66. številka. Ljnbljana, v četrtek 22. marca. XVI. leto, 1883. Ichaja vsak «ian *v«»> -i»r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str ij sk o-og erske dežele za v«e leto lft gld., za pol leta 8 pld., 7,a četrt leta 4 gld., za J3den mesec 1 gld. 40 kr. — Za "^juhljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nn dom računa se po 10 kr. za mesec, po HO kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiSi „Gledali&ka stolba". D pravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročito. Gg. naročnike, katerim poteče ta mesec naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........16 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniStvo „Slov. Naroda**. „Narodni dom". i. Ako pregledujemo zgodovino človeškega napredka, videli bodemo, da je vsaka nova stvar, in oaj bi bila najepobalnejša iznajdba, našla svojih odpornikov in fanatičnih nasprotnikov. NajsijajnejŠi dokaz o resničnosti te naše trditve nam je pač nauk Galilejev, ki je vednosti in njenim raziskava-njem odkazal čisto nov pot, zavoljo katerega pa je pizanski učenjak moral prestati najbesnejše preganjanje, v katerem mu je glavna in jedina tolažba bilo trdno njegovo prepričanje, da je njegova trditev resnična, — prepričanje, kateremu je dal tako lep izraz z besedami „eppur si muovel" „ K j »pur si muove I14 — Te besede more tudi ponosno izgovoriti upravni odbor društva „narodni dom;" kajti kljubu temu, da so se našli mej nami nekateri, ki so iz protivnosti do vsacega resnega ir napornega delovanja in iz golega kljubovanja, brez katerega se mej nami tako nikakoršna stvar izvršiti ne more, začeli na vse kriplje in z vsemi sredstvi delovati proti temu splošno narodnemu podjetju, napredovalo je isto tekom leta 1882 vender z ozirom na okoliščine naše dosti ugodno in upravni odbor bliža se od dne do dne bolje svojemu smotru. To je pač najboljši dokaz, da je vsa nasprotna agitacija ostala brezuspešna in da je ogromna večina našega naroda prepričana o potrebi „narodnega doma"-'. Ne bode tedaj odveč, ako sedaj, ko je stvar dospela že tako dalječ, da se nam je od loterije, katere srečke se ravrokar prodajajo ne le po vsem Slovenskem, temveč tudi po ostalem slovanskem svetu, nadejati sigurnega uresničenja te vroče želje vsacega slovenskega domoljuba, v kratkih potezah nacrtamo zgodovino projekta „narodnega doma" in potem obširneje spregovorimo o pogojih, pod katerimi misli sedanji odbor izvršiti prevzeto nalogo. Misel, zidati narodni dom v Ljubljani, ni nova, temveč spočela se je kmalu potem, ko se je v Ljubljani ustanovila Čitalnic, v katerej je nekaj časa osredotočeno bilo vse narodno življenje in gibanje ljubljansko. Najznamenitejši domoljubi slovenski, kakor pokojni dr. Tomun, Lesar, dr. Costa navduševali so se za to idejo in dr. Janez Bleiweis je večkrat dejal, da bi bil lastni „narodni dom" v Ljubljani jedna naj večin pridobitev ne le Ljubljane, temveč vsega slovenskega naroda. Vender so pa dotična posvetovanja imela bolj akademičen značaj, kajti realen načrt ni se nikdar izdelal in brez tega ni bilo uspešno delovanje niti mogoče. Važnejša faza v izpeljavi te misli nastopila je še le leta 1878. Tedaj je po sijajnej sedemdesetletnici dr. Bleivveisovej izdelal takrat v Ljubljani bi vajoči inženir Fran Tomšič načrt za zidanje „na- rodnega doma" in dr. Janez Bloivveis sklical je dne 2. decembra v dvorano „Matice Slovenske" na Broun dvajsetorico slovenskih rodoljubov, mej katerimi je bilo tudi nekoliko narodnih kapitalistov, v posvetovanje o tej zadevi. V svojem nagovoru, s katerim je zborovanje pričel, naglašal je važnost tacega poslopja za razvoj narodnega društvenega življenja v našej stolici ter je pristavil, da bi mu bilo v naj-večo radost in zadostenje, ko bi doživel njegovo dovršenje. Tudi vsi navzočni bili so istega mnenja in vzprejel se je jednoglasno načrt inženirja Tomšiča ter volil posebni odsek, obstoječ iz gospodov Fr. Ks. Souvana ml., Luke Tavčarju, dr. Josipa Stardta, Frana Tomšiča in Ivana Vilbarja, kateri so imeli urediti denarno stran zamišljenega podjetja. A kljubu temu, da se je takoj prvi večer upisalo 24000 gl., Vender ni projekt uspel, kar se ima pač v prvej vrsti pripisati temu, da so se deleži določili po 1000 t?ld., potem pa tudi temu, da je energični in za idejo navdušeni inženir gosp. Fran Tomšič zapustil kmalu na to Ljubljano. X. Politični razgledi. Notranje dežele, V L j ubija u i 22. marea. Držnviia zbornica broji sedaj 317 poslancev. Troje mandatov izpraznjenih je, po prostovoljnem odstopu (Kaminski, VVolski, L;>zzarini), dva po smrti (Falke in baron IJaum), jeden po pozivu pl. Czedik-a v gosposko zbornico. Treba bode torej šest novih volitev, tri za Galicijo, po jedno za Nižjo Avstrijsko, Štajersko in Istro. Voliti imajo poslanca: kmetski okraj Wadowice v Galiciji, mestna občina Stanislav v Galiciji, mesto Lvov, mestna občina Kor-neuburg na Nižjem Avstrijskem, mestna občina Jlart-berg na Štajerskem in istrsko veleposestvo. Va\ Kor-neuburg kaudidujeta profesor Hi ch te r in dr. Ko tb, za Lvov reduktor Itatnanowicz; za druge mandate kandidatje neso še postavljeni. O nemškonacijonalnem rova rji Nchoii<>rcr-|l piše „Journal de Bruxelles" : „ Porotniki naj bodo sodili LISTEK. Tajnostna cvetlica. (Iz SpanjBkegu poslovenjeno.) (Konec.) II. Bilo je na veliki petek po noči. Toledski prebivalci, prišedši od večerne božje službe v veličast-nej mestnej cerkvi, pospali so že, ali pa sedeč pri ognji drug druzemu pripovedovali strašne legende o Židih, ki otroke kradejo in jih žrtvujejo svojemu fanatizmu, — legende, jako razširjene v srednjem veku. Po mestu vladala, je globoka tišina, katero so pretrgali včasih kriki ponočnib straž pri palači in piskanje vetra, ki je mahal z vetrnico na stolpu in zamolklo cvilil po ovinkih ozkih ulic. V podnožji skal pri reki Tajo, ob katerej stoji mesto Toledo, gibal se je mali čoln, privezan ob kraji. Lastnik čolna je pazljivo gledal na breg, kajti opazil je, da doli po ozkej strmej stezici gre človek, katerega je že, kakor se vidi, težko pričakoval. — Da, to je ona, zušepetal je brodnik skozi zobe. To noč vsa ta vražja židovska zalega begu sem ter tja, kakor bi bila obnorela! Zakaj, vrag vedi, jim je treba čolna, ko je most pred nosom? Morda se boje, da bi vkup ne zadeli z oboroženimi kristijani, kateri bi ]im ne prizanesli. Pa, kaj to mene briga, dado mi denar zaslužiti, drugo meni nič mari. Tako sam seboj govoreč usel se je brodnik na klop in spustil vesla v vodo, in ko je Sara, — ta je bila ona oseba, katero je pričakoval — stopila v čoln, odvezal gaje in veslal proti nasprotnemu bregu. — Ali se je to noč prepeljalo mnogo ljudij ? vprašala ga je Sara, koje odmaknil od kraja, kakor bi cikala na nek prejšnji pogovor. — Nesem jih mogel sešteti koliko, — odgovoril je brodnik, — šli so, kakor roj čebel. Lahko bi mislil, da oni tako hite poslednjikrat v življenji. — Ali ti ne veš, kam tako hite in o katerej uri se hočejo zbrati? — Ne, tega ne vom . . . govore, da pričakujejo nekega prihoda to noč. Kaj jim je treba tega prihoda — ne vem, za kaj dobrega gotovo ne . . . Po tem razgovoru molčala je Sara nekaj časa, kakor bi zbirala svoje misli. Ni dvojbe, mislila je ona, moj oče je zvedel za mojo ljubezen in pripravlja strašno maščevanje. Moram vsekako zvedeti, mislila je ona, naj stane kar hoče, kam so šli, kaj delajo tam ali kaj mislijo delati. Jedna minuta zamude ga lahko pogubi. Sara je ustala, kakor za to, da bi pregnala strašne misli, ki so se jo polotile in obrisala se je z roko po čelu, pokritim z mrzlim potom od strahu. Ta trenutek prišel je čoln na nasprotni breg. — Dobri človek, rekla je Židinja in vrgla brodniku nekaj srebrnega denarja ter pokazala z roko na ozko stezo, ki se je vila mej skalami — ali bo šli po tej poti? — Da, po tej; ko so prišli do vrha, do tako imenovane Mavrove glave, tam so se obrnili na levo in izgiuili mi izpred oči j. Kod so šli dalje, to vedo sami in njih bližnji sorodnik peklenšček, odgovoril je brodnik. Sara šla je po pokazanoj stezi. Nekaj časa se je videlo, da je zdaj izginila, zdaj zopet se pokazala sredi temnega labirinta surovih, ostrih skal. kakor koli, gotovo je, da je ta politikar govoril doslej tja v en dan in da je dobil, razen nekaterih dijakov, svojim nazorom mulo privrženikov. Udanost avstrijskih narodov (ne izimši nemškega) rodovini Ilubsbur-žanov je pregloboko ukoreninjena, ko da bi se dala omajati z deklamacijami Schbnerer ja in njegovih tovarišev. V parlamentu samem je ta poslanec po polnem osamljen, nemške stranke same obsojajo njegovo prenapeto politiko. Priznati pa se mora, da delajo nliberalciw, dasi nehote, propagando zu Scho-nerer-jeve tendence, Ker vedno napadajo sistem Taatte jev in obdolz-.ujejo vlado, da zatira nemški element. Nič ni manj utemeljenega od tega očitanja in najboljši dokaz za njega plitvost je, da nemški konservativci, uvažujoči baš toliko svojo nemško narodnost, ko liberalci, podpirajo kabinet Taafte-jev. Resnica je, da se liberalci, ki so v Avstriji toli časa imeli vajeti v rokah, ne morejo potolažiti ob izgubi Bvojega gospodstva ter da sedaj uporabljajo vs? Bredstva, da bi ga zopet pridobili. Ministerstvo sedanje menijo onemogočiti s tem, da ga opisujejo kot sovražnika nemštva ter da vladi očitajo, da hoče Nemce Slovanom žrtvovati. Ta taktika doslej ni imela uspeha in pričakovati je, da ga tudi v prihodnje ne bode, kajti vse obtožbe in pritožbe liberalcev proti vladi so izmišljene. Č's sedanja vlada bolj spoštuje pravice slovanskih narodnostij, nego njene prednice, s tem ne zmanjšuje nobeno legitimno pravico Nemcev." Iz Petroffrada piše se „N Fr. Pr." v zadevi zadnje čase pogosto se pojavljočih vesti; o napadih in zaporih sledeče: Začetkom meseca febru-varja skušal je mlad človek, gojenec akademije obra-zivne umeteljnosti, v javni kopeli končati se s pre-reztnjem srčnih žil. Mesto arterije pivrezal ju pa le veno in ohranil se pri življenji. Njegove izjave dokazujejo zvez) z nihilisti. Sedaj je v preiskovalnem zaporu. Kakor pripoveduje, imel bi bil usmrtiti carja. Ko je finski gar.iini polk obhajal svojo poikovuo svečanost in so imeli rastn ki v kasarni dejeuner, kojega se je udeležil tudi car, znal se je ta mladi človek, oblečen kot sluga in preskrbljen z žepnim revolverjem, zmuznili v dvorano. Ko pa je stal carju nasproti, umanjka mu pogum n da bi se rešil sitnega tega dvojema, podal se je v kopel, da se usmrti. Kakor Rvsnkov je tudi ta le orodje uibilistov, zatorej nemajo njegove izpovertbe mnogo važnosti. Ko Bta Tolstoj in Orševskij carja opominjevala, da naj Be bolj Varuje in bode oprezneji, jima je baje dejal: gSedaj je pac vse jedno: rešilo me je samo naključje. Vidva tako nesta nič vedela o preteči mi nevarnosti." Dočim obsoju vse angleško časništvo z velikim gnjevom zadnji zločin z dinamitom v Londonu, poveličujejo amerikanski fen i j ci .junaški čin" svojih somišljenikov ter trdijo, <'a so sadnje ('ase, ko se je izvedelo o napadu, doneski k njihovemu fondu t,.ko pogosto in izdatno prihajali, ko nikdar prej. Odlične j i žurnali v Novem Yorku pa izražajo v najhujših besedah svojo srd nad londonskim zločinom ter pravijo, da bodo Irci s takimi groiovt-tostmi izgubili vso simpatijo v Zjedinjenih Državah. — „Voltaire" in „Gaulois"' priobčujeta pogovore, ki sta jih imela njijina sodelovalea z irskim vodjem Parnell-om. Parncl jima je dokazoval, da ie pomanjkljivost agrarne postave in počasnost procedure uzrt k malemu nje uspehu. Angleži da Ircem nalašč obtežujejo prilastite? zemljišča, ker da vedo, da bo tedaj, ko bo irska zemlja v irskih rokah, samouprava Irske neizbežna. Anglija tira Irce k zdvo- jenju, ona izpodkopava ugled vseh mirno mislečih1 mož, kakor je Parnell, ic povekšuje ugled nasilni-kov. Parnell se močno boji nasledkov iz tega početja. Njegovo gaBlo je: pravica posameznika do zemljišča in pravica naroda do avtonomije. Dopisi. fl/ gorice 20. marca. [Izv. dop.] Kakor je bjlo Že telegrafično poročano, zaspal je v gospodu naš milostljivi knezoškof Andrej Gollmayer v soboto zjutraj ob 4 uri in pol. Dasi so ga začele duševne moči že pred več časom zapuščati in ni bilo tudi njegovo fuično stanje v prošlem tednu normalno, prišla je vender vest o njegovi smrti tako nepričakovano, tako nanagloma, da je vsaki nehote prašal, kako je to mogoče. Res, da se je čutil prevzvišeni na3 pastir početkom prošlega tedna trudnega, a v četrtek je že zopet toliko okreval, da je mogel kakor navadno uradne spise podpisati. V petek so mu zopet moči toliko upadle, da ni mogel več postelje zapustiti, vender nagle nevarnosti ni slutil še nobeden. Še le pozno v noč ni mogel več govoriti, na kar je bil pa previden s sv. zakramenti za umirajoče. Ranjhi je bil v vrsti goriških škofov šesti; leta 1855 bil je tukaj slovesno kot knezoškof umeščen, pastiroval je tedaj skoro 28 let. Bil je mož globoke učenosti in zaradi svoje prave kristjanske pohlevnosti in radodarnosti v vseh krogih zelo pri ljubljen. Večen spominek si je napravil z ustanovo Andrej-Werdenberškega seminišča za gimnazijalce, za koji zavod je že tačas veliko svoto v denarji podaril. Vsled oporoke je postal ta zavod sedaj pa glavni dedič lepega premoženja, katero je ranjki zapustil. Govori se, da znaša nad 50.000 gld. V ponedeljek bil je dejan na mrtvaški oder v obeilnici knezoškofove palače. Ljudstva se je toliko gnelo posloviti se zadnjikrat od preljublieuega pastirja, da je imela policija mnogo truda red vzdrževati. Mrtvaški oder in vse dotične priprave so bile jako priproste vsled želje ranjega. Tem veb'čast-neji bil je pa pogreb danes v torek; žalihog da je dež zabranil, da bi se bil ves sprevod primerno razvil. Kljubu slabemu vremenu došlo je v mesto toliko ljudstva z dežele, da se je vse trlo, in le po časi mogel se je pomikati sprevod od škofije v veliko cerkev. Po ulicah, koder se je sprevod pomikal, so bile vse prodajalnice zaprte, hiše s črno-belimi pregrinjali preprečene, svetilnice prižgane in s črno-belimi trakovi ovite. Sploh mesto in dežela sta vse storila, da bi skazala na dostojni način zadnjo čast svojemu preljubljenemu pastirju. Goriška Čitalnica je skazala zadnjo čast svojemu častnemu udu z obilo udeležbo in razobešcujem s črnim zavojem prepre-žene trobojnice. Sprevod je vodil tržaški škof Glavina, mej udeleženci smo videli tržaškega namestnika De-pretisa in ljubljanskega predsednika Winkler-ja in druge odlično osebe. Z Dolenjskega 10. marca. [Izv. dop.] Da se na deželi, kjer dolge zimske večere ue najdeš nobene prave zabave, osuujejo veselice, in da se jih udeležujejo kolikor mogoče vsi omikani krogi, ni nič novega in posebnega, vsaj je vsak vesel, da pride po dolgem zopet v družbo. Pričakovati pa je se ve da, da se na takej veselici vsi obnašajo dostojno. — Ni dolgo temu, kar se je v nekem kraji na Dolenjskem napravil zabavni večer, ali da se bolj natančno izrazimo: osnoval se je ples. Ženski svet v vasi in iz okolice je teško pričakoval tega večera; vsaj mi sami dobro vemo, kako rad nežni spol pleše. In da je ta ples aranžiral mož, ki je jako ponosen na to, da je c. kr. uradnik, ni osupnilo nobenega. Ko je tedaj prišel določeni večer, sešla se je gospoda iz vseh bližnjih krajev, le jednega gosta, katerega je posebno arrangeur teško pričakoval, še ni bilo. Ples se je že pričel; vsak se je zabaval po svoje, le arrangeur hodil je nemirno okolu. Na vseh oglih razpostavil je čuvaje, kateri mu naj naznanijo, kedaj bode prišel teško pričakovani gost. Ura je že odbila devet, polu desetih, tri četrt na deset — in gosta še ni. Arrangeur postaja čedalje bolj nemiren. Nekaj trenutkov pred deseto uro pa prisopiha nek čuvaj k arrangeurju ter mu z veselim obrazom naznani, da se dotični gost že pelje. — Arrangeur, kateri, kakor je znano, hoče imeti povsod prvo besedo, komandira, da naj godba preneha, da se dostojno vzprejme na novo došli gost. Nasta! je nekak neljub prenehljaj. Vse je bilo radovedno na to, kaj pride. Godci postavijo se pri vratih, pričakujoči nadaljnega povelja, arrangeur pa leta sem ter tja, obraz se mu razvedri in se že veseli svojega uspeha. Zdajci pa se začu-jejo zuuaj koraki in arrangeur komandira: „er kommt — stili jetzt — Musikanten!!" — Ko stopi gost v sobo, zavpije zopet arrangeur : „also jetzt!" — Godci pa intonirajo cesarsko himo in nehajo igrati jo, kakor navadno pri vzprejemu cesarske rodbine. Omeniti moramo, da na novo došli gost nikakor ni c. kr. oseba, ampak privatna oseba, mož poštenjak! Gostu se vse to jako čudno dozdeva, drugi gostje gledajo osup-neno zdaj na arrangeurja, zdaj na prišleca; le arrangeurju se sveti obraz, kakor po Bog ve kakšnej zmagi. Prišleca je pa, kakor je razumno, ta stvar tako neljubo dirnola, da je kmalu zapustil družbo ter odšel. Gostje pa so na glas mrmrali in godrnjali nad nespodobnim obnašanjem arrangeurja, kar pa ta se ve da ni hotel razumeti, ker ima predebelo kožo, kajti vsi gostje smatrali so to za persiflažo cesarske himne. Velik škandal je, ako aranžira kaj tacega privatna oseba, še večji škandal pa je, ako to aranžira c. kr. uradnik, naj se že piše Alojz Lillegg ali pa kako drugače. Pa vsaj to osebo „Narodovi" bralci že dovolj poznajo; svoje dni desna roka glasovitoga Vestenecka in najhujši agit-itor nemčurski, sedaj tako zvani „Auch-Slovene". Odkritosrčno rečemo, da tega človeka ni že dolgo nobeden preveč ugodno sodil; a da bode on kot c. kr. uradnik tak škandal provoci-ral, tega ni nihče pričakoval. Vprašamo pa le: Ali se v Z a tiči ni ne more nobena stvar vršiti brez škandala? Ali c. kr. davkar Lillegg ne ve, kakšne dolžnosti je prevzel kot c. kr. uradnik in kako se mora kot taka oseba vesti v in zunaj urada? Svet Ko je prišla na vrh, znan mej narodom pod imenom „Mavrova glava", pokazala se je njena senca še jedenkrat na temnomodrem nebu, potem se pa skrila v uočnej tmini. III. Na tej poti, ki zdaj pelje k lepej kapelici Matere Božje, ne daleč od „Mavrove glaveu bile so razvaline bizantinske cerkve, sezidane še pred prihodom Arabcev. Od cerkvene lope ostali so bili samo še nekateri kamni, ki so ležali razmetani po zemlji in so jih obraščali grmi in druge rastline. V sredi teh razvalin videle no se glave in odlomki razbitih stebrov, pokriti z umetnimi rezbarijami, predstav'ja-jočimi strašne poSusti in človeške podobe. Od cerkve same ostali so le nekateri stranski zidovi in oboki, polupodprti in obraščeni s srobotom. Sara, katero je vodilo ueko čeznaravno čuvstvo, obrnila se je, prišedši do vrha, z urnimi in odločnimi koraki proti razvalinam. Njeno instinktivno čuvstvo je ni goljufalo. Danijel se ni več smejal; Danijel ni bil več oni mirni in slabnini starec; njegove majhne okrogle oči bli- sketale so se od je^e in hrepenenja po maščevanji. Okroževala ga je druhal, ki je ravno tako hrepenela, kakor on, izliti vso svojo jezo in sovraštvo nad jednim sovražnikom njih vere. On je zbral v v sebi nečloveško silo iu energijo, jednim dajal je povelja, druge pa je navduševal v njih delu, s strašno gorečnostjo pripravljal se je za izpeljavo svojega peklenskega načrta, katerega si je bil izmislil sam že več dnij poprej v svojej delavnici. Sara, ki se je pri nočnej tmini lahko splazila do cerkvene lope, se je težko premagala, da ni za-upila, ko je zagledala, kaj se godi v cerkvi. RudeČi ogenj goreče grmade osvetljeval je to peklensko zbirališče, nekateri delali so težak križ, drugi pleli venec iz trnja, zopet drugi poravnavali dolge in debele žeblje. Strašna misel šinila je Sari v glavo; domislila se je, da so že večkrat dol-žili Žide raznih skrivnih hudodelstev; nejasno spomnila se je dogodbe o križanem otroku, katero je do zdaj imela za nesramno obrekovanje, izmišljeno samo za to, da morejo žaliti in preganjati žide. A zdaj ni več dvomila: tu pred ujenimi očmi pripravlja se strašno orodje za mučenje, rablji Čakajo samo še žrtve. Sara, polna jeze in nejevolje, navdušena s trdno vero v pravega Boga, katerega je spoznala ?z besed svojega ljubimca, se ni mogla več zdržati pri tacem prizoru, hitro skočila je izza grma, kjer je bila skrita, in pokazala se je v cerkvenih vratih. Židje zaupili so iznenađeni, ko so jo zagledali; Danijel je pa s strašnim obrazom stopil k svojej hčeri, in rekel je z zamolklim glasom. — Kaj iščeš tu nesrečnica? — Prišla sem, odgovorila je predrzno in odločno, da ovadim vaše hudodelstvo. Prišla sem vam povedat, da zaman iščete žrtve za vašo kazen, če ne aadovolite z menoj svojega hrepenenja po krvi; kristjan, katerega vi čakate, ne bode prišel, kajti jaz sem mu že povedala, kaka nevarnost ga čaka. — Sara! zakričal je Danijel, rudeč od jeze. Sara, ti lažeš. Ni možno, da bi se bila nam izneverila tako daleč, da bi izdala naše skrivnostne obrede; če si ti to storila, uesi več moja hči. — Ne, jaz nesem več tvoja hči, našla sem pa sodi splošno le tako, da bode v tem kraji zopet vladal mir, kadar nas zapusti ta oseba in tedaj se gotovo ne bodo več ponavljali taki škandali, kakor jih provocira Lillegg. Ves ta škandal gre jedino le na rovaš davkarja Lillegga, kateri je godcem naroČil igrati cesarsko himno. Kaj tacega se še gotovo ni zgodilo v nobenem kraji široke Avstrije; pač uzorna dostojnost to! Slavna vlad« pa naj bode vsaj sedaj opozorjena na to, kakšen dober sad je rodilo Vesteueckovo vladanje v litijskem okraji!-- Domače stvari. — (Gosp. Fr. Goršic) odložil je zaradi bo-lehnosti svoj mandat kot mestni odbornik ljubljanski. Prav žal nam je, da nam odtegne bolehnost tako vestnega zastopnika, kakoršen je bil gosp. Gor-šič in prav srčno želimo, da se mu zdravje skoro povrne. — (Imenovanje.) Okrajnim šolskim nadzornikom za Sežanski okraj imenovan je g. Martin Sinkov ič, učitelj na c. kr. deškej ljudskej šoli v Trstu. — (PomilošČeuje.) Morilca žandarma Lon-gerja sta vsled Najvišje naredbe smrtne kazni po-miloščena in sicer jeden na 20 let, drugi na 18 let teške ječe. — („Slovenskoga Pravnika") izšla je tretja številka z naslednjo vsebino: Vaclav Aleksander Maciejovski. (Životopisna črtica). — §. 89G; §§, 1346 itd. obč. drž. zak. — Odvetnišk kandidat, ki ni vpisau v imenik zagovornikov, ne sme se pripuščati k zagovarjanju v kazenskih stvareh. — So krivda pri prestopku po §. 486 kaz. zak. — O uplivu razsodbe zaradi motenja pesesti proti novemu posestniku. — 1. K pojmu hudodelstva teške telesne poškodbe po §. 157 k. p. je potrebno, da je jeden v §. 152 k. p. navedenih nasledkov nastal. 2. Če je bil pri skupnem hudem ravnanji človek lahko poškodovr.n in se no da dokazati, kdo mu je poškodbe prizadejal, je vsak, ki se je poškodova nega lotil, kaznovati po §. 431 k. p. 3. Sodni dvor ne prestopi zatožbe, če kažnjivo dejanje, v zatožbi kot prestopek kvalificirano, tudi brez tožiteljevega nasveta kot hudodelstvo smatra in kaznuje. — Le tedaj se more govoriti o odškodni zaveznosti, ako obstoji „causalnexus" mej nastalo škodo in mej dejanjem, ki zavezuje k odškodovanju. — Raznosti. — (Na smrt obsojena) je bila pred po rotnim sodiščem ljubljanskim bivša delavka v cigar nej fabriki v Ljubljani, Marija lglič. L. 1881. imela je znanje z nekim topničarjem in porodila 9. sept. 1881. leta nezakonskega otroka. Najprvo dala je otroka na Dobrovo v oskrb in se zavezala, da bode plačala vsaki mesec 5 gld. A ker ni zmogla plačila, prinesli so jej otroka nazaj in dala je istega v oskrb v bolnico, ker je bil bolan, a v treh tednih poklicali so jo v bolnico, da je otrok zdrav in da naj skrbi zdaj sama za njega. Izročila je otroka potem v Ljub Ijani nekej ženski, in obljubila plačevati 5 gld. na mesec, a ta je imela malo vere, da bode kaj pla čila, kajti komaj je pretekel teden, že je odpovedala, da neče več otroka. Zatožeua je potem otroka vzela in rekoč, da ga nese svojemu očetu v Stop, nesla ga je 22. decembra v gozd pri Gameljnih, ga v jamo živega zagrebla, z listjem pokrila in s kamenjem obtežila. češ, kakor pravi zatožena, ki priznava svoj zločin, da ne bi preveč trpel. Otrok je se ve da po strašnih mukah smrt storil in našel ga je kmet, kateri je prišel listje grabit. Zptožena je potem pobegnila v Trst in tam bila v službi celo leto, a policija ni mogla zvedeti njenega bivališča. Ko je prišla v Trstu zopet v drugi stan, vrnila se j e v Ljubljano in porodila otroka, ki je v osmih lneh umrl. In tu v bolnici zasegli so jo. Porotniki načelnik J. Vinzenz Seunig) so njim stavljeno vprašanje, glaseče se na umor, jednoglasno potrdili in sodišče obsodi Marijo Iglic na smrt na vislice. Zatožena jokaje zasliši obsodbo. — (Obesil) se je včeraj popoludne v tukaj-šnjej prisilni delavnici kaznjenec Anton Haselsteiner, H let star. Spletel si je v to svrho iz svoje no-Rovice vrvico, privezal jo ob mrežo na oknu ter se tako končal. — (Iz Ptuja) se nam piše: Kakor je bilo že v vašem listu poročano, ima odbor Miklošičeve slavnosti velikonočni ponedeljek sednico. Isti večer pa napravi naša Čitalnica veselico s sledečim vspo-redom: 1. NedvČd: „Zvezna", moški zbor. — 2. dr. B. Ipavic: ».Dekliške pesni", samospev za ženski glas s spremljevanjem na glasoviru. — 3. Kocijančič: „ Oblaček", moški zbor. — 4. dr. G. Ipa vic: »Vse mine", mešani zbor. — 5. Nedved: „Želje", samospev. — G. Foerster: „Kitica slovenskih narodnih pesnij", mešani zbor. — 7. Zaje: „U boj", moški zbor. — Začetek točno ob 8 uri zvečer. — K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Narodna Čitalnica v Škofji Loki) priredi v ponedeljek 26. marca t. I. veselico. — Spored: L Nedved: „Zvezna". II. Škraup: „Staro-česka". III. J. Vašak: „ Radostno potovanje". IV. Veseloigra: „V Ljubljano jo dajmo". V. Ples. — Začetek točno ob Va8. uri zvečer. — Vstopnina: Za ude 20 kr , z rodbino 40 kr., za neude 30 kr., z rodbino GO kr. — K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor. Pevski zbor čitalnični ima danes 22. marca ob 8. zvečer zadnjo vajo za Vodnikovo 125 letnico v navadni pevski dvorani. Prihodnjo soboto ob 8. zvečer je glavna vaja z orkestrom v gledališči. — P. n. gg. pevci opo- zarjajo se, da kdor ni vsaj pri treh vajah, pri produkciji ne sme sodelovati. Odbor. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 15 marca. (Dalje.) Iz navedenega se razvidi, da je bilo dejanje jako premišljeno m pripravljeno, da je bilo tedaj druzega očeta, ki neizmerno ljubi svoje otroke, očeta, katerega ste vi pribili na križ; on je umrl na križi, nas odrešil in nam odprl vrata v večno veselje. Ne, jaz nesem več tvoja hči, kajti — jaz sem kri-Btjana . . . Zaslišavši te besede, govorjene s tako energijo in odločnostjo, kakeršno daje Bog mučenikom, skočil je Danijel v prelepo Židinjo, zgrabil jo za lase, vlekel jo k križu poln jeze, iu zakričal okrog stoječim : — Tukaj je ona! Dajem jo vam; kaznujte to hudodelnico, ki je prodala svojo čast, svojo vero in svoje brate ! IV. Drugi dan, ko je zvonenje pretresalo vzduh in so se toledski prebivalci zabavali s streljanjem v slamnate podobe, kar je še zdaj v navadi v neka- blesketalo se kakor poprej s svojim svetlim razuobar venim kamnatim okvirom. Čez več let, kakor pripovedujejo, prinesel je nek pastir mestnemu škofu čudno cvetlico, na ka terej so se videla vsa orodja mučenja našega odre senika; ta skrivnostna cvetlica izrasla je in obvila s svojimi stebli razvaline zidov polpodrte bizantinske cerkve. Da bi odkrili uzrok tegu Čudeža, kopali so na mestu, kjer je bila najdena cvetlica iu, kakor pripovedujejo, našli žensko okostje in orodja Kristuso vega trpljenja, katera so bila tako dobro izražena na cvetlici. Nikoli neso mogli izvedeti, čegavi so bili ti minljivi ostanki. Vender so jih dolgo hranili in visoko častili v samostanu San-Pedro El Verde Cvetlica, o katerej se je hitro daleč zaslišalo, nosi terih krajih na Španjskem, odprl je Danijel zopet's* 8edftJ skrivnostno ime — cvetlica Kristusovega vrata svoje prodajaluice, priklanjal se je kakor po-1 trpljenja. *) prej s smehljanjem mimohodečim in tolkel s kladi-j ,} MučenicBi ,>as9i„n8bIuaie. PmiSiflora, vom po nakovalu. A Sarino okno se ni več odprlo,! prfobftiU 8m<> na leljo nekaterih naročnikov, uikdo več ni videl prekrasne Židinje, dasi je okno To legendo l redu. zločincem že dija ea.^a dh tem \ci iznebfti -e .1.«-neza Možine. To željo pa sta mogla gojiti jedino le Frančiška Možina in Matevž Kovačič, ker sta živela v prepovedanej zven. Po izpovedbah mnogih prič, tudi hčeri zato-žene, je razvidno, da se je Matevž Kovačič, kakor hitro je odšel Janez Možina k delu na barje, skrivši plazil k Fraučiški Možmi v hišo, kjer jih je jeden-krat France Mrhar nin Ha^ranti" zasačil. Hčerki za-tožene, Frančiška in Marija Možina pripovedujeti, da je mati v neuavzočnosti svojega moža vselej pogostila Matevža Kovačiča, ter mu dajala kavo, slanino, klobase, razne pijače in druge stvari, iu da jih je mati pri takej priliki vedno s kakim izgovorom od hiše spravljala, večkrat celo nalašč vodo proč zlivala, da so hčere morale k daljuemu studencu hoditi zopet po drugo. Tedaj je jako razumljivo, da je Janez Možina glede na te razmere v družini večkrat vzdihoval in da sta ljubimca kakor hitro mogoče želelu njegovo smrt Nastali so mej zakonskima Janezom in Fran-čiško Možino pogostoma prepiri, kateri so postali zelo nevarni, ker se je Janez Možma napram več osobam, posebno pa proti pričama Janezu Dižeku in Jarneju Žužeku izrazil, da mu ni doma več obstati, da bi rajši šel služit, da ne more nobeno noč mirno spati, ker se vedno boji, da bi ga ubila njegova soproga. Frančiška Možina pa je zadnji čas pred umorom velikokrat žugila, da bo svojega moža umorila, tako k priči Neži Zganjat z besedami: „da bi bilo le enkrat konec, ali mene, ali pa njega, naj bo, kar hoče"; k priči Mariji Jeršiu: „eden mora „hin" biti, meni je vse glih, čem sem ju/, ubita, ali pa on, če grem tudi po svetu"; k priči Urši Taškar. „ti imaš takega hudiča pijanca, kakor jat, jaz bom kar enkrat sekiro vzela in ga ubila; tudi ti tako s svojim naredi. Pijanec ni za druzega, kakor za ubiti*1; k Jeri Viraut rekoč: „ti si neuinua, da si svojega moža zupustila, za vdala bi mu bila; jaz bom pa svojemu kar zavdalu" ; k Jeri Dišek z besedami: „Tri goldinarje sem za šoto dobila, glej, kaj sem nakupila, moj mož pa zmirom upije, kam da devam; ne vem, kaj bi ž njim naredila, kar ubila bi ga." Jednako izrazila se je zatožena tudi k priči Neži Leo-nardo. Jednako grozil se je teden pred dejanjem tudi Matevž Kovačič. Po izpovedbi Marije Možine bila sta takrat njena mati in Matevž Kovačič sama v ilevu. Frančiška Možina se je jokala ter rekla h Kovačiču: »Kaj je meni storiti, kar v vodo bom skočila**, na kur jej je Kovačič odgovoril: „Pri raojej duši, če pa to misliš, bom še nocoj eno naredil, česar si ui nobeden svest." Frančiška Možina je po ilpOVSdbi Maiije Možine in Jurija Oblaka že prej jedenkrat v teku 1. 1882 proti svojemu možu s sekiro mahnila, a ker je Janez Možina prizdignil roko, da ga ni na glavo, ga je le po roki zadela in ranila. Matevž Kovačič ne more dokazati, kje da je bil ob času zločina. Po dogovoru z mlinarico Mico Florijančičevo bi bil imel priti zjutraj 2. julija v njeni mlin po moko, pa ga ui bilo, nego mesto ujega prišla je sestra Urša Kovaču*. Zatožeua Frančiški Možina požurila se je dne 2. julija zjutraj, da je kar mogoče hitro iz podstrešja, kjer se je dejanje učinilo, slamo pograbila ter ž njo živini v hlevu nastlala, ko sicer po izposed-bah sosedov stelje ni jemala s podstrešja. Zatožena Frančiška Možina si je torej prizadevulu, da bi odstranila sledi dejanja, iu zato je tudi razumljivo, da so žandarji našli le nekaj malih, sodoijska komisija pa nobenih krvnih madežev v podstrešji. Frančiška Možina naprosila je Lenko Šmitek, katera je bila ž u)0 na Žabjaku zaprta v jedni celi, naj Matevžu Kovačiču piše listek, da bi njo pri ko-nečnej obravnavi izgovarjal in bi oua tako oproščena bila zatožbe, če ima še kaj vesti in če jo še kaj ljubi in da, če bo ona vun prišla, bode njemu že kolikor možno pomagala, ko bo na Gradu sedel. prlb. Tujci • 21. marca. Pri Klonu: Manhart ■ Dunaja. — Verdcrbcr iz Krškega. Pri *i ul te i: Haasbarer, Ficg z Dunaja. — Bergc-stein iz Prago. — Meteorologi«>no poročilo. (I^rogj-lod proto^oiii to«loii.) Barometer: Srednjo stanje barometrovo je bilo v pretečcnem tednu zelo nizko in je bilo sploh za 6*64 rani. nižje, kot srednje stanju celega leta; znašalo j« namreč 728-Gtl mm. ter je bilo vse dni podnornialno. Najvišje, za 2*21 mm. nad normalora, jo bilo srednje stanje v nedeljo; najnižje, za IG'07 mm. poil norinalom, v ponedeljek; razloček mej maksimom in mlnimom srednjega stanja je tedaj znašal 1.T86 mm. Tudi stanje sploh je bilo vselej podnor-malno; najvišje, za 1*21 ram. pod normalom, v nedeljo zvečer; najnižje, za min. pod normalom, v ponedeljek opoliubie; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 17*09 mm. Največji razloček v stanji jednoga dne, za 5-67 mm., jc imel ponedeljek: najmanjši, za 1T4 mm., četrtek. Theimometer: Srednje stanje tbermomotrovo je bilo v pretepenem tednu zelo nizko in sploh za 2*3° C. pod normalom; znašalo je namreč -f- 0*7° C. ter bilo v petek, soboto in nedeljo nad-, drugo dni pa podnornialno. Naj-\Išje, za 8*2° (J. nad Dormalom, je bilo srednjo stanje v nedeljo; najnižje, za I 1° C pod normalom, v sredo; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja jo tedaj znašal 11.T' (>. Stanj«! sploh je bilo Gkrat nadnormalno, tokrat pa podnornialno; najvišje, za 80° C. nad normalom, v nedeljo opoludne; najnižje, za 16'4° C. pod normalom, t I sredo zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh' jc tedaj znašal 24-4° C Največji ravdoček v stanji jednega dne. za 14*2" C, jo imela sreda; najmanjši, za 5*1° C, torek. Vetrovi pretočenega tedna ho bili precej slabotni, zato pa tudi preeej spremenljivi; sploh so prevladovali zahodni vetrovi: Največkrat, Hkrat, je bil „zahod", po .'Jkrat Jugozahod", „burja" in „brezvetrije"; po 2krat „sever" in „vzliod". Nebo je bilo zolo nestanovitno, po Hkrat „oblačno" in „delonia jasno4', 5krat pa „jasno". Vreme je bilo preeej nezanesljivo; teden jo imel tri deževne, oziroma snežene dneve, v katerih jo palo vsega skupaj za 12*80 mm. mokrino. V zalogi Ivana Giontinrja v Ljubljani je ravnokar izšla (145—8) Milica Polka (francaise), v spomin 125 letnice Vodnikovega rojstva uglasbil T7"ictor Parma. Cena 4-0 krajo., s pošto 42 krajo. Pri naročbi šesterih izvodov se jeden navrže. Slamnike pere in prenareja po najelegantnejŠih novih modelih in naj-nižjej ceni Josip Merješič, (157 — 2) Sv. Petra cesta št. 29. XDuL2^.aosls:a "borz dne 22. marca. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Srebrna renta Zlata renta . Akcije narodne banke....... Kreditne akcijo...... . . London ... ........ Srebro ... ....... Napol. .......... C. kr. cekini........■ . Nemške marke...... 4°/u državne srečko iz 1. 18f)4 250 gld Državne srečke iz I. 1864. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......120 4n/ „ papirna renta 6°/,..... 5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . imava reg. srečko 5n/0 . . 100 gld. emlj. obč. avstr. 4Van/o zbiti zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiuo zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandovo sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov« srečke.....10 „ Akcijo anglo avstr. banke . . 120 „ Trainm\vay-društ. volj. 170 gld. h. v. 78 gld. 15 kr 78 n 50 98 1 10 n n 80 n 830 n — n 312 n 50 TI 119 B 55 n a n n 48 » n 5 n 65 n 58 n 45 n 118 75 n 107 n 50 n 97 n 80 n 120 rt 25 71 88 n 65 n 86 TI 80 7) 103 n — 7) 114 n — n 117 n 25 71 100 n — 71 104 n 75 71 170 71 25 n 21 n — 7t 11(1 n — 7) 226 n 75 71 Spreten kovač, previden z dobrimi spričali, dobi takoj službo. — Vzprcjme se tudi gostilničar za goBtiluo ,.|»ri Triglavu" v Krunjf, ki ima nastopiti ■.Julija t. I. Ponudbe naj se pošiljajo „vodntvu valjuega. mlina v krmi i-. (173—1) Odslej je znižana ustopnina za osobo 20 kr. Vojaki do šikovnika in otroci plačajo polovico. ~~^Nf I,«' liratfrlt cas se vidi v dvoranah starega strelišča velikanski dunajski Panoptikum, li i s I o i* i r 11 o- ii m 4k I ii i š k a izložba plastičnih m o j nI p rs kili del, jedina to vrste in brez konkurence. Ohseza: preko 150 podob v nadživotnej velikosti, popolnem oblečeno in opremljene, predstavljajoče: historične skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti in sedanjosti, vladarje, junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; dalje Skupine in prizore iz iztočnega in bosanskega bojišča na konjih in peš itd. Posebno opozorujemo na glavno sliko .tlllU K MCN.v - j«' YO : IKZrlst-cLS pred. nia/to:ncL, predstavljajočo 50 oseb v nadživotnej velikosti, izgotovljena od parižkih umetnikov mons. L. Rivier in V. Beno natanko po prvotnoj sliki. Ta skupina nema dozdaj kaj podobnega v tej umetnosti, celo avetovnoznani Panoptikum v Londonu in lJ-rolinu ne. fi|rsy Odprto jo v nedeljo ali praznik od devetih dopoludno do devetih zvečer; ob delavnikih od dveh popoluduo do devetih zvečer. ~Vsj Z odličnim spoštovanjem T V O 1 t G €5 , lastnik stalnega dunajskega Panoptikuma. (126—7) razprodaja. I Zaradi preselitve iz svoje dosedanjo prodajalnice sem primoran v času od 1. do 31. marca po Jako znižanih oenah razprodajati svoje bogato založeno blago, obstoječe v papirnih izdelkih, albumih, mapah, muz i ka lij ali, galanterijskem blagu, knp-čijskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in šolo, slikah z oljnim tiskom, fotografijah, črni lah itd. itd. (121—18) Karol Till v Ljubljani, poleg Hradecky-jevega mostu. Mazilo za lase! Po prot. tir*. IMtlm. Jedno najboljših Mredratev« da se prostor, kjer raso lasje, utrdi iu da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lenk in se uporuhlja z gotovim vspehom pii tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaje pruvegn lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczy-ja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. (40—8) zavarovalno •as ia življenje t Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta.Franz-Josefsplatz 5, v hiši društva. v hiši društva. frank. 79,868.882*80 15,412.821-75 128,300.000*— 67,185.576*— Diiištvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dne ."0. junija 18SI . . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............... V sled njej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za.................. ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........ . . . „ 1.077,022.110*— Prospekte in droga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na TriaSkeJ cesti št, 3, 11. nadstropje pri Vaj.« X Vrt — |8 »i r-1 —1 h> — CD S 5. & -° n U* OP m te "—• n — O" * 2. 3 i s. s *o s. • • o.C I — -c. x OJ O' (k. 2*. * c1" ^ B" >-i ~i 1^1 S i* I 5 m S i v m? sr a m o 7T O — • • Bi A ce V Od £" S * r*r Š V* 3 B S g s* 5 s- E W § S 2 p B B3 i Olg-I t>c T e = Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovici* prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DUNAJ. Velilcaii»li*a razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, so je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wanilin«;-tonske žepne ure so najboljše ure vse^a sveta, koje so izredno elegantno £r«*virane in giljoširane ter so amerikanskoga sist ma. Vse ure so nataifko renasirane ter gjarantujemo t.h vnm k o uro pet let. V dokaz gotovega jamstva in stroge so« li«liM»sii. prevzemamo tt tem tlolžuost javuo, •da vmmIco im|» islojeeo uro nazaj vzamemo in z drugo zameu.iMmo. 1000 komadov reraontoir žepnih ur, kute.e se pri koziei navijajo ore/. ključa, s kristalnim okro-vom, i^rediio uatatiruo regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 1O.20. 1000 komadov krainih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutku iu kristalnim ploščuatim steklom, nulanvno ua seknn«l<> re-pasirnue; r>reje jeaen komad gl. 21, zdaj barao gl. 7.25. 1CDO komadov ur na valje (cylmder-nhr) v giljo-iiranih okrovlh od Biebruega niklja, s kristalnim ploščuatim SLeklom, tekočih na 8 ridiinib, lino re-pasirane, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etuijcin, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov ur na sidro (ankeruhr) od pravega 181otH6g& srebra, odobreuega od c. kr. denarnega uradu, tekočih na lU rubinih, razen tegu tudi električnim potem pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa Lamo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega KJlotnega Brebra, odobi ene^a od r. kr. denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno iu najli-nejo pozlačene, pridjana je tudi benecijauska vratna verižica; prej je stal jeden komad gl. 2S, zdaj pa samo gl. 15. luOO komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega lSlotnoga srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, iiod najstrožjim jamstvom na trenutek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura štala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata i 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 1U0 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email-okviru in z bi lom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (28—9) SJhrei-Ausverkauf der Uhrenfabrik Fromm, Wien, L, Ilotlienthurmstrasse B9. Izdate!) m odgovorni urednik Makso Ar m it. Lustnina in tisk -Narodne tiskarne 97 88 1994