UteUf_foUntn. pi»g»n. f gofortnJ y_V Ljubljani, v sredo, dne 18. avgusta 19?)_Stev. 187 i_Cena t.80 Pfn Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ Cek. račun: Ljnb- za ^^^r ^^^^^^^^ ^^^ ^P ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana it ^^m v m ^^m ^ io.-w) za ce- ^^^^^^^ ^^m J^^B ^^m M ^^^BB^fe m ^^M loletno 96 za ^^^^^ ^^B ^^M ^ ^^M M ^^^M ^^B inozemstvo 120 Din ^^B ^^B ^^B ^^ B ^^B ^^B Uredništvo je v JKL—^P H^^ aflBJ/KL—kU prava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni nredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-9« — Izhaja vsak dan zjnlraj, razen ponedeljka in dneva po prazniko Pozdravljeni pri Materi vseh Slovencev l Čudodelni oltar Matere božje na Brezjah Danes se zbere okoli svetišča Matere božje na Brezjah do tisoč primorskih Slovencev, katerim bodo v kratkem sledila še nova romanja iz Goriške. Prvič po dvajsetih letih so se na teh najbolj svetih tleh naše domovine sešli naši rojaki izpod vrhov Mangarta, Kanina in Krna, iz doline Soče ter Vipave, z brd slovenske Furlanije in z goriškega Krasa. Taka je usoda slovenskega rodu skozi veke in veke. da se v tugi in veselju ob važnih trenutkih svojega življenja njega sinovi in hčere zbero na svetih krajih, kamor so romali dedje in pradedje. iTam so potožili svoje gorje Očetu v višavah, se okrepili v poživljeni veri v njegovo ljubezen in pravieo, pa se vračali zopet v boj za svoj obstanek v nadi na boljše čase in lepšo bodočnost nekoč tako številne družine Slovenov. Najrajši pa so se shajali okrog Marije, Matere, ki znači moč, zvestobo in ljubezen, ki vse premaga po junaštvu, s katerim ne zna samo prenašati vsega trpljenja, ampak tudi zmagovati v borbi za sebe, za svojce in za ves človeški rod v službi pravice, dobrote in lepote na božji zemlji. Ob njenih svetiščih naš narod najrajši moli in poje, Večnega časti in prosi ter ga zahvaljuje. Zahvalili bodo naši primorski rojaki Boga, ker so v zvestobi do njegovih zapovedi, ki jim velijo ljubiti lastno kri, vero očetov in rodno zemljo ter čuvati čistost družine, dobre in lepe nravi rodu, pa njegove krščanske čednosti in omiko, ohranili svoj jezik, svoje dedne osobine in svojo pri-rodno kulturno skupnost z vsem, kar je slovenskega. Zahvalili bodo Boga. da so ostali zvesti katoliškemu občestvu, ki objema vse narode zemlje, jih vzguja v medsebojni vzajemnosti ene krščanske kulture in morale pa tudi brani v imenu božjega zakona narave, razodetja in vesti pravice vsakega, naj bo še tako majhen in slab ter izpostavljen močnejšim silam. Zahvalili Ga bodo, da jim je po svoji večni besedi in milosti pa po moralnem zakladu, ki so ga ohranile naše matere, naše družine in vasi, dajal poguma, potrpljenja in vztrajnosti, da so zvesto čuvali duhovno izporočilo očetov. Zahvalili bodo Boga, da niso zagrenjeni omahnili, da jih tudi razne in velike stiske, ki danes tarejo zlasti človeka, ki mora živeti od slabo plačanega truda na grudi, niso strle, ampak da bodro gledajo v bodočnost, pripravljeni živeti v dobrem prijateljstvu in sodelovanju z vsemi, ki so pod isto streho dobre volje in namenov, da se jim le pusti, kar je od vekov njihovega. Prosili bodo naši rojaki onstran meje Boga, da bi po toliki duhovni zmedi, politični neslogi, moralni razrvanosti ter socialni neslogi sveta, radi katere najbolj trpe najmanjši, zopet prinesel odrešenje v krščanski kulturni skupnosti, ki terja medsebojne prijateljske odnošaje in spoštovanje ter sodelovanje najrazličnejših narodov za en najvišji cilj: mir na temelju pravičnosti naroda do naroda, velikih do malih, enega stanu do drugega. Prosili bodo tega zase in za one, s katerimi jih je usoda po nedoumljivi Previdnosti božji zvezala, da živijo in delajo skupaj, kakor je krščanskih narodov vredno. Prosili bodo Boga, da ta idealizem v našem rodu nikoli ne ugasne, da ga vodi v vseh borbah za njegov obstoj in razvoj, da mu bodi vedno orožje za zmago Dobrega, ki naj ohrani nas in izpremeni v prijatelje vse, ki jih strasti ženejo v medsebojne prepire in spopade, da zaslepljeni pozabijo, kaj je velikega in vrednega v vsakem narodu in v vsakem prirodnem samosvojem občestvu. Prosili bodo Večnega, naj nikoli ne upade vera Slovencev v to, da bodo našemu kulturnemu svetu, ki je namenjen za prerojen je, končno zavladale duhovne sile resnice in prava ter pravičnega reda, katerim mora biti vsaka fizična sila le podrejena in pomožna moč, kakor pravi največji sodobni španski mislec, če naj kaj dobrega in trajnega ustvari. In zato naj se nobenega člana naše tako sirom raztre- sene, v najrazličnejših okoliščinah živeče slovenske družine nikoli ne polasti malo-dušnost, zagrenjenost in nemarje, ki sosmrl vsakega posameznika in vsakega naroda. Tega najbolj prosimo. To so misli in čustva, ki nas te dni pa sploh najtesneje družijo z brati, ki so nas obiskali in so eno z nami okoli Matere vseh Slovencev, zavetnice našega rodu, najideal-nejše podobe vseh kristjanov, ki iščejo Najvišjega in hočejo v svojem narodnem bitju in v bratski vzajemnosti z vsemi kulturnimi narodi božje vzore uresničevati. Nikoli nc bo omahnila naša vera v rod. ki v najhujših viharjih, najbrezizhoduejših stiskah in nadlogah pa najskrajnejših nasprotstvih od znotraj in od zunaj ni zavrgel svojih verskih in narodnih svetinj ter moralnih smernic. Vi bratje z obale jadranskega morja pa prisrčno pozdravljeni! Zakaj hočejo Japonci v zavzeti baš Sangaj Šangaj pomeni za Kitajsko vse: industrijo, denarstvo, trgovino lz poročil, ki prihajajo z Daljnega vzhoda razberemo, da se kakor leta 1932 tudi sedaj vrše ogorčeni boji za Sangaj. Kje je vzrok, da Japonci kakor tedaj pred petimi leti, tudi sedaj hočejo na vsak način priti v posest tega važnega mesta, ki ni le največje, kitajsko pristanišče, ampak največje azijsko obmorsko mesto in je na petem mestu med velikimi svetovnimi pristanišči? Treba je vedeti, da je Sangaj pristanišče za zaledje, ki je večje kakor Evropa in za število prebivalstva, ki šteje veliko nad dve sto milijonov. Posest Sanga-ja odloča skoraj usodo polovice Kitajske in sicer tistega dela. ki je važnejši. 67% nvoza za Kitajsko gre skozi S a n c a j. Vsa druga obmorska kitajska pristanišča so v primeri s feangajem le malo pomembna. Sangaj pa ni le največje trgovsko središče Kitajske, ampak tudi njegovo največje industrijsko središče. Nad polovico vse kitajske industrije leti v ftangaju. Kakor znano, se je kitajska industrija v zadnjih letih zelo dvignila in se ji je pogrešilo izpodriniti v gotovih panogah ne le evropske, ampak tudi japonske izdelke. Po tej poti, kakor je pričela Kitajska v zadnjih letih, hi mogla v kakem desetletju postati celo izvozna država. V .sangajii je 350 najbolj moderno organiziranih tekstilnih tovarn, potem 170 tovarn za železne in jeklene izdelke. dalje industrija kemičrih. tiskarskih in drugih panog. Mesto šteje že nad 4 milijone prebivalcev in ima ogromna predmestja, v kate rili je nameščena industrija, sangnj je tudi s red liti1, e kitajskega hankarstva. Tn se stekajo zlasti angleški in ameriški trgovski stiki s Kitajsko. Zemanska vremenska napoved: Hladno vreme. Prevladovalo bo oblačno, v vzhodni poločivi e plohami od časa do časa. Jasno na Primorju in v zahodnih krajih. Zagrebška vremenska napoved: Jasno in nekolik« hladneje. Dsnajska vremenska napoved: Večinoma jasno in topleje. Vse to vedo tudi Japonri in zato so namerili najprej svoje topove na Sangaj, izpred katerega so se morali leta 1932 umakniti, trdno prepričani, da bodo tokrat mogli zadeti z zavzetjem .šangaja Kitajsko naravnost v srce. Kitarski minister: Japonci merijo na Rusijo Dunaj, 17. avgusta. AA. (Havas.) Kitajski finančni minister Kung, ki se sedaj mudi na Dunaju, je izjavil časnikarjem, da bo vojna na Kitajskem trajala najbrž zelo dolgo. Japonska ima samo ta cilj, da si na Kitajskem ustvari teren za svojo borbo z Rusijo. Japonci bi s Kitajci samo pod tem pogojem napravili mir. Toda Kitajska odklanja vsak sporazum, ki bi bil naperjen proti tretji državi. Kitajska hoče živeti v miru z Rusijo in z vso Evropo in zato se bo borila za svojo neodvisnost do zadnje kaplje krvi. Ob koncu svoje izjave je Kung še rekel, da ni res, da misli maršal Čankajšek prevzeti samo vodstvo vojnih zadev, predsedstvo vlade pa izročiti njemu. Japonci govore o pripravah Rusije Tokio, 17. avgusta, b. V tukajšnjih političnih krogih izredno resno računajo z dejstvom, da bo v najkrajšem času prišlo do oborožene intervencije sovjetske Rusije na severu. Japonski generalni štab je prejel zanesljiva poročila, da je pričela sovjetska Rusija z obsežnimi vojnimi pripravami. Akoravno je japonska javnost zaradi teh vesti silno razburjena, pa vojaški krogi izjavljajo, da so računali z morebitnim sporom s sovjetsko Rusijo že ob pričetku kitaisko-japonskega konflikta in da so zaradi tegs tudi v tej imeri storili vse potrebne ukrepe, da ne bo nikakšnih iznenadenj. To pa tudi dokazuje, da je Kitajska sodelovala z Moskvo, ter je akcija Japonske povsem upravičena. Japonska nastopa danes proti Kitajski v interesu vsega sveta, ker nastopa istočasno proti komunizmu, ki se je strašno razpasel po vseh kitajskih pokrajinah. V japonskih vladnih krogih izjavljajo, da se motijo vsi oni, ki mislijo, da bo Japonska doživela gospodarski in finančni polom. V sredo 18. t. m. bosta sklicana oba doma, da sprejmeta vse sklepe, ki bodo potrebni v zvezi z vojnimi ukrepi proti Kitajski. V japonski javnosti so vedno bolj vznemirjeni zaradi priprav sovjetske Rusije, kajti potniki, ki prihajajo s transsibirsko železnico v Tokio, pripovedujejo, da Rusija v vsej naglici koncentrira ogromne vojne kontingente ob Bajkalskem jezeru. Japonci poročajo 86 kitajskih letal uničenih Tokio, 17, avgusta. AA. (DNB.) Mornariški minister admiral Jonah je obvestil člane vlade na včerajšnji seji ministrskega sveta, da je japonsko letalstvo od 17. julija dalje uničilo 86 kitajskih letal in 17 hangerjev. Letališče pri Nankingu je hudo poškodovano. Minister je dalje poudaril, da je položaj Šangaja slej ko prej nevaren. Povedal je, da čete kitajske centralne vlade ie zmerom prodirajo na sever. Glavna moč te vojske je zbrana med Paotingom in Cangkujem. Srdite borbe tr za Sangaj Sangaj, 17. avgusta, b. Ponoči je samo nekaj ur zavladal mir v mestu. ?.e ob 4 zjutraj so pričeli grmeti kitajski in japonski topovi, ki so neusmiljeno z granatami obsipavali nasprotne postojanke. Japonske vojne ladje so otvorilc močan ogenj proti kitajskim položajem pri Vuaungu. S tem pa se je tudi pričela strašna borba za strategično zelo važno postojanko v Šangaju. Drug za drugim so padali snopi granat z japonskih ladij na izliv reke Vanko-va proti kitajskim postojankam na nasprotni obali. Kitajsko topništvo ni mirovalo in je sistematčno obstreljevalo japonske položaje v japonskem okraju Ilangcvu. Japonc poročajo, da se je razvila velika borba v čapejskem okraju. Izid te borbe še ni znan. Dopisnik »United Pressa« poroča, da so Kitajci okrog 10 dopoldne z granatami zažgali veliko japonsko trgovsko hišo na obali reke Vankova, ki leži «amo 400 m izpred japonskega konzulata. Japonci so davi zanikali vest. da bi bili Kitajci z naskokom zavzeli včeraj japonski generalni štab v parku Hankov. V Vusungu, kjer so Japonci izkrcavali močne okrepitve, so se razvile hude borbe, o katerih še ni podrobnosti. Na nasprotni obali so japonske vojne ladje izkrcavaie okrepitve. Kitajci zanikajo japonske vesti, po katerih bi oni izgubili 86 letal. Vsi japonski napadi proti kitajskim letališčem so bili brez uspeha. Japonci pa so izgubili v teh borbah 30 letal. Tako pravijo Kitajci. Japonci napovedujejo, da bodo prihodnje dni znatno pospešili letalsko delavnost okrog Šangaia. Položaj v mednarodnem delu Šangaja jc še vedno zelo resen. Kitajski mestni župan je svetoval angleškemu generalnemu konzulu, naj nekaj dni Se odgodi evakuacijo britanskih državljanov, ker po informacijah, ki jih jc prejel od svoje države, slednja ni v stanju zagotoviti varnosti beguncev zunaj Šangaja. Japonsko vrhovno poveljstvo je odklonilo jamstvo za nevtralnost mednarodnega ni-selja iz čisto vojnih razlogov. V Šangaju ni vode Največja nevarnost pa grozi, ker so sc pričele v šangaju »iriti kužne bolezni. V mednarodni koncesiji se je zbralo nekaj sto tisoč kitajskih beguncev, vsled česar so razmere, ki so bile že itak prej neznosne, sedaj naravnost obupne in se bojijo, da se bo bolezen pričela naglo širiti. Dalje pa obstoja še nevarnost, da bo v najkrajšem času mesto brez vode, ker se vodne črpalke nahajajo v vojnem področju. Plinarna je že ustavila svoje delo, električna centrala pa bo storila isto bržkone v najkrajšem času. Letalski boji vedno hujši Šangaj, 17. avgusta, b. Sinoči ob 6 so prešle kitajske čete v splošen napad. Pozno ponoči ao po poročilu Reuterjevega urada Japonci izpraznili številne položa'e ler se pričeli unikati. Sangaj, 17. avgusta (DNB.) Japonske letalske 5m£, ki so v ponedeljek dobilč ptrct-nfljč oj«v«rii|C, •o danes ob«trel|evalc kitajske postojanke pri Pa- tangu. Kitaj** letala, ki *o elroiala napaati japonske postojanke, 10 pregnali protiletalski topovi vojnih ladij. Vilic temu se je pa kitajskim bombnikom posrečilo bombardirati japonske vojašnice r Čaheju in Honkevu. Toda njihov« bombe niso zadele cilja. Šangaj, 17. avgusta, c. Japonska letala so danes razrušila železniško progo pri Šangaju, ki vodi iz Šangaja v Nanking in iz Šangaja v Hankov. letala so na bližnjih kolodvorih porušila vse poetajne objekte in uničila tudi v6e vodovode. Šangaj, 17. avgusta, c. Kitajska letala so danes popolnoma porušila japonski konzulat v Šangaju. Vse poslopje je v razvalinah. Pri tem jc bil težko ranjen načelnik japonske policije v Šangaju. Japonski generalni konzul se je pravočasno umaknil iz poslopja. Japonci pri Nankavu ustavljeni Tiencin; 17. avg. b. Dopisnik »United Pressa« poroča, da je bila v področju Nankova ustavljena japonska ofenziva. Kitajci poročajo, da so v zadnjih borbah pri Nankovu izgubili 500 mož, da pa so imeli Japonci trikrat večje izgube. Tudi kitajski glavni vojni štab poroča, da je ofenziva Japoncev na sektorju Nankov zlomljena. Japonci »o imeli velike izgube. Angleška modrovanja: ZN naj se ne vmešava London, 17. avgiMta. c. Zunanji minister Eden «e je danes nenadoma vrnil v London in sklical takoj sejo ministrov, ki so bili blizu Londona. Na tej seji so govorili o dogodkih v Šangaju. London, 17. avgusta, b. V angleških političnih in finančnih krogih poudarjajo, da mora Japonska storiti vse, da vojno s Kitajsko čim prej konča, ker zna imeti druga vojna za njo strahotno finančno katastrofo. Japonska bo brez dvoma s svojimi velikimi vojnimi silami skušala demoralizirati Kitajsko. Velika Britanija, Združene države in Francija bodo storile vse, da se prepreči razširitev spora na mednarodno naselje. Pri tem pa seveda ne prihaja v poštev oborožena intervencija. Dell Ex-pree poroča, da so dobili člani britanskega kabineta poziv, naj bodo pripravljeni, da 6e takoj vrnejo v London, čc bo to potrebno zaradi razvoja dogodkov na Kitajskem. Ministrski predsednik C h ara -berlain je včeraj večkrat govoril z Foreign-Officem. V Angliji »o danes splošno prepričani da vojne ne bo mogoče preprečiti in da tudi nima smisla, da bi se Zveza narodov vmešavala v ta spor, ker ima žc dovolj izkušenj. Ameriško stališče Wasington, 17. avg. b. Roosevelt je sprejel zunanjega ministra llulla, ki mu je podal poročilo o položaju na Kitajskem. Po tem razgovoru ie Roosevelt pričel takoj sestavljati deklaracijo. Ki jo bo objavil še danes. Poudarja se, da bo v tej deklaraciji Roosevelt obrazložil, da bo Amerika z vsemi silami branila svoje interese na Kitajskem. Oseba in delo metropolita Dositeja »Jutro«, ki se, kadar kaže, tako rado izdaja za zagovornika katoliške vere in miselnosti, se hudo razburja, ker smo prinesli nekaj črt s portreta sedanjega namestnika patriarha, metropolita Dositeja. Pravi, da ga je »Slovenec« nečuveno napadel in nekrščansko oklevetal. Goreče simpatije »Jutra«, glavnega glasila JNS, za nadškofa Dositeja, ki je razpihal besno gonjo zoper sporazum s katoliško cerkvijo, ee kaj malo ujemajo z zatrjevanjem tega lista, da ni piroti konkordatu in da je JNS celo petim 6vojim članom v narodni skupščini dovolila, da zanj glasujejo. Če je šlo za kakšnega slovenskega ali hrvatskega nadškofa ali škofa, ga »Jutro« nikoli ni zagovarjalo, ampak nasprotno nikoli ni prizaneslo nobenemu katoliškemu hierarhu z najhujšimi napadi is nekrščanskimi klevetami, dočim gre sedaj v ogenj za pravoslavnega metropolita, ki je od nekdaj znan po svoji nestrpnosti ter je vse svoje delo posvetil izključno borbi zoper katoliško cerkev, čeprav bi imel več koristnega in pozitivnega dela, če bi deloval na reformi svetosavske pravoslavne cerkve, ki je po prepričanju škofa Nikolaja Ohridskega m znatnega dela srbske duhovščine notranje reforme krvavo potrebna. O tem Dositeju torej pravi njegov advokat, ljubljansko katoliško »Jutro«, da smo ga nečuveno o4clevetali. Skrbno pa se ogiba »Jutro«, da bi povedal, a čim je »Slovenec« Njegovo Preosvjaščen-stvo, metropolita Dositeja oklevetal. »Jutro« prinaša njegovo obširno biografijo, kje povsod in kaj je študiral, da se je že v 20 letu pomenišil in koliko jezikov zna ter kako obsežna je njegova izobrazba. Mi o tem nismo pisali in temu nočemo ugovarjati, ker je izobraženih pravoslavnih arhier-jev in hierejev veliko, katoliških pa tudi nič manj, tako da za svet to ni nobena novost. Pač pa smo rekJi, da metropolit Dositej ni srbske krvi in to ponavljamo, naj bo »Jutru« in ostalim liberalnim častilcem metropolita Dositeja prav ali ne. Dositej je iz slovaške katoliške rodbine Pišta, ki živi v Banatu. To ni izmišljeno, ampak naj se »Jutro« informira pri verodostojnih virih, saj matrike najbrže še obstojajo. Mi smo to navedli zaradi tega, ker je znano dejstvo, ki ga potrjuje tudi znani srbski pregovor, da so ljudje s katoliško dedno preteklostjo, če zapadejo tujemu miljeju, navadno najhujši nasprotniki svoje rodne dediščine in vere. Da to velja v prav posebni meri za metropolita Dq4-teja, priča vse njegovo delovanje, o katerem »Jutro« sramežljivo pove samo to, da je »Dositej v času narodnega verskega pokreta po vojni na Če-hoalovaškem in v Podkarpatski Rusiji po vojni odpotoval tja gor, kot delegat srbske pravoslavne cerkve m jc ostal v ČSR polna tri leta,« ne da bi povedalo, kaj je tam delal. Ravno to je namreč tisto, kar nas in vso slovensko ter katoliško javnost najbolj zanima. Mogoče bi bilo zanimivo tudi to, da je Dositej svoje prve teološke izpite napravil na peterburški duhovni akademiji, kjer je vladalo versko svobodomisel- Franco zasedel Reinoso Uspešna ofenziva proti Santandru Salamanca, 17. avgusta. »United Press« poroča: Bele čete eo na cesti, ki vodi iz Palencije v Santan-der zasedle važno mesto Reinosa. Reinosa šteje 10 tisoč prebivalcev in je drugo največje mesto province in važno industrijsko središče za celo pokrajino. Mesto bi Francove čete že lahko zasedle v nedeljo. Vodstvo armade pa je preje hotelo imeti v posesti vse okoliške višine. Zato je Reinosa bila zasedena v ponedeljek. Na tem odseku so nacionalisti napredovali 18 km ,na glavni cesti Burgos— Santander pa celo več kot 50 km. Glavno vlogo pri tej ofenzivi igrata na Francovi strani letalstvo in topništvo. Kjerkoli so se rdeče čete poskušale postaviti v bran, so jih takoj vzele pod močan ogenj baterije Francovih čet, istočasno pa jih je obmetavalo letalstvo iz zraka. Posebno zračni napadi so bili siloviti in so povzročili med rdečimi četami zelo velike izgube. Mnogo rdečih čet je pred prodi-rajočim nasprotnikom položilo orožje. Salamanca, 17. avgusta. AA. DNB: Znane eo podrobnosti o borbah pri Reinosi. Sovražna obramba je bila razmeščena v obliki vreče. Vseh 20 bataljonov, ki eo branili postojanko, je uničenih. Nacionalisti eo zavzeli nad 20 postojank. Prebivalstvo v Reinosi je nacionaliste navdušeno sprejelo. V tamkajšnji tovarni orožja so nacionalisti zaplenili še 40 topov, ki oo bili ravno dokončani. Na eamtandrski fronti je padlo na tla troje rdečih letal. Rdeča letala so zopet začela bombardirati od- prta mesta v ozadju. V Valladollidu ie bila ubita ena, in ranjene tri žene. V Palenciji j« bilo ubito dete in dve ženi. Salamanca, .17. avgusta. AA. DNB: Včerajšnje nacionalistično poročilo pravi, da je bil sovražnik na astunski fronti odbit. Na santandrski fronti so legionarji zlomili odpor sovražnika in zavzeli Escu-no in Arijo. Zavzeli so tudi gorski prelaz Puerta del Escuno. Zaplenili so med borbo 7 sovj. oklepnih avtomobilov in mnogo materiala. Ujeli so nad 800 miličnikov. Med zaplenjenim vojnim materialom je 19 topov in 9 tankov. Salamanca, 17. avgusta. AA. (DNB) Včerajšnje poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva javlja s santandrskega bojišča, da so čete tujske legije prebile sovražni odpor in zavzele mesto Escuno in kraj Arijo. Nacionalistične čete so znatno prodrle na sever in zavzele pomembne postojanke. V bojih so nacionalistične čete zaplenile 6 ruskih tankov in mnogo drugega vojnega gradiva. Sovražnik je izgubil 675 mož. Drugi nacionalistični oddelki so pa zavzeli mnogo važnih postojank poleg Monte Castra ter zaplenili mnogo vojnega gradiva. Med drugim je padlo v nacionalistične roke 19 baterij in 9 tankov. Pariz, 17. avg. b. Potrjuje 6e vest, da so nacionalisti prebili republikansko bojno črto pri Santadarju na štiri hmestih. Na teh bojiščih se bojujejo 4 divizije nacionalističnih vojakov. Osebne vesti Belgrad. 17. avgusta, m. Napredovala sta v 3. skupino 2. stopnje Ludovik Vagaja, ravnatelj realne gimnazije v Novem mestu in Franc Mrav-Ijak, ravnatelj realne gimnazije v Celju. — V Vil. skupino jo napredoval Ivan Medved, profesor ua učiteljišču v Ljubljani. Belgrad. 17. avgusta, m. Notranje ministrstvo je odvzelo jugoslovansko državljanstvo Petru Balu, ki je pristojen v občino Apače, radi vstopa v službo avstrijskega Schutzkora. Belgrad. 17. avgusta. AA. Upokojeni so; A. Niforgai, kontrolor pošte Maribor 1; Anton Roc. poštni inšpektor v Celju; Franja Drakulič, insp. |K)šte Žalec; Franc Prah, inšpektor, Maija Moder, .Štefan Domec, Ludvik Florenini, višji kontrolorji in Franc Legat, višji prometnik pošte Ljubljana I; Mirko Bernard inšpektor; Milan Zemljič in Rudolf Holbezen, višji kontrolorji pošte Maribor 2. Ljudmila Rek, višja kontrolorka pošte Stari trg pri Rakeku in Josip Kladnik, višji kontrolor pošte Vransko. Beljgrajshe vesti Paraein. 17. avgusta, m. Danes je bil tu dobro obiskan shod JRZ, Ki ga je sklicala krajevna strankina organizacija. Na shodu ie govoril najprej predsednik organizacije industrialec Teokarovič za njim pa še več strankinih funkcionarjev. Vsi •o poudarjali potrebo sprejetja konkordata. Kraljevo. 17. avgusta, m. Snoči jo dospei semkaj vodja fašističnega pokreta Dimitrij Ljolič in obiskal v samostonu Ziči pravoslavnega škofa Nikolaja, ki spada v skupino visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki zavzemajo nepomirljivo stališče napram konkordatu. Na drugi strani je znano, da je Ljotič vodil sedanjo kampanjo proti konkordatu, poirg levičarskih elementov, JNS in ostalih političnih odpadnikov in imel močno besedo. Belgrad, 17. avgusta, m. Tekom današnjega dneva so si gojenci Varšavske visoke šole za telesno kulturo ogledali razne zanimivosti naše prestolnice. Opoldhne je njim na čast priredil kosilo belgrajski župan, večerjo pa jim priredi minister za telesno vzgojo naroda v gardijsketn domu. Belgrad. 17. avg. m. Na predlog gradbenega ministra je ministrski svet sprejel uredbo o podaljšanju roka za izmenjavo platišč, na obstoječih tovornih vozilih. Po tej uredbi se rok, ki ga predpisuje zakon o spremembah in dopolnilih o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih podaljša do 1. aprila 1938. Na predlog tehn. oddelka pa lahko banska uprava popravi promet tovornih vozil, ki nimajo predpisanih platišč |x> čl. 18 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1029. na onih cestah, ki so zgrajene kot sodobne ceste z betonom ali asfaltom, ali pa tudi ua novo zgrajenih makadamskih cestah. Znižane vozni ne Belgrad, 17. avgusta. AA. Prometni min;ster je dovolil polovično voznino na drž. žel. članom esperantistov za kongres 5. in 6. septembra v Zagrebu; udeležencem slavnostne posvetitve četni-ških zastav 19. t. m. v Tuzli in udeležencem prvega kongresa pravoslavnih veroučiteljev ljudskih, srednjih in strokovnih šol, ki se bo vršil v Belgradu 7. in 8. septembra. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek m jim bo z železniško izkaznico veljal tudi za brezplačno vrnitev. stvo v tisti čudni zmesi z najbolj črno politično reakcijo pod podobo pravoslavnih simbolov, ki je označevalo carsko vzhodno cerkev, kar je zelo olajšalo delo boljševikov, ki eo jo s primeroma zelo majhnim trudom kot organizacijo popolnoma razdejali. Manj zanimivo je, da je Dositej, kakor »Jutro« pripoveduje kot nekaj bogve kako izrednega, stopil v meniški red, še preden je končal bogoslovje, ker je pač vsakemu, ki kolidkaj pozna običaje v pravoslavni cerkvi, znano, da tieti, ki v tej cerkvi težijo za višjim položajem oziroma za ško-fovstvom, vstopijo zgodaj v meništvo, kakor to zahtevajo kanoni, ker služba navadnega dušnega pastirja v pravoslavni cerkvi nikoli ni bila kaj posebno zaželjenega iu polna gmotnih 6krbi in duševnega gorja, kakor lahko gospodje pri »Jutru« berejo, če že nimajo drugih virov, v »Sobor-janih« slavnega pisatelja in eneija najbolj čistih in gorečih vernikov ruske vzhodne cerkve, Lje-skova. Tudi nadaljnji potek Dositejevih študij je za vsakega pravoslavnega arhierieja tako tipičen, da ne vemo, čemu si je »Jutro« dalo z njim toliko truda. Na vsak način niti čista filozofija, niti svobodomiselni nauki protestantovstva o krščanstvu ter študij socialnih ved in katoliške bogoslovne vede metropolitu Dositeju očividno niso veliko pomagali, da bi napravili iz njega takega širokogrud-nega, tolerantnega in sodobnega verskega misleca in delavca .kakor jih je veliko v vesoljski pravoslavni cerkvi naših dni in, hvala Bogu, tudi med srbskimi arhiereji, od katerih moramo nekatere na-Tavnost občudovati zaradi teh lepih osobin in širokega gledanja, in kateri se, kakor je splošno znano, z metodami metropolita Dositeja v borbi zoper konkordat nikakor ne strinjajo. mmmmmmmmmmmmmammmmnmi^m Da ho portret metropolita Doaiteja popoln, kolikor je to sploh potrebno, moramo povdariti, da Dositej ni razvnel sedaj samo najbolj fanatične verske borbe v Jugoslaviji, v kateri je po nesreči postal namestnik pokojnega patriarha, ampak da jo je pred leti vžgal tudi v Češkoslovaški republiki, posebno pa v Podkarpatski Rusiji. kjer so se v tej borbi požigale cerkve in ubijali ljudje ter zagrešila najhujša nasilja. Tam je Dositej s pomočjo takratne češkoslovaške fra-masonsko vlado s svojimi divjimi pridigami organiziral odpad od katolištva tn unije, posvetil odpadlega češkega katolika Pavlika za škofa (bil je lo škof Gorazd, ki je bil prav te dni, ko divja boj zoper katoliško cerkev in zoper vlado dr. Stojadinoviča, na obisku pri svojem prijatelju Dositeju, da ga utrdi v tej borbi zoper zdravo pamet in krščansko moralo) in organiziral pravoslavje v češkoslovaški republiki. Uspeh tega razdiralnega dela, ki naj bi oslabilo katolicizem v mladi republiki, je bil minimalen, je pa rodil le škodljive narodne posledice, zlasti v Podkarpatski Rusiji, kjer je bil po zaslugi metropolita Dositeja in odpadnika Gorazda porušen verski mir tako, da ga je sedanja vlada komaj u postavila. Saj so Gora-zdovi verniki še pred kratkim zažgali katoliško cerkev v Hustu. Pravoslavno glasilo v tej pokrajini, »Pravoslavuaja Rus«, je prineslo to dni poročilo, v katerem ponavlja vse laži in klevete o smrti patriarha Varnave in trdi, da hoče dr. Sto-jadinovičeva vlada s konkordatom pravoslavje zasužnjiti ter podeliti katoliški cerkvi privilegij vodilna državne cerkve v Jugoslaviji. Da je ta huj-skajoča laž bila skuhana v kuhinji, v kateri gospodari metropolit Dositej, ni treba posebič dokazovati. Pravoslavci so tudi v Podkarpatski Rusiji tako zelo nahujskani, da olomuški list »Naši-nec« poziva vlado, naj odredi- vse potrebno, da v Podkarpatski Rusiji nc bi zopet prišlo do verskih bojev in nasilstev. Takšni so sadovi miselnosti in delovanja namestnika pokojnega patriarha, metropolita Dositeja. Nemška sodba o »Slovencu" „Slovenec" v doktorski disertaciji v Berlina t,Nacionalno slovenski, protinemški, protikomunističen" Moskra, 17, avgusta, c. Danes je imel vrhovni ruski sovjet sejo, na kateri je potrdil imenovanje Čubarja za finančnega komisarja. Dosedanji komisar Orinko je odstavljen. Za komisarja |>ošle iu telefona je imenovan Birma, dočim je dosedanji komisar odstavljen. Na filozoBčni fakulteti berlinske univerze je za doktorsko disertacijo napisal dr. Alfred F a 1 k , doma iz Maribora, daljšo znanstveno razpravo pod naslovom »Sodobni jugoslovanski tisk.« V tej razpravi podaja pisatelj v prvem poglavju kratek pregled zgodovine jugoslovanskega tiska. V drugem poglavju opisuje Jugoslavijo z zemljepisnega stališča in skuša podati sliko o kulturnem, gospodarskem in političnem življenju v naši državi. V tretjem poglavju načenja podrobnostno zgodovino o jugoslovanskem tisku po letu 1916 in se v zelo zanimivem jeziku razpisuje o organizaciji našega tiska, tako o centralnem tiskovnem uradu, Avali in najuglednejših jugoslovanskih časnikih. V četrtem poglavju pa daje podrobnostno oznako vsem važnejšim srbskim, hrvatskim in slovenskim dnevnikom. Med zadnjimi omenja v poslednjih poglavjih samo »S 1 o v e n c a«, »Jutro« in »Mariborer Zeitung«. V naslednjem poglavju pa opisuje stališče pomembnejših dnevnikov do sedanje Nemčije in tamkaj zopet v posebnih poglavjih govori o »Slovencu« in »Jutru«. Ko govori o slovenskih dnevnikih, ki izhajajo v Ljubljani, pravi, da predstavljajo poseben tip zase med jugoslovanskim tiskom. Ljubljano označuje kot sedež vsega duhovnega in kulturnega življenja Slovencev in kot rojstno mesto slovenskega narodnega preporoda, kot središče vsega boja proti nem-štvu in kot prestolnico katoliške kulture. Ljubljana je zaradi svoje zemljepisne lege — na severni meji države — dala svojemu tisku čisto posebno nalogo, ki odgovarja potrebam za obrambo slovenskih nacionalnih interesov, kakor tudi za boj za osvoboditev vseh Jugoslovanov, ki živijo na Koroškem, na Goriškem in v Istri. Ta tip je oslal značajen za ljubljanski tisk tudi potem, ko je bil slovenski nacionalni program povečini dosežen. Dr. Falk nato podaja zgodovino »Slovenca«, ki je za njega najpomembnejši narodno-obrambni dnevnik v Sloveniji. Omenja že 1. 1849 v Ljubljani ustanovljen list, ^Pravi Slovenec«, ki pa je moral prenehati že naslednje leto. Šele 1873 je začel izhajati list pod imenom ^Slovenec«, ki je 10 let pozneje postal dnevnik. Nato opisuje dr. Falk Jugoslovansko tiskarno, ki je žarišče vsega katoliškega tiska in poda podrobnostno sliko o tehnični opremi »Slovenca«. Dr. Falk piše dobesedno: »Vtis, ki ga napravlja list, je vtis zelo skrbno negovanega dnevnika. »Slovenca« berejo predvsem v slovenskih izobraženih krogih, nadalje trgovski krogi in vse, kar je vodilnega v Sloveniji Časopis je brezhibno in z veliko skrbjo urejevan, delavnost urednikov pa sc razteza na vsa polja politike, gospodarstva in splošne izobrazbe. List se strogo drži nacionalno slovenske in »krščanske« črte. To je razvidno iz uvodnikov in iz poroče-valne službe, ki jo list opravlja v svojstveno političnem cilju- »Slovenec« piše proti vsemu,kar jc nemškega, nadalje proti komunizmu in vsemu kar bi moglo ogrožati slovensko narodno zavest ali krščansko usmerjenost. List nc prinaša samo članke, ki tičejo slovenskih narodnih zahtev v svoji lastni deželi, ampak prinaša in pobija vse po vsem svetu pojavljajoče sc protikatoliške pokre-te ter jih obravnava v izčrpnih člankih z močno krščansko barvo. Dokaz za lo, da list polaga veliko važnost na takšno izčrpno obravnavo gotovih vprašani, leži v tem, da jih prinaša vedno na uvodnem mestu v prvem stolpcu na prvi strani. Zelo dosledno se bori »Slovenec« proti komunizmu in prinaša vse tozadevne vesti v veliki tehnični opremi.« Zemljepisna lega kraja, v katerem »Slovenec« izhaja, zahteva da se ta list peča tndi z usodo Slovencev, ki živijo na Koroškem, na Goriškem in v Istri. V dolgih in izčrpnih člankih se list postavlja za njihove nacionalne in kulturne pravice ter zahteva zopet v izčrpnih člankih osvoboditev slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji. V »Slovencu« najdemo napade proti še vedno prevladajočemu nem-štvu na južnem Štajerskem, v Mariboru, v Celju in Ptuju. S posebno vnemo se zagania v nemški Kul-turbund, ki razvija svojo delavnost po teh krajih, kakor tudi v razna nemška športna in pevska društva. Z doslednostjo, ki jo najdemo samo pri .Slovencu«, se zaganja povsod, kjer le more v nemško knlturo, v vsako nemško delo in sploh zanika obstoj Nemcev v Sloveniji, razen malenkostne nemške manjšine. Dnevno proslavlja v člankih slovensko kulturo in njeno nadoblast v Sloveniji Pogostokrat opisuje borbo Slovencev za osvoboditev od Avstrije. Z zunanje političnimi vprašanji sc peča samo na prvih dveh straneh. Na ostalih straneh pa prinaša notranje politične vesli in poročila s podeželja ter z£,o mnogo kuilumin prispevkov. »Slovence« je tako glede jezika, kakor ludi po svojem slogu zelo skrbno urejen in stoji na visoki duhovni stopnji. On ni čisto političen dnevnik, am-pak polaga veliko važnost na kulturno stran, pri čemer pa vedno podčrtava nacionalno slovensko in krščansko črto. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je »Slovenec« poleg zagrebškega »Obzora« najbolje urejevan dnevnik v Jugoslaviji. Važnost »Slovenca«, ki se večidel bori le za slovenske interese, je zemljepisno omejena m slovenski narod ▼ Jugoslaviji in na slovenske manjšine na Koroškem in na Goriškem. Tehnična oprema uredništva in oprava »Slovenca« odgovarja najbolj modernim zahtevam na polju časnikarstva. List ima svoje dopisnike tudi po inozemstvu. Podjetje je zelo razgibano. »Slovence« je najstarejši in vodilni d n e v n 1 k v Sloveniji Poleg nfega izhajajo t Ljubljani še »Jutro«, »Slovenski narod« in »Glaa naroda«, (ki pa je med tem že izdihnil). Vsi ti pa imajo več ali manj le krajevni značaj in ne igruo nobena vloge. Le »Jutro« fe približno tako razširjeno kot »Slovenec« in obstoja med tema listoma srdita borba. V onem poglavju, kjer opisuje dr. Falk »tališče jugoslovanskih dnevnikov do sodobne Nemčije, pravi pisatelj o »Slovencu«, da vseskozi vztraja na načelno protinemški črti Avtor nato navaja v dokaz svoje trditve celo vrsto trrodnrkov, »ki jih je »Slovenec« prinesel o Sodobni Nemčiji, posebno uvodnik, ki je izšel 21. marca 1935 o neonski nevarnosti«. Zelo redko objavlja »Slovenec« svoje napade proti Nemčiji v ostrejši obliki, ampak zna svoje bralce pridobiti s stvarnimi razmotrivanji, da jih potem popelje na fronto proti Nemčiji! Prihodnjo nedeljo prinesemo dr. Falkovo mnenje o »Jutru«, Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah SV. CIRILA in METODA. Na vsaki pošti samo Din 1*—. Dr. Spaho za strojevodje in kurjače Belgrad. 17. avgusta. AA. Prometni minister dr Mehmed Spaho je sprejel 13. t. tn. v svojem kabinetu organizacijo strokovnega društva strojevodij državnih železnic in ladij, ki so mu izročili načrt zakona o strojevodjih in resolucijo 15 kongresa. Minister dr. Spaho je prevzel načrt zakona in resolucijo, in je zastopstvu strojevodij izjavil: Kot resorni minister, čeprav nisem strokov njak, čutim iskreno, naj6i že potujem, ali ne, z dvema glavnima osebama v vsakem vlaku, to sta strojevodja in kurjač. Poznam njuno težavno, naporno in odgovorno službo, in sem prepričan, da je zakon iz leta 1931 kršil pravice strojevodij. Nesporno jc, da se tudi ostali železniški uslužbenci nahajajo v slabem položaju. Nesporno pa so v tem oziru na najslabšem 6trojevoaje zaradi svoje odgovornosti v službi. Zato čutim do njih naj-iskrenejšo naklonjenost. Zgodilo sc je, da 6e jc temu ali onemu strojevodji pri prekategoriziran)!! storila krivica in da jc kurjač po zvanju ali kategoriji postal starejši od strojevodje. Prosim vas, gospod predsednik, da mi podobne primere takoj pismeno sf>oročitc. da ga bom mogel upravnim potom urediti v korist vaših članov ne glede na to, ali bo ta ukrep združen fudi z materialnimi izdatki. Izredno sem zadovoljen, da sc v dveh letih mojega ministrovanja ni zgodil niti en primer, ki hi mogel obsenčiti moje sotrudnike — železniško osebje, zlasti pa strojevodje. Upam, da bodo strojevodje tudi v bodoče posvelili ves svoj trud, in vso svojo dobro voljo našemu prometu, tako da bo stal na sedanji zgledni višini. S svoje strani bom storil vse. da ugodim upravičenim zahtevam strojevodij. Belgrad. 17. avgusta. AA. Rok za prijavo vžigalnikov je potekel. Nekateri dnevniki so pisali o uničevanju zaplenjenih vžigalnikov. V teh člankih se je med drugim bralo, da se rok za prijavo vžigalnikov podaljša do 1. septembra t. 1. To pa ni res, ker je ta rok potekel že 29. julija f. 1. in ni podaljšan. 0|>ozarjajo se lastniki vžigalnikov, ki jih do 29. julija I. I. niso prijavili, da jih uničijo, ker bo vsakdo, kdor ima vžigalnik, ne pa ludi posebnega potrdila (izkaznice) kol dokazilo o plačani, pristojbini, kaznovan kol tiholapec. Vrnitev dr, Stojadinoviča v Belgrad Trije vlaki izseljencev pridejo v sobolo in nedeljo v domovino Notranji minister dr. Koroiec pozdravlja ministrskega predsednika na belgrajskem kolodvora Dvajsetletnica bomb in granat Jesenice, 16. avgusta. Silno hitro živimo dandanes in sproti pozabljamo, kar je bilo včeraj, dogodkov, ki so se odigravali pred desetimi ali celo dvajsetimi leti se pa docela več ne spominjamo. Zato pa ne bi bilo prav, če bi važnega dogodka za Jesenice in vso okolico, ki se je pripetil pred dvajsetimi leti ne osvežili in zlasti mlademu rodu povedali, kakšna stiska je vladala takrat na Jesenicah. Znano je, da se je morala takorekoč vsa industrija vojujočih se držav preleviti v vojno industrijo, pred vsem seveda železotovarne, v katerih se je izdeloval najrazličnejši vojni material. Tako tudi na Jesenicah. Tovarne na Jesenicah, Javor-niku in Dobravi, kakor tudi Kranjske deželne elektrarne so bile celo pod vojaškim nadzorstvom, dasi je bilo to nadzorstvo več ali manj le nekakšna formalnost in nadzornik, stotnik Miiller, je bil sam po sebi dobričina, pač pa so bili njegovi po-magači, razni renegati in poturice, (eldvebelni in kaproli pravi besi, ki so mučili in šikanirali tako vojne ujetnike, ki so bili zaposleni v tovarni, kakor tudi delavstvo samo. Toda to je poglavje zase, ki pa bi ga bilo dobro ob priliki tudi nekoliko obdelati. Sovražnik je bil dobro informiran, kakšnega pomena so Jesenice s svojo industrijo kakor tudi z važnim strateškim železniškim križiščem. Ker so tudi avstrijske vojaške oblasti imele dober nos in slutile napad na to važno točko, so postavile dve obrambni bateriji, eno nad kolodvorom, kjer je še sedaj videti betonske podstavke, drugo pa na Straži pri Javorniku. Komandant teh baterij je bil nadporočnik Martinek, zet takratnega tehničnega ravnatelja KID Justusa Hofmana. Jeseničani pa se niso dosti menili za te priprave in niti vojaki sami niso mislili na kak napad, saj so brezskrbno pohajali jeseniške gostilne in si s harmoniko krajšali dolgčas. 14. julija dopoldne je pa jela tovarniška sirena naznanjati zračni napad. Topovi so zagrmeli tako, da so njih glas lahko poznali tudi oni, kateri so bili toliko srečni, da jim ni bilo treba v strelske jarke. Zadeli niso nič, pač pa s svojim preuranjenim streljanjem izdali izvidnemu sovražnemu letalcu svoje postojanke. Nato je bil cel mesec miren, vendar pa je bilo napad pričakovati vsak dan. 14. avgusta, torej, ravno mesec dni potem nekoliko po sedmih zjutraj je pa završalo, od Žirovnice gori je plulo proti Jesenicam štirinajst Capronijev, nekateri so jih v razburjenosti našteli celo več. Topovi so grmeli, sirene tulile, bombe pokale, lokomotive žvižgale, granate treskale, ljudje kričali in begali, otroci jokali, skratka, bil je pravcati sodni dan za Jesenice. A tudi zdaj so se še našli »hrabri« možje, ki niso marali v zaklone, marveč radovednost pasli na nenavadnem prizoru. Eden takih je bil tudi ravnokar frontne službe oproščeni tovarniški delavec Pesjak Janez, ki pa je svojo radovednost plačal z življenjem. Bomba, ki je padla za Mencigerjevo hišo, je usmrtila njega in sina hišnega lastnika. Ob pogledu na dva mrtveca se je pa ljudstvo prestrašilo in vsak najmanjši šum je zadostoval da se je poskrilo po kleteh. Za primer naj navedemo ta-le prizor: 16. avgusta popoldne je bil pogreb ubitega Mencigerjevega sina in sicer na jeseniško pokopališče. Ko je sprevod dospel do tovarniške kazine, so nosači spustili nosilnico na sredo ceste in se razbežali, za njimi pa so jo ucvrli tudi vsi ostali pogrebci tako, da je na cesti poleg mrliča ostal samo že pokojni župnik Prijatelj. In kaj je dalo povod temu dogodku? Nič drugega kot ventilator martinarne, ki je brnel slično propelerju. Jutranji napad na Jesenice je trajal kakih 10 minut, nakar se je prebivalstvo oddahnilo, a ne za dolgo, malo po eni uri popoldne je zopet za-regljalo. To pot jih je bilo dvanajst in prileteli so iz 6meri Bled. Sedaj ni bilo nobenega človeka več na cesti, v par minutah je bilo vse v skrivališčih. Treskalo je, da je bilo groza, vendar nameravanega cilja, tovarne in železniškega mostu, bombe niso dosegle, dasi so padale v bližino. Najbolj poškodovana je bila Jelenčeva hiša in Mencingerjeva, v kateri niso niti ena vrata ostala cela, niti okno. Komaj so sovražna letala izginila za Možakljo, se je oglasil gasilski rog; »Koroška Bela gori!« je šlo od ust do ust preplašenega prebivalstva. Žal, da je bila ta vest le preresnična. Bombe so zažgale lepo vas Koroško Belo pri čemer je 44 gospodarjem z.gorelo tako rekoč vse, tudi živina. Cerkev je tudi že objemal plamen in kuharici iz župnišča se imajo Belani zahvaliti, da imajo še danes orgle, ki so se že užigale in jih je s škafom vode pravočasno otela. Gorelo je dva dni, gasiti je prišlo vojaštvo, a tudi ruski ujetniki so prihiteli iz bližnje Dobrave, kjer so bili zaposleni pri gradnji tovarne. Toda Rusi so se slabo izkazali, iskali eo le, kje se bo dobilo kaj za pod zobe. Še en tak razburljiv dan je sledil preden je bilo za Jesenice konec zračne vojske. 17. avgusta je bil dela prost dan, ker ie cesar Karol slavil svoj rojstni dan. Ob desetih dopoldne se je zopet pričelo streljanje, a priletel je en sam aeroplan, ki se je najbrž hotel le prepričati, koliko škode so napravili pred tremi dnevi. Letel je nad Hrušico, nato pa izginil in od tedaj so imeli Jeseničani zopet mir, kajti že dva meseca nato je sledil znani umik fronte pri Kobaridu daleč doli v beneško ravan, tako da takratna tehnika letal še ni bila zmožna napraviti letala, ki bi lahko napravila več sto kilometrov dolgo pot Prebivalstvo Jesenic, zlasti pa Koroške Bele se ob dvajsetletnici opisanih dogodkov z grozo spominjajo tistih časov ter prosijo Boga, naj se nikdar več ne vrnejo. Kakor hvaležni otroci ob godu skrbne matere, tako hite stotine slovenskih izseljencev v domovino za god svoje skrbne matere Družbe sv. Rafaela. Kar trije posebni vlaki jih bodo pripeljali. Prva skupina iz Belgije in Holandije pride pod vodstvom g. p. Ilugolina Praha O. M. Cap. že v soboto zvečer z brzovlakom čez Jesenice in bo prenočila na Brezjah. Drugi dve skupini prideta v nedeljo zjutraj. Obe skupini prideta do Lesc, od koder se na avtobusih odpeljeta na Brezje. Z največjo radostjo pozdravlja Družba sv. Rafaela naše dobre sinove in hčere, ki iščejo svojega zavetja pri njej in bo poskrbela, da se bodo na rodnih tleh z njo pogovorili o vseh težavah, ki jih tarejo. Za nedeljo in ponedeljek je dovoljena polovična voznina. Kdor se bo udeležil izseljenskega kongresa 23. avgusta, naj na postaji kupi celo karto in žel. legitimacijo obr. K. 13, katero mora dati na kongresu potrditi, da se je udeležil kongresa. Kupljena cela karta s potrjeno legitimacijo velja za brezplačen povratek. Polovična voznina velja od 20. do 24. avgusta za vse vlake in razrede razen ekspresnih vlakov. Za udeleibo na izseljenskem kongresu smo spremenili red v toliko, da je vstop prost vsakemu. Ker bodo na kongresu govorili poleg zastopnikov izseljencev tudi državni predstavniki g. ban dr. Marko Natlačen, šef izselj. odel. v ministrstvu za socialno politiko dr. F. Aranicki, dalje g. minister dr. Kulovec, g. župan dr. Adlešič in še več drugih, ki bodo pojasnjevali važnost skrbi in dela za naše izseljence, vabimo vse, ki le morejo, da se kongresa udeleže. Naprosili smo še več drugih vplivnih gospodov k udeležbi. Posebno so vabljeni vsi gg. župniki, župani ali njih zastopniki, zastopniki naših prosvetnih in drugih društev in vsi, kateri se zanimajo za naše izseljence. Ker pričakujemo veliko Udeležbo na kongresu, bo kongres v veliki dvorani hotela Union, na kar posebno opozarjamo. Na Brezjah v nedeljo pa nas bodo obiskali naš voditelj dr. Anton Korošec in oba slovenska škofa dr. ItoZman in dr. Tomažič. Zato vabimo tndi na Brezje vse izseljence in prijatelje izseljencev. Dan mladine v Tržiču: Sprevod Kako so manifestirali C. M. D in kočevski Sokoli Napovedovanja in agitiranje vsega slovenskega naprednega in JNSarskega časopisja, naj se za nedeljo, 15. avgusta zbere v Kočevje vse trezno in dosledno slovenstvo, je očividno z ozirom na klavrno nedeljsko prireditev pri večini poštenih Slovencev naletela na gluha ušesa. Ogromnih po naprednem časopnsju napovedanih tisočev in tisočev ljudi in manifestantov na Kočevskem v nedeljo ni bilo mogoče nikjer videti. Videti je bilo, da je večina baje že napovedanih godov pri odkritju nedoslednosti kočevskih prirediteljev raje ostala doma, nego da bi prišla pomagat manifestirati svojim nacionalnim borcem »nemčurjem« v Kočevje. Ponedeljsko »Jutro« prinaša na prvi strani poročilo o ogromnih manifestacijah, ki jih Kočevje od osvobojenja še ni doživelo, kaj šele videlo. V svojem poročilu se previdno izmika poročilu o sokolski prireditvi in iz previdnosti tudi — ne imenuje števila gostov, pač pa govori o triumfih nacionalne ideje v Kočevju. Ker je pa to poročilo vse prej kot objektivno, bodi v naslednjem povedanih nekaj konkretnih dejstev! Po prihodu dopoldanskega vlaka se je razvil od kolodvora sprevod, ki mu je na čelu šlo nekaj konj, nato godba dravske divizijske oblasti, nekaj Po povodnji še toča Mirna peč, 16. avgusta. V nedeljo, to je na Veliki šmaren, je okoli 10. dopoldne prihrumela nenadoma strašna nevihta s točo čez naše vinske gorice; najhuje je prizadeta vas Hmeljčec z okolico, toča je dobesedno okle-stila vinograde, nekatere tako, da se ne izplača škropiti z galico, ajda, ki je ravno začela buj.no rasti in cveteti, je tako rekoč po toči pokošena. Več ali manj škode je napravila toča tudi okrog Št. JuTja, Globočdola in Knežije na ajdi in po vinogradih, tako da letos ne bomo veseli vinske trgatve in tudi ne drugih poljskih pridelkov. 0, da bi vsaj za domačo potrebo imeli dovolj kruha in pijače. Pripomniti moramo še to, da se je na ta praznik ravno vršilo cerkveno žegnanje v Hmelj-čecu; ravno med duhovnim opravilom je začela toča ropotati in je nekajkrat tako silno treščilo v bližini, tako da je neka oseba zakričala, da gori zvonik. Nastala je panika v cerkvi, da so začeli otroci in žene jokati, g. kaplan, ki je ravno prišel s sv. mašo do darovanja, je pomiril vernike in naročil, naj gredo samo moški iz cerkve gasit ogenj, toda hvala Bogu ognja ni bilo nikjer opaziti, pač pa zasluži dotiiaa oseba, ki je tak strah povzročila s svojo neumestno besedo v cerkvi, vse graje pa tudi kazen. Letos moramo res vedno prositi: Treska in hudega vremena, reši nas, Gospod! Sv. Križ pri Kostanjevici, 16. avg. V nedeljo, na praznik Vnebovzetja Marijinega, so se po končani deseti maši pripodili z veliko naglico temni hudourni oblaki; nastal je silen vihar, ki je lomil drevesa in jih celo ruval s korenino, in vsula se je med silnim nalivom toča, debela, rogljata, pa tudi okrogla, ki jo je neslo postrani, da je tako tem več sesekala in naredila škode. Uničeno je skoraj vse. kar ni bila uničila že poplava 1. avgusta. Uničena je vsa ajda, ki je niti za seme ne bo, pa tudi drugi pridelki so zelo trpeli. Prizadete so zlasti vasi Sv. Križ, Stari grad, Dobrava, Pristava, Znanovi, Bušeča vas in še prav posebno Izvir, Stankovo, Kamenica, Čedno. Izmed vinskih goric so zelo prizadete: Zavode, Stari grad in Piroški vrh, precej pa tudi vse druge. Ljudstvo je obupano in s strahom pričakuje zime, ker že sedaj mnogi nimajo ne živeža ne krme in zaslužba tudi nobenega. Vsi smo zaskrbljeni, k*ko naj «e prebij^mn skozi to nesreč polno leto. praporov nato pa 64 uniformiranih Sokolov, okoli 30 naraščaj,ni.kov, nekaj članic in otrok, ki so pod vodstvom svojih načelnikov in voditeljev od časa do časa turobno vzklikali. V zadnjem delu sprevoda je bilo opaziti tudi 16 četnikov, ki so s praporom, na katerem je bila mrtvaška glava, dajali sprevodu še žalostnejši značaj, tako je bil bolj podoben pogrebu kot manifestaciji. Tako 6e je dejansko uniformiranih Sokolov nahajalo v sprevodu okoli 120, neuniformiranih pa jc bilo tudi okoli 50. Ako se ne bi vršila združeno s sokolsko prireditvijo tudi skupščina CMD, bi na kočevski sokolski prireditvi ne bilo niti 100 ljudi. Zanimivo je omeniti, da se je v teku dopoldanskih ur pojavil na kočevskih ulicah tudi znani Janez Pucelj iz Velikih Lašč, ki je osamljen in zapuščen od svojih nekdaj tako zvestih volivcev koračil po cesti gori in doli, a na njegovem zaskrbljenem obrazu je bilo videti, da mu nekaj ni prav. Včasih tako mogočen zaščitnik svojih zvestih nemških in nemčurskih volivcev, sedaj pa 100% nezvestoba. Je pač taka usoda. Skupščina CMD, ki ji je prisostvovalo okoli 150 delegatov, v svojem bistvu ni ničesar novega določila Kočevsko CMD tvorijo z malenkostnimi izjemami isti ljudje kot sokolsko društvo. — Kakšno nacionalno misijo in delo pa opravlja kočevski Sokol, je bilo čitateliem povedano že v sobotnem Slovencu. Na Kočevskem ie bila lansko leto ustanovljena tudi Slovenska Straža, ki ima v bistvu iste namene, kot bi jih morala imeti CMD in Sokol na narodno mešanih ozemljih. Kljub temu, da je ta organizacija še mlada, je izvršila na teritoriju kočevskega okraja že do sedai ogromno delo. Njeno delo ne obstoji iz prirejanja skupščin in banketov, za to pa tudi nima sredstev, verjetno pa je da je že do sedaj v Kočevju več napravila kot vse tako zvane nacionalne organizacije skupaj. Po vsem tem lahko z mirno vestjo zaključimo, da nedeljska prireditev v Kočevju ni bila nič dru gega kot praznik kočevskih nemčurjev in JNS-sarjev in zato pošteni in zavedni Slovenci takih prireditev ne želijo več videti, niti o njih kaj slišati. —Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana iti učinkovita na ravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to. da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ost. ros. 8. tir. KfUm. Polovična voznina Z odlokom ministrstva za promet br. 16840-37 od 22. julija 1937 jo dovoljena za vse udeležence izseljenskega kongresa, ki bo 23. avgusta v Ljubljani, polovična vozuina. Udeleženci naj kupijo na postaji celo karto in žel. legitimacijo obr. K. 13. Vsak udeleženec mora dati na kongresu i>otrditi legitimacijo, da se je udeležil kongresa. Kupljena cela karta s potrjeno legitimacijo velja za brezplačen povratek. Polovična voznina velja od 20. do 24. avgusta za vse vlake in razrede razen ekspresnih vlakov. Vožnja na Brezje pa je itak za vsakega udeleženca z nedeljsko karto polovična od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Apel novinarjev na podjetja v Sloveniji Da krijejo izredno visoke stroške svojega razstavnega kataloga, ki bo s svojo popolno bibliografijo slovenskega novinarstva ter drugim materialom pomenil resnično kulturno dejanje, so se slovenski novinarji obrnili sanm na večja podjetja Slovenije s povabilom, da inserirajo v tem katalogu. Ne glede na to, da bo imel razstavni katalog trajno vrednost in bo zaradi tega tudi vsak oglas v njem zelo uspešen — saj bo katalog natisnjen v veliki nakladi, z izredno zanimivo vsebino in se bo prodajal po zelo nizki ceni, čeprav bo obsegal nad 300 strani in bo bogato ilustriran — so mogli slovenski novinarji tudi iz drugih razlogov pričakovati, da se bodo vsa podjetja njihovemu vabilu rada odzvala. To tem bolj, ker vendar vsa naša podjetja vedo, da so mogla vedno računati na to, da bodo novinarji branili njih interese in da bodo tudi še nadalje navezani na pomoč slovenskega javnega mnenja. Slovenski novinarji so morali v tem večji meri računati na ugoden odziv naših gospodarskih krogov, ker še nikdar niso nadlegovali nobenega slovenskega podjetja s kakšno prošnjo. Slovenski novinarji so morali glede na to, da bo razstavni katalog podal tudi revijo vseh pomembnejših podjetij Slovenije, upravičeno pričakovati, da bo vsako podjetje smatralo za svojo čast, da je v tej reviji zastopano. Da se ta cilj doseže, apelirajo slovenski novinarji nujno na vsa večja podjetja Slovenije, ki so njihovemu vabilu še niso odzvala, da store to takoj, ker je katalog že v tisku in da pošljejo besedilo svojega inserata na naslov: Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana. Upamo, da ne bo nobeno pomembnejše podjetje Slovenije tega apela novinarjev prezrlo. f ing. agr. Jože Černe Včeraj je umrl v splošni bolnišnici ing. agr. Jože Černe. Še nedavno je korajžno delal, pripravljal realizacijo svojih načrtov, nas večkrat obiskal ter se z nami dogovarjal glede dela, sedaj ga je po kratki bolezni pobrala neizprosna smrt. Njegovo ime je bilo znano po vsej slovenski deželi, saj je pisal v liste, predaval v radiu in po deželi, ker je bil znan kmetijski strokovnjak. Rojen leta 1901 je po končanih srednješolskih študijah šel v Zagreb, kjer je končal kmetijsko fakulteto in bil diplomiran. Že tedaj se je pokazalo veliko njegovo zanimanje za naše kmetijstvo, prav posebno pa ga je mikalo semenogojstvo ter je v tej panogi postal priznan strokovnjak-spec.ialist. Po študijah je nastopil službo ter je služboval med drugim v Belju in Našicah, več let pa tudi na banski upravi, dokler ga leta 1932 obenem z drugimi tovariši ni doletela nenadna redukcija. Zadnja leta se je vrgel na kmetijsko prosvetno delo ter je veliko pisal, sodeloval tudi pri »Slovencu« in »Domoljubu«, kjer je pisal kmetijske nasvete in sploh članke o kmetijskem gospodarstvu. Sredi dela, pa še sredi večjih načrtov, katere je imel stalno pred očmi, ga je doletela smrt. Komaj dober teden je bil v bolnišnici. Njegovi žalujoči soprogi ge. Mariji roj. Heferle ter vsemu njegovemu sorodstvu izrekamo najiskrenejše sožalje! Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. —• Naj mu sveti večna luči Prosvetni tabor v Boštanja bo 29. avgusta (za en teden preložen). Program isti kakor že objavljen. Pridejo odlični gostje. Blagoslovitev novega doma, ki ho nosil ime: .legličev dom. — Pri nastopu sodelujejo člani, dekleta in mladci, tudi telovadci na orodju. Gosenice tudi v Slov. goricah »Slovenec« jo iz Maribora že poročal, da so so v mariborski okolici pojavile gosenice v takih množinah, kakor jih najstarejši ljudje ne pomnijo, in da so žo uničile vse zeljnike v Mariboru in njegovi okolici. Enaka nadloga je zadela tudi Slovenske gorice. Gosenice so se pojavile v lakih množinah, da so v par dneh docela uničile vse zeljnike in precej poškodovale druge rastline, predvsem kolerabo. Silno žalostno sliko nudijo vrtovi, ki so vsi opustošenj. Kmetje so z raznimi škropivi trudijo uničiti goseničjo golazen, vendar so uspehi to borbe malenkostni. Skoda, ki so jo po Slovenskih goricah povzročile gosenice, je silno velika. S tdorsdnejja ssstops v Tržiča Drobne Slovenski bogoslovci Prav neljubo nam je, da je pri objavi programa r.a počitniško zborovanje slovenskih bogoslovcev pomotoma izpadlo obvestilo o treh predavanjih, ki so jih pripravili bogoslovci sami. Na Brdcah pri Mozirju se bomo zbrali 33. avgusta, kjer bomo otvorili ob 8. zvečer s slovesnimi večernicami v mozirski župni cerkvi svoje počitniško zborovanje. Ker še nismo vseh udeležencev obvestili, javljamo, da je skrbstvo za duhovno obnovo blagovolil prevzeti g. špiritual mariborskega bogoslovja Anion Karo. Vlak proti Mozirju krene iz Celja ob 16. in vsi udeleženci iz smeri Maribor—Celje in Ljubljana— Celje 6e lahko poslužijo tega vlaka. Prosimo, da si vsak udeleženec prinese s 6eboj odejo in dežni plašč, ker so noči hladne in pogosten dež ni izključen. Pri kresovanju bi ustvarila veselo razpoloženje naša pesem, kakor tudi glasbeni instrumenti, zato, kdor jih ima, naj jih gotovo prinese s seboj. Slovenski bogoslovci — na veselo svidenje! Koledar Sreda, 18. avgusta: Helena, cesarica, Agapit, mučenec. Novi grobovi ■f* V Slovenskih Konjicah je umrla gospa Katarina Hrepeunik roj. Jancžič, vdova po trgovcu in posestnica. Pokopali jo bodo v četrtek 19. avgusta ob 4 popoldne. Naj v miru počiva, žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli - Spremembe v upravni službi. Za okrajnega načelnika v Krškem je postavljen dr. Tomšič Josip, doslej okrajni podnačelnik v istem okraju; za okrajnega načelnika v Šmarju pri Jelšah: dr. Kar-tin Herbert, doslej banski svetnik pri kr. banski upravi v Ljubljani; za okrajnega načelnika v Kamniku: dr. Maraž Dionizij, doslej okrajni načelnik v Šmarju pri Jelšah; za okrajnega načelnika v Brežicah: Anton Krajšek, doslej okrajni načelnik v Krškem; okrajni načelnik v brežiškem okraju Po-khikar je premeščen za banskega svetnika h kr. banski upravi v Ljubljani. BDUVlER VINO v STEKLENICAH GORNJA RADGONA — Občni zbor Slomškove družbe bo v soboto, 21. t. m. na Brezjah. Na občnem zboru bosta tudi dve predavanji, in 6icer prof. J. Šolar: »Pouk materinščine v ljudski šoli je podlaga za nadaljni pouk v srednji šoli« in prior Učak: »Karitas in vzgoja«. Na občnfm zboru bodo podale svoja poročila tudi podružnice. — Vsi oni, ki utegnejo, naj pridejo že prejšni večer na Brezje na prijateljski sestanek, ki so bili do sedaj prav na Brezjah tako lepi. Ponovno opozarjamo pevce, da je skupna pevska vaja ob 9. Imeli bomo lastno ev. mašo, da ne bomo molili drugih romarjev. — Na veselo svidenje! — Odbor. — Predavanja za dekliške krožke in ženske odseke. Zopet se bliža jesen, ko bodo naša društva pričela z delom. Opozarjamo na predavanja, ki eo izšla po socialnem tečaju za žene in dekleta v Ljubljani, ki so posebno primerna za naše ženske odseke in dekliške krožke. Pričujoči zvezek obsega 12 predavanj: Zena in kulturni razvoj v pre-tekldsti, Slovenska žena — nositeljica naše kulture, Kaj usposablja ženo za kulturno delo, Zena kulturna delavka v raznih stanovih, Smisel in namen življenja .Notranja in zunanja samostojnost, Vrednost dela, Odgovornost in soodgovornost, Pomen življenjskih skušenj in trpljenja, Sožitje, sodelovanje, naklonjenost, prijateljstvo in ljubezen, Udej-stvovanje duhovnega materinstva, 0 ženskem gibanju. Mapa s temi predavanji stane 10 din. Dobi se v upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova 12. Odseki in krožki, pridno segajte po zbirki! Svoji Ic svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke I To je PERION pralni prašek —• naš slovenski izdelek. — Bojevniki-delegati. Dnevni red za plenarno sejo, ki je sklicana za 22. t. m. ob 3 popoldne v Škofji Loki izpopolnujemo v toliko, da se bo na tej seji razpravljalo o došlih prošnjah za podelitev podpor iz »Colaričevega sklada«. Ker je ta točka dnevnega reda z ozirom na številne došle prošnje zelo važna, zlasti za podeželske delegate, je udeležba teh na seji nujno potrebna. Zveza bojevnikov. — Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani bo sprejela v službo 10 dnevničarjev. Lastnoročno napisane prošnje, kolkovane z 10 din in opremljene z rojstnim listom, nravstvenim spričevalom ii originalnimi šolskimi spričevali naj oddajo prosilci osebno v tajništvu zavoda. V poštev pridejo le kandidati, ki imajo državno trgovsko akademijo odnosno ablturientski tečaj odnosno državno dvo-razredno trgovsko šolo in ki niso stari nad 24 let Moški prosilci morajo imeti odslužen kadrovski rok. Od prijavljenih kandidatov bo Poštna hranilnica 20 najboljših povabila k polaganju sprejemnega izpita. Po uspehih pri izpitu se bo določil vrstni red kandidatov, od katerih jih bo 10 v tem rodu postopoma sprejetih v službo. — Na drtavni učiteljski šoli v Ljubljani bo vpisovanje za šolsko leto 1937-1938 dne 7. septembra 1937 za vse oddelke zavoda, in sicer: za gojence in gojenke Ii. in III. razreda učiteljske šole ter za učence in učenke II. do IV. razreda obeh vadnic od 9 do 11 v učilnicah, za I. razred učiteljske šole pa ob 8. Vel na novo priglašeni ee morajo osebno javiti pri ravnateljstvu, oddati z 10 din kolkovane prošnje za sprejem, priložiti izpričevala o nižje-tečajnem izpitu in rojstne liste. Nato bo takoj zdravniška preiskava in preizkušnja posluha. Po odloku prosvetnega ministrstva sme zavod sprejeti letos v I. razred 20 učencev in 10 učenk, ki eo naredili nižjetečajni izpit na srednji šoli (meščanske šole nc pridejo v poštev) z odličnim ali prav dobrim uspehom, event tudi učenci s solidnim dobrim uspehom. Sprejmejo se oni, ki 31. decembra 1937 ne bodo stari čez 17 let in so zdravi ter imajo dober posluh. Popravni diplomski izpili bodo v dneh od 28. do 31 .avgusta 1937, vsi drugi popravni izpiti pa 3. in 4. septembra 1987 ob 8. Natančnejše odredbe z« vee oddelke lwxlo objavljene na deski v šolski veži od 2(5. avgusta dalje. — Ravnateljstvo. novice — Maturanti ljubljanskega učiteljišča 1927. _ Svojo desetletnico bomo obhajali ob priliki II. pedagoškega kongresa v Ljubljani. Dobimo se dne 27. avgusta ob 7 zvečer pri Slamiču. — Kdor se namerava udeležiti, naj mi sporoči! Dodič Ivan, Gorje pri Bledu. — Veliki evharistični kongres v Starem Bečeju. V Starem Bečeju je bil v nedeljo evharistični kongres za Bačko. Udeležilo 6e ga je 25.000 vernikov, med njimi zelo mnogo Bunjevoev. Kongres je potekal nad V6e veličastno. — Vpisovanje dijakinj, dijakov ▼ enoletno trgovsko iolo znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 je že pričelo. _ Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, pri odvetnikih, notarjih, trgovcih itd. Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini, Poučujejo samo kvalificirane učne moči, profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in izvestja. Pišite ponje! Lasten dekliški internat. — Razne tatvine na Ižanskem. Po poročilih orožniške postaje na Igu je bilo od junija doslej na Ižanskem izvršenih več tatvin. Ivanu Žagarju, posestniku na Igu š,t. 49 je bilo ukradenega za 500 din raznega gospodarskega orodja, tako verige, sekire, vile, kose in konjska oprema. Žagarju Martinu v Iški vasi je neznan tat odnesel kolesa in druge stvari v vrednosti 600 din. Marjeti Novakovi na Igu je nekdo odnesel iz hleva 500 din vreden konjski komat. V Brestu in Lipah so tatovi odnesli več koles. Jožetu Jeraju v Lipah je bilo odpeljano 950 din vredno moško kolo. Izpred gostilne Modic v Brestu je tat izmaknil novo, 1600 din vredno moško kolo. — Na drž. realni gimnaziji kraljeviča Andreja v Ptuju bodo popravni izpiti rednih dijakov za 1., 3., 6. in 7. razred, dalje popravni izpiti privatistov in onih učencev, ki imajo razredni izpit po § 53 (zaradi bolezni) dne 28. avgusta. Učenci 2. in 5. razreda bodo opravljali popravne izpite dne 30. avgusta. Pismeni popravni izpiti na višjem tečajnem izpitu bodo 30. avgusta, ustni pa za višji in nižji tečajni izpit dne 31. avgusta. Začetek vsakokrat ob 8. Podrobni razpored je nalepljen na šolski oglasni deski. — Ravnateljstvo. — Na češpljeve koščice je odgovorila s strelom iz puške. V Jelovcu nad Mariborom so pri posestniku Antonu Čepeju želi žito. Ko so šli domači in delavci k južini. je prišlo med Jožefom Klenoše-kom in Jožefo Zunko do prepira. Zunkova je metala Klenošeku koščice od sliv v obraz, ta pa se je razsrdil ter ji je zapretil, da jo bo pretepel. Na te besede pa je odšla Zunkova v svojo nekaj 100 m oddaljeno hišo ter se je vrnila nazaj na njivo 7. lovsko puško, jo tam nabila ter sprožila strel proti Klenovšku. Strel pa je tega zgrešil, pač pa je zadel in ranil Marijo Čepe, ki je stala kakih 10 metrov stran od Klenovška. Čepejevo so morali spraviti v mariborsko bolnišnico, Žunkovo pa so orožniki aretirali. Izgovarja se, da je v jezi hotela Klenovška samo ostrašiti. — Putnik priredi dva izleta z vlakom: 29. t. m. enodnevni izlet v Belokrajino na žegnanje pri »Treh faralK pri Metliki. Cena: samo vožnji 47 din, vožnja in kosilo 62 din; 5. septembra enodnevni izlet na Rakek k odkritju spomenika blagopokoj. kralja Aleksandra I. Predpoldne obisk Postojnske jame. Vse ostale informacije pri biletarnicali Putnik. — Prepovedan tisk. Drž. tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo razpečavanje letaka "»Brači Ame-ričkim Hrvatima«, izdanega v Zagrebu od Hrvatske lige julija meseca 1937, in letaka »Hrvatski narode!«, izdanega v Zagrebu julija meseca 1937. — Izgubil se je gluhonemi fant, star 25 let, srednje postave, podolgastega bledega obraza, oblečen v sivo obleko, iste barve klobuk s poveše-nimi krajci. Na vprašanja odgovarja z kretnjami rok in smejočim se obrazom. Če se pri kom ustavi, naj to sporoči občinskemu uradu Pilštanj. — 30 letna Američanka bi rada poročila kosovskega Metuzalema. V vasi Veliko Ribare na Kosovem polju živi posestnik Bahtijar Kožan, ki se ima po pravici za najstarejšega moža v Jugoslaviji. Kožan je star nič manj kot 132 let in je v tej 6voji svetopisemski starosti še nenavadno dobro duševno in telesno ohranjen. Njegovi pravnuki so že zdavnaj poženjeni in imajo otroke, tako da ima ta Me-tuzalem vsega skupaj 312 potomcev. Letošnjo pomlad so belgrajski listi objavili o njem daljša poročila, katera so povzeli številni inozemski listi, med temi tudi iz Amerike. Glas o tem starem možu je šel torej skoraj po vsem svetu in neka prismojena Američanka je sklenila, da stavi možakarju pravo ženitno ponudbo. Te dni je namreč dobil Kožan pismo iz Lincolna v Ameriki, ki mu ga je pisala neka Miss Mary. Panvvett. Ta dama v pismu ponuja 6taremu Kožanu srce in roko ter pravi, da je prav nič ne moti stoletna razlika med njima, kajti ona je stara komaj 30 let, »ženin« pa 132 let. Stari Kožan je bil nad pismom silno začuden in kajpada tudi počaščen. Američanka prosi svojega izvoljenca v pismu za sliko in 6tari Kožan sedaj vsak dan priganja svoja vnuka, ki sta pri njem (stara sta okrog 60 let), da ga peljeta v mesto k fotografu... — Cigani v Baranji so si izvolili novega kneza. V veliki ciganski naselbini Palači, ki leži med Belim Manastirom in Branjim Vrhom v Bairanii so se pretekle dni zbrali cigani iz vse Baranje, da si izvolijo svojega kneza. Bila sta dva kandidata, ki eta se za svojo agitacijo posluževala zlasti žensk. Izvoljen ie bil cigan Pero Zivkovič. Po volitvi, ki je potekla zelo burno, je bila velika ciganska pojedina, kjer je novoizvoljeni ciganski knez imel na zbrane cigane enourni navdušeni govor. — Turistični avtobusni izleti v Opslijo—Su-šak za 70 din. Informacije Putnik. Oajcva ulica 3. telefon 24-72 — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef grenčiee«. Jesenice 800 romerjev iz Goriške. Danes okrog pol dveh popoldne se pripeljejo na jeseniški kolodvor prvi romarji iz Goriške. Pridejo s posebnim vlakom in se bodo dopoldne ustavili na Bledu. Z njimi je tudi goriški na dškof M argotti. Na Jesenicah jih bo v imenu cerkve sprejel in pozdravil gosp. duhovni svetnik Kastelic. Pri pozdravu romarjev bo sodeloval tudi pevski zbor 50-tih pevovodij, ki imajo sedaj tečaj v Radovljici in bodo prejšnji večer kon-certirali na Jesenicah. K sprejemu in pozdravu prvih romarjev iz Goriške vabimo vse naše meščanstvo. Romarji odidejo potem na Brezje. Ljubljana 1 (Jirilo-Metodijski zbor, znani zagrebški cer-kvoni zbor, priredi 4. oktobra ali 8. novembra ▼ Ljubljani svoj koncert slovanskih cerkvenih pesmi. Zbor bo nastopil kompakten, kakor jo nastopal maja meseca na svoje veliki turneji po Italiji, Franciji in Švici, kjer je dosegel velik umetniški uspeh. Dokaz njegove visoke umetniške stopnje je, da je za mesec februar 1938 že angažiran v Italiji za osem koncertov. Tak koncert bo tudi na milanski Scali. Ze danes opozarjamo na velik umetniški užitek, ki ga bo zbor nudil Ljubljančanom na svojem jesenskem koncertu v veliki dvorani hotela jUnionc 1 Sto odvetnikov v Ljubljani. Našo notico pod tem naslovom v včerajšnji številki bi popravili v toliko, da odvetnik g. dr. France Špendal ni prevzel pisarne g. dr. Adlešiča, ampak je svojo pisarno zgolj pridružil pisarni g. ljubljan. župana. 1 Na državni trgovski akademiji v Ljubljani bodo popravni, razredni in dopolnilni izpiti od 25. avgusta do 1. septembra po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijavo za vpis v I. razred sprejema direktor od 23. do 28. avgusta med 9. in 12. uro. Vpis v vse razrede se bo vršil 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. u*e. Podrobnosti na uradni deski. 1 Trgovski tečaj aa liceju. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj na liceju bo dne 10. septembra od 9—11 v poslopju mestne gimnazije (na Blei-vvcisovi cesti). Pogoji za sprejem: dovršena nižja srednja ali meščanska šola z malo maturo in sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in matematike. 1 Vpisovanje v strokovno nadaljevalne šole v Ljubljani. Šolski odbor strokovno nadaljevalnih šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v strokovno nadaljevalne šole ljubljanske v I.. II. in III. razred v nedeljo, dne 22, avgusta 1937 med 8. in 12. uro pri vodstvih strokovno nadaljevalnih šol na Grabnu, pri Sv. Jakobu, na Ledini, na Vrtači in na Prulah. K vpisovanju je prinesti: 1. kustni list, 2. izpričevalo o zadnjem šolanju, 3. učno pogodbo, ki mora biti potrjena od pristojnega združenja, 4. 22.50 din za vpisnino. — Vajenci', ki se bodo vpisali v L razred, morajo prinesli 6 seboj poleg zgoraj navedenih listin še zdravniško spričevalo. Šolski odbor opozarja mojstre, da jc njihova zakonita dolžnost vpisati vajence v šolo ter skrbeti za točno obiskovanje šole. I Mestni fizikat sporoča: Prostori mestnega fi-zikata v Ljubljani bodo v dneh 19., 20. in 21. avgusta t. 1. zaradi čiščenja in beljenja zaprti. Ura-dovalo se bo samo za najnujnejše primere. Ambu-latorij za nepremožne bo vsak dan ob 10. dopoldne. 1 Statisti za dramo. Drama Narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje za prihodnjo sezono več gospodičen in gospodov, ki bi hoteli stalno sodelovati kot statisti in interpreti manjših vlog. Dame in gospodje, ki imajo za to veselje, naj se javijo v soboto 21. t. m ob 12. opoldne v dramskem gledališču. 1 Račun o Mahrovi hiši. Pod tem naslovom je :Slovenec* dne 14. t. m. štv. 184 pisal med drugim: »...povrh tega ji bode pripadlo potein 6sobno stanovanje, ki ga ima doseda j mi raz-|»olago brezplačno družina Vokač...« To pa nc odgovarja resnici. Res je le. da je 6sobno stanovanje dosmrtni užitek zakoncev gg. Franca in Marije Vokač, ki je vknjižen na prvem mestu. Brezplačno pa tudi ne uživata, ker so jo za to servi-tuto, ko je g. Vokač hišo prodal, znesek 500.000 dinarjev odračunal od kupnine. Toliko v pojasnilo, da ne bo preveč škodoželjnosti. I liovci! Ljubljansko okrotje strelske družine ima dne 21. in 22. avgusta t. 1. strelske tekme, na katerih sta postavljeni tudi dve lovski tarči, stoječi srnak in bežeči jelen. Vabijo sc lovci, da sc te tekme udeleže. 1 Dva mlada potepuha. Policijski stražnik Ivan Zajšek je v ponedeljek po noči prijel pri gorenjskem kolodvoru dva mlada dečka, ki sta se tiščala kot dva negodna kosa. Povprašal ju je, od kod prihajata. Pri sebi nista imela nikakih dokumentov. Povedala sta, da sta prišla peš iz Celja, kjer eta bila nekaj časa zaposlena pri nekem cirkusu in ju je gospodar poslal v Ljubljano. Dva dni sta hodila peš iz Celja v Ljubljano. Za enkrat so jima dali na policiji zavetje in hrano. Poslali ju bodo v njiju rojstni občini. Eden je iz ptujske, drugi pa iz celjske okolice. 1 Ovadeni inseratni akviziterji. Ljubljanska policija je prejela zelo obširno ovadbo proti 3 nabiralcem naročnikov za neke publikacije. Pod done-čimi naslovi so nabirali naročnike in inserate za »Adresar Velike Ljubljane«, dalje za »Veliki adre-sar Ljubljane in industrije dravske banovine« itd. Policija je za enkrat aretirala samo nekega R. A., ki je v bistvu priznal svoje nereelne posle. Policija je sestavila obšiTen seznam oseb, ki so podpisale naročilnice za omenjene adresarje, ki nikdar niso zagledali belega dne. A. je nad 100 oseb tako odvetnikov, zdravnikov, trgovcev, obrtnikov itd. opeharil za okoli 3000 din. Ljudje so mu naplačevali po 20 do 100 din že naprej. Dva nabiralca pa sta jo popihala iz Ljubljane. Baje sta nekje na morju. 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 41; mr. Trnkoezv ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šolenburgova ulica 7. Maribor m Prof. dr. Murko v Mariboru. Včeraj se je mudil v Mariboru znani naš učenjak, vseučiliški profesor dr. Murko iz Prage. Obiskal je Študijsko knjižnico in mariborski muzej, sestal se je tudi s prelatom dr. Kovačičem. Sinoči je dr. Murko odpotoval iz Maribora v Ljubljano. Prof. Murko se mudi že ves mesec na počitnicah v Sloveniji. m Zastopniki češkoslovaškega gasilstva v Mariboru. Včeraj so se vračali skozi Maribor na Češkoslovaško predstavniki češkoslovaškega gasilstva, ki so se udeležili vseslovanskega gasilskega kongresa v Zagrebu. Na mariborski postaji so jih pozdravili zastopniki mariborske gasilske župe in mariborske gasilske čete. m Učiteljišče šolskih sester t Mariboru sporoča vsem, ki žele vstopiti v I. letnik, naj takoj predlože pismeno prošnjo za sprejem, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu in krstni list. Dne 1. septembra naj se javijo ravnateljstvu. m Smrtna kosa. V Gradcu je umrl v najlepši dobi..,34.1*t Ž-.Teodor Novak, član tvrdk Tovarna strojil d. d. in Vunatcks d. z o. z. v Majšpergu. Truplo blagega pokojnika, katerega so spoštovali vsi zaradi njegovega plemenitega značaja, je bilo prepeljano v Majšperg, kjer bo danes popoldne ob 4 položeno k večnemu počitku v rodbinski mavzolej. Svetila mu večna luč, težko prizadetim staršem in sorodnikom naše globoko sožalje. — V Mariboru je umrl žel. v p. g. Ivan S m e r d e 1, star 68 let. Pogreb bo danReichswerkc fiir Eirzbergbau und Eisenhiitten Herman Goring« v Berlinu je zanimivo pisanje curiškega dnevnika Neue Ziiricher Zeitung«, kjer navaja zanimive podatke o ležiščih železne rude v Nemčiji. Na podlagi podatkov iz leta 1933 je ceniti nemške zaloge železne rude na 611 milij. ton. To 6o ležišča, katera se da takoj ali v kratkem izkoriščati. Druga ležišča, ki eo globlje pod zemljo, pa cenijo na sto milijonov ton, težave pa so z njih eksploatacijo. Najvei ja ležišča so v okrajih Ilsede, Siegerland, ob Lahni in Dilli, Salzgitter na Bavarskem in Hessen-skem. Letno produkcijo cenijo na 21.6 milij. ton, kar pomeni, da bi bila ležišča že v 25 letih izčrpana. Na splošno 60 nemške rude zelo revne na železu. Le v nekaterih primerih vsebujejo več kot 50 odstotkov železa. V nekaterih krajih eo nehali kopati železno rudo že pred vojno, na Saškem leta 1924, v Spes-sartu pa leta 1924, v 6everni in srednji Nemčiji leta 1931. List je mnenja, da bo pomanjkanje železne rude v Nemčiji zaradi izkoriščanja teh ležišč zelo omiljeno, potrebna pa bodo velika sredstva. Dodatno navajamo še nekaj podatkov iz nemške uradne statistike (v milij. ton); prod. žel. rude sur. železa jekla 1929 637 13.24 16.02 1932 1.42 3.93 5.6 1934 4.34 8.7 11.7 1934 6.04 12.85 16.14 1936 6.4 15.3 19.16 1937 5 mevs. 6.4 7.9 K tem podatkom je pripomniti, da obsega nemška statistika od leta 1935 tudi Posaarje, ki je bilo dotlej izkazano posebej. Gospodarska književnost »Tavole aecumulate«, Ivo Lah, OUZD, Ljubljana. Privatne zavarovalnice sprejemajo v zavarovanje načelno le osebe, ki s posebno zdravniško preiskavo dokažejo, da so popolnoma zdrave. Radi take zdravniške izbire (selekcije) zavisi umrljivost zavarovancev ne samo od dosežene starosti, ampak tudi od trajanja zavarovanja, oziroma od pristopne starosti zavarovanca. Dvojno stopnjevane selekln>5 tabele umrljivosti so pa v praksi radi ogromnega dela nezaželjene. Prvotno so sc mesto njih uporabljale »agregatne« tabele, ki za-vise samo od dosežene starosti zavarovanca. To tabele je izpopolnil aktuar gosp. Vajda. — Gosp. Srnolensky od »Generali« jc konstruiral »kompakt-nc«labele, ki zavise saino od trajanja zavarovanja. — Končno jc gosp. l.ab sestavil še »akuinulatne« tabele, katere zavise samo od pristopno starosti zavarovanca. Od vseh teh tabel dajejo akumulatnc tabelo kot nadomestilo selektnih tabel pri računu premij in rezerv najboljše in najpreciznejše reznl-lale. — Brošurica 16 strani je pisana v italijanskem jeziku in tiskana v Parizu ob priliki XI. mednarodnega kongresa aktuarjev v juniju leta l'J37. Licitacija za nabavo kabla Maribor—Belgrad. V ponedeljek, dne 16. t. m. bi morala biti v Belgradu licitacija za nabavo kabla Maribor-Belgrad. Prvotno je bilo poročano, da se bodo javile tri tvrdke s posredovanjem kartela, vendar se na licitacijo ni javila nobena tvrdka. V zvezi s tem poroča agencija -»Jugoslovanski kurir«, da inozemske tvrdke niso sodelovale zaradi tega, ker je morala vsaka tvrdka predložiti tudi garancijo za 25 milij. din, vsaka ponudba pa je morala biti taksirana še povrh s 25.000 din. Uredba o izrednem cestnem prispevku. Ministrstvo za gradbe je zaključilo sprejem pripomb gospodarskih korporaeij k načrtu uredbe o izrednem cestnem prispevku za izkoriščevanje državnih in nedržavnih cest. Sedaj bo ministrstvo pristopilo k definitivni redakciji uredbe. Izvoz suhih češpelj se jc začel. V ponedeljek se je začel izvoz suhih češpelj iz naše države. Cenc so še enkrat višje kol lani. Cene znašajo franko vagon 2—2.80 din. Vloga kredita v industriji. V belgrajskem tedniku cPrivredni preglcd> prinaša prof. Vladi- mir Rosenberg nekateie zanimivo podatke o kreditiranju naše industrije na podlagi podatkov o bilancah delniških družb za 19:15. Lastna sredstva industrije so znašala 1933 47.96, 193-1 45.76, 1935 pa 47.94%, tuja pa v teh letih 52.04, 54.24 in 52.06%. Vrednost investicij industrije jc bila leta 1935 ocenjena na 6S50 milij., dočim so znašala lastna sredstva industrijskih d. d. 5423 milij. din. Najmanjši je odstotek lastnih sredstev v primeri z investicijami v električnih centralah: 50%, v lesni industriji 54, industrija kamna 56, tekstilni industriji 66?» itd. Največji je odstotek v kemični industriji s 107%, v usnjarski industriji 105, gradbeni 98 in rudarski industriji 92%. Vse menične obveznosti industrije znašajo 464.7, nadalje tu-zemsko 2.912.5, inozemske pa 2.723.2 milij. din. U 1934 so znašali inozemski krediti 2.633.1 milij. Od 1934 ua 1935 so se zmanjšali inozemski krediti v lesni industriji za 150.8, hranilni 60.3 milij., narasli pa v električnih ccntralah za 124.2, kemični industriji za 69.9, gradbeni za 80.0 milij. itd. Razdelitev kreditov po skupinah upnikov jo naslednja: Narodna banka in Drž. hip. banka 610.5 milij., ostali denarni zavodi 1.587.3 milij., preostali kredit 3.902.6 milij. din. Bančni krediti industriji tvorijo 36.3% vseh industrijskih dolgov. Pančevska ljudska banka. Pančevo izkazuje za 1936 bilančno vsoto 87.96 milij. din, glavnice 10.0 milijonov. Novih vlog je 8.85 milij. din. Terjatve pri Priv. agr. banki za izročene kmete znašajo 29.0 milijonov dinarjev. Jugoslovansko Shell, d. d. v Zagrebu izkazuje za 1. 1936 na glavnico 100 milijonov dinarjev 6.0 milij. din dobička, s čimer je prenos izgube iz prejšnjih let zmanjšan na 8.25 milij. din. Bilančna vsota 317.5 milij. din. Hrvatsko gospodarsko društvo kot osrednja zadruga v Zagrebu ima za I. 1936 34.376 din izgube pri lastnih sredstvih 0.27 milij. din. Gospodarski polet v Banatu. Po podatkih Trg.-industrijske zbornice v Petrovgradu jc bilo v 2. četrtletju 1937 registriranih na njenem področju (v oklepajih število odjavljenih obratov in onih obratov, ki so začasno ustavili delo): trgovina 126 (00. oz. 9), industrija 2 (1), gostinstvo 54 (25, -) in pru-mclu 10 (4, 7) podjetij. Avstrijski izvoz lesa v Italijo. Z Dunaja poročajo, da je bila pred nekaj dnevi konferenca vseh zainteresiranih činiteljev na razdelitvi izvoznega kontingenta za avstrijski les v Italijo in sicer v Bellunu. Prisotni so bili tudi zastopniki pristojnih oblasti. Dosežen je bil popolen sporazum glede ključa za razdelitev, ki bo tvoril podlago za avstrijski izvoz lc6a v Italijo. Dvig avstrijskega izvoza lesa. Z Dunaja poročajo, da se avstrijski izvoz lesa nadalje ugodno razvija. Dosegel je v juliju leta 1936 10.590 vag., letos julija pa je znašal 19.9% vagonov in se je torej podvojil. Tudi v primeri z junijem letos je izvoz narastel, saj je znašal junija leto6 samo 18.257 vag. Posebno močno ie narastel izvoz rezanega lesa, ki se je podvojil. To pomeni, da je bila zaposlenost žag dobra. Izvoz rezanega lesa v Italijo je narastel za 150%. Tudi izvoz okroglega le6a se je podvojil posebno pa je narastel v Italijo, kainor se je podesetoril. Sploh izkazujejo vse panoge izvoza lesa v Italijo. Pri tem računajo Avstrijci še na povečanje izvoza v Francijo, ki jc dala Avstriji povečanje kontingentov za rezani les. Borza Denar Dne 17. avgusta V zasebnem kliringu jc ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani jc beležil 2i38 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.41—8.51, v Zagrebu na 8.42—8.52, v Belgradu na 8.40-8.50. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65—31.35, v Belgradu 29.75 denar. španske pezeto so beležile v Belgradu 3.15 do 3.55. Nemški čeki so sc v Ljubljani malenkostno učvrstili na 12.91—13.11, dočim so v Zagrebu ostali neizpreinenjeni na 12.90—13.10, nadalje so beležili za konec avgusta 13 denar, za sredo in konec septembra ter sredo oktobra 12.90—13.10, za konec in sredo oktobra 12.95—13.15. V BclgraJu so beležili 12.89—13.09. Devizni promet jc znašal v Zagrebu 2.421.931 dinarjev, v Belgradu 2.719.000 din. Efektni promet jo znašal v Belgradu 1.074.000 din. Ljubljana — tečaji s pri m o m. Amsterdam 100 h. gold..........2394.16—2408.75 Berlin 100 mark..............1744.78—1758.66 i Bruselj 100 belg...... . 730.57— 735.63 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......215.93— 217.98 Newyork 100 dolarjev .... 4308.51—4344.82 Pariz 100 frankov............162.61— 164.05 Praga 100 kron..............151.43— 152.54 Trst 100 lir................227,44— 230.52 Curih. — Belgrad 10.00, Pariz 16.33625, London 21.70, Newyork 435.50, Bruselj 73.32, Milan 22.90, Amsterdam 240.10, Berlin 175 20, Dunaj 81 (82.05), Stockholm 111.90, Oslo 109.05, Kopenhagen 96.875, Praga 15.18, Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.59, Buenoe Aires 131.625. Vrednostni papirii Ljubljana! 7% invest. posojilo 89.50—90, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 107—409, begluške obveznice 75.25—77.25, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 93.25—95, 7% Blerovo posojilo 84 —86, 7% posojilo DHB 98—100; Trboveljska 250 do 270. Zagreb, državni papirji: 7% invest. posojilo 89 denar, agrarji 52.50 denar, voina škoda promptna 406—406.50 (406.50), begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 74.50 denar, 4% sev. agrarji 52.25 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% Blerovo posojilo 84—85, 7 % posojilo DHB 100 denar. —-Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 195 denar. Trboveljska 250—275 (275), Gut-mann 45—51 (45), Osj. liv. 200 blago, Osj. sladk. tov. 197—197.50 (197), Dubrovačka 395—405 (400), Jadr. plov. 380 denar. Belgrad, državni papirji: 7% invest. posojilo (91), vojna škoda promptna 405.75 -406.50 (406, 405.50), za konec decembra 405.50 blago, begluške obvez. 76.50—76.75, dalm. agrarji 74.75—75 (74.75), 8"« Blerovo posojilo 94 blago. — Delnice: Narodna banka 7.200 denar, Priv. agrarna banka 202 blago (200). Dunaj, 17. avgusta. Tudi danes jc nadalje obstojala nagibnost k oddajam, ki so potlačile tečaje, vendar so se izpremembe tečajev gibale v i&redno ozkih mejah. Beležili 60 (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 66.40 (66.02), avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 17.80; delnice: Narodna banka 164.50 (163.50), Steg 30.25 (30.65), Siemens-Schuckert 173.75, Steweag 29.50 (30.10), Magnesil 96.25 (99.50), Trboveljska 30.55 (30 55), Alpine 54.90 (55.75), Gerg-Hiilten 726, Rima Mu-rany 105.50 (105.75), Steyr-Daimler-Puch 241 (216). Leykam 83, Scmpcril 82.35 (83.25). Žitni trg Novi Sad. — Vse nespremenjeno. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor, srem in slav. 164- 166, gbč. 165—167, ban. 163- 165, gban. 166- 168, bč. ladja Kanal 167—169, bč. ladja Bcgej 168—170, bč. in ban. Tisa šlep 168- 170. Oves, rž, ječmen in koruza neizpremenjeni. Moka Og Ogg 265—275. št. 2 245-255, 5 230—240, 6 200 -210. 7 165—175, 8 125—130. Otrobi neizpremenicni. rt-žol ne notira. Tendenca neizprcmenjcia Promet 36 vagonov. Živina Dunajski prašičji sejem 17. avgusta: Prignanih je bilo 5.612 pršutarjev in 5.549 špeharjev, skupno 11.161 glav, od tega iz Avstrije 2.611, iz inozemstva pa 8.550 gl av. Zaradi velike ponudbe so ne špe-harji pocenili za 2 groša, proti koncu sejma celo za nekoliko več. Dobri težki poljski prašiči so pa imeli čvrste cene, težki špeharji pa so se pocenili za 1—2 groša pri kg žive teže. Beležili so: I. špeharji 1.51—1.52, erednjetežki špeharji 1.49- 1.50, stari špeharji 1.45—1.49, kmetski 1.52—1.60, križani špeharji 1.65—1.73, pršutarji 1.57—1.86 šil. za kg žive teže. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Determinizem in fizikalna slika sveta. Predaval v okviru Filozofskega društva v Ljubljani dne 16. januarja 1937 profesor Rihard Zupančič. Knjižica obsega 57 strani in stane 8 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta razprava jo upoštevanja vredna pridobitev na polju fizikaltio-kritiČnc slovenske literature ter jo jc smatrali kot novo k vprašanju moderne fizike. Radi boljšega in sistematičnega pregleda moramo celo razpravo razdeliti v štiri poglavja, od katerih lahko smatramo prva tri kot uvodna, s katerimi nas avtor kritično seznani z gotovimi pojmi, ki omogočajo razumevanje vprašanja determinizma in interdeterminizma. V nadaljnjem nam razlaga mehanično sliko sveta tia podlagi klasičnega razumevanja prostora, časa h pomočjo drugega temeljnega zakona termodinami-ko itd. — Nato pa nas popelje na trivialen način s pomočjo razširitve Pitagorovega izreka v Riema-novo geometrijo. To pot jc ubral najbrže zaradi lažjega razumevanja (razprava jc namenjena tudi filozofom in nc samo fizikom). Na precej nazoren način pa popelje čitatelja v 6pecielno in splošno relativnostno teorijo. Vsak, kogar zanima znanstvena stran tega vprašanja, bo gotovo segel po bro-šurici in jo Čital z zanimanjem in užitkom. Posebno čitatelje obeh dr. Vidmarjevih dol (»Moj pogled v svet Se podal vso lepoto originala: zato jc mislil pri prevodu predvsem na umetniško vrednost pesmi in ne morda na etnografsko ter filolo-ško. — Tako je ta razprava, čeprav razrešuje razmeroma malenkostni problem prevoda treh pesmi, vendarle najtehnejši donesek Slovenca k Puškinovi proslavi, kajti v puškinologi jo prinaša nekaj novih stvarnih filoloških ugotovitev, ki pomenijo pozitiven donesek k trdnejšemu razumevanju Puškina. — Id. Glasba in poezija. Znano jc. da se literarna kritika zelo rada naslanja pri svojih oznakah na najrazličnejše druge umetnosti, ter na pr. poezijo označuje z merili iz plastične umetnosti tako, da govorilno o baroku v liieraiuri, u plastiki izraza. o impresionistični pokrajini v romanu, o zabrisa-nih silhuetah itd. Tega razmerja med literaturo in likovnimi umetnostmi sc je prvi dotaknil že davno Lessing v »Lakoontu« in ga v L delu obdelal. Toda v drugem delu jc hotni podvreči kritičnemu motrenju razmerje literature do mtizike. česar pa ni končal. Zdaj se jo tega problema lotil mladi poljski slavist T a d c u s z Szulc v delu »M»yka v dziele literackieni« (Glasba v književnem delu) v. zbirki »Studja z zakrosu historii literatury pol-skiej, nr. 14 (Warsza\va 1937). Delo mladega polo-n i sta ima dva dela: prvi del, pod naslovom »Geneza' podaja razvoj raznih gledišč na razmorjo poezije do muzike, oziroma boljše: na muzikalni element v literarnem delu. Avtor tu poudarja, da »je romantika postavila tnuziko za izraz tega, kar jo bilo najbolj bistveno v človeku in h čemer se jo obračal z vsem svojim notranjim hrepenenjem, namreč za izraz Alisolutnosti, neizmernih perspek-liv neskončnosti, kamor so ga vodile ideje Kanta;. Ko sc tako ozre avtor na druge dobe, na njih !>oezijo kakor tudi kritiko, pride do zaključka, da jc »niuzika v teh delih predstavljala vedno romantično dediščino, izražala romantično pojmovanje umetnosti in romantičnega hrepenenja ter težnje, ustvariti tako delo, ki naj bi s svojo ekspresijo podalo tudi polni izraz pesnikovega ustvarjajočega dejanja«. S tem je žo podal svojo tezo in muziko v literarnem delu označil za romantični element. V drugem delu pa se peča s kritiko, kateri očita in z dokazi kaže, kako pogrešilo včasih rabi analogije iz glasbenega področja pri ocenjevanju in karakteristiki literarnih del. V sistematičnem razboru. ki sledi, dokazuje, da so ritem, melodija in rima, ki veljajo za muzikalni element, obenem tudi čisto literarne prvine, čeprav pa se bori proti medsebojnim analogijam, ne more prepričati, da bi prispodobe, ki so iz muzikalnega področja prenesene na literaturo, ne bile koristno sredstvo za čini popolnejšo oznako literarnega dela. (Prof. Z. Lcm-plcki.) Ljudski oder M. 6. zaključuje svoj četrli letnik ter prinaša med drugim zanimivo bilanco vsega oderskega udejstvovanja na Slovenskem tokom tega leta pod naslovom »Kaj nam pove naša statistika?« Tu ugotavlja pisec, J. Moder, da se sezona na deželi začenja decembra in traja do aprila, po leti pa da igrajo lc večje faro na prostem. Druga ugotovitev jc, da so največ igrali na deželi Grego-rinovega »Kralja z neba«, kar da mislili, da fara nujno potrebuje vsaj enkrat tia leto kake mogočne kolektivne drame. Dalje ugotavlja, da manjka Slovencem novih dram ter da ljudski odri Sc vodno ljubijo stare igre. Člankar ostro napada razne di-letantskc »dramatizacije« znanih romanov, ki jih danes kar mrgoli po naši deželi (na pr. »Pod svobodnim soncem itd.). Da pa sc nc igrajo v taki meri drame iz založbe »Ljudskega odra« pa vidi vzrok v tem, da jo zanje potrebna nova odrsk:i tehnika — in mi pravimo: tudi nov duh 1 — ki jih bo šele omogočil. Članek da mnogo misli k problemu naše ljudske dramatike in dramatskega dela v naših prosrvetnih domovih. — Druge članke jo napisal N. Kuret in govore o novi igri med nami ter pozorišču na prostem. »Naši uspehi« vsebujejo |x>ročila iger na prostem, ki so plod že novega igraja (v Smihelu, Čenišeniku. Grohljah). Zapiski poročajo o odrskih zanimivostih na svetu. Zaključna beseda pravi, da lio revija »Ljudski odor« v svojem petem letniku spremenila obliko, ter bo izhajala v priročnejšein formatu šestkrat letno do str. in bo stala 80 din. Glasovi kongregacije šolskih sester v Maribora (SL 6) prinašajo svoja poročila iz vseh samostanskih družin, raztresenih po Sloveniji in Jugoslaviji. Ta Številka je posvečena pokojnemu nadškofu dr. Jegliču. Med ostalimi sta — poleg nisem iz raznih družin — zanimiva oddelka »Duhovna hrana« In »Poklicno gradivo«, doneski dr. Lukma-na. škofa Jegliča, škofa Slomška, prof. Ozvaldn in s. V. Donaj. V oddelku ^Leposlovje« ie priobčila *. Valtruda Lcvce pesem Legendo naših dni«. Sin veteuma Iz Pariza poročajo, da je bilo v teh dneh v časopisih, da je v Parizu umrl Auguste Beuret. ubogi jx>blazneli 6tarček. Večina ljudi 6e ni niti zmenila za vrstico te objave. In vendar je bil ta Auguste Beuret edini sin velikega umetnika, tudi pri nas stavljenega kiparja Rodina. Posebni eo pa vzroki za to, da ni imel priimka svojega očeta in da je umrl v neskončni bedi in revščini ko zavržena žival. Rodin, častivec telesne lejx>te, je bil že ob rojstvu svojega sina razočaran. Sinček je bil grdega obraza, že v zibelki je kazal znake otopelosti. Pod najtežjimi okoliščinami je mati rodila to dete takrat, ko si je moral Rodin še z rokodelstvom služiti tisto, kar je potreboval za razvoj svojih idealov. Ona je bila aekle najpreprostejšega 6tanu, on pa ji je nalagal vsa bremena bednega gospodinjstva. Drugega veselja ji ni privoščil. V svojih štirih 6tenah je bil Rodin samogoltni tiran, redkobeseden je bil in zahteven zlasti s 6vojo ženo, ki je izhajala kakor on — iz najnižjih slojev in ki je zanj kuhala in prala. Vsa dela je izvrševala tiho in požrtvovalno, nikoli 6e ni zoj>erstavila, nikoli zahtevala vpogleda v duhovne zadeve Rodina. Bila mu je dekla, da bi dejali, da je bila v tem tudi ona duševni velikan, če bi ne veoeli, da je spadala k tistim, ki 60 že rojeni za deklo. Nikoli ji ni prišlo na mar, da ima tudi ona kake pravice. Ostala je gospodična Beuret in ni znano, ali je kdaj upala ali zahtevala, da postane gospa Rodinova. Potem 6e je rodil 6in, nezaželjeni družinski prirastek, najx>tje umetniku, ki je zahteval mir in snago, ki pa ni vedel, kaj je družina. Ze 60 ga začele mučiti uganke gotskih katedral in 6krivno6ti Venere iz Mila. Otrok s spačenim obrazom ga je le motil in tem bolj, čim bolj se je Rodinov genij razvijal. Sicer je dal fantku svoje ime (Auguste), da bi ga pa iz brezimnega niča dvignil k 6ebi, mu še na mar ni prišlo. Svojega sina ni pozakcmil, tudi takrat ne, ko se je Rodin odločil, da se, seveda šele na svoji 6mrtni postelji, poroči z gosjx>dično Beuretovo, da bi tako vsaj z dediščino prejela tisto plačilo, ki ga je dolga desetletja trdega dela zanj prejemala le v obliki nekaterih oblek in malo hrane. Sin, Auguste Beuret, je začel hoditi v šolo. A nikoli mu m kaj trajnega hotelo v glavo. Oče je bil tedaj pač zadosti bogat, da bi bil dal sina zasebno poučevat. A niti sfKminil se ni tega. Auguste Beuret se je komaj naučil črkovati. Duhovnega teka torej ni kazal, tem bolj pa živalskega. Da bi ga zastonj ne redil, ga je oče prisilil, naj dela tisto kar mati. Auguste Beuret ie moral ribati, pometati, po očetovi delavnici orisati prah po kipih. Bil je jako marljiv, prav tako molčeč in skromen ko mati in prav tako boječ, da bi česa ne jx>kvari! in bi ne bil psovan. Nekega jutra, ko je umival okna, se mu je zvrtelo. Telebnil je na pločnik. Ko so ga odslovili iz bolnišnice, ni mogel niti teh del več opravljati. Oče ni poznal šale. On je živel v svetu večnih lepot. On si je izklesal svoj lastni genij in simbole genijev, ki so mu bili sorodni. Njegov pomagač naj bi čepel brez dela, niti tal ni mogel več pori-bati? Ven z njim! Auguste Beuret ei je iskal zaslužka kot nosač pohištva, česar pa seveda ni zmogel. Poskušal je nabirati cunje To je šlo. S tem. da je iztikal po pariških smetiščih, da je zbiral cunje, ki 6o bile se za kaj, si je toliko prislužil, da ni od lakote umrl. Pariški cunjarji so poseben stan, ki 6e kar vržejo na blato in smeti, ki venomer iztikajo okoli po velemestu in okolici. Celo najcenejša bivališča in prenočišča jih ne sprejmejo jxk1 6treho. Zatorej bivajo jx> kleteh, podstrešjih; če ni na grušču in kamenju nobenega prostora, pa spijo stojč. Saj dosti itak ne 6pijo; medtem ko Pariz še jx»civa in ko se pariški ponočnjaki vračajo z zabavišč domov. 60 cunjarji že na delu. Edino, kar jim lajša njih delo, je navada, ki je še jx>nekod v Parizu niso opustili, da fni6tijo zaboje s smetmi pred vrati. Le časih se morajo cunjarji vojskovati s psi, ki si želijo isto, kar cunjarji ljubijo. Do svetovne vojne je 06tal Auguste Beuret pri svoji družbi. Se nekaj več sreče je imel ko nje- govi tovariši s ceste. Pred vrati velemesta je namreč odkril barako brez gospodarja in v njej je bilo prostora za dve osebi, zanj in še za neko žensko, ki 6e je iz hvaležnosti za njeno 6krb zanj, poročil z njo. Iz tega sklepamo, da je Auguste Beuret, dasi slabega razuma, vendarle bolje razumel ko njegov veliki oče, kaj razveseli srce preproste ženske... Potem 6o začeli »Zepfielini« metati bombe na Pariz in nemške granate so padale do predmestij. Rodin 6e je bal za 6voje marmorne bogove. Treba mu je bilo človeka, ki bi pazil nanje. A moški 60 bili odšli iz Pariza. Rodin se je spomnil svojega sina. Tako je imel Auguste Beuret spet za nekaj časa streho, ki ni niti deževalo niti pihalo skozi njo. Celd svojo ženo je 6mel privesti s seboj. A ko so začele zavezniške čete korakati v Pariz, je Rodin ukazal paru, naj se vrne nazaj v barako. Brez besede 6ta slušala. Auguste Beuret je 6pet nabiral cunje in žena mu je pomagala. Njo so pokopali in on je nabiral sam, dokler ga niso na pločniku jiobrali, ga odpeljali v bolnišnico in ga na občinske 6troške pokopali. Do fioslednjega vzdihljaja je zamolčal svojo skrivnost, da bi ne omadeževal nesmrtnosti svojega očeta. Nedolžno in hrabro je živel, da 6koraj ni zaslužil te hude u6ode, da se ie rodil in da je umrl kot sin veleuma, kateri je bil v zvezi z bogovi in ki zato ni jx>znal bridkosti majhnih ljudi... Križanica Pogled na šangaj in sicer na del mesta z imenom šapaj, ki ga Japonci najbolj oblegajo Andre Beaumont, eden najstarejših francoskih letalcev je v starosti 57 let umrl. Beaumont je že več let pred vojno preletel pot iz Pariza v Rim in v Anglijo, kar je bilo za tiste čase velikanski uspeh Grozote skrivnih pokopališč Strašne so vesti poročevalca »Journala des, Dčbats« o skrivnih jx>kopališčih, ki 60 jih spet odkrili v predmestjih Valencije in Barcelone, kjer se je hotelo odpočiti na tisoče meščanov, ki si ne morejo privoščiti kakih potovanj v tuja kopališča. Kupi ustreljenih talcev, desničarjev in redovnikov, katere so bili tedaj le za silo jiokopali ondi v plitve jame, razširjajo strašen smrad in ljudje se bojijo, da ne bo kakšnih kužnih bolezni. To grozotno zadevo pa takozvani republikanski listi kar brez sramu obravnavajo. Zdaj bodo pač morali izkopati mrliče in objaviti imena nesrečnih žrtev, kolikor se bodo še dala določiti. Ponekod so jih že začeli izkopavati in 60 pri tem videli, kako so bila nekatera trupla 6trašno pohabljena; mnogi 60 imeli s pletilkami prebodene oči. 700 letnica Berlina Letos mme 700 let. odkar je bilo ustanovljeno sedanje velemesto Berlin. Na sf>oredu tega leta so zato v Berlinu velike proslave in posebna razstavišča vsebujejo verno podobo razvoja 700 letnega mesta ob Sprevi. Razstava, ki je bila v Berlinu otvorjena 14. f. m., je razdeljena na 4 dele: zgodovinski kabinet, vrt v terasah, prostor za strelce in zabavni prostor. Zgodovinski ali historični kabinet je videti ko čaroben baročni vrt v 6k>gu starega berlinskega Ljudskega vrta. Pred vrati historičnega kabineta visi zvon, ki je od 1. 1582 oznanjal čas na starem rotovžu v Berlinu. Kabinet je razdeljen na tri oddelke, ki jionazorujejo tri razvojne dobe Berlina. Videti je srednjeveški Berlin, Berlrn iz 17. in 18. stoletja in slednjič njegov razvoj v 19. in 20. stoletju. Na častnem mestu je razstavljena listina z 28. oktobra 1237, ki je prav za prav povzročila 700 letnico mesta. To je najvažnejša ustanovna listina o fiostanku mesta Berlina. — Jako zanimiv je lesen obrazec Berlina iz 13. stoletja. Drugi, iz lesa izrezljani obrazec prikazuje panoramo Berlina v začetku in sredi 18. 6toletja. Devetnajsto in 20. stoletje je nazorno podano v tretjem oddelku tega kabineta. Na posebnem načrtu je videti nagli razvoj mesta od 1. 1800. Tedaj je imel Berlin 100.000 prebivalcev, sredi 19. stoletja že 400.000, 1. 1875 pa jih je imel že milijon. Leta 1902, ko 60 otvorili v Berlinu prvo podzemno železnico, se je število prebivalstva približalo dvema milijonoma. Zdaj pa je v Berlinu 4 in pol milijona ljudi. Na posebni risbi vidiš, da se je Berlin v 7C0 letih obstanka 1200 krat povečal. V drugem delu razstave, na vrtu s terasami, vidiš starodavne berlinske plese, ki jih pleše v starih nošah 150 posebnih plesalk. Zdaj so oblečene v marketenderce, zdaj v noše rokofcoja. dalje v vojake in kuharice in tudi v medvede, da proizvajajo tudi ples medveda, ki je žival z grba mesta Berlina. Pošljite naročnino! Na prostoru za strelce predvajajo strelci in 6trelke razne strelske vaje s starinskim orožjem. Na prostoru zabavišča je urejeno vse v slogu prejšnjih stoletij in ondi najdeš vse, kar je nekoč zabavalo Berlinčane in kar jih zabava zdaj. Ta razstava tvori začetek berlinskega jubilejnega tedna. Vpričo vseh prvih glav Nemčije je bila otvorjena; povabljenih je bilo 1500 častnih gostov in deklice v belih paževskih oblekah 60 izročile vsaki obiskovalki šopek vrtnic. V vsak prostorček vstavi po dve črki ne oziraje se na besedni zlog. Vodoravno: 1. časovna členica, 2. kemično znamenje za težec, 3. v gospodinjstvu uporabljena voda, 5. izraz za papeški dvor, 7. pevska točka za dva glasova, 8. izraz pri kartanju, 9. glavna reka v severni Italiji, 10. del telesa, 12. primorska členica, 13. manjša cerkev, 15. italijanska nota. 16. jed iz kuhanih jabolk, 19. kaz. zaimek, 20. Straus-sova opera, 22. večji kraj na Gorenjskem pri razvodju med Jadranskim in Črnim morjem, 24. južen sad,25. predlog s tožilnikom, 26. izraz za upanje, 27. znamenit madžarski dramatik (r. 1878), 29. izraz za prirodo, 31. človek vdan skrivnostnim naukom. 32. matematični izraz, 33. važno albansko mesto, 35. italijanska nota, 36. mesni izdelek, 38. vzklik za poganjanje konj, 39. Ibsenova drama, 41. osebni zaimek. 42. prislov kraja, 43. gozdno drevo, 44. fotografski aparat, 46. železniška postaja pred Zidanim mostom, 48. egiptovsko božanstvo sonca. 49. kratica za približno. Navpično: 1. tujka za trgovskega pomočnika, 2. italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 3. tujka za pesnika, 4. kraj blizu Bohinjske Bistrice, 5. obok v obliki polkrogle ali sploh krožne oblike, 6. kraj ob Glini na Hrvaškem, 7. kraj ob Kolpi zahodno od Petrinje na Hrvaškem, 11. svetopisemsko mesto, 14 del noge. 17. glinasta piosoda, 18. ključavničarsko orodje, 20 domača beseda za avtonomijo, 21. ženska oseba iz Savinškove povesti »Izpod Golice«, 23. pogojna členica, 24. vprašalna členica, 27. prometna naprava, 28. ploskovna mera, 29. predlog s tožilnikom, 30. skrajšano moško ime, ima ga znani igralec narodnega gledališča v Ljubljani, 31 veliko mesto v se\erni Italiji, 32. ključavničarsko orodje, 34. turško okrožje. 36. tujka za zabavljico. 37. tujka za zrelostni izpit, 40. leseno mlinsko korito, 43. železniška postaja pred Mariborom, 45. merilna priprava, 47. skupni izraz za otroke. Rešitev magičnih kvadratov: Prvi kvadrat: 1. Kozak 2. Opava, 3. Zadar, 4. Avala, 5. karat. Drugi kvadrat: 1. pogon, 2. omara, 3. gabez, 4. arena. 5. nazal. Tretji kvadrat: 1. koran, 2. obara, 3. razor, 4. aroma, 5. Narat. Četrti kvadrat: 1. datum, 2. arija, 3. tiger, 4. ujeda, 5. Marat. Peti kvadrat: 1. Lazar, 2. Atena, 3. zelot, 4. anoda, 5. ratar. Novi angleški hidroplan za angleško progo čez severni del Atlantskega oceana. Hidroplan (na sliki) vprav preizkuša svoj prvi polet Pajki so napadli otok Iz Amsterdama poročajo, da je Holandsko zadela nekakšna egiptovska nadloga. Med tem ko ogroža obrežne kraje morja Y6sel in osušene pokrajine Zuiderskega jezera na mirijade komarjev in mušic, so otok Urk v Ys6elsketn morju napadli — pajki. Kakor iz pravljic je slišati poročila s tega otoka. Na milijone velikih črnih pajkov — križev-cev noč in dan prede svoje pajčevine in jih obeša povsod, da so hiše, ceste, svetilke kar zastrte s sivimi pajčolani — pajčevinami. Ce so kaka vrata le deset minut odprta, je vmes že pajčevina. Okna so v pajčevinah, pohištvo, posode, obleke. Pajčevine pajkov-križavcev so na otoku Urku tudi jx> meter velike. Brez dvoma pa je ta nadloga v zvezi z mirijadami komarjev in mušic, ki jih pajki lovijo v svoje mreže. A pajki so pa privabili lastovke; toliko jih je priletelo na bogato pojedino, da je časih nebo kar črno od njih jat. Navzlic temu, da lastovke močno uničujejo in podijo pajke, ki so njih pajčevine kar težke samih mušic in komarjev, pa vendar ni niti manj mušic niti ne paj. kov. Brez dvoma bo šele zima uničila to nizozemsko »egiptovsko nadlogo«. Dobro prekrit tank se pelje po francoskem mesta Rumilly; v Franciji to z daj vdike vojaške vaie Nepraktični sin. »Lojze, jaz imam zate nevesto: dekle ima toliko denarja!« »Ah, oče, saj veš, jaz ljubim gospodično Jelko! Čeprav nima denarja, srečen bom pa samo z njo.« »No, pa čeprav boš srečen — kaj pa imaš od tega?« * Zdravnik: >Vidite, tamle gre ženska, edina, katero sem kdaj ljubil.« Prijatelj: »Zakaj pa jo ne zasnubite in poročite?« Zdravnik: »Ni mogoče z ozirom na moje dohodke. ona je namreč, jnnj najboljši pacijcnt.% »Zakaj si pa sekiro s «eboj vzel.c >če bi ključek od kovčega izgubila!« Sonce stoji v znamenju NIVEA! CREME To pomeni: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z Nivea. Izkoristite čim bolj sonce, izkoristite pa tudi bolj Nivea! Ni boljše kombinacije kakor sonce in Nivea in sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi .... za Vašo denarnico, kajti Nivea je vendar tako pocenil Pretužnega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja iskreno ljubljena mamica, stara mama, tašča, sestra, teta, gospa Katarina Hrepeunik roj. Janezič vdova trgovca, posestnira v torek, dne 17. avgusta 1937 ob 7 zjutraj, po mukepolni bolezni, prcvidena z zakramenti za umirajoče, v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnc bo v četrtek, dne 19. avg. ob 16 iz hiše žalosti na domačo pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana v farni ccrkvi v petek, 20. avg. ob 8 zjutraj. Slovenjske Konjice, dne 17. avgusta 1937. Globoko žalujoča hčerka Pani in ostalo sorodstvo. Tovarna strojil d. d. — Vunateks d. z. o z. naznanjata pretresujočo vest o smrti svojega spoštovanega člana, gospoda inž. Teodorja Novaka ki jc po kratki in težki bolezni v ponedeljek dno 16. avgusta 1937, v 34. lotu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo dne 18. avgusta 1937 ob 4 pop. v rodbinskem mavzoleju v Majšperku. M a j S p e r k , dne 16. avgusta 1937. Celje c Strelska družina v Celju je priredila v okviru Celjske razstave streljanje z nialokalibrsko puško. Udeležba je bila zelo lepa, pri tekmah je doseglo 268 strelcev do 50 točk in so vsi dobili lična darila. Tekma, ki je bila 14 dni, je bila v nedeljo zaključena z razdelitvijo daril. Čez 100 točk so dosegli: Dvoršak Kari (Celje) 111, Blurner Frie (Celje) 110, Schmidichcn Mario 109, Pipan (Vitanje) 107, Wag-ner Janko (Celju) 10«, Urber Rudolf (Žalec) 106, liobec Franjo (Celje) 105, por. Tkalčec Jakob (Celje) 105, Josok Oton (Celje) 105, Sadnik Bruno ml. (Celje) 105, Lakner 1. (Celje) 108, Tischler l. (Vitanje) 102, Dečman Herbert (Celje) 102, Ilernaus (Celje) 100, Bleichinger Erih (Celje) 100 točk. — V soboto, 28. avgusta, in v nedeljo, 29. avgusta, bo na strelišč« v Pečovniku okrožno strelsko tekmovanje ekip in posameznikov Celjskega strelskega okrožja. Priporočamo, da sc strelci in prijatelji strelskega športa v čim večjem številu udeleže tega tekmovanja. e V prepiru ji je prerezal »tiri prste desne roke. V nedeljo, repad, v katerega ne bi rada zrla. — Seveda 60 to bedaste misli! — Prestrašila sem 6el In smrtonosna pušica jc zdrsnila ob mojih sencih, kakor nekdaj pri Orkinji Sapr>ho. — Srpoztiala sem. da sem lepa. Moji kot puh lahki lasje so v bogatih pramenih valovali ob mojih licih. Da bi mi pa ne zagrnili oči, sem uporabila staro, zlato zapono, katero mi je bil dal gospod upravitelj. Je zelo stara ta zapona in popolnoma gladka Upravitelj domen me je opozoril, da so v nekdanjih časih gospodične te zapone ovijale z vcnci. Ali je bila oblika moje glave, ki je postala pod to zapono posebno izrazita ali kaj drugega, kar jc vzbudilo mojo posebno pozornost, nc vem povedali. Toda strmela sem v svojo sliko v ogledalu ter 6e čudila In s tem se jc začela moja nesreča. — Iznenada je vstopila mama v krasni dvorni obleki s peresi in z aemantno kronico na glavi. Pravkar se je bila vrnila domov. Vprašala mc je, čemu še imam luč in kakšne bedarije uganjam z zlatimi kronicami. Tako razjarjenje šc nisem nikdar videla. Bila je hujša nego na tvoji sliki. Iztrgala mi je načelek z lasmi vred z glave, ga vrgla na tla ter stopila nanj, čeprav ji nisem nič drugega odgovorila, kakor da sem 6i prala lase. Moja uboga zafiona se je pri tem preko sredine prelo mila. Spreten zlatar jc v Berlinu oba dela zopet spojil, ker ni hotel, da bi 6c ta dragocenost uničila. — Mama prav dobro ve, da je demantna kronica, ki jo je nosila, moja last po rajnki mamici. Toda radevolje ji jo prepuščam, če mi le pusti mojo zapono. In izza tega večera ni bila nikdar več dobra in prijazna z menoj.« »Dušica, tega vendar ne smeš skrivati v svojem srcu!« »Potožila sem se gospodu tajnemu svetniku. Ta mi je odgovoril, ako naj bo moj spovednik, potem mora vse to vedno zase ohraniti, kar sem mu razodela. Vprašala sem ga. kaj mi je storili. Moram živeti z ljudmi, katerim je moja bolest v veselje. O Harro kolikokrat ^em "e opazila nfa- meneč ogenj v njenih očeh! — Ker se ne morem branili, moram pač trpeti! Cim večja je bila moja bol, e tem večjim veseljem mc je trpinčila. — Toda gospod tajni svetnik, ki je precej sličen gospodu samostanskemu pridigarju, 6aj sta oba duhovnika, mi je rekel, da je med nebom in zemljo le eno sredstvo, s katerim 6c more sovraštvo premagati. To edino sredstvo je ljubezen!« »Hinavstvo, Rožamarija. hinavstvo! Kaj bi naj v tem primeru ljubili! Če ti gosjvodje navajajo sv. pismo, jih hočem povedali tudi jaz, da nalagajo nemogoče reči in bremena in nc zganejo niti z mezincem!... Ljubezen!... »Doslej sem bila res vsa prežela od mržnje. O, kako sem sovražila, llarro! Vsa moja nesreča izvira le iz lega mojega sovraštva! In lo slepi! V oni usodni viharni noči, llarro. v kateri sem naj-Imjc sovražila, 6cm menila, da mora postati otro-čiček popolnoma ujej podoben in prinesti s seboj ves gnus do nas in ao ljubih starih 6tvari. Naš oče vedno pravi: ,Ako le en član ni zvest, jc zlata veriga žc prelrgana. posebno v naših dneh. Vse gre v pogubo, za kar 60 naši predniki trpeli in se borili.' Saj veš, Harro, rdeča lučka bi morala ugasniti. In ker sem imela v oni noči tako zlobne misli, nisem mogla zreti v oči teti Heleni, ko mc ie iz-praševala. In tako mi jc zamrla vsaka beseda, ki bi mi bila mogla služili v opravičilo. Ne. sovražiti nočem nikdar več!« >-Nikar sc nc zareci! Kdor zna ljubiti, mora znati tudi sovražiti! Sovraštva ne bo nihče vra-čeval z ljubeznijo ..« Kar ga prekine Rožamarija: »Ce nihče drugi, je fo vendar storil Jezus in priznati moraš, da ie on zmagal. Pustili eo ga sicer omedlevali, toda danes kleče pred njim. Harro...« Na to Harro ne najde odgovora. »Oo6pod tajni 6vetnik tudi trdi, da je to zelo težavno in radi tega posebno častno ter da si moremo pridobiti časti I« v prav težavnih zadevah.« »No, pa mi povej njegov recept! Zelo sem že radoveden. Morebiti se jc zadovoljil Ic s splošnim opominom 9« »Ne. Toda tako lepo in učeno, kakor mi jc o«i to povedal, ti tega te morem ponoviti. Povedati ti hočem z lastnimi besedami.« »Tako mi je še prijetneje, Rožamarija. Začni lorej!« »Najpoprcj moramo sovraštvo pokopali, ker to človeka zelo osrečuje.« »Misliš?... Pa lahko tudi greje pošteno, čvrsto sovraštvo!« »Mene onesrečujc! In kadar 6ino ga zakopali, še vendar ni popolnoma mrtvo v svojem grobu in more vsak trenutek znova oživeti ..« »Žc si napravila napako, Rožamarija! Preskočila si eno razdobje ... Toda naj bo!... Nadaljuj! _ »Toda kadar leži v grobu, nastane v srcu velika praznina. In zdaj si moramo prizadevali, da vsadimo na la grob rastlinico ljubezni. Spočetka noče prav uspevati. Zato jc bolje, če vsadimo malo sočutja.. . I a rastlinica še najbolje uspeva v zemlji, pod katero je pokopano sovraštvo. Ali ni zelo nesrečen oni človek, ki nc more svojega bližnjika videti, da bi ga nc trpinčil? Ali da bi sc mu vsaj ne vzbujala želja po trpinčenju?« »Oh. zakaj nc! Mnogo jih je, ki se ob tem peklenskem ognju grejejo.« • Mogoče jih je nekaj, toda nc premnogo. In potem, aH ne pade vsak kamen nazaj na onega, ki ga je vrgel?« »Pade Ii res nazaj. Rožamarija? Jaz bi o lem dvomil. Mnogo jih je, ki v svoji zlobi prav imenitno žive.« »Pa ne za večno. Harro! Bodi prepričan, da tudi drobno kamenje pada nazaj. Glej, mama je ozlovotjena. ker nisem grda v 6voji domači halji in s svojimi sproščenimi lasmi. Iztrgati mi je morala moj načelek! Toda v tem trenutku je bila tako neizrečeno grda. četudi je nosila ves svoj okras. In v oni usodni noči! Kako so se obrnile vse puščice nazaj na njo! Svojega otročička ie izgubila, ki bi bil morda omilil njeno erce. — In tako je vzklila cvetka sočutja. Seveda io moram zalivali s solzami! In zapuščena tudi ni. Vlije sc tu pa tam tudi kak ilat /le/et na grob « MALI OGEASI * malih oglasih velja Maka beseda Dta 1-—} ienltovnajskl oglasi Din v Najmanjši znesek ta mali oglas Din 1«-—. Mali ogM m plačujejo takoj pri ■aročOn. — Pri oglasih reklamnega mafaja m ročnna enokolonsk* S mm lisoka petJtna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovor« glede malib oglasov treba prilolill TE l. 21-24 MATICA Vesela burka li kmetikega ilvijsnla Ženske vladajo Hali Flnknuelier, Oskar sims, Tneo Dsnegger TEl. 27-30 SLOGA Veliki igodovinskl film ls i)Tl]en|a mlade angleške kraljice Viktorije , Kraljičina mladost Jennr Jngo Predstave danes ob 19.16 in 21.16 uri IB m 33 M Sil Pošteno dekle e meščansko šolo, s per-fektnlm znanjem nemščine ln nemške stenografije • išče kakršnokoli Baposlitev, najraje kot vzgojiteljica. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 13031. (a) Vrtnar samostojen strokovnjak, E večletno prakso, sprejme stalno službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Resen« št. 12998. (a) m\ 15 let star fant s meščansko šolo, bi se rad izučil v avtomehanič-ni stroki. Naslov v upr. »Slov.« pod et. 12787. (v) Vajenca ea mesarsko obrt sprejmem. Stanko Ambrožlč, mesar. Jesenice, Obrtniška ulica 2. (v) STROOI Prodam skoraj novo lokomobilo 8 atm. 11.87 m', 2 centrifugi, 1 pralni stroj, 1 bakreni kotel z dvojno steno, 2 elektr. motorja. -Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova 14. 1 ilužbodobe Repaserko za pletenine, izurjeno — sprejme takoj Franc Kos, Židovska 8. (b) Izurjeno pletiljo in šiviljo za pletenine sprejme trgovina »Mila«, Mestni trg št. 17. (b) Raznašalca kruha iščem za takoj; v prostem času tudi za druga dela. - Pekarlja Krenos, Zalog SI. (b) Služkinjo k trem osebam, za vsa hišna dela, sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13037. (b) Perfektna kuharica mlajša oseba, z letnimi spričevali, dobi mesto poleg sobarice za provinco. Ponudbe s fotografijo na naslov Bosnič, hotel Toplice, Bled. (b) Perfektna sobarica z dobrimi spričevali, dobi mesto v boljši hiši v provinci. Ponudbe s fotografijo na Bosnič, hotel Toplice. Bled. (b) Kuharico samostojno — išče večje podjetje v LJubljani. Ponudbe z zahtevo plače v upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 13028. (b) Uprava radijske postaje v LJubljani razpisuje mo-■ to čellsta v radijskem orkestru. Prošnje Je vložiti do konca avgusta ti. prt upravi radijske postaje v LJubljani, Tyrše-va cesta 29. V prošnji Je navesti dosedanje delovanje ln strokovno izobrazbo. (b) Dijak Sestošolec, Išče sobo proti lnstrukclji. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 1400. (D) V Celju sprejmem 2 -dijakinji v vso oskrbo v vili z vrtom. Nemška konverzacija, ev. s souporabo klavirja. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »A. S.« (D) I Auto-motor i Avto »Puntijak« osebni, odprt, šestcilln-derskl, v popolnoma brezhibnem stanju. In moto-clkel M. S. U. »Kvick«, 100 ccm, prodam. A. Zajec, Zg. Šiška 105, telefon št. 34-33. (f) Kupimo Model za cementne cevi profil 50 in 60 cm, kupimo. »Gradldom« dr. z o. z., Sredina 15, Ljubljana. ttanotanja IŠČEJO: Stanovanje vsaj štirih separiranlh sob, s prltiklinamt, ln dvosobno s kabinetom — Iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Mirna stranka« št. 13033. (c) + ■BB SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO STAREŠINSTVO V LJUBLJANI javlja žalostno vest, da je danes ob 8 zjutraj umrl njegov član, gospoi. Jože Černe ing. agr. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 19. avgusta ob 16. uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Tovarišem in znancem se. priporoča v molitev! Ljubljana, dne 17. avgusta 1937. Prodamo Železno -'-Hjivo posteljo Se dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upr. »SI. pod št. 13038. (1) Sveže slive prave, debele, BO kg 130 din; hruške. Jabolka, namizna, 60 kg 150 din — franko voznina razpošilja Q. Drechsler, Tuzla. 4- MALINOVEC pristen, naraven, s Čistim sladkorjem vkuhan — se dobt na malo ln veliko v lekarni dr. O. PICCOLI. LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. Železne postelje po naročilu, posteljne mreže lz pocinkane ln pobakrene žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri: Strgulec Pavel, Gospo-svetska cesta 13, LJubljana. (1) VINA ic Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I TELEFON ŠTEV. 25-73 ITIt. 2 951 Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka * Ljubljani. Krekov trg tO. tel. 17-61 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA UARIBOB Aleksandrova ulica tt. «0 vnovčuj* HRANILNE V bOC3 K bank tn branllnlo, kupuje vrednostne papirja, valute ln slatnlke po najvišji dnevni cent Hranilne vloge vseb denarnih uvodov, terjatve tn vrednostna papirja vnovčim najkulantneja po najvlljl aenl takol v gotovini AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ull-ea 14. telefon 16-10. (I Pohištvo i Spalnice od 1800 din naprej; kuhinje od 800 din naprej, vam nudi mizarstvo Josip Goljar, Florjanska 1. Obrt Gumbe plise, entet, ažur pred ti 8 k in monogramc hitro Izvrši Matek * Ml-keš. LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) I Glasba ii rega ne imore nfhC«l Zamenjavamo stare plosce, gramofona, i radio aparate sano-I ve proti primernemu doplačilu. Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zorfc LJubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 Hišo z vrtom travnikom, ki Je obsajen s sadnim drevjem ln braj-daml - prodam. Hotlnja-vas 55, Slivnica pri Mariboru. (p) Išče se slaboumni Pevec Vlncenc, star 29 let, srednje velik, malo grbast, močan, glava precej velika, oblečen v temnozeleno ševl-jot obleko, bos, klobuk z malimi krajci. Kateri kaj ve o njem, naj sporoči najbližnji občini alt žan-darmeriji, da ga odgon-skim potom odpremi občini Šmarje pri Jelšah. SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočiiimi udil Samo nekoliko kapljic kolinske vode „Soir de Pariš* Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno partumirana z Vašim priljubljenim znamenitim partumom »Soir de Pariš* Bourjois. BOURJOIS * Soir de Pariš * Kupujte pri n a s i h inserentih V Brežicah in okolici eo naprodaj niše. krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi tet zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Int. Mlklau O trn ar, Brežice. (P) Dve parni žagi kompletni (ena na Gorenjskem, ena na Dolenjskem), dobro ohranjeni -naprodaj za primerno ceno, deloma tudi za vložne knjižice nekaterih slovenskih denarnih zavodov. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13021. (p) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrl po kratkem in mučnem trpljenju naš dobri stric Ivan Smerdel žel. v pok. v starosti 68 let. Pogreb bo v sredo, dne 18. avgusta ob 16 na magdalensko pokopališče. — Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 19. avgusta ob 7. uri v magdalenski farni cerkvi. Maribor, dne 17. avgusta 1937. Zalnjoči ostali. Okusna in lahko prebavljiva NESTLE-ieviMOKA je zelo primerna hrana za otroke v času poletne vročine + Udana v voljo Najvišjega, javljam vsem sorodnikom in znancem, da jc poln upov in načrtov za bodočnost in sredi neizpolnjenih želja ugrabila smrt, po kratkem trpljenju mojega soproga, gospoda ^ Jožeta verne ing. agr. Zapustil me je v torek ob 8 zjutraj, spravljen z Bogom. Njegovo izmučeno truplo spremimo v četrtek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Pravični Bog sodi ga milostno. Ljubljana, dne 17. avgusta 1937. Žalujoča soproga Marija roj. Heferle in ostalo sorodstvo. Širite »Slovenca«! Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naš preljubi in nepozabni sin, odnosno brat, gospod inž. Teodor Novak član Ivrdk Totarna strojil d. d. in Vunateks d. i o. s. v Majšperku umrl v ponedeljek, dne 16. avgusta 1937, previden s tolažili svete vere, po kratki in težki bolezni v 34. letu starosti. Truplo nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 18. avgusta 1937 ob 4 popoldne v rodbinski mavzolej k večnemu počitku položeno. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 19. avgusta 1937 ob 8 zjutraj v mavzoleju v Majšperku. Ma jfiperk-Zemun, dne 16. avgusta 1937. Franjo in Marija Novak, starši — Mici Kubrirht, sestra. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in tasta, gospoda med. univ. dr. Frančiška Kogoja se vsem toplo zahvaljujemo. Posebno so zahvaljujemo preč. g. stolnemu kanoniku dr. Klinarju in čč. duhovščini za opravljene pogrebne obrede, g. dr. Avramoviču kot zastopniku g. bana in oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, g. ministru n. -. dr. Mohoriču, gg. dr. Meršolu, dr. Rekarju in dr. Brahecu za v srce segajoče poslovilne besede, vsem mnogoštevilnim zastopnikom stanovskih in drugih korjioracij in društev, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tolikem številu spremili k večnemu počitku. Zagreb, Jesenice, Ljubljana, dne 17. avgusta 1937. Žalujoči ostali. ■ v Za Juaoslovanslro tiskamo v Liublianl: Kar«! čil Izdajatelj: Ivan Rakav« Urednik: Viktor Cenili