupno 26.930 ton, kar predstavlja po mesečni planirani dinamiki proizvodnje površinskih kopov po osnovnem letnem programu izkoriščanja premoga komaj 43 0/°. Kot je že omenjeno, premogova slojišča niso bila v obeh površinskih kopih dovolj raziskana. S proizvodnjo dnevnih kopov smo nameravali pokrivati izpade jamske proizvodnje: Oba površinska kopa smo sproti odpirali ker čas ni dovoljeval načrtnega odpiranja v daljšem obdobju. V letnem načrtu je bilo predvideno, da na platoju površinskega kopa Retje postavimo začasno klasirnico oziroma sejalnico za suho odsejavanje premoga s površinskih kopov. Zaradi pomanjkanja finančnih DEJALI SO... LUDVIK GOLOB — podpredsednik skupščine SRS .. .»Razvejanost delegatskega sistema, preko katerega se oblikujejo smernice in temeljna stališča za delo delegatov, nujno terja v postopku sporazumevanja in dogovarjanja ter oblikovanju skupnih odločitev, da delovna telesa ugotavljajo skladnost oziroma različnost interesov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o predlogih temeljnih rešitev in s tem olajšajo sporazumevanje ip usklajevanje v zborih pred končno odločitvijo. K temu bodo prispevale tudi dvakratne obravnave pomembnejših sistemskih in razvojnih vprašanj na sejah delovnih teles, odprta pa je tudi večja možnost ustanavljanja občasnih in bolj kvalificiranih teles za proučitev določenih vprašani in za pripravo predloženih rešitev...« KIRO GLIGOROV, član komisije za pripravo resolucije za XII. kongres ZKJ .. .»Po sprejemu zakona o združenem delu, v zadnjem času pa vse pogosteje, kritizirajo temeljno organizacijo združenega dela kot vzrok za atomizacijo družbe, ustvarjanje velikanskega števila subjektov zanemarljive velikosti, katerih razdrobljenost onemogoča koncentracijo in organiziranje velike in smotrne proizvodnje. Pravijo, da takšna organizacija združenega dela ne ustreza potrebam ekonomije dela in sredstev in vodi k zapiranju in razsipavanju dohodka in družbenega premoženja na skupinsko lastninski podlagi. Naša organizacija združenega dela mora biti po usta takšna ekonomska in tehnična celota, ki omogoča neposredno samoupravljanje delavcev, in v tem pogledu je ne moremo nadomestiti z ničemer. Obenem drži predpostavka, da organizacija združenega dela, razen izjemoma, ne more biti zunaj delovne organizacije, ki ima poseben položaj med vsemi oblikami združevanja, neposredno ali skozi delovno organizacijo pa je nujno predpostaviti vrsto vezi različnih stopenj združenosti, s katerimi je temeljna organizacija povezana z okolico na podlagi reprodukcijskih vezi ih drugih potreb. Potemtakem ne gre za nikakršno absolutizacijo organizacije združenega dela, kritiki pa izhajajo prav iz tega in poudarjajo njeno zaprtost in suboptimalni ekonomski značaj...« sredstev ni prišlo do realizacije v letošnjem letu. Poleg navedenega se je na površinskem kopu Ret je zaradi odkopavanja premoga sprožil večji plaz, ki je začasno onemogočil pridobivanje premoga. Zato smo iskali rešitev in nadomeščanje proizvodnje s površinskega kopa na Neži. Po ponovni analizi in o-ceni možnosti za proizvajanje premoga s površinskih kopov smo v avgustu 1981 izdelali sanacijski plan s korekcijo prvotno planirane proizvodnje površinskih kopov. Poleg tega je v mesecu juliju zalilo jamo Kotre-dež in je bilo nujno izdelati sanacijski plan. Po tem planu je bilo predvideno, da z jamsko proizvodnjo proizvedemo 1.350.000 ton in s površinskimi kopi 50.000 ton oziroma skupno 1.400.000 ton. Višina proizvodnje je ostala ista, le da se je obseg proizvodnje posamezne jame oziroma razmerje med proizvodnjo jame in površinskih kopov spremenilo. Po sanacijskem planu bi površinski kop Ojstro proizvedel 28.500 ton in površinski kop Retje 21.500 ton oziroma skupno 50.000 ton. V enajstih mesecih letošnjega leta je proizvedel površinski kop Ojstro 44.379 ton, to je 15.879 ton nad planom, površinska kopa Retje in Neža v Trbovljah pa skupaj 16.921 ton odnosno skupno površinski kopi 61.300 ton. To pomeni preseganje proizvodnje po sanacijskem ' planu za 22,6 °/«. V kolikor bodo vremenske razmere do konca leta ugodne (mraz oz., sneg), ocenjujemo, da bi površinski kopi dali skupaj okrog 65.000 ton in s tem ublažili izpad jamske proizvodnje v letošnjem letu. Občasno deževno obdobje je močno oviralo proizvodnjo premoga s površinskega kopa Ojstro, kjer je bila cesta za odvoz premoga izdelana le kot provizorij. Trdne ceste s solidno podlago nismo izdelali, ker smo predvidevali, da se bo še enkrat poglobilo dno površinskega kopa za ca 3-4 m im bi bilo zato potrebno cesto porušiti. Cesta je izdelana iz separacijske jalovine in krovnih plasti površinskega kopa, zato že manjše količine dežja onemogočajo prevoz s kamioni s površinskega kopa. To so pač začasne rešitve, ki imajo dosti' pomanjkljivosti. Trenutno izdelujemo cesto za dostop in odvoz premoga s površinskega kopa Blate v Hrastniku. Ocenjujemo, na podlagi urezov in do sedaj izvrtanih vr- tin, da je približno 100.000 ton premoga. Površinski kopi niso perspektiva pridobivanja premoga v ZPT, temveč predstavlja ta proizvodnja le začasne rešitve za premostitev obdobja izpada jamske proizvodnje zaradi pomanjkanja rudarjev za polno oblaganje jamskih odkopov. Jože Herman Kako napreduje izdelava investicijske dokumentacije za TE-TO Trbovlje Investicijski program deponije premoga Lakonca je izdelal RUDIS Trbovlje v decembru 1980. Revizija je bila izvršena 10. 04. 1981, naš delavski svet ga je potrdil 26. 05. 1981, ko so ZP Trbovlje pismeno utemeljili moč nove drobilnice in klasirnice. Sektor za razvoj in razširjeno reprodukcijo je tako utemeljitev 16. 06. 1981 zavrnil in zahteval, da ZP Trbovlje novo moč transportnih trakov utemeljijo z aneksom k investicijskem programu za rudnik. Ta aneks je sedaj sicer v postopku revizije, investicijski program deponije premoga Lakonca pa ostaja na slepem tiru 9 mesecev. To je tudi vzrok, da nismo mogli zahtevati vključitve izgradnje deponije premoga Lakonca v letni plan 1982. Investicijski program za TE -TO Trbovlje je končno pred nami, Izdelovalec IBE Ljubljana nam ga je predložil 08. 12. 1981, 5 mesecev po pogodbenem roku. Za tako veliko kasnitev niso krivi le projektanti, ampak tudi kasnitev raziskav: ekološke študije, izbira ttehnologije deponiranja, izjave IS zasavskih občin o potrditvi dinamike toplotnega konzuma in tras vročevodov, kasnitev ponudb za opremo in kasnitev lokacijskih smernic. Revizijska komisija in poročevalci za revizijo tega investicijskega programa so bili že imenovani 08. 09. 1981. Predvidevamo, da bo revizija v januarju 1982, postopek obravnave v samoupravnih organih ZEPS in ISE pa bo končan do rebalansa plana za leto 1982, tako da bo mogoča vključitev tega objekta v letni plan 1982. Investicijski program TE-TO Trbovlje obsega izgradnjo samega proizvodnega objekta z instalirano močjo 210 MW f 170 MJ/s, izgradnjo tunela s prestavitvijo železnice, prestavitev zasavske ceste, rekonstrukcijo stikailišča, izgradnjo novih delavnic, rekonstrukcijo PEE-N, ki naj omogoči predhodno topli-fikacijo Trbovelj in vročevode do toplotnih postaj v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju ob Savi. Toplotna postaja v PEE-N bo po izgradnji TE-TO rezerva, o-ziroma del končne toplotne postaje. Vsem trem IS zasavskih občin smo izročili po en izvod investicijskega programa. Vzporedno z obravnavo v samoupravnih organih ZEPS in ISE bo tekla tudi obravnava v občinah, ki morajo proučiti rešitve projektantov o sami tehniki toplifikacije Zasavja in predlog projektantov o delitvi investicijskih stroškov. Po uskladitvi stališč bodo ZEPS in zasavske občine sklenili samoupravni sporazum o sofinanciranju tega investicijskega objekta. Pridobili smo si že lokacijsko dovoljenje za deponijo premoga Lakonca in vroče vod TET - toplotna postaja v Trbovljah. Za TE-TO Trbovlje smo imeli že lokacijsko obravnavo in v kratkem pričakujemo tudi lokacijsko dovoljenje. Na osnovi izdelane predlokacij ske dokumentacije pa zbiramo smernice in načelna soglasja za vročevoda TET -toplotna postaja v Hrastniku in Cementarna-toplotna postaja v Zagorju ob Savi. Anton Urankar Prespektive DO RGD TEHNIČNEGA IN EKONOMSKEGA ZNAČAJA Glede na velike potrebe naše družbe po trdih gorivih, katere povzročajo predvsem naraščajoče cene nafte, njenih derivatov in zemeljskega plina, se kažejo naposled slovenskemu rudarstvu, s tem v zvezi pa tudi rudarskemu gradbeništvu, boljši časi). Izraz »boljši časi« morda za sedanje obdobje, ko ves svet pretresajo gospodarske krize ni najbolj primeren, daje pa vedeti, da za določene gospodarske strukture; kamor spada tudi rudarsko gradbeništvo prav gotovo ustreza. Torej že jz uvoda se da razbrati v kakšnem smislu naj bi se razvijala organizacija DO RGD. Kot je znano, vlaga zadnja leta slovenska družba precejšnja sredstva v nadaljnje odpiranje slovenskih rudnikov, geološke razajskave, predvidena pa so tudi odpiranja že opuščenih rudnikov. Poleg tega je v bodočnosti predvidena gradnja t.zv. pretočnih hidroelektrarn, katerih izgradnja je ponavadi povezana z izgradnjo ustreznega omrežja odvodnjevalnih hi-drotehničnih tunelov, odvodnjevalnih jaškov ter vodnih zbiralnikov. Menim, da se bomo morali organizacijsko usposobiti predvsem za gradnjo navedenih objektov, kar poleg že omenjenih, opravičujejo tudi naslednji razlogi: Pri izgradnji hidrotehničnih in rudarskih objektov je možno uporabiti istovrstno ali vsaj podobno opremo, kar je v sedanjem času, t. j. času velikih o-mejitev uvoza tuje opreme e-den bistvenih faktorjev. Podobnosti v tehnologiji izgradnje omogočajo prelivanje delovne sile in nadzorno tehničnega strokovnega kadra brez večjih posledic za organizacijo dela. Izkušnje in gradnje rudarskih objektov se dajo koristno uporabiti na hidrotehničnih objektih in obratno. Seveda pa pri tem nikakor nismo pozabili na izgradnjo objektov, ki spadajo na področje gradbeništva, t.zv. nizkograd-nje, kot npr. cestni, železniški, hidrotehnični tuneli in prepusti, podzemska zaklonišča in zra-čilni jaški ter drugi podobni podzemski objekti. Izgradnja leteli, kakor tudi drugih podobnih objektov, zaradi omejevanja podobnih investicij močno Marljivi in uspešni Jože Eržen iz TOZD Gramat — DO RGD že dolga leta naklada gramoz v kamnolomu Vode, v Trbovljah z nakladalcem. Foto: A. Bregant Naj zaključim sestavek z u-goitovitvijo, da so brezskrbni časi rudarskega gradbeništva in gradbeništva nasploh začasno minili ter, da so naše rezerve, kakor tudi jasne perspektive predvsem v učinkovitejšem in kvalitetnejšem delu in organizaciji dela, boljši opremljenosti večji usposobljenosti in prizadevnosti zaposlenih ter v resnejšem odnosu do dela Matjaž Cerovac DO IMD je letos DOSEGLA BOLJŠE REZULTATE V PRIMERJAVI S PRETEKLIM LETOM stagnira, prav tako pa tudi perspektiva ni posebno rožnata. Negativna stran usmeritve v tovrstno gradnjo predstavlja v sedanjem trenutku poleg slabe perspektive zaradi omejevanja investicij tudi pogosto pomanjkanje kontinuiranosti podobnih del, težave pri nabavi specifične opreme iz uvoza, pomanjkanje izkušenega kadra ter premajhna konkurenčnost na jugoslovanskem trgu. Posebno zadnji razlag postaja vedno večja prepreka za pridobivanje novih del s področja nizkogra-denj in to predvsem, iz sledečih razlogov: — razlike v osebnih dohodkih gradbenih delavcev in rudarjev so občutne; — opremljenost gradbenih organizacij v drugih republikah močno prekaša opremljenost DO RGD; — zaradi navedenih razlogov, kakor tudi obilice delovne sile, s katero razpolagajo gradbeniki, se dogaja, da nekatere DO nastopajo na licitacijah z izredno nizkimi cenami storitev, pogosto celo nižjimi od projektantskih cen, kar samo po sebi pove dovolj. Da je konkurenca na tržišču močna, lahko pove podatek, da se za posamezna rudarsko gradbena dela na licitacijah, pa naj bodo to še tako majhna po obsegu poteguje sedaj dva do trikrat večje število delovnih organizacij kot se je to dogajalo v preteklosti. Kar daje še posebno misliti pa je dejstvo, da se usposabljajo za odpiranje nemetanskih rudnikov, nekatere pa tovrstna dela že izvajajo. (Primer: GP »Mavrovo« odpira rudnik Feroniklja v Makedoniji. Poleg navedenega smatram, da je potrebno iskati perspektive tudi v iskanju dela v tujini v povezavi s firmami kot so RUDIS, SCT, Gradis in druge, katere že izvajajo dela v tujini in katerih program izvajanja del bi se s specifičnostjo storitev, ki jih lahko nudi DO RGD prav gotovo še dopolnil in povečal v obojestransko korist. Kdor sledi rezultatom poslovanja DO IMD, lahko ugotavlja, da je leto 1981 v primerjavi s preteklim letom gospodarsko bolj uspešno, čeravno kaže dinamika realizacije dohodka v posameznih TOZD različne tendence. TOZD Strojne industrijske montažne delavnice (SIMD) in TOZD Elektroindustrij ske montažne delavnice (EIMD) ustvarjata dohodek na različne načine. Glavni del dohodka pridobivata TOZD s svobodno menjavo dela in kupoprodajnim odnosom predvsem z DO ZPT, ostali del dohodka pa pridobivata na o-snovi pogodbenih del izven SOZD. Občasne storitve opravljata tudi v drugih DO v Revirjih. Proizvodne kapacitete so v letu 1981 dobro zasedene, vendar to še ne pomeni, da so zaradi tega temu primemo dobri rezultati . Dosedanja poslovna politika DO IMD temelji na čim večjem vključevanju za opravljanje storitev v SOZD REK, vendar iz dosedanjih analiz donosnosti o-pažamo, da storitvena dejavnost ni najbolj donosna. V dokaz tej trditvi je poslovanje TOZD EIMD, ki je v preteklem letu poslovala veliko bolje, kot posluje v letu 1981, ker je ta TOZD dosegla 40 0/0 pogodbenih del napram letošnjim, bornim 10 "/o. Posebno ugodno razmerje do pogodbenih del ima v tem letu TOZD SIMD, kar se močno od- raža na ostanku čistega dohodka v primerjavi s preteklim obdobjem. Ker je TOZD SIMD po številu zaposlenih skoraj enkrat večja od TOZD EIMD in v podobnem razmerju ustvarja dohodek, se uspešno gospodarjenje obeh TOZD v letu 1981 odraža kot uspeh celotne DO IMD. Vendar je razmerje med pogodbenimi deli in storitvami samo eden od faktorjev uspešnosti poslovanja DO IMD. Nič manj pomembni dejavniki, ki so pripomogli k uspešnosti so: — povečana delovna disciplina na vseh nivojih —• kljub slabim delovnim pogojem boljša organizacija dela — stimulativno kolektivno in individualno nagrajevanje- . ter dejavniki, ki še daleč niso v celoti izkoriščeni. Vsem omenjenim dejavnikom, ki bistveno vplivajo na produktivnost dela, bomo v dodoče posvečali še več pozornosti. K uspešnosti poslovanja so pripomogli s tehničnimi izboljšavami in koristnimi predlogi mnogi delavci, predvsem neposredni proizvajalci in zadovoljni ©mo, da so tehnične izboljšave v nenehnem porastu. Še boljše poslovne rezultate pa bi dosegli, če bi čim več storitev v okviru SOZD REK izvajali na osnovi svobodne menjave dela, predvsem z DO ZPT. Izvajanje storitev, ki temeljijo na obračunu ur, oziroma obračunu po dejanskih stroških, ne kaže tendenc in interesa po povečanju produktivnosti, ter onemogoča medsebojno vzklajevanje s tistimi opravili, ki slonijo na izdelani tehnologiji in svobodni menjavi dela. Sodelovanje, dohodkovno povezovanje in združevanje celotne elektrostrojne dejavnosti v SOZD REK na osnovi opravljene delitve dela, bo v bodoče moralo temeljiti na PLANIRANJU STORITEV v pogledu kratkoročnih, srednjeročnih im dolgoročnih ciljev razvoja. Planiranje nam bo omogočilo izdelavo proizvodnih planov oziroma zasedenosti kapacitet, nabavo rezervnih delov, repromateriala in ostalih prvin poslovnega proce- sa, ki predstavljajo največji problem pri kontinuirani ter rokovno omejeni proizvodnji. Poseben problem, ki močno vpliva na stroške poslovanja, predstavlja komuniciranje med DO IMD in TOZD proizvodnje premoga, za katere opravljamo večino storitev. Neposlovno obnašanje posameznikov na ključnih položajih, poenostavljanje problemov, premajhno sodelovanje strokovnjakov v obeh smereh in tozdovsko zapiranje so saktorji, ki kalijo medsebojne odnose in ovirajo dobro poslovanje. Sedanji način opravljanja storitev na kupoprodajnih odnosih zahteva veliko angažiranost predvsem vodstvenega kadra ter zmanjšuje učinkovitost na drugih področjih, kjer beležimo bolj organizirano in uspešno poslovanje. Mihael Eržen Pričenjamo z izgradnjo delavnice TOZD ESMD Rudarska investicijska dejavnost nujno rabi ob sebi tudi ustrezne profile kovinarjev, avtomehanikov —• šoferjev ter elektrikarjev, ki vzdržujejo el. strojno opremo, katero rudarska investicijska dejavnost rabi za svoje normalno delovanje. Obseg in zahtevnost te mehanizacije pa se iz leta v leto veča tako, da so potrebe po strokovni usposobljenosti zelo velike in zahtevne. Ker pa v rudarstvu investicije zelo nihajo glede na konjuk- turo, tako tudi niha obseg vzdrževalnih del za potrebe investicijske dejavnosti. To nihanje pa povzroča sorazmerno veliko fluktuacijo profesionistov iz matice na gradbišča ter obratno. Tisti, ki so v matici ter glede na zelo visoko stopnjo zahtevnosti opravil, ki jih izvajajo morajo imeti ustrezne stroje in naprave pred vsem pa ustrezne delovne pogoje in prostore. Teh pa do sedaj v naši TOZD ni bilo. Delovni proces se je odvijal pretežno Na dvorišču sedanjih delavniških prostorov TOZD Elektrostrojne montažne delavnice — DO RGD na nasipih, so pričeli z deli za postavitev delavniške hale, ki bo v marsičem pripomogla k boljšemu delu in še boljšim rezultatom, ki jih dosega ta temeljna organizacija. Foto: A. Bregant na odprtih prostorih v naši TOZD. Ti prostori pa so bili izpostavljeni vsem mogočim vremenskim prilikam. Zato smo se odločili, da bi si uredili ustrezne delovne prostore. V drugi polovici letošnjega leta smo imeli tire j eno vso potrebno dokumentacijo in smo zbrali tudi potrebna denarna sredstva tako, da srnjo lahko z gradnjo pričeli. Pri tem pa se je zelo angažiral celotni TOZD ESMD z udarniškim delom ter tudi direktor DO RGD dipl. ing. Boris DOLANC ter dipl. ing. Srečko KORITNIK iz DS TSO. Težave, ki pa so izvirale predvsem iz subjektivnih vzrokov, ki vladajo v REK-u so nam gradnjo zakasnile za ca 2 leti. Upamo, da bomo v letošnjem letu končali prvo fazo gradnje, ki obsega izdelavo temeljev, nosilnih stebrov in strehe. V drugi fazi pa predvidevamo obzidavo nosilnih stebrov z montažo ustreznih instalacij in opreme v objektu. To pa bi pričeli v letu 1982, ter jo končali tudi v tem letu. Visporedno z gradnjo delavniških prostorov pa bi uredili tudi ustrezne skladiščne prostore za repno material in popravljeno opremo za potrebe TOZD RIG, ki je tudi sovlagatelj v objekt. S končano investicijo bi si ustvarili boljše pogoje za svoje delo tako, da bi ga lahko še bolj kvalitetno in strokovno izvajali kot smo ga v danih možnostih lahko dosedaj. Jože JUVAN Izdelava projektne dokumentacije v letu 1982 v DS TSO V okviru delovne skupnosti tehnično strokovnih opravil v SOZD REK Edvarda Kardelja deluje tudi sektor za razvoj in projektiranje. V tem sektorju večinoma opravljajo delovne naloge in opravila projektno tehnične dokumentacije, medtem ko nekaterih dejavnosti razvoja nismo sposobni opravljati, ker služba za razvoj, ki bi morala pripravljati investicij sko-tehnično dokumentacijo, za pripravo raziskovalnih in razvojnih programov ter študij ni organizirana. V sektorju za razvoj in projektiranje je trenutno zaposlenih 13 izvajalcev, od tega 5 z visoko izobrazbo, 1 z višjo in 7 s srednjo izobrazbo. Število zaposlenih delavcev v projekti-vi je z ozirom na potrebe po projektni dokumentaciji, ki jih postavljajo posamezne delovne organizacije, vsekakor premajhno, posebej še po združitvi delovne organizacije rudnika Kanižarica in delovne organizacije rudnika Senovo v SOZD REK Edvarda Kardelja. Potrebe po izdelavi raznih projektov in študij za leto 1982 so tako velike, da jih bomo z obstoječim staležem zaposlenih težko realizirali. Plan nalog in opravil temelji na določilih samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti in delovnih organizacij za opravljanje del skupnega pomena. Za leto 1982 je predvideno število potrebnih projektov in študij za posamezne delovne organizacije oziroma posamezne TOZD sledeče: — za DO ZPT, TOZD Premogovnik Hrastnik 11 — za DO ZPT, TOZD Premogovnik Ojstro 4 — za DO ZPT, TOZD Premogovnik Trbovlje 13 — za DO ZPT, TOZD' Separacija Trbovlje 6 — za DO ŽPT, TOZD Premogovnik Zagorje 11 — za DO ZPT, TOZD Separacija Zagorje 5 — za DO Rudnik premoga Kanižarica 6 za DO Rudnik premoga Senovo 3 — za DO RGD, TOZD RIG Trbovlje 1 — za DO IMD Trbovlje 1 Skupaj: 61 S projektno tehnično dokumentacijo bo treba po zahtevah projektnih nalog obdelati oziroma najti tehnične rešitve, ki bodo v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ter bodo zagotavljale optimalne investicijske naložbe in optimalno funkcionalno koriščenje zgrajenih objektov in o-preme. Rado Ozbič Kdaj bomo začeli Z IZGRADNJO SAMSKEGA DOMA V TRBOVLJAH? Samski dom v Trbovljah bo zgrajen v neposredni bližini sedanjega samskega doma v Šuštarjevi koloniji. Objekt bo tlorisnih dimenzij 25,05 x 14,40 m in bo imel 6 etaž. V pritličju bodo skupni prostori (kuhinja, jedilnica, pralnica ipd.), v štirih nadstropjih bodo bivalne enote, v mansardi pa družabni (klubski) prostori za stanovalce doma. V domu bo 46 bivalnih enot hotelskega tipa, to je dvoposteljnih sob z lastnimi sanitarijami. To pomeni, da bo skupno 92 ležišč za samce, posebej pa je predvideno stanovanje za hišnika. Skupna neto površina znaša 1762 im. Z izgradnjo samskega doma v Trbovljah bomo začeli v mesecu marcu 1982. Temu odgovoru bi morali po naših navadah dodati nekaj če-jev in pogojev, vendar bi želel tokrat napraviti izjemo in namesto teh izgovorov našteti nekaj stvari, ki jih moramo napraviti, da bomo z izgradnjo v predvidenem času res začeli. To so stvari, brez katerih ni mogoče pričeti z gradnjo in lahko predstavljajo resne ovire, v kolikor jih ne bomo pravočasno uredili. Prva stvar je zagotovitev sredstev. Ta bodo predvidoma zagotovljena iz energetskih sredstev elektrogospodarstva Slovenjie. Postopek za pridobitev teh sredstev je v teku. Ker je investicijski program za izgradnjo stanovanj iz leta 1978 Stara rudarska stanovanjska kolonija, »Kolonija 1. maja«. Foto: A. Bregant V TRBOVLJAH »ZA« ČETRTI SAMOPRISPEVEK V nedeljo 20. decembra 1981 je potekal v Trbovljah na glasovalnih mestih od 6. do 19. ure referendum za uvedbo 4. samoprispevka. Glasovalnih upravičencev je bilo vpihanih v seznamih 14570. Referenduma se je udeležilo 13309 občanov oz. 93,88 0/o vseh vpisanih. Za uvedbo 4. samoprispevka je glasovalo 74,9 %, ostali so bili proti, t.j. 17,2 0/o ali 2526 glasovalcev, neveljavnih glasovnic je bilo 209 oz. 1,49 0/°. Referenduma pa e ni udeležilo 860 glasovalcev oz. 6,12 0/0 vseh vpisanih upravičencev. Na temelju doseženega rezultata bodo v Trbovljah od 1. januarja 1982 do 31. 12. 1986 prispevali sredstva za zgraditev, financiranje in sofinanciranje šolskega centra, za zgraditev TV pretvornika na Partizanskem vrhu, za razširitev kuhinje za potrebe celodnevne osnovne šole in toplificiranje osnovne šole Revirski borci, za zgraditev nove telovadnice in obnovo šole Alojza Hohkrauta, za zgraditev novega vrtca na Leninovem trgu, za ureditev rekreacijskih površin v krajevnih skupnostih ter za zgraditev delavnic za umsko in telesno prizadete otroke. Občani v Trbovljah so s tem prižgali zeleno luč za pričetek gradenj oz. ureditvenih del po sprejetem programu, (tl) Kadrovska problematika v slovenskih rudnikih rjavega premoga predvidel za izgradnjo samskih domov premalo sredstev, smo izdelali aneks k temu programu. Ta aneks je v reviziji, pričakovati je, da bo sprejet. Po aneksu bo znašala vrednost samskega doma v Trbovljah 510 000 000 din. V tej ceni niso zajete podražitve, ki bi utegnile nastati v letih 1981 in 1982. Znesek je vključen v naš plan investicij za leto 1982. Glede sredstev je torej potrebno speljati ves postopek sprejema in odobritve aneksa k investicijskemu programu za izgradnjo stanovanj. Načrte, potrebne za izgradnjo, že imamo. Začeli smo postopek oddaje del, in sicer smo razpisali javni natečaj o sposobnosti izvajalcev, dobili pet prijav, zdaj sledi zbiranje ponudb. Zapleta se pri zemljišču. Na lokaciji, kjer bo samski dom, zdaj stoji nekaj manjših starih objektov, katere bo treba porušiti. Ti objekti so v privatni lasti in jih je treba odkupiti. Pri tem odkupu pa smo naleteli na nepričakovane težave. Lastnik je privatni obrtnik, teracir,. ki te prostore uporablja kot priročno skladišče in kot začasno prebivališče za svoje delavce. Odkup pogojuje z zahtevo, da naj mu najdemo druge podobne prostore v Trbovljah, ki bi jih on potem kupil. Poleg omenjenega odkupa pa je pred pričetkom gradnje treba iz obstoječih objektov preseliti tri družine. Ena od teh je v objektih, ki stoje neposredno tam, kjer bo stal samski dom. Dve družini pa je treba preseliti iz enega trakta stanovanjske hiše, ki je nad bodečim samskim domom (bivša rudarska šola). Ta del hiše utegne biti namreč zaradi izkopa gradbene jame za-samski dom v nevarnosti, da se poruši. To so glavni problemi, ki jih bo treba rešiti, da bomo graditev lahko začeli. Upam, da bomo z vestnim delom in angažiranjem vseh pristojnih služb premagali vse težave, ki bi utegnile povzročiti odložitev predvidenega začetka del na kasnejši čas. Srečko Koritnik V slovenskih premogovnikih prihaja vse bolj do odprtih skupnih vprašanj, ki zadevajo delovne organizacije, katerih osnovna dejavnost je pridobivanje premoga. Ker gre tu predvsem za dela, ki se izvajajo pod težjimi delovnimi pogoji! v jami, se delavci oziroma mladina širom Slovenije skoraj ne odločajo več za težak poklic rudarja. Potreba širše družbe po premogu je vse večja, premogovniki pa se vse bolj srečujejo s skupnim problemom zagotovitve zadostnega števila kadrov, ki so nujno potrebni za zagotovitev začrtane proizvodnje premoga. Delna rešitev tega problema se kaže v modernizaciji rudnikov oziroma v uvajanju novejše mehanizacije v jame, ki bi poleg povečane storilnosti pripomogla k humanizaciji dela rudarjev in obenem povečala zanimanje za ta poklic, vendar proces modernizacije rudnikov poteka prepočasi. Ob analizi podatkov gibanja zaposlovanja v rudnikih rjavega premoga Slovenije (v analizi je zajeta DO Zasavski premogovniki Trbovlje, rudniki rjavega premoga Kanižarica, Senovo in Laško) lahko skupno ugotovimo, da število zaposlenih iz leta v leto pada (z delno izjemo rudnikov Kanižarica in Senovo). Ob koncu leta 1976 je tu delalo skupno 4390 rudarjev, ob koncu leta 1980 se je to število znižalo na 4092 delavcev, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa se je znižalo še za 50 rudarjev. Vsi rudniki svojih letnih kadrovskih planov za leto 1981 ne dosegajo, kljub temu, da so letni plani približani realnim možnostim in so nižji, kot bi jih dejansko zahteval razvoj in nemotena proizvodnja premoga. To velja še zlasti za DO ZPT, saj tu primanjkuje v primerjavi z letnim planom kar 105 delavcev od skupno 155 manjkajočih delavcev. Pregled fluktuacije delavcev v zadnjih petih letih potrjuje prikazane podatke, saj vsako leto preneha z delom veliko več delavcev, kot pa se jih odloči za zaposlitev v rudnikih. Pri podrobnejšem pregledu vzrokov odhodov delavcev ugotavljamo, da največ delavcev preneha z delom »samovoljno-«, to je brez predhodnega pismenega obvestila, da ne želijo več delati v DO. Tu gre predvsem za delavce iz ostalih republik, ki se po krajših obdobjih dela pri nas zaradi najrazličnejših vzrokov niso dovolj aklimatizirali na delovno in življenjsko okolje. Navadno imajo ti delavci le začasno rešene stanovanjske in ostale življenjske potrebe, v širše družbenopolitično življenje pa se le izjemoma vključujejo. Samski domovi, kjer taki delavci v večini prebivajo, niso najbolje urejeni in nudijo delavcu le nujne bivalne prostore, družabno življenje in organizirano koriščenje prostega časa pa je v večini zanemarjeno. V lanskem letu je »samovoljno« prekinilo delo kar 230 delavcev, v prvih devetih mesecih leta 1981 pa je bilo 167 takih delavcev. Drugi najštevilnejši in obenem najbolj zaskrbljujoč vzrok odhoda je upokojevanje starejših, v večini kvalificiranih rudarjev, ki so s svojimi delovnimi navadami in izkušnjami živeli z rudnikom in ogromno prispevali k doseženi proizvodnji premoga in razvoju rudnikov. V letu 1980 se je starostno upokojilo 152 rudarjev, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa že 161. Problem upokojevanja najbolj prizadene zasavske premogovnike, saj je bilo od navedenega skupnega števila upokojitev tu kar 128 v etu 1980, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa se je upokojilo že 131 delavcev. Pregled planiranih upokojitev do leta 1985 ne daje razveseljive slike, saj se trend upokojevanja v prihodnjih letih ne znižuje. V tem srednjeročnem obdobju bomo tako izgubili predvidoma skupno 897 rudarjev. In kaj ta visoka številka pomeni?! Rudniki si bodo morali v prihodnjih letih zagotoviti nadomestilo za te delavce, kakor tudi nadomestilo za ostale delavce, ki odhajajo iz rudarstva zaradi drugih razlogov, zaposliti pa bodo morali tudi dodatno število rudar- jev, ki bodo potrebni v zvezi z. razvojem premogovništva. Prav gotovo ni zanemarljiv podatek, da je v rudnikih tudi število invalidsko upokojenih delavcev precej visoko, saj se povprečno na leto invalidsko upokoji od 20 do 30 delavcev. Samo DO ZPT trenutno zaposluje 481 invalidov, ki zaradi svoje zmanjšane delovne zmožnosti niso več sposobni za delo v neposredni proizvodnji. Iskanje delavcev, ki bi nadomestili odhajajoče, postaja vse bolj problematično. V začetku je bilo že omenjeno, da se slovenska mladina in tudi ostali delavci ne odločajo za poklic rudarja. Raje se odločajo za lažje, manj nevarne poklice, ki včasih niti niso veliko manj plačani kot rudarji. Nenehen razvoj je prinesel socialno varnost tudi tistim na manj razvitih področjih Slovenije, ki so pred tem iskali svojo socialno varnost v rudarstvu. Z nenehno rastjo življenjskega standarda pa se srečujemo tudi v ostalih republikah tako, da čedalje bolj iščejo delo pri nas le delavci, ki so težje prilagodljivi in ne morejo najti dela na področju, kjer živijo. Trenutno bi z zaposlitvijo teh delavcev še lahko zapolnili vrzeli, ki nastajajo zaradi izredno visoke stopnje fluktuacije v rudnikih. Vedeti pa moramo, da si moramo take delavce, v večini nekvalificirane, sami privzgojiti in jih vključiti v naše delovno in življenjsko okolje. Nedvomno je glavna ovira pri tem veliko prepočasno reševanje predvsem stanovanjske problematike. Po družbenem dogovoru o minimalnih standardih pri zaposlovanju novih delavcev je delovna organizacija, ki delavca sprejema, dolžna zagotoviti še pred sprejemom ustrezno stanovanje, kakor tudi ostale družbeno dogovorjene norme, ki omogočajo delavcu normalno vključevanje v novo življenjsko okolje. Vsega tega pa rudniki brez pomoči širše družbene skupnosti sami niso sposobni v celoti uresničiti. Namenska sredstva, ki jih v po- Problematika usmerjenega izobraževanja >TrŠC sameznih letih lahko zberejo za zgraditev novih stanovanj, ne zadoščajo in ne sledijo potrebam. Skupno število družbenih stanovanj, s katerimi rudniki razpolagajo, niti ni tako majhno (1. 9. 1981 — 3753 stanovanj), vendar je le 37 0/» stanovanj zasedenimi z aktivnimi člani, ostala stanovanja pa zasedajo upokojeni rudarji in ostali, delavci, ki so vsled večkratnih organizacijskih sprememb zaposleni v drugih DO (odcepitve posameznih delovnih enot in ostalo). Tudi že zaposleni delavci nimajo v celoti rešenega stanovanjskega problema. Trenutno je po DO evidentiranih 182 prosilcev za nova stanovanja, 167 delavcev pa želi zamenjavo stanovanja, ker bivajo v neustreznih ali starih stanovanjih. Iz povzetka navedene problematike sledi, da bodo slovenski rudniki do leta 1985 morali zagotoviti kar 897 novih stanovanj, če bodo hoteli nadomestiti odhode zaradi upokojitev. Temu številu pa je potrebno dodati še število stanovanj, ki so potrebna za rešitev stanovanjske problematike že zaposlenih delavcev, kakor tudi za ustrezno rešitev stanovanjske problematike delavcev, ki bodo nadomestili odhod delavcev in nove potrebe, vezane na razvoj premogovništva. Dejstvo je, da brez ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja ni novih zaposlitev. Kvalifikacijska struktura za-polenih v rudarstvu še vedno odstopa od želj ene oziroma zahtevane. Odhajajo v večini kvalificirani rudarji z bogatimi delovnimi izkušnjami, prihajajo pa delavci z nedokončano ali dokončano osnovno šolo. Opažamo pa tudi pomanjkanje strokovnjakov z visoko strokovno izobrazbo, ki so nujno potrebni za izvajanje nalog in razvoja v rudarstvu. Vse to pa pomeni, da moramo rudarstvo vključiti v sistem usmerjenega izobraževanja bolj učinkovito in vabljivo, ter zagotoviti izpopolnjevanje in izobraževanje ob delu. v Anton Hančič Šolsko leto 1981/82 se je na vseh šolah širom Slovenije pričelo1 v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Tako tudi na Rudarski šoli v Zagorju oziroma šoli srednje usmerjenega izobraževanja za rudarsko usmeritev. Vsi učenci, ki so se vključili v to izobraževanje, so se vpisali v program za rudarja in rudarskega tehnika, to je srednji program, medtem ko za skrajšani program ni bilo kandidatov. Pri izvajanju srednjega programa so nastopile precejšnje težave, predvsem glede dojemanja učne snovi, kajti zahtevnost programa je precejšnja in se to še kako razlikuje od starega programa, po katerem so se učenci usposabljali za rudarski poklic. Predmetnik je obširen, učna snov precej zahtevna, tako da se učenci kot tudi učitelji spoprijemajo s težavami. Precejšnja pa je tudi razlika v predznanju učencev, kar ugotavljamo pri posameznih predmetih. Istočasno pa se kaže pri samem učnem uspehu, ki je bil v 1. redovalni konferenci dosežen z 28.9 % pozitivno ocenjenimi in 71,1 0/o negativno ocenjenimi učenci v prvih razredih. Ob sami analizi učnega uspeha se je pokazalo, da kljub obljubam, da smo usmerjeno izobraževanje izpeljali tako kot je zapisano, pa dejansko ri res. Kljub temu, da smo se zadovoljili z učbeniki, kateri so bili tudi že skritizirani, pa se nikakor ne moremo sprijazniti s tem, da je v šoli vse preveč večkratnega podajanja učne snovi, vse premalo pa praktičnih znanj, kajti skoraj polovica predmetov hi se morala jzvajati v kabinetih, pa ti do danes še niso opremljeni oziroma ni denarja za ,to. O tem kritično govorijo tudi učenci, kajti naveličali so se samo poslušanja. Postavlja se tudi v vprašanje izvajanja predmeta Osnove tehnike in proizvodnje, pri katerem naj bi učenci spoznavali vse tiste bistvene prvine poklica, za katerega so se odločili. Prav tako se postavlja vprašanje, ali bodo sploh spoznali v prvem letu šolanja vsaj nekaj osnov poklica, za katerega se izobražujejo. Iz samega učnega uspeha je razvidno, da bo potrebno preusmerjanje učencev še pred iztekom šolskega leta, kajti iz razgovora z učenci je razbrati, da si tisti, ki ne obvladajo srednjega programa, še kako želijo v manj zahtevni skrajšani program, kateri pa vsebuje več praktičnega znanja. O preusmerjanju učencev zadnje čase veliko govorimo, vendar zadnjo besedo o tem bo dal Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Iz povedanega je razvidno, da še precej škriplje izvajanje oziroma uvajanje usmerjenega izobraževanja. Do sedaj so se s tem problemom ukvarjale samo vzgo j noizobraževalne organizacije oziroma izvajalci izobraževanja. Čez kratek čas pa se bodo s tem srečale tudi delovne organizacije oziroma uporabniki, ko bodo sprejeli učence na proizvodno delo in delovno prakso. Kako pa so le-de pripravljene, je še uganka, kljub zagotovitvam, da je to vse urejeno. Večina se še sprašuje, kaj bodo sploh učenci ta čas (10 dni) pri njih počeli. Vprašanje je tudi, kako je z opremljenostjo tistih delov proizvodnega procesa, v katerega bomo vključili učence, kako je poskrbljeno za varnost učencev, njihov status v času proizvodnega dela in delovne prakse, kakšna je usposobljenost ljudi, ki bodo učence vodili pri proizvodnem delu in delovni praksi (ta čas tečejo seminarji za usposabljanje inštruktorjev). Gre za obveznost delovne organizacije do proiz- Skupen prevoz ima v proizvodnji premoga zelo pomembno vlogo. Posnetek iz zvračališča premoga na separaciji Trbovlje. Foto: N. Bizilj nizacije s svojimi samoupravni- mo videli, ko se bo to začelo mi splošnimi akti. Kako bo in zaključilo v organizacijah proizvodno delo in delovna združenega dela. praksa zaživela v praksi, pa. bo- Jože Omahne vodnega dela in delovne prakse, katera izhaja iz samega zakona, opredeljena pa je v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgoj noizobraže valnih progra- gramov. Iz tega je razvidno, da mora izvedbeni načrt vsebovati seznam del in nalog za učence ter načrt izvedbe posameznega dela. Pri izbiri del in nalog za učence bo treba zlasti upoštevati vidik tehnične zahtevnosti jn psihofizične sposobnosti učencev, vidik varstva pri delu, vidik učencev izbrane usmeritve in povezanosti dela z vsebino predmeta osnove tehnike in proizvodnje ter ekonomski vidik. V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju imajo učenci pravico do nagrade v sorazmerju s prispevkom, ki ga s svojim delom prispevajo k dohodku TOZD, DS itd. Način ugotavljanja u-čenčevega dela in kriterije nagrajevanja morajo urediti temeljne oziroma delovne orga- Pripravljamo se na konferenco sindikatov O delu sindikatov v našem SOZD je govoril Jani Seme, iz DO TET, predsednik koordinacijskega odbora osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Povedal je, da priprave na tretjo konferenco Z S Slove/d j e tečejo preko OOZS in preko sindikalnih supin konferenc v delovnih organizacijah in na SOZD REK EK. Volilne konference bodo v mesecu januarju in februarju 1982. leta v osnovnih organizacijah in konferencah, marca pa na SOZD. V ta namen pripravljajo vsi odbori poročila o dosedanjem delu na področjih, ki zajemajo predvsem gospodarsko stabilizacijo, socialno politiko, načela o delitvi po dr in rezultatih dela, pokoj- ninskem zavarovanju, prehrani med delom, zdravstvenem varstvu in s tem v zvezi tudi odsotnost na delu. To so bile glavne teme, ki so jih obravnavali na sestankih OOZS celo leto. Evidentirali bodo tudi delegate za vsa področja družbenopolitičnih skupnosti, za samoupravne organe in sindikalna vodstva posameznih osnovnih organizacij, delovnih organizacij in SOZD. Na III. konferenco sindikatov, ki bo obravnavala vlogo in naloge ZS Slovenije pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljarda socialne varnosti so naši delegati že pripravili predloge in stališča v zvezi z zdravstvenim varstvom, prehrano med delom, pokojninskim zavarovanjem in delitvijo po delu. Ob zaključku je tovariš Seme zaželel vsem delavcem SOZD REK EK mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva v novem letu 1982. Dragica Bregant Volilne konference 00 ZS so pred nami Bliža se čas volilnih konferenc OO ZS. Na področju Hrastnika smo pristopili k evidentiranju kandidatov že v mesecu aprilu. Kadrovska komisija, ki je voljena iz vseh 10 OO ZS področja Hrastnik, je v začetku aprila na svoji seji predlagala vsem IO OO ZS s področja Hrastnika naj izvedejo postopek evidentiranja do meseca maja. Vsi IO OO ZS, razen IO OO ZS PH, evidentirajo delegate po starem, ker imajo po en IO OO ZS. Premogovnik Hrastnik pa ima v dosedanji organiziranosti dVa IO OO ZS in konferenco, kar pa se je pokazalo v praksi nefunkcionalno (preveč sestankov, večja razdrobljenost, ponavljanje enih in istih stvari). V letošnjem letu se je konferenca IO OO ZS PH od- ločila, da bo imela v naslednji mandatni dobi samo en IO OO ZS. To se pravi, iz vsake delovne enote najmanj po dva delegata po tretjini. To delo so opravili do konca meseca maja. Vse delegate iz sindikalnih delovnih sredin je obravnavala kadrovska komisija in predlagala »tskelet« bodočih IO in vseh drugih potrebnih volilnih delegatov za DO in SOZD. Vse evidentirane delegate so dobili IO za razpravo in potrditev, nato .-v i listo bodočih delegatov obesili na razglasno desko v razde-Ijevalnici moštva. Do sedaj ni bilo bistvenih odstopanj od števila evidentiranih kandidatov, ki so bili izbrani iz delovnih skupin. V drugi polovici meseca decembra pa bomo pričeli s postopkom formiranja posameznih IO, katere bodo obravnavale in potrdile OO ZS posameznih TOZD in DS tako, da bo možno vse predlagane kandidate ponovno obravnavati na vseh D PO. S tem bomo postopek evidentiranja zaključili in predlagane kandidate obravnavali in potrdili na kandidacijski konferenci, ki bo v začetku januarja, nakar bomo izvedli volitve, ki bodo predvidoma do konca meseca februarja, kar je v skladu z dogovorom Občinskega sveta ZS občine Hrastnik. Alojz Hafner Junaki dela Udarnijki na televiziji Dno 15. decembra 1981 ob 20. uri, t.j. v času, v katerem so oddaje na televiziji najbolj gledane, je ljubljanska televizija predstavila domala enourni dokumentarni film o udarnikih in njihovem delu v povojnem času. Film sta pripravila avtorica Alenka Auersperger in režiser Božo Vranešič s svojimi številnimi sodelavci z RTV Ljubljana. Film so posneli v letošnjem letu. V filmu so predstavili nam dobro znane rudarje — udarnike iz obdobja 1946—1952. Nekateri med intervjuvanci — udarniki, Franc Magister, Alojz Petek, Karel Koritnik, Franc Hančič, ki so zastopali v tej predstavi stotine rudarjev u-darniikov iz tega obdobja iz vseh zasavskih revirjev, pa tudi drugih rudnikov, so v svojih spominih obujali številne akcije, v katerih so sodelovali, da bi zadostili potrebam po premogu vse naše družbene skupnosti. Starejši generaciji je to obdobje udarništva dobro znano, mlajše pa naj bi prav s takimi in podobnimi oddajami seznanili o izredni prizadevnosti in uspehih rudarjev iz povojne generacije. Del filma so posneli na odkopnih deloviščih v jami Trbovlje, del pa v Hrastniku. Zelo zanimivi so bili posnetki rudarskih stanovanj, pa tudi posnetki z Dobrne, pred jaškom III. na G uidi in na manipulacijskem prostoru premogovnika Trbovlje. V oddaji sta s svojimi spomini sodelovali naši bijvši sodelavki, ki sta bili zaposleni v jami Trbovlje, in to Micka Frece-Garbas in Alenka Hribar-Rozman. Oddajo je zelo popestril tudi nastop nadzornika Draga Sivka iz Hrastnika, Antona Aliča, predsednika delavskega sveta iz 1. 1951, Lojzeta Kiška, bivšega udarnika, Lojzeta Ribiča, takratnega okrajnega sekretarja KPS in kasnejšega direktorja rudnika Trbovlje—Hrastnik ter Jožeta Pikla, takratnega predsednika sindikata rudarjev in kasnejšega sekretarja mestnega komiteja KPS Trbovlje. V oddaji je torej nastopila vrsta znanih udarnikov, pa tudi poslovodni in družbenopolitični delavci, ki so pričarali duh, tegobe in uspehe tedanjega časa, po drugi strani pa opravili nekako primerjavo med tedanjim in sedanjim časom in se o marsikakšni stvari tudi kritično izrekli. Drugi del oddaje, ki je sledil filmu o junakih dela — udarnikih je bil namenjen energetiki s posebnim ozirom na SOZD REK Edvarda Kardelja, oziroma Zasavske premo- govnike. V tej oddaji so sodelovali Marko Vraničar, predsednik Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo, Jože Žitnik, predsednik delavskega sveta SOZD REK EK in gospodar čela v jami Kotredež, Franc Romih, predsednik delavskega sveta DO ZPT in gospodar čela v jami v Hrastniku, mgr. Srečko Klenovšek, predsednik poslovodnega odbora SOZD REK EK, Ivan Berger, dipl. inž., predsednik poslovodnega odbora DO ZPT in Jože Leskovar, sekretar Republiškega odbora sindikata energetike. Govorili so o sedanjih problemih energetike s posebnim ozirom na premogovništvo', t.j. o možnostih proizvodnje, prodaje, velikih potreb po premogu, dobavljanju potrebnih količin premoga termoelektrarnam, predvsem pa je šlo za zadostno in pravočasno preskrbo industrije in široke porabe. Sodelujoči pa niso mogli mimo ugotovitev, da je treba stalno in precej vlagati v premogovnike, da bi lahko dajali čim več premoga, kajti posledice našega obnašanja do premogovnikov v preteklih letih se bridko maščujejo v teh dneh, ko vlada prava lakota po vseh virih in oblikah energije. Logično je, da vsi z velikimi očmi zro v premogovnike, kajti nafte ni, in še ta je zelo draga. Navezani smo torej na domače vire energije, med katerimi pa je premog najpomembnejši in razmeroma najcenejši. V enem večeru nas je torej seznanila ljubljanska televizija z izrednimi napori in uspehi rudarjev iz preteklih let, ki so se kazali v najrazličnejših oblikah, da bi lahko zadostili potrebam domovine po premogu, po drugi strani, t.j. v drugem delu oddaje, pa smo bili zelo na kratko, da ne rečemo po »kapljicah«, zaradi izredne stiske s časom, seznanjeni s problematiko energetike. O tem pa bo treba pogosteje in širše še govoriti in ne le govoriti, pač pa tudi nekaj storiti. Ljubljanski televiziji je treba dati priznanje za uspešno prikazano vzdušje iz nekdanjih in sedanjih dni, pa tudi za prizadevanje, da bi problematiko energetike, posebno še premogovništva v revirjih, predstavili v čim aktualnejši luči. Po- sebno priznanje pa velja avtorici oddaje Alenki Auersper-gerjevi in režiserju Božu Vra-nešiču. Takih in podobnih oddaj si še želimo. T. L. predstavniki družbenopolitičnih organizacij na ravni SOZD REK EK. Osnovni namen razgovora s; predstavniki javnega obveščanja v revirjih je bil, da se vsa slovenska družba seznani s težavami, uspehi ter celotno politiko poslovanja SOZD REK EK. Obravnavani so bili zlasti pereči problemi premogovništva. Konec decembra tega leta pa se predvideva nadaljevanje razgovora o poslovanju, problemih in uspehih s predstavniki DO TET, v januarju prihodnjega leta pa tudi z DO RGD in IMD. Tako naj bi bila slovenska družba seznanjena s celotno sliko poslovanja našega kombinata v tem trenutku. Na tem razgovoru je bil poudarek predvem na premogovništvu. Obravnavan je bil predviden zaključek poslovanja v letošnjem letu, zlasti problem doseganja plana, nadalje plan za leto 1982, investicijska politika, dohodkovni odnosi in kadrovska politika. Ob koncu letošnjega leta v DO ZPT ne bo dosežen plan proizvodnje. Od planirane proizvodnje 1.400.000 ton, bo predvidoma doseženih 1.360.000 ton premoga. To pomeni nedoseganje plana v višini 40.000 ton. OiSnovni razlog za nedoseganje plana proizvodnje v DO ZPT je brez dvoma premajhno vlaganje v modernizacijo, zlasti transportnega sistema. Velika o-vira pri prevozu premoga je pomanjkanje lokomotiv in vozičkov. Zelo pereča je tudi kadrovska zasedba. Pri nedoseganju plana izstopa področje Hrastnika, kjer bo potrebno pristopiti k rebalansu plana. Na nedoseganje plana pa bistveno, če ne najbolj, vpliva tudi zalit j e jame Kotredež, kar je že znano. Kljub vsem težavam, ki so si v letošnjem letu nepretrgoma sledile, pa so rudarji v DO Zasavski premogovniki nasproti lanskem letu povišali proizvodnjo premoga za 100 000 ton. To dokazuje, da so bile v DO ZPT prisotne vse pozitivne sile In dejavniki in vsi možni napori, Pregled števila štipendistov Oddelek za izobraževanje odraslih v TOZD Rudarsko šolski center DO ZPT je izdelal pregled števila štipendistov za preteklo in sedanje šolsko leto. V pregledu so zajeti-štipendisti na- STIPENDISTI 1. VISOKOSOLCI 2. VIŠJESOLCI 3. SREDNJEŠOLCI SKUPAJ: Šolsko leto 1981/32 razpisane Štipendije Rudar in rud. tehnik Ključavničar Elektrikarji Strojni tehniki Elektro tehniki Gradbeni tehniki Ekonomski tehniki Rudarski ing. Dipl. ing. rud. Strojni ing. Ekonomisti Dipl. ing. stroj. Dipl. ing. gradb. Dipl. ekonomisti Problematika premogovništva razgovor z novinarji šega kombinata z izjemo štipendistov DO TET, Rudnika Senovo in Rudnika Kanižarica. Upoštevano je že usmerjeno izobraževanje od začetka letošnjega leta dalje. ŠTEVILO V Šolskem LETU 1680/81 Zaključili v 1. 1981 Prekinili šolanje Novo sprejeti 1981/82 19 6 1 10 22 5 2 — 1 4 39 13 1 115 140 63 21 2 126 166 •S >M 0) M n a Pi it« 'B-B' a ;£ 0) 1 s a a 95 71 2 24 22 8 — 14 10 7 2 3 2 2 — — 2 2 — — 3 3 — — 6 6 — — 1 ■ — — 1 6 8 — — 1 1 1 1 1 1 — — 2 2 — — 1 — — 1 1 1 1 1 Marija ŽORŽ Razgovor z revirskimi novinarji je bil organiziran na pobudo SOZD REK EK dne 16. 12. 1981. Udeležili so se ga vsi revirski novinarji, direktorji DO, poslovodni odbor SOZD REK EK in da se .kljub težavaim stanje proizvodnje premoga izboljša in slovenski družbi da čim več prepotrebnega premoga. Enaki problemi in težave nastopajo tudi v obeh ostalih rudnikih rjavega premoga, Senovem in Kanižarici. Največji problem je pri njih nezadostna kadrovska zasedba, zlasti manjka rudarjev akordantov, pa tudi velika odsotnost z dela. Težave jim povzročajo tudi dolgotrajni postopki pri uvozu opreme. V DO P. Kanižarica so naprimer šele po letu dni uspeli uvoziti potrebne črpalke. Kljub temu pa bodo dosegli plan proizvodnje v višini 99 °/° od predvidenega. V prihodnjem letu predvidevajo v DO ZPT enako jamsko proizvodnjo kot v letošnjem letu in sicer 1.360.000 ton. Pri tem so izhajali iz letošnjih doseženih rezultatov, kar je tudi osnova za pripravo realnega plana proizvodnje v naslednjem letu. Seveda pa je pri tem nujno popolnoma sanirati premogovnik oz. jamo Kotredež. Če to ne bo pravočasno realizirano, bo potrebno za delavce premogovnika Kotredež poiskati nova delovišča v Zagorju ali Trbovljah, da bo dosežen letni plan, predviden za TOZD P. Kotredež. V DO Zasavski premogovniki bodo še vnaprej razvijali dnevne kope. Predvidevajo tudi eksploatacijo premoga na dnevnem kopu Lakonca. S pripravljalnimi deli je nujno pričeti takoj oziroma v začetku prihodnjega leta. Nižji plan proizvodnje v prihodnjem letu pa seveda direktno vpliva tudi na proizvodnjo komercialnega premoga, vendar ne bo večjih oziroma bistvenih odstopanj koit v letošnjem letu. Za široko potrošnjo bo premog zagotovljen tudi iz Ugljevika, ki ga bodo v Zagorju predvidoma v prihodnjem letu separirali še enkrat toliko kot letos, to je okoli 100.000 ton. V DO Premogovnik Senovo in Kanižarica bo predvidena proizvodnja premoga enaka kot v letošnjem letu, to je 120.000 ton iz vsakega premogovnika. Za zagotovitev proizvodnje premoga je nujno vzporedno izvajati tudi investicijska dela. Izdelana je že dinamika investicijskih del v prihodnjem letu. Sredstva se bodo v premogovništvu zagotavljala na podlagi Sas. o temeljih plana ISE. EGS je izdelala plan investicij za prihodnje leto; za SOZD REK EK je po tem. planu predvidenih le 25 °/o pdtrebnih investicijskih sredstev. Ker pa premogovništvo spada v sklop prioritet v investicijski politiki SRS, je nujno doseči zagotovitev financiranja najpotrebnejših investicijskih del. Za sanacijo P. Kotredež so sredstva db začepitve zagotovljena, nadalje pa obljubljena. Nujno je več vlagati tudi v družbeni standard. Za zagotovitev potrebnih kadrov bo nujno zgraditi stanovanja, kajti le s tem bo možno pritegniti nove delavce v rudnike. Pri zagotavljanju potrebnih kadrov čutimo posledice preteklosti, saj rudarski poklic takrat ni imel nobene perspektive. Posebno je potrebno zagotoviti kader za neposredno proizvodnjo na odkopih pa tudi kader, ki se bo u-kvarjal z razvojem premogovništva. V prihodnjem letu se bomo pri politiki zaposlovanja držali resolucije, po kateri je predvidena rast zaposlovanja v višini 1 % proti letošnjem sta-ležu. Stalež pa je nujno povečati v neposredni proizvodnji, okrepiti pa tudi tehnične strokovne službe v SOZ REK EK. Obravnavani so bili tudi dohodkovni odnosi znotraj in izven SOZD REK EK. V tem smislu imamo v kombinatu že pripravljene in tudi sprejete u-s trezne samoupravne splošne akte, Dohodkovno pa sta povezana na ravni EGS naši delovni organizaciji ZPT in TET. Sprejeti Zakon o energetskem gospodarstvu in predvideni samoupravni sporazum o ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka v elektrogospodarstvu bosta prinesla nekaj bistvenih sprememb, zlasti pri delitvi skupnega prihodka. Podan je bil tudi predlog predvidenega po- večanja cen premoga v letu 1982. Konkretna cena premoga bo sprejeta na ravni ISE in potrjena s strani samoupravne interesne skupnosti za cene SR Slovenije. I. Lekovar Andrej Marinc kandidat za predsednika CK ZKS Predsedstvo centralnega komiteja ZKS je v okviru priprav na volitve v vodstva družbenopolitičnih organizacij, organe družbenopolitičnih skuponsti in delegacije, ki bodo prihodnje leto, obravnavalo med drugim tudi kadrovska vprašanja s posebnim ozirom na zasedbo najodgovornejših mest v centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije. Kot kandidata za predsednika predsedstva CK ZKS so predvideli Andreja Marinca, sedanjega člana predsedstva CK ZKJ, kot kandidata za sekretarja predsedstva CK ZKS pa Miho Ravnika, člana CK ZKJ, ki je sedaj zaposlen kot generalni direktor tovarne pohištva Meblo v Novi GoriciL fr**************.*******)! Preskrbljenost Slovenije z energetskimi viri Dne 26. novembra tl. se je sestal izvršilni odbor Splošnega združenja energetike Slovenije. Na seji je obravnaval oceno preskrbljenosti Slovenije z energetskimi viri do konca letošnjega leta še posebej do aprila leta 1982. Najprej so obravnavali preskrbo s premogom. Ocenili so, da bo znašal izkop premoga v naši republiki do konca leta 1981 skupno 6,454.000 ton. V prvih desetih mesecih t.l. so vsi slovenski premogovniki nakopali skupno 5,694.000 ton. V zaostanku so za 36.000 ton. Za leto 1982 je izvršilni odbor ocenil možno proizvodnjo premoga v slovenskih premogovnikih na 6,505.000 ton. Pogoj za izpolnitev tega načrta pa je, da bodo pravočasno na voljo potrebna finančna sredstva predvsem za odpiranje dnevnih kopov. Če tega ne bo, bo proizvodnja prihodnje leto manjša za 165.000 ton. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so se predvidena načrtovana sredstva za investicijske naložbe zmanjšala najmanj za 50 0/o) pri nekaterih objektih celo več. Razumljivo je, da se bodo posledice čutile predvsem v REK EK in REK TV pa tudi v Rudniku urana Žirovski vrh. Ta namreč ne bo mogel pravočasno pripraviti potrebnega »goriva« za jedr sko elektrarno. Vprašanje cen premoga za komercialne potrebe je prav tako odprto. Izvršilni odbor združenja je menil, da bi se čimprej morali odločiti za racionalno koriščenje razpoložljivih sredstev, pa tudi o ustavitvi nekaterih začetnih investicij ob hkratni ugotovitvi stroškov, ki bi jih ta zaustavitev povzročila. . Preskrbljenost z nafto in plinom je trenutno v redu. Motornega bencina je zaenkrat dovolj. Če ne bo nafte v naslednjih mesecih tudi ne bo bencina, kar zna povzročiti določene težave. Preskrba z zemeljskim plinom je do konca t.l. zagotovljena, za prvo trimesečje pa računajo, da bo 20 milijonov Nm3 plina premalo. Možne težave lahko nastopijo tudi pri preskrbi z električno energijo. Te lahko nastanejo dokler ne bo dokončno pričela obratovati nuklearna elektrarna Krško. Vplivajo pa lahko tudi težave v preskrbi z električno energijo v BiH; v tej republiki so namreč zmanjšali porabo za 15 %>. V Šoštanj s kih termoelektrarnah nastopajo težave zaradi žlindran j a pepela v nenormalnem obsegu. V komunalni energetiki se stanje nekoliko poslabšuje, ker so izpraznili rezervoarje drugih porabnikov. Upajmo, da se situacija ne bo bistveno poslabšala. 0 0 0 0 Cestni dinar tudi za raziskave energetskih surovin Že nekaj časa je znano, da se zbirajo sredstva od prodanega bencina oz. motornih goriv na poseben račun. Sčasoma se je teh sredstev prijela označba »cestni dinar«. V glavnem naj bi šel del sredstev od prodajne cene tudi za gradnjo in vzdrževanje cest. Takšne želje pa so izrazili tudi v železniškem gospodarstvu in energetiki. Dne 16. decembra 1981 pa so v republiški skupščini sprejeli zakon o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina in plinskega olja. Zvezni izvršni svet se je namreč odločil, na podlagi januarja 1981 sprejetega zakona, naj se republike in pokrajine same dogovore, za kakšne namene bodo porabile ti. cestni dinar. V Sloveniji naj bi šlo namensko za ceste 66.67 0/<> s tem, da bo Republiška skupnost za ceste denar porabila za svoje prednostne naloge iz družbenega dogovora o temeljih plana Slovenije. Od tega zneska bodo dobile občine 15 % prav tako za gradnjo in Vzdrževanje cest. 13,33 0/0 od tega deleža pa zakon namenja za raziskovanje in odkrivanje nahajališč energetskih surovin. Poleg tega pa dobi enak delež tudi interesna skupnost za nafto in plin. Železniško gospodarstvo pa bo prejelo za gradnjo cestnih prehodov na železniških progah 6.67 0/0 od prodaje bencina. Železobetonski most v Bevškem, v Trbovljah, je do pred leti še služili kot zaščita pred eventualnimi padci tovora iz žičnice, ki je peljala iz kamnoloma Vasle do Cementarne. Sedaj predstavlja le značilen vhod v Trbovlje. Foto: A. Bregant Širok program dela SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA ENERGETIKE Razmeroma kritična situacija na področju energetike in celotnega gospodarstva je terjala od delovnih organizacij oz. organizacij združenega dela s področja energetike veliko aktivnost. Pri tem se je zelo angažiralo tudi splošno združenje energetike Slovenije. Posamezne službe tega združenja so poleg dolgoročnih stalnih nalog obravnavale in reševale vrsto tekočih problemov, tako s področja investicij, kakor tudi politike cen, geoloških raziskav, uvoza opreme, izvajanja srednjeročnega programa, preskrbo SR Slovenije s preskrbo goriv, prav tako tudi s problematiko usmerjenega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, sodelovali pa so tudi z ostalimi splošnimi združenji, Gospodarsko zbornico Slovenije in družbenopolitičnimi organizacijami. Angažirali so se pri izvajanju letošnjega programa odkrivanja zalog v obstoječih premogovnikih v Petiševcih, Globokem in v Prekmurju; dela so potekala v zmanjšanem obsegu zaradi omejenih sredstev. Spremljali so tudi realizacijo plana investicij v energetske objekte za leto 1981, obravnavali poslovanje ter finančne rezultate OZD s področja energetike, angažirali so se pri reševanju problematike cen posameznih vrst energije, sodelovali in sprejemali stališča združenja pri sprejemanju- zakona o energetskem gospodarstvu in iz njega izvirajočih dogovorov in sporazumov. Obravnavali so energetsko bilanco SRS in SFRJ za leto 1981, ter za obdobje 1981—1985. Sodelovali so pri reševanju problemov okrog nabave energije iz drugih republik in pokrajin, pripravljali so stališča na upravičenost uvoza opreme, reprodukcijskega materiala in zagotavljanja energetskih surovin. Pomoč so nudili tudi organizacijam združenega dela pri reševanju problematike usmerjenega izobraževanja. Pripravljali so mnenja o upravičenosti vlog za nočno delo žensk, obravnavali raziskovalne programe RSS in PORS, in to za področja, ki se nanašajo na energetiko, nadalje so se vključevali v obravnavanje problematike izgradnje jedrske elektrarne v Krškem in njeno vključevanje v elektroenergetski sistem, sprejemali so ustrezna stališča o problematiki izgradnje rafinerije v Lendavi. Sprejemali so družbeni dogovor okrog SLO in DS, sodelovali pri oblikovanju osnov in meril za razporejanje čistega dohodka v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom, angažirali pa so se tudi pri odstranjevanju posledic in motenj pri proizvodnji premoga v zasavskih premogovnikih. Svojo dejavnost pa lahko opišejo tudi odbori tega združenja, tako odbor za premog in uranovo rudo, odbor za nafto in plin, odbor za komunalno energetiko, komisija za izobraževanje, komisija za organizacij sko-kadrovske zadeve ter delegacija za cene. Dejavnost tega Splošnega združenja eneregetike je zelo pestra pa tudi uspešna, (tl) Obravnava energetske bilance Slovenije Izvršni svet SR Slovenije je na svoji seji 17. 12. 1981 obravnaval osnutek energetske bilance Slovenije, ki vključuje tudi ukrepe za njeno izvajanje. V prvi vrsti gre za čim večjo proizvodnjo in nabavo domačih vrst energije, pospešitev izvajanja programov za racionalno in varčno rabo energije, zagotovitev energije in transporta posameznih vrst energije iz drugih republik in pokrajin ob sklenjenih dogovorih itd. Gre pa za zagotavljanje predvsem plansko določene izgradnje objektov, katerih kasnitev bi i-mela v naslednjih letih občutne negativne posledice pri preskrbi z energijo in izvajanje pospešenih geoloških in drugih raziskav na že znanih in perspektivnih področjih za premog, vodne vire, naftno in plin ter geotermičnih virov, pa tudi usposobitev pozitivnih nahajališč za čimprejšnjo eksploatacijo in uporabo. Iz osnutka te energetske bilance naše republike za prihodnje leto je razvidno, da bo Slovenija potrebovala v prihodnjem letu po sedanjih predvidevanjih okoli 8,67 milijard KWh električne energije, okoli 8,2 milijona ton premoga, okoli 232.500 ton koksa, okoli 1,910.000 ton naftnih derivatov, okoli 768.000.000 Nm3 zemeljskega plina in okoli 4,784 TJ toplote, proizvedene v javnih toplotnih sistemih . Poraba koriščene energije v letu 1982 bo po načrtu višja za 3,2 0/0 proti letošnjemu letu. Najhitreje naj bi narasla poraba plina t.j. za 10 0/°, električne energije za 5,7 0/<>, toplote za 50/o, najmanj pa trdnih in tekočih goriv za 3,9 0/°. Poraba trdnih goriv se bo v primarni energiji znižala za 2,9 0/0 glede na leto 1981, ker se bo znižala količina potrebnega premoga za zakup električne energije v SR BiH, nadalje zaradi znižanja proizvodnje električne energije v termoelektrarnah, ker bo, tako računajo, normalno obratovala jedrska elektrarna Krško. Izvršni svet je poudaril, da bo preskrba z električno energijo v letu 1982 zadovoljiva, seveda pod pogojem, da bodo zagotovljeni oz. realizirani vsi predvideni ukrepi v proizvodnji in nabavi energije. Veliko težo in pomen pa daje predvsem tudi varčevanje z energijo. Q 0 0 0 Osrednja reševalna postaja v Titovem Velenju Sredi decembra so se zbrali predstavniki slovenskih premogovnikov v Titovem Velenju z namenom, da ustanove centralno jamsko reševalno službo v Sloveniji. Takšne službe ponekod v tujini že imajo., zato je bila že pred meseci sprožena i-deja, da bi jo ustanovili tudi pri nas; Sporazum 'o ustanovitvi centralne reševalne službe s sedežem v Titovem Velenju so podpisali REK TV — Rudnik lignita Titovo Velenje, Rudnik Laško, RUŽV Žirovski vrh, Rudnik kaolina in kalcita Kamni ter Rudnika Senovo in Kanižarica iz SOZD REK EK. Zasavski premogovniki doslej še niso pristopili k podpisu tega sporazuma, pač pa imajo to v načrtu takoj potem, ko bodo razpravljali in sklepali o tem samoupravni organi te delovne organizacije. Centralno jamsko reševalno službo ustanavljajo slovenski premogovniki zaradi težnje po enotnem načinu izvajanja reše-valih akcij, strokovnega usposabljanja jamskih reševalcev ter nabave skupne opreme za reševanje. Podrobnosti o ograniza-ciji in vzdrževanju centralne jamske reševalne službe so vsebovane v samoupravnem sporazumu. Kolika premoga v Jugoslaviji v 1.1982 Zvezni komite za energetiko in industrijo je pripravil za razpravo in sprejemanje osnutek energetske bilance Jugoslavije za 1. 1982. Po tem osnutku je predvideno, da naj bi jugoslovanski premogovniki v 1. 1982 nakopali skupno 60,1 milijona t. premoga vseh vrst. Ta številka je vzbudila pri premogovnikih, posebno še pri splošnem združenju jugoslovanskih premogovnikov, določeno začudenje. Izvršni odbor tega združenja je koncem novembra letos ta osnutek obravnaval in je dal precej pripomb. Mnenja je, da bi naši premogovniki v letu 1982 nakopali največ 58,1 milijona ton premoga. To bi bilo še vedno okoli 13 “Z« več, kot bo znašala proizvodnja premoga v letu 1981. Tudi za to planirano proizvodnjo bi bilo potrebno napeti vse moči tudi s sobotnim in nedeljskim delom. In kje so vzroki, da ne bo moč doseči večje proizvodnje premoga? Vzroki so v marsičem in marsikod. Maja 1979 je zvezni izvršni svet sprejel šestnajst priporočil, katerih izpolnitev bi omogočila povečati proizvodnjo premoga v skladu z vse bolj naraščajočimi potrebami, potem ko se je končalo obdobje »poceni« nafte. Malo teh je bilo doslej izpolnjenih. Naj pri tem omenimo, da doslej še ni bil podpisan družbeni dogovor o vlaganjih v razvoj premogovnikov, ki naj bi ga sprejeli že v prvih mesecih leta 1981. Vzrok je v tem, ker republike in pokrajine niso dosegle soglasja, čeprav je dogovarjanje in usklajevanje trajalo kar precej dolgo. Posledice se bodo čutile še naslednje leto. Predstavniki premogovnikov so na omenjeni seji zanikali trditve sestavi j alcev osnutka energetske bilance, češ da je organizacija v nekaterih premogovnikih pomanjkljiva in da se povsod ne zavedajo težavnosti položaja. Dejali so, da so zmogljivosti v zadnjih treh letih izkoriščene 96 °/o. V nadurnem delu so rudarji nakopali, po doslej znanih podatkih, 3,7 milijonov ton premoga. V letu 1982 naj bi znašala poraba premoga okoli 64 milijonov ton (t.j. za 10,3 milijona ton več kot v letu 1981). Zato se bo težavam težko izogniti. Računajo, da bo premoga za elektrogospo- darstvo dovolj, da pa ga ne bo dovolj za pokrivanje drugih potreb. Čedalje bolj se čuti pomanjkanje deviz za uvoz opreme in rezervnih delov. Zato so nekateri mnenja, da naj bi premogovniki v letu 1982 izvozili milijon ton premoga, da bi prišli do deviz, vendar ne na račun široke porabe. Delegacija izvršnega sveta občine Trbovlje v Lazarevcu V času od 10. do 12. decembra se je mudila v Lazarevcu delegacija Izvršnega sveta skupščine občine Trbovlje. V tej delegaciji pa so bili zastopani tudi predstavniki nekaterih organizacij združenega dela iz Trbovelj. Občina Trbovlje je že več let pobratena z občino Lazare-vac. Medsebojni stiki se odražajo na raznih ravneh. Delegacija je ugotovila, da je sodelovanje obeh občin zelo tesno na raznih področjih, tako med krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, Zvezami borcev, Zvezami rezervnih vojaških starešin kakor tudi osnovnimi šolami ter gasilci. Premajhno pa je sodelovanje med organizacij ami združenega dela. SOZD REK Edvarda Kardelja je že nekaj let povezan s SOZD REIK Ko-lubara, medtem ko druge OZD doslej v tem pogledu niso imele kakšnih večjih stikov. Da bi te stike okrepili, so se že ob obisku delegacije Izvršnega sveta občine Lazarevac, oktobra 1981 v Trbovljah dogovorili, da je treba najti možnosti konkretnejšega sodelovanja tudi na gospodarskem področju. Zato so na zaključni seji 11. decembra t.l. v Lazarevcu sklenili, da naj se delovni organizaciji Strojna tovarna Trbovlje in Industrijsko montažne delavnice iz REK EK sestaneta skupno s predstavniki delovne organizacije kovinske stroke iz REK Kolubara, da bi se dogovorili za skupno sodelovanje pri izdelovanju rudarske opreme. Projektantska organizacija IBT naj bi izdelala projekt za nov hotel v Lazarevcu. K.TL — TOZD TIKA naj bi se vključila v izdelovanje embalaže za potrebe delovnih organizacij v Lazarevcu, kasneje pa bi pristopili k postavitvi posebnega obrata za izdelovanje embalaže v Lazarevcu. Za Lazarevča-ne je zelo zanimiv nov program Slovenijales - Tovarne pohištva Trbovlje. GIP Beton Zasavje — TOZD Operativa Zasavje Trbov Ije, naj bi skupno z gradbenim podjetjem iz Lazarevča sodelovala pni izvajanju gradbenih del doma in v tujini preko PS RUDIS. Govor pa je bil tudi o kmetijstvu, gostinstvu itd. .. Kmetijski kombinat iz Lazarevča bi lahko sodeloval pri oskrbi Trbovelj bodisi s kmetijskimi pridelki, kakor tudi s cvetjem ipd. Predvidena so tudi sovlaganja na obeh straneh. Delegacija bo izdelala poročilo o poteku razgovorov in do 15. januarja naslednje leto seznanila združeno delo v Trbovljah, s sprejetimi pripo-ročdli in zaključki, (tl) Obveščanje v združenem delu V dneh od 11. in 12. decembra 1981 je potekalo v Portorožu 4. srečanje organizator j ev obveščanja, urednikov in predstavnikov glasil v združenem delu Slovenije. Na tem srečanju je imel govor Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Govoril je o nalogah sindikata s posebnim ozirom r.n obveščanje v združenem 1 ■ koli 200 navzočih predstavnikov tovarniških glasil se je seznanilo z nalogami o gospodarski in družbeni stabilizaciji. Govornik je poudaril, da bo zastavljene cilje mogoče doseči ob dobrem gospodarjenju, pri čemer pa naj bi ohranili življenjski standard na sedanji ravni. Prav v tem pogledu pa imajo pomembno nalogo glasila v združenem delu ter nasploh sredstva obveščanja v združenem delu. Glasilo o združenem delu naj bi na svojih straneh več pisalo o konkretnih akcijah za izboljšanje položaja. Tako, npr., o vzrokih nediscipline, smotrnejšemu izkoriščanju delovnega časa, prihrankih materiala itd. Govornik pa je precej besed namenil tudi nalogam sindikata v zvezi s socialno politiko in socialno varnostjo delavcev. Prav o tem bodo slovenski sindikati razpravljali na svoji tretji konferenci v začetku prihodnjega leta. V razpravi pa so sodelovali tudi Boštjan Pirc, predsednik odbora republiškega sveta ZSS za obveščanje, ki je kritično obravnaval nekatere oblike izdajanja glasil, npr., v obliki prospektov, dragih barvnih prilog ipd., Jože Smole, član CK ZKJ in nekateri od udeležencev posvetovanja. Med njimi so bili tudi Tone Vahen, predsednik republiškega komiteja za informiranje, ki je govoril predvsem o pripravah na nov zakon o tisku, o jezikovnih problemih pa je govoril slavist dr. Tomo Korošec. Srečanje je bilo zelo koristno, nujno ter opravičljivo. Spremembe imenovanja V zadnjem času je prišlo pri poslovodnih organih v TOZD in delovnih skupnostih nekaterih delovnih organizacijah našega kombinata do kadrovskih spre- memb. O teh seznanjamo člane kolektiva in bralce našega glasila. Dosedanji vodja TOZD Separacije premoga Trbovlje — DO ZPT, Jože Tomažin, je 30. novembra 1981 odšel na izvajanje drugih del in nalog izven kombinata. Delavski svet te temeljne organizacije je na svoji seji dne 10. decembra 1981 imenoval za vršilca dožnosti vodje TOZD Separacije premoga Trbovlje Danijela Galufa, dipl. inž. rud. Delavski svet SOZD REK EK jo na svoji seji dne 20. XI. 1981 imenoval za novega vršilca dolžnosti člana F.O. razvojno-teh-niškega področja, ki je hkrati tudi v.d. vodja DS TSO (na predlog razpisne komisije) Branka Lukšiča, dipl. ek., dosedanjega sodelavca v tej delovni skupnosti. V DS ASO ostane po sklepu istega organa še nadalje že imenovani vršilec dolžnosti člana poslovodnega organa za splošne kadrovske in samoupravne zadeve. Glede na to, da je bil dosedanji vodja TOZD Premogovnik Hrastnik Franc Selan, dipl. inž. rud., imenovan za člana kolegijskega poslovodnega organa DO Zasavski premogovniki, je delavski svet te temeljne organizacije imenoval za vršilca dolžnosti vodje TOZD Premogovnik Hrastnik Jožeta Kandolfa, dosedanjega tehniškega vodjo TOZD Premogovnik Hrastnik. Za vršilca dolžnosti tehniškega vodje TOZD Premogovnik Hrastnik pa je bil s 1. 11. 1981 imenovan Milanko Lučič, dipl. inž. rud. Delavski svet Rudnika Senovo je ponovil razpis za tričlanski kolektivni poslovodni organ, ker prvi razpis ni uspel. Višje pokojnine Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je na svoji seji 17. decembra 1981 obravnavala vprašanje pokojnin, invalidnin itd. Sklenili so, da se z veljavnostjo od 1. 1. 1982 dalje povečajo za 9,4 0/°. Hkrati' s tem pa so sprejeli tudi sklep o povečanju mejnega zneska na j nižjih pokojninskih prejemkov in to od sedanjih 5.100 din, (kar pomeni sicer najmanjši osebni dohodek), na 6.137 din. Povečale se bodo tudi vse pokojnine, ki so bile v decembru 1981, in to starostna — 8.942 din, invalidska — 7.021 din in družinska — 5.840 din. Za enak odstotek se povečajo tudi pokoj ni|ne borcev NOB, ki so odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. Pokojnine s povečanjem je skupnost pričela nakazovati 26. decembra 1981. S povečanjem naj bi uskladili pokojnine z rastjo osebnih dohodkov ob upoštevanju ocenjenega porasta povprečnih čistih OD vseh zaposlenih v letu 1981 v primerjavi s preteklim letom. V primeru, če bodo statistično ugotovili eventuelne razlike, bodo o tem sklepali na naslednji seji Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodelovanje mladine Lazarevca in Trbovelj S predsednikom OK ZSMS Trbovlje Mirom Pirnarjem sem se pred dnevi pogovarjal o njihovem sodelovanju z mladimi po- bratene občine Lazarevac v Srbiji. Povezovanje z OK ZSMS (Srbije) Lazarevac, Miro ocenjuje, je šele v zadnjih dveh letih dobilo širše razsežnosti. V začetku je sodelovanje predstavljalo le izmenično obiskovanje delegacij ene in druge občinske konference. Letos spomladi so se Lazarevčani v Trbovljah konkretno dogovorili za skupna področja sodelovanja. Ugotovili so, da ima mladina iz obeh občin mnogo skupnih problemov. Z medsebojnim tesnejšim pretokom informacij naj bi dosegli izmenjavo izkušenj za reševanje določenih problemov. Predstavniki Centrov za obveščanje in propagando so se domenili, da se bodo medsebojno informirali z izmenjavo biltenov, informatorjev in glasil. Sodelovanje na področju mladinskega prostovoljnega dela pa poteka že od vsega začetka. Vendar so v letošnjem letu ugotovili, da so bile priprave na skupno MDB Bratska mesta izredno pomanjkljive in neodgovorne, saj posamezne OK niso zagotovile prvotno dogovorjenega števila brigadirjev. Za športno dejavnost pa so predlagali, naj bi se le-ta odvijala v dogovoru med samimi društvi v obeh občinah. Bogate zaloge premoga v Lazarovcu in izdelovanje opreme za izkoriščanje teh energetskih virov v trboveljski občini je dalo osnovo za tesnejše sodelovanje mladih iz Kolubare— Metal in OO ZSMS Strojne tovarne Trbovlje. Za sodelovanje so se dogovorili na vrnjenem obisku članov predsedstva OK ZSMS Trbovlje v mesecu septembru. V programu za letošnje leto nimajo medsebojnih obiskov, ker so ti povezani z večjimi finančnima sredstvi, mlade pa obvezuje stabilizacijsko obnašanje. Miro pravi, da na področju idejnopolitičnega usposabljanja še niso dosegli bistvenih premikov zaradi bojazni, da si ne bi preširoko zastavljali programov sodelovanja, ki jih potem ne bi zmogli realizirati. Sodelovanje zato širijo v skladu z možnostmi. Drago Jamnik Mladinska prireditev slabo obiskana V petek, 20. novembra ob 17. uri, so komisije za SLO, kulturo in idejnopolitično delo pri OK ZSMS Zagorje organizirale v stekleni dvorani delavskega doma občinsko kviz tekmovanje »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. V tekmovalnem delu so se za točke v znanju potegovale tri zmagovalne ekipe iz predtekmovanja, ki je bilo 18. novembra na O. S. Toneta Okrogarja. Ekipe so bile okrepljene s po tremi vojaki iz kasarne Heroja Rajka iz Celja. Prvo mesto je osvojila ekipa, ki so jo sestavljali mladi iz šol in se bo udeležila nadaljnjega tekmovanja na regijskem merilu v Hrastniku. Druga je bila mešana ekipa, sestavljena iz mladih v združenem delu, krajevnih skupnostih in šolah ter zadnja ekipa, sestavljena iz učencev osnovnih šol. Mladi so se v predtekmovanju pomerili v streljanju z zračno puško, na občinskem pa so svoje spretnosti preizkusili v prvi pomoči in ravnanju z zaščitno masko in šotorskim platnom. V kulturnem programu so sodelovali domači kantavtorji in recitatorji, Zelo majhna udeležba obiskovalcev, ki je bila enaka številu tekmovalcev, pa na žalost podkrepuje dejstvo o nezainteresiranosti mladih za takšne in podobne kulturne prireditve. Drago Jamnik 0 delu kluba TRBOVELJSKIH ŠTUDENTOV V PRETEKLEM STUDIJSKEM OBDOBJU Klub trboveljskih študentov — KTŠ —- je ena izmed oblik dela občinske konference ZSMS Trbovlje. Tudi v preteklem študij- Dne 17. oktobra 1981 je predsednik Medobčinskega sveta ZZB NOV revirskih občin, rezervni major Avgust-Dušan Povše govoril udeležencem pohoda pred spominskim obeležjem Trboveljske čete na Vrheh. Foto: S. Weiss od njihovega spoznanja, da so oni tisti, ki najbolj poznajo in najlaže rešujejo svojo problematiko, od njihove pripravljenosti, da to tudi storijo. Pomembna mobilizacijska sila bi pri tem morali biti študentje člani Zveze komunistov. Božo Marot Pogovarjala sem se z Justo Bevc la so narejeni. Njihovo kvalitativno uresničevanje bo v prvi vrsti odvisno od tega ali bo delo KTŠ še nadalje slonelo zgolj na posameznih entuziastih ali pa bo klub dobil široke temelje. Razrešitev te dileme v prid zadnjega, kar zagotavlja kvaliteto dela, pa je predvsem odvisna od trboveljskih študentov samih, skem letu kot že nekaj let nazaj, se je pokazalo, da je za u-spešnost KTŠ potrebno delo kluba postaviti na široke temelje, t.j. vključiti v njegovo delo kar največ študentov naše občine. Tako so prizadevanja vodstva KTŠ zaostajala za razreševanjem raznovrstne in široke prob lema tike trboveljskih študentov ki jih je več kot 300. Kmalu po skupščini, kluba trboveljskih študentov koncem lanskega leta je delo po komisijah (za kulturo, informiranje, i dej no-polatično delo in šport) v klubu zamrlo, s tem pa tudi aktivnost kluba. Klub je izgubil predsednika. V tašni situaciji ie bila na pobudo občinske konference ZSMS Trbovlje sklicana skupna seja občinske konference ZSMS in kluba trboveljskih študentov, ki je bila v celoti posvečena problemu delovanja KTŠ in naj bi nakazala izhod iz nastale situacije. V delu KTŠ do kvalitetnih premikov tudi po tej seji žal ni prišlo, je pa uspelo vodstvu kluba, dobil je novega predsednika, izpeljati nekatere vsakoletne akcije, bodisi samostojno, ali v sodelovanju z občinsko konferenca ZSMS. Te akcije so bile: —■ priprava in izvedba kulturnega programa ob dnevu žena v organizacijah združenega dela in literarnega večera v mladinskem klubu Sonce; — vključitev v akcijo mentor mladinec, katere organizator je bila konferenca mladih v izobraževanju pri občinski konferenci ZSMS; —- sodelovanje pri akciji TABOR 81 — udeležba v krvodajalski akciji —■ organiziranje informativnega dneva za 4. letnike srednjih šol skupno z osnovno organizacijo ZSMS Gimnazija — ekonomska šola; — sodelovanje na športnih tekmovanjih ob dnevu mladosti in organiziranje rekreativne dejavnosti; — organiziranje brucovanja. In kako bo z delom in aktivnostjo KTŠ v tem študijskem letu? Smernice in programi de- Povejte nama, kje ste bili še pred leti aktivni? Na področju družbenopolitičnega življenja sem se udejstvovala od leta 1947 v organizaciji, Zveze borcev, nato sem bila pet let tajnik občinske skupščine. Bila pa sem tudi predsednica krajevne skupnosti Prapretno. Vemo, da ste aktivni še sedaj. Kje? Predvsem delam v SZDL, na področju SLO, v ZZB NOV, v kulturni skupini, v odboru KS Prapretno, v republiških organih, sodelovala pa sem tudi pri ustanovitvi muzeja revolucije v Hrastniku, in še bi lahko naštevala. Vsega skupaj imam sedaj enaindvajset funkcij. Bi nam lahko na kratko povedali, kako ste preživeli vojno? Leta 1941 sem bila v Trbovljah. Hotela sem se izučiti v trgovski stroki, a so se pogoji izjalovili, zato sem odšla delat v steklarno. Tam sem se povezala s partizani. S prijateljicami smo zbirale hrano zanje, povoje, trosile in tiskale pa smo tudi razne protifašistične letake. Papir smo »kradle« v steklarni. Večino vojne nisem bila doma, v Hrastniku, zaradi varnosti. Bivša osnovna šdla v Hrastniku, v kateri je sedaj glasbena šola. Zgradba desno je bila zgrajena leta 1908 in še stoji, zgradba levo pa je bila zgrajena leta 1886 in porušena leta 1922 zaradi plazovja. Preslikal: J. Kirič Takoj, ko se je vojna končala, sem se z mamo in očetom vrnila domov. Mladinci smo začeli z akcijami in pomagali kmetom pri obdelavi polj in opravljali še druga dela. Z združenimi močmi smo zgradili tudi Zadružni dom Praprotno in Čeče. Mladinske akcije pa so bile zelo dobro organizirane. Odšli smo pomagat tudi drugam. Ko smo nekoč pomagali pri gradnji železniške proge, ki naj bi tekla čez močvirnat svet, smo bili pri delu tako zavzeti, da smo ga končali kar štirinajst dni pred rokom. Naselja, po katerih smo izvajali akcije ,ki jih je organiziral občinski komite, smo razdelili po »kvartih«. Ali lahko primerjate aktivnost mladih nekoč in danes? ^ Ce primerjam aktivnost mladih v mojih in sedanjih časA vidim, da obstaja velika razlika. Kadar smo mi odhajali na delovne akcije, smo šli res trdo delat, ne pa tako kot danes, ko gredo na akcije pionirji in mladinci. Danes jim je veliko lažje, saj imajo dan razdeljen na več »delov«, kot so: sestanki, pa delo. pa prosti čas, razne športne aktivnosti ipd. Pri nas so bile ves dan aktivne le tri stvari: lopata — kramp — samokolnica. To je bilo tudi naše geslo. Ali se vam zdi, da se mladi v zadostni meri vključujejo v kulturno in družbeno življenje v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah? Sploh ne. Mladi se vse premalo vključujejo v te oblike družbenega življenja. Včasih je bilo vse drugače. Ko smo imeli kakšen nastop v neki sobani, je dal nekdo pobudo: »Zgradimo Zadružni dom!« In smo ga, zase, za druge, za otroke, za starejše, za vse. Pred nami so pomembni kongresi Zveze komunistov. Kako mislite, da bi jih morala obeležiti predvsem mladina? Mislim, da bi morali vsi učenci ponoviti zgodovinski razvoj KPJ, kajti to je zelo pomembno obdobje v razvoju naših narodov in narodnosti. Vključiti bi se morali v aktivnosti v krajevni skupnosti, v delovnih organizacijah in drugod. SVOJ DOM IMAM ZELO RAD Moj dom je lep, v njem sem na varnem — Alen Doma se igram s svojimi prijatelji — Ivan Tu sem se rodil, zato mi je dom najljubši — Simon Rad sem doma, ker me imajo vsi radi — Jani Doma lahko gledam televizijo, obiščejo me tudi prijatelji — Borut Dom imam rad, z bratcem in sestricami se igram slepe miši — Franjo Moj dom je lep, ker je pobeljen. Imamo novo peč in dimnik — Katja Doma sem rada, ker so tam tudi moji starši in sestra — Neli Doma spim in jem, se učim in igram. Dom me varuje, da nisem moker, kadar pada dež — Ludvik Rada imam svoj dom. Imam svojo sobo, kjer se lahko igram, Dolores Marinkovič Simona Utenkar 7. c OS NH RAJKA, HRASTNIK učim, jem in spim —Polonca Moj dom je lep. Tam se s prijateljicami po svoje igramo, Vesela sem, da je blizu šole —Barbara. MOJE DELO BO KORISTILO Ko bom velik, bom miličnik. Usmerjal bom promet. Zupič Ivan, 2. a Postal bom železničar, urejal bom smer vlakov. Skrbel bom za varnost potnikov. Kovač Bogdan Jaz bom rudar. Kopal bom premog za tovarne in elektrarne. Darko Dejanovič Postala bom medicinska sestra. Pomagala bom bolnim ljudem. Martina Tratar Rad bi postal raziskovalec. Raziskoval bi gozdove in puščave. Borut Strnad OŠ Trbovlje PE Alojza Hohkrauta Narodni heroj Fric Keršič - Gal IZŠLA JE BROŠURA O NJEGOVEM ŽIVLJENJU IN BOJU Koncem novembra t. 1. je izšla v nakladi 1500 izvodov brošura: Fric Keršič — Gal, narodni heroj, vodilni predvojni re-voluconar, sekretar Okrožnega komiteja Partije za Revirje. Brošuro je napisal naš znani rojak Karel Fonte— Marko. Njega poznamo po obsežni knjigi v dveh delih pod naslovom -Nič več strogo zaupno«, pa tudi kot avtorja priloge našega glasila »Gestapo v Trbovljah.« Brošura obsega 50 strani, založniki pa so Klub samouprav-Ijalcev »Fric Keršič« Trbovlje, krajevna skupnost »Fric Keršič« Trbovlje, IPOZ Trbovlje ter komisija za zgodovinopisje pri občinskem odboru Zveze združenj Pred letošnjim dnevom republike je likovna sekcija RELIK, Svoboda - Center pripravila tradicionalno likovno razstavo del svojih članov. Razstavo so odprli 27. novembra 1981 pol ure pred pričetkom proslave ob dnevu republike in je bila odprta do 17. decembra 1981, vsak dan od 16. do 19. ure v likovni galeriji Trbovlje, v Delavskem domu. RELIK se je letos številčno pomnožil, ker se je vanj vključilo večje število mlajših likovnih ustvarjalcev. Ob otvoritvi je spregovoril nekaj besed o dejavnosti RELIK podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Trbovlje tovariš Go-vejšek. V kulturnem programu pa je sodeloval moški pevski zbor Zarja Svobode — Center, pod vodstvom Alberta Ivančiča. K otvoritvi se je zbralo precejšnje število občanov. Na letošnji razstavi je razstavljenih skupno 68 likovnih borcev NOB v Trbovljah. Naslovno stran je izdelal Janez Knez, ak. slikar, natisnila in zvezala pa jo je KTL TOZD TIKA Trbovlje. O narodnem heroju Fricu Keršiču — Galu smo v našem glasilu že pisali, zato nam je življenje, delo in boj tega našega rojaka, narodnega heroja, dobro znano. Pridružujemo se številnim priznanjem, ki so bila ob tej priliki izrečena avtorju in založnikom ob izdaji pomembne brošure. Pričakujemo, da nas bo isti avtor še razveselil, morda z opisom življenja in bojev ostalih narodnih herojev — naših rojakov, morda pa tudi s kakimi drugimi zanimivimi deli iz naše nedavne zgodovine. T. L. del v raznih tehnikah in materialih. Prevladujejo slike izdelane v olju, akrilu, temperi, tušu, flomastru, svinčniku, akvarelu in vosku, plastike pa so izdelane v lesu, bakru, marmorju, železu, dve pa tudi v mozaiku ter steklu. Za letošnjo razstavo so pripravili svoja dela naslednji člani sekcije: Ernest Spiler, tri dela, Alojz Lesar 3, Miloš Todorovič 1, Marjana Holešek 1, Božo Stritar 2, Jože Arzenšek 2, Jordan N. 2, Dragica Račič 3, Boris Krašovec 3, Iztok Perme 1, Lojze Nadrah 4, Franja Grčar 8, Jože Potokar 4, Dušan Kastelic 4, Metod Lavrini 5, Helca Krast-nik 5, Jernej Kreže ml. 4, Bojan Piki 1, Anita Napret 1, Franci Ostanek 4, in Vanda Besednjak 9. Izbor del za to razstavo je o-pravil mientor te sekcije Franc Kopitar, ak. slikar. Razstava prikazuje izredno pestro dejavnost RELIK-a in njegovih članov v pogledu raz-novrstnosti tem, ki jih obdelujejo (pokrajina, rudnik, akt, študije itd.) Posebna zanimivost sta tudi dva mozaika, skulpture v lesu, mozaiku in železu pa tudi umetno oblikovano steklo. RELIK se ni predstavil letos množične j e le po številu avtorjev, pač pa tudi po pestrosti in kakovosti razstavljenih del. Razstavo si je ogledalo blizu 2000 občanov in gostov. Dne 19. decembra 1981 pa je RELIK pripravil posebno razstavo na pobratenih Jesenicah. Razstavili so 30 del v raznih tehnikah in raznih materialih. Razstava na Jesenicah še traja in bo končana po novem letu. Organizirala jo je likovna sekcija DOLIK, Svoboda — Tone Čufar, Jesenice. Naj omenimo še to, da je sekcija RELIK pripravila v začetku novembra manjšo razstavo del svojih članov v prostorih doma Svobode — Dobrna in to za občane krajevne skupnosti Alojza Hohkrauta. Svoboda Dobrna je ob otvoritvi te razstave pripravila kulturni program, ob navzočnosti večjega števila krajanov in avtorjev razstavljenih del. Že samo te naštete razstave do kazujejo, da je dejavnost revirskih likovnikov izredno pestra in bogata. V svojih vrstah ima že 35 aktivnih članov, ki več ali manj redno sodelujejo in ustvarjajo na likovnem področju. T. Lenarčič Revirski tonik so se predstavili Proslava IX. FESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA Dne 27. novembra t.l. je bila ob 17. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah, proslava ob dnevu republike. Pol ure prej so v okviru proslave odprli razstavo likovnih del sekcije RELIK Svobode — Center. Ti likovniki namreč že vse od svoje ustanovitve v letu 1963 nastopajo ob dneYU republike vsako leto s prikazom svoje dejavnosti in napredka. Na proslavi je govoril Franc Grešak, sekretar Medobčinskega sveta ZKS revirskih občin. Govoril je o pomenu dneva republike ob upoštevanju današnjega trenutka. V kulturnem delu programa je nastopil simfonični orkester Slovenske filharmonije v okviru IX. festivala Revolucija iri glasba. Ob skoraj polni dvorani so izvedli naslednja dela Marjan Gabrijelčič: Svobodni služimo svobodni resnici, Dane Škerl: V. simfonija — Koncertanta za trobilni kvintet, im orkester, K. M. von Weber: Concertino za klarinet in orkester, M. Kozina: Partizanski samospevi za glas in orkester, Marjan Kozina: Bela Krajina. Dirigent je bil Samo Hubad, sicer pa so nastopili tudi solisti: Eva Novšak-Houška- mezzosopran, Alojz Zupan — klarinet, Slovenski kvintet trobil: Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuž, Boris Šinigoj, Boris Gruden. Filharmonija je dosegla s svojim koncertom velik uspeh pri poslušalcih, čeravno je bil program, ki so ga izvajali, za poslušalce razmeroma zahteven. Isti dan ob 20. uri je Slovenska filharmonija nastopila v istem okviru in z istim namenom tudi v Delavskem domu v Zagorju. Predstavili so se z enakim koncertnim programom, (tl) Srečnih 50 let Terezije in Štefana Vrečarja Dne 28. novembra 1981 je bila na skupščini občine Hrastnik posebna slovesnost. Predsednik skupščine občine Hrastnik Franjo Krsnik, ing., je vnovič potrdil 50 let trajajoči zakon našega dolgoletnega sodelavca — rudarja Štefana Vrečarja iz Hrastnika. Najboljšim željam, ki jih je predsednik občine takrat izrekel zakoncema Tereziji in Štefanu Vrečarju ob navzočnosti vseh še živečih otrok — sinov in hčera z družinami se pridružujemo tudi člani kolektiva našega kombinata. Štefan Vrečar, upokojeni rudar rudnika Hrastnik, se je rodil 27. XI. 1901 v Kešnici pri Celju, žena Tere- zija pa 23. 9. 1906 v Virštajnu pri Podčetrtku. Poročila sta se 7. XI. 1931 v Trbovljah, praznovanje zlate poroke pa so domači povezali z zlatoper učenčevim rojstnim dnem. Štefan Vrečar je bil v glavnem ves čas zaposlen pri rudniku Hrastnik vse do 1. 1957, ko je bil upokojen. V povojnem času si je s svojim delom večkrat prislužil naziv udarnika. Žena Terezija je bila ves čas gospodinja. Špričo večjega števi la otrok in takratnih razmer se ni mogla zaposliti. V zakonu sta imela skupno osem otrok, vendar so trije umrli že kot otroci. Štefka, Milica, Vili, Pavle in Brane pa s svojo pridnostjo, uspešnostjo in poštenostjo nadaljujejo Lepe in spoštovane tradicije Vrečarjeve družine na najrazličnejših področjih in v najrazličnejših poklicih. Zadnji od naštetih sinov nadaljuje očetovo rudarsko tradicijo pri DO RGD. Oba zakonca — zlatoporočen-ca sta bila vse življenje skromna in vsa velika družina je zrasla v izjemno skromnem stanovanju v rudniški stanovanjski baraki pri »Zavrašku« v Hrastniku. Morda, in nujno je, da se ob sedanji gradnji novega samskega doma za rudarje v Hrastniku, ki ga grade na tej lokaciji, najde drugo ustrezno stanovanje tudi za zlatoporočenca Vrečar. Malo je namreč rudarjev, ki so dosegli tako visoko starost, še manj pa tistih ki bi praznovali. zlato poroko razmeroma dobre volje, pri zdravju in vedrih mislih. Zato obema naše najboljše želje, tople čestitke in rudarski srečno tudi,za vsa naslednja leta življenja. T. L. Zgodovinar Janko Orožen 90-letnik Dne 10. decembra 1981 je praznoval v Celju, kjer stanuje, svoj 90. rojstni, dan profesor Janko Orožen. Rodil se je v Turju nad Hrastnikom, torej je naš bližnji rojak, ki je dobršen del svoje življenjske poti posvetil prav našim rudarskim krajem — Trbovljam, Hrastniku, Dolu in Zagorju. Napisal je namreč obsežni knjigi Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola (1958) ter Zgodovina Zagorja ob Savi (1980), poleg zgodovine Celja ter drugih krajev in podjetij. Jubilant je bil sprva učitelj, med prvo svetovno vojno se je boril v češki legiji, na solunski fronti, bil je koroški borec. Leta 1913 je opravil maturo na gimnaziji in v Pragi začel s študijem na univerzi. Diplomiral je na ljubljanski univerzi iz slovenščine, zgodovine ter geografije. Od leta 1924 do 1954 je poučeval na celjski gimnaziji z izjemo okupacijskih let, ko ga je nemški okupator izselil v Srbijo. Mnogi naši sodelavci, ki so obiskovali celjsko gimnazijo, se ga spominjajo kot najboljšega pedagoga in prijatelja mladih ljudi. Niso ga zaman nazivali »atek« in to ime se ga drži še danes med gimnazijci, ki jih je poučeval. Nadaljeval je z delom do 1. 1965 v Celjskem arhivu. V svojem dolgem in plodovitem življenju je opravil tudi za nas v revirjih izjemno težaško in bogato delo. Napisal je namreč, kot smo že omenili, Zgodovino naših krajev od pričetkov do skoraj naših dni. Mnogo podatkov je iskal in našel tudi v naših rudniških arhivih v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, da ne govorimo o množici podatkov, ki jih je izbrskal in otel pozabi v neštetih arhivih v Ljubljani, Celju, Gradcu, Dunaju in "drugod. To bogato in nadvse dragoceno delo je lahko opravil le človek izjemno širokega znanja, zagnan, neugnan, potrpežljiv, pri vsem tem pa skromen do skrajnosti. Spomnimo se ga, ko je z nahrbtnikom po vlaku odnašal vsa povojna leta, arhivsko gradivo, ga doma v Celju pregledoval in ga nato v nahrbtniku in torbah zopet prinašal v Trbovlje oz. v kraj, kjer si ga je izposodil. Bil je eden redkih zgodovinarjev, ki so izposojeno gradivo, tudi v dogovorjenem času vračali posojevalcu. Zaradi njegovega tovariškega in toplega odnosa do sodelavcev v številnih organizacijah združenega dela, ustanovah, šolah, občinah in drugod, so mu radi pomagali iskati gradivo in zbirati podatke, ki jih je iskal in želel. Priznati moramo vsi po vrsti, da je profesor Orožen opravil (tudi) za naše revirske kraje izjemno pomembno delo, kajti napisati zgodovino nekega kraja od začetkov do današnjih dni niso »mačje solze«. Njegovo delo tvori temelj nadaljnjemu raziskovanju preteklega časa oz. raznih obdobij razvoja naših krajev. Njegovih knjig z orisom zgodovine rudarskih krajev Trbovelj, Hrastnika in Zagorja se praktično poslužujemo v vsakodnevnem življenju, saj njegova dela predstavljajo priročnike učiteljem, učencem, dijakom, delavcem v organizacijah združenega dela, občinskim skupščinam in delavcem v drugih organizacijah. Zato so njegove knjige med najbolj »obrabljenimi« na knjižnih policah in omarah. Ponekod so slavljencu — jubilantu občine dale posebno priznanje kot izraz določene hvaležnosti za opravljeno delo na nji- Vida Logar Moji dolini hovem področju. Menim pa, da smo v revirskih občinah temu možu — velikanu po opravljenem delu, ostali še marsikaj dolžni, predvsem vsaj zunanje hvaležnosti. Morda bi naše revirske občine to lahko opravile ob njegovem letošnjem visokem jubileju. Profesorju J. Orožnu želimo še dolgo in zdravo življenje! Čeravno mu verjetno teža let' nagaja pri nadaljevanju tako uspešnega dela kot doslej, smo vseeno prepričani, da bo z delom pri dopolnjevanju zgodovine naših revirskih krajev nadaljeval in nas še kdaj presenetil s kakšno dragoceno publikacijo- Tine Lenarčič Mnogokrat onkraj hriba seže moj pogled. Uzre polje, travnike, gozdove, uzre vasico, reko, hišo belo, kjer mati k počitku si želi. Potem sprehodim se ob reki se v jagnjede uzrem, ki pod nebo so se povzpeli k oblaku v vetru si pojo. Se v zarji jutra, v zatonu dneva, reka pod mostom in jezom v odsevu življenja porojeva, se steka v gladino mirno ob straži jagnjedov. Potem pogled zoži se in seže bliže v dolino tostran hribov. Zaslišim generator, zrem v vrteče kolo, ki v rov globoko seže v zemljo in poje kot jekleni stroj. Zavem se globočine, zaslišim vzdih življenja, tam spodaj v petem, sedmem obzorju. Bogastvo zemlje začutim, zdaj v zrelem klasju zdaj v črnem zlatu, ki nad in pod zemljo rodi. To moji sta dolini in sreči dveh svetov. V obe ponosno zrem in vem, da kmet, rudar sta segla sij v roko globoko pod črno zemljo. lettka doma in po svetu OKTOBRSKI REKORD BANOVIŠKIH RUDARJEV Rudarji rudnika rjavega premoga Tito v Banovičih so v oktobru dosegli izreden rekord. Nakopali so 245.105 ton premoga, kar je naj večja mesečna proizvodnja tega rudnika v zadnjih 35 letih. Banoviški rudarji slo poslali oktobra na trg 44.000 ton premoga več kot je bilo načrtovano. V desetih letošnjih mesecih so nakopali 1.918.000 ton premoga. S tem so presegli načrtovane obveznosti za 5 odstotkov. NOVA HIDROELEKTRARNA Decembra 1.1. so graditelji hidroelektrarne Salakovac, v srednjem toku reke Neretve vgradili zadnji kubik betona v 70 m globoki jez. Ta hidroelektrarna bo dajala 590 milijonov kWh elekt-trične energije. Zaključna dela pri gradnji potekajo uspešno. POLJSKA-MANJ DEVIZ OD PREMOGA Nazadovanje v proizvodnji premoga je prisilila poljsko vlado, da je že drugič v tem letu spremenila planska predvidevanja. Spet je znižala količine za 2 milijona ton, na 162 milijonov ton. Lani je znašala proizvodnja premoga, ki je najpomembnejše izvozno blago in glavni vir deviz, še 197 milijonov ton, leta 1979 pa celo 200,5 milijona ton. Zmanjšanje pripisujejo skrajšanemu delovnemu času in stavkam kot tudi pomanjkanju nadomestnih delov. Pod manjšo proizvodnjo pa ne trpi le izvoz, pač pa tudi domača preskrba. Zato je vlada pozvala vse porabnike energije, tako industrijo kot zasebna go- spodinjstva, naj čimbolj varčujejo z vsemi vrstami energije. ENERGETSKE TEŽAVE NA HRVATSKEM Nedavno tega je potekala skupščina splošnega združenja energetike Hrvatske. Ugotovili so, da bodo vso nafto, ki jo bodo načrpali v tej republiki sami tudi porabili. Proizvodnjo planirajo v višini 3 milijone ton, kar je nekoliko manj kot letošnje leto. Poleg tega naj bi uvozili preko 2 milijona ton nafte. V prihodnjem letu bo Hrvatski primanjkovalo tudi 200.000 ton mazuta. Zavoljo tega bo preskrba uporabnikov omejena. Težav pa ne pričakujejo pri proizvodnji in uporabi zemeljskega plina. Večjih težav tudi ne bo v oskrbi z električno energijo, Termoelektrarne na mazut bodo pokrile s svojo proizvodnjo 19 °/», jedrska elektrarna Krško pa 12 0/0 od skupnih potreb. Naj večje vprašanje pa obstaja v pogledu oskrbe s premogom. Potrebe Hrvatske znašajo 1,3 milijone ton rjavega premoga in lignita. Zanesljivo je le to, da bodo dobili iz bosansko-herce-govskih premogovnikov manj premoga kot letos. Kako nadoknaditi to izgubo pa je odprto vprašanje. V BEOGRADU MANJKA PREMOGA Mesto Beograd trenutno razpolaga s komaj polovico od skupnih potreb ko ličin mazuta in kurilnega olja. Trenutno imajo le premoga dovolj, vendar ne vedno ustrezne kvalitete. Električne energije imajo dovolj, boje se omejitev, kar pa je odvisno od vre- menskih razmer. Razumljivo je, da se občani ob pomanjkanju električne energije takoj obrnejo k premogu in obratno. Beograd bo imel v naslednjih letih precej težav v pogledu oskrbe z energijo, predvsem s tekočimi gorivi. Problematična pa postaja tudi preskrba s premogom. S premogom jih v glavnem oskrbujejo iz bosansko-hercegovskih rudnikov. Oskrbo s premogom pa pogojujejo tudi vlaganja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo. REIK Kolubara je načrtovala izgradnjo sušilnice lignita z zmogljivostjo en milijon ton lignita, s čimer bi zadovoljili potrebe Beograda. Letos bodo v Beogradu porabili 600.000 ton premoga, za naslednja leta pa načrtujejo potrebe v višini 740.000 ton. Tudi za sušilnico v Kolubari bo treba vlagati določena sredstva, ker jih Kolubara sama nima dovolj. Odgovora pa ni ne na eno, ne na drugo vprašanje. MANJ PREMOGA IZ KOSTOLCA Industrijsko energetski kombinat Koistolac je v prvih devetih mesecih tega leta proizvedel manj premoga in električne energije kot so predvidevali po načrtu. To pa je zelo vplivalo na finančne pokazalce. Na manjšo proizvodnjo premoga so v prvi vrsti vplivale vremenske nepri-like, na proizvodnjo električne energije pa manjša proizvodnja premoga in nepredvideni remont v termoelektrarni Kosto-lac II s sto MW, ki je trajal blizu pet mesecev. Proizvedli so 1 milijardo 23 milijonov kWh električne energije, na površinskih kopih pa so proizvedli skupno 2 milijona 8.784 ton premoga. V BANOVICIH KOTLI ZA CETRALNO OGREVANJE Pri nekdanji rudniški jami Radina so v zadnjih letih zgradili tovarno Radina. Ta proizvaja čedalje več peči in kodov na trda goriva. Delujejo v okviru industrije domače opreme Helios. Letos bodo proizvedli 50.000 trajno gorečih peči, poleg tega pa bodo proizvedli še 5.000 kotlov za centralno etažno ogrevanje. Precej kotlov izvozijo tudi v zahodno Evropo. V LETU 1982 VEC PREMOGA V JUGOSLAVIJI Energetske potrebe v Jugoslaviji v letu 1982 predvidevajo proizvodnjo premoga vseh vrst v višini 60,2 milijona ton. Zato je predvideno, da bi v prihodnjem letu uvozili 4 milijone ton premoga. Tako so ugotavljali na seji Izvršnega odbora Splošnega združenja jugoslovanskih premogovnikov koncem novembra tega leta. Predvidevajo, da se bo produktivnost rudarjev v prihodnjem letu zvišala za okoli 120/0, namesto predvidenih 16,8 °/o. Rudarji so letos nakopali v domala vseh jugoslovanskih premogovnikih rekordno količino premoga, čeravno je bilo na poti precej ovir. Manjkalo je železniških vagonov za prevoz premoga, saj jih je primanjkovalo samo kolubarskim rudarjem okoli 15.000. Na omenjeni seji so predstavniki premogovnikov ostro kritizirali zvezni komite za energijo zaradi nekaterih stališč, da so rudarji premalo organizirani pri proizvodnji. Poudarili so, da so zmogljivosti premogovnikov precej izkoriščene. Navedli pa so tudi zahtevo administracije, naj nakoplje določene količine premoga, toda razni samoupravni sporazumi, ki se nanašajo na rudarje se slabo, ali pa sploh ne izvajajo. Premogovniki na primer še vedno niso dobili potrebnih sredstev za modernizacijo, čeprav je to določeno s samoupravnimi sporazumi. Težko dobijo tudi devize za uvoz raznih delov strojev in drugega repro- dukcijskega materiala. Obljube administracije, da bodo uredili nekatera vprašanja v zvezi z nadurnim delom rudarjev, so ostale ile na papirju. Prav tako še ni sklenjen samoupravni sporazum s porabniki oz. kupci premoga. OPREMA ZA MALE ELEKTRARNE Litostroj je začel z proizvodnjo turbin za male elektrarne že kmalu po ustanovitvi, vendar so jih nato prenehali izdelovati. Leta 1978 pa so se lotili standardizacije in tipizacije vseh tipov malih vodnih turbin tako, da imajo sedaj že tipizirane turbine tipa Francis, Pelton, Kaplan, cevne in Banky moči do 1000 KW. Leta 1980 so v Litostroju izdelali prototip Franci-sove turbine. Ena taka že obratuje, dve pa sta tik pred obratovanjem. Isto leto se je Litostroj dogovoril z Elektrogospodarstvom Slovenije o gradnji malih elektrarn ter tudi že določil lokacijo stotih takih objektov. Litostroj je bil tudi določen za male elektrarne, sodelavci pa so Inštitut za turbinske stroje, Ljubljana, Elektrokovinar, Laško, Rade Končar, Reka in Zagreb, Uljanik, Pula, Kladivar, Žiri, Ikos, Kranj. Trenutno dokončujejo v Litostroju 20 malih Francisovih turbin. Hidroelektrarne, v katere bodo te turbine vgradili, bodo dokončane do srede leta 1982. TOVARNA ZA UTEKOČINJANJE PREMOGA Dve ameriški premogovni družbi sta seznanili javnost, da načrtujeta izgradnjo tovarne za predelavo premoga v sintetično gorivo. V novem obratu bodo dnevno predelali 18.000 ton premoga v 50.000 barelov premogove tekočine, ki bo služila v zamenjavo za surovo nafto. Z gradnjo bodo pričeli prihodnje leto, zaljuček del pa je predviden za leto 1988. Najvišjo proizvodnjo bodo dosegli od leta 1991 dalje. SOVJETSKA ZVEZA ZMANJŠUJE DOBAVE ENERGIJE Sovjetska zveza ugotavlja, da se poraba energije na njenem območju stalno dviga, potrebe pa naraščajo tudi na Poljskem. Zato so se odločili, da bodo v tem srednjeročnem obdobju za 10 "/o zmanjšali dobave energije ostalim vzhodno evropskim poslovnim partnerjem. Točna količina sovjetskih dobav vzhodni Evropi v letih 1981—1985 ni znana. Znano je le to, da bi morali v tem petletnem obdobju povečati dobavo energije za 20 0/°. Znan je tudi podatek, da je v tem načrtu letna dobava 80 milijonov ton nafte. Zaradi omejitev dobav energije iz Sovjetske zveze so nekatera področja Cehoslova-ške in Nemške demokratične republike začela z občasnim o-mejevanjem porabe električne energije. Prav tako sta prisiljeni Madžarska in Romunija k raznim omejitvam. nov rudnik Črnega PREMOGA Do konca tega leta naj bi dokončali glavni projekt, študije in potrebne analize za eksploatacijo dodatnih nahajališč črnega premoga v rudniku Jerma v občini Babušnica. Dela v zvezi s pripravami tega projekta in analize opravlja organizacija Ugalj — Projektant iz Beograda. Na področju rudnika Jerma se nahajajo rezerve črnega premoga, ki jih cenijo na okoli 20 milijonov ton, z visoko toplotno vrednostjo. Eksploatirali naj bi ga vsaj dvajset let z letno proizvodnjo 350.000 ton. Premogovnik Jerma je svoje čase že obratoval, vendar so ga v dobi cenejše nafte zaprli. Najnovejši sklep o prepovedi gradenj tovarn, ki naj bi jih zgradili na rnazut, pa terja vnovično vrnitev k domačim virom energije. Akcijo za ponoven pričetek obratovanja premogovnika je pričela cementarna v Nišu. Ta pripravlja namreč na področju Bele Palanke postavitev ene največjih domačih cementarn. Da bi zagotovili potrebno energijo v o"bliki črnega premoga, so se odločili, da bodo vložili 100 milijonov din za ponoven pričetek dela premogovnika Jerma. Akciji so se pridružili tudi metalurški kombinati. PROIZVODNJA NUKLEARNE ENERGIJE NA SVETU Mednarodna agencija za nuklearno energijo, ki deluje v okviru OZN ugotavlja, da je bilo 8 0/° električne energije proizvedene preteklo leto na svetu v 253 nuklearnih elektrarnah v 22 državah, članicah te organizacije. Predstavnik te agencije je izjavil, da se bo ta odstotek okoli leta 1985 dvignil že na 17 0/o, kar že ustreza energiji, za katero bi bila potrebna skupna proizvodnja nafte, npr. Saudske Arabije. Jedrske oz. nuklearne elektrarne v dobršni meri pogojno vplivajo, predvsem v manj razvitih državah, na manjši uvoz nafte. NAFTA ODPIRA NOVE PREMOGOVNIKE Po do -sedaj znanih podatkih leži na Hrvatskem okoli 140 milijonov ton premoga v sedaj znanih nahajališčih. Pripravili so predlog postopnega odpiranja opuščenih premogovnikov v Hrvatskem Zagorju, Dalmaciji, Slavoniji in v Medjimurju. Pomanjkanje premoga občutij-o v tej republiki mnogo bolj kot drugod, ker je precejšnje število industrijskih porabnikov prešlo od uporabe nafte in mazuta na premog. Seveda pa se postavlja vprašanje, kje dobiti premog za vse te »nove« porabnike premoga. Pokazalo pa se je tudi to, da bo premog na razpolago, ko bo na razpolago tudi dovolj denarja. Ta pa prihaja na premogov-nike z veliko zakasnitvijo in mnogo časa bo minilo, da bodo modernizirane in obnovljene stare jame, ki so bile opuščene, dokler je trajala naftna era. Že kjoncem leta 1977 je izvršni svet SR Hrvatske zadolžil skupnost elektrogospodarskih organizacij in vse večje porabnike, da po- novno pregledajo in valorizirajo rezerve premoga v tej republiki in da prično z novimi raziskavami nahajališč. Energetska sedanjost in prihodnjost je namreč v tem pogledu siromašna. V podrobni analizi, ki jo je izdelal institut za elektrogospodarstvo Hrvatske, je načrt porabe premoga obdelan za 15 let in celo do leta 2000. Prednost imata voda in premog. Po najnovejših ocenah razpolagajo na Hrvatskem s 14 milijoni črnega in o-koli 6 milijoni ton rjavega premoga ter okoli 120 milijonov ton lignita. Sedaj obratuje na Hrvatskem praktično le en sam premogovnik — Istrski premogovniki Raša z letno proizvodnjo o-koli 270.000 ton črnega premoga. Tega pa v glavnem porabijo v bližnji termoelektrarni Plo-min. Deset manjših premogovnikov je obratovalo do leta 1962, v katerih so nakopali letno skupaj 2,5 milijonov ton premoga. Danes je Hrvatska v celoti odvisna od dobav premoga iz drugih republik, v glavnem iz SR BiH, deloma pa tudi iz Slovenije. Letos naj bi prejeli iz BiH 1,3 milijone ton, vendar ga bodo do konca tega leta prejeli nekaj manj kot 1 milijon ton. Tudi na Hrvatskem je premog na najboljši poti, da ponovno vrne ugled starim premogovnikom v novih krajih te republike. Problem je v tem, da so ti premogovniki precej razdrobljeni in da bodo stroški za eksploatacijo tudi tokrat razmeroma visoki. BELACEVAC— PROIZVODNIH NAČRTOV NE IZPOLNJUJEJO Površinski kop premoga »Bela-čevac —• Obilič« že dalj časa pestijo težave. Poleg nagrmadenih subjektivnih slabosti delovnih ljudi tega kosovskega premogovnika, se soočajo tudi s številnimi problemi, za katere pa objektivno gledano, ne nosijo krivde. Poleg Belačevca je tudi Dobro Selo najpomembnejši člen termoenergetske verige te pokrajine. Od proizvodnje teh dveh premogovnikov je v mno-gočem odvisno tudi poslovanje ostalih članic sestavljene organizacij e Elektrogospodarstvo Kosova. Na površinskem kopu Dobro Selo dosegajo rudarji dobre rezultate, medtem ko v Belačevcu nikakor ne pridejo na zeleno vejo. Letos je bilo predvideno, da bodo nakopali 4 milijone ton lignita. 1670 zaposlenih v tem kolektivu ugotavlja, da bi lahko bolje in več delali. Mnogo delovnega časa izgube zaradi izostankov z dela pa tudi zaradi zamud pri prihajanju na delo in predčasnem odhajanju z dela. Zamude nastajajo kljub dobro organiziranemu prevozu na delo in z dela z avtobusi in z železnico. Objektivne težave pa se ponavljajo vse od leta 1975 dalje, ko je zemlja pričela drseti. Pravijo, da je temu kriv tudi projekt, ki nd tega predvidel. Drsenje velikih količin hribine povzroča še danes velike težave, ker odkritega premoga ne morejo eks-ploatirati zaradi stalnega drsenja pobočja. Predvideno je, da naj bi sedanjo letno proizvodnjo 4,5 milijona ton povečali na 10,5 milijona ton premoga. Strokovnjaki sicer pravijo, da bi lahko nakopali le 7,5 milijona ton. In to mnenje so pri spremembi projekta tudi upoštevali. Dodatne težave povzroča tudi prevoz premoga, ker obstoječi transportni trakovi ne morejo transportirati vseh nakopanih količin premoga, pridobljenega s tremi bagri. Trak pa lahko transportira le premog, pridobljen z dvema bagroma, zato je tudi vsakoletno vprašanje izpolnjevanje sprejetega delovnega načrta. Kljub temu pa bodo kmalu nakopali več lignita, saj bodo vsak čas pre-čeli z eksploatacijo 15 m debelih ležišč premoga, namesto dosedanjih 10 m debelih plasti. PREMOGOVNIK KAMENGRAD Rudarji rudnika rjavega premoga Kamengrad — Sanski Most, so združeni v veliki družini SOZD Titovi premogovni- ki, Tuzla. Postavljeni so pred dejstvo, da spričo velikih potreb po premogu še vedno de-tega premalo nakopljejo. Največ tega premoga prodajo v Bosni in Hercegovini, deloma pa tudi Hr-vatski in Vojvodini. Do konca septembra letos so nakopali 255.000 ton komercialnega premoga, kar je precej več od proizvodnje v lanskem letu. Dosegli pa bi še boljše rezultate, če se ne bi pojavila voda na odkopnih deloviščih ter pomanjkanje rezervnih delov za pri-dobivalni stroj in pcdporje. Težave jim povzročajo tudi večji znrški. Stalno pa si prizadevajo za izboljšanje organizacije dela in so v tej zvezi sprejeli učinkovite ukrepe, da odpravijo sedanje slabosti. Računajo, da bodo letošnji proizvodnji načrt v višini 350.000 ton v celoti dosegli, kar v bistvu predstavlja za 35 0/0 večjo proizvodnjo kot lani. Za oimvečjo proizvodnjo so zainteresirani vsi, predvsem neposredni rudarji na odkopu. Manjka jim dobrih rudarjev, čeprav so osebne dohodke precej dvignili. Zadnja leta so za modernizacijo in sodobno pridobivanje premoga za izgradnjo objektov družbenega stan-dardia in drugo vložili preko 210 milijonov lastnih sredstev in kreditov. Uredili so visečo žičnico za transport rudarjev in materiala, zgradili so sodobno kopalnico, garderobe ,družabne prostore ipd. Na tem območju ugotavljajo, da 196 milijonov ton premogovnih rezerv predstavlja zadostno jamstvo za na-daljno perspektivo premogovnika Kamengrad. Sedaj pridobivajo premog v tem rudniku že preko 60 let, v naslednjih desetih letih pa nameravajo dvigniti proizvodnjo premoga celo na 2,3 milijona ton letno. PORABA ENERGIJE V SLOVENIJI V LETU 1982 Po osnutku elektroenergetske bilance Slovenije naj bi v Sloveniji v letu 1982 porabili okoli 8,5 milijard KWh električne energije, okoli 8,6 milijo- nov ton premoga, okoli 215.000 ton koksa, okoli 748 milijonov m3 zemeljskega plina in okoli 1,900.000 ton naftnih derivatov. Porast porabe energije v prihodnjem letu je narčrtovana v višini 2,4 0/°. Ocenjeno je, da bi bila poraba energije v Sloveniji, večja za 1,2 0/° od porabe v letošnjem letu. Predvidena je porast porabe zemeljskega plina, nekoliko manj električne energije, najmanjša rast porabe pa je predvidena pri trdih in tekočih gorivih. Predvideno je, da bi nabavili okoli 570.000 ton lignita iz drugih republik in pokrajin. TERMOELEKTRARNA BITOLA KASNI Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti na hladilnem stolpu nove termoelektrarne z močjo 210 MW, ki jo grade v sestavu REK Bitola in, ki ga gradi Vat-rostalna iz Zenice, ter zaradi velikih kasnitev pri dobavah nekaterih delov opreme domačih proizvajalcev, je v nevarnosti pravočasna dograditev prvega bloka te termoelektrarne. Poznavalci trdijo, da bo možno pričeti z normalno proizvodnjo šele v letu dni. Hladilni stolp so zgradili do višine 83m, po projektu naj bi bil visok 108 m. Hladilni stolp je nekoliko deformiran, zato so imenovali strokovno komisijo, ki bo ugotovila možnost saniranja nastale situacije. Strokovnjaki predlagajo, da bi dela dokončali na sedanji višini. Manjkajočo zmogljivost pa bi nadoknadili s povečanjem hladilnega stolpa za drugi blok termoelektrarne. Po drugi strani pa so ugodnejše vesti pri dokončevanju objektov za proizvodnjo in transport premoga v istem kombinatu. REIK KOLUBARA DOBRO POSLUJE Na površinskih kopih Koluba-re so oktobra proizvedli 1,727.000 ton premoga. V razdobju od januarja do oktobra t. 1. pa so nakopali 15,21 milijonov ton premoga, kar je za 1 °/» nad letošnjim načrtom in za 15 0/0 več kot je znašala 10 mesečna proizvodnja lanskega leta. Termoelektrarna Kolubara in Nikola Tesla sta prejeli v 10 mesecih letošnjega leta preko 13,5 milijona ton premoga, kar je več od predvidenih količin za ti' obdobje. VELENJSKI RUDARJI DOSEGLI NAČRT Dne 11. decembra 1981 so rudarji REK Titovo Velenje — Rudnik lignita Titovo Velenje izpolnili letošnji proizvodni načrt. Tega dne ob 16.10 je zatulila sirena in kolektivu naznanila, da so nakopali 4,7 milijona ton lignita. Nekaj dni prej so proslavili enodnevno rekordno proizvodnjo v višini 22.100 ton premoga. Hkrati so se obvezali, da bodo nakopali do konca tega leta še tristotisoč ton premoga, kar naj bi pomenilo, da bodo proizvedli v letu 1981 skupno 5 milijonov ton premoga. Da bi dosegli to količino, bodo normalno obratovah vse sobote v decembru. Uvedli pa so tudi med-izmensko predajo poslov na odkopnih deloviščih. Velenjskim rudarjem veljajo iskrene čestitke k doseženim rezultatom. DALMATINSKE CEMENTARNE PREHAJAJO NA PREMOG Nobenih dilem ni več pri bodočem nadomeščanju mazuta s premogom. Tako v cementarnah kakor tudi v termoelektrarnah. Tovarni glinice v Obrovcu ter drugih podobnih objektih. Ob tem so sklenili ,da bodo med predstavniki zainteresiranih organizacij Hrvatske v Splitu. Jadranske cementarne, termoelektrarna Rijeka in Tovarna glinice Obrovac namesto sedanjih 650 ton mazuta nadomestili z 1,5 milijonov ton premoga. Iz domačih nahajališč bodo prejeli le 20 0/0 potrebnih količin premoga, ostalo pa bodo u-vozili predvsem tiste vrste premoga z večjo toplotno vredno- stjo. Premog je 40 0/° cenejši kot mazut. Zato bodb na Hrvat-skem pristopili k odpiranju in financiranju novih premogovnikov pa tudi modernizaciji starejših. Premog bodo iztovarjali v pristaniščih v Kopru, Reki, Bakru in Kardeljevem. ATOMSKA ELEKTRARNA V MAKEDONIJI Energetska kriza in vse večje potrebe po električni energiji tudi v Makedoniji povzroča večje težave. Republika nima dovolj energetskih virov, zato so se pričeli ogrevati za postavitev prve atomske oziroma nuklearne elektrarne v Makedoniji. Obratovati naj bi pričela do leta 1995. Po izdelani študiji naj bi bila zgrajena na Črni reki pri Ceberni blizu Prilepa. V Jugoslaviji naj bi do leta 2000 obratovalo 4 do 5 nuklearnih e-lektrarn. BLIŽE PREMOGU Pred kratkim so podpisali Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in dolžnostih glede gospodarske dejavnosti, ki jo izvaja REIK Kolu-bara na področju občin Laza-revac in Ub. Na ta način so rešili dilemo, kje bodo v bodoče gradili nove elektrarne v Srbiji na temelju kolubarskega lignita. Med variantami sta bili sedanji termoelektrarni Kolubara in Obrenovac ter nove lokacije, ki smo jih omenili. Podpisniki samoupravnega sporazuma-izvršni svet SR Srbije, Gospodarska zbornica Srbije in Beograda, Združeno e-lektrogospodarstvo Beograd, občine Lajkovac, Ub in Šabac ter REIK Kolubara zagotavljajo, da bodo v tem srednjeročnem obdobju pričeli graditi dve novi termoelektrarni z močjo po 600 MW in to na premog iz Ko-lubare. Gradnja novih termoelektrarn bo usklajena z odpiranjem površinskega kopa Tam-nava — zapadno polje. Ta površinski kop naj bi v bodoče dal 12 milijonov ton lignita. Pripravljalna dela so v teku. (tl) RAZGLAS ZA SINDIKALNA PRIZNANJA Sredi decembra t.l. je odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za sindikalna priznanja razglasil rok in pogoje za predlaganje kandidata za podelitev zlatega znaka Zveze sindi- V nekaj SPREMEMBE STATUTA OBČINE TRBOVLJE Vsi trije zbori skupščine občine Trbovlje so v dneh 2. in 3. novembra t.l. obravnavali osnutek sprememb fin dopolnitev statuta občine Trbovlje; sklenili so, da ga predlože vsem občanom v dvomesečno javno razpravo, ki traja do 5. januarja 1982. V teku sio razprave na sejah družbenopolitičnih organizacij in družbenih svetov občilne Trbovlje, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih in drugih organizacijah in društvih. Osnutek sprememb in dopolnitev omejenega statuta je bil objavljen v Delegatskem poročevalcu skupščine občine Trbovlje št. 8/81. ČRNOMELJ — ZAPADLE TERJATVE Pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju deluje poseben koordinacijski odbor za stabilizacijo. V okviru svojih nalog je ta od-odbor ugotovil, da davčni zavezanci iz te občine dolgujejo okoli 10 milijonov zapadlih terjatev. Upravo za prihodke občine Črnomelj sio zadolžili, da izterja te dolgove da hi občina prišla do denarja, na katerega računa v okviru sprejetega proračuna. V ta namen so razvili široko akcijo preko krajevnih skupnosti. katov Slovenije v letu 1982. Le-tega je možno podeliti osnovnim organizacijam in posameznim članom zveze sindikatov. Predlog za podelitev zlatega znaka je treba predložiti do 5. marca 1982 republiškemu svetu ZSS, odboru za sindikalna priznanja v Ljubljani. vrstah... MILOŠ PROSENC IN ŠTEFAN KOROŠEC V REVIRJIH Dne 11. decembra t.l. sta se mudi la v Trbovjah Miloš Prosenc, sekretar Republiške konference SZDL in Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS. V popoldanskih urah sta v gledališki dvorani Delavskega doma sodelovala na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK in svetov krajevnih skupnostih ter aktivistov ZK v enotah in štabih teritorialne obrambe, za občinska in medobčinska vodstva Zve ze komunistov v revirjih. Seminar je bil povezan z bližnjimi partijskimi kongresi in volitvami, ki bodo v letu 1982. Problematika se navezuje na sklepe 15. seje CK ZKS in 21. seje CK ZKJ. Udeleženci seminarja so naslednji dan nadaljevali delo v posameznih občinah -Hrastik, Tr bovlje in Zagorje. Dogovorili so se o nadaljnih nalogah komunistov v pripravah na kongrese ZKS in ZKJ ter na pomladanske volitve. Dobršen del nalog pa se nanaša na stabilizacijska prizadevanja. SINDIKATI O BLIŽNJIH VOLITVAH Dne 9. decembra til. je obiskala osnovne organizacije sindikatov v Strojni tovarni Trbovlje in tovarni polprevodnikov Iskra, delovna skupina zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo je vodil član predsedstva Tri stanovanjske hiše na Kolodvorski cesti »pri Sušniku«, bodo v naslednjih letih porušene zaradi predvidene gradnje centralne pre-čiščevalne naprave — kolektorja. O preselitvi prebivalcev iz teh zgradb smo pisali že v prejšnji številki našega glasila. Foto: A. Bregant zveze sindikatov Jugoslavije in Zveze sindikatov kovinske industrije, Čedomir Jaftič. Pogo-varjali so se o vlogi sindikata v pripravah na volitve v delovnih organizacijah, TOZD in DS ter o delovanju osnovnih organizacij sindikata nasploh. Z razgovorom so nadaljevali tudi na Občinskem svetu sindikata Trbovlje, o kadrovski politiki, sodelovanju sindikatov pri sestavljanju planov in drugih problemih, ki se nanašajo na današnje dni. POPISOVANJE DRUŽBENIH STANOVANJ V zadnjih tednih so strokovne službe samoupravnih stanovanjskih skupnosti Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, popisale po svojih predstavnikih vsa družbena stanovanja. Vnovič so jih točkovali v skladu z novim Pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovaj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja. V Hrastniku so popisali 2100, v Zagorju 2048, v Trbovljah pa 4800 stanovanj. Pooblaščeni kontrolorji že pregledujejo popisno gradivo. JAVNA RADIJSKA ODDAJA V nedeljo 6. decembra t.l. je ljubljanski radio posredoval oddajo pod naslovom »Kar znaš to veljaš«, ki je bila posneta nekaj dni prej, t.j. 21. novembra v Delavskem domu v Trbovljah. Na tej oddaji so nastopili številni ansambli in posamezniki iz vseh treh revirskih občin. Naj navedemo le nekaj nastopajočih zabavni ansambel Veseli rudarji — Svobodo Dobrna (ustanovljen je bil leta 1957), mladi pevki Alja Stoj s in Karmen Šte-fančeva, recitatorja, Nevenka Ban in Milan Plahuta, ansambel Iva Umeka ter pevka Katarina Lamovšek. Vsi, ki so v oddaji nastopili so se lepo predstavili slovenski javnosti. ZAGORSKI KULTURNIKI — FLOŠCA IN KASETA RTV Ljubljana — TOZD Produkcija kaset in plošč, je izdala pred tedni novo gramofonsko ploščo in kaseto s posnetki skladb, ki jih je odigral delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi, pod vodstvom Edija Eberla in Mladinski pevski zbor Vesna pod vodstvomRiharda Beurma-na. Plošče in kasete so v glavnem ljubitelji lepe glasbe že pokupili, saj je bilo, posebno v Zagorju, veliko povpraševanje po njih. RUDIS V MAKEDONIJI V petek 11. decembra t.l. so na Rudisu podpisali pogodbo o zgraditvi nove tovarne plinastega betona — siporexa v občini Kočani, v Makedoniji. Pogodbo so podpisali z delovno organizacijo Opalit. Z delom bodo pričeli aprila 1982, tovarno pa naj bi dokončali koncem leta 1983, Le tna proizvodnja bo po dograditvi znašala 150.000 m3 siporexa. Del proizvodnje bodo prodali na tujem trgu, večina pa bo ostala naprodaj v Makedoniji, deloma tudi v drugih krajih države. S to investicijo se povezujejo tudi Lesnina — Ljubljana ter Zvezni sklad za sofinanciranje manj razvitih področij. V INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE PROBLEMI Z GORIVOM Industrija gradbenega materiala v Zagorju bo letos predvidoma proizvedla 212.000 ton apna. Od te količine bo 190.000 ton hidratiziranega apna, razlika, t. j. 22.000 ton pa bo kosovnega apna. Vrednost proizvodnje bo predvidoma znašala 350 milijonov din. V letu 1982 računajo na enak obseg proizvodnje apna, če bodo dobili uvozno dovoljenje za uvoz 60 ton šamotne opeke in če bodo prejeli potrebne količine mazuta, ki ga potrebujejo v tehnologiji pridobivanja apna. Po letu 1985 predvidevajo v tehnologiji določeno spremembo, tako da bi namesto mazuta uporabili v bodoče zemeljski plin, tega bodo potrebovali letno okoli 12,000.000 N m3. Ugotovili so, da premog kot tehnološko gorivo, ne pride v poštev. KRŠKO — SPORAZUM O VARSTVU VODE IN ZRAKA Na področju občine Krško, kamor sodi tudi področje Se- novega, se v svojih razvojnih programih zelo prizadevajo za to, da bi dobilo varstvo okolja pomembnejše mesto. Sedanja o-nesnaženost že v marsičem vpliva na bivalno in delovno okolje. Ta vpliv se kaže na širšem območju, ki zajema reko Savo, tovarno celuloze in papirja pa tudi druge delovne organizacije. Sprejeti samoupravni sporazum temelji na republiškem zakonu o varstvu okolja in voda in podrobno določa obveznosti podpisnikov tega sporazuma, glede preprečevanja in nadzora nad izvajanjem tega sporazuma. Predvsem bo šlo za preprečevanje izlivov luga, kemikalij, tiskarskih barv, mazuta in odpadnih olj. Poseben problem predstavlja tovarna celuloze in papirja, ki vsak dan spušča v zrak več kot 9 ton prašnih delcev. Vseh pomanjkljivosti seveda ne bodo- mogli odpraviti naenkrat, računajo pa na to. da bodo k bolj zdravemu okolju prešli postopoma, v naslednjih letih. KMETIJSTVO V REVIRJIH — INTERVENCIJSKI SKLAD Te dni, so vse revirske občine predložile v razpravo in sprejemanje Samoupravni porazum o združitvi sredstev v sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za obdobje 1982-1985. Predlog sporazuma sprejemajo delavci v TOZD, DS in drugih organizacijah združenega dela, združenje obrtnikov v Zasavju, občinske konference svetov potrošnikov, občinski svet Zveze sindikatov, občinske konference SZDL, skupščine občin ter Medobčinska gospodarska zbornica revirskih občin ter LB — Temeljna banka Zasavje. Vsi ti našteti podpisniki sprejemajo sporazum v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. V tem skladu se bodo združevala sredstva za pospeševanje kmetijstva. Sredstva bodo namenjena za regresiranje umetnih gnojil, nakup živine, organizacijo pospeševalne službe, sofinancirane veterinarske službe, regresiranje reprodukcijskega materiala, živin- ske krme, regresiranje nabave plemenskega fonda, stimuliranje odkupa mlleka in zbiralnic mleka itd. Intervencije na pod roč ju oskrbe pa bo- možno u-vesti tudi za moko, kruh, mleko, maščobe, sol, sveže meso, sadje in zelenjavo. Letno bi se združilo 15 milijonov din sredstev. Sredstva se bodo namensko združevala iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv pa tudi iz drugih virov. V ZAGORJU — PESEM MLADIH Koncem novembra so pripravili v Delavskem domu v Zagorju skupen koncert pod naslovom Pesem mladih. Nastopili so mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja, mladinski pevski zbor Trbovlje in mladinski pevski zbor Vladimir Nazor iz Zagreba. Peli so skladbe starih in mladih mojstrov. Zagrebčani pa so navzoče razvedrili tudi z zabavnejšimi skladbami. IPOZ IMA NOVE DELOVNE PROSTORE Pred letošnjim Dnevom republike, 27. novembra t. 1. je bila ob 10. uri dopoldan večja slovesnost v Koloniji 1. maja. Na robu stare delavske kolonije so namreč odprli. tovarniške prostore Industrije preventivne osebne zaščite — IPOZ. Objekt so pričeli graditi leta 1880 in so sorazmerno kmalu končali. Ta delovna organizacija je doslej delovala na šestih različnih lokacijah zato je bilo precej medfaznih transportnih stroškov, slabih delovnih pogojev itd. V novih prostorih bo proces odslej organiziran industrijsko, delovni pogoji se bodo občutno izboljšali, kar je najpomembnejše, povečala s,e bo proizvodnja ter produktivnost. Poudarili so posebno, da bodo srednjeročni program zanesljivo izpolnili. Sprva je bilo predvideno, da bodo gradbeni stroški znašali 47.000.000 din, dejanski stroški pa so znašali 70.000.000 din. Proizvodnjo bo- do nadaljevali z obstoječim številom delovnih moči. Omembe vredno je dejstvo, da so nov tovarniški objekt, s površino o-koli 1000 m: zgradili z lastnimi sredstvi v višini 50 °/». Med najpomembnejšimi proizvodi so različne vrste zaščitnih rokavic, katerih bodo naredili letos preko 2.000.000 parov. Precej jih tudi izvozijo. Drug pomembnejši artikel so delovne zaščitne obleke in druge vrste zaščitnih sredstev. TELEVIZIJSKA ODDAJA O VESNI V okviru prazničnih dni ob Dnevu republike je ljubljanska televizija 30. novembra predvajala polurno oddajo o mladinskem pevskem zboru Vesna iz Zagorja. V oddaji so poleg članov mladinskega pevskega zbora sodelovali s svojimi spomini, obrazložitvami in pojasnili France Klopčič, Metod Malovrh, dipl. inž. prof. Franc Pri. tekel j, sedanji, zborovodja Rihard Be-uerman ter starejši in sedanji pevci. Oddaja je zelo uspela, saj so nam mladi pevci, dokazali, da jih upravičeno smatrajo za enega najboljših mladinskih pevskih zborov v Sloveniji. URA STNIK SAMOPRISPEVEK V Hrastniku zbirajo samoprispevek na temelju uspešno izpeljanega referenduma o uvedbi 3. samoprispevka. Doslej so zbrali že 27.000.000 din v treh letih. Zbrali so več sredstev doslej kot so načrtovali. Največ sredstev je šlo za zgraditev novega otroškega vrtca v »Dolini-ci«naLogu.Odprli so ga letos v začetku šolskega leta. Del sredstev pa je bilo namenjenih za ureditev oz. posodobitev cest. .K temu je primaknila del sredstev tudi komunalna skupnost Hrastnik, (tl) delovnega okolja na zdravje človeka-delavca Opažanja profesionalnega obolenja, kot posledica delovnega procesa, segajo v prazgodovino človeštva. Očitno je namreč, da je pri prvih aktivnostih razumnih bitij, ki jih lahko imenujemo delo, prišlo do traumatskih poškodb kot npr. poškodbe o-česa ali kože pri obdelavi kamenja. S pridobivanjem osnovnih življenjskih potrebščin v tem času, to so sol in kremen, so našli na mumificiranem ostanku prazgodovinskega človeka spremembe v pljučnem tkviu v smislu kamenih pljuč, oziroma bolezni, ki 'jih danes poznamo pod imenom si-likoza. V četrtem tisočletju pred našim štetjem so Egipčani odpirali rudnike bakra v Sinajskem gorovju. V 50 letih pred našim štetjem so narodi antike (Feničani, Grki, Rimljani) opisali dokončna obolenja v zvezi z delom kot npr. zastrupitve s svincem. V srednjem veku najdemo več opisov profesionalnih obolenj. Med najbolj znanimi pisci so Agricoila, Ramazini, ki ga imenujemo tudi očeta medicine dela in Sco poli. V 18. in 19. stoletju so problem vpliva delovnega okolja na človeka proučevali največ v Nemčiji, Franciji in Angliji. Tudi na teritoriju današnje Jugoslavije so v tem času že proučevali vpliv dela oziroma delovnih pogojev na človeka. Najbolj znani raziskovalci tedanjega časa pri nas so bili Mraovič, Saparevič, Janaček in Nikolajevič, ki so v glavnem proučevali vpliv svinca in deloma živega srebra na človeka. Pred prvo svetovno vojno so v glavnem opisovali in proučevali zastrupitve, ki so bile v zvezi z delom oziroma delovnim okoljem. Sele po drugi svetovni vojni ,z neslutenim razvojem tehnologije, se je medicinska znanost začela zanimati. tudi za ostale faktorje, ki okvarjajo zdravje delavca na delovnem mestu. Gre za tako imenovane ekološke faktorje delovnega okolja kot so ropot, osvetlitev na delovnem mestu, vibracije, neugodni toplotni faktorji, zvišana koncentracija plinov, delovni čas, prehrana na delu in slično, torej za skupek faktorjev, ki delujejo na delavca in rušijo oziroma ogrožajo njegovo zdravstveno stanje. Delavec, ki preživi približno polovico svojega življenja v najbolj produktivni dobi svoje dejavnosti na delovnem mestu, je torej izpostavljen v tem času delovanju določenih faktorjev, ki ogrožajo njegovo zdravstveno stanje, pokažejo pa se najpogosteje v agresivnosti človeka. Naloga zdravstvene službe je, da skupno s tehnologi, psihologi, socialno ter kadrovsko službo proučuje te fenomene in predlaga reševanje teh problemov s priporočili organizacije združenih narodov, ki v svoji deklaraciji zahtevajo, da nudimo delavcu take pogoje dela, da bo lahko delal osem ur dnevno, šest dni v tednu, skupaj petintrideset let delovne dobe, ne da bi se zdravstveno stanje delavcev zaradi delovnih pogojev bistveno poslabšalo. To je torej cilj delovanja vseh dejavnikov v smislu kompleksnega zdravstvenega varstva delavcev. Kateri faktorji delovnega okolja vplivajo na zdravje delavcev? TOPLOTNI faktorji: povzročajo prekomerno izločanje vode in mineralnih snovi iz telesa, zaradi česar pride lahko do delne ižsušitve telesa, motnje v mineralnem ravnotežju, kar dovede do različnih bolezenskih stanj, okvar srčno žilnega sistema kot tudi ledvic, toplotnega udara in toplotne kapi. Razen tega z okoli enim gramom znoja organizem porabi 0,56 kilokalorij toplotne energije, zaradi česar smatramo delo v neugodniih toplotnih pogo- jih za fizično težko delo. Pri tem moramo upoštevati, da se pri neugodnih toplotnih pogojih navadno zviša relativna vlaga v zraku, gibanje zraka pa je izredno majhno. Zato na takem delovnem mestu lahko zaposlimo samo popolnoma zdrave in odporne ljudi. ROPOT IN VIBRACIJE: prevelik ropot na delovnem mestu povzroča naglušnost kot tudi živčne okvare in predčasno utrujenost. V dobi avtomatizacije kot tudi tekočega traku pa je utrujenost čestokrat vzrok za nesreče na delovnem mestu. Preutrujenost, ki je posledica utrujenosti pa povzroča različne živčne motnje in v končni fazi nastanek invalidnosti. VIBRACIJE: povzročajo žilne okvare na okončinah in okvare na sklepih, zaradi tega ne priporočamo dela z vibracijskimi stroji delavcem, ki bolehajo. na ožilju, za kroničnimi degenerativnimi spremembami sklepov in nosečnicam. NEZADOSTNA OSVETLITEV na delovnem mestu: je vzrok okvare vida, kot tudi večje psihične obremenitve na delovnem mestu, zaradi česar nastopi hitrejša utrujenost in s tem v zvezi tudi večja verjetnost nesreč na delovnem mestu. ZVIŠANA KONCENTRACIJA STRUPENIH PLINOV na delovnem mestu: Povzroča v prvi vrsti okvare notranjih organov kot so jetra, ledvice, srce in dihalni organi, odvisno od delovanja teh snovi. Nekatera topila in razredčila pa okvare krvotvornih organov kot npr. kostni mozeg. Vidimo torej, da je deovanje teh snovi zelo heterogeno in različno delujejo ter lahko resno ogrožajo ne samo zdravje, temveč tudi življenje delavcev. Delovni čas in prehrana na delovnem mestu sta zelo važna faktorja čuvanja zdravja delavcev. Problem, prehrane in delovnega časa je zaradi obširnos-ti nemogoče obravnavati v današnjem sestavku in zahteva posebno temo. Lahko pa rečemo, da je zaradi nefiziološke razporeditve delovnega časa, neprimerne in nepravilne prehrane med delovnim časom posledica pogostih obolenj pri naših delavcih. Navedel sem samo nekaj poglavitnih vzrokov obolenj in invalidnosti kot posledico delovnih pogojev oziroma delovnega okolja. Upravičeno se vpršamo, kako preprečiti nastanek obolenj oziroma invalidnosti, ki je nastala kot posledica neurejenih delovnih pogojev in delovnega okolja. Odgovor je: z upoštevanjem zakonskih predpisov. Kot v vsaki pravno urejeni deželi je tudi pri nas zdravstveno varstvo delavcev regulirano z zakonskimi predpisi. Ti po eni strani obvezujejo delovne organizacije, da uredijo delovne pogoje in delovno okolje tabo, da za delavce niso nevarni, da jim nudijo popolno zdravstveno zaščito in z druge strani obvezujejo delovno organizicijo, da skrbi za redne zdravstvene preglede vseh tistih delavcev, ki so zaposleni na delovnih mestih, ki so zdravju škodljivi. Skratka, omogočajo vsem tem delavcem redno zdravstveno kontrolo preko invalidsko pokojninskega zakona pa socialno ekonomsko zaščito v slučaju morebitnega obolenja. S to socialno medicinsko zakonodajo je naša samoupravna Jugoslavija' med prvimi naprednimi državami, ki so sprejele že omenjeno priporočilo OZN. Po zakonskih predpisih je naš delavec dosegel vrh svetovne zaščite na delu. Rad bi izrazil željo, da ta predpis ne bi ostal samo nuja oziroma zakonska prisila, temveč, da bi postal v zavesti delovne organizacije stalna kontinuirana skrb socialistične družbe za zaščito delavca samoupravi jaka v interesu družbe. V zavesti delavca samoupravijaka pa naj ostane zaščita delavca kot celice samoupravne družbe in to v prid razvoja in nadaljnjega samoupravljanja delavskega razeda. dr. Jože Toplak SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME >XVVV>XNX>XXXVV>NX>^^\XNWSXVsXSXXX'«.XSX\VVxXXX V zadnji številki našega glasila številka IVSI smo v stalni rubriki »V nekaj vrstah« objavili, da sta bila v novembru t.l. organizirana v Trbovljah dva sejma rabljene smučarske opreme. Prvega, ki je bil 13. novembra v sindikalni dvorani DO TET je organiziralo Rekreativno smučarsko društvo (ne sekcija) DO TET, drugega pa Smučarsko društvo Trbovlje, in to 21. novembra in ne 13. novembra, v Delavskem domu, kakor nam jo je zagodel tiskarski škrat. Ta netočnost za katero pa uredništvo ni krivo, vendar se bralcem opravičuje, je povzročila nekaj pripomb članov ustanovljenega društva v DO TET. Predsednik rekreativnega društva DO TET je obljubil, da bo za to številko glasila napisal daljši prispevek o ustanovitvi, delu in uspehih novega društva. Žal doslej tega prispevka še nismo prejeli. U-pamo, da ga bomo lahko objavili vsaj v prvi številki glasila 1. 1982. Radi bi bili iz prve roke seznanjeni o delovanju in uspehih novega društva, pa tudi o programu dela za naslednje obdobje. To širšo informacijo smo pogrešali že nekaj časa. Strani našega glasila so vedno na voljo za objavo tovrstnih informacij, posebno še, če gre za delo in u-spehe društva, ki deluje v okviru našega kombinata. Uredništvo Žreb je odločil Uredništvo našega glaslia je prejelo do vključno 8. decembra 1981 na objavljeno nagradno križanko Ob dnevu republike skupno 46 rešitev. Med reševalce, ki so pravilno rešili križanko podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade, ki jih prejmejo: L nagrada: Janja Bombek, Log 22, 61430 Hrastnik 2. nagrada: Damjana Škrbec, Opekarna 18, 61420 Trbovlje 3. nagrada: Nataša Vukovič, O-pekama 33 a, 61420 Trbovlje Vsem trem nagrajenkam čestitamo! Knjižne nagrade bomo vsem trem poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke Ob dnevu republike________________ Vodoravno: AS, ALT, TITO, JAJCE, REVEŽ, ALDAN, ABA, VARAN, DRUGO ZASEDANJE AVNOJ, KOSAVA, PD, STOK, OKRA, PO, SR, EVEREST, LAIK, VIC, KRAVA, IOS, SS, FON, SEKI, LAR, EPRUVETA, ELO, MECEN, ENDO, PB, EON, LOV-KAR, BATISKAF. RAZLIKA, AVANTURA, ES. A.SIMOV, GRK, HOJA, MANDATAR, TUZLA, MET, UPI, NART, ZDROB, AV, ATE, PAG, ROG, ŽEP, EDGAR, ESTER, TRO-KAR, ARIEL, ERIK, TIN, IBSEN, SV, KIJ, OAZA, AK, ČOLN, TALON, GK, RIBA, RA-TOMIR, ULSTER, IRI, LEV, GALE, GOTIKA, OKEL, ATI, PILS. VERIFIKACIJA, HUJSKANJE, SI, PINOT, ZEVS, MARA, AN, TN, AJD, URA-NOS, BREŽNJEV, Al, RACAK, ARIJ, TO, ALIBI, AR, ETIKETA, NOS, JUDO, CENA, VN, AKT, AMOK, Navpično: FELAH, PTIC, LAH. OLOVO, ARBORETUM, NOVA JUGOSLAVIJA, KNAP, KENT, SRB, EC, DK, MAT, IRAN, OG, KARATE, ROP, SERUM. OR, MAPA, ERIN, JAUŠOVEC, RANG, ILIN, ŽIKA, ALGA, IKEBANA, STRELJANJE, AJDOVŠČINA, DRŽAVA, SENJ, TV, ALCA-ZAR, TEATER, LUG, ETAN, STENA, KLEIST, PIKOLOVSTVO, SPERANS, AZ, EINSTEIN, EDVARD KARDELJ, TIR, AD, EV, O AS, RD, EKIPA, BASRA, FITOGEOGRAFIJ A, ANTE, EP, MUBARAK, INDIANA, JOSIP BROZ, RIZ, OKO, LOK, VEKTOR, AVLA, KARIKATURIST, RAA, SUEZ, A VE, IREC, RAB, TERVOL, VOL, STABILIZACIJA, IVANKA, ENIGMA- TIKA, JENA, UM, TENORIST, KRETEN, AVOKADO, OŽ, TAKSA, AKTER, SS, ROK, Novoletna nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami novoletne nagradne križanke, objavljene v tej številki glasila SREČNO, bomo razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz časopisa z rešitvijo pošljite na naslov: SOZD REK Edvarda Kardelja, uredništvo glasila Srečno, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo, do vključno 8. januarja 1982. KADROVSKE VESTI PRIHOD: DO ZPT: TOZD PT: Šviga Jože — vozač, Marj.novič Ivan — vozač, Lipo-vac Radenko — kop. pom., Lakič Tripun — vozač, Čarno Kazim — vozač, Mami Skender — vozač, Zukanovič Hajrudin —vozač, Babič MarkiC' — vozač, Salkič Sulejman — vozač, Marku-Ijevič Miloš — vozač, Pilič Alija — vozač, Majcen Rajmund — pom. del., Jankovič Živorad — vozač, Mikulovič Svetomir — vozač, Marinovič Vlastomir — vozač, Zupanc Drago — vozač, Mujkanovič Mesud — vozač, 'Železnik Marjan — vozač, Brezov-šek Andrej — kop. pom., Vajdič Dušan — vozač, Lučič-Kikič Marko — vozač, Klempič Avdu-lah — kopač, Žilnik Danilo — vozač, Ahlin Pavel — vozač, TOZD RESD Trbovlje: Jevševar Marjan — elektrikar, Rotar Boris — elektrikar, Krajnc Andrej — elektrikar, Taškar Stefan — kovinar, TOZD separacija Trbovlje: Tr-galovič Muhamed —sep. delav., Hauptman Albin — politolog, Radič Slobodan — sep. del., Kmetič Franc—sep del., Matič Nedeljko — sep. del., Jovanovič Miodrag—sep. del., Pavlovič Jovan—sep. del., Sintler Alojz —■ stroj, delov., DS PD Trbovje: Sprogar Lidija — kopališčnica, IOZD PH: Kandič Franc — uč-mk, Leskovšek Jakob — vozač, Odžič Milenko — učnik, Slapšak Marjan — vozač, Skaza Branko — zun. delavec, Kahlič Husnija vozač, Močilar Franc — uč-mk, Kovač Ivan — stroj. glav. jaška, Lapornik Alojz — kopač, Majcen Zvonko — učnik, Čan-dič Mevladin — učnik, fOZD P Ojstro: Rome Mirko — učnik, Smajlovič Mujaga — uč-nik, Bašič Smajl — učnik, Guček Andrej — učnik, Krstič Esad — učnik, Sladič Slavko — učnik, Janžekovič Anton — pom. del., Babič Dušan — učnik, Jashari K Umij a — učnik, Koren Albin — učnik, Pospeh Martin — učnik, TOZD RESD Hrastnik: Seničar Marjan—el. tehnik (DM elektrikar), Osterman Bojan — pom. del., Planinc Miran — pom. del., Mlinarič Franc — pom. del.’ Lovrenčič Boris — kovinar, TOZD P Ko: Kolenc Pavel — kopač, Groboljšek Ludvik — učnik, Borišek Miroslav — učnik, Lipovšek Davorin — učnik, Perme Vojko — učnik, Klančišar Slavko — učnik, IOZD RESD Zagorje: Jereb Rajko — kovinar, Kreča Mirjana —• ek. tehnik, TOZD separacija Zagorje: Su-lejmanovič Mehmed—sep. del., Junuzovič Suljo—sep. del., Smajlovič Ago — sep. del., Han-kič Nazis —sep. del., DS SS ZPT: Tomšič Ivan — ek. tehnik, Mraz Renata — admin., Tomšič Ivo — gim. mat, DO IMD: TOZD SIMD: Preskar Drago — ključavničar, DO RGD: DS SS RGD: Zupan Aleš — ek. tehnik, TOZD ESMD: Klančišar Rajko —- ključavničar, Mujagič Muha-rem — strugar, Zibret Bogdan —• elektrikar, TOZD RIG: Jovan Ciril — vozač, Matejevič Tomislav —■ vozač, Jukan Mirsad — vozač, TOZD GRAM AT: Tahirovič Ju-suf — zlagalec žgane opeke, DO TET: DS SS TET: Perger Janez — strojni tehnik, ODHOD: DO ZPT: TOZD PT: Solce Anton —vozač — pren. v posk. dobi s str. del.. Črni Emil — voz.—spor. prek,. Tomažič Igor II — kop. pom. — spor. prek., Pavič Nedeljko—vozač — umrl, Omerovič Salko — kopač — v JLA, Logar Janko — vozač — pren. v posk. dobi s str. del. org., Stojanovič Nenad — vozač — pren. v posk. dobi s str. del. org., Brtan Jože — vozač — v JLA, Kvas Franc — motorist troley lok. — spor prek., TOZD separacija Trbovlje: Strnad Rudolf — rud. tehnik — spor. prek., TOZD PJL: Krajnc Jernej — lesni del. — pren. v posk. dobi s strani del. org., TOZD RESD Trbovlje: Zagori-šek Bogdan — kovinar — spor. prek., TOZD PH: Kovšček Pavel — kopač — upok., Jovan Franc I — strojni gl. jaška — upokojen, Todorovič Dragomir — kopač — samov. prek., Redžo Fadil — učnik— samov. prek., Anič Mladen —kop. pom., — samov. prek., TOZD PH: Belej Janez — kopač —: upokojen, Kačič Jože — strelec— upokojen, Bremec Marjan — rud. tehnik DM — učnik JLA, Bečič Alija —učnik. pren. v posik. dobi s str. DO, Bečirovič Mevludin — kopač — v JLA, Močilar Franc — učnik — spor. prek., Lokovšek Franc — strelec — spor. prek., Kovač Stane II — učnik — spor prek., Muhvič Ladislav — pom. del — v JLA, TOZD RESD Hrastnik: Fakin Stane — elektrikar — spor. prek., Kolar Jurij — pom. del. —samov. prek., TOZD P Ojstro: Bobonja Anton — učnik — pren. v posk. dobi, s strani delavca, Lamovšek Alfonz —• kopač — pren. v posk. dobi s str. del., Skok Jože — učnik. —■ samov. prek., Ivančičevič Pile — učnik — izključen, Bra-kič Sajid — učnik — v JLA, TOZD P Ko: Cukjati Franc II — kop.—• upokojen, Trivič Mi-ladin — kop. — samov. prek., Gradaškič Nurija -— učnik — samov. prek., Laziš Draško — kopač —iSamov. prek., Horvat Lado —učnik — samov. prek., Guzaj Feliks — kopač — upokojen., Kramar Jože — kopač —• upokojen, Reberšek Stane — kopač — upokojen, Dominkovič Ivo —- vozač — umrl, Zupančič Venčeslav — učnik — samov. prek., Delič Mašo — kopač — samov. prek., Kukavica Mirko — kop. pom., — umrl, DS PD Zagorje: Ljubič Leopold — kopač — upokojen, Seručnik Vlado — kop. pom., — upokojen, TOZD RŠC: Roglič Leopold — kopač — upokojen, DO RGD: TOZD RIG: Pikelj Ivan —kopač —upokojen, Stošicki Franc — vozač — samov. prek., Kurti č Himzo — kopač — samov. prek., Podkoritnik Mitja — vozač— spor. prek., Nurikič Azis — kopač — samov. prek., Osma-novič Flajro — kop. pom.,—samovoljna prek. Kabilovič Sena-hid —kopač — samov. prek., Ko-stev Alojz — vozač — samov. prek., Nukič Husein — kopač — samov. prek., Devedžič Šahbad — pom. kopač — samov. prek., DO TET: TOZD PEE: Divjak Danijel — stroj. del.—spor. prek., DS SS TET: Repenšek Ljuba — del. — upokojena, DO IMD: TOZD SIMD: Preskar Drago — varilec —• spor. prek., SOZD: DS ASO: Šketako Gizela —pom. v kuhinji — konec sez., Amer-šek Malči — pomoč, v kuhinji —• konec sez., Teržan Boris — serviranje hrane — konec sez., Pošebal Martin — serviranje hrane — konec sez., PREMESTITVE: Turanovič Ismet — dipl. rud. inž. — DS SS ZPT + RŠC, Suša Ivan — strojnik -— RŠC + DS PD Zag., Mujkanovič Mesud — sep. del — sep. + RT, Jamšek Leopold — el. inž. — PEE + DS SS, Kurent Vinko — str. inž.— PEE + DS SS, Pirc Marjan inž. kem. — PEE + DS SS, Mravljak Metod — inž. str. —PEE + DS SS, Kredar Ludvik — el. inž. — Vzdr. + DS SS, Hernavs Milan — gradb. tehnik — Vzdrž. + DS SS, Leskovar Ivo — el. delov. — PEE + DS SS, Lakič Tri-pun — vozač — PT + sep., Mar-kuljevič Miloš — vozač — PT + sep., Gašperšič Pavle— vozač — PT + sep., Marinkovič Vlastimir — vozač — ZT + sep., Jankovič Živorad — vozač — PT + sep., Ljuba Poznič NX>XSNXVWN^XX\\>XK>NN>>XW^XV^SXXXX\XXXXXX>XV MdfflSR —• Ti si kriva, da sem izgubil poročni prstan — pravi Janez Micki. — Kaj, — se nakuha Micka, — sem ti ga mogoče jaz snela?— To ne, — pravi Janez — toda že en mesec ti govorim, da imam žep raztrgan. □ □ □ —-Ne veste kako sem vesel, da sem dobil sina, —pravi novopo-ročeni očka — bom imel vsaj koga, ki mi bo pomagal pomivati posodo.— □ □ □ Pri nas je veliko deklic z govorno napako. Ne znajo namreč reči ne. Žena leži na smrtni postelji in prosi moža: — Prisezd mi, da moja naslednica ne bo nosila mojih oblek! — Neumnost,- — pravi mož — prvič boš drugi teden zdrava, drugič je pa ona veliko bolj suha kot ti. — □ □ □ Neki delavec, kd je najrajši po gostilnah posedal, reče svojemu tovarišu:—Delo je sicer lepa reč, samo preveč časa z njim za-zamudiš. —• □ □ □ So vprašalli Gorenjca: Kako to, da ste tapete z risalnimi žebljički pritrdili na steno? — Kaj mislite, da bom celo življenje v tem stanovanju? — se je nakuhal Gorenjec. □ □ □ Mlada dama vpraša kapitana luksuzne ladje: —Ali morate res zadnji zapustiti ladjo, če se zgodi nesreča? — Ja — pravi kapitan, — ampak samo, če se ladja potaplja. Če pa eksplodira, grem pa z drugimi v zrak. — n • — Meni se zdi, da mi je žena nezvesta. — Kako sd pa na to-prišel? — vpraša Peter —Veš, iz Maribora smo se preselili v Trbovlje, pa imamo še vedno istega pismonošo. — □ □ □ — Grozen dolgčas danes — pravi črna mačka drugi. — Pojdiva malo ven, da bova vsaj enemu nesrečo prinesli. — □ □ □ Praviš, da stalno dobivaš grozilna pisma. Zakaj pa ne greš na milico? — Ne bo nič pomagalo, pisma so namreč iz davkarije. — □ □ □ — Dva prijatelja prideta iz restavracije.— Čisto zanič lokal. — pravi prvi, —juha preslana, meso na pol surovo, prikuha mrzla. — Ja, — pravi drugi — in če ne bi tako hitro odšla, bi morala to še plačati. — □ □ □ Neka huda in močna žena je svojega ubogega moža dobro naklestila in pod mizo stlačila. Nato stopi sosed v hišo in, ko to zagleda, reče smeje se: — Kako šmenta, da si se pod mizo spravil? — Ta pa mu izpod mize jezen odgovori: — Kaj te briga, tukaj sem jaz gospodar in sedim, kjer hočem. — □ □ □ — K nam pride pa vsak dan zdravnik pregledat mojo is tare j-so sestro — pravi Janezek. — Potem mora biti pa zelo bolna? — To ne ,ampak zelo lepa je. — □ □ □ — In temule pravite vi močna kava? — vpije gost natakarju.— Seveda, — pravi natakar — kar poglejte, kako ste se razburili zaradi nje. — V zaporu sio dobili novega direktorja. Da bi pokazal, kako je dober in kako sočustvuje z ubogimi zaporniki,, jih je sklical na dvorišču in dejal: — Danes, prijateljčki, pa lahko delate vse, kar si kdo najbolj želi. — To so bile njegove zadnje besede. □ □ □ Še vremensko poročilo, ki drži sto procentno: — Kakršno vreme je na Silvestra dan, tako drži celo leto! — Srečno novo leto pri prebiranju mojih im predelanih vicev, pa da bi vam rože dobro uspevale v prihodnjem 82. letu, da bi nam cariniki še veliko kave priskrbeli, da bi znižali maligane v vinu kot kalorije v mleku in še veliko drugega, vam želi vrtnar Milan v letu 1982. Milan Kovač * * * Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skri-nar, Hinko Jazbec, Matjaž Ce-rovac, Ivan Gorobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974 spada glasilo »Srečno« med proizvode Iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Tisk KIL — TOZD TIKA Trbovlje. NOVOLETNA 1NAGRADNA križanka