Holtnlna plačana t gotovini Leto X9 $t. 262 a Ljubljana, petek 8 novembra 1929 Cena 2 Dfn tt Dfe ■ca L Tetofaa Mm. 3122. 1123. »124, 3129 ta 3126. ekMadro*« eesU 13. TiUa it «4tt Cafet Koc ewn 41 TiMoa Um. IM, UpraraUtrai umu*, h«kiwn m U Tale to« tt 1122, 1123. 1124. 112». >126 Mtdeinks UuNfcuuL Preierno* 4 reletoo to 2402 Maribori Uetemdrara mM it 13 reletue tt 466 PodrnMct CeUei Kocetiav» afica BL L Teleloo tt 190 Kačanl pri po it 6ek lavodih. Ljubljana tC 11 £42, Praha &sk> 78.180; Wlw Nr. I0S 241 Zakon o organizaciji banske uprave Zakon je bil včeraj objavljen v »Službenih Novinah" in podrobno odreja delokrog bana in njemu podrejenih oddelkov Beograd, 7. novembra. AA. Nj. VeL kralj je na predlog ministrskega sveta in ministra notranjih del podpisal in proglasil zakon o banski upravi. Zakon se glasi: I. Ustroj banske uprave § 1. Ban je na čelu banske uprave in Je odgovoren za vse odloke in odredbe, ki jih izda v mejah svoje pristojnosti. § 2. Pomočnik bana je pomožni organ In zakoniti namestnik bana. Zastopa ga v primeru, da je ban zadržan, v vseh poslih njegove pristojnosti. Pomočnik skrbi za skladnost in enotnost poslovanja in izvaja nadzorstvo nad vsemi oddelki banske uprave po delokrogu, ki mu ga določi ban. V primeru, da je pomočnik zadržan, ga zastopa načelnik upravnega oddelka. Pomočnik bana podpisuje vse uradne akte, ki si jih ban ne pridrži izrecno za svoj podpis in za katerih podpisovanje niso pooblaščeni načelniki oddelkov. § 3. Banska uprava se deli na oddel ke, odseke in referate. § 4. Na čelu oddelka je načelnik; njemu je podrejeno vse osobje poverjenega mu oddelka. On vodi posle svojega oddelka, izvaja nadzorstvo nad vsemi odseki odnosno referati, skrbi za zakonitost, točnost, pravilnost in skladnost dela in je odgovoren za vse Dosle oddelka. Načelnik je dolžan: 1. voditi vse personalne posle poverjenega mu oddelka. 2. razporejati dodeljeno mu osobje. 3. skrbeti za pravilno izvrševanje poslov v oddelku po predpisih zakonov, uredb, pravilnikov in naredb. 4. proučevati vprašanja izpopolnitve službe in poslov svojega oddelka. 5. zbirati podatke za oceno osobja svojega oddelka, 6. paziti na točno evidenco o materijalu in Inventarju. ki pripada oddelku. 7. skrbeti 'za zbiranje, urejevanje in proučevanje statističnih podatkov ter strokovnih in drugih pomožnih sredstev, 8. voditi evidenco o potrošnji predvidenih kreditov, kakor tudi o vseh podatkih za pravilno sestavo načrta letnega proračuna, v kolikor se nanašajo na dotičnl oddelek. § 5. Na čelu odseka je šef odseka, ki je praviloma neposredno podrejen načelniku in kateremu je odgovoren za vse posle odseka. On vodi nadzorstvo nad posli odseka in referatov. Ban lahko odredi, da so posamezni odseki podrejeni neposredno njemu. V tem primeru lahko prenese na njihove šefe dolžnosti in pooblastila, ki jih sicer ima načelnik oddelka. § 6. Načelniki oddelkov banske uprave se imenujejo s kraljevim ukazom na predlog resornega ministra, a ostali državni _ uradniki banske uprave od III/l naprej se postavljajo po resorih na osnovi zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Resorni minister za III. oddelek je minister za poljedeljstvo. za VIII. oddelek minister za trgovino in industrijo. Razvrstitev osobja po posameznih oddelkih odredi ban. vpoštevaje strokovno znanje vsakega uslužbenca. Razdelitev na oddelke in odseke § 7. Pri banski upravi se ustanavljajo naslednji oddelki: 1. splošni oddelek (I), 2. upravni oddelek (U); 3 poljedelski oddelek (III); 4. prosvetni oddelek (IV); 5. tehnični oddelek (V); 6. oddelek za sodi jalno politiko in narodno zdravje (VI), 7. finančni oddelek (VII); 8. v posameznih banovinah lahko minister za trgovino in imJustrijo po potrebi ustanovi še oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII). Kjer te potrebe ni, se ustanovi v splošnem od« delku poseben odsek za te posle. § 8. Splošni oddelek (I) vodi posle, ki mu jih določi ban. Oddelek ima a) tajništvo, b) personalni odsek, ki vodi vse posle službenih odnošajev banskih uslužbencev. V sestavo splošnega oddelka spada glavna pisarna in urejanje »Uradnega lista« banske uprave. § 9. Upravni oddelek (II) se deli na te-le odseke: 1. splošni odsek; 2. odsek javne varnosti in 3. odsek za samoupravne za" deve. § 10. Poljedelski oddelek (111) se deli na Štiri odseke: 1. odsek za poljedelstvo m ži« vinorejo; 2. odsek za veterinarstvo; 3. odsek za agramo-pravne odnosa je m 4. odu sek za šumarstvo. § 11. Prosvetni oddelek (IV) se deli na dva odseka: 1. odsek za osnovno šolstvo in 2. odsek za srednje, učiteljsko in stro» kovno šolstvo in narodno prosveto. § 12. Tehnični oddelek (V) se deli na tri odseke: 1. odsek za mostove, ceste in že« leznice; 2. odsek za hkirotehnične gradnje in 3. odsek za arhitektonska in elektrostroj-na dela (12). § 13. Oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje (VI) ima dva odseka: L odsek za socijalno politiko in 2. odsek za narodno zdravje. § 14. Finančni oddelek (VII) sestavljata računovodstvo in banovinska blagajna, ki vršita vse računovodstvene in blagajniške posle celokupne banske uprave ter njenih ustanov, kakor tudi vse posle proračuna § 15. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII) ima dva odseka: 1. odsek za trgovino, obrt in industrijo in 2. odsek za rudarstvo. Pomožni uradi § 16. Vsak oddelek banske uprave ima svoj pisarniški oddelek, ki vodi poseben delovodni protokol in register. § 17 Glavna pisarna je pomožna ustanova, preko katere se vodi, vrši in nadzira celokupno notranje, tehnično, manipulativ« no in gospodarsko poslovanje banske upra« ve. Na čelu tega oddelka je šef, ki skrbi za pravilno, točno in brzo odpravljanje pisarniške in manipulativne službe, kakor tudi za evidenco, izpopolnjevanje ter nove nabave pisarniškega materijala Pod njegovim nadzorstvom je ekonom. Ta nadzi« ra vse zgradbe in prostore, v katerih je banska uprava, in vodi blagajniške posle, v kolikor spadajo v pristojnost glavne pi« sarne po pravilniku, ki ga predpiše ban. Šefu glavne pisarne je podrejeno pisarniško osobje in sliužitelji celokupne banske uprave. § 18. Za nabavo materijalnih potrebščin vseh oddelkov in ustanov banske uprave služi ekonomat. Ekonomat banske uprave je po racijonalnih načelih sestavljena pomožna ustanova za ekonomično nabavo in štedljivo potrošnjo pisarniškega materijala. Ekonomat oskrbuje po določbah bana tudti vse ostale urade in ustanove. Vsi posli ekonomata se vrše po posebnem pravilniku, ki ga predpiše minister notranjih del v sporazumu z ministrom financ. Ekonomat spada v sestavo glavne pisarne, a vodi ga ekonom. § 19 S sklepom bana ?n po odobritvi mi« nistra notranjih dd se iahko ustanove kot samostalni deli banske uprave še druge po« sebne ali pomožne ustanove, ki so neposredno ali preko že obstoječih oddelkov podrejene banski upravi Na podoben način se lahko ustanove tudi posebni zakladi (fondi) in ustanove za gospodarske, zdravstvene in druge koristne svrhe. § 20. Spajanje oddelkov v posameznih banovinah se lahko izvrši na predlog resor« nega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Resorni minister lahko zmanjša na predlog bana in v soglasju z ministrom notranjih del število odsekov, jih zamenja ali pa poveča, ako je to v pro« računu predvideno. Razvrstitev poslov po odsekih odredi ban. Enotnost banske uprave 5 21. Oddelki, odseki, kakor tudi pomožne ustanove, ki imain odeovorne starešine. tvorijo enotno celoto banske uprave. Vse oosle banske uprave, bodisi da se vrše kot posli te uprave, bodisi da se z njimi izvršuie banovinski proračun, upravlja skupno uradno osobie Posle banskesra delokroga razporeja ban po prirodi poslov na posamezne odseke in ustanavlja po potrebi tudi posebne referate. i 22. Za pretres načelniii vprašani in potreb, ki zahtevalo po prirodi svoeea predmeta skladnost celokupne bansku uprave, se bodo vršile načelniške konference načelnikov vseh oddelkov banske uprave. Načelniške konference bodo pod predsedstvom bana ali niegoveea namestnika. Uradništvo 5 23. Ocena uslužbencev vseh oblastev. zavodov in ustanov, ki so na nodročiu posameznih banovin podrejeni banom, se bo opravljala po načelin in predpisih čl. 99. zakona o notranii upravi. Minister notranjih poslr.v ie pooblaščen, da predpiše v sporazumu z resornim ministrom podrobne določbe elede ocen.ievan'a teh uslužbencev. § 24. Odredbe čl. 118. zakona o notran1* upravi veljajo za vse uslužbence oblastev. zavodov in ustanov., ki so na nodročiu no-sajneznih banovin podrejeni banom. S 25 Predpisi poe!av.ia VIII (odgovornost) zakona o notranii upravi veliaio za vse uslužbence oblastev. zavodov in ustanov. ki so podrejeni banom, v zmislu čl 189. navedenega zakona s tem. da prestane pristo nost resornih ministrov, kadar se v teh določbah navaia minister notranjih poslov, ir. v kolikor ere za uslužbence po ' banovinskem proračunu. ' Banski svet § 26. V vsaki banovini se ustanovi banski svet kot posvetovalni organ bana. Banski svet šteje v Savski in Du-navski banovini po 30 članov, v Var-darski, drfnski in Moravski po 25 članov, v ostalih banovinah pa po 20 članov. Člane banskega sveta imenuje in odstavlja na predlog bana minister notranjih poslov. V banski svet se bodo postavljale v prvi vrsti osebe, ki lahko s svojo strokovno izobrazbo in s svojimi nasveti koristijo interesom banovine. Pravilniik o organizaciji, delu. poslovnem redu in izdatkih za delo banskih svetov bo predpisal minister notranjih poslov. II. Pristojnost bana § 27. Ban sme v svoji banovini 1. izdajati v mejah zakonov in uredb pravilnike o ureditvi ir1 poslovanju zavodov in ustanov, ki se osnujejo in upravljajo v samostojnem delokrogu bana; 2. predpisovati v mejah zakonov in uredb podrobne odločbe o upravi imovine občin in banovine ter njihovih podjetij in zavo* dov, kakor tudi o nadzorstvu nad temi upravami. § 28. Pravilnike, ki jih izda ban na osnovi § 27., potrjuje minister notranjih poslov v sporazumu z resornim ministrom. Potrje« ni pravilniki se objavijo v »Uradnem listu« Banske uprave in stopijo v veljavo s pri-občitvijo, ako mi drugače predvideno. § 29 Poleg poslov splošne uprave, ki preidejo v pristojnost bana. bo ban v okvirju svojega proračuna skrbel za gospodarske, prometne, zdravstvene, socijalne, in kulturne ustanove vsake banovine in njenega prebivalstva, v kolikor se nanašajo na naloge, ki po svojem pomenu presegajo pomen in potrebe posameznih občin m ob« segajo večje dele banovin, a nimajo pome« na za vso državo. V to svrho lahko ban na temelju potrjenega ban«-vinskega proračuna ustanavlja in podpira zavode, podjetja in ustanove za razvijanje in pospeševanje te« lesne in moralne blaginje in prosvetljeva-nj prebivalstva, za izboljšanje prometa, stanovanjskih, zdravstvenih in socijalmih r-"zmer ter za podpiranje kulturnih in gospodarskih potreb prebivalstva v banovini. § 30. Ban sestavlja predloge za državni proračun, v kolikor se nanašajo na bansko upravo in na ostale potrebe banovine in ki se vzdržujejo iz državnega proračuna. Ban odloča o banovmskem proračunu in je na« redbodavec I. stopnje za vso službo, ki se nanaša na izvrševanje kreditov, odrejenih za bansko upravo. Kompetence v pogledu uradništva § 31. Ban odloča o sprejemu banskih uslužbencev za vodstvo poslov v batiovinskih zavodih, ustanovah m podjetjih ter o tem, kateri uslužbenci Jh s kolikimi prejemki se vzdržujejo iz banovinskega proraču« na. Ban odloča o sprejemu pogodbenih uslužbencev Ban bo predpisal določbe o uslužbenskih odnošajih, kakor tudi o prejemkih teh uslužbencev. Uslužbenske pran vice in prejemki po teh odredbah ne smejo biti večji od pravic in prejemkov državnih uslužbencev iste kategorije ali ena« koveljavne kategorije, kakor tudi iste službe in istih rodbinskih odnošajev. Izjeme so dovoljene samo glede uslužbencev brez pravice do pokojnine. Imenovanja banovin« skih uslužbencev kakor tudi njihovo razvrstitev na Dosamezna službena mesta in njihove upokojitve izvršuje ban. § 32. Uslužbenci banske uprave in banu podrejenih oblastev in ustanov imajo v službenem pogledu enake pravice in prejemke, ne glede na to. ali so postavljeni na račun državnega ali banovinskega pro« računa. Za vse veljajo glede odgovornosti v zmislu člena 189. zakona o notranji upravi analogni predpisi poglavja VIIL nave denega zakona. § 33. Ban se lahko poslužuje v vseh poslih, ki spadajo v njegovo pristojnost, svojih podrejenih oblastev m ustanov Za po« sle banskega delokroga ne morejo obstoja« ti ločeni uradi. Za te posle lahke ban do« deli splošnim upravnim oblastvom I. stopnje strokovne referente iz banovinskega proračuna V tem primeru veljajo zanje določbe oL 28. in 29. zakona o notranji upra« vi. § 34. Banska uprava vodi uslužbenske liste in evidenco vseh uslužbencev banske uprave in ostalih podrejenih oblastev in ustanov. Ban imenuje komisije za oceno uradnikov banske uprave in vseh podreje« niti oblastev in ustanov. V te komisije spadajo kot člani uradniki iz stroke, kateri pripada uradnik, k.i ga je treba oceniti. Ban odreja komisije za polaganje strokovnih iz« pitov, ki jo tvorijo kot člani uradniki stroke, iz katere se polaga izpit. § 35. Ban postavlja, premešča, povišuje, odpušča in penzijonira vse državne uslužbence do 2. skupin« III. kategorije vključno. Pravico postavi ianja in odpuščanja lahko prenaša na podrejene starešine. § 36. Ban odobrava bolniški dopust do 2 mesecev vsem državnim uslužbencem banske uprave kakor tudi podrejenih oblastev in ustanov. V drugih primerih do ?nega meseca. Navedene starešine lahko pooblasti, da odobravajo dopust v tuzemstvu do največ osem dni. III. Delokrog oddelkov Prihodnji členi navajajo podrobno vse posle posameznih oddelkov banske uprave. UPRAVNI ODDELEK vodi predvsem one posle iz resora notranjega ministrstva, ki so po zakonu o notranji upravi in po zakonu z dne 3. oktobra preneseni na bana. KMETIJSKI ODDELEK upravlja vse posle, ki se nanašajo na pospeševanje kmetijstva, sadjereje. vinogradništva, živinoreje, ribarstva itd. V njegovo kompetenco spadajo uvoz plemenske živine, semen in umetnih gnojil, dalje kontrolne in vzorne kmetijske post je, semenogojske stanice in slični kmetijski zavodi, nadzorstvo nad zadrugami in agrarnimi zajedni-cami, ustanavljanje in urejanje nižjih poljedelskih šol ter kmetijskih in gospodinj- skih tečajev, komasacije zemljišč, kmetijska statistika v banovini, poljska policija, uprava državnih in samoupravnih posestev itd. Dalje spadajo v kmetijska oddelek V6i veterinarski posli, ki niso izrecno pridržani poljedelskemu ministru, izvajanje agrarne reforme, kolonizacije ter izvrševanje zakonov o šumarstvu, lovu in hudournikih. Kmetijski oddelek nadzoruje gozdarske šole in tečaje, gospodarstvo državnih in samoupravnih gozdov, dovoljuje parcelacijo gozdov do 500 ha, izsekavanje gozdov, izvoz žive divjačine, nagrade za zatiranje škodljive divjačine, sestavlja načrte in proračune za ureditev hudournikov ter odobrava te načrte in proračune do zneska 500.000 Din. PROSVETNI ODDELEK vodi vse posle, ki se nanašajo na osnovne in meščanske šole, nadzoruje srednje šole, vse zadužbine in prosvetna društva v ba« novini. Prosvetni oddelek dovoljuje pomno-žitev oddelkov na srednjih šolah do 20, odreja šolska področja, lahko dovoli, da se šolske knjižnice pretvarjajo v javne knjižnice, sklepa končno o izključitvi iz šole, nadzoruje privilegirane javne knjižni« ce, sodeluje pri filmski cenzuri, skrbi za splošno prosvetno gibanje v banovini, določa namestnike odsotnim ali bolnim upraviteljem srednjih in meščanskih šol, vodi statistiko šolstva in učencev, vodi spise vseh prosvetnih delavcev, rešuje spore med ravnatelji in učitelji itd. ODDELEK ZA OBRT, TRGOVINO IN INDUSTRIJO vodi posle po obrtnih in trgovskih zako« nih, v kolikor si te posle ne pridrži minister. Zlasti dovoljuje ustanavljanje delniških družb in nadzoruje njih poslovanje, rešuje pritožbe proti odlokom gospodarskih zbornic, dovoljuje ustanavljanje in premeščanje sejmov, nadzira krošnjarstvo im gospodarske institucije, odobrava statute gospodarskih zbornic ter imenuje upra* ve zbornic, izdaja odobrenja za carinske olajšave, vzdržuje in nadzira trgovske aka« demije, srednje tehnične šole, obrtne šole in diruge šolske zavode, ki spadajo v resor ministra trgovine in industrije. Dalje vodi ta oddelek vse rudarske zadeve, nadzoruje rudlarska podjetja in bratovske skladnice, odobrava službeni red za rudarske name« šoence in kolektivne pogodbe rudarjev, postavlja rudarske inšpektorje m vodi nižji rudarski pouk. TEHNIČNI ODDELEK daje micijativo za gradnjo in vzdrževan nje državnih cest v banovini ter vzdržuje dosedanje samoupravne ceste in druge jav« ne objekte v banovini, vodi nadzorstvo nad vsemi javnimi tehničnimi deli, skrbi za regulacijo rek, za kanalizacijo in za izkoriščanje vodnih sil ter sodeluje pri upravi javnega avtomobilskega prometa. ODDELEK ZA SOCIJALNO POLITIKO IN NARODNO ZDRAVJE skrbi za vojne sirote, za siromake, dovo« Ijuje zaposlitev inozemskih delavcev, uprav« !ja državna kopališča in zdravilišča, bolni« šnice in druge zdravstvene ustanove, nadzira in vodi službo sreskih sanitetnih referentov, izdaja dovoljenja za izvrševanje zdravniške prakse in za naslov specijalistai, oddaja lekarne, dovoljuje uvoz in prodajo strupov, določa področja bolnic itd. Druge določbe Okrožnim inšpektorjem bosta dodeljena po eden do diva političnoupravna uradnika, en pisarniški uradnik ter dva dnevničarja. Notranji minister lahko uradništvo pomno« ŽL 'ri vsaki banski upravi se osnuje banski sanitetni svet. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu ter ortopedske dlelavnice v Beo« gradu, Zagrebu in Ljubljani so podrejene neposredno ministru. Za strokovne banske uradnike prve kategorije se uvajajo naslednji nazivi: zdravstveni, poljedelski, veterinarski, šumarski rudarski, tehnični, ali trgovski pripravnik, (9. skupina), pristav (8. skupina), višji prh stav (7. in 6. skupina), svetnik (6., 5. in 4. skupina), višji svetnik (5., 4. in 4a skupina) in inšpektor (4., 4a in 3. skupina). Načete niki so v 4a, 3. in 3a skupini. Dosedanje agTarne direkcije v Ljubljani, Zagrebu in drugod se ukinjajo. Njihovi posli preidejo na banske uprave, posli agrarnih uradov pa na sreske načelnike. Enako prenehajo poslovati oblastne tehnične uprave. Ustroj in delokrog uprave Beograda, ki stoji izven banovin, bo določil notranji mi* nister s posebno uredbo. Banovina je pravna oseba, ki lahko pri» dobiva pravice in prevzema obveznosti Pred sodiščem jo zastopa državni pravobranilec. Gospodarska podjetja banovine se morajo voditi po trgovskih principih ra-ako so izrecno namenjena javni služ« bi. Banovine smejo pobirati doklade, prU stojbine in prispevke v naravi, ki pa se morajo vedno določiti z denarno protivrednostjo. Uprava in predpis občinskih, sreskih im drugih samoupravnih dajatev preide na bane, ravne tako trošarine, ki so se doslej pobirale na račun oblasti. Za kritje izdatkov pri vzdrževanju ustanov javnega interesa smejo bani z odobre-njem finančnega ministra zahtevati posebne prispevke od onih interesentov, tudi sre-zov in občin, ki imajo od teh ustanov posebne koristi. Najmanj štirikrat na leto mora ban odrediti nenaden pregled banskih blagajn. Presežki proračunskega leta se lahko uporabijo za kritje primanjkljajev prejšnjih let ali pa za investicije. Prehodne določbe pooblaščajo notranjega ministra, da ukrene v sporazumu s finančnim ministrom vse potrebno za izvedbo tega zakona in za oživotvorenje banskih uprav. Sreske nameščence lahko ban ali prevzame ali pa odpusti z odpravnino, ki velja za nameščence oblastnih samouprav. Za namestitev banskih uprav ee bodo porabile v prvi vrsti dosedanje zgradbe za županije in oblastne samouprave, preko tega potrebne izdatke pa bo predujmila banovinam država. Zakon je stopil z današnjim dnem v veljavo. Zakon o pravoslavni cerkvi Sremski Karlovci, 7. nov. p Arhijerej« ski sabor je na svoji današnji seji pod predlsedstvom patrijarha Dimitrija odobril načrt zakona o pravoslavni cerkvi z vsemi spremembami in dopolnil1 kakoj sta jih na včerajšnji konferenci v ministrstvu pravde predlagala minister pravde in minister pro-svete. Arhijerejski sabor bo na podlagi te« ga sporazuma takoj oričel s končno redakcijo ustave pravoslavne cerkve. S tem bo definitivno urejen položaj pravoslavne cer> kve. Pravoslavni škof suspendiran Beograd, 7. nov. »Politika« poroča, da jo arhijerejski sabor na svoji zadnji seji razpravljal tudi o tožbi proti škofu Hilarijo« nu ter sklenil, da ga stavi pod obtožbo pred cerkvenim 9odiščem Danes je bil škof razrešen svojih dolžnosti in odveden v samostan, kjer bo ostal do zaključka procesa. To je prvi primer v naši državi, da se obtožuje pravoslavni škof. 18milifonsko posojlo zagrebške občine Beograd, 7. novembra, č. ffi-potekarna banka fe odobrila za®reb&W obojni kred&t v znesku 18 milijonov dinarjev iz kaldermninskega fonda. Denar se bo izplačeval! sproti po stamju isuvestitežiskih del, ki jžb namerava občina izvesti s teim denarjem. Prometno mfaistrs-tivo je vrhu tega odobrd-o znaten popust pri prevozu gradbenega mate« riiaia. Heimwehrovske grožnje Dunaj, 7. nov. Vrhovno vodstvo Heim« wehra je nocoj razposlalo vsem dunajskim listom izjavo, v kateri napoveduje, da se bo z oboroženo silo uprlo vsakemu razpustu heimwehrovskih organizacij Vse orgaa nizacije so dobile od vodstva nalog, da v primeru potrebe uporabijo oboroženo silo in branijo interese organizacije in njeno premoženje. Ta nastop Heimwehra je izzval v vseh krogih silno razburjenje, ker dokazuje, da so se razmere zadnje dni skrajno poostrile in je meščanska vojna na praga, če bi Heimwehr res uresničil svojo grožnjo. Dunaj, 7. nov. d. »Heimwehr« pripravlja dva velika zbora za 12. november, ko bodo slavili socijalisti 11. obletnico obstoja republike. Zborovanji se bosta vršili v Inomcstu in Gradcu. V Inomostu bo glav« ni govornik voditelj »Heimwehra« dr. Stei-die, ki bo govoril o ustavni reformi in no« tranjepolitičnem položaju. Sočasno s Heim-wehrom bodo priredili manifestacijske ob« hode tudi socijalisti. Lastniki angleških rudnikov odbili pogajanja z rudarji London, 7. novembra o. Društvo lastnikov angleških rudnikov je odklonilo udeležbo na skupni konferenci z zastopniki vlade in rudarjev, katero ie sklicala za danes angleška v'ada. Predsednik društva lastnikov Ewan Williams je poslal vladi pismo z izjavo, da se zveza delodajalcev ne more pogajati glede rudarskih mezd ker odločujejo o tem vprašanju posamezne krajevne organizacije delodajalcev. Obenem nastopa zelo odločno proti znižanju delovnega časa. ki bi imelo po sodbi lastnikov rudnikov naravnost katastrofalne posledice v premogovni industriji. Ministrski premozov-ni odbor je imel snoči dolgotrajno sejo z zastopniki rudarjev, nakar se je sestal z zastopniki delodajalcev in jim izrekel obžalovanje zaradi odklonitve vladnega povabila. Nezaupnica berlinskemu županu Berlin, 7. nov. g. Na današnji seji občinskega zastopa je prišlo do izgredov, k a« kor jih berlinski magistrat še ni videl. Posvetovalna dvorana je bila do zadnjega ko» tička zasedena. Vse galerije so zasedli komunisti, ki so vprizaTjali tak hrup in trušč, da posameznih govornikov sploh ni bilo mogoče razumeti. Ob koncu seje je mestni svet z veliko večino glasov izrekel nad-županu dr. Bossu nezaupnico z zahtevo, da takoj demisijonira. Razgovod predsednika Udržala Praga, 7. novembra, h Mikirstrsšai predsednik UdržaJ je danes razpravljali z zastopali nemških saranže ter ime'! nato daJiši razgovor tudi s pa-tirom Mnlkos ki rrni je ofaiasniil zahteve stovašfch fclertJkaJcev za vstop v koalicijsko vledo. Navdušenje angleških politikov za zrako plovstvo London, 7. novembra, o. Za poJet z zrakoplovom R 101 se je priglasite 159 poslancev spodmje zbornice. Keir pa je na raizpolaeo Ie 80 mest, so ta mesta ifcžrefoaffi. Poleta se bodo »dettežile tudi tri poslanike. PoJat se bo vršil najbrže 16. n->-v-embra. Sodišče oprostilo očetomorilca Reims, 7. novembra. Včeraj se je vršila pred tukaijšnjiim porota'•'im sodiščem razprava proti se-deimnaijistietnetmiu Ev genu Maivshandu, ki je ustreli! svojega ocena s puško Obtoženec je izjavil, da je ubil očeta nehote, ker je hotel braniti mater, seistro in mlajšega brata pred nasilnostjo očeita, to je bi napobo-ljšiijiiv pqjanec. Sodcšče je ^toženca oprostilo. Nora italijanska vojna ladja Sušak, 7. novembra, n. V nedeljo 9. t. m. bo spuščena v motnje v reški ladjedelnici nova itali-jamska vojna izvidm.ica. To je v kratki dobi it četrta itaiiiamsika vojna ladja naijimoderaiejše®a tipa, ka je bila izgrajena na Reki. Prvi nastop Tardieujere vlade pred zbornico Obširna programatična izjava Tardieujevega kabineta Vlada bo nadaljevala Briandovo zunanjo politiko po- mirjenja Evrope Pariz, 7. novembra, s. Ko je mtn istrski predisednilk Tardieu danes popoldne stopM na tribuno, da prečita vladno izjavo. je vladala aitmosfera narečje napetosti. Prisotna so bili vsi poslanci ter vsa vlada, k Steče 28 članov, razverc pravosodnega rmnisfcra Huberta, kn je ob istem ča®u prečitail izjavo v senaitu. Tribume s ObKe polne občinstva in no-•všnaitjiev. Pred zfbornčco se .ie zbrala vefika množica ratdovedmežev, ki so zaman čafcaH na to. da bi pnišli v dvorano. fcvaijamja Tard|:tueja, v kolikor se tičejo finančnega programa, je desnrca po-Dovno sprejela z odobravanem, ki se ie razširijo do radikalne levice. Levi-čarelke stranike pa so se zadržale mirno, v koMkor niso prekinjale ministrskega predjsedmifka Tardeeuja z ironičnimi med-McL Tardieu je na koncu svojega govora predlagal, naj se prične takoj razigrava o intenpefecšjaih glede splošne poMce Vlade. Prvi m-tenpelacijslkfi govornik bivši BocijaBst in sedaj neodvisen levičar, Varenne, je kritiziral sestavo vliade, v katera sedajo možje najrazličnejšlith nazi-ranj. IajarvM je, da se bo prej ali slej del vfaidne večine ot>rn:1 proti Tardieju. Levičarske stranke so pripravljene proti re?koi>onanri večini apelirati na deželo. Pariz, 7. novembra, s. Vladna izjava, ki jo je danes v poslanski zbornici prečita! ministrski predsednik Tardieu. v senatu pa kot zastopnik ministrskega predsednika pravosodni minister Hubert, veli med drugim: Večina izredno važnih problemov, ki nam jih ie zapustila vojna, je rešena: kot obnova porušenih ozemelj, vzpostavitev ravnovesja v proračunu, sanacija zakladnega trrada, konsolidacija kratkoročnega dolga, organizacija amortizacije dolgov, tjstalitev valute in ureditev zunanjih dolgov. Glede zunanje politike je naša naloga nadaljevati z ureditvijo načetih problemov mednarodne politike. Z gotovimi akti prejšnjih vlad in s ponovnimi glasovanji v parlamentu so gotove rešitve že označene s predhodnimi koraki, ki jih je nemogoče preklicati. O tem se bomo brez ovinkov razgovorih v debati, ki se bo otvorila z interpelacijami, Zadostovalo bo. da očrtamo načela, ki bodo vodila naša prizadevanja skladno z organizacijo svetovneza miru in varnosti Francije. Na haaški konferenci naši delegati niso odobrili nobenega dogovora, ki bi bil le količkaj v nasprotju z našimi Interesi. neglede na to. da li je šlo za Voungov načrt, ki je zvezan z ureditvijo dolgov, ali pa za izpraznitev tretje P...ercsike cone. ki je odvisna od izpolnitve vseh ukrepov, ki bodo zagotovili udejstvitev imenovanega načrta, ali pa za gospodarski režim na saarskem ozemlju, pri katerem gre za to. da se prouči možnost traine koristne transakcije za obe prizadete strani. Aktivno bomo nadaljevali z deli za obrambo naših meja. Nič manj skrbno ne bomo varovali svobodo naših zvez z našimi kolonijami. Samo močni narodi. ki živijo v miru. lahko koristno de-* lajo za mir. Kar se tiče razorožitve na kopnem in na morju, se bomo v prihodnjem letu udeležili londonske konference. Nepotrebno je dodati, da cenimo vsako približevanje in da bomo tudi dalje zagotovili bcliše mesto onim. ki so za časa preizkušenj bili na naši strani in ki se sporazumno z Društvom narodov prizadevajo za konsolidacijo miru človeštva. Vladna izjava govori nato o notranjepolitičnih vprašanjih ter pravi, da namerava vlada voditi politiko napredka in procvrta. Procvitaioči narod ie oni. pri katerem se stanie gospodarstva vseh socijalnih razredov, zlasti pa še manj imovitih redno dviga. Francija mora odločno stremeti za tem. To je naš cilj. Ali je tudi cili narlamenta? Unamo. Parlament ima odločitev, narod pa bo izre/kel sotfbo! Vanči Mihajiovu je vrhovni sodnik parabelum Medsebojne obtožbe makedonstvujuščih - Vanča Mihajlov hoče pobiti vse politične nasprotnike Sofija, 7. novembra, d. Zaradi neore- stano se ponavljajočih krvavih obračunavanj med pristaši raznih frakcij makedonstvujuščih se je čutil predsednik Makedonskega nacijonalnega komiteia, po svoii dvolični politiki pri nas predobro znani. dr. Konstantin Stanišev. prisiljenim objaviti v »Makedoniji« članek, s katerim obsoja te večne poboje. Med drugim obširno opisuje v tem članku tudi vzroke medsebojnih umorov ter naglasa, da je skušal vedno s Domirlji-vostjo odstraniti vzroke teh žalostnih nesoglasij. Bil je vedno in bo ostal na stališču legalne borbe ter ni imel ožiih stikov z voditelji revolucionarnih organizacij. Zato bi bilo bolje od onih. ki mu danes očitajo, da podpira politiko protogerovcev, če bi ti prenehali s svojimi intrigami, zaradi katerih je bilo v Bolgariji prelite po nepotrebnem že toliko dragocene bratske krvi. Sofija, 7. novembra, d. Glasilo protogerovcev »Vardar« objavlja daljši članek o jedru sporov med frakcijami makedonstvujuščih ter izvaja sledeče: Potem, ko je Vanča Mihajlov izzval krizo v makedonskem pokretu, je pričel z gonjo proti pravim makedonskim borcem ter jim skušal natveziti krivdo za nastale spore. Po umoru Aleksandra Protogerova so zaupniki Vanče Mihajlova izjavili, da je nemogoče doseči iz-mirjenje kljub vsej popustljivosti Vanče Mihajlova. To je drzna laž m potvarjanje resnj- CG« V pogajanjih pred 7. julijem so nasprotniki Vanče Mihajlova pokazali največjo popustljivost. Ta pa je v odgovor na to organiziral umor Aleksandra Protogerova. Temu strašnemu činu je sledil niz krvavih umorov pristašev umorjenega Aleksandra Protogerova. Vsi poskusi protogerovcev in ne-vtralcev, da bi se prenehalo z medsebojnim pobijanjem, so bili zaradi trdo-vratnosti Vanče Mihajlova brezuspešni, ker ni hotel pod nobenim pogojem pristati na to. da bi se odrekel vodstvu UMRO. Vanče Mihajlov je danes že popolnoma pozabil na glavni cilj makedonstvujuščih ter stremi samo še za tem, da bi pobil vse svoje politične nasprotnike. ki nfe pristanejo na njegov avtokratski krvavi režim. Žalostno je le to. da je takoi obsojen na smrt. kdor ima pogum to žalostno resnico povedati temu krvoloku v obraz, ki je postavil za vrhovnega in edinega sodnika med njim in njegovimi nasprotniki parabelum. Moskva slavi 12. obletnico komunistične revolucije VelSke manifestacije rdeče vojske in komunističnega delavstva — Optimizem Kal&nina — Nemški kolonisti žele zapustiti Rusijo Moskva, 7. novembra a Danes so se vr-Sile na Rdečem trgu pred še nedozidanim Ljeninovim mavzolejem ogromne manifestacije komunistov v proslavo 12. obletnice revolucije. Nastopila je tudi vsa moskovska gamizija in okoli 50.000 mož vojaško organiziranega delavstva. Po manifestacijah na Rdečem trgu se je vrši! obhod po Moskvi. Popoldan je sprejel namestnik zunanjega komisarja, Litvinov, diplomatski zbor in očrta! v krajšem nagovoru načrte za bodoče delo sovjetske unije. V večernih urah je bila vsa Moskva razsvetljena in vprizorjene po gledališčih slavnostne predstave, ki poveličujejo sovjetsko revolucijo. Moskva, 7. novembra s. V referatu, ki ga Je imel Kalinin ob priliki 12. obletnice sovjetske revolucije, je opozoril na to, da se iz uspehov prvega leta petletnega Stalinovega načrta za industrijalizacijo Rusije za-more sklepati, da bo celokupni načrt konta! z uspehom. Zato je treba demantirati slovešče prorokbe o nemožnosti hitre komunistične obnove sovjetske unije. Kalinin je nato z zadoščenjem omenil sklep angleškega parlamenta glede vzpostavitve diplomatskih odnošajev sovjetske unije ter je opozarjal na to. da je ta akt npv uspeh dosledne politike sovjetske unije. Berlin. 7. novembra g. Kakor javljajo listi. se js med nemškimi kmeti v Sibiriji in ▼ Povolgju pričelo izseljeniško gibanje. Gre večinoma za pristaše Mnemonicke sekte, ki hočeiio zaradi zapiranja cerkva s strani sovjetskih oblasti in zaradi slabih gospodarskih odnošajev zapustiti Rusijo. Število kmetov, ki se hočejo izseliti, znaša približno 10.000. £© število pa se bo še povečalo, ako sov- jetske oblasti ne bodo storile protiukrepov. Sovjetska vlada namerava baje te izseljence odgonskim potom vrniti v Sibirijo, ako se ne bo našel nihče, ki bi jih sprejel. Kmetje so vso svojo premično in nepremično imovino že prodali za malenkostne cene ter bodo, ako bi jih sovjetska vlada izgnala v Sibirijo, izročeni smrti. ^ V Kanadi se je med tamošnjimi nemškimi naseljenci pričela akcija, da bi se ti nemški kmetje tam naselili. Kakor se do-znava. bo intervenirala tudi nemška vlada ter jim začasno nudila zavetišče v Nemčiji, ako bi bila naselitev v, Kanadi nemogoča. V Nemčiji upajo, da bo Kanada prihodnjo spomlad, ko se izboljša delovni trg, dala dovoljenje za preselitev. Pomirljiva izjava Ghandija London. 7. novembra o. V indijskem časopisu »Mlada Indija« je objavil voditelj indijskih nacionalistov Ghandi članek, v katerem pravi, da je lahko proglas indijskega podkralja glede priznanja značaja do-minijona Indiji ravno tako meglen in ilu-zoričen. kakor je bik angleška vladna izjava 1. 1919. Kljub temu pa ni nikakega dvoma, da so nameni indijskega podkralja odkritosrčni. Na vsak način je ta odkritosrčnost indijskega podkralja zelo ugodno vplivala na indijske politične voditelje, ki ne bodo škodovali narodu in iudijski stvari, ako bodo prav odkritosrčno obrazložili njihovo stališče. Dvigalo se utrgaSio „ Johannesburz. 7. tKuveimbra. o. V rindmilou Sirtb-fnigaS se ie Mtrigaio danes d>vt®aSi>. Utttsiih Je ose« radmfar, štirtje P» so težko temeni Nevzdržni notranjepolitični položaj Poljske Akademiki! Socrjaliisti organizirajo brezobzirno protivladno gibanje prave za splošno stavko v Gorenji Šlezijl Pri- Pariz. 7. novembra d. Francoski listi posvečajo napetemu razmerju med maršalom Pilsudskim in sejmskim maršalom Daszyn-skim veliko pozornost ter opozarjajo na to, da je zavze! spor že tako velik obseg, da je mogoče računati z nepričakovano dale-kosežnimi odločitvami. Položaj je postal po objavi vladnega komunikeja o dogodkih v poljskem sejmu in po odgovoru Daszvn-skega na ta komunike, nevzdržen ter bo morala slediti prej ali slej ostavka vlade ali pa razpust parlamenta ter razpis novih volitev, ki bodo pokazale, da !i uživa vlada Svitalskega ali pa maršal Pilsudski zaupanje večine naroda. Varšava, 7. novembra d. Poljska vlada zasleduje z veliko pazljivostjo pokret socialnih demokratov, ki so do uspelih proti-vladnih demonstracijah pričeli širiti med delavstvom parolo, naj se pripravi za gene- ralni udarec proti vladi, ki jo ie treba vreči za vsako ceno. če ne bo v kratkem sama odstopila. Glede na te priprave je odredil maršal Pilsudski obsežne vojaške priprave ter se nahaja večina poljskih gar-nizij v najstrožji pripravljenosti. Ker stoji vojska kot en mož za maršalom Pilsudskim. le skoro gotovo, da se bo vsak poskus socialističnega prevrata udušil že v kali. Varšava. 7. novembra d. Socialisti so or-garnizirali v Gorenji šleziji veliko stavko rudarskih delavcev, ki je trajala 24 ur. Stavkalo je 50.000 rudarjev, ki so zahtevali zvišanje mezd. Njim so se pridružili tudi kovinarji. Danes se je vršila seja zaupnikov socialističnega delavstva, ki je sklenila proglasiti generalno stavko v slučaju, da ne pristanejo lastniki rudnikov v 10 dneh na zahtevano povišanje delavskih mezd. Težave Udržala pri sestavljanju vlade Udržal že!| ohraniti staro koalicijsko vlado, pojačeno z madžarsko narodno stranko — V slučaju njegovega neuspeha bo poverjen mandat kakemu socialnemu demokratu Praga. 7. novembra s. Pogajanja za sestavo nove vlade so do sedaj potekla na tak način, da ne odgovarjajo niti pričakovanju socialnih demokratov niti izidu volitev. S sestavo vlade poverjeni ministrski predsednik Udržal dela z vso silo na to, da bi prevzela vlado zopet meščanska koalicija, ki bi jo razširil z madžarsko narodno stranko, ki šteje 7 mandatov. Zastopniki stare meščanske koaliciie so imeli danes sejo, da odstranijo obstoječe ovire. Od slovaške ljudske stranke se zahtevajo jamstva glede nčenega zadržanja do Tuke ln do madžarske iredente. Od Udržala nameravana koalicija Pa bi imela samo 147 poslancev ter bi bila torej še vedno y manj- šini. Zaradi tega bi bila pritegnitev socialistične stranke brezpogojno potrebna. Vendar pa je dvomljivo, ali se bodo socialni demokrati zadovoljili v bodoči vladi s podrejeno vlogo. Z ozirom na to se računa, da misija Udržala ne bo uspela in da bo nato sestava nove vlade poverjena socialnemu demokratu. Zlata valuta na Češkoslovaškem Praga, 7. novembra. s. V starem odboru fcoa-BaftsfoSi sfcraric narodu« rititjpSGoe se Je danes oa>da4jwate debat« o vtodtiem pr^rflosn sgMe koračnouneljavne nre*JMw« SežkostavaSke vatee. Vladna načrt )e M sprejet. Za načrt ste glasovala tadii »Vwa5ka kteritoafca HSnfca in Bodafi. Vzroki fašistične kampanje proti nam Zanimiv členek ugledne londonske revije o ozadju in namenu puljskega procesa Beograd, 7. novembra, p. Londonska revija »Near Est« objavlja pod naslovom »Italija in Jugoslavija« daljši članek, v katerem pravi med drugim: »Kaj je razlog seriji napadov, ki so bili povsem nenadoma lansirani s strani Italije proti Jugoslaviji? Na to vprašanje se more odgovoriti le z naslednjimi argumenti: Nujni sklep italijanskih oblasti, da potegnejo Gortana in njegove štiri hrvatske tovariše iz zapora in jih obsodijo, še predno se je začel proces in da se sodba »streljanja v hrbet« izvrši nad nedolžno žrtvijo. Gortanovi tovariši obsodijo na 30 let in da predsednik sodišča s kopico očitkov otvori in-spirira.no kampanjo proti Jugoslaviji. To so razlogi, ki predstavljajo premišljen poizkus s strani Italije, da poslabša od-noša.ie z Jugoslavijo. Verjetno pa ie. da je bil to samo izgovor, da bi se pozornost italijanskega naroda odvrnila od notranjih zadev Italije. Če je bil to razlog. potem je bil trenotek za tako kampanjo izbran zelo slabo. Okolnosti. pod katerimi se je vršil proces v Pulju. razsodba. izjave, ki jih je dal predsednik vojnega sodišča pred procesom in ki so bazirale na plačanih informacijah fašističnih uslužbencev, besede predsednika Mariborski mestni proračun in gostilničarji Maribor, 7. novembra. Tukajšnja zadtaiga gostilničarjev in ka-varnarj ev je za danes popoldne sklicala izredni zadružni občni zbor v vrtni dvorani pri g. HalbvvikJlu. Na dnevnem redu je bi* k) vprašanje občinskega proračuna, v ko« likor zadene zlasti gostilničarje in kavar-narje. Šlo je zlasti zaradi najvažnejšega predloga mestnega knjigovodstva glede novih občinskih davščin ter od večine občinskega sveta odklonjene predloge glede zo» petne uvedbe nočnega davka po gostilnah in kavarnah s finančnim efektom 300.000 Din, zvišanje veseličnega davka od 12 na 20 odst. s finančnim efektom 80.000 Dim, uvedbe dlavka na žarnice s finančnim efek« tom 200.000 Din, davka na nezazidane parcele, vse to v svrho proračunskega izpad -ka 1.900 000 Din na vinski trošarini im na drugih dohodkih, ki so povzročili v mestnem proračunu okoli 3.300.000 Din primanj« kljaja. Nove obremenitve mestne občine so tudi uvedba mestne policije, ki bo občino veljala 3 in pol milijona Din. Zasedanja se ie poleg polmoštevijmo zbranih zadružnih članov udeležili tudi ravnateli mestnega knjigrvvodstva g. Barle ter občinski svet« niki gg. Pušeniak, predsednik finančnega odseka, KejžaT. Senekovič. Žebot in Pfri-mer. Po otvoritvi občnega zbora je občinski svetnik Pašenjak slikal stanje mestnega proračuna za leto 1930. ki izkazuje nad 16 milijonov D:n potrebščin, torej za 2 in pol milijona več nego lani- Za krit i e so dobod-k' iz lastnih -podjetij v vičVii 5.700.000 D;n. razne doklnde ir> dohodki iz občViskih dtavsčin znašajo 7COO.OOO Din. tako da ie trrba še kriti 3.300.000 Dim. Uvedba nočnih doki a,d tudi nietmi ni simpatična, najti pa bo treba drug izhod. Wo velia za uved« bo veseličnega davka, davka na žarnice itd. Naravno, da z novimi občinskimi davsči* nami ne simemo mestu "biti tujskega pro- I meta. I Razvila se je obš^na debata, v katero so r»o«et»1i tudi f*g. LVio-vščak. % Kos. Klešič Oset. PfnTner V, ki so vsi odklanjali zilasti no*no Aik^idlo v in kavar- nah. no^ebrtio da bi io tK»b?ir«li oM^ki or» j eani ati <*n®tnmi**T?i sami. Od odbora za« drug ie bila predložena resoluciia. v kateri se z»dn'®a izreka za to, da gostilničar i i v letu 1930. prortcvolino plačajo od vsakega prodanega hektolitrn vina po 30 Drn. kair bi neslo ohčini 420.000 Din. Dalie se predlaga, da se od vsake nove obrtne kon-cp«iie pofvra občinska davščina v imosu 1000 Din, ki bi dala 300.000 Din. Zahteva m znižanje pristojbin na električni tok od 3.75 Dm m 3 Din tof povrnrtev odnosno sodišča o »balkanskih banditfh«. apel obrambe (ki je bila postvaljena od sodišča), naj bi se sodišče oziralo na to, da je Istra, ki je bila vedno italijanska, sedaj zasigurana in da je fašistični režim dovolj močan, da »razširi naše meje« in vlije življenje Reki m Zadru. naposled kampanja italijanskega tiska za osvoboditev »naše Dalmacije«, vse to Je bilo preračunano, da izzove ogorčenje v Jugoslaviji. Toda jugoslovenska vlada je pravočasno podvzela mere. da to ogorčenje ni prišlo do hujšega Izraza. Demonstracije so bile ome/ene na zborovanja na univerzah, na katerih so bile sprejete resolucije z apelom na papeža- Društvo narodov, italijanske žene m velesile za Intervencijo v svrho rešitve življenja nedolžnih miljstoh žrtev. Jugoslovenski tisk je pisal zelo zmerno. Kljub temu pa Je italijanska vlada. Izkoriščajoč navaden oreteo med italijanskimi in jugoslovenskimi mornarji, izročila jugoslovenski vladi verbalno noto s protestom proti demonstracijam povodom miljskeea procesa in justifikacl« Je v Pulju. Veliko začudenje je izraz?! nad tem postopanjem vsak tujec, ki je bil takrat v Beogradu.« prepis diference med staro in novo občin« sko doklado na zalogo vina, ki bodo go» tove 31. decembra t L Predlaga se tudi obdavčenje prostih poklicev, odvetnikov, notarjev, zdravnikov m zobotehnikov itd. ter da se policijske globe zaradi prenaglih voženj, perkoračenia policijske ure iztekajo v občinsko blagajno. Resolucija je bila soglasno sprejeta in dano pooblastilo, da 06tame zadruga z občinskim svetom glede načina kritja mestnih potrebščin se nadalje v stikih. Navzoči ob« črnski svetniki so poudarjali kot hvalevredno, da se gostilničarji m kavamarji resno in stvarno bavijo s komunalno finančno politiko. Po krajši debati o vinotočih, ki se popolnoma nezakonito otvarjajo že sredi mesta na ogromno škodo gostilničarjev, ki nosijo vsa davčna bremena in o uvedbi vodenja registracije, je bil občni zbor po večurnem mirnem poteku zaključen. Zbližanje med hrvatskim in iueroslovenskim učitelistvom Koprivnica, 7. novembra, n. Danes ee je vršilo tukaj zborovanje hrvatskega učiteljskega društva in jugoslov. učitelj, društva za srez Koprivnico. Obe društvi sta imeli najprej ločena zborovanja, nato pa so se sestali še k skupnemu zborovanju, s katerega je bil poslan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru. To je po dolgih letih zopet prvi stik med ohema organizacijama. Javnost je to dejstvo z veseljem pozdravila in pričakuje se, da bo v kratkem priglo do popolne združitve obeh organizacij. Sava narašča Sremska Mitrovica, 7. nov. n. Zaradi de« ževja zadnjih dni, je Sava zelo narasla. Če bo naraščanje trajalo še dalje, se je bati, dia bo voda prestopila bregove in poplavila okolico. Delo na nasipih je že sedaj zaradi visoke vode zelo otežkočeno Tudi reka Drina stalno narašča. Voda donaša ogrom« ne množine lesa. ki ga je odplavljala v gornjem toku Mnogo splavov se je zadnie dni ponesrečilo. Razna industrijska podietja so podala svoje delavce, ki love odplavljeoi "s iz vode. Fo®et bnr»fsV4J» seljaikov v Beogradu Beograd, 7. novembra, č. V 9obato zjirtroij prispe v Beosraid okraj; 300 seijalkov iz Zajrrefoa m oflciFoe s pevsfomni <*ptiStvi »Oro©d« »ZrfuJ-ff. fcfer jSm «nwr tako prfrraiv^ajo prisrčen sprejem. Danes ob ^15. vsi na skupščino SSLU v zbornici univerze. Jutri volite kot en mož listo B »Jadran« — »Triglav« Pomorska razorožitev Washington, 7- novembra, d. Ameriški poslanik v Londonu general Dawes je dospel v Washington, kjer ee je sestal s predsednikom Hooverjem. Daljša posvetovanja je imel tudi z državnim tajnikom Stimsonom in je izjavil pri odbodu iz zunanjega ministrstva novinarjem- da ee nahaja vprašanje pomorske razorožitve v daleko boljšem stanju že sedaj, kakor 1. 1927« ko je bila sklicana ženevska konferenca za pomorsko razorožitev. Odkritje tajnih ruskih listin Leningrad. 7. novembra, d. Dolgoletni tajnik Leningrajske akademije znanosti, prof. dr. Sergij Oldenburg je bil nenadoma odstavljen, ker je našla sovjetska preiskovalna komisija skrite v prostorih Akademije različne važne tajne listine, ki so jih do-sedaj sovjeti zaman iskali. Med temi lijti-nami so našli tudi izvirnik listine, e katero se je car Nikolaj II. odpovedal prestolu, dalje številne tajne akte carskih arhivov in zapisnike osrednjih odborov raznih pred-revolucijskib strank. 20 kaznencev pobegnilo Bukarešta. 7. novembra, s. Dvajsetim jetnikom se je danes posrečilo pobegniti is glavne jetnišnice, ki leži sredi mesta. Službujoče stražnike so zvezali ter jih zaprli ▼ celice. Med pobeglimi eta tudi dva proslula voditelja band, ki so dolgo terorizirale severno Bukovino. Svoj čas so ju z veliko težavo vjeli ter sta bila nato obsojena wsak na 20 let ječe. Dosedaj so šele vjeli 4 pobegle kaznence. Angleški vicekonzul v Dubrovniku DubromA, 7. wvcnbr». &. Za ansSeStaesM t boneofe t Dtihro»vra5oa ie imenovan dsulaovuKk! pocd&apae hro tfedSSa. Drummond odpotoval v SpSt Dobro mik. 7. norverrihra. a. Danes ob 9. - pertetae )e orffcKrtov-a« Sir Et% Drotnmo™! v srreo* sftvn uaSejja pestančka v Benrn dr. SuroetAoivšča, dnrefatorfo poifittSnega octaclka »anaive-ga mitjasSr-sfv« Fcftača in šefa pno^o&oka No-v-akoviiča s par-flAcon Jadrasrsfce Ptovadibe v Sr>Bt- Volitve v SSLU Na letošniib volitvah v študentsko stanovsko reprezentanco SSLU nastopata samo dve listi. To so Slovenska lista in Lista jugoslovenske omladine (B). — Pod listo jugoslovenske omladine nastopa letos enotno vsa jugosloven- s ska napredna omladina na univerzi. K temu sta se sporazumeli obe lanski listi: Lista enotne napredne omladine in Stanovska lista delovne omladine. — Tako se je letos združila v skupnem stremljenju za delo v SSLU vsa napredna jugoslovenska omladina na univerzi ki ima izraza v društvih: Jadran, Triglav in lanskoletni listi Delovne omladine. Nov ustroj države po 6. jan. hi 3. okt je tudi v študentsko življenje zanesd nov zdrav duh in stremljenje, ki dobiva izraza v enotnem nastopu vseh jugo-slovenskih naprednih akademikov m združenju vseh njihovih nacionalnih misli. Kolegi, ki kandidirajo na Listi Jugoslovenske omladine so poznani vestni delavci v študentskih pokretih in vredk ni splošnega zaupanja. Uverjeni smo, da bodo s svojim delom v SSLU v polni meri zadostili potrebam akademikov. Izrecite jim svoje zaupanje, manifestirajte svojo napredno Jusoslovensko ori-jentacijo in glasujte za listo B VOLILNI ODBOR Kandidatna »Lista jugoslovenske OTpladkie« B Predsedstvo: Šuklje Vladimir, caind. iur. Grasselli Andrej, cand. iur. Alujevič Branko, cand. iur. Bidovec Stanko, stud. iur. Nučič Albert, stud. techn. Koman Boris, stud. phiL Bajželj Fran jo, stud. techn. Revizorji: Andjelič Filip, stud. techn. Rajh Milan. stud. techn. Ravnikar Stane, cand. iur. TRIGLAVANI! Jutri, v soboto 9. t. m. se bodo vršile volitve v SSLU. Kakor lani gremo tudi •letos v volilno borbo skupno z »Jadranom«. Imena kandidatov Liste jugoslovenske omladine, ki je zbrala okrog sebe vse svobodomiselno čuteče pristaše napredne misli, jamčijo za kar najuspešnejše delo v Svetu v prospeh celokupne akademske mladine in slovenske univerze. Triglavovi zastopniki na tej list! so tovariši: A. Grasselli, A. Nučič in Fr. BaJžetJ, katerih agilnost v društvenem delovanju nam garantira, da bodo znali tudi v Svfctu povzdigniti svoj glas in zastaviti svoje sile v dosego in realizacijo stremljenj, ki jih ima še Svčt izvesti. Pozivamo vse svoie članstvo in obenem vabimo svoje prijatelje, ki so nam prejšnja leta izkazali zaupanje, da nas tudi letos podnre.io s tem. da vsi kot en mož volijo Listo Jugoslovenske omladine. Odbor JAD »Triglava«*