STUDENTSKI CASOPIS
tribuna
3din
Ijubljana, 21.3 .1978  let.xxvn
K   AKCIJI   PLO   NA   AVTO-CESTI HAIFA-T. AVIV
Kot že tolikokrat doslej se je tudi Sadatova politika ,,miru", ki ni pomenila nič drugega kot politiko miru za buržoazijo v njenem izkoriščanju delavcev in ostalih množic, končala v njeni lastni negaciji v njenem praktič-nem razrednem razpoznanju, v aktu napada palestinske OSVO-BODILNE VOJSKE na OKU-PATORJA, ki ga je podpirala tudi zgoraj omenjena Sadatova politika ,,miru".
UREDNIŠTVU TRIBUNE!
Pošiljamo vam svoj polemičen odgovor na uvodnik, s katerim ste počastili drugo stran svoje desete letošnje številke, v katerem ste si dovolili določene obtožbe, ne da bi zares poznali situacijo, ki ste jo ,,skritizirali". Zato upra-vičeno pričakujemo, da objavite naš prispevek na straneh naslednje številke Tribune, da si ne bi vaši bralci na podlagi vašega neargumentiranega pisanja ustvarili o nas napačnega mnenja. V imenu nekdanje skupine Ljubljanska železniška postaja in zdajšnje vokalno-instrumentalne skupine Sandokan (pri kateri sodelujejo vsi stari člani nekdanje, zdaj že razpadle zgoraj omenjene grupe) vas pozdravlja in vam pošilja tudi številko svojega žiro računa
iztok osojnik
Ijubljanska banka vič
50100-620-107-018-80700-15208/65
V Ljubljani, 9. marca 1978
TREBA  SE  JE   NAVEZOVATI   NE  NA  DOBRO STARO, AMPAK  NA
SLABO NOVO
B. Brecht, relata: W. Benjamin, Razgovori z Brechtom
Na tem mestu odgovarjamo (nekdanja Ljubljanska železniška postaja se-stavljena (cit. po spominu) iz tulečih Osojnikov, Saksidov, dveh zakajenih deklet, trobečega poeta in še enega individua (kar je seveda nedvomno Bibič, ali mogoče bolje: so Bibiči) neosebni prvi osebi množine, ki se je na 2. strani 10. letošnie številke Tribune (Ljubljana, 6. 3. 1978) podpisala kot UREDNI-ŠTVO (bojda tega istega časopisa) pod članek z naslovom MONTAŽA MLADE SLOVENSKE GENERACIJE. Tu na teh straneh ne mislimo po-lemično razpravljati s kritiko celotnega dogajanja v Operi, kot ga v le-to zajarne že omenjena kolektivna zavest z imenom UREDNIŠTVO, ustavili bi se le ob ,,kritičnem" pretresu nastopa že zgoraj navedene nekdanje grupe Ljubljanska železniška postaja. Namreč UREDNIŠTVO trdi, da (cit. \z omenjenega članka) . . . JEMUEMO MARXA KOT ŠTOS IN DA POLEG TEGA VERJETNO MISLIMO, DA SMO STORILI NEKAJ MOGOČNE-GA ... Da pa zares gre za (in dalje) . . . REAKCIONARNO DEJANJE, Kl DOKAZUJE? DA SMO LUMPENPROLETARJAT MLADE GENERACIJE ... Isti nagovor trdi tudi, da smo . . . NEVEONI (iz istega članka je razvid-no, da naša nevednost pomeni, da je naše prepevanje (kruljenje) Marxovih tez o Feuerbachu ,,iz heca" neodgovorno, nepremišljeno in zblefirano po-CKje. ki se ne zaveda historične teže uporabljenega in zapetega besedila), da ffcMfck .. Nl OPRAVIČILO, AMPAK NAŠA KRIVDA. Torej, tu smo zaradi nek^A>polne odsotnosti resnične misli neposredno napadeni in označeni
'številka 11
kot družbeno negativni, kot odpadniki in kriminalci (lumpenproletarjat mlade generacije!). Mislimo, da se moramo tu zateči spet nazaj v vode teorije ter izšolanim mislecem (žal) razložiti to, česar sami niso mogli doživeti ob našem nastopu.
1)  Nikakor se ne mislimo opravičevati ali zagovarjati, temveč bomo po-skušali na razumljiv in sprejemljiv način povedati, kaj smo sploh počeli
2)  Mi ne prepevamo o Marxu ali ,,Marxa", ampak njegove teze o Feuer-bachu.
3)  Trenutek, v katerem se nahajamo, nikakor ni večen, že od pamtiveka tak, kakršen je danes, ampak je znotraj dogajanja tistega sveta, ki mu pra-vimo ,,zgodovinski". To pomeni, da vsako dogajanje v tem trenutku pre-mišljujemo v njegovem zgodovinskem kontekstu. In ni Karl Marx tisti, ki je začel ta svet, tudi Marxova misel je že znotraj zgodovine. Zavedamo se revolucionarnega prevrata, ki se je zgodil ravno v trenutku, ko so bile zgo-dovinske oanosti takšne, da je Karl Marx izpisal svoje teze o Feuerbachu. Gre nannreč za trenutek, v katerem je bil historični materializem zelo jasno in zcio jedmato ekspliciran.
Kratek ekskurz na področje nastopanja vokalno-instrumentalnih skupin:
Parcialno in raz-ločeno gledanje, ki posamezne družbene fenomene obrav-nava izločeno iz totalitete sveta, tu ne more biti več vprašljivo, ker vemo, kako je s tem. Vsak nastop kakega ansambla je vedno v totalnosti družbeno-zgodovinskega sveta in je vedno že znotraj resnice tega sveta. Območje glasbe, bolj precizno, območje vokalno-instrumentalnega ni od-ločeno od celotne človeške prakse (v izvirnem Marxovem pomenu te besede), ampak se dogaja kot ta praksa sama, na specifičen način same glasbe, oziroma vo-kalnoinstrumentalnega (tudi historično!). Tu ni primerno mesto za izčrpno analizo pojava, ki v mediju intersubjektivne komunikacije nosi ime glasba, dovolj bodi par trditev, ki pa seveda povsem odpirajo prostor vsakršnji po-lemiki (polemiki! in ne ideološkemu metanju polen v glavo).
Preden razmišljamo dalje, citirajmo zdaj kratek odlomek, ki bo pritrdil našemu izvajanju. Gre za članek znanega T. Adorna, ,,Zur gesellschaftlichen Lage der Musik" (v Zeitschrift fiir Socialforschung, l,št. 1/2, str. 105), kjer pravi takole:
,,Glasba ne more ničesar drugega, razen da v svoji lastni strukturi pred-stavlja družbene antinomije . . . Toliko boljša bo, kolikor globlje uspeva, da pokaže moč omenjenih nasprotij in nujnost njihovega družbenega prevla-danja; v kolikor bolj čisto, v antinomijah lastnega jezika oblikovanja izrazi bedo tega . . . stanja . . . Ne koristi ji, da z nemočno grozo strmi v družbo: svojo družbeno funkcijo opravlja bolje, čef v svojem lastnem materialu in po svojih lastnih zakonih forme. . . prikazuje . .. družbene probleme, ki jih vsebuje v sebi vse do najglobljih celic svoje tehnike."
Bistvena vokalnoinstrumentalne glasbe na materialnem (material) nivoju sta vsekakor glas in ton. Ob tem mvoju govorimo tudi o nivoju smisla, ki se
zgodi znotraj dinamičnega nizanja (kombiniranja zvokov) glasov (to s povsem estetska vprašanja, ki jih tu bolj kot je potrebno v tem članku r bomo razvijali). Vendar se glasba niti ne konča niti ne začenja na nivoj smisla, to ,,glasbeno" je iskati v divjem plesu vseh treh že omenjeni ,,entitet" (in še kakšnih neomenjenih), s tem, da glasbi lastno zgodovin vidimo kot enega izmed ključnih elementov formalnega principa (pri ter imamo v mislih logiko zgodovine, ki se ji reče dialektika). Ta kratka razlac nam je torej še kar uspela. Iz tega (zgoraj povedanega) sledi zdaj sledeče.
Vsako novo stanje je spreobrnjenje starega. Zgodovina se kaže v m nehnem revolucioniranju prakse. Vsak nastop ansambla se nujno dogaj znotraj zgodovine nastopanja ansamblov. In vedno govori iz odnosa z njim Prav.
Najbolj elementaren glas je krik, najbolj elementaren ton je še ne izobi kovan (!) ton. Tem materialnim nivojem resnice v njeni elementarnosti (toj najpreprostejši pojavnosti, ki pa ima še kako kompleksno ozadje) na nivoj smisla nujno pripada ustrezen korelat — to pa je po našem mnenju tekst, I nosi naslov — Teze o Feuerbachu, elementaren historičen materializen Zgodovina nas je omogočila kot grupo, ki se hkrati zaveda določenih stvar a ne ostaja zgolj na nivojih zavesti (Hegel) ampak se dogaja kot neposredet živ (jasno tudi angažiran) nastop, v katerem se ne trudimo doseči (metafizk ni) ,,nekaj", ampak se kažemo v vsej svoji totalni človeškosti. Mi nikakor r spreminjamo sveta, ki bi bil nekje onkraj, ampak detujemo na svojem p< dročju — v glasbi. Nikakor nismo nevedni šaljivci, ampak zelo resno delanr točno to, kar mislimo in pojemo. V svoji neposredni akciji pa smo konstrul tivni, saj osvobajamo sebe (in s tem tudi tebe) ustaljenih glasbenih kalupov, glasbo upeljujemo osvobojenost, ki hkrati pomeni kreattvno delo in tote nost človeškega življenja. Mislimo, da to ni noben ,,štos" ali ,,hec" in da, k je že tolikokrat omenjeni Karl Marx govoril o lumpenproletariatu, vsekakc ni označil tega prebivalstva s takimi atributi. V kolikor pa je to (zgor nanizano) specif ično za lumpenproletariat, seveda nimanno več kaj reči.
Naj zdaj razkrinkamo še eno kleveto, ki si jo je dovolilo vsevedno, mislef Uredništvo že omenjenega študentskega lista (oziroma glasila ZSMS namreč da sta bili ,,odsotni in ekstazo doživljajoči dekleti v ozadju n kajeni". Tu gre seveda za nesramno obrekovanje, ki si ga naj bi nek časopi še najbolj pa UREDNIŠTVO nekega časopisa nikakor ne smelo dovoliti.
&
(Nadaljevanje na 2. stran
 etc.
Mimogrede — čeprav za tistega, ki je omenjeni članek in pa še nekatere druge v Tribuni pozorno prebral — naj opozorimo še na goli nivo samega pisanja ter na hipokritično miselno ozadje, ki ta nrvo pogojuje. Takšnemu pozornemu očesu ne bo ušlo, kako fantje in dekleta(? ) s Tribune neumorno pokrivajo strani tega časopisa z blazno ,,relevantnimi" kritikami našega bul-varskega tiska ala Teleks in Ljubljanski dnevnik, o čemer priča že sosednja stran iste številke. Kakšna pa je njihova tehnologija pisanja? V čem je razlika med njihovimi ,,Žrtvami" ter med pisanjem, ki pride le tako daleč, da probleme odpravlja z etiketiranjem posameznikov znotraj popolnoma meščanskega horizonta zavesti, ki ji je edini namen, da stvari kriminalizira, ali pa jih zvede v okvir norosti, bebavosti oziroma neprištevnosti — ker od tu naprej je že tako ali tako vse samoumevno, saj se ve, kako je s to stvarjo, a ne!
Povejmo naravnost tisto, kar se na Tribuni pisočivseeno sramujejoizreči, kljub svoji fascinirajoči zgodovini ,,aktivnegeneracije". Nakajujejo se narko-mani, rjovejo živali, ekstazo doživljajo norci (in nirvanisti) in ostali problematični tipi, z orgijami pa tako vemo, kako je — nemoralnost, spol-nost in kar je povprečnemu slovenskemu meščanu (klerikalcu!) še lase dvi-gujočega. Pa ja, navržimo še Hitlerja (pa Ivačiča), da bo ja vsak točno vedel, kam pes gobec tišči — argumenti nekaterim, ki se odevajo z brezosebno krinko UREDNIŠTVA, tistim, ki si lastijo monopol nad vedenjem, pa tako ali tako nikoli niso bili potrebni. S tem Hitlerjem — še posebno v zapisanem kontekstu — pa se sploh neha vsako pogovarjanje, kajti od tu dalje se stvari same komentirajo in tako tudi razgaljajo v vsej svoji zabuhlosti in veličast-nosti.
Kritizirati, vpiti, se pri tem sklicevati na ,,Marxa" in na ,,našo družbo", pri tem pa nič misliti, oziroma misliti površno, je seveda zelo običajno in nikakor ni presenetljivo. Namesto, da bi se na Tribuni lotili izčrpnih analiz sedanjega stanja, da bi probleme obravnavali v širokih historičnih in social-nih kontekstih so se spustili na raven še kako žalostno za populacijo, katere predstavnik so. Vendar gre tu za veliko širši problem, ki bi zahteval povsem svojo študijo. Naj na tem mestu s tem tudi končamo
za vis sandokan iztok osojnik rezijanska 18 Ij
vokalno-instrumentalna skupina SANDOKAN!
etc. &
,,Ne začenjajmo od dobrega starega, ampak od slabega novega", ali o tem, kako razume ta motto UREDNIŠTVO ..Tribune".
Kako polemizirati s tekstom, ki se začne z opravljivo in apriorist>čno diskvalifikacijo, sestavljeno iz samih namigovanj, brez kakršnekoli argumen-tacije, in je povrh s strani Uredništva izrečena z vzvišenega položaja tistih, ki vedo, kam je zamudila ,,starejša mlajša generacija", kje se je držala ob strani, in kdaj bi Jahko upravičeno zavzela vlogo ali del vloge ,,mlade generacije" itd. itd.? Velika je skušnjava vrniti milo za drago: kje so bili takrat, v tistih očitno mitskih časih (nekateri) člani uredništva? Kaj vse so oni zamudili, česa vsega se sami niso naučili? Vendar se v to jalovost ne gre spuščati; tudi ne v razkrinkavanje manipulativne operacije metanja, med sabo povsem raz-ličnih nastopov v en koš, ker je dovolj očitna. Bolj natančno pa velja pro-učiti ,,kritiko" ,,posebnega primera", ki ga je Uredništvo potegnilo nazaj ven iz koša, da bi spet lahko poistovetilo del s celoto ter nadaljevalo v stilu etiketiranja in diskvalifikacij. Gre za 11. tezo o Feuerbachu ,,oziroma njeno ,,udejanitev po na odru navzočih in rjovečih Osojniku, Saksidi, dveh naka-jenih dekletih, trobečemu poetu in še enem individuumu." Uredništvo (od katerega sta bila, mimogrede povedano, v Operi prisotna dva člana), pozabi povedati, da je šlo za nastop oz. ,,glasbeno točko" skupine, benda, ali kakor že, z ironičnim imenom Ljubljanska železniška postaja; da se je cela reč dogajala predvsem kot parodija, destrukcija glasbenega nastopa, forme, pro-fesionalnosti, in v tem kontekstu tudi kot desakralizacija, demitologizacija nekega točno določenega, v tej družbi močno prisotnega odnosa do Marxa. Uredništvo je pač moralo s svoje ,,spolitizirane pozicije" na vsak način videti ,,udejanitev" 11. teze, in to na način šale, heca, blefa; s popolnoma nepri-mernimi sredstvi, in to je seveda za apostole proletarske revolucije čisto navadna profanacija; Marxa ali katerikoli njegov tekst se ne sme jemati kot ,,štos", sploh se ga ne sme jemati ali udejanjati kakorkoli drugače kot na način, ki je natančno predpisan in kanoniziran, skratka na način sakralnosti, da je takšno zadržanje bistven atribut tudi birokratske oblastniške ideologije.
dodeljuje Marxu vlogo biblije v liturgiji ohranjanja svojih razrednih pozicij, to Uredništvu v njegovem svetem ogorčenju ni seglo do zavesti. Raje kot da bi se resno vprašalo, odkod sploh potreba po vključevanju Marxa v ,,profan" kontekst, opravi z zadevo — in še z lastno nepripravljenostjo za krttično samorefleksijo — z najbolj ortodoksnima in enoznačno diskvalifikatorskima etiketama — ,,reakcionarno" in ,,lumpenproletarial" (mimogrede: ,,Vjero-jatno nije sporno, da kulturnim dogodivštinama pripadaju raznoliki odnosi koji — sami sobom — najčešče nemaju vidljivih znakova svojeg izvankultur-nog socialnog podrijetla; tražiti to podrijetlo u njima karakteristično je za dogmatizam. Jer važno je da ti odnosi . . . budu sagledani u kontekstu . . ." — Žarko Puhovski — Naše teme 9/77) podč. I.V.). Vendar pa ima orto-doksnost Uredništva razpoke, ki se seveda najjasneje razkrijejo ,,mimo-grede": ,,ta Marx", predstavlja tudi teoretsko osnovo družbe, v kateri živimo", itd. Poglej si ga no: Marx je torej teoretska osnova vse družbe — tudi naše blagovnotržne ekonomije, širjenja privatne lastnine, ki ga je sama Tribuna pred kratkim napadala, in vseh ostalih ,,nepravilnosti"'? To, to-variši iz uredništva, takšno nepremišljeno, na način argumenta avtoritete manipulantsko pritegavanje Marxa v dnevno-politične fraze in floskule, je resnična in, kot nam naše in tuje izkušnje govorijo, zares škodljiva profana-cija in jemanje Marxa za štos.
Pa ko smo že pri neposvečenih uporabah 11. teze: v svoji sedmi letošnji številki je Tribuna na straneh, namenjenih poeziji, objavila „11 aplikacij 11. teze o Feuerbachu" Francija Zagoričnika (izvedba: NejČ Slapar). Teaplika-cije sestojijo iz 11 različnih pisav ene same aplikacije (na poezijo)", ki se glasi: ,,Pesniki so svet le različno opevali, gre pa za to, da ga spremenimo". Ali ne bi bilo povsem legitimno moč videti v tej ,,aplikaciji" redukcije Marxove teze na navadno parolo, vzeto iz konteksta, katere deli so poijubno zamenljivi, da ostane le osnovna struktura enaka? Ali je torej vendarle mogoče ,,filozofe" poljubno nadomestiti s ,,pesniki", trgovskimi potniki ali celo delavci, kot da njen pomen ni vezan ravno na ,,filozofe"? in na ,,razla-ganje"? In ali ne gre za redukcijo, poenostavljanje problema odnosa med pesništvom in spreminjanjem sveta? Ni dokaz tega razlaga ,,aplikacije", za katero se ,,smatra že določen način pisave kot produkcije mišljenja." Ali ni smisel te razlage ta, da se prevrat iz opevanja v spreminjanje izvrši ,,ie" z različnimi pisavami? Ampak seveda, to je pač poezija, pa čeprav vizualna ali konkretna, in ima zato privilegije pred kabaretsko-glasbeno ,,profanacijo" 11. teze.
Pa se vrnimo raje k uničujoči kritiki Opere: Uredništvo zabrusi najhujšega od vseh možnih očitkov, ki pa zato ni nič manj pavšalen: vse (podč. I.V.) je bil en velik hec. . ¦ ." (no, pa vendarle ,, . . . hec, ki je pokazal, da smo na tleh" itd.), ,,nastopajoči so dali to, kar je publika želela" . . . — in si za to prislužili marsikatero glasno negodovanje, zabavljanje in še druge znake ne-spoštljivosti! O teh sicer poroča tudi Uredništvo, a seveda povsem prilagoje-no svoji tendenciozni, od bogoskrunstva 11. teze še vedno sveto ogorčeni optiki. Če bi Uredništvo opazovalo dogajanje v Operi vsaj toliko objektivno in trezno, kolikor terja odgovomost javnega pisanja, bi moralo opaziti, da je bilo vzdušje med publiko v veliki meri neodvisno od dogajanja na odru, ki bi ga — pa ne le zaradi obupno netekoče ,,montaže" — lahko v poprečju prej označili za dolgočasnega, kot pa zabavnega (glej npr. poročilo v ,,Delu"!) neotipljivo, ki je ,,kljub vsemu"^adržalo veliko večino publike do konca v Operi, pa je bilo morda bolj občutje sproščeno neformalne soudele-ženosti v dogajanju, ki je bilo če že ne ready-made ,,pozitivna alternativa", pa vsaj — po dolgem dolgem času — izveninstitucionalno in anti-institucio-nalno, pri čemer pa so bile razlike od ,,točke" do ,,točke" zelo velike.
Uredništvo, tega ni videlo, zato pa je opazilo izjemnost nastopa Emila Filipčiča, ki da je imel ,,edini .. . komu kaj povedati", in to iz sebe, ,,angaži-rano, čeprav lahko da tudi zmotno, napačno in sploh neprimerno". Ne čudi me prav posebno, da je uredništvu imponiral Emila mesijanski solipsizem malo bolj nenavadno je, da lahko oklicevalci proletarske revolucije označijo sicer v literarnem kontekstu, a vendar jasno izpovedane frustrirano para-nacionalistične parole za ,,neproblematične", in kvečjemu ,,lahko da" ne-primerne, zmotne itd. Sicer pa smo že spoznali smisel Uredništva za objek-tivnost in doslednost, in se nimamo čemu čuditi.
Sledi veliki finale — denunciacija vrhovnega grešnika, ŠKUC-a, ki je bil ,,vsaj v tej svoji akciji" (hvala za zadržek, vendar bi bil najbrž ŠKUC dosti bolj hvaležen za bolj redno spremljanje svojega dela na straneh Tribune!) ,,predvsem organizator iger v smislu ,,kruha in iger", da se je izognil redkim kritičnim točkam, ki bi jih lahko njegov program vseboval" (katerim kri-tičnim točkam? op.l.V.), in da se vsega tega očitno ne zaveda, da NE VE KAJ POČNE, da ne ve, da je tudi to subverzija boja (katerega boja? I.V.) ,ki ga vsi na videz zagotavljamo". Vedno bolj je jasno, da je Uredništvo svojo površnost in pomanjkanje analize in argumentov skušalo nadomestiti z afektiranim etiketiranjem, in najbolj grobim podtikanjem. Oa bi dalo temu svojemu početju vsaj videz utemeljenosti, si Uredništvo popolnoma brez eksplikacije in argumentov skonstaiira trditev, da ,,je takšna predstava en korak k ponovni reinkarnaciji Umetnika— komika, umetnika—kabaretnega igralca" itd., ,,predvsem pa Umetnika", za katerega je kazalo, da bo morda že odmrl". Zares, samo skrajna tendencioznost in nezmožnost konkretne analize dogajanja v Operi lahko izrodi tako trditev. Tisto, kar se je dogajalo v Operi,   je   bil   v   najslabšem   prtmeru   samozafrkantski   diletantizem,   v
najboljšem pa parodija Umetništva in Umetnika (razen morda nekaj točk, pa jih je intevencija publike večinoma postavila na pravo mesto, in pa glasl — a jo Uredništvo samo izključuje iz ,,analize"). Namesto da bi Uredništv ki se tako rado sklicuje na razrede in razredni boj, analiziralo predstavo Operi v odnosu do tiste vsebine Umetnika in Umetnosti, ki jima jo daje na vladajoča kulturniška ideologija, in praksa, manipulira z abstrakcijo velil začetnice. Kako pa je pravzaprav s tistim ,,morebitnim odmiranjem" Um« nika? Kdo, kaj je kazalo na to odmiranje? Ali je morda začela odmirs naša elitna kultura in njeni kulti Umetnika? Dajte, tovariši iz Uredništv obelodanite nam kaj več o tem! In pojasnite nam pri ŠKUC-u, ki ne vem kaj delamo, pa tudi še komu, kako bi lahko Opera oplodila ,,vrste" ,,sta slovenske generacije" in ,,našo veličastno kulturo"? Morda tako, da odg vorni v Operi izgubljajo glavo od ogorčenja in kesanja, da se vrstijo neformi ne intervencije in formalna forumska pisma? Kajti dokler tega ne storh bodo ostale vaše trditve pritlikavo, zlonamerno natolcevanje, katerega edi rezultat je diskvalifikacija, blokiranje diskusije, odrekanje analizi pozivanje na obračunavanje s pozicij moči.
Samo še to: vaše pisanje o Operi precej jasno kaže, kako resno jemlje parole, ki jih je v Tribuni odnedavna na pretek; npr. tole: ,,Ne začenjajrr od dobrega starega, temveč od slabega novega."
V Ljubljani, marca 78
1 ,,Montaža mlade slovenske generacije", Tribuna
Igor Vidm
NAROBNAZVEZA
Na koncu bi uredništvo dodalo še dve pripombi k obema pisrfl ma. Prvo se nanaša na tim. metanje ideoloških polen pod noge,i ideološki način napada, ki naj bi zamenjal tistega bolj pogloblj nega, teoretičnega, NEIDEOLOŠKEGA. Slabo bi razumeli na nalogo kot uredništvo TRIBUNE, našo idejno pozicijo, če bi odločili za to alternativo. Da se razumemo, mi smo za poglobljej teoretično analizo, tudi tistega dela naše družbe, ki se ji re kultura, toda za analizo s pozicij proletariata, s pozicij bojujočih komunistovr torej z marksističnih pozicij. Do tu smo za teoretiči analizo, od tu naprej pa smoTUDI za IDEOLOŠKO BORBO, ki kot vidimo marsikomu želo nevarna, saj bi z njo določenim oseba lahko sneli krinko Sandokana, pa bi se nam razkrila reakcionarn meščanska Marianne, ki s svojo kozmopolitsko, nirvanističnl eksistencialistično pozo vzdržuje kontinuieto tiste kuliure, prd kateri razglaša svoj boj, da bi posegla po njenem, torej po svojd mestu v tej konkretni slovenski družbi. Zatorej si ti Iztok Osojnl za nas kljub trenutni odsotnosti teoretične analize (vsaj tebi sea odsotna) drugi slovenski nouvelephilosophe (prvi je T. Kermavnet! ali drugače rečeno v guruja preoblečeni far. 0 Igorju Vidmarju bilo dovolj rečeno že v prvem tekstu, dodali bi le to, da nam njegova poza svobodnega strelca kozlov že dalj časa znana.
Druga pripomba pa se nanaša na napad na naš moto oz. na ti da smo z uvodnikom v št. 10 zgrešili cilj, ki smo ga nakazovalij parolo: Ne navezuj se na dobro staro, ampak na slabo novo. V ta se strinjamo tako z I. V. kot z I. 0. (mislimo, da ista naslova obi tekstov nista naključje, ampak da sta se miši KOORDINIRAN LOTILI CUKATI TIGRA ZA BRKE), namreč v tem, da se nism navezali na slabo novo, ampak na slabo staro, ki tudi preko razni iger v Operi dosega ne samo svoje preživetje v času prehodne^ obdobja, ampak celo svoj razmah. Da so razni Sandokani, Detel Pogačniki in ostala čreda to staro, ni treba kaj dosti dokazovai Bolj pomembno je to, da začnemo tako teoretično kot praktičn obvladovati družbene, zgodovinske vzroke zaradi katerih se je pi javilo to staro v tej novi preobleki. Trdno smo prepričani, da bom na področju teorije morali zapustiti v tej analizi področje sam umetnostne teorije in poseči s svojo analizo v zgodovino razredni bojev v naši družbi, v analizo sedanjih odnosov sil med razredi v t družbi in vlogo študentov ali širše slovenskih ,,intelektualcev" njej, v ujetost naše družbe v svetovni kapitalistični način produkc
je itd.
UREDNISTV*
DVA ODGOVORA NA   DVE PISMI
OB DVEH PISMIH, Kl STA PRISPELI NA UREDNIŠTVO
V 10. številki TRIBUNE je bil objavljen članek podpisanega ALEŠA ERJAVCA ,,MONTAŽA MLADE SLOVENSKE GE-NERACIJE". Zaradi tehnične napake [e iz podpisa izpadlo ,,Aleš Erjavec za", in je ostalo le rrUREDNISTVO". Podobno se je zgo-dilo tudi s H. M. Enzensbergerjem, katerega ime je sploh povsem izpadlo (glej pesem rrZagovor volkov" na zadnji strani iste številke TRIBUNE). Vsem, ki so se tako hudo razburili, se podpisani opra-vičujem v svojem imenu in imenu uredništva. Ne sicer zato, ker se ne bi smeli podpisati kot ,,Uredništvo", marveč zato, ker sem jih pustil v dvomih v katero čelo zapičiti bridko že/o.
I. K pismu I. Osojnika
/. 0. se čuti prizadetega, kar je njegova pravica in skorajda dolžnost, saj zagovarja VIS ,,Sandokan", pri katerem sodelujejo vsi člani skupine LŽP, in to še toliko bolj, saj jih je ,,kot grupo omogočila zgodovina", v kateri se ,,kažejo v vsej svoji totalni člo-večnosti". Res silne besede. V inkriminiranem članku sem zapisal ,,DA STE (LŽP) NEVEDNI". Pismo I. O.-ja to sodbo samo potrju-Je. Če je ,,Sandokan" dala zgodovina (gl. zgj, če se njegovi člani zavedajo ,,revolucionarnega prevrata, ki se je zgodil ravno v tre-nutku, ko so bile zgodovinske danosti take, da je Karl Marx napisal svoje teze o Feuerbachu" (podčrtal A. E.), potem lahko I. O.-ju rečem le to, da stoji na pozicijah filozofije ,jamodejnega razvoja zgodovine", na pozicijah absolutnega historicizma in sociologizma. Zato ga moram tudi vprašati: kako lahko svet sploh spremljate, kako lahko sploh zavestno mignete s prstom, če ste pa dani, če vas je ,,dala" zgodovina, če so ,,danosti" določale Marxa, čestesploh in le določevani? Kaj potem sploh še delate, če vse dela edinole zgodovina? Ali ste njena reinkarnacija, njeni ,,udje" (gl. Hegla). In le mimogrede: ,,totalna človeškost" predpostavlja v vašem kon-tekstu identiteto teorije in prakse (de/ate ,,točno to, kar mislite in pojete"), predpostavlja absolutizacijo subjekta, ki pa je nezdružl/i-va z vašimi ,,danostmi". Zakaj torej vsa ta cenena filozofija, ki se nujno konča v aporijah?
Pustimo ob strani takšne manipulacije in pustimo Adorna, ki očitno služi le za argumentacijo vaše pomembnosti, kajti očitno velja po vašem za ,,Sandokan" Adornova ugotovitev: ,,Toliko boljša bo (glasba), kolikor globlje uspeva, da pokaže moč (družbe-nih) nasprotij..." Potem pa še: „ Vsak nastop ansambla (r,Sando-kana"?) (se) nujno dogaja znotraj zgodovine nastopanja ansam-blov..." Spet se vračamo k ,,nekritičnemu pozitivizmu". Vse jc isto, vse je enako važno, vse se jemlje kot danost, ki jo daje Zgo-dovina in kjer je jasno tudi ,,Sandokan" ravno tako enakovreden del ,,totalnosti" (toda mehanične, ne pa dialektične totalnosti in celote) saj je za vas vsa glasba enaka, saj je vse le ,,glasba". če bi I.
0.   napravil še en miselni korak naprej, bi sprevidel, da je tudi ,,glasba" pojmovna abstrakcija. Če bi sledil tej poti, bi končal pri slavnem ,,bit = nič".
Čemu torej vsa užaljenost, če pa je vse isto? Predvsem pa je važno nekaj: v članku mi je šlo za dogajanje v Operi, torej tudi za t
1.  LŽP, in dovolj žalostno je, da morajo člani VlS-a posebej razla-gatif kaj sploh hočejo. A to na tem mestu ni važno. Nekoliko po-membnejši je stil I. O.-jevega pisma: ,,Uredništvo je ,,vsevedno", ,,kar počne je sramotno obrekovanje"... ,,hipokritično miselno ozadje"...   ,^notraj   popolnoma   meščanskega   horizonta   za-vesti". . . ,,kriminiliziranje".. . predvsem pa: člani slavnog VlS-a so baje označeni kot ,,družbeno negativni, Kot odpadniki  in kri-minalci". Vsak zase že ve, kaj je. O kriminalcih itd. sicer ni nihče govoril, govoril sem o neumnosti in nevednosti in reakcionarnosti. Vendar pa: taisti Ijudje (,,Sandokan "), ki se borijo za samostojnost umetnosti, istočasno izhajajo iz njene nesamostojnosti, izhajajo iz ,,drobne zavore" v možganih I. O.-ja, kise/e nenadoma zavedel, da neki čudni tipi pri tistih hecnih tezah dobivajo vtis, kot da je tu nekaj narobe in ko je taisto zapisano, da bi to lahko imelo hude posledice za vrli V/S, ki producira totalnega človeka. Očistite si možgane, nihče vas noče napasti, zapreti in onemogočiti. Kar smo — ali če hočete, sem hotel — je bilo, da bi razmislili o tem kar počnete. A to vam očitno ni potrebno, kajti po vašem pismu sodeč vi ,,revolucionirate prakso", a istočasno ,,ne ostaja(te) zgolj na nivojih zavesti". Sploh pa ,,ze/o resno delate točno to (podčrtal A. E.), kar mislite in pojete". Resno rjovete, resno škripate po glasbilih in s tem resno spreminjate svet. Ni kaj. In vse to s popolnoma neideoloških pozicij — s tem pa tudi izvenrazrednih ali drugače povedano, buržoazno /deoloJk/h. (Kako lahko govorite o ideolo-ških polenih, kako lahko zahtevate ločenost, če pa govorite o ,,meščanskem horizontu zavesti? ? ?). Če pomislim še na vašo ,,totalno človeškost", ostajam brez besed.
II.  K pismu I. Vidmarja
/. V. se naloge loti temeljiteje in brez nepotrebnega teoretskega balasta (izjema je le citat Puhovskega, čeprav ne vem, zakaj to skrivanje: preddobrimiosemdesetimi leti je o tem govoril že Engels, namreč o relativni samostojnosti družbene nadgradnje). Po Vidmarjevem mnenju je bilo dejanje ŽLP v Operi ,,desakralizacija, demitologizacija nekega točno določenega, v tej družbi močno pri-sotnega odnosa do Marxa." Morda. Toda to je bila desakralizacija, ki je ostala znotraj taistega odnosa in namesto da bi stopila iz njega, je le fetišizirala njegov drugi pol. Kot se zdi, je tudi uredništ-vo TRIBUNE znotraj tega ,,odnosa", sajsmo ,,apostoli" in nam gre za ,,natančno predpisan in kanoniziran (način), skratka za način sakralnosti".
Če bi si I. V. kdaj prebral celo TRIBUNO (saj jo je le osem strani), bi morda videl, da je v njej tudi nekaj teorije, ki morda ni bila izbrana po naključju. Če/e temu tako, bi si jo lahko prebral in bi morda uvidel, da nekateri teksti (pa če uredništvo kotcelota za njimi stoji do zadnje vejice, ali le misli, odpirajo nove poti) ravno rušijo taisto ,,sakralizacijo" in ,,kanonizacijo", vendar ne z uniče-vanjem, marveč teoretsko kritiko. Ne, ne mislimo, da smo apostoli marksizma, mislimo pa, da je marksizem v današnji družbi premalo navzoč, da je navzoč mnogokrat na napačen, če rečem z I. V.-em, na ,,kanoniziran" način in žalostno je, da I. V. ničesar od tega rii
sprevidel. Zdi se, da tudi v njem nekje tiči tisti drobni strah predvsem tisti meščanski intelektualec, ki je ,,malo naprej in ma v stran". Ugodno in hvaležno je bdeti nad vsem in razglabljati tujih deželah ter istočasno gojiti ideološke gredice doma.
Še dve obrobni pripombi: (1) O Zagoričniku in Slaparju (podp sani sem izbral njuno delo za objavo): pot, ki jo lahko njuno dk odpira, pomeni negacijo umetnika. Gre torej za poskus negaci umetnosti na način umetnosti. To le mimogrede. (2) GfeA ŠKUC-a je treba reči, da je vsak napor koristen in vreden spom vanja, problem pa se postavlja, ko se vprašamo, kdo je ta ŠKUC (Kaj moremo, s tem jezačel I. VJ. Ali je to uslužbenec M/adinea RTV itd? Je to predani Peter Mlakar? On najbrž še najbolj. I niti I. V. niti glas ,,Sandokana" naj ne mislita, da nastopamo j pozicij moči"; nastopamo le s pozicij TRIBUNE in za te lahk rečem, da res niso pozicije moči. To je lahko ideološka pozicija, ( pa ekonomistična pozicija in tudi ne Jdeološko metanje polen\ glavo" (gl. pismo I. O.-ja). Spetse vračamo k vprašanju Umetniki če je umetnost takorekoč izven družbe (je ,,neideološka", sam stojna — torej osamosvojena) je to buržoazni koncept Umetnostil Umetnika (gl. o tem Marxovo kritiko buržoazne ustvarjalnosti). '
V Operi je bilo mnogo Ijudi in če ,,odgovorni v Operi izgublja\ glave" to še ni nujno zato, ker je bilo tisto v Operi nekaj tak mogočnega, da zaradi tega ne pridejo do sape, marveč prej zai ker je bil to le boj znotraj nekega mišljenja, ne pa pot iz njega i zato za administracijo Opere še bolj boleč. (Ali naj tudi ime ,,S» dokan" razumem znotraj te ,,desakralizacije"?)
III. „- in rekli boste, da seveda ni tako, daje čisto drugače, d tako niste mislili -"- podpisani A. E. v TRIBUNI št 10.
,,Sandokan nam je povedal ravno to: da ni tako in da je čis\ drugače, oba z Vidmarjem pa hočeta ,jnaHzo", ,,argumente", i pa ,,neargumentiranega pisanja", ,,denunciacije", ,,opravljivih apriorističnih diskvalifikacij" itd. Hočeta skratka znanstveno ok ki bo na parih straneh nepristransko razsodilo o hecu v Opei Draga tovariša, takšnega očesa nimamo. Opazila bosta, da tu vidva na enkrat večjem prostoru kot ga je zavzemal moj spis (m je bil dolg 5 strani, vajina pa skupno nekaj čez 11) nista zmog Jzčrpnih analiz sedanjega stanja" kakršne zahteva I. O. Na nek straneh znanstveno oko !:omaj odpre veke. Sploh pa ne takšno ol kot si ga želita vidva. Če počne kaj več, potem piše neumnosti k to dela I. O. (nova denunciacija). Toda po vseh očitkih — ka\ lahko I. V. govori o Jrustriranih paranacionalističnih parolah" kaj je to? Morda die strenge VVissenschaft?
Zdi se, da moj uvodnik vseeno ni ničemur služil, nihče! namreč razmislil o svojem delu, ampak le kolektivno začel kuha trmo. Priznati moram, da sem to pričakoval in le žal mi je, da\ nisem zmotil. ,,Sandokan" in njegovi ,čpostoli" pa naj le napii gradijo kulturo in jo monitirajo. Morda bomo tudi dobili kr/tičt) oko, ki bo z njihovimi naočniki pogledalo to njihovo presegai ,,nivojev zavesti" (toda: kako lahko potem „. . . resno delal točno to (podčrtal A. E.), kar mislite in pojete?) Moj namenjeh skromnejši: šlo mi je - da, tudi meni - za polemičen zapiu slovenski mladi kulturi v Operi, o kulturi, ki reproducira džunfr sredi SRS in Ljubljane. V teh naporih nikakor ni edina, a mii sem, da so njeni napori drugače usmerjeni. V tem sem se skrajti motil: džungla je še neuničljiva.                       ALEŠ ERJA VECl\
TOSCA V CELJU
Slovensko Ijudsko gledališče Celje, Vjeran Zuppa: 1803-1804 \olog, lllica tkGiacosa po Sardouju: Tosca, Vjeran Zuppa: 1820 pilog, režija L/ubiša Ristič.
Spet smo v Celju videli predstavo, ki si na podoben način kakor iigo-Jovanovičeva Čarovnica iz Zgornje Davče razlaga gleda-Ee, na trenutke celo mnogo bolj velikopotezno, razlaga pa tudi m, to pa mnogo bolj preprosto kot njena predhodnica. Gre za ^tlzoritev libreta Puccinijeve Tosce, ki sta ga njegova libretista vpisala iz dramskega teksta Victoriena Sardouja (napisanega W). Torej je Ristič uprizoril adaptiran dramski tekst, ki lahko <ojo dramatsko funkcionalnost dokaže le v povezavi z glasbo, saj
sam zase, če ga preberemo, prav neposrečen in trivivalen (ma/o-vščanski) izdelek, še/e glasba pa ustvari skladen kontekst na ta ičin, da izpolni vrzeli, ki jih adaptacija namenoma pušča prazne i nedorečene. Seveda pa je ob tem še jasno in relevantno, da se ikst prezentira v obliki arij, recitativov itn. Tu opazimo prvi Risti-poseg v konvencionalno operno strukturo. Igralci tekst go-)rijo, v ozadju je skoz in^ skoz podložena originalna glasba, tigent na odru (Vjekoslav Šutej) pa jih uvaja v govorne parte kot i bi peli. Čim pa seje režiser odločil za tak poseg, seje istočasno, ?/e le hotel ostati dosleden, našel v nečem, kar bi lahko imenovali \\apna dramaturško-mizanscenska struktura. Igralci so namreč iraoV večnega čakanja na (govorni) nastop ostajali nemotivirani in uaposleni, dialogi so se odvijali z nelogičnimi pavzami, predstava i je tako zgubljala dramatične poudarke in ostala nezanimivo vvlečena.
Drugi Rističev poseg, ki smo ga lahko opazili, je uprizoritev tke nove gledališke oblike—koreodrame. Ristič je nekoč prej sam ovedal: „ V tem poskusu hočem, da se izpove močna emocija, da ivlada pozabljeni patos — zato imenu/em tak način predstave pera." (Dnevnik, 16.XI. 1976, ob uprizoritvi Cementa). Sklepamo, & je tudi stalna koreografija — igralci se večinoma gibljejo po rincipu nekega koreografsko urejenega gibanja — element, ki lističu (na novo) definira opero. Gre pa pri tem za dve stvari. Prva
ta, da je z uporabo baleta (urejeno gibanje igralcev, uvodni prizor ksa degasovskih baletk — zbora in solistov) skušal doseči estetsko mivacijo formalnih mizanscenskih premikov, svojevrstno igro >/es, ki naj bi se z glasbo sklenila v valovanje neke čudne igre, v ddajanje mnogo bolj nabite ,,čutne senzacije", kotje to običajno. )ruga stvar pa je ta, da je režiser (s koreografinjo Nado Koko-wič), hote ali nehote, na trenutke dosegel z uporabo plesa (pred-sem v odločilnih momentih — ob uboju barona ScarpieJ parodi-\nje odrskega dogajanja, s čimer paje iz estetskega prevrednotenja ddiciona/ne strukture opere prešel že v pomensko — v kritiko in vvrednotenje opernega patosa, oz. konkretno — Puccinijevega mtimenta. Ta dva elementa istega postopka pa se nikakor nista logla najti v bolj ali manj organiziranem sistemu, se menjavala spredvid/jivo, neizrazito in kot taka vedno bolj brisala konceptu-]no-idejno izhodišče. Če presodimo: predstava je bila nezanimivo mlečena ter izpovedno nejasna in neenotna.
Uprizoritev Tosce je bila — kot je najbrž vsaka prava, res gleda-Ika predstava — spet zgledno električno. Koreodramo uvaja ples z tstavo, podložen z Beethovnovo glasbo, sledi mu Prolog -1804 Vjerana Zuppe, ki govori o neki post-revolucijski re-jpnac/// v Franciji. Sledi Tosca, kise godi v Rimu leta 1800 in nam wori o usodi neke Ijubezni, uprizorjeni skozi tehniko teatra )trig, naglih peripetij, ki razvnemajo čustvovanje (Vladimir Kralj), \pvori o koncu te Ijubezni, njeni žrtvi, ki pa slejkoprej ostaja v iužbi revolucije, svobode.. .Predloga za Puccinijevo glasbo je nnogokrat kritizirana nemoč tega umetniškega produkta (prim. teeph Kerman: Opera as Drama). Na trenutke je zaljubljenec lavaradossi (Janez Bermež) videti kot kakšen kastrat iz opere fiffo, a ne zaradi svojega glasu, temveč zaradi bledo zastavljenega h (česar pa igralec gotovo ni sam kriv). Tudi Floria Tosca ni prave priložnosti za razvoj od začetne Ijubosumnosti, nko dvomov in odločanja do končne odločitve - žrtve, ter je Wco njen lik — tudi zaradi delne onesposobljenosti Tosce — Milene pipančičeve na premieri, ostal neutemeljen in nedosleden. Seveda ps/e te psihološko- igralski nemotiviranosti najprej kriv Sardou . . . , Sredn/i del je bil tako le dekoracija, ilustracija nečesa nenehno Vapljivega, pa tudi nezanimivega. Koreodramo zaključi Vjerana tuppe Epilog 1820, ki prav tako, kakor Pro/og, kaže presenetljivo tpe in tekoče dialoge, obvladanje zgodovine in našega časa skoz-p; to sta vsekakor teksta (vprevodu Vena Tauferja), ki libreto, ki b obdajata, presegata ter se ob njem ne znajdeta. Iz njega izstopa animh/a figura Chateaubrianda—Stanka Potiska. Če spet pre-odimo: predstava je bila nezanimivo razvlečena, izpovedno Kjasna in neenotna, igralsko bleda ter stilno včasih popolnoma preminjajoča se.
Največji očitek predstavi pa je mogoče ta, da je nenehno pri-vtna glasba, večidel odveč, da bi režiser ustvaril mnogo bolj ko-mntno celoto, če bi jo kdaj pa kdaj — če ne celo popolnoma — )pustil. Tega seveda ni mogel... torej ji je ostajat večidel podre-w, odrsko dogajanje je bilo njena ilustracija (razen, če ni zaživelo n se utemel/ilo samo: odpiranje vrat v cerkev s prameni svetlobe, ibložena miza, Toscin uboj Scarpie, presenečenje in nekaj tre-ntkov užitka ob pojavu realnega dežja na odru), govor pa je, amesto, da bi ustvaril skladje, storil z njo pleonazem. Dramatična dktura, ki je v naravi opere (o primarnosti glasbe oz. dramske vedloge-libreta tu ne bi govorili), se je linearizirala, sama celota » spektakularizirala, esteticizirala, vendar z nerazvidnim kodom, tiko da je nenehno nihala med identifikacijo in parodijo, obenem » s prizori čiste igre gledaliških elementov, kjer bi se lahko še ujbolj raz- in iz- živela ter kot taka pre-živela v našem spominu. Če pef pre-sodimo: predstava je bila nezanimivo razvlečena, iz-medno nejasna in neenotna, igra/sko bleda, stilno včasih popolno-na^ spreminjajoča se,   v razmerju  do  drugega  konstitutivnega
elementa — glasbe, pa podrejena in premalo zavedajoča se, da bi mogla zaživeti šele, ko bi jo odmislila in napisala svoj, avtohtoni tekst
(če pa še malo presodimo sami, moramo zdaj reči, da se konec koncev s to sodbo ne strinjamo popolnoma. Ristič namreč pred-vsem preverja: širi igralni, odrski prostor in s tem nekako razbija mejo med življenjem in odrom, osmišlja in po svoje funkcionalno uporablja ,,nepotrebne", ,,neutemeljene" elemente in rekvizite, zelo dosledno uporablja realno luč na odru itn. Toda naše misli so se porodile iz nečesa drugega in naj o tistem pričajo. — Pa tudi to je res, da Celje nima opernega gledališča in tako Tosca na svoj način zapolnjuje to vrzel. . .)
Pri uprizoritvi so še sodelovali: dramaturgija Igorja Lampreta, scenografija Dinke Jeričevič, kostumografija Ike Škomrljeve, lučna oprema Chris Johnsonove, igra Janeza Starine, Mira Podjeda, Jožeta Pristova, Boruta Alujeviča, Bogomirja Verasa, Matjaža Arsenjuka, Draga Kastelica, Pavla Jeršina, ter balet članov Plesnega gledališča Celje.
PREDVEČERJE
Dok more naveče odzvanja
od klepeta galebovih krila
i od rezališta isluženih brodova
ja gledam sebe u daljini
i čekam dok iščeznem
u dodiru usne nebeske i morske
i tada mogu skupljati Ijušture
iz modrog gliba
i tada mogu sjesti
pod osamljeno drvo
i tada mogu biti
vjetar u suhom šiblju
Prekrasno je sada naplačivati
radoznalima kartu
jer mrak se brzo spušta
i mene sve manje ima
zato brižljivo zatvorite vrata
sarkofaga
da vam s mjesečnim
ne pobjegnem
Zrikavci su u amfiteatru
Skriva se jedan netjelesni svijet
u kretanju besformnom
i zamjera mi nemoč presvlačenja stidnog
i kreče se sam uz mene
i prikazuje me u razračunavanjima plahim.
Ne znam kako da ih predskazujem njina lica
kadsvaki oazu Ijubopitljivo čuva
i lanena odijela poklanja prijateljima
O, koliko mjesečine raskošne i podatne
a ni jedne ruke da se ispruži put nebesa
pa da vrišti od ujeda zvijezda.
Nikad nisam htio da budem bitan
za transport velikih brodova
radije safn bio svječarica
I htio sam tako hvatati brazde
mrežom iz zasjede
Nikad nisam htio da se skupljam u jednoj jezgri
Na što više strana
u što više melankolija
ali napuštali su me svi po malo
i ostao sam
sam
Sam poput nemani
kadjoj otkinu glavu
Vjerovao sam u mirise i vjetar
U sumrak što se lijepi o zid sobe mo/e
dok me ushičeni dječaci čekaju pod prozorom
Htjeli su mi pokazati crnca
što utege diže
I tražili su da im fičukam svojim
kreštavim plučima
i savjete da im dijelim
i svoje sječanje da im poklonim. . .
Vjerovao sam u mirise i vjetar u svjetlo što se lijepi o zid sobe moje Ali to je odlazilo, izvan mene poput rublja što se isprlja i pranjem izblijedi.
PetPi Opačič
c
OD  BRADBURVJA  DO VONNEGUTA
Sekcija za Spekulativno umetnost (znanstveno fantasti-ko) pri Zvezi ŠOLT je pravkar izdala kot prilogo svojemu dru-gemu ,,občasniku" zbirko novel imenovano ,,0d Bradburyja do Vonneguta". V njej je dvanajst zgodbic, oziroma, novel bolj in manj znanfh tujih avtorjev znanstvene fantastike. To so Lem, Borges, Ellison, Lafferty, Bradbury, Vonnegut, Malzberg, Russell, Farmer in Kofol. Knji-ga stane 35 dinarjev.
Knjiga je dejansko proizvod dolgih in srboritih pogovorov med člani sekcije, ki se dolgo niso mogli odločiti, ali hočejo občasnik, revijo ali knjigo. Tako je prišlo do tega, da bodo v občasniku zopet izvirne slo-venske spekulativne zgodbe, medtem ko bo v njegovi knjižni prilogi zbirka tujih novel. Ta naj bi bila nekam bolj komer-cialna, ker slovenski bralci še vedno raje posegajo po uveljav-Ijenih tujih piscih kot po slo-venskih neznancih.
Zgodbe je prevajalo osem Ijubljanskih prevajalcev, večina med njimi to zvrst leposlovja tudi dokaj dobro pozna. Pre-vodi so prišli v sekcijo z raznih koncev, nekaj so jih prevedli člani, nekaj znani strokovnjaki, dve pa študenti—prevajalci. Tako je zbirka bolj slučajna kot načrtna. Njen urednik bi, če bi šlo po njegovem, izbral precej drugačno predstavitev znanstve-ne fantastike, kar pa seveda ne pomeni, da bi bila zbirka zato kaj boljša. Morda je prav zaradi svoje slučajnosti knjiga pestra, zgodbe so tako  bolj ali manj
fantastične, bolj ali manj znan-stvene, bolj ali manj tragične, bolj ali manj smešne. Tudi naslov knjige ustreza njeni ,,netematskosti". Medtem ko bi mnogi lahko mislili, da naslov nakazuje nek zgodovinski trend razvoja zf od Raya Bradburyja (ki je vsekakor klasik) do Kurta Vonneguta (ki je precej avant-garden), gre le za slučajno razvrstitev novel v knjigi.
Potrebno pa je tudi reči, da izid knjige le ni tako slučajen, kot bi lahko po zgornjem skle-pali. SSU se že dalj časa pri-zadeva, da bi uspela v približe-vanju kvalitetne znanstvene fantastike, predvsem mlademu bralcu. Z občasnikom poskuša objavljati pogumnejša izvirna dela, ki jih zaradi svoje tema-tike, sloga in še česa, druge publikacije v niso pripravljene objavljati. Člani SSU sicer so-delujejo tako z ŽIT-om kot z Nedeljskim, ki je to leto pričel objavljati kavbojsko zf, ki se je celo izkazala, da občasno niti ni tako kavbojska. No, s knjigo pa bi radi zapolnili ogromno praznino na slovenskem knjiž-nem trgu, kjer se le sem in tja pojavlja spekulativne knjige. Ce bi imeli fantje bolje organizi-rano prodajo, bi lahko izdali na dva meseca vsaj po eno knjigo. Knjige bi bile, predvsem glede na nizko naklado, tudi poceni. Pri tej prvi knjigi, ki velja 35 dinarjev pri nakladi 1200 pri-merkov, se to jasno vidi. Na-slednja knjiga je že skoraj pri-pravljena, vendar bo izšla le, če bo razprodana prva knjiga.
MATJAŽŠINKOVEC
V BOJU ZASVOJE PRAViCE! (???)
Mnogokrat se slišijo pripombe o tem, kako je samoupravljanje na fakultetah le formalnost, kako študentje ne morejo resnično sodelovati v odločanju, kako so prepuščeni samovolji profesorjev. Zakaj takšna mnenja? Zakaj se študenti na eni strani počutijo odrinjene od odločanja, na drugi strani pa kažejo popolno nezain-teresiranost do sprejemanja pomembnih aktov, ki določajo njihov položaj in njihove možnosti v procesu samoupravnega odločanja?
V zadnjem času smo imeli študenti veliko dela z glasovanjem. Ne tistim z dvigovanjem rok, ampak z obkroževanjem ZA ali PROTI. S formalnim načinom evidentiranja, kandidiranja, obliko-vanjem predlogov v bazi, seznanitvi delegatov z zaupanimi jim nalogami in tako dalje, smo vsi gotovo dobro seznanjeni, sicer pa, kdo danes ni! Tista druga stran, dogajanje v praksi, pa ostaja precej neznana. Kolega iz drugega letnika je ves postopek evidentiranja in kandidiranja na naši fakulteti, to je Fakulteti za sociologijo, poli-tične vede in novinarstvo, imenoval ,,oštarijski" sistem in misliva, da se ni dosti zmotil. S tem je seveda mislil okarakterizirati način izbiranja delegatov: študent, ali mogoče ,,celo" dva ali trije, povprašajo drugega ali bi sodeloval in če je ta ravno dobre volje in privoli, je postopek evidentiranja in kandidiranja končan.
Referendum za sprejem statuta FSPN, ki je bil februarja, je seveda uspel, zanj je glasovalo kar 98,6 procentov volilcev, pa tudi kandidatna lista delegatov za samoupravne organe je bila potrjena. Vse to bi bilo lepo in prav, če si ne bi ogledali procenta udeležbe na volitvah. Na referendumu je glasovalo 351 od skupno 618 študentov, kar je 56,7 procenta, volitev delegatov pa se je udeležilo 58,9 procenta vseh študentov fakultete. Ali se ne bi bilo treba že ob teh številkah nekoliko zamisliti? S takšno ,,množično" ude-ležbo v neposrednem odločanju bomogotovo mnogo pripomogli k temu, da bomo lahko čimbolj sodelovali v odločanju v samouprav-nih organih. Ali res gledamo tako ozko na probleme, ki se nas neprestano lotevajo, da se zavzemamo za njih šele, ko nas lopnejo po glavi, prej pa nonšalantno čepimo ob strani in celo stvar pasivno opazujemo ali pa še to ne. In volimo le zato, ,,ker je to pač moja dolžnost"! Koliko časa bomo delo v samoupravnih organih, v zvezi socialistične mladine in (s tem v zvezi) sedenje na sestankih šteli za ,,nujno zlo", in tiste, ki si le prizadevajo URESNIČITI vsaj nekaj, imenovali ali fanatike ali pa karieriste? Seveda je potrebno poleg vsega še močno kritizirati celoten položaj, poudarjati razkol med normativnim in stvarnim, kajti kaj bi le bilo, če ne bi vsaj enkrat na mesec v blato potolkli še tisto revščino, ki škriplje brez naše častne udeležbe!
Naši sestanki (tisti, ki so sploh sklepčni), so kilometrski, polni ,,novih odkritij Amerike", kako je povsod polno nepravilnosti, kako profesorji ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ki so vendar tako jasno napisane v statutih in raznih pravilnikih! Nakazujemo odlične alternative za rešitev ,,nevzdržne neaktivnosti posameznikov", govorimo, ne, govoričimo o odgovornosti nas kot komunistov, mladincev in ne nazadnje kot članov naše samoupravne sociali-stične skupnosti. Toda, le nakazujemo, zakaj takoj, ko stopimo iz avditorija, tudi sami poniknemo v množici tistih, o katerih smo imeli prej toliko povedati!
Ali je res čudno, če se nekateri posamezniki pri vsem tem sprašujejo, kako dolgo bo vsa burka še trajala, kolegi fspn-jevci?
Vera Šeško in Vtasta Jalušič
DELAVNE NALOGE 00 ZSMS IN UK ZSMS V PRED KONGRESNEM OBDOBJU
V obdobju priprav na 10-konkres ZSMS, natančneje marca in ipriia, bo delo 00 ZSMS in UK ZSMS v največji meri usmerjeno v inalizo in oceno dosedaj opravljenih nalog in v priprave programov :a naslednje obdobje. Kritična razprava o doseženih rezultatih, (akor tudi o pomanjkljivostih v delu, organiziranju in še čem, je lajboljše vodilo za delavne naloge po kongresu.
Idejnopolitično delo članstva, organiziranost in akcijska enot-nost organizacije ZSMS so družno s problemi vzgoje in izobraže-vanja (zakon o usmerjenem izobraževanju) in utrjevanja samoupravnih odnosov v univerzitetnem prostoru le pomembnejša vprašanja na katera bodo konference 00 ZSMS in UK ZSMS mo-rale poiskati odgovore. Še posebno odgovorno pa bomo člani ZSMS pristopili k evidentiranju in kandidiranju članov v organe ZSMS. Okviren časovni razpored dela: 1. a) Do 15.3. 1978 bodo člani v 00 ZSMS evidentirali vodje
aktivov, predsednike komisij, sekretarja in predsednika 00
ZSMS.    .
b) Predsedstvo 00 ZSMS pripravi predlog gradiv za konferenco 00 ZSMS in ga posreduje članstvu v razpravo.
2.  a) Do   20.3.1978  bodo kadrovske komisije   pri 00 ZSMS
sumirale rezultate evidentiranja za organe 00 ZSMS. b) Kadrovske   komisije   bodo  evidentirale   člane   predsedstva UKZSMS,sekretarja UKZSMS in predsednika UKZSMS ter delegate v univerzitetno konferenco.
3.  a) 31. 3. 1978 kadrovske komisije pričnejo s postopkom kandi-
diranja in pripravijo kandidacijsko listo za konferenco 00 ZSMS.
b) Kadrovska komisija UK ZSMS sumira rezultate evidentiranja za organe UK ZSMS in prične s postopkom kandidiranja.
4.  Med 31. 3. in 15. 4. sprejme PUK ZSMS predlog gradiv za uni-verzitetno konferenco.
5.  Do 15. 4. so konference 00 ZSMS, do 30. 4. pa univ. konf., ZSMS.
Stepančič Ludvik
Uredništvo Študentskega lista TRIBUNA je sprejelo sklep, da v št 11 zaključimo tisti, prvi in najtežji, del poročanja o mafiji v študentskem naselju. To, seveda, ne pomeni, da o teh in naslednjih dogodkih ne bomo pisali.
Menimo, da smo s člankom MAFIJA V ŠTUDENTSKEM NA-SELJU in z vsemi nadaljevanji, ki so mu sledila, pospešili reševanje že odprtih problemov. Hkrati pa smo pokazali na še nekatere, bolj svinjarije, kot pa le probleme. Ravno zaradi tega je bilo mnogo storjenega, da bi delavce v ŠN in uredništvo TRIBUNE, ki je z njimi sodelovalo diskreditirali. Nemalokrat na najbolj podel način. Naenkrat je bilo veliko neumnih, nekaj je bilo in je psihično bolnih, muči jih preganjavica, postali smo kontrarevolucionarni, pobalini, zahrbtneži, lažnivci. Da smo protisamoupravno nastrojeni so nas zmerjali. Toda to so bili le poskusi umivanja z blatenjem drugega. Predzadnji poskusi sploh. Za zadnje niso imeli več hrbte-nice. Vsaj trdne ne več.
Navkljub vsemu, so se poleg TRIBUNE v ŠN podali še nekateri — ,,pristojni dejavniki" bi rekli pri Delavski enotnosti. To seveda ni ,,končna beseda", kot pravi D. Križnik v sedmi številki tega ča-sopisa. Še posebej ne, ker imamo poleg nesamoupravljanja opraviti
tudi s ffsamskim upravljanjem" - takim in tistim, ki mu v našiht občilih pravijo tudi gospodarski kriminal. Tisti kriminal, ki ga> narobe pojmujemo kot anomalijo, od zunaj vstavljeno v naš, k samoupravi težeč sistem. Ta kriminal, ki ga moremo (naža/ost mnogokrat navkljub ,,pristojnim dejavnikom") razumeti leznotraL obstoječih odnosov v naši družbi. Kot nujno posledico teh od-nosov, ki so v svojem bistvu odnosi med razredoma. Tudi v poli-tično in ekonomsko prehodnem obdobju.
Dejstvo je namreč, da se tim. gospodarski kriminal po/av/ja najpogosteje prav tam, kjer so samoupravni odnosi najmanj, alipa> splohniso uveljavljeni (v primeru ŠN je to še posebej evidentno).
Kaj to pomeni? Kateraje torej tista ,,končna beseda"? To ni le beseda. Je dejanje proletariata v imenu profetariata* de/an/e, ki ga edino priznavamo - revolucionarna diktatura pro-letariata, ki ima za cilj odpraviti tudi samo sebe.
UREDNIŠTVO
Naj živi proletarska revolucija!
Tu, na tej strani TRIBUNE že tretjič zapored predstavljamo in razgaljamo tisto, kar smo ptvič imenovali mafija v Študentskem naselju. Tokrat je do-(ument, ki ga imate pred seboj (sicer ni objavljen v celoti, ker za to nibilo te časa ne prostora) zap/snik s sestanka predsednikov blokov in disciplin->kih, ki je bil dne 23. 02. 1978 v dnevni sobi tretjega bloka. Sestanka so se, kot nepovabljeni, udeležili tudi trije uredniki s Tribune, ki so celotno raz-oravo posneli na magnetofonski trak. Sicer pa so sestanku prisostvovali di-rektor Maks Završnik, predsednik Zveze sindikatov v ŠN Viktor Gašperčičjn vodja DE ,,Dom", Bernard Čibej, ki je hkrati tudi sekretar aktiva ZK v ŠN. Na sestanku je bil tudi tov. Kranjc Janez — hišnik v telovadnici, ter deset od trinajstih delegatov (predsednikov, disciplinskih) študentov.
Radi bi povedali, da je to še eden dokument, ki je potrdil naše trditve v orejšnjih številkah TRIBUNE. Radi bi bralca opozorili na z velikimi črkami tiskane besede in stavke, ki so jih izrekli vodilni delavci zavoda. Ti so še oosebej zanimivi zaradi tega, ker imamo priložnost enkrat brati, DA NIHČE NIČ NE VE O PROBLEMA TIKI, potem pa, nekaj stranipozneje, DA SO SE ONI ZELO TRUDILI ZADEVE UREDITi, VENDAR VODILNESILE, DA, V0DILNE SILE, SO TO PREPREČILEIU Posebej še Gašperčič Viktor, iredsednik sindikata je ves čas samemu sebi skakal v besedo. Sicer pa, pre-litafte!
3pomba:
Zapisnika nismo lektorirali, da bi ohranili njegovo izvirnost-
Uredništvo
To bi jaz za informacijo, ker ne želim, pravzaprav ni namen tega sestanka, ker današnji sestanek določa tudi druge točke, da se študentje informirajo pravilno o tej zadevi. (? ) (op. ured.). Ta postopek teče preko samoupravnih organov, preko osnovne organizacije sindikata, da se bo razjasnilo in ugoto-vilo pravitnosti in nepravilnosti resnice in neresnice. Tako da, od tega bežati ne moremo ne eni ne drugi. Prvi študentje kot sami, lahko posredno (? ) občutijo posledice tega na sebi, če ne bi bilo, če se še naprej ne bi uredilo stvari, vendar najbolj pa sami delavci v družbeni celoti kot taki. Mislim da morajo študentje v tej fazi sami pomagati, s tem da sodelujejo in to aktivno sodelujejo in pa predvsem z resnico, tako kot bomo mi. To je predvsem naloga predsednikov disciplinskih v okviru svojih nalog in dela v blokih. Še enkrat bi pa povdaril, govorim kot predsednik sindikatov, da je ta 105-članski kolektiv napram družbi zelo odgovoren, vendar ima malo mož-nosti, da se sam bori proti vsem problemom, ker to problern študentskega naselja in študentske populacije ni tu samo problem tega, ampak je problem celotne družbe. Vi izhajate iz razno raznih krajev Slovenije, Jugoslavije in drugih držav in ni to tako enostavno. Sedaj ali lahko en delavec, ena čistilka ali en referent na upravi lahko nosi vso to odgovornost, če družba ne stoji ob strani in moram kritizirat družbo v tem trenutku, da ni doslej nič napravila, da bi to stanje se izboljšalo ali pa da bi nam dala vsaj eno možnost, pomoč, razen v tistem denarju, ko dobimo na amortizacijo, odkionila pa je vse dp
rekel da je to informacija za študente, kj je pravzaprav, kaj se dogaja, kako bomo k temu pristopili, da ne bi potem študentje nekje viseli v zraku, kaj je to. To je bil namen tega sestanka. Se eno stvar bi pa opozoril, da ko sem prej rekel da se študentje res neposredno čutijo za to, samo bolj se nagibam, k problemom, ki so v zvezi s samoupravljanjem med delavci, ker te problemi, kot je VI. blok, Peričeva, llirska, pravila, topla voda in še cel kup problemov, to so dejansko problemi tehnične narave, ki jih morajo izvajati strokovne službe, strokovni delavci, delavci ki so zadolženi, ne pa samoupravni organ kot tak, ker on samo sprejmekončni sklep ali se bodalo investicija za to ali se nebo dalo. Jasno je tudi če se ta dilema zavleče mesece in mesece je tudi študent na škodi. To je tisto pofcredno, neposredno pa če se ne izvede. Zato bi jaz prosil, da ko bomo te zadeve razčistval, jaz razčistil predvsem tiste zadeve, ki so dejansko v članku, ki so bile kritizirane nekaj je bilo tudi takih okrog študentov, tisti radiatorji pa ne vem kaj še. Moram pa še enkrat rečt, ter bom podprl tov. Časa iz Gerbičeve, da je res tako kot je on prej povedal. Jaz sem tukaj sedaj eno leto, prejšnji direktor tov. Kogoj je bil na delovnem mestu direktorja, je prišel pravzaprav v situacijo, ki je mogoče bila še slabša kot je v tem trenutku, je z določenimi ukrepi, tako ne vem kakšnimi, pač jaz nisem bil tu, ampak kolikor sem lahko slišal in so se pozneje delavci o tem pogovarjali in se še danes o tem pogovarjajo, z določenimi ekonomskimi in ne vem kakšnimi prijemi, stvar speljal iz, torej zavod izpeljal iz izgube.
 Informacije v zvezi s člankom v Tribuni
GAŠPERČIČ. pred. sindikata: Govoril bi v imenu svoje naloge, ki jo mam, kot tudi v imenu sindikata delavcev v tem zavodu. Namen današnjega estanka je bil, dejansko kot tukaj piše informacija in ne polemiziranje o onkretnih stvareh. Ker glede vsega tega teče ves postopek tako kot mora, amoupravno, preko vseh organov, institucij itd. želim na kratko informirati > tej zadevi, o članku, ker na kratko da rečem, da v članku so navedene tvari na tak način, ki je pač odgovarjal tistim piscem tega članka, ne more >a odgovarjati družbeni stvarnosti. Res je to, da vsak državljan pri nas ima jravico pisati, dajat članke ven, glasila, lahko se tudi drži navedene resnice, ahko so neobjektivne kritike, kar je potem seveda stvar družbenih forumov institucij, sodišč itd. Hočem rečt: sam moram priznati, osebno, kot pred-Kdnik sindikata da DO PRVEGA SESTANKA, Kl JE ¦ BIL PRAV-ZAPRAV SKLICAN NA POBUDO DELAVCEV OBŠTUDIJSKIH DE-JAVNOSTI, TU, RAVN0 V TEJ SOBI, NI BILO NE VIDET NE VEDET 0 KAKRŠNIH KOLI PROBLEMIH, OZ. NESPORAZUMIH, SPORIH KOT JIH Tl DELAVCI NAVAJAJO. SAM ŠE DO DANES NE VEM KAKŠNI SO 71 SPORI IN KAKŠNA SO TA NESOGLASJA MED DELAVCI TE E NOTE IN DELAVCI DRUGIH ENOT. Kar se tiče samega dela samoupravnih orga-tov, zavodov in dela delavcev v posameznih zavodih. Morda bi težko izrekel cakršnokoli direktno kritiko ali pohvalo, moram samo rečt, da delam v »kviru možnosti, ki jih imamo kot 105-članski kolektiv, ki ima za nalogo Jajat možnost stanovanja in hrane, skrbeti za to družbeno imovino, ki je ukaj. Vedeti moramo, da 105-članski kolektiv, s takim kadrom kot je in ki 2 plačan s takim denarjem, kot je, bolj ne more biti plačan, dela tako, kot ahko dela, vemo pa, da so težave, ki se jih dobro zavedamo in nekako se že jrecej časa mučimo, da bi stvar nekako popravili, po zmogljivosti bi našli in i\ spravili, vemo pa da to ni stvar enega dneva, ampak to se razvija in Dpravlja lahko dolgo časa. Ne zato, ker bi delavci to ne hoteli, ampak zato ker je potrebno precej predvsem v Ijudeh samih se razvijat ta samoupravna dolžnost, ki pa pri naših delavcih, kakor pri samih študentih ni dovolj raz-vita, enostavno iz razloga, ker so določene težave okoli informiranja, okoli opravljanja teh nalog samoupravljalcev ftd. Včasih tudi ni dovolj možnosti ni sredstev, niti Ijudi, ki bi to strokovno znali to in jih niti nismo uspeli nikoli dobiti. Jaz ne vem, moje osebno mnenje pa je, da določene posledice izha-ajo iz preteklih let, ko določene stvari niso urejene, mi smo pač to po-iedovali. S tem se ne moremo tolažiti, ampak moramo, jasno takoj stvari iredit. Tu ni nobene dileme. Ker nas je precej mladih, precej novih tukaj in <i novi stanovalci, ne veste kaj se je dogajalo v preteklih letih, pa se je to iredilo, morda samo začasno, ampak jaz upam, da se to sedaj ne bo začasno jrejevalo, ampak se bo urejevalo, kakor se je moralo urediti v smeri razvoja amoupravljanja pri nas, nikakor drugače. Se eno stvar bi moral rečt, glede tudijske dejavnosti. Vsaj v začetku, ko je bila ta dejavnost formirana, smo iobro sodelovali, tudi smo imeli možnost delavci, rekreacije v tej šolski dejavnosti, ravnotako smo lahko kulturno sodelovali.
Nenadoma, ne vem točno kdaj, se je stvar ustavila zaostrila, ne vem po čigavi krivdi, vendar prej je bilo vse drugače. Še eno stvar moram kot pred-sednik sindikata zamert delavcem, da so obšli pri tem njihovem izvajanju kritike, ker kritika je vedno v redu, če je zdrava in če pomeni napredek, poleg tega pa tudi te informacije, obšli so organizacijo sindikata, obšli so samoupravne organe zavoda in tiste institucije, ki bi morale pravzaprav to prve sprejet, to kritiko, prve obravnavat in jo potem tudi reševati. Je pač tako, da morda Ijudje \z razno raznih razlogov ali ne vedo ali pa je to namerno, kakorkoli že. Torej ni vse tako črno, kot črno izgleda ni pa vse jlato kar se sveti, to o tenr. članku. Se pravi, da je eno in drugo in če že kdo :eli kritiko postavit, bi prosil že vnaprej tudi delavce in pa tudi študente, da »e najprej preveri resnico potem se pa tisto neresnico oz. preveri se kaj je esnica, kaj ni in se potem resnico, če ni kaj prav objavi in pove. Mislim, to je lajbolj pametno, saj ima vsak pravico laž napisati, vsaj zakoni to pravijo.
sedaj, vse druge dotacije. To je vse povezano. Nam sedaj, že leta nazaj nihče ni priskočil na pomoč. Nihče. Mi se moramo sami boriti s temi problemi, tako finančnimi, tehničnimi, kadrovskimi in z vsemi. Moram pa še to rečt, da status sam tega zavoda ni razjasnjen. Jaz vam že vsa leta to trdim, vendar do sedaj nas ves čas pobijajo v smeri, da smo pač zavod posebnega pomena, tukaj smo in sedaj se uničujte če se hočete, matrajte se če se hočete, če ne pa pojdite, bodo pa drugi prišli. Ampak to ni res. Delavci tega zavoda se lahko, se morajo in so dolžni za svoje pravice borit po ustavi in jih morajo imeti tako, kot vsi drugi. Pri tem pa seveda ne sme trpeti študent. In to ni cilj delavcev, ampak je cilj, da vsi dobro živimo skupaj in pa da delamo pa da smo prijatelji, da se ne kregamo, pa da se na sestankih ne gledamo tako kot psi pa mačke, ampak kot Ijudje, ker vi boste tudi enkrat takole sedeli kot sedim jaz in tov. direktor, tudi boste tako razmišljali, tudi boste imeli podobne probleme. Morda bodo še celo tukaj delati v tem študentskem naselju in potem bo drugače, ne več kot uporabnik,ampak kot izvajalc in takrat bo čisto drugače. Toliko imam jaz za povedati.
ČAS. ^uderjt. dgleaat z Gerbi^eve: V tistem bloku stanujem jaz pet let, pomeni bo pet let, sem edenstarejsi h stanovalcev tam. Vsa leta smo tam prežh/eli in bi samo nekaj povedal. Problem reševanja konkretnih stvari, ki jih mi občutimo, zadnja leta, prejšnja leta I., II., III., letniku sem bil, je bila neka kampanjska stvar. Ko je bila skupščina je bivši direktor prišel tja, naši Ijudje so ga napadli, so rekli, čakajte malo, tako te stvari ne gredo. Sicer na koncu je on s svojimi demagoškimi govori tako prepričal te Ijudi, da so mu ploskali. Ampak od njegovih obljub ni bilo ničesar. Drugačna praksa pa je sedaj zadnji dve leti ali pa sploh to zadnje leto, jaz sem letos na Skupščino naglasil, odkar je prišel novi direktor, da se je pojavil neki novi veter. Di-rektor je rekel, da bo za te stvari zagrabil, kajti mi vemo od kod pomeni da je nekaj narobe v naselju, ampak kaj, kake silnice so tu, kje in kaj bo iz tega prišlo to je vprašanje. Gre pa za to, če smo se nekaj zmenili, je bilo tudi narejeno. Sedaj pa bi povedal samo še eno stvar, kajti akcija mora biti kontinuirana. Vedno je treba delat to, apeliram na člane sveta blokov, kajti če se le tu izostane pa se ne opozarja intako naprej^e stvari ne bodo reševale tako kot je treba. Vedno se moraš zavedati svoje dolžnosti, če si predsednik bloka ali disciplinski, moraš na tem delat, če ne boš delal in opozarjal tiste, ki so za to odgovorni, da potem naprej naredijo kaj, ne bo nič. Jaz bi samo to hotel povedati, da se pri nas v zadnjem času stvari urejajo, da se dela na tem, da se je naredilo.
Disciplinski. 6. bloka študent: V zvezi s tem člankom, bi jaz rekel, da to kar je prišlo sedaj, da to ni nič novega vsaj za nas tiste, ki se dve tri leta ukvarjamo s to stvarjp, mislim da so samo zvedeli še tisti, ki so bolj ali manj prizadeti ČE Bl ZAPISNIKI, TISTI. Kl SM0 JIH DELALI NA SKUP-ŠČINAH DELEGACIJ IN KOMITEJEV IN PODOBNI, MISLIM DA Bl BILO ŠE B0U KRITIČNO. SAM0 NAŽALOST TISTI ZAPISNIKI SOSLI SKOZI ROKE, TAK0 SE REČE TISTIM KOREKTORJEM IN D0 TEGA Nl PRIŠLO, TAKO, DA JAZ MISLIM, DA TISTO KAR SO NAREDILI DELAVCI OKROG UPRAVE MISLIM, DA JIH NISO, KER VI. BLOK TUDI Nl DELAL KROGOV OKROG UPRAVE, SMO ŠLI TUDI DIREKTNO IN Nl BILO 0DZIVA ZATO. In jaz tudi pravim, če za nas pravijo, da smo nesamoupravno reagiral na plačevanje stanaririe, kjer nismo, mislim da tudi delavci imajo veliko prav tam, ker se tudi notri navaja. In da je to ne vem kakoje kolega rekel, da mi posredno reagiramo, ne vem kako kako je to mišljeno, da reagiramo šele po Tribuni.
ZAVRŠNIK. direktor: Rekel je že tov. iz Tribune, da bomo verjetno dosti časa danes porabili, če bomo hoteli razčistvat o članku v Tribuni, kar se mi še vedno zdi, da ne bomo mogli, ne zato ker nebi hoteli, ampak zato ker dejansko možnosti nimam, kajti vse te stvari je treba poiskat in vse te stvari so tudi napisane. Jaz mislim, da se ne bomo danes iskali resnice, kaj je kdo rekel kaj je kdo napisal, kaj ni, ker se ne bomo dokazali. Ne bomo si mogli dokazati kaj je res in kaj ni. Poleg tega bi še eno stvar, ker to opravlja-jo določene službe, strokovne, ki imajo te podatke tako bodo samoupravni organi obravnavali, tako bodo lahko študentje dobil in Tribuna dobila, tako bodo lahko vsi dobili to. Mislim da, ne zato ker nebi mi hoteli, ampak sem
ampak to izgubo so morali delavci plačati iz svojega žepa, da so lahko začeli normalno delati. Način dela je bil pač drugačen kot je sedaj, ker so bila sredstva financijsko še manjša kot so sedaj in so bili kadri še slabši kot so sedaj. Mi smo se kadrovsko nekako popravili in tako dosegli en določen nivo, čeprav idealno ni, niti se ne moremo hvaliti, da smo res vse uredili, ampak, kot sem že prej rekel v okviru teh naših možnosti. Veste, da imamo enega hišnika na dva bloka, se pravi na petsto Ijudi en človek. Mi pa vemo, da so na fakultetah, recimo Ijudje, hišniki, ki sami praktično ne delajo dost, ampak imajo druge izvajalce za opravljanje takih dejavnosti, oni pa so samo gospodarji. Torej ena taka zgradba, ali pa naša, kjer je notri petsto Ijudi je le razlika, to samo za primerjavo, ki jo dajejo naši hišniki nasproti svojemu delu. In poleg tega pa so še bolje plačani. Tako da te probleme, karse tiče tehničnega reševanja, imamo tukaj težave. S to toplo vodo, saj jo imamo tukaj pod tretjo točko, bomo neke kratke informacije ponovno dali spet okoli tega mogoče tov. direktor in glede samih izvajalcev itd. Vi veste, da moramo mi, da je najemnina študentov.kolikortolikor nizka, lahko bi po-iskali izvajalce, ki bodo strašno dragi, pa bodo mogoče res-malo bolj kva-•litetni od tistih, ki bodo malo ceneje, pa so povprečno tudi kvalitetni, ampak je tako. Zgradbe nekatere so tudi zastarele in se jih ne da več v nove spravit. Torej sedaj, jaz bi lahko zapravil dosti časa, če bi hotel o teh problemih govoriti, to ne tehničnih. Ampak predvsem je naloga samih študentov, da to opozarjajo in pa naša služba. No, jaz sem bil mišljenja, da s petimi hSniki v desetih zgradbah, ne bomo prišli na tisti nivo in je vse zastojn. Zastojn si delamo iluzijo, da bo boljše. Ampak moramo stremet, da bo več Ijudi in da bomo lahko zahteval, da bodo to delo kvalitetno opravili. Ne morete danes od enega hišnika zahtevati, da bo njegovo stanje idealno, če pri tem študentje sami nič ne dajo, ali pa malo.
7AVRŠN||<j: Nekam mi je nerodno poslušati to diskusijo. Vidim, da se hoče vsaj s strani Tribune, ki se sedaj nekje opravičuje—
TRIRUNfr To ni opravičevanje.
Dejte razumet, jaz tako razumem, jaz sem vas poslušal, vi dajte pa mene. Avtorji tega sestavka so delali cca 5,6 mesecev intenzh/no na tem. Vendar svojega osebnega dela, hišniškega dela v obštudijski pa ne. Avtorji vsega tega sp imeli podporo, tudi vodje obštud. dejavnosti, ki je dajal in čas in sredstva in možnosti, da se je vozikalo, vozarilo, fotografiralo itd., širom cele Slovenije. Mislim da, tov. iz Tribune, ne more zahtevati, da se danes na tem mestu, po enem tednu, če so te avtorji tako intenzivno, pa z poglcbljeno hudobijo to zbirali mi ne moremo v treh dneh vam prezentirati, kar je tov. prej rekel, pa res kvaliteten odgovor, tak ki bo, tako konkreten, kot ste vi, ko je šel danes eden preverjat, če Marinko plačuje najemnino ali ne. To je edina stvar, ki ste jo preverili v vsej tej zadevi. Edina stvar. In pa da se javno opravičujete. Mislim, da je človeka lahko žaliti, je pa treba prej vprašat, mislim da v življenju tako komuniciramo. Jaz sem tako navajen. Avtor tega, ki tu sedi, ki je imel vso podporo, sredstva, kupili smo mu pisalni stroj, fotografski aparat, še celo kombi so imeli, da se lahko okoli vozijo, sopač se zavedal in tudi na vse razno razne forume pisali, kjer so mogoče malo drugače k tej stvari pristopili. Ker kot rečeno naš predsednik UO se je ali ni dosti precizno izrazil, je kup stvari, ki jih je treba rešit, nujno terjajo rešitev, vendar to se pa prosim, jaz sem tukaj od marca pa ne da in ne da. Ker so klape Ijudi, ki hočejo, to je dejstvo, namenoma delovat, ter uživat v razprtijah! Jaz nisem navajen živeti v kolektivu, kjer so, zjutraj prideš, pa slabe volje če je pa nekdo že od rojstva navit na to struno, da mora razprtijp delat, pa da ga zato mečejo iz kolektivov ven, kot tov. Kranjca pa iz partije, potem pa če so to avtorji, pobudniki kontrarevolucije, pa mafije, pa I. 48, informbiro pa tako naprej, pa če sem tudi jaz član mafije, saj ste rekel tisti, ki so imenovani so mafija, se pravi čimprej Gašperič, jaz, Mašera, Kos, Marinko, Količnik, ne vem če bi imenovali, ta je že v vojski, torej mi smo mafija, tisti ki niso imenovani niso mafija. Jaz vam povem, da bi lahko šli direktno na sodišče zaradi žaljenja časti, kajti vi meni ne morete trditi, da sem član mafije. Če boste pa dokazal, da sem vam ukradel miiion dinarjev, pa prosim kar na Milico. Tako se pa ne bomo pogovarjali. Torej, tudi način, kako je bilo to  narejeno, da en hišnik si dovoli pod streho, družbene
lastnine, sklicat tiskovno konferenco v katero ni povabljen nihče od mirodajnih Ijudi, ki bi lahko kaj pojasnili, pa kaj pametnega povedali, mislim da to nikamor ne pelje. Tam zraven, pa še snažilka, ki je vsa napeta, pa en dosti problematičen gospodar, ki mu tudi zgleda nekaj ne štima v njegovih stališčih do, ravno pri teh zadevah med snažilkami pa med upravo, ki lahko še pa še škode naredi, ker mu zadeve niso pač jasne, malo smo imeli smolo, s takim človekom, boljših ni, za tak denar kot je bilo rečeno. In mi smo imenovali komisijo, ki mu stoji od črke do črke. Tisti odgovor bomo mi lepo tudi pokazali, takim Ijudem, ki se na to razumejo (? ). Morate nam dati nekaj časa ker oni so se tudi pripravljali, mi pa imamo še drugo delo, ne samo to, ker oni so imeli samo to delo, nič daigega. Tako da bomo pa vsaj v roku enega tedna, kvalificirano in razloženo in vam itd. vsem drugim do-stavili, ne v opravičilo ampak v pojasnilo kaj je res. Tam je tudi nekaj stvari, ki so odprte, to je sigurno, nekaj je nepoučenosti, nekaj je iz trte izvitega, nekaj je takega, ko jim je vseeno ali je 10 milionov ali je 2 mil. manj, pa kje
je ta denar..........Gašperiča, ki je dobil vezano vlogo, kot delavec,
sedem letni član kolektiva na prošnjo, čisto regularno po vrstnem redu, vezano na osem let osem mil. na banko, pa ta denar ni njegov, da je to denar zavoda, namenska štednja in niti ni deset je pa osem. Danes se pa stiska v enosobnem stanovanju, ki je last žene. Veste, to ni kar tako enostavno, da bi človek mirnih živcev domov šel, kobo zdejto rdečo Tribuno bral. In k m^ni so prišli tovariši \z Delavske enotnosti, so vprašali kaj je na stvari, vi imate materiale sem rekel, ki vam ga je kolporter tega, telovadnice, dal, lahko pregledate vse, jaz nimam nič proti, ampak dejansko stvar je pa treba pre-veriti, pregledati, da ne boste šli v kakšno stvar, ki bi razburkal, ta najbolj občutljiv živelj sredi Ljubljane. Jaz mislim, da se dosti zavedam, da ne smemo biti mi tisti, ki bomo, ne pospeševali, niti ne gojili kakšnih hrast tukaj na tem telesu, ker dejansko ni dobro, da se, bi rekel pride do ekscesev na račun anomalij in podtikanja Ijudi, ki to namenoma delajp. En dober komunist je v Partiji in tam deluje pozitivno, ne destruktivno. Ce je pa eden 73. leta izključen potem za mene vstopa nima in če je še tako užaljen, od prejšnjega podjetja, ne more, pa tukaj se postaviti in zaveznike iskati pri vas, pri stanovalcih, katerim ne moreš vsakemu posebaj, kar se tudi f izično ne da dostikrat, dokazovati kaj je res, kaj ni res. Po pravici vam povem, je problemov najmanj tisoč, s katerimi bi se mogli dejansko ukvarjati od tega kar je bilo že tu malo povedanega, samo ne tako, mogoče ta družba. Družba, jaz to drugače to gledam, ne tako da bi družba miloščino dajala za botjše počutje, ampak je ogromno na interni organizaciji, je dodatnih delovnih mestih. Veste težko bo dobiti Ijudi, da bodo šli v službo tam kjer je mafija, zlasti pa zato, ker malo denarja tukaj pade, vam povem, nazadnje bi človek še, na tisto malico ne šel, ker smatram, da že nekdo gleda, da ješ njegovo. In do tega je prišlo, ker se vzpodbuja iz razno raznih pokvarjenih intencij. Mi lahko naredimo, ko se borimo za popravila in zato, da ne bomo nobenega dinarja šparali tam da se bo valjal tam po raznih skladih, ampak bomo zapravili vse, da se to sanira, kolikor se sanirati da. Ampak v pol leta, pa če se toliko let nazaj ni tega intenzivnega delal se pa tudi. Sem zavsako debato, vsako diskusijo za vse, samo nisem pa noben član mafije niti moji sodelavci ne. Če pa bi kakšnega imeli tata, lopova . .. bi ga pa najbrž že. Enega smo imeli, bom naglas povedal. Prejšnji mesec, smo najeli človeka za kurjača, kvalificirani vodoinstalater, ker dva to ne moreta opravljat, že par let sta samo dva tam, plus je proti zakonito plus je tako in tako. Smo ga dobili, da bi ga pregledali, če je v redu človek, da ga ne poznaš samo po očeh, dva meseca je bil potzkusni rok, da bi ga potem dali šolatiza kurjača, ker more imeti posebni izpit, to poznate. Ni bilo tega deset dni, ugotovimo, da tukaj hodi v prvi blok, h neki punci, dali smo mu stanovanje v akademski kolegij. So bile pritožbe. Sem ga jaz poklical na zagovor kaj ima tam za delati, pravi, jaz hodim samo malo na obisk, imam eno prijateljico, tam Bovec pa tako naprej. Sem mu rekel, dejte se merkat, tukaj je študentsko naselje, v nare-kovaju podčrtano. Ni bilo tega teden dni, mi prinese nekdo iz I. bloka članek, da je obsojen na 6. mesecev zaradi kriminala. Jaz sem takoj zahteval, da se komisija sestane in se mu odpove, ker ne bo kriminalec v naši sredini. Plus, da je grozil tov., da jih bo pretepel, če bo katera povedala, da tam spi. Smo mu odpovedali, se je zatekel v telovadnico h tov. Kranjcu, ki mu je na lastnoročno diktero napisal pritožbo na sindikat, da je uprava ne demo-kratična, ne dela samoupravno, da je to, da je ono, cele flancarije, ene par listov in možakar na občino, občina mene kliče in pravijo, dajte tistega Kranjca že umiriti, da ne bo kriminalcev sem pošiljal, ker naj mu raje reče, naj gre službo iskati. Ker mu ne bo noben organ v državi dal podpore. Zlasti, če je v takem delikatnem naselju v službi, kriminalec biti ne more. In to je mafija. Bo pa v enem tednu razmnoženo črno na belo.
KRANJC. hižnik v telovadnici: Tovarišija, če dovolite. Član teh kriminalcev naj bi bil tudi jaz. Ne bom napenjal tega sestanka, ker sem zelo miren. Drži naj to, kar je prej tov. Gašpršič rekel, naj ne bomo osebni. Imeli ste priliko videti, po eni strani, da se ne zanikajo težave, po drugi strani, da so vedeli za težave, pa se ni nobeden vprašal, kako bi pristopili težavam, da bi jih rešili, po drugi strani ste videli, da se za to celo krivi družbo, po četrti strani ste pa videli, da . .., potem ste pa videli, da se gre na osebno diskvali-fikacijo tistih, ki so opozarjal. Ne glede na to, kaj kdo kje govori, naj bodo te izjave, ki ste jih slišali za vas uradne, težava, ker jih imam jaz za neuradne. Samo eno je, napadat obštudijsko, šefa, mene, vam povem, da ravno ta človek tov. direktor Maks Zavrčnik, nebi zdajle datuma vedel, to bo povedal tov. Potočnik, ki je takorekoč jokal pri njemu v gostilni, da mu naj nekako pomagamo, . .., da je sam nezmožen, da bi kaj ukrenil. To je ena plat. Drugih treh, kjer smo mi priznani za krivce itd. Res je, da bo ta komisija dala, jaz se tega trdno zavedam od sebe in boj s tem še ni končan, ker pravijo, da če ti dobiš en boj s tem še ni vojna dobljena, ali pa končana. Jaz sem pripravljen iti tudi na sodišče, da se sproži tam tudi ustavni spor, saj razumete. Tudi pri drugih organih sem tudi bil, semsprožil to. Ne bom sedaj obravnaval sedaj kurjača, pa vse skupaj naprej. Dajte to zasledovati, pa boste videli eno, pa tudi drugo stran. Kajti smatram, da je direktor, ki mu je, ne mi, družba zaupala ta položaj in če ga jaz kot delavec, ker imam vso pravico po ustavi Zakon o združenem delu in po našem neveljavnem statutu, upozorim tov. direktorja in tov. Čibeja kot sekretarja partije, dajte te Ijudi poklicati, stvar raziskati pa postavit pred disciplinsko komisijo, ki smatram da je nepravilno da se brez vsakega sklepa samoupravnega organa zakoplje krompir po teh in teh količinah, sem potem jaz tisti, ki napadam samoupravo, tisti, ki so pa to naredili so pa spoštovanja vredni. To je eno. Drugo. Od ventilčkov, do drugih stvari naj bi vam povedal, da smo na vse to opozorili, samo kaj je bilo. Bil je kolektiv, kar smo tudi opozorili, brez disciplinske komisije, brez organa samoupravljanja, ki bi mogel biti že po zakonu 74. leta in še in še. Na vse te stvari smo mi javno opozorili. Ne strinjam se jaz s tem, če sem prišel 17. 10., ko je bil sestanek v tejlesobi z družbenopolitično organizacijo predstavnikom samoupravne, s tov. z odbora sindikata, tov. Čibejem, ko sem poedince imenoval, da so kradli, da je treba ugotoviti, da dajmo razčistiti v okviru kolektiva, ne iti izven, narediti o tem
zapisnike in dati pred disciplinsko komisijo te Ijudi. Pojavilo se je tudi, da mi, ki smo opozarjali, smo po nezakonitem vstopu, ker volitve si upam tukaj trditi, prosim, da se tudi zapiše, da so bile nezakonito izvedene v vse samoupravne organe s pomočjo predsednika sindikata, smo mi leteli iz vseh organov ven, tiste, ki pa so to delali, pa so dali celo v samoupravno delavsko kontrolo. Lahko bi govoril še in še samo potem se bo tole res dolgo zavleklo. Ravno tako se ne strinjam, ker sem opozarjal tov. direktorja o tem, ne more zanikat, ker so priče, ki pravi da ima fotokopije, da je bivši direktor ne-opravičeno dobil telegramsko nakazano, ko je bil na bolovanju mil. dinarjev, ki ga nobeden samoupravni organ ni odobril, . ... To je potrdil tudi Vinklar vam na teh sestankih, da so to dokazi. On je dolžan, temu je družba zaupala, da to pride pred kolektiv, da javno pove in da tistega, kar je bilo nezakonito kaznujemo. To se do danes še ni zgodilo. To naj bo moj odgovor. Ostalo pa dajte zasledovati. Bojo pisali tudi v Komunistu, bo pisala tudi Del. enotnost in bo pisala tudi Tribuna, pa bomo videli, sodišča so pa v Ljubljani. To bi bil odgovor, ne vem, če sem zadovoljil, če ima kdo kakšno vprašanje. Povem, drugače se pa ne bom, dokler ne bom pregledan, več spuščai.
piscinlinski IV. bloka-žtudentkgr Jaz bi rada nekaj dopolnila. Verjamem, da tov. direktor in vsi ostali so bili prizadeti ob imenovanju, da so mafija, verjamem, ampak mislim sedaj, če ni to tov. Kranjc povedal in lahko jaz povem, da je lahko tov. Kranjc užaljen, če ga tov. direktor imenuje tam enega hišnika in napihnjene snažilke. Ker to je pa čisto sigurno, da to delavci na njih naj bi slonela naša družba, naše samoupravljanje itd., da tako delavci in študentje, ki smo tudi zelo prizadeti nad nami se vse prikriva. Naj povem sedaj en primer. Več kot eno leto smo imeli neveljavni statut, ki so ga vsi izdali za veljavnega. To je prvo. Osem mesecev smo govorili o domskem redu, da je sprejet, da je veljaven, kar smo dobili po osmih mesecih da ni res. Zakaj se je prosim tov. Gašperčič to nam prikrivalo. Da imamo statut, oktobra, novembra je bil sestanek sveta zavoda, tam sem jaz postavila vprašanje, kako je s statutom, kako je z domskim redom, nakar je tov. Sajevic pripomnil, da je zelo tehtno vprašanje, nakar ste se začeli vi vsi spogledovat in šele nato ugotavljat kaj je statut in kaj je domski red, kaj je sprejeto in kaj ni sprejeto. In še takrat na svetu zavoda je bilo pritrdilno povedano, da imamo statut in ta domski red, ki je sprejet in je uveljavljen. Zakaj se je moglo eno leto to pred nami prikrivat. To je sedaj moje vpraša-nje.
GAŠPERČIČ: Torej jaz vem, kaj je s statutom, samo toliko vam lahko povem, jaz nisem niti kompetenten v takih vprašanjih razpravljati, ampak . .. še prej pa je bil tov. Kogoj na svojem mestu, smo se že takrat borili, da bi dobili ta statut enkrat, pečat na njem. Vendar moram rečt in tukaj bi moral spet ukriviti družbo, to se pravi skupnost in spet občino, ki se na-žalost ona ne izjasni. Ne vem iz kakšnih razlogov ali iz strahu ali iz ne-delavnosti ali \z kakšnih drugih.
KRANJC: Jaz bi še pojasnil. V zadnjem času pa kljub temu, da smo to že pisali in govorili nas je zelo vrglo s tira. Eno si zapomnite, da jaz od tega zavoda ne potrebujem ne posojilo, ne stanovanja. Gledam pa celoten kolektiv, nič posamezno, pač pa kolektiv delavcev, tole bi povedal, kar se zadeva delavcev in študentov. Sigurno me bo kdo držal za to besedo, ker zapisniki pri nas vemo kakšni so, ampak so tukajle trije predstavniki zavoda, ki bodo morebiti drugače prikazovali, dogaja se pa takole. Lani dec. meseca, sestanek zbora delovnih Ijudi, smo se krčevito kregali, kam s 40 milijoni, ki je ostal celoten prihodek od lanskega leta. In takrat so bili eni za dobiček, da se raztala, eni ne, potem je tov. direktor vstal, kar mu dam tudi prav in rekel dajmo tako narediti, da se 20 razdeli, 20 pa prenese v drugo leto, če čemo dobro gospodarit. Vse to je bilo v redu, zavod je tisti denar sprejel, seveda so pa zdaj delavci, glede na ta članek v Tribuni, je pa malo strah jih, ker se je obljubilo, da se bo delila ena plača, to še ni uradno, in na kolegiju v tem letu pa je prišlo ven, da je viška 260 milijonov. Kako se v mesecu decembru to ni vedelo... strokovnih služb, v januarju se pa je.
GAŠPfjp^lt*'.- Jaz, kot predsednik sindikata, moram eno stvar rečt. Zadnje leto sem se silno branil, da ne bi bil več predsednik sindikata, pa ne zato, ker ne bi do sedaj karkoli delal, ampak zato ker vem, kakšni težki problemi so danes s samoupravljanjem, ampak so delavci rekli, če ne bom jaz, potem ne bo apsolutno ničesar. Jaz sem rekel ne bom delal več, ker vem kakšni problemi so, vem kako sem izpostavljen, vem kako 10 ...
KRANJC: Izpodbijam, to kar ni res, že na volitvah v sindikat, če dovolite tov. GaŠpršiČ ste prišel vi s tem ven, da mora biti predsednik sindikata ličnost, razgledan človek, ampak, da to ne more biti en navaden delavec, prosim držite me za besedo in naj se ponovno tu napiše, s tem parolam se je širilo okoli.
^ašpfr^kS To ni res.
KRANJC,; Tov. Gašpršič, zdajle vam kar povem . . .
Student: samo nekaj, jaz mislim, da to ni stvar naših študentov, to je stvar kolektiva, da uredi kdo bo predsednik sindikata.
QAJ^Pa^LiL: Samo jaz sem hotel to rečt, da smo se mi, pravzaprav, v okviai sindikata dosti pogovarjal, da bi te probleme rešili znotraj IN TUDI ZUNAJ, AMPAK NA ŽALOST, TO JE BILO V PREJŠNJEM OBDOBJU VLADAVINE UPRAVE. NISEM JAZ, TISTI BUDŽO NA UPRAVI, JAZ TEGA NIČ NE REŠUJEM, AMPAK JE TAK0. JAZ SEM SE DVE LETI BORIL, ORGANIZIRALI SO SAM. DEL. K0NTR0L0, AMPAK SO VODILNE SILE(? ) TO PREPREČILE.
KRAN.IC-    Katflre? To je protizakonito, sedaj smo pa tam.
GASPERCIČ; Sedaj jo imamo, čim je novi direktor prišel jo imamo. Ampak so rekli to naj izvršni odbor dela, 10 pa je rekel, da tega ne more delati.
KRANJC: Dejstvo je, tov. Gašpršič, da do tega članka nebi prišlo, govonm zato tukaj sedim, ki smo mi poslali, neglede na to, da smo notri opozarjali, da se ni nič uredilo med občino, je edino samoupravno pot pravilno ubral Občinski sindikalni svet, občine Vič-Rudnik. Ta je tist, problematiko v samoupravi in druge konflikte študentskih domov poslal nazaj v kolektiv, takoj na tisto, ko bi sindikat dolžen bil, da da obravnavo delavcem, da delavci precenijo, dajo svoje soglasje, kaj je in kaj ni, je sklical sestanek v tej sobi, ki naj bi bil Izvršni odbor sindikata in je pod točko Ad 2 obravnaval anonimne pisalce tega pisma, zavzel do teh anonimnih pisalcev, ki naj bi bili mi, ki smo uradno poslali svoj stališče, ki ga do danes še delavcem ni povedal. Potem je bilo 6 sestankov, od tega 4 zbori del. Ijudi in sindikalna konferenca, ki ni prišel s to problematiko natipkano ven, da bi delavcem prebral, ampak je poedine tov. Gašpršič v pisarno klical, pa kazal anonimno pisanje, to je tisto, kar smo vse objavili in na vsakih sestankih tudi natolceval, češ imamo dokaze, da so anonimno pisali. Zakaj se ni dalo delavcem v obravnavo, da bi delavec zavzel stališče. Če bi se to naredilo, verjemite miJTribuna r,e bi imela kaj pisati.
GAŠPE.Rj>IČ.: Delavci so to vse videli in vedeli, tov. Kranjc.
tCRAN.lC-Tn ni res.
aAŠPERŠIČ : Delavci vse vejo in vse so videli. ^»A seveda, pri nas delavci vse vedo.
: Ja, če je pa bilo objavljeno, na oglasni deski.
KRANJC: Na kateri. Ena je na upravi... Kako mi morate sedaj v ksiht. lagat?
GAŠPERČIČ: Ni res.
KRANJC; Potem pa ni čudno, če imajo človeka za neumnega. Sej se ne bi čudil, če bi res to potrdili, saj bodo mogli narediti.
GAŠPERČI^: Druga stvar je pa sedaj, ali je 10 dolžan spreminjat celotna org. zavoda, ali je ni. 10 je dal pobudo in to je dosti za prvo akcijo.
KRAN.ir:; Ja kakšno pobudo, on je bil dolžan, da je dal delavcem v razpravo. Zakaj je delavec prikrajšan, zakaj ni bil seznanjen s to problematiko. Baii ste se pa skrivali.
rj^PFRi^ii^' Posluš, jaz mu dam tudi funkcijo sindikata, če to želi (Kranjcu, dop. ured.)
KRANJC: Ne, mene je obštudijska predlagala v sindikat, pa je tov. Gašpršič rekel ne, taki ne morejo biti v sindikatu niti v samoupravnih organih.
GAŠPERČIČ: Nihče ni predlagal. Če je pa kdo na dvorišču predlagal, oprostite, to za mene ni predlog.
I^RANJC; Res je, da je za vso to svinjarijo najmanj kriv tov. Za\ršnik. Res je tudi, da je od ta starega direktorja veliko nazaj, samo upam si pa trditi, ds dokler bodo poedini Ijudje, na vodilnih tukaj, tudi tov. Završnik, ne bo nič spremenil, Ker ne bo mogel.
ZAVRŠIMIK: NO SEJ, V GLAVNEM, BODO NAJBRŽ Tl, Kl SO Jlrt MOGOCE OMENILI . . . AMPAK Tl VODILNI SO ŽE TUDI TOLIKO, RADI RAZNO RAZNIH STVARI IN POSEBNIH TEŽAV(? ), PA PSIHIČNO ŽIVČNO UNIČENI IN DEJANSKO BO TEŽKO DOBITI DRUGE, KER VSAKO DEL. MESTO, VI DOBRO VESTE, PA T0V. TUDI. mogoče vi iščete posteljo mi pa stanovanje za delavca, teh ni. Če mi eno tovarišico vzamemo iz druge republike, ji moramo črno na belo podpisati kje bo spala, če ne jo ne moremo vzeti. Če pa hočemo enega računovodjo dobiti, moramo pa tudi od kje vzeti, pa malo več. Malo Ijudi je tukaj, ki so prišli s stanovanjem. In tiste boge peške, 20 mil. na leto se tukaj nabere 5 % od plač za stanovanjski sklad. Zdaj pa prosim, koliko let naj se čaka, da bo eno stanovanje kupljeno. To tudi ni problem družbe, je problem zavoda, ker je gospodarska organizacija, naj se obrne kakor ve in zna. Kamor bi prišli s tem, bi rekli, kako pa mi rešujemo. Bojimo se odtujiti vsako posteljo vam. Celo to da bi kakšno dodali, kot sedaj alla ti balkoni sedaj. Ne letamo zastonj pa forsiramo. Nas bi lahko dali pred sodišče. Mene osebno petkrat, pa ne zato, ker sem mafija, ampak zato, ker sem za Bežigradom prehitel razno razne normalne postopke ki so kaznivi, da bomo 10. marca, mislim, de se ne bom za jezik vgriznil, svečano zazidali tisti prvi kamen, za novi blok. Od avgusta do sedaj . .. do 75. leta, in mene bolj te zadeve, da to naredim začnemo takoj drugi blok tam gori, da istočasno osvojimo družbenc prehrano tam, ki je ni in dosti opozarjamo, kje bodo ti fantje jedli, da bodo kolegice namesto kolegov dobile ekvivalente tukaj, v naselju, pa da še kaj naredimo, pa da te pipe te trapaste dolgo trajne zadeve odtujimo, kakor se bo pač dalo. Najbrž ni potem to vse. Pri tem jaz ne rabim, če me prav razumete, jaz rabim sam sebe, pa enega, da pride zraven in mi kaj pomaga. Ne da bo eden za menoj letal, ali sem jaz tam na občini to naredil ali nisem da se bo v akcijo spravilo. So pa tudi taki, ki so na to struno naviti in raje prčka, kakor pa da bi oomaaal.
Bom na kratko povedal, meni se Ijudje tukajle kar smilijo, mi smo, če n; pamet povem Kranjca karikiral, ampak vam povem, da danes ni takc enostavno odgovoriti pravočasno na vse zadeve, ki jih Zakon o združenem delu predvideva. To imajo določene službe, v raznih tovarnah imajo cele službe, cele pravne oddelke itd. Tukaj nimamo nič. Na vas se nasloniti dosti ne moremo. Ker sem jaz tudi računal, da bo Univerza kakšnega pravnika v zadnjem letniku posodila, da bo tukajle na praksi, malo to, malo to nam pomagal, mu damo parsto jurjev honorarja, pa smrt fašizmu. Pa če ga jaz ne morem dobiti, če letam . . . do dekanata pravne, za enega takega fanta, potem pa tudi ne vem. Eden je prišel na prakso, rade volje smo ga vzeli, pa pomagali. Jaz sem mu nekaj povedal, on nekaj itd., pa fant pred diplomo, ne vem, najbrž je nekaj videl. Ampak, tukaj vstopil tudi za boga ne bi. Ker noče nobeden. Ker se vsak boji, teh relacij. Ne nas mafije. In jaz sem tov. dr. Sajevca, za ta statut, smo sedaj najeli tov. pomočnika gl. tajnika, da nam bodo v dveh mesecih vskladili, tistega starega predlaganega ki nam je bilo rečeno, delajte po njem, ker sicer danes nebi imeli še tega, ne bi imeff Upravnega odbora, ne bi imeli sveta, komisije za disciplinsko, ne bi imeii komisije za delavsko kontrolo, ne bi imeli nič. Ker bi rekli, ker nimate statuta ni treba tudi tega. In dejansko, kot je bilo prej rečeno, v celi Sloveniji, noben zavod nima statuta. Jaz sem osebno pritisnil kakor sem
mogel, imam priče, pa še dva tukajle sedeča. Na občini, na......sen*
rekel tov. ne to tako labavo gledati vi ste tukaj profesionalci . . . dajmo tcs razčistit, se vsest, pa lepo to ven dati, ker je to živa stvar, treba spremljat treba dodajat. Potem pa pridemo skupaj, pa pravijo, ja kaj pa vi delate, ko nimate statuta. Samo potem je neznosna taka diskusija, ker ne pridemo do konca.
Sturtent- Jaz mislim, da je tukaj notri res kočljiv položaj partije, ZK. Kaj je ona storila za vse to.
7AVR§|\||ft; To morate pa drugje vprašati. Tukaj je Partijska org. praktično eno leto, pa še ne najbrž. Se je praktično dčsti trudila, kolikor se je mogla. Vrata so odprta kdor želi. Jaz trdim, da vsak ne more biti član, to je čisto sigurno, da ne. More imeti neke kvalitete, ne tak ki je izključen, tak. pa sploh ne. Tisti, ki pa malo dobro namerno radi pomagajo in konstruktivno sodelujejo, po postopku, ki je pač predviden. Mi bomo v enem tednu imeli to pripravljeno, vas bomo poklicali. Samo ne biti užaljeni, če vas pokličemo, ker jaz sem vas mislil, že sedaj povabiti, pa sem si rekef boljše, da ne ker se bo spet župa kuhala, da se nekam vtikamo v stvari, ki se nas ne brigajo in ko bo to kvalitativno narejeno, ko bo kvalificirano z dokumenti zraven priloženo, mogoče bo tudi kakšna fotografija, kot kontra . ... pri občini, bi to mi dodali, potem boste pa lahko tisto še pa šf gledali, ocenjevali ali pisali ali karkoli, ker ne bi rad, da bi se srečevali, kjt drugje, na kakšnih forumih, kajti težko bo umiriti tiste, ki se čutijo refr osebno prizadete.
,,Alinsi il y a eu de 1'histoire, mais il n'y en a plus." - »Potemtakem je      f f zgodovina bila, je pa ni več." KARL MARX, Beda filozorije. Marx-Engels, Izbrana dela, II. zvezek, str. 488
Ko pri nas govorimo o knjigah, ponavadi pozabimo na razredni boj. Tokrat govorimo o knjigi, da bi se spomnili na razredni boj.
Izšla je knjiga g. Heinza Sponsla ZDRAVNIKI VELIKIH LJLDI. Knjiga je izšla v slovenščini zelo hitro, komaj leto dni po izidu v nemščini. To je ažurnost, vredna pohvale. To je bliskovita naglica, če pomislimo, da je bila v tridesetih letih po naši sociali-stični revoluciji in v stotih letih po Marxu in Engelsu prevedena komaj petina njunih del, v petdesetih letih po Leninovi smrti pa nič več kot desetina njegovih spisov. O sodobnejšem tujem marksi-zmu raje sploh ne govorimo. Težko pa je gledati, kako nam marksi-zem v pretežni meri še zmeraj govori v tujem jeziku, medtem ko različni buržoazni pisuni tako hitro zabrbljajo po slovensko.
No, klasiki marksizma in njihovi nasledniki so pisali knjige, ki niso zanimive za vsakogar in so napisane tako, da bralca ne pri-tegnejo takoj. Pisane so tako, da marksizma ni mogoče jemati za hec. Buržuji se teh knjig otepajo in nadležno se vsiljuje neprijetno vprašanje, koliko komunistov jih študira ali vsaj bere, če je ko-munistov v Sloveniji oko1' sto tisoč, te knjige pa izhajajo v nakla-dah od celo pod tisoč uo tri tisoč izvodov. Nasprotno pa je knjiga g. Sponsla ,,zanimiva za vsakogar in napisana je tako, da bralca pritegne, najsi jo odpre kjerkoli", kakor nas prepričuje zavihek knjižnega ovitka. To v prozi seveda pomeni, da je to taka knjiga, ki potegne denar iz bralčevega žepa, ki bralca zvabi, da odpre — de-narnico. To pa je tisto, kar je založbi — se bojimo — edino pred očmi: realizacija presežne vrednosti. To je tisto, za kar založbi — očitno — edino gre: ne morda za produkcijo dobrih knjig, knjig, ki bi bile dobro orožje proletariata v razrednem boju, ki še ni izboje-van, ampak za izbojevanje profita. Tako nam ZDRAVNIKE VELIKIH LJUDI vsiljuje transparent razpet čez Cankarjevo ulico, medtem ko je marksistični literaturi v glavnem prepuščeno, da se propagira, kakor to pač sama zna. Ker transparente piše reklamna psihologija in ne delavec—revolucionar, bojujoči se komunist zvemo za izid buržoaznega ideološkega zmazka, ne pa za izid prve knjige Leninovih izbranih del ali Roze Luxemburg. Tako kakor knjiga preneha biti orožje v razrednem boju proletariata (kar po-meni, da postane — oziroma ostane — orožje proti razrednemu boju proletariata), transparent preneha biti sredstvo revolucionarne propagande (propagira se sicer revolucionarno, ne propagira pa se revolucija).
Gospoda Heinza Sponsla knjiga nam visi nad glavami. To kljub vsemu še ni tako nevarno. Nevarnejše je tisto, kar naredi v glavah. Ne bomo se ustavljali pri vprašanju, koliko in kako so posamezna poglavja te knjige ideološko (buržoazno ideološko) nabita. Toda celo če predpostavimo, da sploh niso ideološka (čeprav so!), je knjiga vendarle buržoazna ideološka subverzija. In to po svoji strukturi, po svoji Ideji, Zamisli, Tendenci. Kot taka je spodkopa-vanje socialistične revolucije, ki je toliko nevarnejše, ker se dogaja mimo bralčeve zavesti, za njegovim hrbtom.
G. Sponsel nam pripoveduje o Beethovnu, von Bismarcku, Churchillu, Freudu, van Goghu, Hitlerju, Hemingwayu. Leninu, Johnu Kennedyju, Napoleonu Bonapartu, Eviti Peron in papežu Piju XII. Vsi so ,,veliki Ijudje". To menda ja ni sporno? Pa se bomo vseeno vprašali, zakaj so ti ,,veliki Ijudje" ,,veliki"? Vpraše-vati moramo, ker smo marksisti. Na nasprotni strani si g. Sponsel kot dober buržuj vprašanj sploh ne zastavlja in vedno začenja kar z odgovori.
Zakaj so torej ,,veliki Ijudje" ,,veliki"?  Zato, ker o njih piše ,,v
zdravniki velikih Ijudi
DR. ROMAN ZA JZOBRA2ENCE"
vsakem leksikonu, v vsakem učbeniku" — je pri roki odgovor. Toda, g. pisatelj, kako piše? In še: na kakšne avtoritete se sklicuje ta pišoči ideolog, ki je celo tako pameten, da je med ,,viri" vedel navesti tudi Leninove Ausgevvahlte VVerke? ! Na avtoriteto vlada-jočega - meščanskega - razreda, ki piše učbenike in leksikone. ,,Vire" pa navaja zato, da bi celi ideološki pisariji morda dal nekak ,,resen",če ne ,,znanstveni" videz. Kar se nas tiče, bi se mu ne bilo treba truditi, njegov izdelek jemljemo tudi brez ,,virov" hudičevo resno.
Vprašujemo se naprej: Za koga so ti ,,veliki Ijudje" ,,vehki"? Za ,,ljudi" (če je treba, tudi z velikim ,,L") seveda ne, ker v razredni zgodovini ,,Ljiidje" ne obstojajo. To so vedno že ideološki kon-strukti in marksistična^analfea zna hitro razkriti njihovo imaginar-no občost ter pokazati njihfoiro dejansko konkretno razredno druž-beno pozicijo. Za koga tedij? Ali za buržoazijo ali zalevolucionar-no delavsko gibaVjie? TojaaVtakoj, ko se tsf^o~v^aškipo, dobimo odgovor: Lenin zaS«w»trntfte, Pij XII. za kpnzervatiVrtb katolištvo, Hitler za fašistično in fašistoidno meščanstvo in lumprfnproletariat, ameriški predsednik za ,,svobodni svet" itosJla^dagovor razkroji ponujeno celoto ,,velikih Ijudi". O ,,velikih Ijudeh kot takih ni več mogoče govoriti. Ideologem je razparan in spregovori razredna pozicija.
Ta odgovor tako zastavi odločilno vprašanje: Če ne moremo, še zmeraj na tleh razredne zgodovine (oziroma ,,predzgodovine", kakor pravi Marx), čvekati o ,,velikih Ijudeh" kot takih, o ,,velikih Ijudeh" kar tako, kako nam potem lahko ponujajo knjigo, ki počne prav to? In kaj to, tu in zdaj, pomeni? Vprašujemo se, na osnovi česa je mogoče vreči v isti pisker Lenina in Hitlerja, komunista Lenina in zagrizenega protikomunističnega papeža, revolucionar-nega proletarskega politika Lenina in buržoaznega politika Churchilla, Lenina — kritika imperializma, in imperialista Kennedy-ja, vodilnega bojevnika delavskega gibanja Lenina in junkerskega sovražnika delavskega gibanja Bismarcka itn.? ? ?
To so nesoizmerljive ,,količine", jasno je, da to ne gre skupaj. Ce pa se naj te Ijudi veeno prekuhava v istem loncu (v ideološkem talilnem loncu Sponslove knjige), potem je treba zbrisati tisto, po čemer se razlikujejo, kar jih razlikuje. To pa je komunist pri Le-ninu, nacist pri Hitlerju, junker pri Bismarcku, vrhovni katoliški hierarh pri Piju XII. itn.*
Kaj ostane? Ostane tisto, kar je vsem tem Jjudem" skupno. Razreši se skrivnost skupnega imenovalca, ki je vse te ,,velike Ijudi" omogočil nanizati na isto nit, ki jih je naredil primerljive in ki torej pripoveduje, da so v osnovi enaki. Ta skupni imenovalec, ta skupna substana, so — zdravstveni problemi! ,,Državniki in umetniki (kaj pa Freud? ), o katerih je tu beseda," nam razodeva g. pisec, ,,so vsi osvetljeni z istega zornega kota, z vidika njihovih zdravstvenih problemov." Pa še več, ta gospod Sponsel je pravcati demokrat: Ne samo, da je naštetim ,,državnikom ali odličnikom" (kakšni izrazi!) spregledal medsebojne razlike, tudi ,,malim" \n ,,nezanim" Ijudem naklanja veliko zadoščenje, kar perverzno možnost, da se lahko enačijo z ,,velikimi" in ,,znanimi": ,,Našteti državniki ali odličniki so med sabo močno različni, vsi pa so tu orisani z vidika njihovih zdravstvenih problemov, torej s tiste človeške plati, ki je skupna vsem Ijudem, malim in velikim, znanim in neznanim."
Nas pa zdaj ne zanima ta demokratizem, temveč socialistična revolucija. Vprašujemo se, kaj vse to pomeni. Kaj se je zgodilo?
Kaj se je zgodilo, ko je bil zbrisan komunist pri Leninu, katoli-ški hierarh pri Piju XII., nacist pri Hitlerju itn?   Zbrisana je bila
zgodovinska razredna pozicija posameznih ,,velikih Ijudi". Brisan je bil razredni boj, brisana je bila zgodovina, zgodovinska določba, da je ostal ,,naravni" substrat, na katerem buržuj gradi svojo Skup-nost.
Buržoazni razred lahko onrani eksistenco svojega gospodarstva samo, če po eni strani ohrani razredno strukturo družbe, po drugi strani pa utiša razredni boj. Da bi to dosegel, mora razredno družbo prikazati kot brezrazredno, družbene neenakosti zakriti z videzom enakosti, posebne razredne interese speljati pod obči ,,naravni interes", konkretne razredne razlike subsumirati in pri ravnati abstraktni družbeni občosti, nasproti dejanskem izkorišča nju človeka postavljati abstraktni humanizem . . .
Sponslova knjiga se cela pridružuje tem prizadevanjem. Z izbri sanjem različnih zgodovinskih razrednih stališč je g. pisatelj izlušči neko nadrazredno ,,obče". To ,,obče", ki je udušilo vse razlike, vso zgodovinsko konkrecijo, v čigar ,,naravnosti" je zgodovina ugasla in je tako ,,skupno vsem", je hkrati s tem dobilo ustrezno vse obvladujočo moč, je nad vsemi in obvladuje vse.
Ker po meščanskem naziranju delajo zgodovino ,,veliki Ijudje" zdaj zvemo, da jo delajo v zadnji instanci zdravniki. Ti so močni tudi tam in tedaj, kjer in kadar so ,,veliki Ijudje" šibki: ,,Ko so mogočniki postali pacienti", so postali njihovi zdravniki ,,močnejši od mogočnikov". ,,Možje v belem, ki bedijo nad zdravjem in de-lovno sposobnostjo velikih mož, prav s tem nekako soustvarjajo zgodovino," je napisala buržoazna gnila zavest na zavihek ovitka,
Svojčas je ,,vladal katolicizem". Kot tista občedružbena institu cija, tisto ,,obče", v katerega se je stekalo vse družbeno življenje ,,obče", ki je kot angel varuh bedelo nad družbo, da je življenje, tj, družbena produkcija in reprodukcija Ijudi in stvari, teklo in po-tekalo, kakor je bilo ,,treba", je pomagal vzdrževati razredno vlada vino. Meščanska revolucija je napravila temu konec. Ni panaredila konec razredni vladavini. Zdaj je treba ohranjati razredno go-spodstvo buržoazije. Sponslova knjiga spada v vrsto tistihknjig, ki konstruirajo tisto ,,obče", ki drži družbo skupaj, da je razredna protislovja ne razženejo na koščke, v obliki ,,zdravstvenih proble-mov". Cerkev nadomešča z bolnico, namesto ,,navadnih" farjev nastopajo zdaj zdravniki — farji v belih haljah, različni razredni interesi so prevedeni v enega vsem skupnega: da bi bili zdravi, da ozdraveli. Nič več ni tu človeka—komunista, tam človeka—filista drugje človeka—fašista itd., marveč je samo še ,,človek, ki naj bi ozdravili", torej človek—pacient, katerega življenje je v tujih rokah
Za nas marksiste pa noben človek ne more biti ,,le človek, ki naj bi ga ozdravili". Ne Lenin, ne Hitler, ne  >apež, ne g. Sponsel in nihče  izmed tistih,  ki so ta Sponslov idi.ološki strup razpečati tudi v naši družbi. Kot komunisti odločno nas proti slehernemu poskusu, ki bi hotel izenačevati revo proletariat z buržoazijo, ki je že davno prenehala biti na, nosilce proletarskega razrednega boja z meščanskimi politiki voditelje delavskega gibanja z buržoaznimi ,,velikimi Ijudmi". G Sponsel pa, zamolčano, enači Lenina in Hitlerja. Ne samo s tem, na  Lenina gleda na enak način kot na Hitlerja, tj. s tem, da obravnava v svoji knjigi, temveč tudi v ,,spremni besedi". Zanj in  Lenin in Hitler avtokrata in diktatorja, ki sta pognala v miljone Ijudi in pustila za sabo gorje in razdejanje, in ki so ju atentatorji skušali spraviti s sveta. Ob tem pisatelj pledira na zdrav nike, da bi stopili v boj s ,,primerno injekcijo".
Nam komunistom je jasno, da z izbrisanjem revolucionarnegi proletarskega  razrednepa stališča ne dobimo Lenina-bolnika, nina-pacienta, ampak izgubimo  Lenina. Tega pa ne smemo do-pustiti. Lenin, ki ni več komunist, za nas ni več Lenin. Lenin je nas velik prav zato, ker je bil komunist, boljševik, bojevnik oktobr ske revolucije, buržoazija pa ga sprejme med ,,velike Ijudi", če vse to preneha biti. In po drugi strani: Hitler, ki ni nacist, ni
¦litler.Proti takemu Hitlerju se nam ni treba bojevati. Toda proti Hitlerju se moramo bojevati!
Prav tako dobro vidimo, da je Sponslovo brisanje razrednih zgo-dovinskih ,,prilastkov" pri ,,velikih Ijudeh", da je to brisanje raz-rednega boja element protiproletarskega razrednega boja, da je v funkciji razrednega boja buržoazije.
Kot marksisti stojimo na stališču revolucionarnega razrednega boja. Medtem ko g. Sponsel tudi slovenskemu bralcu prišepetuje, da razredni boj ni pomemben, da naj nanj pozabi — in je to celo reklamirano in nekateri na ta račun polnijo denarnice —, mi kot komunisti vztrajno ponavljamo, da je prav razredni boj tisto bist-veno vprašanje, na katerega predvsem ne smemo pozabiti. Kjer luržoazija, njeni ideologi in apologeti zatrjujejo enotnost in harmonijo, razkrinkavamo razlike in protislovja. Za nas je vsako irisanje razlik kontrarevolucionarno. Razredni boj je življenje raz-ike. Naj živi proletarska revolucija — najradikalnejša razlika! itnrt buržoaziji in njenim ideološkim hlapcem!
Če večina Sponslovih ,,velikih Ijudi" predstavlja ,,čiste tipe", pa ta Beethoven in Freud kot ,,velika človeka" sama protislovna: evolucionarno glasbeno delo in konzervativna politična zavest, evolucionarno znanstveno delo in ne ravno revolucionarno ideolo-ko stališče, zgrajeno na predstavi o tem delu . . .
UREDNIŠTVO
(Al/KI MOSKOVSKE VSTAJE
revod Cirila Štuklja predelal Ciril Stani
ga losebej,
pomagali ikti stopamo lastop lucionarni iamostojna revolucionar- ^0
*:
da strokovne ga tavka
sti
smri sprevrže zato nizacija
L# lazvojem
zi Dih
samo cijo
Jaroslav Hašek     BOŽIČ ZAPUŠČENIH         iz zapiskov čustvenega človeka
Hudo čustvene narave sem in mislim, da me nihče ne mara. Moja mlada leta so bila nevesela. Ljudje so govorili, da mi mati ni prava mati in oče ne pravi oče. Tega nisem raziskoval, vendar mi to do današnjega dne ne gre v glavo.
Rednik mi je bil stric, gozdar v šumavskih hribih, ki je bil z menoj hujši kot gozdni čuvaj Vavruch z divjimi lovci v knjigi gospoda Klostermanna ,,Iz sveta gozdnih samot". Nečloveško me je mučil.
Domislil se je na primer, da moram biti utrjen kot gorski hrasti. Zato sem dobival trikrat na teden za kosilo repo z grahom, ki sem moral na njem vselej pred kuhanjem po dve uri klečati, da bi se zmehčal.
Druge krati me je vodil s seboj v gozd in me učil s takimile ročnimi puškami, ki so me ob strelu podrle na tla.
Nekoč sem mu ob tej priložnosti obstrelil pomočnika, ki je imel po nesrečnem naključju na sebi hlače gospoda gozdarja.
Stric je dejal, da me ubije, potem se je pa le premislil in me odpeljal v samostansko gimnazijo k očetom piaristom v Pribram.
Tam sem postal še bolj čustven. Molili smo po deset ur na dan. Pet ur latinsko, tri ure češko in dve uri nemško. Pater noster, qui es . .. Otče naš, jenž jsi. . . Vater unser, der du bist.. . Pridiga je bila tako ganljiva, da sem jokaJ. Navadil sem se z vsakomur so-čustvovati. Ko je častiti pater v pridigi pripovedoval, kako so poganski razbojniki sv. Lovrenca v olju pekli, mi je bilo vroče. Ko je razlagal, kako se je sv. Benedikt z drugovi utaboril v snegu na gori Monte Rosso, me je zeblo.
Ko sem dospel do septime, sem doživel nekaj velikega: Surovi stric je umrl in mi volil (ubogi rajni) vse svoje premoženje: deset tisoč goldinarjev.
Urad za varuštvo mi je določil za varuha rajnikovega prijatelja, ki je bil upravnik pošte v pošumavskem mestecu.
Prvo njegovo dejanje je bilo, da me je izvlekel od piaristov in me odpeljal v Klatove, da bi tam dokončal gimnazijski študij.
Nikdar preje nisem videl onega gospoda, zdaj pa me je ta človek na vsem lepem objemal, poljuboval in me v Klatovih gostil z veliko papriko in šestimi kozarci piva.
Dotlej nikdar nisem kadil in ko mi je po kosilu ponudil viržinko, ki sem jo do polovice pokadil, sem moral naglo ven in tam zunaj se me je polotil sum, da se me hoče znebiti, da bi mogel imeti onih deset tisoč goldinarjev sam zase.
No, vidite! Tako neveselo je potekala moja mladost.
Počitnice sem preživljal pri varuhu. Ni mi bilo hudega, vendar sem dobro čutil, da me nihče nima nesebično rad. Ko sem opravil gimnazijski študij, sem študiral češčino in nemščino.
V tem času sem začel pisati pesmi. Postal sem sobesednik pri-vrženec katoliške moderne. Razen modemo pobožnih pesmi sem pisal čustvene pesmi v katoliške časnike.
Pri prvem državnem izpitu sem padel.
Ko je za to zvedel neki katoliški list, mi je ponudil, naj vstopim v njegovo redakcijo.
To ponudbo sem sprejel. Pisal sem proti socialistom, realistom, naprednjakom in anarhistom.
Eden mojih člankov je dvignil hrup. Napisal sem, da si redak-torji socialističnih listov kopajo noge v šampanjcu, da si oblačijo naravnost iz Pariza naročene svilene srajce, da velevajo natirati parkete svojih prostorov s popolnoma čistim čebeljnim voskom in
da po vsakem shodu ljudstva jedo ostrige, kopune, polže, pra-šičkova pljučka s citrono, piščance v žolici in brunšviško salamo.
Od vseh strani so mi k temu članku čestitaJi. Zadel sem v živo. Socialisti na moj članek niso odgovorili. Sramjih je bilo.
Glavni urednik me je objel in dejal, da naj mu razložim vse svoje dotedanje življenje.
Kakor tukaj nisem lagal, tako sem tudi njemu razložil ves potek svojega življenja od a do ž.
,,No," sem dejal, ,,zdaj razumete, zakaj sem tako čustven človek."
,,Umem, umem, popolnoma umem, docela umem, kakor to, da je Bog oče nad menoj, tako to umem! Prihodnje leto izdamo ko-ledar za katoliško ljudstvo. Dragi gospod kolega, vi nam vanj na-pišite delo, ki bo govorilo duši, delo, ki se bomo ob njem razjokali. Napišite povest: ,,Božič zapuščenih."
Zahvalil sem se mu za to zaupanje in obljubil, da bom v ta namen opravljal študije na Sveti večer.
Božič zapuščenih! Ti dve ganljivi besedi!
,,Kaj vam je, gospod kolega? " me je vprašal glavni urednik ob slovesu.
,,Solzim se," sem odgovoril in koraki odhajajočega so preglušili moj jok . ..
II.
Ve ljube, ganljive, božične povesti! Vzadnjih desetih letih jihje bilo na Češkem natisnjenih preko pet tisoč. In kako žalostnih! Kako ganljivih, kako nežnih, kako milosrčnih!
Tristokrat so v njih zmrznili piskrovezi, ki so na Sveti večer zgrešili pot. Petstokrat je iskala sirotica mater in šeststo sirotic v teh pettisoč božičnih povesti je zmrznilo na materinem grobu. To so strateške katastrofe.
Več kot dvesto očetov je v teh desetih letih na Češkem zmrzni-lo pred prago.n kočice, ko so prinašali otrokom božična darilca.
Več kot tristo ubogih peric, ki so nosile svojim otrokom bo-žična urevesca, je zajel vihar in snežni metež, in bedno so preminile v snežnem zametu.
Kolikor pa je bilo nesreč, toliko je bilo spet dobrodelnih dejanj. Teh pettisoč božičnih povesti nam pripoveduje, da je kakih petsto premožnih rodbin na Sveti večer sprejelo za svoje in posvojilo uboge sirotice.
Več kot šestdeset revnih dekletc je našlo na Sveti večer denar-nice z velikanskimi vsotami denarja in jih plemenito in pošteno vrnilo lastriikom. In šestdeset bogatinov se je pobrigalo, da bi njih osebni zdravniki ozdravili šestdesef bolnih mater onih šestdesetih poštenih najditeljic.
Drug prekaša drugega v dobrodelni dejavnosti. Kako neizsledlji-va so pota Gospodova! Devetdeset starcev povozijo na Sveti večer vozovi plemičev, in ne le, da so vsi povoženi brez nezgode po-tegnjeni izpod konjskih kopit, še tako bogato obdarovani so, da lahko dajo študirati svoje nadarjene, revno oblečene vnuke.
Trideset revnih otročičev daje na Sveti večer drobtinice kruha vrabčkom in glej! Opazujejo jih premožne gospe in za otroke je poskrbljeno.
0, poetični božični čas! Moja povest ,,Božič zapuščenih" bo povzeta iz resničnosti. Pojdem iskat zapuščene v Pragi.
Pogovorim se z njimi. Pomilujem jih. Potolažim. Kako obsežna
dejavnost je to za čustvenega človeka!
Božič zapuščenih! Ves teden pred Svetim večerom sem se z jokom pripravljal k svojemu študiju.
III.
Vse dopoldne pred Svetim večerom sem prebil v tuhtanju, kje j moč najti zapuščene.
Vojak, ki stoji na Sveti večer na straži, je gotovo zapuščen človek, toda s takim človekom ni šale. In če bi mu ponudil košček krapa v hladetini, bi me takoj zaprli kot ogleduha, pa čeprav bi to bilo na Vyšehradskih nasipih.
in sameznih
del daleč
Pa tudi tolažiti vojaka na straži ni dovoljeno. Da bi ga pa po-miloval — zaprli bi me, češ, da delam revolucijsko propagando med vojaki. Moram tedaj iskati zapuščenega drugje.
Zapuščeni so ta dan policijski stražarji. Prav! Pojdem knjimi porečem: ,,Gospodje, nocoj je Sveti večer."
A kaj bi mi tako na to odgovorili? Zavpili bi: ,,Ce jim to ni prav, gospod, pojdejo takoj z nami na policijo."
Ostali so mi tako le azili zapuščenih, gostilne.
Koliko romanov, sem pomislil, se je menda odigrilo, predno se je tak zapuščen nesrečnik odločil, da prebije Sveti vučer v krčmi. In kako mu najbrže pred očmi bežijo čarobne slike srečno pre-živele mladosti. Božično drevesce, svečke, gugalni konji. . .
Tako tuhtanje me je spravilo do solza in s temi solzami sem vstopil v najbližjo restavracijo.
V prostoru na prvi pogled nisi videl nikogar, ko pa sem se bolje razgledal, sem opazil na koncu dvorane nekega moža, ki je se oprt ob steno.
Sedel sem mu naproti in ga prijazno gledal.
Mož je srkal čmo pivo in kadil iz majhne pipe. Zdajci se je obrnil in zakričai: ,,Le kaj na meni vidite, prosim vas, da si me tako venomer ogledujete? ? "
,,Božič zapuščenih," sem mu tiho dejal, ,,obžalujem vas, tako sami preživljate Sveti večer."
,,Kakšen sveti večer neki, kaj pa je meni do svetega večera! Jai sem, dragi gospod, mohamedan. Edini Čeh v Pragi mohamedanske lotili izpovedi..." Pljunil je in se zagledal v Auerov gorilnik.
Plačal sem in odšel.
Tam nasproti je bila vinarna. Šel sem tedaj tja.
Pri mizi je sedel moj glavni urednik in jokal. Ko me je spoznal, je v pretrganih stavkih spregovoril: ,,Božič zapuščenih -jaz, jaz vam dam sujet. Tako, dragi gospod kolega, sedim tu že vse po poldne. Vino mi je zadišalo, pijem liter, drugi liter, zdaj pakonču-jem že tretjega, Ure bežijo in jaz, nesrečnik, sem pozabil priti domov k večerji Svetega večera. Žena joka, otroci jočejo, vino n^ diši, ponorim od tega . .. Božič zapuščenih, meni je strašno ...
IV.
Do danes še nisem napisal ganljive božične povesti za onile ko-poramo ledai. Vsak Sveti večer tavam po Prahi, hodim z gostilne k nočnici in od polnočnice v gostilno. Iščem zapuščene. Našel sem le enega in to sebe . . .
prevod: Vlasta Čermef
Lenin • NAUKI MOSKOVSKE VSTAJE
veo lucije
Knjiga ,,Moskva v decembru 1905" (Moskva, 1906) ni mogla iti ob bolj pravem času. Nujna naloga delavske partije je sprejeti ikušnje decembrske vstaje. Žal je ta knjiga sodčekmedu z žlico smole: kljub nepopolnosti silno zanimivo gradivo — za-iljučki pa neverjetno površni in bledi. 0 teh sklepih bomo govorili j, sedaj pa se posvetimo nujnemu političnemu vprašanju, ki trenutno na dnevnem redu — naukom moskovske vstaje. Glavna oblika decembrskega gibanja v Moskvi so bile mirna stavka in demonstracije. Velikanska večina delavske množice je ivno sodelovala samo v teh oblikah boja. Toda prav decembrski v Moskvi je jasno pokazal,da seje generalna stavka kot in glavna oblika boja preživela, da se gibanje z elemen-, nezadižno silo prebija iz tega ozkega okvira in poraja višjo Jiko boja - vstajo.
Ko so napovedale stavko, so se vse revolucionarne stranke, vse zveze v Moskvi zavedale, celo živo so čutile, da se mora neizbežno spremeniti v vstajo. Sovjet delavskih odposlancev
6.   decembra sklenil, da ,,si je treba prizadevati, da se stavka
v oboroženo vstajo". V     resnici    pa    nobena       orga-ni bila na to pripravljena; celo koaJicijski svet bojnih od-delkov14? je govoril (9. decembra!) o vstaji kot o nečem, kar je še daleč, ulični boj pa mu je nedvomno zrasel čez glavo in potekal jirez njegovega sodelovanja. Organizacije so zaostale za rastjo in
gibanja.
Stavka je preraščala v vstajo predvsem zaradi pritiska objektiv-razmer, ki so nastale po oktobru. Vlade ni bilo več mogoče iresenetiti z generalno stavko, ker je že organizirala kontrarevolu-;|o, pripravljeno na oborožene akcije. Splošen potek ruske revo-po oktobru in tudi zaporedje dogodkov v Moskvi v de-cembrskih dneh sta čudovito potrdila eno izmed globokih Marxo-fih tez: revolucija napreduje tako, da poraja strnjeno in močno bntrarevolucijo, t. j. sili sovražnika, da se zateka k čedalje ekstremnejšim obrambnim sredstvom in tako ustvarja čedalje močnejša sredstva za svoj napad.148
7.  in 8. december: mirna stavka, mirne demonstracije množrc. 8. december zvečer: obleganje Akvarija.149 9. december čez dan: dragonci pretepejo skupine ljudi na Strastnem trgu; zvečer - po-tušenje  Fiedierjeve hiše.^so  Razpoloženje raste. Neorganizirane ične skupine popolnoma spontano in v negotovosti postavljajo prve barikade.
10. december: topništvo začne streljati na barikade in po ulicah množice. Barikade postavljajo s polnim zaupanjem, ne več po-samezno, temveč vsepovsod množično. Vse prebivalstvo je na ulicah; vse mesto je v glavnih središčih prepreženo z mrežo barikad. V nekaj dneh se razplamti srdit partizanski boj bojnih oddelkov s tetami. boj, ki čete izčrpa in prisili Dubasova, da prosi za okre-pitve. Sele 15. decembra postane premoč vladnih sil popolna in 17. decembra semjonovci do kraja strejo odpor v Presnji, zadnji branik rctaje.
Od stavke in demonstracij k posameznim barikadam. Od po-barikad k množičnemu postavljanfu barikad in k ulične-mu boju s četami. Množični proletarski boj je mimo volje orga-nizacij prešel od stavke k vstaji. V tem je največja zgodovinska pridobitev, ki jo je dosegla ruska revolucija decembra 1905 -pridobitev, kupljena kot vse prejšnje za ceno največjih žrtev. Gibanje se je od generalne politične stavke povzpelo na višjo stopnjo. Prisililo je reakcijo, da je šla v odporu do konca in tako kdno približalo trenutek, ko bo tudi revolucija šla z napadalnimi mdstvi do konca. Reakcija ne more nikamor dlje od topniškega obstreljevanja barikad, hiš in množic na cesti. Revolucija pa bre lahko še precej dlje od moskovskih bojnih oddelkov, seže lahko še daleč daleč v širiiK m globino. Revolucija je po decembru tudi šla naprej. Osnova revolucionarne krize se je neizmerno razširila inzdaj je treba ostrino bolje nabrusiti.
Spremembo v objektivnih pogojih boja, ki je narekovala prehod od stavke k vstaji, je proletariat začutil prej kot njegovi voditelji. Kot vedno je bila praksa pred teorijo. Mirna stavka in de-monstracije nenadoma niso več zadovoljevale delavcev, ki so se i: kaj pa zdaj? , in zahtevali odločnejših akcij. Navodilo, da je treba postavljati barikade, je prišlo v okraje z veliko zamudo, ko so v središču barikade že postavljali. Delavci so se množično
ili dela, a se tudi s tem niso zadovoljili, temveč so spraševali: kaj pa naprej? ter zahtevali odločne akcije. Mi, voditelji socialno-demokratičnega proletariata, smo bili v decembru podobni vojskovodji, ki je svoje polke razvrstil tako nespametno, da večji del njegovih čet ni aktivno nastopal v bitki. Delavske množice so iskale. vendar niso dobile navodil za odločne množične akcije.
Zato ni nič kratkovidnejšega kot prepričanje Plehanova, ki so ga irž pograbili vsi oportunisti, češ da je bilo nesmiselno ob nepravem :asu začenjati stavko, da ,,ni bilo potrebno zgrabiti za orožje". tosprotno: odločneje, bolj trdno in bolj napadalno bi morali zgrabiti za orožje, treba bi bilo množicam razložiti, da samo mirna stavka ni mogoča in da je nujno potreben pogumen in neizprosen oboroženi boj. Končno moramo zdaj odkrito in na ves glas po-'edati, da je politična stavka premaJo; med najširšimi množicami agitirati za oboroženo vstajo, ne da bi prikrivali to s nimi ,,predhodnimi stopnjami" ali pa meglili s kakršnokoli tenčico. Skrivati pred množicami, da je kot neposredna naloga za bodoči nastop nujno potrebna srdita, krvava, uničevalna vojna, pomeni varati sebe in ljudstvo.
To je prvi nauk decembrskih dogodkov. Drugi nauk zadeva naravo vstaje, načina, kako smo jo vodili, pogojev, ki bi bili omo-gočili prestop čet na stran ljudstva. Pri nas je na desnern krilu partije močno razširjeno skrajno enostransko gledanje na ta prestop. Ne smemo se boriti, tako pravijo, proti sedanji vojski, temveč mora ta vojska postati revolucionarna. Ce revolucija ne postane množičnain nezajametudi vojske, kajpak ne more biti niti govora o resnem boju. Seveda je delo v vojski nujno potrebno. Ne smemo pa si predstavljati tega prestopa vojske kot nekakšnopre-prosto, posamezno dejanje, ki bi bilo rezultat prepričevanja na eni in spoznanja na drugi strani. Moskovska vstaja nam nazorno kaže, kako šablonsko in togo je takšno naziranje. Omahovanje čet, kije pri slehernem resnično ijudskem gibanju dejansko neizogibno, vodi ob zaostritvi revolucionamega boja v pravi boj za vojsko. Moskov-ska vstaja nam kaže prav najbolj divji in zagrizeni boj med reakcijo in revolucijo za vojsko. Dubasovje sam izjavil,da je od 5.000 mož moskovske vojske zanesljivih samo 5000. Vlada je zadrževala omahljivce z najrazličnejšimi, najbolj obupnimi ukrepi: prepriče-vali so jih, se jim dobrikali, jih podkupovali, jim delili ure, denar ipd., jih napajali z vodko, varali, strašili, zapirali v vojašnice, razoro-ževali ter z izdajstvom in nasiljem izločali vojake, ki so se jim zdeli najbolj nezanesljivi. Potrebna je možatost za odkrito in brezobzir-no priznanje, da smo v tern pogledu zaostajali za vlado. Nismo znali izkoristiti svojih razpoložljivih sil,da bi se bojevali za omahujočo vojsko prav tako aktivno, pogumno, podjetno in ofenzivno, kot je to počela in storila vlada. Pripravljeni smo in bomo še vztrajneje pripravljali idejno ,,obdelovanje" vojske. Toda pokazali se bomo klavrne pedantneže. če bomo pozabili, da je med vstajo potreben tudi fizičen boj za vojsko.
Moskovski proletariat nas je v decembrskih dneh imenitno podučil, kakoje treba vojsko idejno ,,obdelati" npr. 8. decembra na Strastnem trgu, ko je množica Ijudi obkrožila kozake. se po-mešala mednje, se z njimi bratila in jih pripravila do tega, da so odjezdili proč. Ali 10. decembra na Presni, ko sta dve deklici — delavki, ki sta nosili rdečo zastavo v množici 10.000 ljudi kriče planili nasproti kozakom: ..Ubijte naju! Živi ne bomo izročili zastave!" Kozaki so se zbegani obrnili medkričanjemmnožice: ,,Živeli kozaki!" Ta zgleda neustrašnosti in junaštva moratavečno ostati v zavesti proletariata.
Zdaj pa poglejmo nekaj primerov, kako smo zaostajaJi za Dubasovom. 9. decembra so v ulici B. Serpuhova med prepevanjem marseljeze korakali vojaki. ki so se hoteli pridružiti upornikom. Delavci so poslali k njim delegate. Malahov je na vrat na nos samo oddrvel za njimi. Delavci so prišli prepozno, Malahov pa je prišel pravočasno. Imel je ognjevit govor, premotil vojake, jih obkolil z dragonci, odpeljal v vojašnico in jih dal tam zapreti. MaJahov je lahko prišel pravočasno, mi pa ne, čeprav se je dva dni po našem pozivu odzvalo 1 50.000 Ijudi, ki so mogli in morali organizirati patruljiranje po ulicah. Malahov je obkolil vojake z dragonci, mi pa nismo obkrožili malahovcev z bombaši. Mi bi to lahko in morali storiti, in socialdemokratični tisk je že zdavnaj (stara ,,Iskra"lsl) opozarjal na to, da je med vstajo naša dolžnost neusmiljeno po-končavati civilne in vojaške pre«dstqjnike To, kar se jedogodilov ulici B. Serpuhova, se je v glavnih obrisih očitno ponovilo tudi pred nesviškimi in krutickimi vojašnicami, pri poskusihproletariata,da bi ^odpravili1"" jekaterinoslavce; in ko so poslali delegate k podkorpni-kom v Aleksandrov, in ob vrnitvi rostovske artilerije, ki bi bila morala odriniti v Moskvo, pa ob razorožitvi podkorpnikov v Kolomni itd. Med vstajo v boju za vojsko, ki je omahovala, nismo bili kos svoji nalogi.
December je nazorno potrdil še neko prodorno in od oportu-nistov pozabljeno tezo Marxa, ki je zapisal, da je vstaja umetnost in daje glavno pravilo te umetnosti -blazno pogumnobrezpogojno odločna ofenziva1 S2. Te resnice nismo dovolj sprejeli. Sami smo se premalo učili in množico smo premalo učili te umetnosti, pravila, da je treba napadati, pa naj stane, kar hoče. Zdaj moramo z vso odločnostjo popraviti zamujeno. Ni dovolj. če razvrstimo ljudi po odnosu do političnih gesel, trebajih je razvrstiti tudi po odnosu do oborožene vstaje. Tiste, ki so proti njej in se ne pripravljajo nanjo. je treba neusmiljeno vreči iz vrst pristašev revolucije in jih nagnati k njenim nasprotnikom, izdajalcem ali strahopetcem, kajti bliža se dan, ko nas bosta inoč dogodkov in bojni položaj prisilila ločiti sovražnike in prijatelje po tej oznaki. Ne smemo oznanjati pasiv-nosti, ne smemo oznanjati, da je treba samo ,,čakati" na trenutek, ko bo vojska ,,stopila" na našo stran - ne, z vsemi zvonovi moramo oznanjati, da sta nujna pogumna ofenziva in oborožen napad. da je pri tem nujno treba pokončevati poveljnike in se kar se da odločno boriti za omahujočo vojsko.
pol< kakš P
Tretji velik nauk, ki nam ga je dala Moskva, zadeva taktiko in organiziranje sil za vstajo. Vojna taktika je odvisna od stopnje vojne tehnike - to resnico je znova in znova poudarjal in vtepal marksistom v glavo Engels.153 Vojna tehnika je danes drugačna, kot je bila sredi XIX. stoletja. Bojevati se proti artileriji z množico in braniti barikade z revolverji bi bila neumnost. Kautsky je imel prav, ko je zapisal, da je po Moskvi napočil čas,da znova pregledamo Engelsove sklepe, da je Moskvapostavila,,novo barikadno takti-ko"154. To je bila taktika partizanske vojske. Organizacijo, ki je pogojena v takšni taktiki, so sestavljali gibčni in nenavadno majhni oddelki: desetorice, trojke, celo dvojke. Pri nas lahko danes po-gosto srečamo socialne demokrate, ki se zaničljivo hahljajo, kadar nanese pogovor na petorke in trojke. Toda to posmehovanje je samo cenen način, kako si zakrivajo oči pred novim vprašanjem o taktikiin jrganizaciji, ki jo spričo moderne vojne tehnike narekuje ulični boj. Poglobite se v zgodbo o moskovski vstaji, gospoda, pa boste razumeli, kakšno zvezo imajo ,,petorke" z vprašanjem ,,nove barikadne taktike".
Moskva je to taktiko ustvarila, vendar je še zdaleč ni razvila, še zdaleč je ni razširiJa v večjem, res množičnem obsegu. Članov bojnih oddelkov je bilo malo, delavska množica ni dobila gesla za odločne napade in gani uporabila, narava partizanskih oddelkov je bila preveč enolična, njihovo orožje in njihove bojne metode so bile pomanjkljive, njihova sposobnost za vodenje množic domala ni bila razvita. Vse to moramo popraviti in tudi popravljamo, saj se učimo iz moskovskih izkušenj, te izkušnje širimo med množicami, prebujamo ustvarjalnost množic v nadaljnjem razvijanju teh iz-kušenj. Ta partizanska vojna in množični teror, ki se po decembru skoraj nepretrgano širita po vsej Rusiji, bosta nedvomno pomagala,
da se bodo množice naučiie uporabljati pravilno taktiko med vstajo. Socialna demokracija mora ta množični teror priznati in sprejeti v svojo taktiko; mora pagasevedaorganizirati in nadzirati, podrejati interesorn in pogojem delavskega gibanja in splošnega revolucionarnega boja terneizprosno zavračati in odpravljati tisto ,,bosjaško" maličenje partizanske vojne, s katerim so tako sijajno in neusmiljeno obračunali Moskovčani v dneh vstaje in Letonci v dneh slovitih letonskih republik.
Vojna tehnika je napravila v najnovejšem času spet velik korak naprej. Japonska vojna je rodila ročno granato. Tovarne orožja so poslale na trg avtomatsko puško. Prva in druga se že začenjata uspešno uporabljati v ruski revoluciji, vendar še zdaleč ne dovolj. Moremo in moramo izkoristiti tehnične izpopolnitve; delavske oddelke moramo naučiti, da bodo množično izdelovali bombe, njim in našim bojnim oddelkom moramo pomagati, da se bodo založili z eksplozivnimi snovmi, zažigalniki in avtomatskimi puškami. Če bo delavska množica sodelovala pri vstaji v mestu, pri množičnem naskoku na sovražnika, pri odločnem, spretnem boju za vojsko, ki po Dumi, po Sveaborgu in Kronštadtu še bolj omahuje, če bo v splošnem boju zagotovljeno sodelovanje vasi —' tedaj bo zmaga v naslednji vseruski oboroženi vstaji na naši stra i!
Ce bomo osvojili nauke velikib dni ruske revolucije, bom ;e širše razvijali svoje delovanje in še pogumneje zastavljali svoje naloge. Naše delo sloni na pravilnem ocenjevanju razrednih interesov in potreb splošno ljudskega razvoja v določenem trenutku. Okrog gesla, da je treba strmoglaviti carsko oblast in da naj revolucionarna vlada skliče ustavodajno skupščino, zbiramo in bomo zbirali vedno večji del proletariata, kmetov in vojske. Razvi-janje zavednosti množic ostane slej ko prej temelj in poglavitna vsebina vsega našega početja. Toda nikar ne pozabljajmo, da se v trenutkih, kakor jih Rusija zdaj doživlja, pridružujejo tej splošni, stalni in osnovni nalogi še posebne, specialne naloge. Ne bomo se spreminjali v pedantneže in filistre, ne bomo se izmikaJi tem posebnim nalogam tre- utka, tem specialnim nalogam, ki jih na-rekujejo določene oi 'ke boja, s praznim sklicevanjem na svoje stalne obveznosti, k a< v vseh mogočih okoliščinah, v vseh i' ih nespremenljive.
Pomnili bomo, da se Dliža veliki množični boj. To bo oborožena vstaja. Ta mora po možnosti izbruhniti istočasno. Množice morajo vedeti, da gredo v oborožen, krvav, blazno drzen spopad. Preziranje smrti se mora razširiti v množicah inzagotoviti zmago. Sovražnika je treba napasti kar se da odločno; ofenziva mora postati geslo množic, ne obramba; neizprosno iztrebljanje sovražnika mora postati njihova naloga; organizacija boja mora postati okretna in gibčna; omafrljivce v vojski je treba potegniti v aktivni boj. Partija zavednega proletariata mora v tem velikem boju izpolniti svojo dolžnost.
V. I. Lenin
OPOMBE K ,,NAUKOM MOSKOVSKE VSTAJE" LENIN: DELA, 13. ZVEZEK
147
Koalicijski svet borbenih enot je nastal v Moskvi konec oktobra 1905. Sprva je bil ustanovljen za praktični boj zoper ,,črno sotnjcT, ta organ se je obdržal tudi v času decembrske vstaje. V koalicijskem svetu borbenih enot so bili predstavniki partijskih enot moskovskega komiteja RSDDP, moskovske skupine socialnih' demokratov, moskovskega komiteja partije eserov, pa tudi enot, kot so bile ,,Prostovoljna rajonska", ,,Univerzitetna", ,,Tiskarska" in ,,Kavkaška". Eserovsko-menjševiška večina koalicijskega sveta enot je vnašala v njegovo dejavnost dezorganizacijo; med decembr-sko oboroženo vstajo se je svet enot znašel na repu revolucionarnih dogajanj.
148
V.I. Lenin navaja trditev iz Marxovega dela ,,Razredni boji v Franciji 1848-1850". Marx piše: ,,Skratka: revolucija ni napredo-v'i in si utirala poti s svojimi neposrednimi tragikomičnimi prido-buvami, temveč narobe - s tem, da je ustvarila strnjeno, mogočno kontrarevolucijo, daje ustvarila nasprotnika: šele v boju z njim je prevratna stranka zorela v resnično revolucionarno stranko." (Gl. MEID. zv. III, str. 33; MEW, Bd., str.) 149
...........•...., kjer je takrat v gledališkem poslopju po-
tekal množični miting. Prelivanju krvi so se ognili zavoljo požrtvo-valnosti delavske enote, ki je varovala miting; tistim, ki so imeli pri sebi orožje, so omogočili, da so se skrivaj prebili skozi ograjo, drugi udeleženci mitinga, ki so odhajali skozi vrata, pa so bili izpostavlje-ni preiskavam, pretepu, števiJni so bili aretirani.
150
Poslopje Fiedlerjevega učnega zavoda (pri Čistih ribnikih) je bilo stalni prostor partijskih mitingov in sestankov. 9. (22.) de-cembra 1905 zvečer so vojaške enote obkolile Fiedlerjevo hišo, kjer je takrat potekal miting. Potem ko se udeleženci mitinga, med katerimi so prevladovali člani straž (družiniki), niso hoteli vdati in so postavili okrog poslopja barikade, so vojaške enote začele po-slopje obstreljevati s topovi in strojnicami. Med uničenjem poslopja je bilo ubitih in ranjenih prek 30 Ijudi; 120 so jih zaprli.
151
,,Iskra" (stara) - prvi vseruski ilegalni marksistični časopis, ki ga je ustanovil Lenin 1900. leta in ki je odigral odločilno vlogo v graditvi revolucionarne marksistične partije ruskega delavskega razreda.
152
Mišljeno je delo ,,Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji", ki ga je napisal F. Engels (MEID, III. zv., str. 414-422). ,,Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji" je bila objavljena v letih 1851-1852 v vrsti člankov v časopisu ,,New-York Daily Tribune" z Marxovim podpisom; ta je sprva nameraval napisati omenjeno delo sam, ker pa se je ukvarjal z ekonomskimi raziskavami, je prepustil izdelavo člankov Engelsu. Pri pisanju tega dela se je Engels stalno posvetoval z Marxom, članke mu je tudi dajal v pregled, predenjihje poslal v tisk. Šele leta 1913 je bilo v zvezi z objavo korespondence med Marxom in Engelsom dognano, da je ,,Revolucijo in kontrarevolu-cijo" napisal Engels.
,,Vstaja pa je umetnost (...). Defenziva je smrt oborožene vstaje; če ostane vstaja v defenzivi, je izgubljena, še preden pomeri svoje sile s sovražnikovimi. (...) ravnaj se po besedah Dantona, največjega doslej znanega mojstra revolucionarne taktike: de 1'audace, de 1'audace, encore de 1'audace! (Drznost, drznost, še in še drznost!)"
153
To trditev je F. Engels večkrat razvijal v vrsti svojih del, posebej v delu ,,Anti-Duhring".
154
O tem Lenin podrobneje govori v svojem delu ,,Ruska revolucija in naloge proletariata" (gl. PSS, 5. izd., 12. zv., str. 216-216).
(o rasturanju ,,studentskog lista" iz zagreba ili farsa u dva čina s političkim gambitom)
,,Uhapsitesvel" „/ sebe? " ,,Pa naravno!" (Josip Fuk ,,Radost, svjetlost i Ijepota")
rm-pa-pa
La comedia e finita
Zaobilazeči i činjenicu da je Natječaj za glavnog i odgovornog urednika ,,Studentskog lista" (SL) za šk. god. 1977/78. objavljen u SL-u neposredno prije održavanja izborne konferencije omladinske organizacije na zagrebčkom sveučilištu u maju iste godine (znači, proračunato s ciljem da novog urednika izabere ,,staro" Predsjed-ništvo SK SSOH Zagreb), dvanaest (12) članova uredništva i suradnika podnosi neopozivu ostavku ne slažuči se s nastavljanjem činovnički-podredenog odnosa članova uredništva prema izdavaču (Sveučilišnoj konferenciji SSOH Zagreb), kojeg pred uredništvom predstavlja glavni i odgovorni urednik, ujedno i mandator članova uredništva, s toleriranjem formalnog realiziranja koncepcije SL-a kao ,,tjednika sveučilišnog života SR Hrvatske" u okviru reformske fronte i postojanja sveučilišta i u Rijeci, Splitu i Osijeku (formal-nog, po prilozima iz tih sveučilišnih centara največma pribavljenih ,,privatnim" kanalima i perspektivom da se tako nastavi i šk. god. 1977/78. - što se i nastavilo!) i, na kraju, ne slažuči se ni sa postupkom biranja novog glavnog i odgovornog urednika kojeg, več godinama, bira Komisija Predsjedništva Sveučilišne konferencije u sastavu: dotadašnji glavni i odgovorni urednik (!) te dva člana Pred-sjedništva.
Članovi uredništva upoznali su prisutne na Konferenciji s razlo-zima podnošenja ostavke te iznijeli svoje videnje mogučnosti rješe-nja postoječe situacije i perspektive SL-a. Naravno, ostavka nije prihvačena — u SL-u su ostali urednik politike (izabran za novog glavnog i odgovornog u šk. god. 1977/78.) i glavni i odgovorni urednik (koji je u jesen nastavio raditi kao član uredništva). Uz bivšeg predsjednika SK SSOH Zagreb i navedenu dvojicu, u jesen starta novo uredništvo okupivši maltene Ijude bez iskustva na ure-divanju novine i iskustva u uredničkim poslovima (redaktura, desk, područni urednici, grafika itd.) Sve u svemu, spremnost i dobra volja nisu dostatne za rad na izdavanju novine koja je svojevremeno bila rasudnikom mladih novinarskih pera u SR Hrvatskoj, novine koja je prednjačila (sredinom 60-tih godina) i sadržajno i formom. Novo je uredništvo počelo izdavati SL-u color-ovitku i na formatu tipične malogradanske ilustrirane revije, i bez iskusnijih (novinar-ski!), članova uredništva, objavljivati tekstove od kojih (da o poli-tičkoj pozi i površnosti i ne govorimo jer analize če tek, možda, uslijediti), večina ne bi prošla ni površniju redakturu . . . Usprkos coloru ovitka, sadržaj je bio sve blijedi i blijedi . . .
Finale je više-manje prošlo tiho. Rješenjem Okružnog suda u Zagrebu, zabranjen je SL br. 7 koji je morao izači sredinom janu-ara, izmedju ostalog, s prijevodom teksta iz ,,Le monde diploma-tique" o Rumunjskoj . . . Na sudu je tekst pokušan braniti pozi-vajuči se na intelektualnu razinu studenata. (!) U političkoj oseki u radu omladinske organizacije na zagiebačkom sveučilištu, takavje SL mogao biti samo nalijevanje vode u več razrijedenu bevandu. I dok to čitate, trenutno se pokušava sastaviti novo uredništvo i neizvjesno je kad če se SL opet pojaviti. Ovakav kakav je izlazio poslednju godinu—dvije (pa i više), uopče nam ne treba. A Ijudi koji mogu uredivati novinu, STUDENTSKU, ne nalaze se na ulici ili na sastancima.
U pauzi izmedu dva čina, Ijudima se jasni da kad se u pustinji nadu vjetar, mrav i komarac; vjetar puhne, mrav odleti a komarac poludi.
KOKOŠ U JAVNOSTI
KOKOŠUJAVNOSTI
Tko se bavi dresurom zna što je životinja. Ja lično dresiram kokoške. U vremenu kad svi dresiraju pse, konje, majmune i raznu drugu zvjerad, nije mala stvar dresirati kokoške.
Kako kokoš izgleda dosta nespretno i pomalo okruglo, normal-no se nameče pitanje što kokoš može. Činjenica je da može. Uzmimo na primjer kljun: nalazi se na glavi, a prirodno je debeo, kratak i tvrd; kokoš ga može koristiti muzicirajuči na nekom tipka-vom instrumentu. Ako je kokoš usput i muzikalna, postignuče može biti i vrijedno zapisivanja. Dobro dresirana kokoš može dubiti na glavi, letjeti u prozračnim prostorijama, nužditi u šaku piljevine, stajati na jednoj nozi, ležati na ledima i kokodakati, učestvovati u društvenom životu kao dresirana kokoš. Moja Campi je mogla sve to, a hvalim se da je mogla i ono, što niti jednoj drugoj kokoši do nje nije uspjelo.
Kod Campi m otkrio veliki talent za dresuru i naišao na veliko razumijevanje. Ona ne samo da je velikom lakočom usvajala gra-divo, več je i izgradivala, rekao bih, vlastiti stil. Taj njen baletni koka-korak, pa te piruete, prijelaz iz ležanja na ledima u stoj na glavi!
Campi je, jasno, savladala sve vještine koje može jedna prvo-klasna kokoš savladati. Moja je miljenica nadmašila sve dresirane kokoši, jer za razliku od njih, ona je nesla jaja; prava, zdrava, velika i lijepa jaja.
Boječi se da je porodični život isuviše ne zaokupi i zatupi, uzimao sam svako jutro jaja ispod svoje lijepe Campi. Poneko bih spremio za doručak, a poneko za večeru. Kad, evo ti jednogjutra netko kuca na vrata. Otvorim i suze mi osuze obraze. Campi do-nijela jaje. Munjevito sam shvatio da je to vrhunac u dresuri: Campi je prva! Svijetu to treba obznaniti.
Pripreme za izlazak u javnost ostvarivale su se u najboljem redu. Dogurali    smo   do   toga    da   je    Campi    nosila   jaje    baletnim
koka-koracima, praveči od kokošinjca do mojih vrata tri do pirueta.
Campi, Campi, to je koka jaje nosi plešuč zboka to dresura je duboka Campi, Campi, super koka!
Došao je čas da se pozovu uglednici i ostali, da se odazovti. Mislio sam da je sprijeda najbolja.
To je trebao biti naš veliki trenutak, a uzvanici, foto aparati dresirane i obične kokoši, rasporedili su se duž puta kokošinjac-vrata. Campi sjedi u kokošinjcu, ja virim kroz prozor, a to traje u trajnost. Narod se stade vrpoljiti, a meni neugodno pa drukam:
—Ajde, Campi, snesi jaje.
IV
Campi sjedi, gleda, jaja ni otprilike, a narod se uzmuvao. Morao) sam nešto učiniti, a to sam i napravio kad sam otvorio prozc pokušavajuči objasniti:
—Trema pred nastup. Strpite se još malo. Mislim da izlazi. jaje ne izlazi.
—Campi, gdje ti je jaje?  —krajnje sam zavapio. Netko primij« da se ne može samo tako očekivati od kokoške da snese jaje, te se organizator trebao pobrinuti za jaje. Na svu sreču nadem u radnoj sobici jedno jaje, te otrčim do kokošinjca.
—Evo jaje, Campi.
Mislim da od velike treme nije vidjela jaje.
—C ampica . . .Campica, ajde izadi iz kokošinjca. Nosi jaji Kokoš sjedi, a ja se sve više i više Ijutim; prejako sam stisnuo jajjf
— Izadi iz tog prokletog kokošinjca da ti bar noge vide! Narodj glasno zahtijevao, a i kokoši na svoj način. —Campi, ako ne iza( iz kokošinjca pojest ču te!
To se i desilo još istog dana. Sada mi je malo krivo. A krivo je i zbog toga što sam joj uopče i uzimao jaja. Campi je bila strašr talentirana  kokoš. Ona bi sigurno svoje Campiče naučila balet koka-korak, piruetu, stoj na glavi i sve one vještine koje je i sar znala, a možete zamisliti što znači biti okružen Campičima koji svtj te vještine znaju.
Mario Rubbi i Mladen Bačič
TRIBUNA  - ŠTUDENTSKI   LIJ
TRG   OSVOBODITVE   1/11,
86.
tolefon: 21-280
61000 LJUB UANA
Izdajatelj:
Unh/erzitetna     konferenca     Zvea
socialistične mladine Slovenije,
Ljubljana, Trg osvoboditve 1/11
Uradne ure:
Vsak delavnik od 10. do 13. ure
Začasno vlogo izdajateljskega _ opravlja UKZSMS- Ljubljana.
Priprava za tisk: Dnevnik, BEP; ti. tiskarna Ljudske pravice, Ljubljai
UREDNIŠTVO:
Glavni in v. d. odgovornega uredn
ka: Srečo Zajc.
Bavčar Igor (Univerza), Erjavec Al (Kultura),    Kirn   Srečo   (Teorijal Belak Vesna (Lektoriranje) Bratk, vič Branko in Ante Goran Čala (li kovna in tehnična oprema)
Redni jjavni sestanki uredništva so ob petkih od 11. ure dalje
Naročnina:  celoletna  za djjake in študente je 50 din, za druge 75 din.
Poštnina plačana vgotovini. Rokopisov ne vračamo.
Številka            žiro           računa:
50101-678-47303,      z     obvezni pripisom Za Tribuno.
Oproščeni temeljnega davka promet po pristojnem sklepu 421-1/70 od 22. januarja 1973.
Hanns Eisler O KONCERTIH PRI IntERNACIoNALNIH
BRIGaDAH V ŠPaNIJI
Ko sem poiskal Ludvviga RennaD v njegovem stanovanju v Mad-ridu,2) je deja[: ,,Dobro, da si tukaj. Za jutri nam moraš organizi-rati koncert. Že pred dalj časa sem poslal tiralico za tabo, je nisi dobil? " Pošaril je po svojih papirjih in mi dal list, na katerem je pisalo:
,,Tiralica za Hannsa Eislerja. Tovariš Eisler, kje zaboga tičiš, v k'terem kraju, v Moskvi, New Yorku ali na kakem tečaju? Zelo te prosimo: uglasbi nam to. Tebi je to šala, a nam je težko. In pošlji nam potem kar kompozicijono sem v Madrid in tudi v Barcelono."
Seveda sem hotel organizirati koncert. Toda to ni bilo tako lahko. Brigada je pravkar prišla s položaja in se je v isti noči peljala v mestece X, ki je bilo nekaj ur oddaljeno od Madrida. Ni bilo niti časa niti možnosti, da bi segnali skupaj umetniške sile, sestaviti program tudi ni bilo čisto enostavno. Renn, navajen na druge teža-ve, pa me je pomiril in rekel: ,,Spesnili bomo enostavno nekaj novih pesmi, ki jih boš ti potem koj komponiral. Zjutraj se od-pešlješ v X, tam ti bomo pripravili dvorano, dopoldne boš s pro-stovoljci naštudiral pesmi in popoldne ob petih je potem naš koncert." Renn je vzel svoj blok in začel iz starih pesniških zasnut-kov dodelovati besedila pesmi. Dal mi je prvo, ki ga je dokončal, in začel sem komponirati. Pogosto sva bila pri najinem delu prekinje-na s povelji in z opravljanjem vseh del, ki jih po sili razmer povzro-ča odpravljajoči se bataljon. Zelo sem občudoval Ludvviga Renna, kako mirno je med vojaškim razporejanjem igraje naprej sestavljal svoje pesmi in diskutiral z menoj posamezne obrate. Po dveh urah dela sem se s štirimi novimi pesmimi peljal nazaj v svoje stanovanje in napisal načisto glasbo.
Naslednji dan sem srečal bataljon v X in tako je začel čuden dopoldan. V majhni restavraciji je tajnica bataljona prepisala na voščene plošče novi program, ki je bil takoj odtisnjen v par sto izvodih, da bi vsak obiskovalec koncerta lahko dobil natisnjen pro-gram z novimi besedili, da bi zraven pel. Iz posameznih kompanij so se oglasili kameradi, ki so hoteli peti. Poskušali smo do začetka koncerta.
S španskimi kameradi sem študiral novi ,,Marš petega regimen-ta",3) ki sem ga bil skomponiral na špansko besedilo v Madridu. Šef francoskega bataljona, Dumont, je poslal francosko besedilo, ki sem ga naštudiral s francoskimi kameradi. Avstrijski kameradi so
imeli pri roki celo harmoniko. Z nemškrmi kameradi smo poskusili pesem ,,7. januar".4) Skupina židovskih prostovoljcev je potre-bovala mojo spremljavo pri izvajanju nekaj njihovih čudovitih Ijudskih pesmi.
Ob petih popoldne je točno začel eden najbolj svojstvenih kon-certov, kar sem se jih udeležil.
Na odru so peli prostovoljci. Del njih je bil ranjen in je bil v obvezah. V prostoru za poslušalce so sedeli prostovoljci in Spanci. Pretresljiva je bila divja lakota po kulturnem življenju, celo po najpreprostejšem. To je treba pravilno razumeti. Prostovoljci so imeli velikanske napore za seboj in še več pred seboj. Ko so bili potegnjeni s položajev, je bilo zanje potreba, dati vsemu težkemu in sijajnemu izraz, dobiti stik z drugimi bataljoni različnih narod-nosti, pobratiti se
To je bila dejansko presunljiva prireditev. Lepo niso peli, glasovi so bili hripavi zaradi velikega mraza na položajih. Toda peli so sveže, in tako so peli navdušujoče. Tako so morali (peti) kmetje v kmečkih vojnah svoj Bundschuhliender,5) tako so peli taboriti,6) tako je morala prvikrat zveneti ,,Marseillaise". Zame kot kompo-nista je bil to najbolj poučen večer, kajti znova je pokazal, kako potrebna je glasba in kako pomembna je lahko v velikih bojih za novi svet.
Prevedeno po Hanns Eisler: Musik und Politik. Schriften 1924—1948. I. Textkritische Ausgabe von Gunter Mayer. Rogner& Bernhard, Munchen 1973, str. 395-396.
Prevedel Tomaž Mastnak
Opombe:
1) Ludvvig Renn, nemški pisatelj. Rojen 1889. 1928 se je priključil Komunistični partiji Nemčije ter bil član bojevniške zveze Roter Frontkampferbund (Rdeče zveze frontovcev). 1928-1932 je bil tajnik Zveze proletarsko-revolucionarnih pisateljev v Berlinu ter soizdajatelj, član uredništva in tajnik časopisa Die Linkskurve, soiz-dajatelj komunističnega vojno-političnega časopisa Aufbruch, sodelavec časopisa Die Rote Fahne. 1929 in 1930 potuje v Sovjet-sko zvezo. 1931/32 predava vojaško zgodovino in vojaško teorijo na MASCH — Marksistični delavski šoli v Berlinu.
1932 je prijet zaradi Jiterame veleizdaje", ponovno 1933 ter zaprt do 1936. 1936 zbeži v Švico. 1936/37 je vodja Thalmanno-
vega bataljona in štabni šef II. internacionalne brigade v špansk državljanski vojni. Po nalogu španske republikanske vlade potujei ZDA, Kanado in na Kubo ter tam predava. 1939—47 je v eksilui Mehiki. Po 1947 deluje v NDR.
Najbolj znano delo roman Der Krieg (Vojna), ki s pcudarjen< stvarnim prikazovanjem — upodabljanjem vojnega dogajanja demi stificira z njim povezane predstave o junaškem umiranju ipd (1928); nadaljevanje je roman Nachkrieg (Čas po vojni) o notranj političnem ,,kriznem času" v Nemčiji 1919/20; reportaže Pot vanja po Rusiji, avtobiografija Plemstvo v propadu idr.
Zveza proletarko-revolucionarnih pisateljev (Nemčije) je bi ustanovljena 1928 v Berlinu in njeni ustanovitelji so videli v t pomemben dogodek ne samo za proletarsko-revolucionarno kn] ževnost, temveč za celotno ter videla v njej svoje najostrejše v najuporabnejše umetniško literarno orožje v razrednem boju; književnost — in ne meščanski radikalni intelektualci - je zanjo prva f ronta.
Die Linkskurve je bil časopis Zveze proletarsko-revolucionarnil pisateljev (Nemčije).
V Zvezi je bila razvita koncepcija proletarsko-revolucionarn književnosti, ki danes velja za temelj marksistične teorije knj ževnosti sploh. To koncepcijo je sprejel v svojih formulacijah sam G. Lukacs. V dolgi razpravi pred to formulacijo so bili potisnjei začetni poskusi in elementi materialistično-dialektične teorije prakse umetnosti, ki jih je bilo razvijalo levo krilo Zveze prol tarsko-revolucionarnih pisateljev: VValter Benjamin, Bert Brec Hanns Eisler. (Gl. Helga Gallas: Marksistička teorija književn Školska knjiga, Zagreb 1977).
2)   Eisler se je januarja 1937 mudil v Španiji pri internacionalrf brigadah; na strani republikanskih sil se je borilo okoli 5000 ne ških antrfašistov.
3)   ,,Marš petega regimenta" je danes mogoče slišati na plošči
4)   Besedilo Ludvviga Renna, spremljava harmonike.
5)   Bundschuhlieder - Bundschuh je bila ena dveh velikih zarot, ki sta pripravili nemško kmečko vojno. V zvezno zastavo, ki najbi jo razvili ob izbruhu upora, so zarotniki uvezli kmečki čevelj z dolgimi trakovi, tako imenovani Bundschuh, ki je bil odtlej simboi zarot v naslednjih dvajsetih letih in po katerem so dobile tudi ime (gl.  Engels:   Nemška kmečka vojna, v MEID, zv. III, str. 242 dalje). Reklo bi se torej lahko ,,Pesem kmečkega čevlja".
6)   Taboriti — imenovani po mestu Tabor v južni Ceški, središču gibanja — so bili revolucionarno, demokratično krilo husitskega gibanja. Zastopali so težnje kmečkih množic in najnižjih mestnili Ijudskih slojev, ki so zahtevali likvidacijo celotnega fevdalnega siste > ma, nacionalno neodvisnost in demokratično-republikansko ure-ditev.