tn abbonamento postale — PoStnlna plačana ▼ gotovini Let* XXIII., št. 153 Ljubljana, sreda 16. junija 1943'XXI Cena cent. 80 ^orjvnisivv*. cjuDijau«. futciiiijcv« alica 4. 1 elefoo k. 51-22. 51-23- 51-24 Inseraiin '.Ktelelci Lmbljana. Pocaniieva alica S - 1 elefoo k. 11-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Unbljanska cesta 42 Kačam: za Liubljamkc pokrajine oo po3::w> čekovnem za vodo te. 17.749. a ostale krajt Italije Serviao Cooo Con. Post No 11-3118 IZKLJUČNO ŽASTOPSTVC o oglase b Ki Italije tO inft7ffnn vu ž«»ki CJoione Pobblicrti italiana V 1 MILANO izbila rut an cucs p o o c d c 11 k • Naročnina coafa Dtitioo Lit 18.-^ trn inozemstvo lUjubo * iPonedeliskim 1w trom« Lil 56.50. Ucedni it to: Ljubljana. Pocciniieva ulici ke*. 5. telefoo ker. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi te ae »tiftjo. CONCESSIONARIA ESCLUMVa pet U blicitft di provenifu m Mm cd r*tera: Unione Pubblioti Italiana S. A. MILANO Uspel napad podmornice na sovražni konvoj Dva parnika po I0.000 ton zadeta — Pred Pantellerijo so letala pogodila eno izkrcevalno ladjo ln šest prevoznih srednje tonaže Spomenica direktorija Stranke Duceja Izjave, katere Je odobril Direktor!] Stranke Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 15. junija naslednje 1116. vojno poročilo: V zapadnem Sredozemlju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Luigija Andreottija iz Spezije izvršila dvojni drzni napad po površini na konvoj v močnem spremstvu ter zadela dva parnika s približno 10.000 tonami, izmed katerih .je bil eden potopljen. Nemško letalstvo .je napadlo pomorske cilje v vodah pri Pantelleriji ter ,je z bombami zadelo neko izkrcevalno ladjo in šest prevoznih ladij srednje tonaže. Sovražno letalstvo, ki se je včeraj udej-stvovalo nad Castelvetranom, je izgubilo 6 letal, izmed teh tri nad Pantellerijo in eno nad rtom S pa rti ven t« v boju, eno na področju Castelvetrana pod streli protiletalskega topništva, eno pa se je v plamenih zrušilo v okolici Marsalle. Britanska letala so s strojnicami obstreljevala grške motorne jadrnice v bližini Jonskih otokov. Nemški lovci so prestregli dve letali tipa »Bristol Blenheim« in jih sestrelili. Izrazi neomajne zvestobe in plamteče vere v zmago Rim, 14. jim. Duce je sprejel iz Cunea naslednjo brzojavko: Danes so marširalS po okrašenih in navdušenih cestah Mondovis, Ceve in Ciuse di Pesio povratniki . Cuneense«, vodeni od slavnih padlih v žaru gotovosti. Ljudstvo in črne srajce častijo svoje najdražje sinove, častijo Vas. Duce, s prisego, da so vedno in povsod vrelni Vašega povelja, živel Duce! — Prefekt Raimondo. zvezni tajnik Glavey, poveljnki področja general Va-sari, poveljnik »Cuneense« Fassi. Duce je sprejel iz Bolzana naslednjo brzojavko: Poveljniki, oficirji in vojaki, povratniki z vzhodne fronte, pripadajoči 35. armadnemu zboru, praznujoči na tovariškem bojnem zborovanju s črnimi srajcami in ljudstvom Visoke Adiže, prosijo v ponosu opravljene dolžnosti, Vas, Duce, za privilegij borbe v prvih postojankah v bodočih odločilnih bitkah za obrambo domovine in dosego nadvse gotove zmage. — Francesco Zingales, poveljnik 35. armadnega zbora: Froggio, prefekt, zvezni tajnik. Sassari, 14. jun. s. Med nedavnim barbarskim napadom sovražnika na AIghero je skvadrist Nunzio Caria izgubil 6 od svojih 10 otrok. Ta skvadrist je poslal nasled- nje pismo zveznemu tajniku v Sassariju, kj je mogočna priča vere in ponosnih čustev vsega sardinskega ljudstva: Ko se vam zahvaljujem, zvezni tajnik, za skrbno pozornost, Vas prosim, sprejmite čustva mojega najglobljega spoštovanja in moje najbolj goreče predanosti Duceju in Revoluciji. V imenu prvega in drugega sprejemam veliko čast, da sem prispeval s krvjo svojjh sinov k posvetitvi stvari, zaradi katere se ves narod v črti bori s svojimi vojaki. Zanikovalcem omike Rima, skruniteljem Boga, morilcem žena, starcev in otrok se dviga iz globine moje duše skvadrista in vojaka krik, ki ga razplem-teva upanje in vera: Zmagali bomo! Princ Piemontski v Foggiji Foggia, 14. jun. s. Davi je semkaj prispel Nj. Vis. princ Piemontski ob spremstvu pribočnika, ordonančnega oficirja, prefekta, zveznega tajnika in zastopnikov civilnih oblasti. Princ si je ogledal ob nedavnih letalskih napadih prizadete kraje ter se zanimal za popravljalna in obnavljalna dela in ukrepe. Dolgo se je zadržal v bolnišnici Rdečega križa in se pomudil ob vzglavju vseh bolnikov, katere je vzpobu-jal ;n tolažil. Ponovno se je princ ljube z-njivo razgovarjal s pohabljenci in povratniki. ki so vzklikali na cestah ter jih povprašal o njih stanju ;n vojnih dejanjih, katerih so se slavni pohabljenci udeležili. Povsod je prebivalstvo toplo manifestiralo za Savojsko hišo. Delavci, ki so se zbrali pred vladno paličo, so pozdravili Vzvišenega princa z mogočnimi manifestacijami. švicarski tisk o odpornosti italijanskega naroda Berlin, 14. junija, s. Švicarski list »Corriere del Ficino« se bavi z zadnjimi izjavami Roo-sevelta glede Italije in pravi, da gre v sedanjem trenutku za najvišji dokaz odpornosti in materijalne moči italijanskega naroda, ki se bosta merili ob veliki nevarnosti in ob sovražni ofenzivi. Dosedanji strahoviti in siloviti letalski napadi so opusto.šili mesta južne Italje, niso pa povzročili moralnega zloma, kakor so pričakovali v Londonu in v Washingtonu. Obramba rodnih tal in dejstvo, da se razvija boj v Sredozemlju za življenjsko pravico vsega italijanskega naroda, prepričujeta Italijane bolj kakor Rooseveltove besede, da je vojna v svojih usodnih kolebanjih med zmago in porazom. Za Anglosase je Sredozemlje samo trgo= vinska pot, za Italijo pa življenjska nujnost Drugi listi naglašajo. kako junaško se Italija upira velikim napadom mornarice in letalstva združenih narodov. Rim, 14. .jun. s. Tajnik Stranke je poslal Duceju naslednjo spomenico ob zaklju-či-tvi dela narodnega direktorija, ko so bili navzoči člani po zakonu, ministri Polverelli, Cianetti, Biagini, podtajnik Albini, šef glavnega stana Milice Galbiaiti in vsi inšpektorji. Duce! Direktorij PNF je odobril naslednje izjave, ki jih imam čast predložiti Vam: Direktorij PNF znova potrjuje ob pri-četku četrtega leta vojne najbolj odločno voljo Črnih srajc vse Italije po borbi z vsemi sredstvi do zmage. Dviga misel k padlim. Pozdravlja italijanski narod, ki .je zgled trdnosti in discipline, Oborožene sile, ki so napisale strani slave, mesta, mučena s sovražnim besom. Priznava svečano globoki narodni značaj vojne, v katero je bila Italija prisiljena s sovražnostmi nepri-jatelja, sovražnostmi, ki so se pričele že leta 1935. ko je Anglija v bistvu napovedala vojno Italiji, ki je iskala v Imperiju pota za svoje delo in zemljo za svoj kruh. V ta namen spominja pozabljivce na izvore sankcij in na vsa zgodovinsko nesporna dejanja Duceja za preprečen je vojne. Priznava potrebo, da se narod postavi trdo pred stvarno veličino ure, ki poteka, da tri se vsi naravnost in osebno čutili obvezane in da bi bil napor vsakogar na|>erjen brez vsakršne razpršitve k odporu in zmagi. Za vztrajanje zahteva direktorij Stranke: L Strogo in če je potrebno neusmiljeno za trt je vseh poizkusov, Id stremijo po načet ju moralnega in gmotnega sestava naroda. Kjer ne zadoščajo obstoječi zakoni, naj se izdajo novi. 2. Poenotenje Industrijske proizvodnje s strogo disciplino in tudi tu je potrebno nastopiti brez usmiljenja. Spopolniti se mora disciplina edinstva v poljedelski proizvodnji. 3. Najbolj učinkovito disciplino in nadzorovanje oskrbe, razdeljevanja in trgovine z vsem blagom z neiprosno odstranitvijo vseh križanj, nadstruktur in nepristojnosti razk rojevaj nega in spekulacijskega značaja. 4. Redukcijo do neobhodnega minima gospodarskih ustanov, med katerimi so se mnoge izkazale za nekoristne in zastarele ter škodljive v svrho vojne gospodarske discipline, pri čemer se morajo uvrstiti v funkcijo operacij. 5. Izvajanje kar najbolj proizvajalne dinamičnosti vseh državnih uprav in ustanov z opustitvijo birokratičnih obremenjevanj m oblik, ki so se trpele morda v normalnih časih, so pa zločinske v vojnem času. 6. Za trije črne borze z vsemi sredstvi, ki je skupen pojav v vseh državah v vojni, toda naravnost nerazdružljiv s fašistično etiko. Stranka bo šla naprej po že pričeti poti in bo poostrila sankcije proti kršilcem ter ravnala, kjer bo potrebno, najbolj ostro proti tistim, ki kujujejo po pretiranih cenah, kajti prav ti slabijo na najbolj škodljiv način našo valuto ter množijo po-žrešnost špekulantov. Vsem vpisanim nalagamo, da brez odloga prijavijo kršilce. 7. Najstrožje nadzorstvo in če je treba, zaprtje velikih hotelov, pensionov in luksuznih restavracij, luksuznih moških in ženskih krojačnic, čevljarn in luksuznih konfekcijskih trgovin, ki se ne bi držale vojne discipMne, 8. Izgon vseh tujcev, ki ne morejo opravičiti svoje navzočnosti v Italiji in kjer bi to ne bilo mogoče, njih izoliranje v neleto-viških krajih. 9. Strogo in celotno izvajanje zakonov o obveznem delu, razlikujoč pa tiste, ki so na to delo poklicani po visoki in plemeniti narodni dolžnosti, od tistih, ki so k delu "prisiljeni s policijskimi ukrepi In okrepi za socialno zaščito. 10. Direktorij PNF nalaga že zdaj vsem proizvajalcem, da v celoti izročijo pridelke zbirališčem ter prevzamejo obveznost za najbolj pravično razdelitev in preganjajo z vsemi sredstvi morebitna neizpolnjevanja. Zahteva, da delovna množica, predstojniki in hierarhi vseh vrst in činov izpolnijo dolžnost neprekinjenega in do skrajnosti donosnega dela tako, da bo na vseh odsekih proizvodnja ustrezala vedno bolj in boljše zahtevam vojne. Zahteva od znanstvenikov, profesorjev, industrijeev in tehnikov, da storijo skrajne napore v podpiranju dela Oboroženih sil, upoštevajoč, da lahko najmanjša spopolnitev in najskrom-nejša iznajdba prispeva k zmagi. Direktorij PNF pozdravlja mladino Italije, ki je na bojiščih obnovila antična Junaška dejanja in zabeležila najboljše izglede za bodočnost. Poziva pa vse mlade k strogi zavesti trenutka, smatrajoč za premagane in nesodobne doktrinske razprave in metafizična učena razglabljanja. Mladi vedo, da obstoja samo ena doktrina lašizma, tista, ki jo je razglasil Benito Mussolini pred Pohodom. Mladina ve, da se samo na en način izvaja: s študijem, delom in borbo. Vse ostalo je brez pomembna akademičnost. Pozdravlja staro gardo Revolucije, ki Je danes kakor vedno na nogah m pripravljena preliti svojo kri, da je domovina trdna v notranjosti in zmagovita proti zunanjim sovražnikom. Direktorij PNF zahteva za Stranko najvišjo čast in najvišje breme, ne samo, da je vzpodbujevalna in osrednje dinamična sila življenja v državi, temveč da prevzame celotno odgovornost, zaščito in obrambo naroda in pomnoži njegovo moč ter čuva njegovo usodo. Izjalovljeni sovjetski krajevni napadi Hude anglosaške letalske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Severno od Kubana jn na področju pri J5jel..« u so se izjalovili kraje • n na;>:u., jO vr.?'r.;ka. Na morju pri Pantelleriji so brza b>jna letala dosegla bombne zadetke na sedmih prevoznih ladjah srednje velikosti. Nemška težka bojna letala so bombardimla preteklo noč pristaniške naprave v Boni. Pri oboroženih izvidniških poletih nad Atlantikom so nemška bojna letala hudo poškodovala pred portugalsko obalo neko trgovsko lad jo ter sestrelila v letalskih bo-j?h štiri sovražna letala. Angleški bombniki so prileteli preteklo noč nad zapadno nemško ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov v stanovanjskih predelih, ki so povzročili znatna razdejanja, je imelo preti vsem prebivalstvo mesta Ober-hausen izgube. Dostej so ugotovili sestrelitev 20 bombnikov. V noči na 15. junija je letalstvo napadlo z bombami težkega kalibra posamezne cilje na področju Londona in v vzhodni Angliji- Prj včeraj javljenem napadu sovražnega letalskega oddelka na nemški konvoj so se uspehi sestrelitev po zaključnih poročilih povišali na skupno 8 bombnikov in torpednih letal. Ena lastna enota, čije posadko po ^ bjio po večmi mogoče rešiti, se je potopila. Letalski napadi na sovjetsko zaledje Berlin, 14. jun. s. Na murmanskem področju je nemško topništvo z uspehom obstreljevalo sovražne postojanke in pomorske naprave v zalivu Motovski. Razen tega so nemški bombniki in strmoglavci učinkovito zadevali letališče na Ribiškem polotoku. Pogodili so tudi železniške objekte, med temi tri oklopne vlake. V srednjem odseku so nemške letalske jate bombardirale važne vojne dlje, med temi rafinerijo v nekem kraju ob srednji Volgi. Mnogo skladišč goriva se je vnelo. Južnovzihodno od Harkova so nemški strmoglavci obstreljevali sovražne baterije in zbirališča sovjetskih udarnih oklopnih voz. Iz pooblaščenega vira se je zvedelo, da je nemško letalstvo izvršilo 14. t. m. posrečen polet proti industrijskima središčema v Gorkem in v Saratovu. Ugotovili .so mnogo silovitih eksplozij in obsežnih požarov. Dve nemški letali se ms'ra vrnili na pvoje oporišče. Nemške podmornice so v hudih bojih sestrelile na Atlantiku 7 nemških letal, med temi nekoliko štirimotornikov. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 14. jun. s. Nekoliko britanskih letal je v noči na ponedeljek podvzelo mo-tilne polete nad severno in severnozapadno Nemčijo. Kolikor je doslej znano, britanski letalci niso nikjer metali bomb. Razen tega se je zvedelo, da je ustrahovalni napad, ki ga je britansko letalstvo izvršilo 15. t. m. na mesto Bochum, povzročil škodo izključno le v stanovanjskih delih mesta. Sovražne bombe so uničile med drugim 5 cerkva, 3 bolnišnice in 4 šolska poslopja. Berlin, 14. jun. s. Lovci tipa »Focke Wuif« so se zjutraj, 13. t. m., zapletli v boj z oddelkom britanskih bombnikov tipa »Ventura«, ki so leteli nad Rokavskim prelivom v močni zaščiti britanskih lovcev. Po hudih spopadih sta se dve letali tipa »Ventura« vneli in zrušili v morje. Tudi eden izmed britanskih lovcev tipa »Miu-stang« je bil zadet in se je zrušil v morje. Nemška letala niso imela nikakršne izgube. Odbit napad ameriških letal isa Vlissingen Berlin, 14. junija, s. Po poročilih nemSce uradne agencije sta 15. t. m. kmalu po 9. dopoldne dva oddelka ameriških letalcev po 6 letal tipa »Mitchel« v spremstvu močnih skupin lovcev napadla iz srednje višine nizozemsko mesto Vlissingen. Ko je prvi ameriški oddelek priletel na daljavo topovskega strela, je začelo takoj delovati nemško protiletalsko topništvo, ki so ga Američani zaman skušali razbiti z nekoliko bombami. Že prvi nemški streli so uničili eno ameriško letalo, ki se je v plamenih zrušilo v reko Scheldo. Pri tretji salvi je dobil en bombnik strel v polno ter se raz-letel z vsem svojim tovorom bomb. Tretji bombnik je bil zadet in je začel goreti. Odtrgal se je od svojega oddelka, dočim so mu ameriški lovci hiteli na pomoč, toda že nekoliko sekund kasneje se je bombnik kot ogromna bakla zrušil v morje. Spričo osredotočenega ognja vse nemške obrambe so bila sovražna letala prisiljena prekiniti svoj poizkus ter misliti na povratek. Odvrgla so na Slepo svoj tovor bomb, ki so po večini padle v i*k? Edini uspeh ponesrečenega sovražnega podeta, ki je napadalce stal tako hude izgube, je le majhija škoda. Nov član Velikega fašističnega sveta RIM, 14. jun. s. Uradni list objavlja naslednji Kraljevi dekret: Odvetnik Carlo Tiengo zapušča položaj velikega fašističnega sveta. Fašistu TulU-ju Cianettiju je priznano svojstvo člana velikega fašističnega sveta kot ministra za korporacije in za ves eas Lrajanja te funkcije. Maršal Antonescu na vzhodni fronti Bukarešta, 13. junija, s. Maršal Antone« scu je te dni v svojstvu vrhovnega poveljnika ramunskih oboroženih sil na vzhodni fronti pregledal armade, ki jim poveljuje general Peter Dimitrescu in so sestavljene v glavnem iz divizij slovitih alpskih lovcev. Maršal, ki ga je spremljal na tem inšpekcijskem potu načelnik glavnega štaba, je preživel en dan v borbenih postojankah, ki jih držijo te junaške divizije, ki so se že svoj .čas odlikovale v borbah pri Nalčiku in tudi na drugih kavkaških odsekih, tako da so si pridobile naziv »železne divizije Kavkaza«. Maršal Antonescu je pozneje še v zaledju pregledal posamezne formacije, razdelil mnoga odlikovanja za vojaško hrabrost ter spregovoril nekaj bodrilnih besed vojakom in častnikom, v katerih je dejal med drugim: Tukaj, na teh postojankah, ste vj prvi čuvarji borbe, ki jo nadaljuje rumunski narod, da bi mogel živeti. Mi se borimo žilavo in se ne bomo nehali boriti, dokler ne bo odstranjena zadnja nevarnost. Propad Anglije Berlin, 13. jim. s. Diplomatski sodelavec lista »Borsen Zeitung« obravnava glede na Churchillove izjave, da bo Anglija izšla iz te vojne močnejša kot prej, dejanski položaj Anglije po 4 letih vojne ter trdi, da je stvarnost čisto drugačna. Amerika si močno prizadeva za nadoblast na morjih. Štiri leta vojne in dve leti zavezništva z Ameriko so zadostovala, da je bil London izpodrinjen s svetovnega gospodarskega položaja. Evropski trg je Anglija skoraj v celoti izgubila in angleški izvoz znaša komaj še eno četrtino angleškega predvojnega izvoza. Zunanja politika Argentine Buenos Aires, 12. jun. s. Zunanji minister admiral Storili je v razgovoru z zar-stopniki ameriškega tiska zatrdil, da so dejanja nove vlade izpričala, da bo zunanja politika Argentine vestno izpolnjevanje mednarodnih obvez. Admiral Storni je dodal, da bo zunanja politika Argentine v skladu s tradicionalnimi ideali argentinskega naroda, to je z ideali pravice, prava in nasprotovanju osvojitvam z orožjem. Glede italijanskega naroda je admiral izjavil: Italijanski narod nam je poslal mnogo svojih sinov, ki so tu postali integralni del argentinskega naroda. Smrtna nesreča brazilskega admirala Buenos AireS, 14. jun. s. Na potovanju se je smrtno ponesrečih viceadmiral Jose Castro e Silva, bivši šef glavnega stana brazilske mornarice. Potopljen angleški parnik Lorenzo Marquez, 14. jim. s. Južnoafriški list »Cape Times* poroča, da se je v Dui-banu izkrcalo 38 rešencev posadke angleškega parnika, ki ga je potopila osna pod- i mcrrrica ob vzhodni oba^ Južne Afrike. j Papež blagoslavlja italijanske delavce Kolektivna avdijenca 20.000 delavcev in delavk iz vse Italije — Papež svari delavstvo pred lažnimi preroki socializma in komunizma Vatikan. 14. jun. s. Njegova Svetost Pij XII. je sprejel v kolektivni avdienci nad 20.000 delavcev in delavk iz Rima s številnimi zastopstvi. ki so prišla iz vseh krajev Italije, da bi se mu poklonila ob papeškem jubileju in prinesla darove za zgraditev cerkve, posvečene sv. Evgenu. Avdienca je bila na velikem dvorišču »Belvedera«, kjer je bil postavljen pape-ški tron. Papež je bil sprejet, ko se je pojavil, z zvoki papeške himne, ki jo je igrala godba palatinske garde, in z mogočnim vzklikanjem množice. Papež Pij XII. je naslovil na mogočno množico delavcev svojo očetovsko besedo. Rekel je, da navzočnost tolikih ljubljenih sinov in hčera, ki prebijejo v delu ure in dneve, da preživijo sebe in svoje družine, vzbuja v njem veliko misel in veliki misterij, misel, da je Bog prvemu človeku naložil delo, in misterij. da se je Sin božji, ki je človek postal, podvrgel zakonu dela. Papež se je zahvalil zbranim za veliko veselje, ki so mu ga naredili m mu dali priliko, da naslavlja nanje besedo globoke dobrohotnosti in izpodbude. ki naj bo voditeljica, podpora in tolažilo v teh hudih dneh stisk in žalosti Težo hudih sedanjih okoliščin ne občuti samo množica delavcev, marveč morajo vsi sloji nositi svoje breme. Papež je nato govoril o socialnem vprašanju. Rekel je, da potrebuje ves zamotani sestav družbe zboljšanja in vzravnanja. Delavsko vprašanje je tako nujno in važno, da zasluži najbolj pozorno in budno skrb Papež je poudaril, da je cerkev vedno upoštevala vprašanja, ki se tičejo delavcev. Njegovi predniki in on sam ni opustil nobene prilike, da bi ne dopovedoval in razglašal vse potrebe in nujnosti delavcev, tako osebne kakor družinske, progla-šujoč kot temeljne zahteve socialnega skladja stremljenja, ki so delavcem tako pri srcu ka-koT primerne mezde, človeških bitij vredna stanovanja, zadostna izobrazba in primerna vzgoja za otroke. Navzlic hvalevrednim ukrepom in koncesijam javnih oblasti ter velikodušnim čustvom mnogih delodajalcev ti cilji niso bili povsod doseženi, toda delavci in delavke, zavedajoč se svoje velike odgovornosti za splošni blagor, čutijo dolžnost, da ne otežujejo brone izrednih težav, ki tlačijo narode s prednaša-njem svojih zahtev v tej uri splošnih in velikih nujnosti, temveč vztrajajo v delu z disciplino in mirom, doprinašaječ s tem neprecenljivo podporo k mirnosti in koristi vseh v socialnem sožitju. To miroljubno slogo duš je papež pohvalil in pozval delavce, naj v njej vztrajajo trdno in dostojanstveno. Pij Xn. je nato posvaril delavce pred lažnimi preroki, da se ne bi delavci pustili oslepariti s teorijami in vizijami bodočega blagostanja in se čuvali lažnih učiteljev socialnega uspevanja, ki imenujejo dobro za zlo in zlo za dobro ter trdijo, da so prijatelji naroda, pa ne pustijo, da bi prišlo med kapitalom in delom, med delodajalci in delavci do medsebojnega sporazuma, Te »prijatelje naroda«, je vzkliknil papež, slišite že na trgih, zborovanjih tn kongresih, poznate njih oblike na letakih, slišali ste jih v njih pesmih in himnah, toda kdaj so njim besedam ustrezala dejanja in kdaj je bilo njih. upanje v skladu s stvarnostjo? Ti lažni pastirji dopovedujejo, da mora rešitelj priti iz revolucije, ki bo spremenila socialni obstoj ali ki bo narodnega značaja. Socialna revolucija trdi, da bo dvignila delavski razred k oblasti. To je prazna beseda. Ne, na v revoluciji, dragi sinovi in hčere, vaša rešitev; Proti pristni in odkriti krščanski izpovedi je stremljenje po revoluciji, ki izhaja iz nepravičnosti in civilne nepodvr-ženosti ter iz žalostne krize zaradi krvi sodržavljanov in uničenja skupnih dobrin. Gorje tistemu, ki pozablja, da resnična narodna družba vključuje socialno pravico, zahteva enako udeležbo pri vseh dobrinah države. Ne v revoluciji, temveč v splošni evoluciji je rešitev in pravica. Nasilje je vedno samo tlačilo in ne dvigalo, podžigalo strasti in ne pomirjevalo, kopičilo sovraštvo in propast in ne bratsko združevalo. Treba je -torej graditi in utrjevati, ne pa uničevati, ne odpravljati zasebno lastnino, ki je temelj družinske trdnosti, temveč podpirati njeno razširjanje kot sad zavestnega truda vsakega delavca in delavke tako, da se postopoma manjša tista množica nemirnega in predrznega ljudstva, ki se včasih iz samega obupa ali zaradi slepih nagonov prepušča vsakemu vetru pogubnih doktrin ter sumljivemu delu nemoralnih agitatorjev. Ne sme se raz-prševati zasebni kapital, temveč pametno urejevati v svrho povečanja resničnega gmotnega blagostanja vsega naroda. Ne sme se zatirati in sovražiti industrije, temveč jo skladno vzporejati z obrtništvom in poljedelstvom. V uporabljanju tehničnih napredkov naj ne bo edini cilj največji mogoči dobiček. Sadovi naj se izkoristijo tudi za zboljšanje osebnega stanja delavca. Za dosego tega je potrebno, da preveva duh resnične sloge in bratstva vse, nadrejene ta podnejene, predstojnike in delavce, velike in male, z eno besedo vse sloje ljudstva. papež je dvignil svojo gorečo molitev k Bogu, da bi velika množica delavcev in delavk bila deležna njegove vere in da bi Gospod dopustil, da bi se v pravičnosti in usmiljenosti odprla pot do blagodejnega napredka, zaradi katerega bi uspevajoča in močna Italija ostala v nespornem in krščanskem sestavu. Papež je nato omenil svoje delo pa pre-prečenje velike vojne in to, kar cerkev dela za lajšanje bolečin. Pozval je delovno ljudstvo, naj se tolaži v molitvi in naj izpolnjuje božje zakone v življenju v tvor-nicah ter je zaključil proseč Boga božje milosti nad obrate, tovarne, rudnike, plavže in povsod, kjer delajo in njih družin in za vse, ki jih vodijo pri delu in za obrate, da bi jih Gospod čuval pred sleherno nevarnostjo in škodo ter je končno podel;l svoj očetovski apostolski blagsok>v. Navzoči so papežu živahno vzklikali. Manifestacije so se obnovile, ko je zapustil dvorišče »Beldevera« in se vrnil v svoje zasebne stanovanjske prostore. MiHtarizacija dveh portugalskih rudnikov Lizbona, 14. jun. s. Portugali ki vojni minister je mobiliziral in dodelil vojaški oblasti dva rudnika obrata za pridobivanje premoga, in sicer rudnika San Pedro da Cova in Pedoride. Na delo so bili tudi poklicani vsi rudarji, ki so v rudnikih delali v razdobju zadnjih treh let. Rudniško osebje bo porazdeljeno v dve delavski brigadi, ki bosta odvisni od vojnega m n sti -stva. Med drugimi določbami je tudi u-krep, ki pooblašča ministrstvo, da zmanjša mezdo onim delavcem, katerih storitev bi se izkazala za nezadostno. Predvidena je tudi deportacija nediscipliniranih delavcev, ki bodo nemudoma poslani v prpV~-morske kraje. (NSERIRAJTE V ^JUTMI*: Uspešen nastop nemških strmoglavcev Podrobnosti o potopitvi angleških bojnih in prevoznih ladij v Sicilskem prelivu Berlin, 13. jim. s. Mednarodni obveščevalni urad objavlja, da so bile v Sicilski ožini in okrog Pantellerije včeraj podnevi in ponoči nekatere bitke med močnimi oddelki najmodernejših nemških lovskih letal ter vojnimi in prevoznimi ladjami Angležev in Američanov. Številne bombe vseh kalibrov so prizadele angloameriškim ol-delkom hudo izgube. Poročila pravijo, da je bil potopijo?! S.OOOtcnski prevozni parnik, 14izkrcevalnih čolnov in poškodovana ce'a vrsta drugih vojnih pomorskih enot. O teh borbah so se izvedele naslednje podrobnosti: Prvi napad so izvedla let sla zjutraj med 10. in 11. uro na morju jugezapalno od Pantellerije proti angleškim vojnim enotam. Letala so nspadla v strmoglavnih poietih in iz najnižje višino. Dve bombi po 2.000 kg sta zadeli eno kiižarko I. razreda v višini mostu. Na ladji je nastslo riato nekaj močnih eksplozij, tako da ni bila več porabna za borbo. Tudi neka križarka II. raszreda, ki jo je zadela težka bomba, je morala zapustiti formacijo. Malo po poldnevu so druga nemška bojna letala zapazila vzhoino od Pantellerije skupino trgovskih lalij in izkrcevalnih čolnov, ki so plula pod močno zaščito. Ne oziraje se na hudo obrambo so se hitri bombniki vrgli na ladje, ki so prevažale čete ter potopile z več bombami 8.000tonski prevozni parnik, ki je bil natipan vojaštva. V isti skupini je plulo tudi mnogo čolnov za izkrca-vanje, ki so bili prav tako bombardirani in uspešno obstreljevani s strojnicami. Mnoge enote, ki so hile zadete v polno, so se potopile, druge pa so bile hudo poškodovane, tako da so jih morsile posadke in vojaki, ki so se vozili v njih, zapustiti. Tri ure pozneje je tretja skupina nemških bombnikov opazila severozapedno ol Pantellerije angloameriški transport v močnem spremstvu, ki je prav taiko vozil čete. Tudi ta skupina je bila bombardirana z najboljšimi uspehi. Ena sovražna težka križarka je bila zadeta z najtežjimi bombami, ki so povzročile na njej huda razdejanja. Lovci, ki so spremljali nemške bombnike, so opazovali na sovražnih ladjah silne detonacije, po katerih se mora sklepati, da so bila zadeta skladišča municije. Križarka se je takoj po pogodi t vi močno nagnila in se lahko računa, da je izgubljena. Med tem napadom so bile hudo zadete tudi druge ladje. Nemški lovci iz spremstva so v Borbah zbili tudi 4 sovražna letala. Oživljeni bo p na vzhodnem bojišču Berlin, 14. jun. s. Operacije, k; so se razvile na vseh odsekih vzhodne frente, so bile tudi včeraj povsem krajevnega zračaja. Sunek nelre sovjetske čete v južnem delu fronte so nemške sile v protiofenzivi z lahkoto odbile in so pevzrečile sovražniku občutne izgube. Tudi sovjetski poizkus za prehod preko močvirnega ozemlja severnozapadno cd mesta Kijevskoje je bil takoj onemogočen. V istem odseku so nemška letala napadla sovražna oporošiča. zlasti zbi-ral;šča čet in skladišča severno od postaje Krimskaja. Dcčim so bili na fronti ob Miusu ponovni sovražnikovi sunki ustavljeni ob glavni obrambni črti, je nemško topništvo učinkovito sodelovalo pri operacijah v odseku severnozapadno cd Bjelgoroda. Tu se je napad dveh sovražnih bataljonov proti neki nemški utrdbi popolnoma izjalovil. Sovražnik je estavil na bojišču mnogo mrtvih, razen tega pa je bilo ujetih kakih 100 sovjetskih vojakov. Brezuspešni so bili tudi nedeljski napadi, k; so jih izvršili sovjetski bataljoni v odseku Belova. Sovražnik je sicer prodrl v nemške prednje črte, bil pa je v zadnjem času odbit z znatnimi izgubami. Nemško letalstvo je mnogo pripomoglo k zmagovitemu izidu te akcije, raizen tega pa je močno tolklo sovjetske prometne zveze v osrednjem odseku. Porušilo je tudi važen most pri šliseljburgu. Berlin, 16. jun. Pretekle dni so govorili v dobro poučenih krogih, da je vzhodna fronta nekako zaspala, iznenada pa se je izpred Orla začulo silovito topovsko grmenje, znak, da se je boj začel prav v središču ogromnega zbiranja čet v obeh strani. Takoj se je pojavilo vprašanje, ali gre v tem primeru za krajevno podjetje ali pa za začetek toliko pričakovane ruske ofen-. žive. To vprašanje je zelo logično, bilo bi pa neprevidno, ako bi dali nanj že sedaj dokorčni odgovor, saj so bile že ofenzive, ki »o se začele z mnogo manjšo uporabo vojnih sredstev, nasprotno pa so bila podjetja majhnega strateškega pomena, ki pa so se kasneje razvila v akcije velikega obsega. Vest', ki prihajajo sedaj z bojišča, dajo slutiti cbe možnosti. Orelski odsek tvor] nekak nos v ruskih postojankah in je bil žo ob koren zime predmet silovitih sovjetskih napadov. Zato je verjetno, da bo sovjetsko poveljništvo skušalo odstraniti ga sedaj in izravnati fronto. Na drugi stran; ni izključeno, da hočejo Rusi prebiti nemške črte prav v središču, nadejajoč se, da bodo na ta način razcepili nemške sile. število baterij, ki so jih Rusi pripeljali pred Orel, je nedvomno znatno in bo gotovo omogočalo dolgotrajno akcijo. Isto velja za pehotne divizije in za oklepne brigade, ki so jih Rusi vrgli v štirih zaporednih napadih brez uspeha proti nemškim postojankam. Tudi ni ni-kaka skrivnost, da je prav Orel točka, kjer so Rusi v zadnjem času osredotočili največ svojih sil. S tem pa seveda ni rečeno, da mora imeti ta ogromna množica vojakov ofenzivno nalogo, ker so jo Rusi morda postavili na to mesto v pričakovanju nemškega napada. V nekoliko dneh bo vse jasno in zagonetka, ki jo je tvoril trimesečni mir na ruski fronti, bo rešena. Okoliščina, da v tem času z nobene strani skoro -ni padel strel, je gotovo čudna v vojni, ki se vodi s tako srditostjo, ne smemo pa pozabiti, da je do dolgega odmora prišlo po 5 mesecih strahotnih bojev, v katerih stan obe vojski močno krvaveli. V treh mesecih odmora sta obe stranki izvršili vse priprave za obnovo borbe v največjem obsegu. Odmor sam na sebi ni tedaj prav nič čudnega, razen morda za Angleže, ki so vedno težko čakali, kdaj se bodo Rusi in Nemci zopet spoprijeli. Angleži vedo, da bi se jim izkrcanje le težko posrečilo, dokler nemška vojska ni zaposlena z Rusi na vzhodu ter bi Nemci imeli na razpolago dovolj svobodnih čet za obrambo pred vdorom, vendar pa bo tudi v primeru, da bi bili Nemci zaposleni ra Ruskem, britanski vdor zelo tvegano podjetje. Sovražnik bo imel sicer na svoji strani tisto prednost, ki jo ima vsaka napadajoča vojska, in bo imel predvsem izbiro kraja in časa, če pa dopuščamo, da se bo izkrcanje posrečilo, bo treba premagati kljub vsemu še celo vrsto ogromnih zaprek, saj bo treba oskrbovati izkrcane čete pod ognjem osnih pomorskih in letalskih sil. Razen tega bi bil vdor naperjen proti ozemlju, ki je odlično organizirano v pogledu obrambe in bodo branitelji lahko vedno in po najkrajši poti dobivali pomoč iz svojega zaledja. Izkrcanje v Evropi bo tedaj po vsej priliki bistveno drugačno, nego je bil lagodni vdor v Francosko severno Afriko. (Corriere della Sera.) Nemške pripombe k podmorniški vojni V zvezi s prezgodnjim optimizmom Anglosasov glede razvoja podmorniške vojne v zadnjih mesecih je znani nemški strokovnjak kontreadmiral Gadovv napisal nekaj kritičnih in stvarnih pripomb, ki zaslužijo vso pozornost. Gadovv takole prikazuje dejanski položaj: ^Neizpodbitno je. da so napadi proti konvojem postali vedno težji in da sleherni uspeh zahteva ostrejšo in tršo borbo in tudi izgube. Nihče ni mogel upati, da bi mrgla bitka za Atiantik izzvati naglo odločitev. kajti obrambna borba je že po svoji naravi obeležena po menjajočih se dogodkih. Sleherno napadalno orožje ustvarja tudi obrambno orožje. Prvi uspehi, ki jih je dosegel poveljnik "VVeddingen že v zadnji svetovni vojni, so izzvali veliko paniko v sovražnem taboru. Angleško brodovje je za nekaj časa popolnoma izginilo z morja, toda polem so se pojavila tudi prva zdravila: plovba v križnih smereh in spremstvo z rušilci. Razen tega je sovražnik oborožil tudi trgovske ladje, izumil je nove slušalne naprave, globinske bombe so postale večje in bolj nevarne, letalsko nadzorstvo pa se je vedno bolj razširjalo, ovirajoč zasledovanje konvojev in napade. Nemčija pa je tudi uvedla novo taktiko: sistem istočasnih napadov s celimi jatami podmornic in s tem sredstvom je skoro povsem uničila učinkovitost konvojev. Obenem je uporaba podmornic z bencinskimi tanki omogočila razmah operacij na velike razdalje tudi podmorniškim edi-nicam srednje tonaže. Sovražnik je na to odgovoril s tem. da je ojačil letalsko nadzorstvo ne le vzdolž obal, temveč tudi na odprtem morju in ga razširil skoro na vse oceanske pomorske poti. Nemčija pa je le našla »luknjo«, mrtvi pas, kamor sovražno letalsko izvidništvo ni seglo. Sovražnik je zopet odgovoril s tem, da je s pomočjo nosilk letal zamašil tudi to luknjo. Strateško si je Nemčija zagotovila veliko prednost z izgradnjo oporišč ob francoski in norveški obali. Anglosasi pa so na to odgovorili z zasedbo Islandije in Grenlandije ter z bombardiranjem oporišč ob francoski obali. Na ta bombardiranja smo odgovorili s tem, da smo podmornice premestili v podzemeljska zaklonišča, ki vzdrže sleherno bombo. Ko so Zedinjene države stopile v vojno. ni?o imele niti sredstev niti izkušenj v obrambi proti podmornicam. Njihove ladje so postale tako lahek plen podmornic, ki so dosegle čudovite uspehe. Ko pa je ameriška obramba postala uspešnejša, so podmornice spremenile operacijsko taktiko: pojavile so se v jatah najprej pred zapadno afriško obalo, potem pa še na Indijskem oceanu. V Sredozemlju so v znatni meri pripomogle k oskrbovanju Romela v dobi Auchinlekove ofenzive. Sovražnik je na vse to odgovoril s tem. da je povečal letalske kontingente na Malti in da je tudi sam začel napadati s svojimi podmornicami osna oskrbovanja. Na vseh vojnih področjih se znanost in tehnika trudita, da z novimi izumi ojačata napad in obrambo. To velja seveda tudi za bitko za Atlantik. Zato se ne smemo čuditi, ako so tudi v podmorniški vojni debeli in suhi meseci. Glavni razlog, da so se potopitve začasno zmanjšale, je treba iskati v razmahu, ki so ga Anglosasi dali uporabi letalstva na morju. Načrti Moskve Rim, 14. junija, s. Litvinov je med svojim bivanjem v Teheranu na poti iz Washingtona v Moskvo odkril moskovske namene glede Sredozemlja. Litvinov je sprejel novinarje in jim dejal, da se Moskva ne zadovoljuje samo z izhodiščem na Sredozemsko morje preko Egej-skega morja, marveč hoče imeti tako izhodišče tudi na Adrijanskem morju. Adrijansko morje leži na poti v Rim in Moskva si mora zagotoviti dobre postojanke na tej veliki cesti Litvinov je tudi dejal, da se bodo po zmagi združenih narodov priklopile pokrajine Hrvatska, Dalmazia, Slovenija ter Istra s Trstom novi državi, ki bo po značaju in duhu slovanska. Tej državi bo tudi dano nadzorstvo nad Adrijanskim morjem. Izjave Litvinova. ki v ostalem nasprotujejo obljubam, ki jih je Roosevelt dal ameriškim Italijanom, se strinjajo z odkritji švedskega tiska o koraku, ki ga je Moskva podvzela v Londonu, da bi se sedež jugoslovanske begunske vlade prenesel iz Anglije v Moskvo. Ruski policijski bataljon v Latviji Berlin, 13. jun. s. Iz Rige poročajo, da sestavljajo tamkaj ta čas bataljon ruske policije, v- katerega bodo vključeni vai od 18 do 20 let stari Rusi. ki bivajo v Latviji. Ta bataljon se bo udeležil protboljševiških bojev. Njegovi najmočnejši oddelki bodo uporabljeni v Rigi in Sengalenu, kjer je rusko prebivalstvo v premoči. Po najnovejših podatkih je v Latviji še okrog 300.000 oseb ruske narodnosti. »Prima Linea" Nova številka (št. 32) tednika tukajšnje federacije borbenih fašijev""^J^avlja spet celo vrsto pestrih in zanimivih prispevkov. Na uvodnem mestu je članek direktorja lista z naslovom »Volja do bor. be«, v kateri pisec ob vstopu Italije v četrto leto vojne, v klenih besedah podčrtava železno voljo slehernega Italijana in vsega naroda, da se hoče beriti in zmagati. Na najvidnejšem mestu je v nadaljnjem objavljena vest o spremembi na najvišjem upravnem mestu Ljubljanske pokrajine, v zvezi s čimer je ponatisnjen kratek življenjepis s sliko novega Visokega Komisarja Eksc. Giuseppa Lombrassa, obenem pa napisanih tudi nekaj toplih besed in priznanja v slovo odhajajočemu Visokemu komisarju Kksc. Grazioliju. Iz ostale vsebine lista bi bilo omeniti zanimive članke, o koncu bajke o zlatu iz peresa G. H. Fontane. dalje o važnem problemu reke Dunava v sedanji vojni in za bodočo ureditev vse Evrope, o komunističnih zločinih na Balkanu, o vprašanju vojne inflacije, o novih ukrepih za zaščito ženskega dela, itd. Predzadnja stran obzornika je kakor običajno posvečena poročilom o delovanju v federaciji, ki je ta teden imelo posebno ganljivo svečanost v spomin na obletnico mučeniške smrti Arl. ele Ree, ob kateri priliki je ženski fašijo prejel krasen prapor na njeno ime. Zaključno stran lista izpolnjuje v zvezi z nedavno proslavo mornarice prijeten popis mornarja Aura Orcianija o sestanku na morju, ki je tudi opremljen z več uspe« limi posnetki. Zaključni telovadni nastop v letu XXI Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev pod nadzorstvom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil: Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev za Ljubljansko pokrajino se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga izvršuje v smislu členov 2„ 3. in 4. naredbe z dne 18. novembra 1941-XX, št. 157, po svojem odposlancu fašistu Bonettiju S e p -t i m i j u, ki mu je bilo že poverjeno nadzorstvo nad železničarskimi združbami z odločbo z dne 26. novembra 1942-XXI, št. 110. Ta odločba je bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino dne 12. junija 1943-XXL Zaplemba imovine opornikov Nagodeta Andreja in Pivk Justine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI, št. 201, in z dne 7. januarja 1943-XXI, st 2. o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog okrajnega civilnega komisarja v Logatcu z dne 4. maja 1943-XXI, upoštevajoč, da sta bila Nagodč Andrej živ. Jakoba in njegova žena Justina Pivk pok. Matije s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Povelj-ništva 2. armade, odd. v Ljubljani, z dne 27. januarja 1943»XXI spoznana za kriva prevratnega združevanja ter pomoči in udeležbe pri oboroženi tolpi in obsojena Nagode Andrej na šest let ječe, Pivk Justina pa na pet let ječe, z vsemi zakonitimi posledicami in da je torej nujna imovina zaplenljiva, odločil: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornikov Nagodeta Andreja živ. Jakoba in pok. Lukan Ane, roj. v Zibršah dne 24. novembra 1914, in njegove žene Pivk Justine por. Nagode, pok. Matije in pok. Vavken Ane, roj. v Martosu (Gorica) dne 20. avgusta 1923. bivajočih v Žibriah pri Logatcu št 81, v prid Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Nagodeta Andreja in Pivk Justine por. Nagode, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jima dolgujejo, s prevovedjo vrniti njima ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna m se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajina Ljubljana, 7. junija 1943-XXI. Visoki komisar Emilio GrazMi. Industrijski sporazum med Italijo in Madžarsko Budimpešta, 12. jun. s. Zaključili so se razgovori med zastopniki italijanske in madžarske industrije. Proučena so bila vsa vprašanja, ki se tičejo industrije obeh držav. In to v popolnem istovetju eledišč glede potrebe po ojačenju odnosov med obema industrijama. Dela posebnih komisij za metalurgično, tekstilno, kemično in prehranjevalno industrijo so se uspešno zaključila z rešitvijo posameznih vprašanj. Predsednika obeh delegacij, nacionalni svetnik Pirelli in senator Heggen-macher. šef federacije madžarske industrije, sta podpisala zaključne protokole. Poslednje ameriške dete aa Filipinih zajete Manilla, 15. junija, s. Japonske edinice so zajele ostanke sovražnih sil. ki so vodile gverilske operacije severno od Lukona. Ujet jo bil ameriški polkovnik Noble in njegovi možje. Noble je bil zajet skupna s podpolkovnikom Mosesom in dvema filipinskima podporočnikoma Rami rezom in Geraldom na gorskem področju 20 km južnovzhodno od pokrajine Lubrakan. Noble in njegovi vojaki, so bili pregnani iz doline reke Kagajan ob pričetku japonskih operacij na Filipinih. Pred nekaj dnevi je bil zajet tudi kapitan Peralta v San Domingu, južno od pokrajine Lokos. Nepoboljšljivi Francozi Madrid, 13. jim. s. Španski listi poročajo iz Alžirja, da so se poslanci razpu-ščene francoske zbornice, ki zdaj bivajo tamkaj, zbrali, da bi proučili možnost zo-petne ustanovitve parlamenta v Afriki. Ta sestanek, ki sta mu gotovo kumo-vala Giraud in De Gaulle, je samo potrditev tega, da mnogi Francozi kljub hudi lekciji, ki so jo že prejeli, še zmerom razmišljajo o povratku k staremu demokratskemu parlamentarnemu režimu ter pri tem pozabljajo na to, da je bil ta sistem v glavnem kriv, da je Francija doživela tako žalosten poraz. Ljubljana. 16. junija. Smotra telesne vzgoje je nudila na ljubljanskem Stadionu letos resnično zanimivo sliko. Vse okrog telovadišča, ob stopnji-ičih do roba amfiteatra se je nabrala gosta množica občinstva. Tribune so bile tudi polne zastopnikov oblasti in povabljencev. V tem veličastnem okviru, oživljenem z okolišnimi zelenimi višinami, kjer so plapolale v vetru trobojnice. so na obširnem trkmovaiišču. na katerem so bile postro-j-^ne množice m adeničev in mladenk v be-io modrih športnih oblekah. Nad 2.000 učenec v in učenk meščanskih in srednjih šol iz mesta, se je pripravilo za zaključno ^motro telesne vzgoje. Prireditve so se udeležili viceprefekt Dav»d za Visokega komisarja, poveljujoči generai topništva armadnega zbora v zastopstvu Eksc. Gambare, zvezni tajnik z zveznima podlajnikoma selloniiem in Capursom, zastopnik škofa, ljubljanski žu- pan, kvestor, šef štaba armadnega zbora, j poveljnik prvega topniškega polka in mnogi drugi oficirji ter krajevni funkcionarji. Telovadni nastop se je začel po dvigu zastave, nakar so se telovadci postrojili in pričela se je smotra. V celoti je nastop potekel skladno in dovršeno pod poveljni-štvom centurijona Maraspina. Vrste učencev in učenk so si sledile v kratkih pre-j siedkih. Moške vrste so opravile vaje na pozive, ženske pa so jih izvajale v ritmu ; glasbe, ki je mladenkam omogočila, da so 1 izvajale kretnje skladno ljubko in elegantno, kakor je primerno mladenkam. Pri prostih vajah so druge skupine dokazale svojo spretnost in doseženo popolnost, izvajajoč nastope s krogi, s kiji in na gredi. Telovadni nastop je potekel ob največji pozornosti navzočih, ki so navdušeno ploskali in izkazali svojo simpatijo in zadovoljstvo. S svečanim obredom snemanja zastave se je končal uspeli nastop, ki je v vseh zapustil najlepši spomin. fiospo Kolektivna pogodbena delavnost Zveze delodajalcev Prejšnji teden smo na tem mestu objavili prvi del obsežnega poročila, ki ga je na nedavni seji Pokrajinske zveze delodajalcev za Ljubljansko pokrajino podal predsednik zveze dr. Slokar. V naslednjem prinašamo nekaj podatkov iz drugega dela tega poročila, ki se tiče kolektivno pogodbene delavnosti zveze. Tipična oblika sindikalne ureditve je kolektivna delovna pogodba, ki see sklepa v korist skupnosti, ne pa posameznikov. Kolektivna pogodba je podlaga za sklepanje sindikalnih pogedb ter ima normativni značaj. Sedaj je že večina proizvajalnih panog zajeta v kolektivno pogodbeno ureditev, za ostale panoge pa so pogajanja že v teku. Socialna ureditev pokrajine se posrečeno izpopolnjuje s sistemom kolektivnih delovnih pogodb. Da so delodajalci imeli razumevanj« za težavni položaj delavcev se vidi iz tega, da je bilo le malo delovnih sporov. Pa tudi delavci so pokazali razumevanje za gospodarski položaj podjetij. Novi sindikalni korporativni sistem je v trajnem napredovanju in vedno bolj pronica v gospodarsko življenje pokrajine. Pri proučevanju kolektivnih delovnih pogodb postavlja zveza v prvi vrsti načelne smernice, ker je zadnja instanca za ta pogajanja. Čeprav zveza ni vodila pogajanj v tehničnem oz'ru, je vendar storila veliko delo s proučevanjem načrtov pogodb in z vnosom potrebnih sprememb. Zlasti je zveza gledala na to, da so bile vse pogodbe v soglasju z zakonskimi predpisi. Skupaj je bilo lani jn letos do junija sklenjenih 30 kolektivnih delovnih pogodb, ki veljajo za 3500 podjetij z 8000 delavci (tu niso vključena kmetijska podjetja s kmetijskimi delavci). V industriji je bilo sklenjenih 9 kolektivnih pogodb in sicer: za Kemično tovarno Moste (209 delavcev)t za 54 industrijskih žag (1147 delavcev)' za podjetje Sa-turnus (264), za štiri industrijske knjigoveznice (56)( za šest podjetij usnjarske industrije (251), za 14 podjetij takstilne industrije (741), za industrijske nameščence pri 280 podjetjih (620 nameščencev), za Akcijsko družbo za kemično industrijo (85 delavcev), za Splošno maložclezmško družbo (238 delavcev). Nadalje je bilo sklenjenih 16 kolektivnih delovnih pogob za obrt. in sicer (v oklepajih število delavcev, na katere se nanaša pogodba): za mizarje, 383 podjetij (212 delavcev) za soboslikarje, 87 obratov (80), za instalaterje, 79 obratov (85), za kamnoseke, 26 obratov (30), za modistke, 52 obratov (82), za čevljarje, 663 obratov (303), za damske krojači ce, 331 obratov (297). za krojače. 515 obratov (461), za knjigoveze. 23 obratov (45). za dimnikarje, 41 obratov (45), za brivce, 185 obratov (300), za vezilje, 102 obrata (51), za tekstilne delavce, 8 obratov (10), za uslužbence v ljubljanskih trgovinskih podjetjih, 554 obratov (1904), za gostinske obrate, 100 obratov (500) in za denarne in zavarovalne zavode, 19 obratov (540). V zadnjih dveh mesecih je bilo predloženih Zvezi še 15 novih načrtov za kolektivne delovne pogodbe, za katere je v večini primerov že izdal Visoki komisariat potrebno obvestilo. Predloženi so bili načrti za živilsko industrijo, oblačilno stroko (krojaško, damsko krojaško, čevljarsko in modistovsko stroko), za soboslikarje in de-koraterje. za prevozno industrijo, za gozdne delavce, za kmetijske in vrtnarske delavce, za rudarje, za delavce na industrijskih žagah, za tovarno kleja, za delavce mestnih podjetij in za fotografske delavce. Število sporov je bilo neznatno in je inšpekcija dela le v treh primerih uvedla razsodiščno postopanje. Danes je že premagano stališče, da je ureditev delovnih odnosov prepuščena samo zasebnemu pravu. Prav tako je premagano stališče, naj ureja gospodarsko življenje svobodno tekmovanje proizvajalnih sil. Vse bolj se razvija sindikalna ureditev, ki se kaže prav v sklepanju kolektivnih delovnih pogodb, in ki stremi k pravični ureditvi sožitja vseh razredov. ¥0 Gospodarske vesti = Iz italijanske filmske industrije. Družba ENIC (Ente Nazionale Indu3trie Cinemttografiche) v Rimu, ki zavzema v italijanskem filmskem gospodarstvu neke vrste monopolni položaj in se ne bavi samo z izdelovanjem filmov, temveč tudi -z-posojanjem filmov in z obratovanjem kinematografov (Rim, Milan, Firerza, Genova. Neapelj, Turin, Benetke, Trieste, Bologna, Catania. Cagliari, Tirana in Asmara) je lani pri delniški glavnici 24 milijonov lir, od katere je bilo plačanih 15.6 nvlijona lir, zabeležila 1.27 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 1.07). Čeprav se je v lanskem letu čisti dobiček povečal, opozarja letno porečilo n?. znatno povečanje produkcijskih stroškov ter pripominja, da je za nadaljnji razvoj izvoza filmov na zunanja tržišča potrebna vsaj stabilizacija izdelovalnih stroškov. = Italijanski kapital pri španski celulozni industriji. Nedavno smo poročali o ustanovitvi španske družbe SNIACE (So-ziedad Nacional Industria Aplfcaciones Cc-lulosa Espanola), ki bo pridobivala iz lesa evkalipta celulozo. Pri družbi, ki že gra- di vel!ko tvorrieo pri Santandru, je s 25% udeleženo znano italijansko podjetje Snia Viscosa, ki je dalo španskemu podjetju na razpolago tudi potrebne strokovnjake. Glede na n -črt z.i gradnjo nadaljnjih tvornie bo družba SNIACE povišala svojo delniško glavnico cd 90 na 150 milijonov pezet. = Manganova ruda iz Bukovine za Italijo. Rumunska vlada je na novo uredila izvoz manganove rude iz rudnikov, ki pripadajo pravoslavnemu cerkvenemu fondu v Bukovini. Uprava cerkvenega fonda je bila poob'aščena, da proda razpoložljivo količino 5000 ton rude v Italijo, in sicer po ceni 2200 lejev za tono rude. = lz trgovinskega in zadružnega registra. Vpisala se je tvrdka Anton Gradi-šar. trgovina z lesom v Velikih Laščah. — Pri zavodu Banco di Roma. podružnici ▼ Ljubljani, je bil vpisan podravnatelj Paolo Roncagli, dosedanji podružnični pro-kurist na službi pri osrednjem, ravnateljstvu. — Pri Hranilnici in posojilnici na Ježici, zadrugi z n. j., so bili izbrisani člani upravnega odbora Franc Strah, Janez Presetnik in Simon Lenarčič, vpisani pa Jože Rotar. profesor, Ježica, Franc Dovč, posestnik, Stožice, in Janez 2itko, posestnik Savle. = Iz hrvatskega gospodarstva. Glavno ravnateljstvo za prehrano v Zagrebu je s posebno okrožnico, poslano vsem velikim župam, prepovedalo izkopavanje in prodajo mladega krompirja, in sicer do 20. junija. Namen te prepovedi je. da bi gomolji krompirja lahko še nadalje rasli in bi se dosegel večji prioSTiek. — S sedežem v Zagrebu se je ustanovila tvrdka Energija. d. d. za uvoz in izvoz z delniško glavnico 2 milijona kun (ravnateljstvo: Šerif Beg Seherčehajič, Zvonimir Polič in Pavel Suyer). — Tvrdka SoIvay, d. d. v Lukovcu, je lani pri glavnici 80 miljonov kun zabeležila 5.4 milijona kun čistega dobička. Družba Industrija lakov in olja. d. d. v Zagrebu, pa je pri glavnici 2 milijonov kun zabeležila 2.2 milijona kun čistega dobička. = Nadaljnje omejitve potrošnje premaga v Švici. V Švici je bilo izdano uradno poročilo o stanju preskrbe s premogom v bližnji peti vojni z!mi. Poročilo navaja, da mora Švica 95% vsega premoga dobivati iz Nemčije, s katero pa še niso na novo urejeni trgovinski odnošaji. Glede na stanje zalog in bodoče izglede za uvoz je Švica primorana za leto 1943-44. oskrbo s premogom na novo urediti jn uvesti sistem racioniranja na izkaznice. Medtem ko se je doslej dodelitev reducranifh. količin ta kurjavo vršila preko trgovcev na podlagi dobav v prejšnjih letih, stopi sedaj v veljavo sistem prodaje proti nakaznicam. Za kurjavo stanovanj v prihodnji zimi ne bodo dodeljevali premoga in bodo morali r stanovanjih kuriti zgelj z drvmi, kj bodo prav tako racionirane in katerih nakup bo vezan na nakaznice. Reducirana bo tudi potrošnja premoga v industriji, plinarnah jn v obrti. = Letalo v službi zemljemerstva. Kakšne možnosti nudi letalo v izmerjenju neznanih dežel, nam kaže najnovejše tiskano poročilo o znanstvenih ugotovitvah nemške antarktične ekspedicije iz 1. 1938-3». Ta ekspedicija je zgolj z letali v dveh mesecih izmerila antarktično področje, obsegajoče okrog 600.000 kvadratnih kilometrov, torej področje, ki je enako Veliki Nemčiji. Ta izmeritev je omogočila sestavo zemljevida celotne površine v merilu 1:500.000. Del kartografiranega ozemlja z visokim gorovjem je bil izmerjen tako, da je bilo mogoče izdelati zemljevid v merilu 1:500.000. Oba zemljevida sta bila narejena, ne da bi kdo od ekspedicije stopil na dotično ozemlje in ne da bi na tleh izmeril kakršno koli dolžino ali nadmorsko višino. Za izmerjenje so uporabljali posebne stereoskopske fotografske aparate tako imenovane Žeissove stereoplangrafe. S temi aparati so iz z/aka izmerili tudi višinske točke, pri čemer so možne napake v višini vrhov največ 50 metrov. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po nap rčdbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne meke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne m<>ke 3.90 lire za kg; enotna pšen«čna moka 2.70 lire; enotna Koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. .Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za Hter; surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina ao-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K's, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za liter; kondendrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za doza 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko akte* dišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir sa stot; trda razžagana drva 40 iir za »tot; qnotno milo, ki vsebuje 23-27% kisline, i.10 lire za kg. KULTURNI PREGLED Knjiga o Apokalipsi Razodetje sv. Janeza, kakor se imenuje danes Apokalipsa, je tisti del sv. pisma Nov« zaveze, ki je vzbujal v raznih časih največ premišljevanja, razlage in umetniškega navdihnjenja. Ob njem so se inspi-rirali mnogi slikarji, muziki in pesniki; mistična groza apokaliptičnih podob in preroških videnj je s svojimi simboli ne-ugnano mikala ne samo slavne pridigarje in verske pisatelje, marveč tudi številne laične premišljevalce. Pravkar smo dobili Slovenci knjigo o Apokalipsi iz našega najbolj avtoritativnega peresa: Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman je zbral svoje letošnje postne pridige in jih zaokrožil v 80 strani obsega jočo knjižico z naslovom »Razodetje sv. Janeza v J uči Kristusovega trpljenja« (založil Škofijski odbor petih prvih sobot). Založnik jo je opremil z ilustracijami Dti-rerja in Doreja. ki so reproducirane v celostranskem obsegu. V knjižici prevzvišenega avtorja je pri-občenih sedem pridig, ki tvorijo v tej izdaji poglavja enotno zasnovanega in zaokroženega spisa. V prvem poglavju beremo podatke in misli o značaju, pomenu in postanku razodetja sv. Janeza. Ta apostolski spis je postavljen v okvir zgodovinskih pojavov tedanjega časa (spisan je bil v zadnjem desetletju prvega stoletja). Njegov namen označuje pisec takole; »(Sv. Janez) ni hotel pisati bodoče zgodovine, ampak smisel zgodovine je hotel odkriti; povedati, kakšen namen, smisel in cilj imajo vsi zgodovinski dogodki, ki se zde včasih kar nerazumljivi. Hotel je pokazati, da Bog s popolnoma neodvisno svobodo, neoviran po ljudekih strasteh in satanovem sovraštvu, tke preprogo človeške zgodovine in če se raznobarvne niti še tako zmešano in nesmiselno prepletajo, vendar on, neprekosljivi mojster, vse pregleda, ima vse v rokah; listi pa, ki človeško zgodovino delajo, morajo tako tkati kakor odgovarja božjemu načrtu in nič drugače. Končna slika preproge je po božjem vzorcu stkana.« V nadaljnjem označuje pisec v zvezi z Janezovimi videnji smisel Kristusovega trpljenja in njegov pomen za človeka. — V ostalih poglavjih vodi avtor bralca po svetu simbolov in podob Janezovega razodetja, svetu, ki prekaša po svojem videzu Dantejevo fantazijsko moč. Jasno in preprosto tolmači pisec drugega za drugim vse važnejše simbole in versko vsebino vseh podob v tej »mistični filozofiji zgodovine«, kakor bi rekli v lajiškem jeziku. So to poglavja: Gorje na zemlji. — 2ena in zmaj. — Zver iz morja in zver iz zemlje. — Napoved sodbe in sedmere čaše božjega srda. — Obsodba Babilona in obeh zveri. — Končni poraz satanov in poslednja sodba. Vse te, tako skrivnostne simbole in privide z njihovimi ponekod grozo vzbujajočimi podobami tolmači pisec z erudicijo teološkega strokovnjaka, obenem pa jih veže z moralnimi nauki, s človeškim vsakdanjim življenjem, spajajoč tako tudi v tem primeru končnost z neskončnostjo. Ta slovenska razlaga Apokalipse je hkrati hvalnica človeškega trpljenja in krščanske požrtvovalnosti v vekovitem boju zoper zlo — boju, ki je dandanes tako zaostren. Skozi vso knjigo se prepleta motiv trpljenja kot neogibnega deleža človeške usode, trpljenja, ki ima vedno svoj najvišji vzor v Kristusovem trpljenju in v požrtvovalnosti svetnikov. Čeprav je spis zrasel iz tisočletne tradicije krščanskega podoživljanja in tolmačenja Janezovega razodetja, se oglaša skozi apokaliptične simbole in podobe tudi g'as_ današnjega človeka, iščočega mimo tolikih prepadov varne poti skozi vihar Tgodovine, ki skuša razdejati tolike ponosne stavbe človeškega duha in čigar rjovenje navdaja hropeča satanska mržn.ia. Vzlic vsemu opozarja cerkveni dostojanstvenik zbegano človeško srce, da bo »končna slika preproge« (zgodovine) po božjem vzorcu stkana«. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 16. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red A. četrtek, 17. jun., ob 18.30: Skupno življenje. Red četrtek. Petek, 18. jun.: Zaprto. OPERA Sreda, 16. junija, ob 18.; Vnebovzetje B. P. M. Red Sreda, četrtek, 17. jun., ob 18.: Travfata. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 18. jun., ob 18.: Tiha voda. Red A. * H. Sattner: »Vnebovzetje B. D. M.« Oratorij v treh delih za soli, orkester in zbor. 1. del: Dormitio (Smrt); 2. del: Assump-tio (Vnebovzetje); 3. del: Coronatio (Ven-čanje). Solisti: sopran — Heybalova, alt — Golobova. tenor — Lipušček. bariton — Dolničar, bas — Lupša. Dirigent: Anton Neffat; zborovodja: R. Simoniti. Besedilo: dr. Mihael Opeka. ronika * Umrl je grof Olgiati. v Comu je umrl grof Filipi Olgiati, bivši kom'sar in prefekt v Mianu, Flrenzi in Torinu. * Zvezni tajnik v Postumiji. Te dni je obiskal sedež GILa v Postumiji Zvezni tajnik iz Triesta. Potem ko si je dal poročati o delovanju Gilove organizacije na področju Postumije, je prisostvoval predstavi za vojake in bojevnike. Po predstavi se je odpeljal v Trieste. * prevallo, ne več Preval. Uradni list provrci T.leste je objavil odredbo, da se sme posihmal rabiti za dosedanjo oznako kraja Preval v občini Crenozza pri Triestu samo oznaka Prevallo. * Polkovnik Vercesi pa-garoi Glasbene Matice. u_ Občni zbor Muzejske*® društva za Slovenijo bo v torek 22. junija ob 5. uri popoldne v čitalnični dvorani Naixxlnega muzeja. u— Vse samozal°žnike in slikarje, ki so založili ali ilustrirali slovenske knjige, vljudno prosim, da se zglasijo v knjigarni žužek v prehodu nebotičnika v sredo popoldne ali v četrtek dopoldne. u— Obvezno cepljenje zeper tifus se je v mestnem fizikatu začelo binkoštni ponedeljek. Opozarjamo lastnike in uslužbence vseh obratovalnic z živili, torej vseh gpred?.val o snovi: Vse proti boljševizmu. Opc zaljal je na propagando, ki razširja moskovska gesla. Kakor se je leta 1917. Rus!ja vojaško popolnoma izčrpala in zruš la, se bo zrušila tudi tokrat. Vsakemu Gorenjcu, jo rekel govornik, velja opomin, naj se s povečaro stvaritvijo izkaže vrednega zaupanja in skrbi, ki ga ima nemško vodstvo za Gorenjsko. V šmartnem pod Šmarno goro je umri delavec Lovro Kalser, ki sa je ponesrečil pri padcu. Zapustil je vdovo s 4 otroki. Tovarna Seta je za družino priredila zbirko. — v šmartnem se je naseTa z"kon-ska dvojica Reich z južnega Tirolskega. Župan Oskar Klein si prizadeva, da bi se vrtnarstvo čim bolj razvilo. —p— i ......amm Kaclfo LpMjana SREDA. 16. JUNIJA 1943-XXI. 7.30; Slovenska glasba. — 8.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45; Napevi in romance. — 13.00; Napoved čas a. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: K'asični orkester. — 14 00: Poročila v italijanščini. — 14.10; Koncert malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjnk. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00; Napoved časa. — Poročila v ita'ijarščini. — 17.15; Koncert pianista Bojana Adomiča. — 17.40: Koncert dun Adamič—Golob. — 19.00; »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45; Politični komentar v slovenščini. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurini. — 20.50; Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia. — 21.15: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfcifer — I. violina. A. Dermelj — II. vio'Ha. V. Šušteršič — viola, C. Sedlbauer __ čelo). — 22.00: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert Adamičevega orkestra. — 22.45: Poročila v italijanščini. ŠPORT Pripisi k praznikom Mladi Hermežanl in Mladi HuMvoi S® imeli srečo V ponedeljek popoldne je Ml na Herme-sovem stadionu v šiški zaključen mladinski turnir, ki ga je priredil SK Vič in na. katerem so razen mladine organizatorjev nastopila še mladinska moštva Hermesa, Marsa in žabjaka. Na terenu je torej dva dni zaipredoma mrgolelo nadebudnih brcar-jev okroglega usnja., ki bodo prej ali slej le končali uvodna poglavja nogometnega učbenika in se polagoma z uspehi uvrstim med starejše tovariše. Kakor smo že zapisali v pomedeljski izdaji našega lista, sta v tekmah prvega dneva zmagali moštvi Viča in Hermesa*, ki sta na praznik odigrali finalno tekmo za glavno darilo turnirja iz rok Vičanov, premaganca < Žabjak in Mars) pa stai bila angažirana za tolažijo darilo, ki so ga priskrbeli Hermežani. Po čulnem naključju sta se obe praeni-ški tekmi končali z enakim izidom 1:1 (1:0) in sta bili obe zmagi prisojeni srečnejšima udeležencema po žrebu. Pri tem se je Fortuna nasmejala) Marsu v tolsžilnem srečanju, Hermesu pa v glavni tekmi proti Vičanom. Tekmi, ki sta potekali ob precejšnjem zanimanju malih in najmanjših navijačev, sta pokazali, da so n ši klubi po dolgem in morda celo predolgem čakanju le začeli misliti m. naroš&j, iz katerega bodo v veščih rokah nekoč le zsrastli nadomestni ki za marsikaterega naših sedanjih nogometašev, kl se bolj ali manj naglo bližajo zasluženemu pokoju. * Vsaki prazn:ki, in tako tudi binkošti. so za športnike zmerom eden terminov, ko si svoj spored prikrojijo nekoliko bolj svečano. V teh resnih časih so ti običaji nekoliko izcubili svojo vrednost, toda tu pa tam * le r-" - -Možnost, da ostane pri starem. * V terp pogledu so na binkoštno nedeljo najbolje odrezali prijatelji športa in nogometa še posebej v rumunski prestolnici Bukarešti, kjer so lahko prisostvovali veliki mednarodni tekmi med reprezentancama Slovaške in Romunije. Pred 30 000 gledalci se je ta dvoboj končal neodločeno 2:2 (1:2). V ponedeljek so se v Stockhoimu v tnakem dvoboju srečali Švicarji in Svcdi, vendar o njegovem izidu šc nimamo podatkov. * Med nogometnimi tekmami po italijanskih terenih je treba tukaj znbeležti kvalifikacijsko tekmo v Bresciji, ki sta jo igrali za dokončno odločitev, kdo izmed obeh pojde v divizijo B, moštvi Parme in Verone. Zmagala je Parma z 2:0, ki bo tako prihodnjo sezono igrala v višjem razredu skupno s Gorizijo iz svoje sku-pine. V Rimu sta se boksala Palmarni in Dejana ra naslov državnega prvaka srednje ttže. Pal-marini je v 10 krog h po točkah obdižal svoj prvenstveni naslov, toda športna javnost, ki je bila navzočna, niti ni bila čisto zadovoljna & tako odločitvijo. s— Ie Zbora nogometnih sodnikov. Obvezni plenarni sesrtonek vseh gg. sodnikov (tudi onih na dopustu) bo danes v sredo dne 16. t. m. ob 18.30 v posebni sobi restavracije Slamič. Obvezna udeležba zaradi izredno važnih sporočil! s— Hermes (lahIva atletska sekcija). Naprošajo se vsi lsfokoatleti (moški in ženske), da se udeleže članskega sestanka danes v sredo dne 16. t. m. ob 18. v klubskih prostorih na igrišču. Zaradi i-azgovora o bližnjih tekmovanjih prosim točne udeležbe. — Načelnik. X, ALEXANDER: 64 UENI .ROMAN Zadovoljen smehljaj mu je skrivil ustnice. Vse je šlo imenitno, docela po njegovih načrtih. Pred dvanajstimi urami je bil po tem takem Hearn poldrag dan poti od kraja, kjer je bil on ta mah. Od tedaj so bili odkrili ukano; telefon in brezžične postaje so se kakopak vročično potrudile ter obvestile policijo vzdolž vse meje o njegovem begu, toda vsi ukrepi so bili po njegovem računu prekasni, kajti kapetan ni mogel imeti več dovolj časa, da bi dognal, v kakšni preobleki je bil pobegnil in kaklno ime si je bil vzdel, niti ne možnosti, da bi sam pravočasno dospel na mejno postajo. Moral bi biti pravi čarovnik, obdarjen z nadnaravnimi močmi, da bi se mu to posrečilo. Jutri ob tej uri bo vele-častiti Mackenzie najbrže v Mexico Cityju, od koder bo potem nadaljeval beg pod drugo krinko in drugim imenom, oskrbljen s potnim listom, ki bi ga mogli samo redki strokovnjaki, nikakor pa ne zago-vedni cariniki, spoznati, da je ponarejen. Naprej proti Guatemali, v varno, zlato prostost! Vlak je jel zavirati, prisopihal je na mejo in obetal. »Carinski pregled! Pripravite potne liste!« so se začuli oblastni glasovi na hodniku voza. »Velečastiti« je podal svoje papirje častniku, ki je opravljal pregled, ne da bi vzdignil glavo iznad knjige o protestantskih misijonih na Kitajskem, ki jo je imel pred seboj. »Velečastiti Philipp Mackenzie?« je vprašal častnik listaje po pasošu. Huntingtonu se je skrčilo srce. Čemu to vprašanje? Zakaj je častnik tako natančno pregledoval potni list? Ne da bi pokazal svoj notranji nemir, si je detektiv brez naglice porinil zlate naočnike na čelo in pogledal častniku v oči. »Moje ime je Mackenzie. Kaj želite od mene?« »Bodite tako ljubeznivi pa me spremite v pisarno. Gre za navadno formalnost: v potnem listu vam manjka neki žig.« »Veličastiti« je brez oporekanja vstal in odšel s častnikom; stopila sta iz voza in krenila čez skopo razsvetljeni postajni pločnik. Na oko je bil Huntington docela miren, toda srce mu je utripalo, kakor bi se hotelo razleteti, in možgani so mu vročično delovali. Kaj je pomenila ta nevšečnost? Izključeno je bilo, da potni list, čeprav je bil ponarejen, ne bi bil formalno v redu. Detektiv se je dobro razumel na take reči in ga je bil pred odhodom kar najnatančneje pregledal. Po drugi strani si ni mogel misliti, da bi mu bil kapetan Hearn že v tako kratkem času prišel na sled. Stopila sta v urad obmejne policije. Sredi pro- storne, trezno opravljene dvorane je stala dolga miza, okrog katere je sedelo mnogo redarjev, častnik, ki je bil privedel Huntingtona. je s pritajenim glasom rekel postarnemu možu, edinemu, ki je bil v civilni obleki, nekaj besed. Dctektivovi pozornosti ni ušlo, da se je eden izmed redarjev kakor slučajno postavil pred vrata. »Vi ste velečastiti Mackenzie?« je zdaj vprašal uradnik v civilni obleki in se obrnil k Huntingtonu. »Da, jaz,« je dokaj zlovoljno odvrnil detektiv. »Prosim vas, nikar me ne zadržujte, kajti moj vlak odpelje vsak trenutek.« »Zal mi je, da vam delam sitnosti,« je oni prijazno odvrnil, »a vožnje ne boste mogli nadaljevati.« »Kako to? Branite mi, da bi se odpeljal? Zakaj le?« Uradnik je v kupu spisov, ki so ležali na mizi, poiskal neki papir. _ »Tu imamo nalog od newyorške policije,« je hladno dejal, »na osnovi katerega se morate v treh dneh zglasiti pri sodišču kot obremenilna priča v obravnavi proti tolpi zloglasnih trgovcev z dekleti.« »Kot obremenilna priča?... Pri sodišču?...« Huntington ni verjel svojim lastnim ušesom. »In kdo se mora zglasiti? Velečastiti Mackenzie?« >1 kakopak, menda sem se dovolj jasno izrazil.« V detektivovih možganih se je podil vrtinec misli. To je bilo nemogoče! Ime »velečastitega« Macken-zieja si je bil sam izmislil in ga je nosil zdaj šele štiri in dvajset ur. Kakšno čudno naključje!... Vsekako je bilo treba to grenko molče požreti in hitro najti izhod. »Aha, zdaj se spominjam!« je zamišljeno dejal. »Nisem več mislil na to. A stvar je res močno neprijetna: danes se moram na vsak način udeležiti konference misijonske družbe, ki bo v Montereyu, toda čez dva dni bom zanesljivo spet v New Yorku. Hm, nekaj mi je prišlo na misel... kakopak, saj se bo dalo urediti: rade volje položim deset tisoč dolarjev varščine, da bom čez dva dni v New Yorku. Upam, da ne boste oporekali.«« Uradnik se je v zadregi spogledal s tovariši. »V takem primeru bi morda lahko vzel nase odgovornost,« je rekel počasi, z obotavljajočim se glasom. Takoj nato pa se mu je obraz stemnil, kajti eden izmed ostalih policistov je bil pristopil k njemu in s prstom pokazal na neki stavek v pisanju. »žal mi je,« je dejal in skomignil z rameni, »a vaše ponudbe ne morem sprejeti. V pismu new-yorške policije je pripomba, ki je prej nisem opazil: .Morebitno ponudbo varščine odbijte'.« Huntington se je ozrl in skozi odprta vrata zagledal železniškega uradnika, ki je pravkar dajal znamenje za odhod. Zažvižgalo je in vlak je potegnil. »Razumeti morate,«« je spet začel policist v civilni obleki, »da opravljam samo svojo dolžnost.. Groza mu je zadrgnila glas: cev pištole mn je štrlela naproti. MALI OGLASI Me službo plača m raaio Deeedo t _J30, za drž. tn prov. takso —.60. za dajanj« naslova ali Šifro L 2.— Najmanjši CrSU isa te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ta dopisovanja Je plačati sa vsako besedo I; i.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž- tn prov. takso —.60. za dajani* naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši » te oglase le L Hišni posli Iščejo službe Mlado dekle n pošteno, želi službi' [Mrle r»t teiensko. PonuJb. na c>"H. odd. Jmri pod »Mlada«. «>44-: Hišni posli dobijo službo Različne vreče sralno kupu,en:, plačam do-b-o. P<*lhevšek Filip, Ljub liana VII. Obirska 4. 9688-7 Iščem postrežnico, pl;iča in hrana dobra. Naslov pr. vseh e-MOval-nich »Jutru.«. 9848-la Stenografinjo- strojepisko Si italijan;'*-ino se sprejme z iovrSeno trgovsko šolo. Po-audbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija« 9633-2a Iščem točarja, kateremu bodi glavna lastnost poštenost, ker ima z blagaino opravka. Ponudbe: Kajfež, Florjanska 4. 9683-1 a Staro žimo kupimo. Plačamo najvišje dnevne cene. vsako količino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poi! »Mino dobra kvaliteta«. 9128-7 Kupimo oprave snažne sobne in kuhinjske, kavče, c-tomane, zložljive in otroške [«¥tplje. posteljnino, preproge, v pošiev aridejo tudi cirug; uporabni preiimeti Po-nmlite trgovin i »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 9555-7 Tržno vago dn '0 kg. kupim. Ponudbe tki ogl. odd. Jutra pod »Va-ga«. 9930-7 Vrtnarja miajš>-ga. samskega, ki b: opravljal tudi druga poljedelska in hišna dela sprejmem. Hrana m stanovanje v hiši. Vprašati: Poljanska c. 73. 9936-1a Išče se perica >inbfa. zanesljiva za pranje -«ala vsakih 14 dni na domu t LJubljani. NaFtnv v v-seli poei. Jutra. 9952-la Kontoristinjo immio ital iausčine, nemščine in knjigovodska, sprejmemo takoj. Lastnorofno pisane i.nnvibe ?. zahtevki plače na odri. Jutra r'111 -Perfekt-na«. 0951-!a Dekle samostojno kuha in opravila tudi druga gosp. dela — i-prejmem k maloštevilni bolj-š: družini. Ponudbe na ogl. • «W. -Hitra pod -Spretna in iz-T«fch«na<. 9935-la Postrežnico sprejm in. Xa«!nv v vseh po-rtovalnieah Jr.tr« 9931-la Postrežnico popra'. Ijanje stopnic in »fcfn. spn :m>'m. Xa*Iov v vseh nosi. .Tn-rn. 9927-la Več koles damskih in moških, najboljše znamke, odlično ohranjenih, zelo poceni naprodaj. Suštar-šič. Bleiwei=ovn eesta 19 — FigOvee. levo dvorišče. 99©-11 Triciklje različne veikosti. odlične izdelave. dobavlja tako; še po starih cenah. Suštaršič. meh. delavnica. BIeiweisova c. 13. Fgovee. levo dvorišče. 9947-10 Za obleko ali čevlje Ponudbe na pod »Živež«. 9949-13 zamenjam zivez. ogi. odd. Jutra Prodam njivo ioUO kv. iu se proila eelo ali pa polovico fio 40 lir kv. m 5 minnt ofi mestnega vodovoda oli 10 minut od tramvaja. Staničeva al. 17. Birfe, za Bežigradom. 9945-20 Dve opremljeni sobi s souporabo kopalnice in kuhinje, iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Center«. 9937-žJa Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 9950-2Ba Rumen otroški plašč se je izgubil od meje do re-mize. Poštenega najditelja prosim naj ga odda proti nagradi. Aleševčeva ulica št. 8. Oewald- 9924--? csn Dal 7 aS 21 giugno vengono dne serie dl BlfOSli dei Te: premi Glasbila Klavir, harmoniko, 32 basov, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov ogl. odd. Jutra. 9653-26 Citre, dobro ohranjene, ugodno prodam Naslov v ogl. od. Jutra. 9652-26 Papagajček modre barve js ujel v ponedeljek 14. Oddati ;di sporočiti proti nagradi. Bobek. Ilirska 14-1. 9926-27 6 ska Dve mladi kožici tednov stari naprodaj. Celj-99(22-27 nI. 13. Izgubil sem denarnico z vsebino 100 lir. Lasciapa^sare. osebno legitimacijo glasečo se na ime Jože Meze in karto za kurivo na ime Edvard Meze, Črna vas št. 155, od trgovine s kurivom šumi, Dolenjska c. do Cešnovarja in Ižanske c. do mitnice, med 12. in to. uro popoldne v soboto. 12. junija. Pošten najditelj se naproša, naj odda listine in karto v upravi Slovenca, denar naj pa obdrži kot nagrado 9943-28 Zapestna ura •Oissa« se je izgubila v nedeljo popoldne. Pošten najditelj se naproša, da jo odda prot; nagradi, v upravi Jutra. !*>42-28 Zlat prstan, ključe in nekaj denarja sem našel, dobi se v upravi Jutra. 9940-28 Zapestna ura damska. se je izgubi!;! f« poti Rožni dolina c. VII Večna pot. Za Glineo do Rožna dolina c. V. dne 12. junija. Pošten najditelj naj ;o odda proti nagradi v npravi. ker je drag spomin. 9928-28 S I sjll P ti <® « 3 2 « * a a ® i > W 2 ' - ® <* a ® ji U I § £ * 2 »i5 S.3 ~ 03 ° 5? — — c Z T j 5 ro qu;nquennali 5% a li L. 5 miliardi ciascuna Interess* c pMm esenti da ogni hnposta presen te e futun PREZZO di emissione: L. 97 pri . :ni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-aento; per le sottoscrizioni eseguite d :i T al 14 giugno vengono invece corrispostJ ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno d ".lo Obrt Zaklonišča! Načrti :n naprava najceneje — Pustite Vaš naslov v vseh posl. Jutra — pridem takoj na Vnš dom. O-Slio-OO Ana Karin kozmetični preparati zope: na zalogi v drogeriji »Adrijn«, Mr. S. Borčič. Ljubljana, Se-lenburgova al. 1. 9946-30 l nformacije Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 Zdravstvo Pege in lišaj Vam zanesljivo odstrani Alba krema. Drogerija KANC, Židovska ulica I. 9465-40 Zlata zapestnica se je izgubila >z hiše Beethov-va !"> čez cesio Vzajemna zav. Dunav in nazai. Pošten naj-diteli nai jc odda proti nagradi v upravi Jutra. 9934-38 Scdarskega vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Zaje Vinko. Kočevje 229. 9939-44 Brivskega vajenca in vajenko, sprejme takoj salon Joreb. židovska 6. 9B65-44 Le sottoscrizioni vengono eseg,uiu s.iio in contanti. ma vengono accettate come contante Je cedole ammesse in sottoscrizione. PKEM1; ciascuna serie di u o uiiiiardi di Buoni concorre annualmente a n 10 premi per un ammontare complessivc di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono prea.- tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Italia: Banca d'ltalia — Cassa Depositi t- IVestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale tascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fa&. ^t.i per 1'Assicurazione eontro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istitu« di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi dl Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano _ Banco di Koma — Fe< -azione Nazionale Fascista delle Casse dl Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banehieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin- zaghi, Milano _ Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombard:. lergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — S°cieta Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assir: razioni Generali Trieste — Compagnia di Assicnrazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriat ea di Sicurta, Trieste — La Fondiaria. Firenze — Oompa srnin Finanziaria degli Affonti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonvvillei — Credito Indust i tale, Venezia — Banca Lombarda di Oli. <& CC. — Banco a>. uenumanu e s. 1'rospero — Banca di Legnano _ Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Ensilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sel'a & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Berganrio — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio. Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alt« Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — " inca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Rav ena — Banca Agricola Mantovana _ Banea Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Banche, Banehieri, e Banche Popolari, nonchž tutti gli Aeenti di Cambio rappresentati nella firma de!!'atto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionatl. KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! efinih n a Kupim hišo-vil o Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 400.000«. 9941-20 0 Prodam večje količine apna. prvo-vistno žganega. Dobava takoj. Apnc-nica Vodlan. Dobrepolic-. ali Franc Vodlan, Ljubljana, Costova S. 9560-6 »Florida« krema porcelan z vitamini in hormoni Vam hrani in napravi lepo polt. Pri senčenju Vos obvuru-;e »Florida« krema, peg in opeklin, pri tem pa dosežete k-.vno zagorelo polt. Izdeluje lekarno Mr. Btmovec, Ljnb-1 ana. 283-6 Furnir! Mizarji p :or! Otvori! sem skladišče raznega furnirja v Vošnjakuvi ulici št. 7. dvo-rišče. Odprto dnevno od 9. do n.:iii ure Pamsa Bor s. 9830-6 Zobna pasta »Krom« : na bol i -r-ds.vo /u n- go ust 'n 7.1!,. Zahtevajte !n v i*eh boljših .-.Tijah. 9932-0 tanovanje Lepo stanovanje 2-sobno s kabinetom, kopal-nieo se zamenja z '-sobnim s kabinetom. Ponudbe na ogi. oiId. Jutra riod »Stanovanje«. 9925-21 Dve prazni sobi, sončni in zračni, oddam tak e v vili blizu remize. izven bloka. Xaslov v vseh pos!. Jutra. 9379-23 Opremljeno sobo sončno, s ;n:s bnim vhodom s ■remi ali manj posteljami oddam solidni stranki. Naslov v vseh posl. Jut-a. 9029-28 Sobo z .'Iv ma ja: teljnma s souporabo kuhinji i ) kopalnice išče po možnosti v vili zakonski par. Ima lastno perilo. Fo-nudbe no ogl. odd. Jurra pod Zakon-k' par". 9923-23a Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marija Mihellč dne 14. t. m. po težki bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 16. junija 1943 ob uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI Anica se je sprva prestrašila, potem pa ni več mislila na to. To bo samo šala, si je rekla in mirno korakala proti mestu. Že od daleč je zagledala pisano množico in slišala žuborenje neštevilnih glasov. Na velikem travniku, nedaleč od kraljeve palače, je videla množico bogato opravljenih mladih deklet, izmed katerih bo ena izbrana kraljeviču za ž no. An' betela čisto blizu; bolj f £• e je čudila in pričakovala, kaj sc bo ... Drobne zanimivosti Mednarodni vzorčni sejem v Barceloni. Španski minister za industrijo je v imenu generala Franca otvoril deseti mednarodni sejem v Barceloni Konec varietejev v Italiji. Vse prireditve. ki ne ustrezajo resnosti današnjega časa, so v Italiji deloma odstavljene s sporeda. deloma pa bodo še ukinjene. Oblastva so prejela v ta namen stroga navodila. V Rimu so prošli mesec ustavili vsakršne predstave z varietejskim sporedom. Tudi reproducirana glasba se mora prilagoditi današnjim resnim časom. Go®t in gostilničar bosta kaznovana v Franciji, če se bosta pregrešila proti določbam za zatiranje črne borze. Ta učinkovit ukrep je napovedal ministrski predsednik Laval v svojem nedavnem radijskem govoru. Velika draginja na Kitajskem. Dunajsiki dnevnik poroča, da so cene narasle v čung-kingu od leta 1937 za 82krat. Zborovanje mednarodnega združenja komponistov. V madridskem konservaitariju so Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji zakladnlh bonov s pre vsaka po S milijard lir Obresti in prednje so oproščene sleherne sedanje In bodoče davščine EMISIJSKA CENA; 97 Ur za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMHB: Na vsako serijo 5 milijard Ur Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih »Sosfc D1CS8CCV« Vpisovanje ae lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dltalia. Banca d'ltalia _ Cassa Depostti e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicnrazioni — Istituto Nazionale Fascista della Prev»- denza Sociale _ Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione oontro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi dl Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano_Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane_Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banehieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari_Banca d'Američana e d'ltalia — Banca Popolare dl Novara — Banco Ambrosiano — Banca Na/.ionale del- PAgricoltnra — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zarfii, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana _ Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria. Firenze — Compagmia Finanziaria rfegfli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Banea Lombarda di DD. -Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni. ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v L.; ubija ni uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših listov. Iz drugih, krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti. Dotrpela je v 86. letu starosti naša ljubljena mama, stara mama. prababica, teta in tašča, gospa MARIJA MASNEC Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. + Ljubljana, dne 15. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI V sredi družinskih težkoč nam je umrla naša mama ANGELA PAVLIN ro]. SIMMER Dočakala je starost 65 let. — Pokopali smo jo na Jesenicah dne 14. t. m. popoldne. Jesenice, Ljubljana, Miinchen, dne 15. junija 1943. Žalujoči: FRANC, soprog; MILENA, ZORA, hčerki; OTON, FRANC, sinova — in družine. Umrla nam je naša zlata mamica, stara mama, sestra, teta m tašča, gospa ROZALUA TOMC ro]. Rovensky vdova po zasebnem uradniku Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Beljak, Wien, dne 15. junija 1943. Žalujoče rodbine: TOMC, VIRK, DR. ŽEKAR, POLLAK in DR. KERMATJNER ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so me tolažili ob prebridki izgubi ljubljenega soproga KLINEC FRANCA Posebno zahvalo izrekam njegovim stanovskim tovarišem, sostanovalcem za poklomtev prekrasnih vencev, vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 17. junija 1943 ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 16. junija 1943. GLOROKO ŽALUJOČA ŽENA Urejuje; Davorin Rasijea --. Izdaja za Konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja; gam Jena - Za imenitni del je odgovoren: I^afr—fr - Vrt g ItfoMJtrt