HISA TOPLOTE
www.hisatoplote.si	__ __
PEČI KAMINI
Pečnice z lovskimi motivi
Savska 47a
1230 DOMŽALE
tel.: 0590-550-90 gsm: 041/ 785 680
Ali želite povečati Vašo prepoznavnost
in okrepiti lasten posel?
Vabimo vas na kavo v novi show TOO?71, kjer si lahko ogledate edinstvene rešitve!
30 let graf
041617927 www.grafex.si
Za vse nas gre
Ko bo Odsev pred vami, bo že jasno, komu smo trzinski volivci zaupali krmilo občine za naslednja štiri leta. Kdor koli od kandidatov, ki sta se prebila v drugi krog, je zmagal, izbrancu želimo dobro delo in uspešno županovanje, tistemu, ki mu je zmanjkalo nekaj glasov, pa naj to ne odvzame volje, saj ima za sabo kar nekaj volivcev, zato ga to obvezuje, da z dobrim delom še naprej upravičuje izkazano zaupanje. Mogoče bo prav zaradi tega prihodnjič bolj uspešen tudi na volitvah. Kakor koli že, zdaj bi bilo treba »zakopati bojne sekire«, stopiti skupaj in poskrbeti za to, da bi Trzin, kot so obljubljali nekateri kandidati, še naprej ostal najboljša občina v državi. Kljub krizi, zmedi v državnem vrhu, naši majhnosti in tudi pomanjkanju denarja nam to še lahko uspe, saj imamo dobro zasnovo.
Največji zadržek bi bil lahko v neenotnosti, razcepljenosti občinskega vodstva. Razklanosti, kakršni smo bili priča med zadnjim mandatom občinskega sveta, bi se morali zdaj izogniti, saj je le netila sovražnosti, nasprotovanja, metanje polen pod noge in slab priokus ob najrazličnejših dogajanjih v občini. Trzin je še vedno premajhen za takšna razhajanja! Ali smo sposobni preseči že pregovorno sloven-
sko »fovšijo«, s katero drugim ne privoščimo, da bi jim šlo dobro? V tako majhnem kraju, kot je Trzin, ne bi smelo biti ločevanja na bele, vijolične, rjave, pisane ... Družiti bi nas morale skupne naloge in želje, da izboljšamo življenjske pogoje za vse in da gradimo boljši jutri za naše zanamce.
Bo novi župan znal graditi mostove, presegati delitve? Ko tehtam sestavo novega občinskega sveta, vidim, da je precej možnosti, da bi se spet delili na naše in nenaše. Ampak to ni pametno. Tisti, ki so se drznili kandidirati in obljubljati mamljive stvari, bi se morali zavedati, da so si pridobili zaupanje volivcev, ki jih zdaj veže, da bodo vsaj nekaj od tistega, kar so obljubljali, uresničili. Vem, da veliko ljudi shranjuje letake in druge zapise s predvolilnimi obljubami kandidatov in da jih na plan privlečejo ob naslednjih volitvah. Tako je mogoče dobro oceniti uspešnost izbranih kandidatov. Ker so bile obljube pogosto pri večini podobne, bi prav to moralo biti spodbuda za skupno reševanje nalog in izpolnjevanje obljub.
Tisti, ki so po štetju volilnih lističev zmagoslavno dvigovali roke in nazdravljali s šampanjcem, bi se morali zavedati, da to še ni bila zmaga. V resnici so si takrat šele naložili težko in odgovorno breme vodenja naše občine. Zmage na volitvah ne bi smeli jemati kot dovolilnico za privilegije, ugodnosti in mogoče celo za večje zaslužke. Zmagovalci bodo šele, če bodo ob koncu mandata lahko rekli: »Izpolnili smo tisto, kar smo obljubljali in kar so ljudje pričakovali od nas!«
Lepo je sanjati in v oblakih graditi obvoznice, nove objekte in pobirati medalje, tudi kritika čez vse, kar ni z našega zelnika, ni posebej naporna. Težje se je spoprijeti z ovirami, težavami in jih premagovati. Vse je lažje reči, kot pa storiti, vendar se kljub temu da. Lažje pa je stvari opraviti, če nas je več, če se nalog lotimo skupaj in sodelujemo, soliranje, delovanje nalašč in navkljub pa ni prava pot. Prinaša preveč negativnih energij, ki so zgolj škodljive.
Volivci smo pokazali, komu zaupamo, izbranci pa bi morali razumeti, da od njih pričakujemo, da bodo pomagali tistim, ki so si nabrali največ glasov, in jim omogočili, da izpolnijo obljube in pričakovanja. Z dobrim delom bi se morali izkazati vsi. Tisti, ki bodo imeli največ zaslug, na naslednjih volitvah zagotovo ne bodo imeli težav pri volivcih s prepoznavnostjo in jih volivci ne bodo spraševali, kje pa ste doslej bili, kaj ste delali za Trzin, na koliko trzinskih prireditvah ste bili? Med tokratno kampanjo je bilo kar preveč kandidatov, ki so nas hoteli prepričati, da so pravi za Trzin zgolj zato, ker imajo Trzin radi. Verjetno ima večina Trzincev naš kraj kar rada, vendar to še ni dovolj za to, da bi bili župani ali občinski svetniki. Od njih upravičeno pričakujemo kaj več, predvsem pa da se bodo izkazali kot najboljši, najbolj usposobljeni in najbolj prizadevni občani, ki so za svojo ljubezen do Trzina pripravljeni od sebe dati tudi kaj več.
Verjetno je zgoraj napisano v trzinski realnosti skoraj utopično razmišljanje, vseeno pa sem prepričan, da smemo in moramo od novih občinskih veljakov pričakovati kaj več kot zgolj dvigovanje rok takrat, ko bo potrebno. Upamo, da bodo z našim krajem, našo občino zares živeli, da se bodo potrudili spoznavati potrebe in želje občanov ter da jih bodo potem po svojih močeh tudi skušali izpolnjevati.
Urednik
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Klemen Hvasti, Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Andrej Nemec, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Ana Pirc, Majda Šilar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak in Nina Volgemut
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Občinski štipendiji
Občina Trzin obvešča, da sta v Uradnem vestniku in na spletni strani www.trzin.si objavljena razpisa za dodelitev štipendije za dijaka iz manj premožne družine in razpis za dodelitev štipendije za nadarjenega študenta.
Rok za oddajo vlog je 14. november 2014.
Občina Trzin
Slika na naslovnici
Jesen je tu Foto: Miro Štebe
v
Županov kotiček
Spoštovani občani in občanke, besedilo pred vami je moj zadnji »Županov kotiček«; naslednjega bo pisal prihodnji, ko boste to brali, že izvoljeni župan in zato se vam tokrat želim predvsem zahvaliti za, v veliki večini, dobro sodelovanje. V letih županovanja sem spisal vsaj 160, morda 170 »kotičkov« in se v njih loteval zelo različnih tem. Pisal sem o občinskih naložbah, projektih, o viziji razvoja Občine Trzin in konceptu trajnostnega razvoja, o odprtih vprašanjih lokalne samouprave v Sloveniji, o odnosu med občinami (tudi našo) in državo, o centralizmu in nezaupanju države v razmerjih z občinami, o poskusih državnih organov, da bi obvladali in disciplinirali občine, kar se je pogosto kazalo tudi kot namerno spodbujanje nezaupanja v organe občin (zlasti župane in tudi občinske svete in nadzorne odbore),
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
kar radi spodbujajo tudi mediji, in tudi o prizadevanju političnih strank, da bi si podredile občine, in o njihovem nezadovoljstvu, ker v vse več primerih volivci po občinah zaradi nezaupanja do strank na volitvah glasujejo za neodvisne liste in neodvisne kandidate.
Centralizem
Žal je Republika Slovenija še vedno centralistična država. Na državni ravni si vso oblast prilašča državni zbor, v bistvu vsakokratna vladna koalicija in, če smo odkriti, so to predsedniki koalicijskih strank, kar pomeni neprimerno manjši krog ljudi kot v t. i. prejšnjem sistemu, ko je dejansko vso oblast imel Centralni komite ZKJ in na republiški ravni Centralni komite ZKS. O demokraciji potemtakem, na ravni države, še vedno lahko govorimo samo pogojno, in drznem si trditi, da je raven demokracije v večini občin praviloma višja, saj so razmerja med župani, občinskimi sveti in nadzornimi odbori bolje regulirana in tudi občani imajo več možnosti vplivanja na odločitve organov oblasti. Težava je v tem, da imajo občinski organi pravzaprav malo dejanskih pristojnosti oziroma da o zelo malo zadevah res odločajo. Pokrajin nam ni uspelo ustanoviti zato, ker bi lahko prišlo na ravni pokrajin do drugačne delitve politične moči in vpliva, kar bi zahtevalo več pripravljenosti političnih strank na dialog in sklepanje kompromisov, to pa bi bilo za stranke še bolj zahtevno kot di-aloško razmerje med ravnijo občin in ravnijo države, ki je zelo krhko in največkrat ni mogoče govoriti o njem. To je seveda zelo slabo, saj je vsaj za Evropo na prvi pogled jasno, da so najbolj decentralizirane države tudi najbolj razvite in najbolj demokratične (Švica, Švedska, Danska, Nizozemska, Nemčija ...). Decentraliziranost političnega odločanja, dosledno spoštovanje načela subsidiarnosti, finančna avtonomija posameznih ravni znotraj države in pripravljenost na dialog tudi med različnimi ravnmi sistema so pogoji za sproščanje ustvarjalnosti in podjetnosti prebivalstva, razlogi za višjo raven zadovoljstva in vzajemnega zaupanja, kar vse tudi motivira ljudi in omogoča še boljše dosežke itd. Vse to nas opozarja, po katerih zgledih bi se kazalo zgledovati in kako dograjevati politični oziroma družbeni sistem v Sloveniji.
Občine
Občine so v tem pogledu pomemben dejavnik, saj je v občini stik med ljudmi in voljenimi organi oblasti (lahko) najbolj pristen in neposreden. Upam si trditi, da
smo v Občini Trzin ta stik dovolj uspešno vzpostavljali in gojili. Ne glede na uradne ure praviloma nikoli nismo zavračali pogovora z občanom, ki je prišel na sedež občinske uprave ali k županu z vprašanjem, pobudo ali s pritožbo. Vestno smo razpisovali in organizirali javne obravnave aktov, ki jih je potrebno na ta način predstaviti in obravnavati v sodelovanju z občani. Imeli smo kar precej zborov občanov tudi o drugih vprašanjih in navsezadnje smo imeli tudi referendum o vprašanju, ki je v nekem trenutku delilo ljudi. Občina Trzin je organizirala tudi vrsto drugih oblik sodelovanja z občani, od predavanj in predstavitev možnosti, kako doseči višjo raven učinkovitosti na področju rabe energije do obravnav številnih vprašanj, ki so zadevala občinski proračun, načrtovanje razvoja občine, možne lokacije pokopališča ipd.
Trzin
Moja izkušnja je v tem pogledu pozitivna, ne glede na to, da smo občasno v občinskem svetu tudi težko sodelovali z vsemi izvoljenimi predstavniki občanov. A na tem mestu se želim zahvaliti vsem občinskim svetnikom, članom občinske uprave in medobčinskega inšpektorata, s katerimi mi je bilo omogočeno sodelovati v preteklih letih, sodelavcem Odseva in še posebej občanom in občankam, ki ste se udeleževali zborov občanov in drugih oblik izmenjave stališč, še posebej vsem tistim, ki ste bili pripravljeni tudi prisluhniti in predlagati rešitve in razumeti omejitve, ki so nam postavljene od zunaj itd. Upam, da tudi vsaj večina občank in občanov obdobje od ustanovitve Občine Trzin do zaključka mandatnega obdobja 2010-14 ocenjuje pozitivno, morda tudi z zadovoljstvom ob kakovosti življenja v Trzinu. Vsem ob slovesu s položaja župana želim veliko zadovoljstva z občino v prihodnje in čim več zadovoljstva in sreče v osebnem življenju.
Žalna slovesnost ob dnevu mrtvih
Združenje borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja Trzin in Občina Trzin obveščata občane, da bo žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v Trzinu 30. oktobra ob 16. uri pri spomeniku žrtvam druge svetovne vojne iz Trzina pred Osnovno šolo Trzin.
Vabljeni!
Na prehojeno pot gledam s ponosom
V prejšnji, predvolilni številki Odseva smo, da ne bi »pregrevali čustev«, izpustili redni Pogovor z županom, čeprav smo ga opravili in v njem ni bilo političnega ali predvolilnega hvaljenja in navijanja. Zdaj pa menimo, da je vseeno prav, da ob koncu mandata objavimo še en pogovor z dosedanjim županom g. Antonom Peršakom in se v njem ozremo na prehojeno pot.
Ko bodo občani prejeli to številko Odseva, bo že znano, kdo bo našo občino vodil v naslednjem mandatu, v kratkem pa boste tudi vi uradno predali županska pooblastila in obveznosti svojemu nasledniku. Kako zdaj gledate na svoje županovanje v trzinski občini?
Ko sem pred štirimi leti zadnjič kandidiral za župana Občine Trzin, sem kandidiral z geslom »Ponosno naprej!«, zdaj lahko odgovorim, da gledam na celotno obdobje s ponosom. Menim, da smo večino skupnih ciljev dosegli. Zakaj poudarjam, da je šlo za skupne cilje? Zato, ker so volivci s tem, ko so me štirikrat izvolili, potrdili, da so (bili) moji cilji tudi njihovi cilji oziroma da sem s programom in projekti, s katerimi sem kandidiral, zadel, kaj si ljudje v Trzinu želijo in kaj potrebujejo. Vsekakor ni nepomembno, da je Občina Trzin najrazvitejša občina v Sloveniji, in da predajam pooblastila in, če hočete, občino, ki ni zadolžena niti za en sam evro, in še več, da bom nasledniku zapustil tudi nekaj presežka na bančnem računu občine, tako da se bodo naložbe in programi lahko takoj nadaljevali v skladu z načrti oziroma v skladu z Lokalnim razvojnim programom, ki ga je občinski svet sprejel letos spomladi.
Katera pridobitev Trzina se vam zdi najpomembnejša pod vašim vodstvom?
Gotovo ne gre za samo eno pridobitev, naj bo to naložba ali kak drug program. Pomembno je, da je v Trzinu danes več kot dvakrat več (čez 700) podjetij in podjetnikov kot v začetku leta 1999 (okrog 300), ko je Občina začela delovati, da je več kot dvakrat več zaposlenih (blizu 7.000). Pomembno je, da smo uspeli narediti bistvene korake naprej na področju, na katerem je bil Trzin leta 1999 še izrazito podhranjen. Mislim na infrastrukturo za t. i. družbene dejavnosti (sociala, zdravstvo, kultura, šport in rekreacija, dejavnosti društev); mislim torej na športnorekre-ativne površine in objekte, prizidke pri šoli, novi vrtec, dom starejših (bili smo prva občina v Sloveniji, ki je z lastnimi sredstvi zgradila tak objekt), ambulanto, knjižnico, mladinski klub, razstavni prostor, Jefačnikovo domačijo in lepo večnamensko Dvorano Marjance Ručigaj, spodbudili smo razmah društvenega življenja in številne kulturne, rekreacijske, turistične in družabne programe in tako veliko storili za integracijo Trzina, kar pomeni, da se je v Trzinu vendarle, kljub tako intenzivnemu priseljevanju v letih pred nastankom občine, oblikovala skupnost občank in občanov, ki danes bistveno bolj deluje in čuti samo sebe kot skupnost kot ob nastanku občine, čeprav morda še vedno ne tako, kot si najbrž vsi želimo. Pomembno je, da smo sprejeli in dovolj uspešno vpeljali koncept trajnostnega razvoja, naredili pomembne korake na področju učinkovite rabe okolju bolj prijazne energije (npr. pridobili koncesijo za zemeljski plin l. 2004), začeli z intenzivno rabo obnovljivih virov energije za nove javne objekte (vrtec, Jefačnikova domačija) in z vsem tem omogočili, da je zrak v Trzinu neprimerno bolj čist kot ob nastanku občine in da je v njem veliko manj prašnih delcev; s prostorom smo ravnali tako, da nismo več omogočali tako intenzivnega priseljevanja kot prej, in smo, kot rečeno, po eni strani omogočili lažje vključevanje novih občanov v skupnost in po drugi strani preprečili, da bi kapacitete družbene infrastrukture
zaostajale za potrebami (vrtec, šola ipd.). Menim, da je celotno naselje danes bistveno bolj urejeno kot pred šestnajstimi leti, da je tudi varnejše, da kljub izredno visokemu številu avtomobilov tudi mirujoči promet vseeno ne povzroča pretiranih zagat in nereda. Raven varnosti je v Trzinu zadovoljiva, kar potrjujejo tudi vsakoletna poročila policijske postaje. Oskrba s komunalnimi storitvami je na nadpovprečni ravni, saj izvajamo tudi storitve, ki jih v drugih občinah ne. Stanje okolja je, zlasti po zaslugi vsakoletnih čistilnih akcij in tudi spremenjenega ravnanja vseh nas, danes bistveno boljše. Menim, da smo dokaj dobro poskrbeli za vse, za kar lahko poskrbi občina na področju celovite oskrbe starejših (dom starejših, pomoč na domu, samopomočne skupine, Center aktivnosti v domu, podpora programom društva upokojencev). Upam si reči, da dovolj dobro skrbimo tudi za najmlajše in osnovnošolce; v zadnjem času že posvečamo več pozornosti tudi generaciji srednješolcev in študentov.
Katerih želja oziroma načrtov vam ni uspelo uresničiti?
Kot povsod je tudi v našem primeru nekaj načrtov, ki nam jih še ni uspelo uresničiti ali vsaj ne do te mere, kot sem si to želel tudi sam. Zaradi izrazite nepripravljenosti dveh zadnjih ministrov, odgovornih za infrastrukturo in promet, smo uspeli narediti veliko manjši premik, kot sem si ga tudi sam obetal, v zvezi s projektom obvoznice mimo starega Trzina. Pri tem je treba razumeti, da gre za državno cesto, in da je torej Vlada RS tisti dejavnik, ki odloča, kje natanko naj bi tekla trasa obvoznice, kdaj se bo gradila ipd. Vendar smo prav v zadnjem času le dosegli določen premik, saj se trenutno dogovarjamo z direktoratom za promet in direktoratom za prostor o sklenitvi dogovora, s katerim bo vlada pooblastila Občino, da v okviru sprememb OPN izpelje umestitev obvoznice v prostor, seveda po nareku pristojnih služb v okviru ministrstva za infrastrukturo (in promet). Do neke mere podobna je zgodba s pokopališčem, le da tu ni šlo za dejavnike zunaj občine, temveč za politična neskladja znotraj občine. Znano je, da smo že imeli lokacijo za pokopališče, in da smo že skoraj v celoti sprejeli ureditveni načrt za gozdno parkovno pokopališče, vendar je prišlo do pobude za referendum, na katerem je z dokaj tesno večino bila tedanja lokacija zavrnjena. Sledila so dolgotrajna usklajevanja v zvezi z novo lokacijo in z že začetimi spremembami OPN naj bi tudi to lokacijo potrdili, če bomo seveda dobili soglasje pristojnih urejevalcev prostora na državni ravni (ministrstvo za okolje in prostor, zavod za varstvo narave itd.). To sta, recimo, dva primera načrtov, z uresničevanjem katerih smo časovno zaostali za pričakovanji.
Kaj bi, če bi bilo v vaši moči, spremenili pri organiziranosti občinske uprave?
Nisem prepričan, da so potrebne kakšne posebne spremembe organiziranosti uprave in da bi bile smiselne. Struktura uprave je odvisna od nalog in pristojnosti občine in od predpisov, ki določajo način delovanja občinske uprave, tudi notranji nadzor nad poslovanjem ipd. Res je, da je naša uprava nekoliko večja od občinske uprave kakšne izrazito podeželske manjše občine, vendar razvitost naše občine, že omenjeno število podjetij, društev ipd., pač zahtevajo in prinašajo več dela in nalog za upravo, ker je preprosto več dogodkov in zahtev po različnih storitvah.
Pred kratkim je naša Občina z Ljubljano in drugimi »bogatejšimi« občinami, ki jih je pred leti sprememba ureditve financiranja občin najbolj prizadela, izgubila tožbo tudi na vrhovnem sodišču. Ali menite, da bi bilo smiselno »boj« nadaljevati še na sodišču v Bruslju ali pa je bolje, da se sprijaznimo, da bo v občinsko blagajno še naprej pritekalo manj denarja, kot bi ga pravzaprav moralo?
Naša občina v tej pravdi ni več aktivno sodelovala, kajti po delni zmagi na ustavnem sodišču in manj uspešnem postopku v zvezi z zahtevo po povrnitvi izgubljenih sredstev zaradi zakona o financiranju občine iz leta 2006, nam je bilo več ali manj jasno, da zlasti glede na krizo in težave državnega proračuna preprosto ni pričakovati, da bi lahko uspeli z zahtevo po kakšni večji povrnitvi izgubljenih sredstev.
Bili ste na predvolilnem soočenju kandidatov za župana. Nekateri kandidati so pokazali, da res ne razumejo ali pa da ne poznajo pristojnosti Občine. Sodeč po obljubah, ki so jih dajali nekateri, si vsi kandidati niti ne predstavljajo, koliko denarja ima na razpolago za naložbe naša Občina. Koliko obljub, ki smo jih slišali, je po vašem mogoče uresničiti v naslednjem mandatnem obdobju?
Res je, da je bilo slišati nekaj obljub, katerih morebitna izpolnitev bi veliko stala, pa najbrž ne bi prinesla sorazmerne
koristi. Še več je bilo obljub, da bodo kandidati za župane kot župani naredili to ali ono, za kar občina in predvsem župani sploh niso pristojni, in odločitev, ki so jih obljubljali, preprosto ne morejo sprejeti, razen če nedvomno kršijo zakon ali celo ustavo. Tudi te volitve in volilne kampanje pred njimi so torej pokazale, da bi zlasti kandidati za župane le morali biti dovolj samokritični in sposobni oceniti, ali dovolj poznajo lokalno samoupravo in predpise s tega področja ali ne, kajti v marsikaterem primeru se je zdelo, da marsikdo govori, kot da si funkcijo župana res predstavlja kot oblast nekakšnega lokalnega šerifa, ki lahko dela, kar hoče, ne da bi komurkoli odgovarjal in se moral na kogarkoli ozirati. Vendar verjamem, da najbrž vsaj večina kandidatov ni tako mislila, temveč preprosto niso vedeli, kakšna so dejansko županova pooblastila, in so si svojo vlogo predstavljali nekako tako, kot jo je nekoč opisal Cankar v Kralju na Betajnovi. Danes pa to še zdaleč ni več tako. Zanimivo je, da so v nekaj primerih isti ljudje takšno ravnanje očitali meni, celo vlagali ovadbe, ki so bile zavržene, in tožbe, ki so jih potem izgubili.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Manj žaljiva, a živčna predvolilna kampanja
Za letošnjo predvolilno kampanjo v Trzinu lahko rečemo, da ni bila tako ostra, čustvena in tudi ne tako žaljiva kot prejšnja. Mogoče je k temu pripomogla tudi odločitev dosedanjega župana g. Toneta Peršaka, da ne bo več kandidiral. Ne moremo pa reči, da pred volitvami ni bilo živčnosti. Občani so nas opozarjali na celo vrsto nepravilnosti, ki so jih opazili v času pred volitvami, živčnost pa smo še zlasti občutili tudi pri Odsevu, saj so nekateri
kandidati in liste skušali v svojih predvolilnih oglasih očitno »nadoknaditi« to, da do zdaj v trzinskem življenju niso bili posebej opazni. Ko smo že pod časovnim pritiskom zaključevali pripravo Odseva, so popravki in spremembe oglasov kar deževali, telefoni so ves čas zvonili, v »zastonj« oglasni prostor pa so nekateri skušali stisniti romane. Kljub opozorilom, da besedila ne bodo berljiva in da je škoda tratiti čas za stvari, ki jih bralci ne bodo prebrali, smo nazadnje morali objaviti precej nasičene oglase in ob tem smo žal tudi mi naredili nekaj napak. Spet se izgovarjamo na tiskarskega škrata, saj je pri enem zelo nasičenem besedilu izpadlo nekaj vrstic, pri drugem, prav tako kar preveč natrpanem oglasu, so bile objavljene slike, po oceni naročnikov - premajhne, tretji oglas pa se je razbohotil tudi čez prostor, ki mu ni bil namenjen. Kot odgovorni urednik odgovornost za vse napake in pomanjkljivosti prevzemam jaz - med drugim sem tudi iz svojega žepa plačal ponovni raznos enega oglasa in plačal pol strani drugega oglasa, žal pa se ob taki časovni stiski in takih živčnih zapoznelih popravkih napake enostavno morajo zgoditi. Bralcem se za vse napake, ki so jih opazili, in tudi tiste, ki so jih spregledali, opravičujem. Bodočim kandidatom pa svetujem, da naj svojo predvolilno kampanjo začnejo že zdaj. S svojim dobrim delom se bodo volivcem najbolje predstavili in zasidrali v srca, prepričevanje v zadnjem hipu in obljubljanje gradov v oblakih tik pred volitvami vseeno ni ravno najboljša rešitev.
Nespodbudno soočenje kandidatov za župane
Občinska uprava je 23. septembra pripravila predvolilno soočenje kandidatov za župane, na katerem se je v dokaj polni dvorani KUD-a predstavilo sedem županskih kandidatov. Kandidat Frane Mazovec na soočenje ni prišel, sodelovala pa je tudi predsednica SD-ja Marija Hojnik, čeprav njihova lista ni imela svojega županskega kandidata. Soočenje je že kar rutinirano dobro vodil Osmir Ružič - Ružko, ki je dokaj dobro vijugal med zahtevami in vprašanji občinstva in hotenji kandidatov. V dvorani so bili predvsem simpatizerji posameznih list, zato je šlo na soočenju vseeno bolj za prepričevanje že prepričanih. Najprej so morali kandidati predstaviti sebe in svoje načrte. Nekoliko je bilo nerodno, ker so nekateri od kandidatov pri predstavitvi programov svojih list dali besedo tudi svojim sodelavcem. Od bodočih županom bi že pričakovali, da znajo kar sami predstaviti prednosti in načrte svojih list. Kasneje so se nekako dogovorili, da so besedo vseeno v glavnem imeli kandidati za župana, člani njihovih list pa so besedo dobili le, če so jih prej v svojih nastopih drugi kandidati omenjali. V bistvu nismo slišali prav dosti novega. Vsi kandidati so med prednostnimi nalogami izpostavljali ureditev obvoznice mimo starega dela Trzina, cestno povezavo med cono in Mlakami, izgra-
dnjo gasilskega in kulturnega doma, ureditev pokopališča, med zanimivejšimi napovedmi pa so bile tudi proga mestnega prometa do Trzina, kolesarska steza do Dobrave, športna dvorana in zelo pogosto tudi boljše kabelsko omrežje, še zlasti optični kabel po vsem Trzinu. Praktično vsi govorniki so poudarjali, da se bodo bolj pogovarjali z občani, da bodo znali bolje prisluhniti njihovim potrebam in da bo njihovo delo bolj transparentno. Ko smo poslušali načrte in želje kandidatov za župana, pa se nismo mogli znebiti vtisa, da je kar nekaj takih, ki ne poznajo dobro, katere so pristojnosti občine in katere države, verjetno večina od njih tudi ne bi vedela, koliko znaša letošnji občinski proračun in koliko denarja iz proračuna lahko namenijo za naložbe. Če bi v naslednjem mandatu lahko uresničili nekatere od obljub kandidatov za župana, bi se Občina zagotovo morala kar precej zadolžiti. Nekateri od kandidatov so verjeli, da volivce lahko očarajo zgolj z zatrjevanjem, da imajo radi Trzin in da so zanj pripravljeni tudi delati. Ker nekaterih doslej ni bilo videti v trzinskem življenju, so bile te obljube verjetno dane bolj kot rdeče rutice za bike na bikoborbah, a tudi tokratni izidi glasovanja so dokazali, da volivcev le ni mogoče pridobiti zgolj s tem. Najbolje so se odrezali kandidati, ki imajo že daljšo kilometrino v občinskem življenju, zato je to mogoče tudi napotek za vse, ki bi se želeli za vodilna mesta v občini potegovati na naslednjih volitvah.
Miro Štebe
Izidi prvega kroga volitev
V	prvem krogu lokalnih volitev, ki so bile 5. oktobra letos, smo trzinski volivci med osmimi kandidati za župana največ glasov namenili Petru Ložarju (predlagatelj Klavdija Tretjak in skupina volivcev) in Romeu Podlogarju (Miro Markič in skupina volivcev). Za Ložarja je glasovalo 505 volivcev ali 31,25 % tistih, ki so prišli volit, za Romea pa 331 volivcev oziroma 20,48 %, ki so glasovali. Ker ni nihče od njiju zbral več kot 50 % glasov, bomo morali 19. oktobra še enkrat na volišča. Z novim županom bomo pogovor za naše glasilo opravili v novembrski številki. Od preostalih kandidatov se je najbolje odrezal Marko Kajfež, za njim pa so se razvrstili: Marjeta Zupan, Rado Gladek, Frane Mazovec, Zmago Knuplež in Jože Lukan.
V	prvem krogu pa smo že dobili občinske svetnike. V prvi volilni enoti so svetniške stolčke osvojili: Peter Kralj (Za zeleni Trzin, lista odgovornih aktivnih občanov) - zbral je 79 glasov, Valentin
Kolenc (lista Trzin je naš dom) - 99 glasov, Miha Pančur (SDS) -114 glasov ter Peter Ložar in Klavdija Tretnjak (Lista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak) - skupno sta zbrala 171 glasov. V drugi volilni enoti so si svetniški mandat pridobili Anton Peršak, Nuša Repše in Milan Karče - vsi člani Liste za trajnostni razvoj Trzina - zbali so 278 glasov. Najmanj svetniški položaj si je že zagotovil tudi kandidat za župana Romeo Podlogar (Za zeleni Trzin, lista odgovornih aktivnih občanov), ki je zbral 158 glasov, po enega svetnika pa so dobile tudi naslednje liste: lista Združeni Trzin (Edward Justin Jerak 83 glasov), lista Trzinci (Alenka Marjetič Žnidar - 77 glasov), lista Trzin je naš dom (Marjeta Zupan - 116 glasov) in SDS (Rado Gladek - 112 glasov). Slišati je govorice, da bodo nekateri od izbranih kandidatov v kratkem odstopili in tako omogočili drugim, predvsem nosilcem list, da zasedejo svetniške položaje. Če se bo to res zgodilo, bomo nove svetnike dobili čez približno pol leta. Upam, da bodo vseeno spoštovali voljo volivcev in da bodo v občinskem svetu vseeno ostali tisti, ki so dobili največjo podporo pri volivcih.	Miro Štebe
"Sladkorčki" Digitalne knjižnice Slovenije (1.)
Ivan Hribar: Moji spomini
Digitalna knjižnica Slovenije (http://www.dlib.si) je spletni informacijski portal, preko katerega je omogočen dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov in deluje v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice Slovenije (NUK). Služi za brezplačno iskanje, branje in ogled člankov, knjig, revij, rokopisov, zemljevidov, fotografij, plakatov, zvočnih posnetkov, notnega gradiva itn., ki izvirajo z območja Slovenije ter so pomembni za slovensko zgodovino, kulturo in znanost. Digitalna knjižnica Slovenije je bila javnosti prvič predstavljena novembra leta 2005.
Ker se na tem spletnem portalu najde marsikaj zanimivega tudi o Trzinu in Trzincih, je prav, da vam najbolj zanimive knjige in članke, predstavljene na tem portalu, tudi predstavimo. V teh dneh slovenske občine dobivajo svoje nove/stare župane in županje. 19. septembra pa je minilo že 163 let od rojstva trzinskega rojaka Ivana Hribarja, dolgoletnega ljubljanskega župana, politika, bančnika in diplomata, ki je na čelu slovenske prestolnice poskrbel, da se je dokaj neugledno mestece na jugu črno-žolte monarhije preoblikovalo v za tisti čas moderno, srednjeevropsko mesto. Tokrat vas opozarjamo na knjige Hribarjevih zbranih spisov Moji spomini I-IV.
Kako do digitalne zbirke Hribarjevih del? V spletni brskalnik vtipkate naslednji naslov: http://www.dlib.si/?URN = URN:NBN:SI:DOC--ZFKNNIOL
Lahko pa izberete malo daljšo pot:
1.	V brskalnik odtipkate spletni naslov Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si)
2.	V iskalnik na tej spletni strani vtipkajte »Ivan Hribar«
3.	Ko iskalnik prikaže rezultate, na levi strani (tip gradiva) izberemo »knjige«
4.	Med dobljenimi zadetki izberemo »Moji spomini«
5.	In potem smo na cilju. Zanimajo nas seveda PDF dokumenti, ki so zbrani pod Hribarjevo sliko (Zaradi obsežnih datotek vam priporočamo, da jih najprej prenesete na svoj računalnik - včasih pride pri prenosu do prekinitve ... pa poskusite še enkrat ... se splača):
1.	PDF dokument (78 MB) [Moji spomini - IV. del: Odgovor Franu Erjavcu in Franu Šukljetu, 1933; 78 str.]
2.	PDF dokument (213 MB) [Moji spomini - III. del: Od 1929 dalje, 1932; 210 str.]
3.	PDF dokument (528 MB) [Moji spomini - II. del: Osvobojevalna doba, 1928; 549 str.]
4.	PDF dokument (386 MB) [Moji spomini - I. del: Od 1853. do 1910. leta, 1928; 507 str.]
Dimež
Sporočilo prvošolcem: Nikoli se ne vdajte!
Septembra otroški živžav ponovno preplavi šolske hodnike. Tudi na naši, trzinski šoli je tako. Letos je bil 1. september še posebej pomemben dan za 58 prvošolčkov, ki so prvič prestopili prag trzinskega hrama učenosti. Kakšno je vaše sporočilo prvošolčkom in njihovim staršem?
Letošnje prvošolčke sem na pot šolanja pospremila z zgodbo o znanem britanskem državniku Winstonu Churchillu, ki je kot upokojenec obljubil, da bo nastopil na svoji nekdanji osnovni šoli. Ravnatelj šole ga je učencem slovesno napovedal z besedami: »To bo zgodovinski trenutek. Winston Churchill je največji govornik, kar jih govori angleški jezik. Zapišite si prav vsako njegovo besedo. Ta govor bo zagotovo nepozaben.« Zgodba pravi, da je Churchill stopil na šolski oder, pogledal preko svojih očal in rekel: »Nikoli! Nikoli! Nikoli! Nikoli se ne vdaj!« Nato se je vrnil na svoj sedež. Marsikateri učenec je bil razočaran, ravnatelj pa je navdušeno trdil, da je bil to eden Churchillovih najboljših govorov. Če bi morali ta Churchillov govor povzeti z eno besedo, bi ta bila - VZTRAJNOST. Vztrajnost pomeni, da tudi v trenutkih, ko nam ne gre najbolje, ne obupamo, da trdno verjamemo in zaupamo v lastne sile ter tako pošteno izpolnjujemo svoj namen bivanja na tem svetu. Kdor vstopa na pot izobraževanja, se mora zavedati, da kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin. In kdor zbira znanje, zbira tudi napor in trpljenje. Resda se marsikdaj ne splača, a dolgoročno je vredno.
So v učnem programu v novem šolskem letu kakšne novosti? Veliko se govori o spremembah pri poučevanju tujega jezika v prvi triadi. Kako je šola pripravljena na te spremembe?
Šolsko leto 2014/2015 je prineslo dve glavni programski spremembi, in sicer neobvezne predmete v 4. in 7. razredu ter poučevanje prvega tujega jezika v 2. razredu. Doslej smo izbirne predmet poznali samo v zadnjem triletju, sedaj bodo postopoma na voljo tudi učencem drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Ti predmeti so neobvezni, kar pomeni, da jih šola mora ponuditi, učenci pa jih izberejo ali pa ne. A ko jih enkrat izberejo, jih morajo obiskovati celo šolsko leto, saj se tudi ocenjujejo in vpišejo v spričevalo. V skladu s trenutnimi kadrovskimi možnostmi smo letošnjim četrtošolcem ponudili gledališko dejavnost -lutke, šport, glasbeno umetnost, računalništvo in francoščino, učenci pa so izbrali francoščino in računalništvo.
Poučevanje angleščine v prvem triletju ima na naši šoli že zelo dolgo tradicijo, tako da v tem smislu za nas ni novost. Novo pa je to, da je bila naša šola zaradi izpolnjevanja kadrovskega pogoja in zaradi izkušenj, ki jih imamo na tem področju, na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izbrana v prvi krog šol za postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred. To pomeni, da imajo drugošolci sedaj po dve uri angleščine tedensko, medtem ko imajo ostali razredi v prvem triletju pouk angleščine le v obsegu ene ure tedensko.
V času poletnih počitnic so bila dokončno zamenjana vsa dotrajana okna na šoli. Menjava bo verjetno precej pripomogla k zmanj-
šanju toplotnih izgub. So bila poleti opravljena še kakšna druga investicijska dela?
Menjava oken je bila za občino kar velik finančni in izvedbeni zalogaj, zato smo ostale investicije v tem poslovnem letu omejili le na najnujnejše. Obnovili smo parket v štirih učilnicah zahodnega prizidka, sanirali izolacijo na zahodni steni jedilnice in nad vhod v kuhinjo montirali nadstrešek.
Je morda rešitev za jutranjo prometno zmedo na parkirišču pred šolo že kaj bližja? Otrok, ki prihaja v šolo npr. iz smeri Habato-vega mosta, pride tam »v vrtiljak« z avtomobili, kar je zanj precej nevarno. Žal tudi nekateri starši stalno parkirajo avtomobile tesno ob robnikih ob šolskem igrišču, s tem pa otroke izrinejo na cestišče. Kje so rešitve za ta problem?
Področje pred šolo je območje umirjenega prometa, kar nakazuje prometni znak pri kulturnem domu. V območju umirjenega prometa imajo pešci izrazito prednost pred vozili, kar pomeni, da morajo vozniki v tem območju voziti še posebno previdno in s hitrostjo največ 10 kilometrov na uro. V območju umirjenega prometa je tudi prepovedana ustavitev in parkiranje, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo. Z drugimi besedami to pomeni, da se morajo vozniki prilagajati pešcem in ne obratno, kot se dogaja sedaj. Največ bomo k spoštovanju tega predpisa pripomogli sami: pojdimo kakšno minuto prej spat, da bomo zjutraj pravočasno vstali in se nam ne bo mudilo, svoje vozilo parkirajmo na parkiriščih v okolici šole ter otroka v šolo pospremimo peš. Tako bomo izdatno pripomogli k umiritvi prometa v okolici šole, nekaj dobrega bomo naredili za svoje zdravje, pa še dober zgled svojim otrokom bomo.
Svet staršev je že imel prvi sestanek v novem šolskem letu. Po naših informacijah so pri poročilih predstavnikov posameznih razredov na dan spet privreli problemi, ki se vlečejo še iz preteklosti - potrditev cen delovnih zvezkov, nivojski pouk, vzgojni ukrepi idr. Na kakšen način zmanjšati medsebojne napetosti, ki se ustvarjajo tudi na račun teh doslej še nepreseženih problemov? Kako omogočiti čim bolj tvorno sodelovanje med starši in učitelji - konec koncev oboji želijo otrokom samo dobro. Svet staršev javne šole je organiziran zaradi uresničevanja interesa staršev. Naloge sveta staršev opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Tako svet staršev predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter daje mnenje o letnem delovnem načrtu, daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, voli predstavnike staršev v svet šole in druge organe šole, v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Svet staršev vsako leto daje tudi soglasje k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov, odločanje o oblikah diferenciacije pa ni več v njegovi pristojnosti.
Šolsko polje je področje, kjer se srečujejo mnogi interesi, od politike, staršev in učencev do lokalne skupnosti in zaposlenih. Interesi vseh vpletenih se razlikujejo, zato je normalno, da prihaja do nestrinjanja in trenj. Ta lahko presežemo edino s spoštovanjem različnosti. Različnost nas bogati, ne bi nas smela razdvajati. To je navsezadnje tudi ena od vrednot, ki smo jo pred leti skupaj s starši in učenci ter zaposlenimi prepoznali kot najpomembnejšo in jo celo zapisali v vizijo naše šole. Pokažimo torej otrokom, našim učencem, da kljub različnosti zmoremo sodelovati.
Bi želeli našim bralcem sporočiti še kaj?
Naj bo to kar Churchillova misel z začetka: Nikoli! Nikoli! Nikoli! Nikoli se ne vdajte!
Dimež
Dnevi kulturne dediščine v Trzinu
Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost. Osnovna funkcija kulturne dediščine je ohranjanje vrednot in spomina na pretekle generacije ter njeno neposredno aktivno vključevanje v prostor in življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij. Dediščina vsakdanjega življenja, imenovana tudi etnološka dediščina, predstavlja najbolj množični del kulturne dediščine. Del te dediščine so tudi stanovanjske stavbe, domačije, kmečke stavbe, gospodarska poslopja, vodnjaki, kozolci, čebelnjaki, žage, mlini, obcestna znamenja in sakralni objekti. Vse našteto predstavlja stavbno dediščino, ki nam govori, kako so ljudje živeli v različnih časovnih obdobjih, in priča o skrbnem odnosu naših prednikov do okolja.
V	sodelovanju s Turističnim društvom Kanja, Občino Trzin, Medobčinskim muzejem Kamnik ter Župnijo Trzin so učenci in učitelji Osnovne šole Trzin na delovno soboto, 4. oktobra, spoznavali kulturno, naravno in zgodovinsko dediščino Trzina. Z vodenimi ogledi so obiskali Gozdno učno pot Onger, Jefačnikovo domačijo, cerkev sv. Florijana in grad Jable.
Prehodili so 1245 m dolgo gozdno učno pot po hribu Onger, ki na najvišji točki doseže nadmorsko višino 378 m. Pod vodstvom mentorja so spoznavali drevesne vrste in drugo rastlinje, ki raste na tem kraškem osamelcu.
V	Jefačnikovi domačiji so si pod vodstvom ogledali stalno muzejsko zbirko »Sledi trzinske preteklosti«, ki prikazuje obdobje od prazgodovine do konca 17. stoletja. V spodnjih prostorih so predstavljene najstarejše najdbe iz prazgodovine. Najdeni predmeti so iz mlajše kamene, bronaste in železne dobe ter iz začetkov srednjega veka.
V	pritličju domačije je razstavljena tudi zbirka, ki predstavlja mesarstvo, ki je bilo nekoč najpomembnejša gospodarska dejavnost v Trzinu. Posebna zanimivost je ledenica, ki je služila shranjevanju mesa in hrane v času, ko še niso poznali hladilnikov.
Med sprehodom po starem delu Trzina so učenci poleg starejših stavb (Šuštarčkove hiše), ki nosijo stara imena, npr. »Pr'Smuk«, »Pr'Puhan«, »Pr'Pav« in ostalih, videli kozolce, obcestna znamenja, kapelico in spominske plošče.
V trzinski cerkvi, ki je posvečena sv. Florijanu, je župnik predstavil naš največji in najstarejši kulturni spomenik. Cerkev je bila zgrajena v 14. stoletju in iz tega obdobja je ohranjen kip sv. Flori-jana, ki je narejen iz peščenjaka. Cerkev je bila večkrat dozidana, prenovljena in se ponaša z izjemno lepimi poslikavami baročnega slikarja Franca Jelovška, ki je poslikal spodnje dele glavnega in stranskih oltarjev. Zanimive so slike križevega pota ter križ in lestenec, narejena po Plečnikovi zasnovi.
Grad Jable, ki se nahaja na meji med Trzinom in Mengšem, spada pa v mengeško občino, je bil zadnji v nizu ogledov kulturne dediščine, ki so jih učenci opravili v tem dnevu.
Ogled gradu se je začel v notranjem arkadnem dvorišču, kjer je bila učencem predstavljena zgodovina gradu od prve omembe pa do danes. V gradu deluje Center za evropsko prihodnost, med letom pa so v njem tudi razne kulturne in poslovne prireditve. Po predstavitvi so si učenci v zgornjem nadstropju ogledali nekdanjo grajsko jedilnico, ki je najlepši del gradu. Nekoč jedilnica in sprejemnica za graščake iz sosednjih in drugih gradov je danes čudovita poročna dvorana. Okrašena s poslikavami zidnih tapiserij in freskami baročnega slikarja Franca Jelovška prikazuje življenje prebivalcev gradu, njihova oblačila, posodo in jedi, ki so jih jedli. Poleg prikazanega grajskega življenja je nekaj fresk z motivi iz grške mitologije. Posebno je omenjena zadnja lastnica gradu grofica Marija Hipolita Lichtenberg - Janežič, znana po svojem blagem značaju, pravičnosti in poštenju. Bila je dobrosrčna za nadarjene otroke iz okolice, denarno jih je podpirala in jim omogočila šolanje.
Po ogledih je sledilo medgeneracijsko druženje s trzinskimi rojaki v Osnovni šoli Trzin, ki so ga učenci popestrili s kulturnim programom skupaj z Glasbeno šolo Lartko in pogostitvijo.
S tem so se končali dnevi kulturne dediščine v Trzinu, s katerimi je Osnovna šola Trzin sodelovala v vseevropskem projektu »Dnevi evropske kulturne dediščine«.
Majda Šilar
★ /V n ★ ***
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Tudi letos OŠ Trzin sodeluje v vseevropskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine.
Namen letošnje teme - Dediščina gre v šole, je izpostaviti pomen izobraževanja o dediščini in z različnimi dejavnostmi približati dediščino mladim. V petek, 19. septembra 2014, je Občina Trzin v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj, za učence devetega razreda OŠ Trzin pripra-
vila zanimivo predavanje o kulturi bivanja s konca 19. in 20. stoletja s primeri stavbne dediščine v Trzinu in drugih območjih Gorenjske. Po predstavitvi gostov in nagovoru gospe ravnateljice mag. Helene Mazi Golob je dr. Mojca Tercelj Otorepec, univ. dipl. etnologinja in sociologinja kulture, konservatorka svetovalka iz ZVKDS, OE Kranj, svoje predavanje navezala na najnovejši roman Usedline župana gospoda Toneta Peršaka. Učenci so z zanimanjem prisluhnili odlomkom, ki jih je pisatelj prebral in opisujejo kulturo in način življenja v njegovem otroštvu, ko še ni bilo računalnika, pametnih telefonov in socialnih omrežij, ampak so se družine ob večerih zbrale v hiši, kjer so se pogovarjali, brali, peli in si pripovedovali zgodbe.
Dneve evropske kulturne dediščine smo zaključili 4. oktobra 2014 (na delovno soboto), ko smo učenci in delavci OŠ Trzin v sodelovanju s TD Kanja Trzin in Medobčinskim muzejem Kamnik spoznavali naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino Trzina ter pripravili medgeneracijsko srečanje trzinskih rojakov in osnovnošolcev.
Stanka Jaklič
Spet prijetno druženje z rojaki
Z lepo razglednico sodobnega Trzina je Turistično društvo Kanja Trzin, kot je bilo obljubljeno pred dvema letoma, povabilo trzinske rojake na 3. srečanje. Na sončno sobotno dopoldne so se pred Centrom Ivana Hribarja pričele zbirati urejene gospe in gospodje in bilo je veliko veselja, objemanja ter spominjanja na pretekla mladostna leta, preden so se porazgubili po bližnji in daljni okolici Trzina. Z milozvočnimi toni na harmoniki je piko na i dodal Gašper Pičman iz glasbene šole Lartko, ki je za trenutek popeljal udeležence srečanja v zasanjano nostalgijo. Najprej je zaigal na klavirsko nato pa še na diatonično harmoniko. Že kar po tradiciji je sledilo skupinsko slikanje, nato pa ogled priložnostne razstave v avli in manjši prigrizek. Čas je hitro mineval, nekaj se jih je napotilo v dom starostnikov, nato pa so vsi šli v šolsko jedilnico, kjer so zasedli častna mesta. Otroški pevski zbor vrtca Palčica - skupina živahnih Čmrljev, je s pesmijo Jaz pa grem na zeleno trav'co pri marsikomu zbudila spomin na zgodnje otroštvo, ko smo malčki, kot so sedaj »čmrlji«, to tudi sami prepevali. Kot se za takšen dogodek spodobi, je ravnateljica mag. Helena Mazi Golob pozdravila goste in povedala, da prireditev sovpada z zaključkom Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih vsako leto konec septembra in v začetku oktobra obeležuje večina evropskih držav. Med drugim je dejala: »V veliko čast mi je, da lahko danes v naši sredini pozdravimo naše goste, trzinske rojake, ki so bili in so še na tak ali drugačen način povezani s Trzinom. Prepričana sem, da bodo po koncu te prireditve z veseljem delili z nami svojo življenjsko izkušnjo ter nam in našim učencem povedali, kaj jih je iz Trzina »odgnalo« in kaj jih še veže nanj. Letošnja tema Dnevov evropske kulturne dediščine je Dediščina gre v šole, zato smo v tednu, ki se izteka, za učence pripravili vrsto aktivnosti, s katerimi smo jim približali pomen varovanja kulturne in tudi naravne dediščine.«
Zahvalila se je vsem sodelujočim, sodelavcem, otrokom, Medobčinskemu muzeju Kamnik, Občini Trzin in seveda Turističnemu društvu Kanja Trzin. Prav za dobro sodelovanje se je šoli
zahvalila tudi naša predsednica Jožica Valenčak, ki je šoli ob tem podarila tudi sliko na temo kulturne dediščine, ki prikazuje Mačkovo ali tudi mrliško kužno znamenje ob cesti proti Mengšu. Za dobro razpoloženje so nato poskrbeli učenci iz Otroške folklorne skupine, venček ljudskih pesmi so zapela dekleta iz sedmega razreda, na harmoniki pa je z igranjem pokazala svoj talent desetletna Kristina. Po dvorani so zadoneli mogočni glasovi skupine Kvatropirci in za konec je Nina iz devetega razreda, ki je glasno, umirjeno in razločno povezovala program, napovedala še družino Smolnikar iz Glasbene šole Lartko, in sicer duet Zale in Renate ob spremljavi harmonike, na katero je igral Robert. Na koncu prireditve je nekaj Trzincev želelo obiskovalcem in predvsem otrokom povedati še nekaj svojih spominov iz mladosti. Tako zelo različen način življenja, kakršnega so v Trzinu poznali pred desetletji, današnja mlada generacija kar nekako težko dojema. Goste - rojake so nato popeljali po učilnicah, da bi se tudi sami prepričali o veliki razliki med svojim nekdanjim in sedanjim šolanjem, ob koncu pa so bili vsi prijetno presenečeni tudi nad pogostitvijo, ki so jo pripravili prizadevni gostitelji.
Druženje s približno tridesetimi rojaki je bilo prijetno in velikokrat je bilo slišati: »A se spomniš ...?« Pa je bilo vseeno potrebno nadaljevati pot po Trzinu proti rojstni hiši znamenitega rojaka, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, katero smo si pred dvema letoma ogledali šele v gradnji. V tako imenovani Jefačnikovi domačiji so bili vsi navdušeni nad razstavo Sledi trzinske preteklosti, s prikazom ledenice in mesarske obrti v Trzinu. Če česa niso vedeli, jim je vse podrobno razložil Jože Kosmač, tako da ni bilo vprašanja brez odgovora. Čas je tekel, težko se je bilo ponovno premakniti, pa vseeno se je med govorjenjem z zamudo le prišlo do dogovorjenega kosila, kjer se je ob kozarčku nadaljevalo druženje skoraj do mraka. In želja vseh je bila, da ostanejo zdravi in se vidijo ob letu osorej.
Dunja Špendal
Nova muzejska postavitev
V četrtek, 9. oktobra, je Združenje borcev za vrednote NOB v sodelovanju z Občino Trzin v Jefačnikovi domačiji odprlo novo spominsko zbirko, ki govori o najbolj tragičnem dogodku med drugo svetovno vojno v Trzinu. Točno ob 70-letnici poboja izdanih partizanskih aktivistov, ki so prenočevali na senu v gospodarskem poslopju Jefačnikove domačije, je župan Občine Trzin g. Anton Peršak slavnostno odprl novo stalno razstavo v zdaj že muzejski hiši ob Jemčevi cesti. V priložnostnem programu ob odprtju so sodelovali recitatorke iz Osnovne šole Trzin in Ada Mušič, več udarnih partizanskih pesmi pa so zaigrali harmonikarji Toneta Habjaniča iz Prevoj pri Lukovici. Na odprtje so prišli predstavniki Združenj borcev za vrednote NOB iz sosednjih občin, nekdanji prebivalci Jefačnikove domačije, priče pomora, ter številni drugi Trzinci, med katerimi sta bila tudi oba kandidata za župana, ki sta se prebila v drugi krog volitev. Nova zbirka na kratko in pregledno predstavlja dogajanje na območju Trzina v času druge svetovne vojne, poudarek pa je na poboju v Jefačniko-vi domačiji, v zbirki pa so tudi slike vseh trzinskih borcev, ki so izgubili življenja med narodnoosvobodilno vojno. Nova muzejska zbirka lepo dopolnjuje predstavitev trzinske preteklosti, ki so jo ob sodelovanju Medobčinskega muzeja Kamnik v Jefačnikovi
domačiji začeli z razstavo, ki predstavlja zgodovino našega območja od prazgodovine do začetka 17. stoletja in s predstavitvijo nekdanje trzinske mesarske tradicije, na predstavitev pa čakajo še druga zanimiva obdobja iz preteklosti našega kraja. Upamo, da bo tudi novo občinsko vodstvo našlo posluh za to in bomo kmalu lahko rekli, da je v Jefačnikovi domačiji celovita predstavitev trzinske preteklosti.
MŠ
Trzin tudi na rokodelskem festivalu v Turčiji
Turčija, ogromna država s skoraj 72 milijoni prebivalcev, raznolika tako po načinu življenja kot tudi verski pripadnosti, in s svojim težkim turškim jezikom, kjer si z angleščino prav nič ne pomagaš niti pri starejših prebivalcih, in, presenetljivo, niti pri mladini, je bila tudi letos gostiteljica 9. Rokodelskega festivala v Pendiku. Občina Pendik s 620.000 prebivalci, organizatorica festivala, je del Istan-bula, s približno 14 milijoni prebivalcev. Istanbul je največja mestna občina v Evropi in edina svetovna metropola, ki leži na dveh kontinentih, kjer most povezuje evropski del mesta z azijskim. Lani je bila dr. Brunu Ravnikarju, dolgoletnemu predsedniku CIOFF Slovenija, prvič dana priložnost, da povabi nekoga na festival v Pendik, kar je za izbrance posebna čast in priznanje. Prva leta so na festivalu sodelovale predvsem najvidnejše folklorne skupine s celega sveta, zdaj pa se na njem predstavljajo izključno rokodelci. Kot prvi predstavnici iz Slovenije sta bili lani povabljeni čipkarici iz Idrije, ki sta predstavili idrijsko čipko. Ker pa naj bi vsako leto prikazali drugo slovensko tradicionalno ljudsko ročno spretnost, je dr. Ravnikar letos pooblastil Barbaro Silvo Pavlič, ki je bila navdušena nad izdelki naših vezilj, da to staro, že malo pozabljeno in sedaj ponovno oživljeno tehniko prikažemo v daljni deželi. Ker so želeli na predstavitvi imeti tudi rokodelce, ki obvladajo spretnosti, ki naj bi jih predstavljali na stojnicah, so za predstavitev dela vezilj iz Slovenije izbrali mene. Ker se že dolgo
ukvarjam z vezenjem v rišelje tehniki, ki jo imenujejo tudi zračna čipka, so organizatorji ocenili, da si zaslužim čast, da predstavljam naše vezilje v Pendiku, še zlasti ker se nekatere druge bolj izkušene vezilje niso želele prijaviti za to nalogo, saj so vedele, da bi jih čakala dolga vožnja, nato pa enajstdnevna prisotnost od desetih dopoldne do desetih zvečer za stojnico na sejmu, kar je kar zahtevna in naporna izkušnja.
Na samem prizorišču je bilo razstavljenih 80 stojnic in na vsaki je bilo lepo označeno ime in od kod prihaja rokodelka ali rokodelec. Med 52 sodelujočimi državami z vsega sveta je na eni izmed osemdesetih stojnic bilo zelo lepo videti nad mojim imenom našo slovensko zastavo. Obiskovalci so spraševali, od kod sva, in kar nekaj jih je povedalo, da so sredi sedemdesetih let s starši zapustili ali pa so se kasneje rodili v Turčiji, južno Srbijo v naši nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Starši so se za to odločali zaradi njihove muslimanske vere.
Kako zelo je festival pomemben, smo dojeli, ko nas je doletela posebna čast pri zajtrku, ki ga je priredil župan Pendika, azijskega dela Istanbula. Imensko je povabil vsako rokodelko-rokodelca na oder in nam izročil lična priznanja. Ob tej priložnosti sem mu v zahvalo predala simbolično darilo v imenu Občine Trzin in Turističnega društva Kanja Trzin. Ves dogodek so spremljale televizijske postaje, radijski in časopisni novinarji, ki so o festivalu na veliko poročali tudi v naslednjih dneh. Prav posebno vzdušje pa je bilo ob odprtju, ko sva si oblekli naši lepi gorenjski narodni noši in se pomešali med pisane noše iz drugih držav. Na prizorišču so si tudi ostale dni sledili sprevodi obiskovalcev, vsi so bili zelo prijazni in tako ženske kot moški so si z zanimanjem ogledovali razstavljena ročna dela. Nemalo smeha ali pa tudi utrujajočega razlaganja pa je bilo potrebno, ko so nama obiskovalci razlagali, da so vezenine narejene strojno. Da so ročne izdelave, da je za vsak izdelek potrebno ogromno vloženega truda in potrpljenja, so dojeli šele, ko sem jim prikazala potek vezenja. Zanimivo je, da so si ogledovali izdelke iz neprave strani, ker se samo in le tam vidi razliko med ročnim in strojnim delom. Torej bomo od sedaj naprej delale malo manj enakomerne šive, da bodo obiskovalci že na prvi pogled videli vso lepoto ročnega dela, ki ga kljub temu da je rišelje tehnika del oblačilne dediščine, premalo cenimo.
Dunja Špendal
PGD novice
13. septembra smo izvedli praktične vaje v starem farovžu. Na vaji je bil objekt zadimljen, vidljivost nična in podobna realni situaciji brez temperaturne obremenitve. Prva naloga napadalne skupine je bila reševanje pogrešane osebe, druga pa iskanje in gašenje žarišča požara. Na vaji so sodelovali tudi člani PGD Studa. V septembru to ni bila edina vaja, saj se je pet naših članov udeležilo tridnevnega izobraževanja. Od 18. do 20. septembra je v Mokronogu potekal mednarodni kamp Zavoda Vizija Varnosti. Udeležili so se ga tudi predstavniki Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine in Italije. Na kampu je bilo poleg teorije veliko praktičnih vaj, na katerih so simulirali železniško, letalsko in avtobusno nesrečo ter zrušitev stavb v primeru potresa. Poleg gasilcev so na kampu sodelovali tudi pripadniki specialne enote policije, vojske, jamarske in gorske reševalne službe ter nujna medicinska pomoč. Naši člani so vaje uspešno opravili, kar dokazuje, da so redna izobraževanja zelo pomembna ter da delamo v našem društvu na visoki ravni. Za vsa izobraževanja je potrebno veliko odrekanja in našega prostega časa, zato bi se na tem mestu zahvalil našim najbližjim, ki nas podpirajo in pri tem spodbujajo, ker se zavedajo, da bomo le dobro pripravljeni lahko poskrbeli za lastno varnost in varnost tistih, ki potrebujejo pomoč. 13. septembra smo se poslovili od našega sokrajana in podpornega člana Jožeta Vrbca. Naj počiva v miru.
22. septembra smo bili ob 10.15 obveščeni o izpadu elektrike na dvigalu na Spruhi 19. V dvigalu sta bili ujeti dve osebi. Do prihoda PGD Trzin in CPV Domžale so že vključili elektriko, tako da reševanje ni bilo potrebno. Pregledali smo še električno napeljavo dvigala, kjer nismo odkrili nobene posebnosti. 2. oktobra smo začeli z rednimi gasilskimi vajami za otroke. Potekajo vsak četrtek od 17. do 18. ure.
4. oktobra je gasilska zveza Domžale organizirala dobrodelni koncert v Hali komunalnega centra. Izkupiček od prodanih kart gre v posebni sklad za pomoč tistim gasilcem in njihovim družinam, ki pridejo v finančno stisko zaradi različnih situacij.
10.	oktobra smo v okviru meseca požarne varnosti imeli evakua-cijsko vajo v vrtcu Žabica ter predstavitev našega dela, opreme in vozil za otroke iz vrtca Palčica ter učence 7. razreda osnovne šole Trzin. Isti dan smo imeli tudi vajo tehničnega reševanja oseb iz vozila, se pravi rezanje vozila, požarno zavarovanje, stabilizacijo in iznos poškodovane osebe. Takšne vaje so za nas dragocene, ker v situaciji, podobni resnični, obnavljamo praktično znanje. Popoldne ob 16.30 smo organizirali medobčinsko sektorsko vajo, na kateri so sodelovala društva iz občine Mengeš, Domžale, Ljubljana in seveda občine Trzin. Vaja je potekala istočasno na dveh lokacijah. Prva lokacija je zajemala del hriba Onger, cerkev in stari farovž. V tej lokaciji so sodelovala društva PGD Loka pri Mengšu, PGD Mengeš, PGD Studa, PGD Stob-Depala vas, CPV Domžale in PGD Trzin. Vajo je pripravil Dušan Mrčun. Druga lokacija je potekala v industrijski coni Trzin, na objektih podjetij FIST, d. o. o., in METALIKA TRADE. Tukaj pa so sodelovala društva PGD Črnuče, PGD Domžale- mesto, PGD Jarše-Rodica, PDG Topole, PGD Pšata in PGD Trzin. To vajo sem pripravil jaz, Dušan Kosirnik. Skupaj je na sektorski vaji sodelovalo kar 120 gasilcev. Pokazalo se je, da društva znajo sodelovati in si med seboj pomagati. Tako sta vajo ocenila poveljnik Gasilske zveze Domžale Matjaž Merkužič in predstavnik GZ Domžale Brane Sojer.
11.	oktobra je PGD Trzin organiziralo vsakoletni gasilski izlet. Zbrali smo se ob 7. uri in krenili v smer Novega mesta. Najprej smo šli čez mejo na Hrvaško in si v Kumrovcu ogledali Etnološko selo. V tej vasi je rojstna hiša pokojnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ohranjene pa so tudi druge hiše, ki prikazujejo različne obrti in življenje v začetku 20. stoletja. Nato smo šli v Podsredo, kjer je potekal praznik, imenovan Kozjansko ja-
bolko. Na tržnici so pripravili pestro ponudbo različnih dobrot, ki jih pripravljajo ekološke kmetije, prisotne pa so bile tudi številne stojnice z različnimi izdelki slovenskih rokodelcev. Ogledali smo si Grad Podsreda, izlet pa smo zaključili na kmečkem turizmu. Dan je minil v prijetnem druženju vseh generacij.
Poleg vseh aktivnosti v našem društvu letos pripravljamo 13-listni koledar, na katerem bodo v različnih situacijah naši operativci. Zbrani denar od prodanih koledarjev bomo porabili za dokončanje nadgradnje vozila GVC 24-50.
Na pomoč!
Dušan Kosirnik
OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI
Letošnji mesec požarne varnosti je namenjen predvsem varstvu oseb s posebnimi potrebami. Pri načrtovanju požarne varnosti je potrebno pomisliti tudi na gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe in gibalno ovirane osebe. Ravno pri teh osebah se lahko zaradi zmanjšane slušne ali vidne zaznave ali mobilnosti možnosti hitrega odziva zmanjšajo. Da bi lahko v nevarnosti hitro in pravilno ukrepali, je treba ukrepe varstva pred požarom za te osebe načrtovati pravočasno. Za varno izvajanje evakuacije morajo biti evakuacijske poti proste in prehodne, odprtine vrat in hodniki dovolj široki, tla nedrseča, nakloni klančin ustrezni. Potrebno je načrtovati tudi osebe, ki bodo pri evakuaciji pomagale.
Za vse nas pa velja, da na številko 112 lahko pokličemo ali pošljemo kratko sporočilo (SMS), če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo. Pomembno je, da povemo, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nesreče, kakšna pomoč je potrebna.
Več o tem si lahko preberete na http://www.sos112.si/slo/tdocs/ zgibanka_oktober_2014.pdf.
V vrtcu še prosta mesta
Obveščamo vas, da imamo v OŠ Trzin, Enota vrtec Žabica, prosta mesta za enega otroka letnik 2010, za enega otroka 2011 in za enega otroka letnik 2012. Vlogo za vpis v vrtec pošljite na naslov OŠ Trzin, Enota vrtec Žabica, Mengeška 7/b, 1236 Trzin.
Zavod OŠ Trzin
Medobčinska gasilska vaja hitra in učinkovita
V petek, 10. oktobra, okoli 17. ure popoldne so gasilci okoliških občin pričeli z medobčinsko gasilsko vajo, del katere je bil izpeljan v okolici trzinske cerkve ter v poslopju bivšega župnišča. Po prihodu na kraj dogodka so gasilci hitro zavarovali prizorišče in pričeli z vajo, pri kateri pa je imelo vsako izmed okoliških gasilskih društev svojo zadolžitev. Celotna vaja je potekala hitro in učinkovito, udeleženi gasilci pa s svojimi dejanji niti za hip niso oklevali. Prikazali so potek iskanja in reševanja ponesrečencev, gašenje požara na strehi, požara v zaprtem prostoru ter druge akcije, ki jih izvajajo ob intervencijah. Gasilci so na vaji prikazali ne samo hitro in učinkovito posredovanje, temveč tudi kolegialnost in medsebojno usklajenost in sodelovanje, kar vodi k še boljšim in učinkovitejšim intervencijam. V medobčinski gasilski vaji, ki je trajalo približno 45 minut, je sodelovalo približno 110 gasilcev iz okoliških gasilskih društev, ki pripadajo trem različnim gasilskim zvezam. Gasilci vseh društev so se po uspešno izpeljani medobčinski vaji zbrali pri trzinskem gasilskem domu, kjer se je pričelo še sproščeno druženje, tam pa jih je pričakala tudi pogostitev.
Zemljišče za novi gasilski Društvo prijateljev mladine dom Občina že ima	Trzin ob tednu otroka
Napoved gradnje novega gasilskega doma je bila omenjena v večini predvolilnih oglasov in drugih napovedi kandidatov za župana in za stolčke v občinskem svetu. Ker je bilo kar preveč »meglenih obljub«, naj povemo, da je Občina pred časom že pridobila zemljišče, na katerem bodo dom zgradili. Gre za zemljišče ob križišču Mengeške in glavne ceste, ki povezuje Domžale in Ljubljano. Izbrano mesto je za gasilski dom skoraj na idealnem mestu, saj je nekako sredi Trzina, približno enako oddaljeno od zgornjega in spodnjega dela Trzina. Gasilci bodo imeli lažje izvoze in po glavni cesti bodo lahko tudi sorazmerno hitro prišli do morebitnih pomoči potrebnih v OIC Trzin. Občina bo zdaj začela s postopkom sprejemanja potrebnega podrobnega prostorskega načrta za ureditev območja, nato pa bodo začeli pripravljati še drugo projektno dokumentacijo. Hkrati z gasilci naj bi v novem domu svoje prostore dobila tudi civilna zaščita. Vse skupaj bi lahko v idealnih razmerah zaključili v enem letu. Upamo, da bo novemu vodstvu Občine to zares tudi uspelo.
MŠ
Letošnji teden otroka je bil od 6. do 13. oktobra in sedaj, ko to pišem, še ni minil. Za najmlajše smo pod vodstvom Mojce v šoli pripravili dve ustvarjalni delavnici. V ponedeljek smo izdelovali šivane naprstne lutke, v sredo pa lutke iz papirnatih krožnikov. V torek sta bili dve športni delavnici za najmlajše in malo večje otroke. Za otroke od 4. do 6. leta je Jani pripravil športni poligon, za osnovnošolce od 1. do 6. razreda pa je pod vodstvom Atletskega kluba Domžale potekal atletski krožek. Udeležba je bila kar številna. V soboto je bil še družinski kolesarski izlet v Kamnik do Maistrove rojstne hiše in ogled muzeja. Otrokom pa tudi drugim udeležencem smo s tem želeli predstaviti pomen Maistrovega boja za Štajersko in Koroško in sploh za Slovenijo.
Vsakoletni družinski planinski izlet pod vodstvom vodnikov PD Onger bo letos 25. oktobra na Lovrenška jezera.
Ob izidu Odseva se še lahko prijavite.
Lado Krašovec
Trzinke uspešne v Ženskem košarkarskem klubu Domžale
Članice in mladinke Ženskega košarkarskega kluba Domžale, pod vodstvom trenerja Vlada Velikonje, so bile lansko košarkarsko sezono uspešne in jo srečno pripeljale h koncu. Članice kluba so prvič v svoji zgodovini nastopile v polfinalu prve slovenske košarkarske lige za ženske in osvojile četrto mesto. Na zaključnem turnirju pokala članic so osvojile drugo mesto in se okitile s srebrno medaljo ter ponovile lanskoletni izjemni uspeh. Trener ŽKK Domžale Vlado Velikonja, ki je v preteklosti vodil tudi ŽKK Ježice, ko je ta dosegal zavidljive rezultate, je ob uspehu kluba za Odsev povedal: »V letošnjem tekmovanju smo s članicami ponovili lanskoletni zgodovinski uspeh, kjer smo bili v pokalnem tekmovanju srebrni, kar je enormni uspeh, in smo zelo zadovoljni. V finalu smo igrali s pokalnim prvakom Kranjem. Presenetljivo smo bili z mladinkami letos tretji, kar je bilo za nas presenečenje, ker smo letos s samo uvrstitvijo med prvih šest izpolnili vse cilje. Upam, da bomo v novi sezoni, ki se je začela septembra, uspeh ponovili ali celo izboljšali in izpolnili naše želje.«
Medaljo so v letošnji sezoni osvojile tudi mladinke ŽKK Domžale. Na zaključnem turnirju državnega prvenstva za mladinke
so dekleta osvojila bronasto medaljo. K uspehom košarkarskega kluba v letošnji sezoni so med drugimi prispevale tudi Trzinke Katja Kač, Ula Dremel, Vanja Tajher, Sara Valenčak in Annamari-ja Prezelj. Nadvse so zadovoljne z uspehom v pretekli sezoni in z delom trenerja Velikonje. Pravijo, da je odličen trener, kateremu popolnoma zaupajo; treningi so zelo naporni, raznovrstni, od ekipe pa vselej pričakuje profesionalni pristop do dela, zato dosegajo tudi dobre rezultate. Vsako leto jim igranje košarke prinese nove izkušnje, vrline. Upajo, da bo nova sezona še bolj uspešna. Med Trzinkami velja izpostaviti Prezljevo, letnik 1997, ki je z letošnjo novo sezono prestopila v Ženski košarkarski klub Celje, kjer bo nadaljevala zelo uspešno košarkarsko pot. V Domžalah je igrala od desetega leta starosti. Letos je bila na zaključnem turnirju slovenskega pokala v Vojniku najboljša strelka in najboljša mlada igralka turnirja, na sklepnem dejanju mladinskega državnega prvenstva v Domžalah je bila prav tako najboljša strelka ter članica najboljše peterke turnirja.
»Talent in trdo delo sta zelo pomembna, sta vzajemna. Brez trdega dela talent ne pride do izraza. Imam visoke cilje, do kam pa bom prišla, je odvisno od več dejavnikov,« pravi Prezljeva.
Ob skakalnici SSK Ihan je ob koncu sezone potekalo tradicionalno druženje igralk, trenerjev, staršev in drugih podpornikov ŽKK Domžale. Ob veselem vzdušju, kjer ni manjkalo odlične hrane, je bilo druženje poplačilo za trdo delo in praznovanje uspehov v lanski sezoni. Košarkarice sta obiskala tudi Vlado Ilievski, član Barcelone in nekdanji član Olimpije, ter Anja Vilfan Ilievski, ki je pred leti igrala na vrhunskem klubskem in reprezentančnem nivoju. Najuspešnejše posameznice Ženskega košarkarskega kluba Domžale so ob zaključku druženja prejele priznanja in darila za svoje dosežke. Vodstvo kluba se je vsem udeležencem zahvalilo za vso podporo v lanski sezoni, hkrati pa nestrpno pričakuje delo s košarkaricami v novi sezoni in poskus ponovitve ali izbojšanje odmevnih rezultatov.
Iztok Plevelj
Za zdrav način življenja otrok in mladostnikov
cijo ter si gradili samozavest. Druženje in stkana pristna prijateljstva, zabava ter sprostitev so pogosto razlog več za redno udej-stvovanje na treningih.
Krona vsega pa so športni uspehi, ki razveseljujejo mlade, njihove starše in tudi nas, vaditelje, trenerje in pedagoge.
Poleg tega pa se je vključevanje otrok v športne skupine pokazalo kot pozitivno, mladim šport ostaja kot način življenja, športne navade pa ljudje ohranjajo pogosto skozi vse življenje.
Vse to smo predstavili staršem otrok, ki so svoje najmlajše v torek, 7. oktobra 2014, pripeljali na atletsko vadbo, si jo ogledali in se pogovarjali o koristih, ki jih šport daje, pa tudi o pasteh, ki ga spremljajo. Veliko je namreč odvisno od navad staršev, saj so prvi vzorniki najmlajšim. Spodbujanje gibanja in športnega načina življenja je ena ključnih nalog staršev, po drugi strani pa naj bo podpora trezna, spodbude pa zmerne pri pričakovanjih za otroške uspehe.
Vabimo vse otroke od 1. do 6. razreda na interesno dejavnost atletike, ki poteka vsak torek od 17.00 do 18.30 v veliki telovadnici OŠ Trzin.
Tomaž Jarc, AK Domžale in Jani Muha, OŠ Trzin
Preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov z računalniškimi igricami, spletom in vsem, kar le-ta ponuja, vodi k pasivnosti in posledično k upadanju telesnih dejavnosti. Računalnik in televizija sta izpodrinila redno gibanje in športne aktivnosti, da ne omenjamo še drugih negativnosti takega načina življenja.
Atletski klub Domžale ponuja mladostnikom vrsto aktivnosti, s katerimi bi ohranjali zdravo telo, razvijali motoriko in koordina-
Na prvi jesenski dan pri upokojencih v Lukovici
Dan odprtih vrat Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale so letos naše strokovne službe in predsednica pripravili v Lukovici skupaj z Društvom upokojencev Lukovica. V lepi stari Pungartnikovi hiši, v bližini Občine Lukovica, so predstavili dejavnosti obeh društev: izdelke iz krep papirja, kvačkane izdelke, izdelke iz ličkanja in slame, ogrlice in nakit in druge stvari oziroma konjičke, s katerimi se zaposlimo v tretjem življenjskem obdobju. Društvo upokojencev Lukovica vsak mesec organizira izlet; udeležba je vedno številčna. Društvo Jesenski cvet pa je predstavilo Medgeneracijski tabor v sliki in besedi. Zanimanje za tabor je bilo veliko.
Samopomočne skupine Jesenskega cveta iz šestih občin so cel dan prihajale na prireditev.
Zakaj je letos dan odprtih vrat v Lukovici? Za voditeljico se izobražuje prostovoljka Kovačič Majda, ki bo konec leta ali pa v začetku drugega leta ustanovila skupino v Lukovici. V društvu pa že 13 let deluje skupina Korenine iz Korena. Voditeljici Pavla in Mimi imata srečanja enkrat pri eni voditeljici in drugič pri drugi, ker na Korenu nimajo skupnih prostorov za druženje.
Trzinska skupina Naše vezi je v lepem jesenskem dnevu na prireditvi res uživala, obisk pa smo zaključili s kavico pred gostilno Rokovnjač.
Voditeljica skupine Naše vezi Jožica Trstenjak
Trzinska gledališka in kulturna dejavnost v razcvetu!
V Trzinu smo priča pravemu izbruhu kulturne dejavnosti, saj trenutno v domačem KUD-u deluje kar šest gledaliških skupin! Dramska skupina Miki miška je v oktobru pripravila premiero odličnega družinskega mjuzikla Pepelka, ponovitve katerega sledijo do konca leta. Skupina odraslih se pripravlja na začetek nove sezone z izbiro novih tekstov, z delom pa so pričele tudi vse tri nove skupine, dve pod imenom Mini dramska šola 1 in 2 ter SHOW skupina. V novembru pa, kot lahko zasledite tudi v koledarju prireditev, se pripravlja še ena premiera mlajše skupine pod vodstvom Anžeta Zupanca, avtorsko delo Ona, ter ustvarjalne delavnice izdelave nakita. Dejavno leto, prav zares!
(bl)
V novembru nova premiera domačega teatra!
Ona
Simbolična groteska v štirih dejanjih
Anže Zupanc je tisti mladenič, ki je s svojim avtorskim delom ONA prepričal skupino igralcev domačega KUD-a, da so pogumno stopili na odrske deske, čeprav večina ne prvič, pa s toliko večjim zanosom. »Mladenič se po naporni operaciji zbudi. Zdi se, da je z rezultatom operacije zadovoljen, dokler ne odkrije neprijetnega presenečenja, ki ga čaka v smetnjaku ob operacijski mizi,« je na kratko povzel vsebino drame, ki je nastala v pičlih dveh tednih, njen avtor Anže.
Glavni motivi »One« so maščevanje, operiranje s preteklostjo, vloga identitete posameznika v svetu, medsebojni vplivi ljudi drug na drugega, posledice, ki izhajajo iz lastnosti, ki jih liki imajo, ter pomen odločitev, ki jih sprejemamo na življenjski poti, in vztrajanje pri le-teh.
Ekipo igralcev je Zupanc, ki je tudi režiser, izbral sam, saj je že od začetka vedel, kaj hoče od katerega lika ter kdo izmed izbranih bi njegovim smernicam lahko sledil. Igralce je poznal dovolj dobro, da je vedel, na kakšen način kdo igra in katera vloga mu/ji najbolj pristaja, zato si je že pri samem pisanju drame zamišljal, kdo bi to lahko zaigral. V predstavi bomo premi-erno 8. novembra ob 20. uri v »Oni« videli Veroniko Weixler, Evo Kralj, Matevža Peternelja, Nino Novak Božič, Aleksandro Kmetič, Matijo Šmuca in Karin Pandel Repenšek. Poleg avtorja in režiserja Anžeta Zupanca pri predstavi sodelujejo še kostu-mografinja Anja Zupanc, vizažistki Nina Goropečnik in Mariša Jagodič ter tehnika Domen Dalan in Marko Bizjak. Ponovitve načrtujejo 9., 15. in 22. novembra, vse ob 20. uri. Zagotovite si svojo vstopnico!
(bl)
Lions klub Domžale pod pokroviteljstvom Občine Domžale prireja
VELIKI DOBRODELNI KONCERT
Ansambel Saša Avsenika in Tanja Žagar s skupino Avantura
Podarimo očem nasmeh!
25. oktober 2014 ob 20h v Hali Komunalnega centra Domžale cena vstopnice: 10 eur prodaja vstopnic: Petrol - Eventim
Kulturoskop	- Koledarčke iz žepov!			
DATUM	KAJ?	ZVRST	CENA	KJE?
četrtek, 23. 10. 2014, ob 20. uri	M. Mijatovič/D. Valič: ZAPORNIK ŠT. 3.2.3.	komedija	12 evrov 10 evrov	KD Trzin
petek, 24. 10. 2014, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja Trzin/DS Miki miška: PEPELKA	družinski muzikal	5 evrov	KD Trzin
torek, 28. 10. 2014, ob 20. uri	Potopisno predavanje	predavanje	2 evra	KD Trzin
sobota, 8. 11. 2014, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: ONA (premiera)	drama	prostovoljni prispevek	KD Trzin
nedelja, 9. 11. 2014, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: ONA	drama	5 evrov	KD Trzin
petek, 14. 11. 2014, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja Trzin/DS Miki miška: PEPELKA	družinski muzikal	5 evrov	KD Trzin
sobota, 15. 11. 2014, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: ONA	drama	5 evrov	KD Trzin
nedelja, 16. 11. 2014, ob 11. uri	KUD Franca Kotarja Trzin/DS Miki miška: PEPELKA	družinski muzikal	5 evrov	KD Trzin
sobota, 22. 11. 2014, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: ONA	drama	5 evrov	KD Trzin
nedelja, 23. 11. 2014, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja Trzin/DS Miki miška: PEPELKA	družinski muzikal	5 evrov	KD Trzin
Rezervacija vstopnic za prireditve v Trzinu je možna preko spletne strani društva: www.kud-trzin.si ali preko elektronske pošte: rezervacije@kud-trzin.si.	BL
Družabni plesni večeri tudi v Trzinu!
Rekreacijsko ustvarjalno športno društvo RUŠD FIT TEAM bo v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin in Pekos Pubom iz Trzina od 7. novembra dalje vsak petek zvečer ob 19. uri v mali telovadnici osnovne šole Trzin prirejalo družabne plesne večere. Plesni večeri bodo namenjeni vsem, ki se radi v prijetni družbi ob dobri glasbi zavrtijo v ritmih angleškega in dunajskega valčka, počasnega in hitrega fokstrota, tanga, cha-čačačaja, rumbe, sambe, jiva, ljudskega valčka, ljudske polke, salse, bachate in kizombe. Vsi, ki bi radi na prijeten, družaben način preživeli po dve in pol uri tedensko ob plesu in dobri glasbi, naj s seboj prinesejo plesno obutev in obilo dobre volje. Za vsakega obiskovalca družabnih plesov je prispevek 1 evro ter en evro za pol litra ustekleničene vode.
Pridite, ne bo vam žal!
RUŠD FIT TEAM TRZIN
Fekalije se še kar iztekajo v potok
Krajani zgornje Kidričeve ulice, ki že kar nekaj časa (dobrih osem let!) nergamo zaradi izteka smrdečih fekalij v potok, smo nezadovoljni in ogorčeni sklenili, da opozorimo vse sprehajalce in mimoidoče o tej zadevi tako, da smo sedaj sami postavili opozorilne table o tem onesnaženju vzdolž potoka.
Na naše odprto protestno pismo, poslano maja letos, se odgovornim na županstvu ni zdelo vredno odgovoriti, deležni smo bili celo popolne ignorance!
Pripis urednika: Zgornje pismo smo za objavo dobili že septembra, vendar ga zaradi predvolilnega vzdušja nismo objavili takrat. Prav gotovo bi nam kdo očital, da skušamo vplivati na rezultate volitev. Ker je problematika še pereča, pismo objavljamo zdaj in upamo, da se bo novo občinsko vodstvo lotilo tudi tega problema.
Drago Novak, nergač s Kidričeve
Spet priznanje turistični ponudbi našega kraja
V letošnji akciji ocenjevanja turističnih krajev z naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna je Trzin z Jefačnikovo domačijo spet prejel lepo priznanje. V skupini trških in drugih urbanih naselij je osvojil tretje mesto. Vsekakor je to spodbudno priznanje urejenosti našega kraja!
Kratke novičke iz PD
Planinske in plezalne skupine ter rekreacija (2014/15)
Krožki in planinska rekreacija so že začeli z delom. Kdor bi se še želel priključiti kateri od skupin, naj pokliče oziroma piše vodji skupine. Tule so zbrani vsi podatki, ki vam utegnejo priti prav.
•	Planinska skupina Komarčki (1.-4. razred): ponedeljek, 16.0017.00, OŠ Trzin, likovna učilnica, kontakt: Sara Krašovec, 041 207 608, sari.krasovec@siol.net.
•	Planinska skupina Bose koze (5.-9. razred): torek, 18.0019.00, hišica PD Onger Trzin, Ulica Rašiške čete 4, kontakt: Jaka Peternel, 031 585 074, jaka.peternel@hotmail.com.
•	Planinska skupina Plankton (dijaki, študenti, »veterani MO«): vsak drugi četrtek v mesecu, 20.00, hišica PD Onger Trzin, Ulica Rašiške čete 4, kontakt: Staša Matjaž, 051 241 606, stasa. matjaz@gmail.com.
•	Športno-plezalni krožek za učence 1. triade: petek (1. skupina: od 16.00-17.15; 2. skupina: od 17.15-18.30), velika telovadnica OŠ Trzin (plezalna stena), kontakt: Katja Pirc, 040 756 884, katypirc@gmail.com.
•	Športno-plezalni krožek za učence 2. in 3. triade: ponedeljek, 16.30-18.30, velika telovadnica OŠ Trzin (plezalna stena), kontakt: Katja Pirc, 040 756 884, katypirc@gmail.com.
•	Ponedeljkova rekreacija za člane: ponedeljek, 18.30-20.00, velika telovadnica OŠ Trzin, kontakt: Miha Pavšek, 031 658 598, miha.pavsek@zrc-sazu.si.
Planinarili v Avstriji ...
Sobotna tura (4. oktobra) je enajsterico planincev vodila v osrčje narodnega parka Visoke Ture, v gorsko skupino Ankogel nad dolino Mallnitz v Vzhodnih Turah. Cilj vzpona je bil tokrat 3086 metrov visoki Sauleck, med slovenskimi planinci znan kot eden izmed »vrhov prijateljstva«. Tehnično sicer nezahtevna tura od planinca zahteva kar precej kondicije, saj je od izhodišča do vrha treba prehoditi več kot kilometer in pol višinske razlike. Izlet je vodil Miha Pavšek.
... na Hrvaškem ...
Mladinski odsek je vikend (4.-5. oktobra) pod vodstvom Staše Matjaž preživel na Cresu. Mogoče malce oddaljen cilj, predvsem pa »delovna sobota« v OŠ sta verjetno odvrnila še kakšnega udeleženca dvodnevnega izleta, pri katerem ni manjkalo niti čofotanje v morju. A je peterica članov MO vendarle opravila tudi prav »pošteno« planinsko turo: Nerezine -Televrin-Sv. Mikula-Nerezine. Obiskali so torej najvišji vrh otoka Lošinj Televrin (588 m), za naslednje leto pa v MO obljubljajo vzpon na najvišji vrh polotoka Istre. Kateri vrh je že to?
... in seveda v Sloveniji ...
Kot so v MO napovedali, se sedaj vsako drugo soboto v mesecu odpravijo na planinski izlet. Oktobrski izlet (11. oktobra) je bil namenjen obisku znanih ciljev nad Medvodami. Dvanajst bolj ali manj mladih planincev je pod vodstvom Polone Podbevšek prehodilo pot Žlebe-Jeterbenk (774 m) -Rog-Sveti Jakob (806 m) -Topol-Žlebe. Uživali so v lepih razgledih ter na poznojesen-skem soncu. Upamo, da se bo naslednjega izleta, ki obeta tudi pogled v podzemeljski svet, udeležilo še več mladih planincev ...
Spomini na MPT Dovje 2014, čisto nov taborni film in BN ...
V torek, 14. oktobra, je MO poskrbel za obujanje spominov na letošnji mladinski planinski tabor tudi na velikem platnu v Dvorani Marjance Ručigaj. Ob tej priložnosti so premierno prikazali nov taborni film, prav tako je izšel bilten BN 2013. Brezmejna navkre-berlazenja (kot da so ukleta - morda zaradi številke 13 v naslovu) tokrat prav zares niso in niso našla poti iz računalnika do tiskarne; naslednji BN bo menda precej hitreje našel pot do bralcev.
Napovedujemo ...
... zanimive izlete, ki jih vodijo registrirani vodniki PZS našega društva. Natančne podatke (ure odhoda, oprema, posebna opozorila, prijave na izlet ...) preberite na spletni strani www.onger.org.
Pohorska jezera (Rogla-Lovrenška jezera-Ribniško jezero) [izlet skupaj z DPM Trzin]
Grosuplje-Županova jama [mladinski odsek] Stegovnik
9. seminar IZI [mladinski odsek] Krempa
Dimež
25. oktobra 2014
8. novembra 2014
15. novembra 2014 30. novembra 2014 6. decembra 2014
Pohorska jezera
(skupni izlet PD Onger Trzin
in DPM Trzin)
»Krompirjeva« sobota (25. oktober 2014) na Pohorju
Odhod: sobota, 25. oktober 2014, ob 7.30 na parkirišču pri OŠ Trzin
Prihod: med 19. in 20. uro na isto mesto
Oprema: vremenu primerna oblačila, tudi protivetrna (dežja nismo naročili) in lahka pohodna obutev.
Prispevek: za odrasle/starše/spremljevalce 10 evrov, otroci brezplačno
V soboto, 25. oktobra 2014, PD Onger Trzin in DPM Trzin pripravljata že tradicionalni skupni izlet (po tednu otroka). Čaka nas prijeten izlet: Rogla-Mulejev vrh-Lovrenška jezera-Črna mlaka-Šiklarica-Ribniški vrh-Ribniška koča. Na Roglo se pripeljemo z avtobusom, ki nas bo nato pričakal pri Ribniški koči, kjer bo kosilo (enolončnica/dunajski in pomfri/vegetarijansko + sladica; cena bo 10 evrov). Nazaj grede se bomo ustavili še nekje - pa naj bo to presenečenje.
Več informacij na spletni strani www.onger.org, obvezne prijave
pa na: miha.pavsek@guest.arnes.si ali SMS 031/658-598 (do četrtka, 23. oktobra oziroma do zasedbe prostih mest).
Vodja izleta: Miha Pavšek (vodnik PZS)
Druženje in skrb za zdravje Jesenski šah
Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale smo si za druženje in nabiranje vzdržljivosti omislili kolesarjenje. Za začetek nas ni bilo veliko, verjamemo pa, da nas bo že naslednjič bistveno več.
J. Gregorič
ŠAHOVSKO DRUŠTVO
ŠAHOVSKI KLUB MENGEŠ - TRZIN VABI
stare in nove igralce kraljevske igre, da se nam pridružijo pri skupinskem usvajanju znanja in pri ljubiteljskem igranju z možnostjo udeležbe na različnih tekmovanjih.
Osnovnošolci se dobivajo ob ponedeljkih in torkih ob 18. uri. Srečanja trajajo dve šolski uri.
Vsi ostali (tudi osnovnošolci) pa se dobivajo ob torkih od 18. do 21. ure.
Vabljeni v prostore pododrja Špas teatra, kjer lahko pridobite nove izkušnje s področja črno-belih polj.
Marjan Ocepek in Simona Pirc Jenko
Tako, počitnic je konec (tudi za šahiste) in znova smo sedli za šahovnice. Preden preidem na poročilo o zadnjih dogodkih s črno-belih polj, moram na kratko povzeti še dva dogodka. Oba sodita v obdobje med majsko in tokratno številko Odseva in ju zaradi pomembnosti ne gre preskočiti oziroma zamolčati. Najprej nas je razveselila novica, da je Komisija za registracijo in kategorizacijo Šahovske zveze Slovenije našemu članu Nesibu Jukanu podelila naslov mojstrski kandidat (MK). Nesib si je ta naslov pridobil z odličnimi rezultati v tekmovanjih Druge državne lige - zahod in Ljubljanske šahovske lige v sezoni 2013/2014.
Drugi dogodek spada sicer še med »počitniške zadeve«, vendar je zaradi svoje posebnosti in prizadevnosti našega člana Boruta Baj-ca ter njegovih prijateljev iz smučarskega društva vreden omembe. Gre za tradicionalni poletni turnir PECOS pod šotorom, ki je letos privabil 32 udeležencev, od tega devet iz domačega kluba. Po devetih odigranih kolih je z 8,5 točke zmagal Fide mojster Marjan Črepan, naslednji dve mesti pa sta osvojila Dušan Čepon in Boris Skok (oba MK). Odlično šesto mesto je kljub obilici dela z organizacijo turnirja osvojil Borut Bajec.
Aktualno šahovsko dogajanje predstavlja naše nastopanje v Osrednji slovenski šahovski ligi. Znova tekmujemo z dvema ekipama: BUSCOTRADE se bori v Super ligi, ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine pa nastopa v Prvi ligi. Po odigranih štirih kolih lahko ugotovim, da sta obe ekipi začeli nekoliko pod pričakovanji, saj sta uspeli zmagati le v enem dvoboju, po dvakrat oziroma trikrat pa sta izgubili z najtesnejšim rezultatom (1,5 : 2,5). Ekipa BUSCOTRADE je tako trenutno s sedmimi točkami na 8. mestu med desetimi moštvi, DOM-IN Agencija za nepremičnine pa zaseda deveto mesto med enajstimi ekipami. Doslej je zbrala 7 točk. Še pet kol je pred nami in do konca nastopov upamo izboljšati naš trenutni položaj v obeh konkurencah. Že oktobra pa začnemo tudi s tekmovanjem v Drugi državni ligi - zahod, kjer bomo med desetimi šestčlanskimi ekipami bili boj za čim boljšo uvrstitev.
Andrej Grum
Zaradi pestrega predvolilnega dogajanja, najrazličnejših sprememb pogojev in obremenjenosti nekaterih sodelavcev Turistično društvo Kanja Trzin spreminja nekatere termine za že napovedane dogodke. V tem mesecu TD Kanja Trzin vabi vse občane na naslednje prireditve:
22.	oktobra bo ob 17. uri v DMR predavanje o naravni dediščini (prej je bilo napovedano za 14. oktober). Od 17. do 19. oktobra vabimo na 3. mednarodni festival vezenja v Velenju.
21. oktobra bo ob 17. uri v Jefačnikovi domačiji delavnica vezenja in obujanje spominov na jesenska opravila.
23.	oktobra bo od 16. ure dalje pred CIH prireditev za otroke »Jesenske dobrote in čarovnice«. 25. oktobra bo pohod po območju štirih občin (start bo ob 8.00 pred OŠ Trzin).
Jožica Valenčak, predsednica TD Kanja Trzin
Deževno poletje ni preprečilo ogleda urejenosti kraja
Hladna in meglena jutra nas opozarjajo, da smo predčasno vstopili v jesen. Kljub muhastemu poletju, ko je po statistiki deževalo pogosteje kot vsak drugi dan, sva se z Zinko Kosmač odpravili na ogled predlaganih vrtov. Posebnost letošnjega leta je bila, da je skoraj pri vsaki hiši izstopala ena vodilna barva; urejenost je bila ujeta skozi kritično oko na slike. Kolaže si bo komisija kasneje ogledala in po ustaljenem sistemu izbrala in ocenila nominirance. Tako je letošnja že 13. akcija ogledovanja in fotografiranja urejenosti kraja zaključena. Izid si bomo člani velike družine ljubiteljev urejenosti kraja ogledali na prireditvi zadnji petek v novembru, ko narava počiva in prevladuje turobno vreme, mi pa bomo ob ponovnem srečanju uživali ob gledanju ko-lažev, v mislih vonjali cvetice ter čutili barve in občasno toploto deževnega poletja. S to prireditvijo in druženjem po njej se želimo zahvaliti vsem tako imenovanim »vrtoljubcem«, ki skrbite za urejenost kraja, vsem, ki vam ni vseeno, kako le ta izgleda, in vsem, ki s ponosom povemo, kje živimo.
Dunja Špendal Predsednica komisije za
urejenost kraja
Jesenski piknik v vrtcu Trzin
Tudi letos smo v trzinskem vrtcu pripravili popoldansko srečanje za starše in otroke. Ker za spremembo tokrat kostanja nismo pekli, smo prireditev poimenovali Jesenski piknik. Vreme je bilo kot naročeno, najmlajši pa so skupaj z očki in mamicami lahko sodelovali v športnih igrah, izdelovali veliko strašilo, ličkali koruzo, doživeli domiselno čutno pot, rajali ob otroških pesmicah ...
Vstopnina je bila ena uporabna rabljena igrača, ki so jo malčki nato zamenjali s kom drugim in tako domov odšli z »novo«, njim všečno igračo. Številni obiskovalci so se posladkali s sadnimi na-bodalci, pokovko in domačim pecivom, izkupiček od prodanih palačink in rogljičkov (pri nabavi le-teh so nam šli zelo »na roko« v Pekarni Pečjak, za kar se jim najlepše zahvaljujemo) pa je šel v vrtčevski sklad.
Dogodek je lepo uspel, vsi skupaj pa smo preživeli prijetni dobri dve urici medsebojnega druženja.
Gašper Ogorelec
Pozdravljeni, vrtoljubci!
V petdesetih letih prejšnjega stoletja so pri nas pričela delovati hortikulturna društva. Ljubitelji okrasnih rastlin in lepih vrtov so sami sebe nekoliko hudomušno (kljub slovničnim pomislekom) pričeli imenovati »vrtoljubci«. Ime se je prijelo in ga danes občasno uporabijo celo nekateri pišoči avtorji zunaj »vrtoljubskih« krogov. Zato, prijatelji vrtnarji, od sedaj naprej vsaj vemo, kako se z lepo besedo imenujemo.
Ko se ozremo nekaj mesecev nazaj, se spomnimo, da nam je začetek poletja zakuhal visoke temperature, nato pa so sledili pestri tedni z veliko dežja, poplav, plazov in močnega vetra. Na srečo je bilo našemu lepemu kraju v glavnem prizanešeno, sive lase pa so nam med ostalim povzročali polži, razni žužki, ki ne prenesejo vročine, in nedozoreli, črni paradižniki.
Z enakonočjem konec septembra smo tudi uradno stopili v jesen. Kaj pravi o vremenu Bločan Dušan Kaplan: »Jeseni lahko pričakujemo vse slabo, mokra bo kot avgust, zima se nam približuje z velikimi koraki in 19. oktobra, na Uršo, bo sneg pobelil vse do nižin in nato skopnel, za vse svete bo zametlo, kot se spodobi, Martin bo lep in enako vse do adventa. Vmes pa kidanje snega, plundra in vse zimske radosti.« In kaj je dobrega pri vsem tem? »Nasmučali se pa bomo,« se zasmeji.
Po napovedi se nam torej končno obeta suho vreme na 13. prireditvi Podelitev priznanj za urejenost kraja, ki bo zadnji petek v novembru. Prejšnja leta, kot vemo, nam vreme na ta dan v glavnem ni bilo naklonjeno.
Glede na amatersko vremensko napoved je sedaj že čas, da pričnemo s sajenjem zgodnjih okrasnih čebulic, med katerimi so najbolj priljubljeni krokusi, narcise in tulipani, ki nas bodo razveseljevali s prvimi barvami. Mogoče pa bi letos posadili tudi prve znanilce pomladi, zvončke, saj že iz snega s svojimi snežno belimi kimastimi cvetovi oznanjajo pričetek prebujanja narave. Pa do takrat bo še kar nekaj vremenskih, prijetnih in malo manj prijetnih, dogodkov, in lahko bomo ocenjevali točnost ljubiteljske napovedi.
Dunja Špendal
ZAHVALA VOLIVKAM IN VOLIVCEM
Zahvaljujem se vam za glasove podpore na lokalnih volitvah za župana občine Trzin in občinski svet. Z dano podporo ste potrdili našo vizijo. Naša zaveza sledi začrtani poti, s katero želimo združevati Trzin. Zahvaliti se želim vsem, ki so mi čestitali za dober nastop. Hvala vam za vse spodbudne besede!
Prav tako se želim zahvaliti celotni ekipi, ki je zadnji mesec neutrudno delala. Brez vas lista Združeni Trzin ne bi bila mogoča.
Nevsezadnje pa se zahvaljujem tudi vsem svojim prijateljem in še zlasti svoji ženi Tanji, ki so me podpirali pri kandidaturi za župana. Hvala vam za jeklene živce!
Marko Kajfež
')) LISTA TRZIN JE NAŠ DOM ......i»h..m*.im............
Z A H V A L A
Spoštovane občanke in občani,
člani liste Trzin je naš dom in kandidatka za županjo Marjeta Zupan se vam iskreno zahvaljujemo za vaše zaupanje in podporo na letošnjih lokalnih volitvah. V občinskem svetu nas bosta zastopala dva predstavnika, ki sta pripravljena na odprt dialog in podpirata predloge, ki bodo vodili h kvalitetnejšemu življenju vseh v naši občini.
Hkrati vabimo vse, ki jih zanima delo v našem društvu Trzin je naš dom, da se nam pridružite. Sestanke imamo vsak prvi četrtek v mesecu ob 19. uri v občinski sobi na Občini Trzin. Veseli vas bomo.
Lista Trzin je naš dom in Marjeta Zupan
SPOŠTOVANE KRAJANKE IN KRAJANI!
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili lokalnih volitev.
Posebna zahvala pa gre vam, ki ste s svojim glasom podprli našega kandidata za župana oziroma kandidate za svetnike.
Štejemo si v čast in hkrati se zavedamo velike odgovornosti, ki ste nam jo naložili s tem, ko ste nam zaupali dve svetniški mesti v občinskem svetu.
Vsi člani, posebej pa oba svetnika (Rado Gladek, Miha Pan-čur) se bomo trudili za uresničitev našega programa, saj bomo le tako opravičili dano zaupanje.
Veseli bomo vaših mnenj in predlogov, ki nam jih lahko posredujete na elektronski naslov: predsednik@trzin.sds.si Hkrati vabimo vse, ki vam je naš program blizu, da se nam pridružite.
Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Trzin
SDS
Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja Trzina
Naš kraj z okolico je poln zgodb, legend, anekdot in zanimivosti. Z natečajem "Zgodba našega kraja" želimo spodbuditi spomine in domišljijo prav vseh, tako starejših kot mlajših. Zanimivi so pretekli dogodki in osebe, ki jih lahko po pripovedovanju dedkov in babic oblikujejo v zgodbe tudi mlajši. Najbolj zanimive zgodbe kot tudi v njih izpostavljeno osebnost Trzina bomo vključili v turističnopromocijsko gradivo in posebnost Trzina. Dolžina zgodbe je omejena na do 2000 znakov, vključno s presledki. Obvezen je pripis: ustno izročilo, resnična zgodba ali izmišljena zgodba.
Tri najboljše zgodbe po izboru strokovne žirije bomo simbolično nagradili, vsi avtorji, katerih prispevek bo objavljen oziroma uporabljen v turističnopromocijske namene, pa bodo ohranili moralne avtorske pravice.
Nagrade avtorjem bomo podelili na posebnem kulturnem večeru. Vsak pisec naj pošlje svoj prispevek v zaprti kuverti z oznako "natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja Trzina" po pošti na naslov: TD Kanja Trzin, Ljubljanska c. 12/f, 1236 Trzin. Priloženi naj bodo podatki o avtorju /ime, priimek, naslov/ Rok za pošiljanje je do 15. novembra 2014. Odpoved materialnim pravicam: udeleženci se s sodelovanjem na natečaju zavezujejo, da bodo dovolili Turističnemu društvu Kanja Trzin v celoti ali delno objaviti njihov prispevek v promocijskih gradivih.
Več informacij v zvezi z natečajem lahko izveste po telefonu na št. 01 564 47 30.
Turistično društvo Kanja Trzin
DRU5TVO ^ Vabi na vadbe: JOGE
1
Joga je odličen način vadbe našega telese, uma inhduha, učinki so hitro in jasno vidni. Pomaga nam pri premagovanju vsakodnevnega stresa, poveča se naša*BJBst, tako telesa iKt duha. Cilj joge je fc svobodno življenje brez notranjih in zun^jih pritiskov.
H	VSAK PETEK od 18.00 db 19.00!
OŠ TRZIN (mala telovadnica)
BIODANZE
Biodanza nas prek gibanja in plesa ob glasbi harmonizira in integrira v celovitost našega
bitja, saj v celoto povezuje naše misli, čustva in delovanje. Z redno vadbo se znižujejo stres
in napetosti, telo in duh se pomladita, izboljšujejo se naši medosebni odnosi, prebujajo
in razvijajo se naši potenciali.	^^	~
Vodi: Mojca Tavčar, pod mentorstvom Nataše Kern, vaditeljice 1'
biodanze z mednarodno licenco in vodjo šole biodanze v LjubljanJ^^T/^^JV. -
BREZPLAČNI PREDSTAVITVI! !
Četrtek, 23. oktober od 19.00 do 20.30 - Prostornauro, MotniCa Četrtek, 13. november od 19.00 do 20.30 - Prostornauro, Motila 11* * .
PRIJAVE NA 041 821 401 ali drustv0potsrca@gmaif.co1
ORIENTALsKhfLJSOV,. j
Orientalski plesi so plesi, primerni za vse ženske, ki sjHeli^Dl plesati in izražatisenzualnost, ženskost in gracioznost. Z vadbo orientalskih plesov se izboljša naša telesna drža, zavemo se mišic, ki jih nismo poznale, spoznamo svoje telo, občutimo vsak del telesa, izboljša se samopodoba, zviša se samospoštovanje.
VSAkToRek od 20^30 dozf.00! OŠ TRZIN.(mala telovadnica)
>»jrmA\ZE IN INFORMACIJE:
041 821 40™ drUsrvfl^oi^^a@gmaj^Com
«WRP
JZKLETj Čiščenje, pospravljanje in odvoz predmetov, ki jih ne potrebujete več
Spodbujanje okoljske odgovornosti in učinkovite rabe virov
V občini Trzin bo v novembru potekal pilotni projekt nove storitve za gospodinjstva, ki jo razvija podjetje Interseroh - zbiranje in predelava odpadnih surovin. Z novo storitvijo želi Interseroh, d. o. o., pomagati gospodinjstvom pri čiščenju, pospravljanju in odvozu predmetov, ki jih ne potrebujejo več. Želi spodbujati recikliranje materialov, ki so trenutno nekoristni, lahko pa postanejo surovinski vir za nove izdelke ter tudi ponovno rabo izdelkov, ki jih v posameznih gospodinjstvih ne potrebujejo več.
Ko se ne želimo ločiti od predmetov, ki za nas nimajo več nobene uporabne vrednosti
Interseroh ob uvajanju tovrstne storitve ugotavlja, da se v slovenskih gospodinjstvih še vedno kopičijo različni neuporabni materiali ter izdelki iz plastike, kovine, lesa, papirja, tekstila in tudi obutev, odpadna olja, električna in elektronska oprema ter bela tehnika, ki se je tudi s popravili ne da več vrniti v uporabo. Večinoma so to materiali ali ostanki izdelkov, ki jih ne smemo odlagati v zabojnike za komunalne odpadke, ne najdemo pa časa, da bi jih odpeljali na zbirne centre. Predstavniki Interseroha bodo po naročilu storitve prišli k naročniku in počistili, sortirali ter odpeljali materiale in ostanke predmetov, ki so se po nepotrebnem kopičili v kleteh, na podstrešjih ali v garažah. S temi materiali bo Interseroh po prevzemu ravnal okoljsko odgovorno in jih predal predelovalcem surovin v ponovno predelavo oziroma v recikla-žo. Tako lahko skupaj pripomoremo k varovanju in učinkoviti rabi naravnih virov, saj z recikliranjem pridobimo dragocene surovine, iz katerih nastajajo novi izdelki.
Interseroh je pred uvedbo nove storitve opravil raziskavo na reprezentativnem vzorcu vseh slovenskih gospodinjstev in prišel do presenetljivih rezultatov, da se tudi Slovenci kot družba vedno bolj usmerjamo v potrošništvo, da pa se neradi ločimo od različnih predmetov, ki smo jih v preteklosti nakupili, a jih iz različnih razlogov ne uporabljamo več. Vse te predmete raje hranimo ali pa jih v manjšem obsegu podarimo sorodnikom in znancem. V največji meri so predstavniki gospodinjstev uporabili izraz »škoda mi je to zavreči«, a so po drugi strani hkrati povedali, da jih ti predmeti motijo, da bi se jih radi znebili, da pa preprosto ne najdejo časa ali volje, da bi se s tem ukvarjali. Vse prevečkrat so imeli tudi določene slabe izkušnje, če so te predmete poskušali prodati prek različnih posrednikov. Gospodinjstva, ki so sodelovala v raziskavi, so zato v večini izrazila mnenje, da bi bila več kot dobrodošla storitev zaupanja vrednega podjetja, ki bi prišlo na dom, ocenilo vrednost teh neuporabnih predmetov, jih proti plačilu realne vrednosti prevzelo in predalo v ponovno uporabo tistim, ki si ne morejo privoščiti nakupa novega izdelka.
Potrebo po razvoju tovrstnih storitev v Sloveniji gre pripisati dejstvu, da se je tudi pri nas v zadnjih letih precej okrepil trajnostni vidik potrošnje, ki je posledica višje ozaveščenosti potrošnikov, da z načinom potrošnje in načinom uporabe izdelkov vplivamo na okolje. Posledica te ozaveščenosti je, da želimo z recikliranjem zmanjšati porabo primarnih surovin, kot je na primer nafta, in povečati proizvodnjo iz sekundarnih virov, ki nastanejo v procesih recikliranja. Oddaja materialov, ki so popolnoma neuporabni, so pa lahko pomemben vir sekundarnih snovi, pooblaščenim podjetjem, ki jih predajo v recikliranje, je pravi odgovor na izzive prihodnosti in varovanje virov. Prav tako je pravi odgovor tudi razvoj trga rabljenih izdelkov oziroma tako imenovanih centrov ali trgovin ponovne uporabe.
Storitev, ki zagotavlja udobje in odgovornost
Interserohova storitev je namenjena temu, da vzpostavimo okolju prijazno in odgovorno ravnanje s predmeti, ki jih ne potrebujemo več, hkrati pa lahko gospodinjstvom prihrani skrbi in čas pri čiščenju in odstranjevanju nepotrebne navlake.
Na Interserohu so za opravljanje te storitve vzpostavili tako imenovani »klicni center«, kamor lahko pokličejo predstavniki gospodinjstev in naročijo storitev. V pogovoru bodo strokovnjaki Interseroha klicatelje vodili skozi vprašalnik in glede na njihove potrebe oblikovali storitev. Pri naročilu storitve naj bi klicatelji okvirno navedli, ali želijo, da jim Interseroh pomaga pri čiščenju, sortiranju in odvozu nepotrebne navlake ter približno ocenijo in naštejejo tudi vrste teh neuporabnih predmetov ali materialov. Klicatelji pa se lahko tudi odločijo, da Interserohu oddajo predmete, ki so primerni za ponovno uporabo. Za lažje oblikovanje storitve je priporočljivo, da klicatelji vsaj okvirno ocenijo tudi količine predmetov, za katere bi želeli, da jih Interseroh pospravi ter odpelje in preda v recikliranje. S predstavnikom Interseroha se potem klicatelj dogovori za datum in čas odvoza.
Storitev je torej namenjena vsem tistim gospodinjstvom, ki potrebujejo storitev čiščenja in odvoza neuporabnih izdelkov in materialov, ki jih bo Interseroh predal v procese predelave, ali tistim, ki imajo v kleteh in shrambah izdelke, ki jih ne potrebujejo več, in bi jih želeli predati v ponovno uporabo. Ključne koristi, ki jih storitev Interseroha prinaša gospodinjstvom, so torej izkazana odgovornost do okolja in družbe in udobje, ki ga zagotavlja varna in zanesljiva storitev.
O družbi Interseroh
Družba Interseroh deluje na slovenskem trgu ravnanja z embalažo, odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti že več kot deset let in dosega največji tržni delež. Je del skupine ALBA Group, ki velja v Evropi za enega vodilnih ponudnikov rešitev pri upravljanju tokov odpadnih produktov. Družbo Interseroh je zaradi stabilnega in učinkovitega poslovanja nagradila Nemška gospodarska zbornica, leta 2013 pa je postala Gazela Osrednje-slovenske regije. Svojo prodornost in učinkovitost gradi na visoki strokovni usposobljenosti 24 zaposlenih. Interseroh je v desetih letih svojega delovanja razvil storitve ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, z odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadnimi zdravili.
električna in elektronska oprema, bela tehnika, oblačila in obutev, otroška oprema, športna oprema, Igrače, stanovanjska oprema
Materiale/predmete, ki so sicer neuporabni in jih ni mogoče oddati v zabojnike za odpadke, odpeljemo in z njimi ravnamo okoljsko skrbno.
Predamo jih predelovalcem surovin v nadaljnjo predelavo (ReCyde)
Novo vreme - staro stanje
Končuje se prvi mesec meteorološke jeseni. Bil je povprečno topel, sončnih ur je bilo manj, dežja pa več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura je bila septembra blizu dolgoletnemu povprečju, skoraj povsod je bil odklon pozitiven, tudi v Trzinu za okrog stopinjo Celzija. Sonca je bilo povsod opazno manj kot ponavadi; še najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na Obali. Pri nas pa smo ga imeli od 70-80 odstotkov tistega, kar ponavadi pričakujemo od njega v tem, za nekatere najlepšem jesenskem mesecu. Če nam je morda res primanjkovalo sonca, pa vsaj nismo bili lačni.
Predvolilno obdobje je poskrbelo za tak in drugačen golaž, palačinke in še kaj, medtem pa so nam na državni ravni (s)kuhali kislo bruseljsko juho, ki smo jo morali pojesti vročo, še preden se je dodobra skuhala. In to kljub temu, da smo že vse poletje trezni in brez jutranjega mačka. Vreme nam jo je v letošnjem letu res že ničkolikokrat zagodlo, a v primerjavi z našimi oblastniki na lokalni in državni ravni je prav pohlevno. Če smo nekdaj september imenovali kimavec (v socialističnih časih tudi mesec delegatov ...), pa bi ga lahko po novem tudi mesec »fovšije« oziroma zavidanja, če smo natančni, tudi še prvo polovico vinotoka (vino bo letos bolj curljalo, kot teklo, tako malo ga bo ...) oziroma oktobra. Kaj vse smo doživeli na račun Alenčice! Le kako bi bilo, če bi kandidiral za komisarja kralj Matjaž? Dane Zajc bi moral napisati novo pravljico, Valentin Vodnik pa pesnitev. Ali pa bi moral slednji celo predelati del svojega Dramila v ... »polje vinograd, gora, morje, ruda fovšija tebe rede!«
Ko berete te vrstice, je znan tudi že novi trzinski župan, saj smo tudi trzinski volivci tekli drugi krog. Kaj vse se je dogajalo s kandidati za župana in občinske svetnike, ni vredno omenjati, a zdi se, da tokrat ni bilo kakšnih zelo nizkih udarcev. Tudi kampanje posameznih kandidatov so bile nekoliko drugačne, sodobnejše. Nekateri so celo delili seme v majhnih stekleničkah, ki pa, sodeč po rezultatih, ni vzklilo. Kar je zelo zaskrbljujoče, je, da Trzinci kljub dejstvu, da smo ena najbolj izobraženih občin v državi, nimamo nadpovprečno izobraženih kandidatov. Smo res že tako daleč, da se v imenu »demokracije« odpovedujemo tudi lastnemu prispevku za našo državo? Morda se boste pa zdaj, ko so vse letošnje volitve in referendumi mimo, vprašali, kaj lahko naredite za državo, če že ona ne more (skoraj nič več ...) za vas.
Nekje sem zasledil parafrazo slovitega Kennedyjevega reka, in sicer: »Ne sprašuj se več, kaj lahko država naredi zate - sprašuj se, kaj lahko sam storiš zase!« Novi časi, novi reki!
A vrnimo se k vremenu. V prvi polovici meseca septembra je prevladovalo oblačno in deževno vreme, v drugi polovici meseca je bilo manj padavin in predvsem pri nas v notranjosti države so bili sončni dnevi nekoliko pogostejši kot v prvi polovici meseca. Imeli smo kar 18 padavinskih in 15 meglenih dni; seveda megla ni vztrajala dlje kot jutranjo urico ali dve. Po dekadah smo dobili padavine - malo zaokroženo - 80 + 90 + 30 litrov, skupaj torej prek 200 l/m2. Če potegnemo črto, bi lahko rekli, da se je september nadaljeval tam, kjer je ostalo poletje. Obilne padavine v prvi polovici meseca so predvsem na vzhodu države povzročale težave in ponekod tudi katastrofalne poplave. V drugi polovici se je vreme nekoliko ustalilo in mesec smo zaključili s sončnim in toplim vremenom. A to ne izbriše dejstva o 150-200 odstotnem presežku padavin glede na dolgoletno povprečje. Zanimivo, da je v zadnjih desetletjih september pogosto padavinsko bogat! Vremensko odkupil pa se nam je vsaj začetek oktobra, in to je tisto, kar nas navdaja z upanjem pred prihajajočimi hladnejšimi in vedno bolj temnimi dnevi. Zaradi vremena pač, ne zaradi vseh tistih, ki nam po nepotrebnem kradejo naš čas in rahljajo živce, saj tega niso vredni. Užijte še preostanek jeseni kar se da intenzivno in pomnite, da se bo tudi pod novim županom v Trzinu vsak večer postopoma stemnilo vse od višin pa do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Usoda kruta te je prehitro v večno temo potegnila, ostal pa bo svetel spomin na vsak lep skupen dan!
Z A H V A L A
Ob prerani smrti
JOŽETA VRBCA
sina, brata, strica in svaka
se najlepše zahvaljujemo za vso pomoč in besede tolažbe. Hvala gospodu Dolencu za obred, pritrkovalcem, gasilcem in Turističnemu društvu Kanja Trzin za zadnji pozdrav. Lepa hvala tudi sestri Mirjam za nego na domu in osebju Doma starostnikov Trzin za oskrbo v zadnjih urah.
Peter Vrbec z družino
Le tebe ni.
In ni poti od tam, kjer si...
Z A H V A L A
Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila naša ljubljena žena, mami, babica, prababica, sestra in teta
DANIJELA PAVLIČ
Iskreno se zahvaljujemo za pomoč, podporo in skrb sorodnikom, prijateljem, Urgentni službi ZD Domžale, osebnemu zdravniku dr. Banku, Onkološkemu inštitutu, posebno dr. Ratoševi, Občini Trzin, g. župniku, Društvu upokojencev Žerjavčki, Trzin, Društvu diabetikov Domžale, Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče in nam izrekli sožalje.
Vsi njeni
iOS 8 v slovenščini.	v iPad & iPhone iPRIROCNIK
	
	
	
(152 strani, 24,90 €)	
Naročila in informacije na www.strancar.com. Na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah in spletnih trgovinah.	UPORABA in TRIKI za iOS jO, Matjaž Štrancar Jr v
—v . s Vreme po EVROPI? r <l ■v m m m m H^m m A ■	V mi m
Vreme na HRVAŠKE j > ■ j* f Mfvreme v SLOVENIJI?	M?
	
L* vreme-info	
VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | 1	EU
$-grafex agencij
darila
314 /
TOP IZDELKA 2015 iz zALoZBE GRAFEx
Stenski koledar Slovenija iN rekreacija
dimenzija: 32 x 45 cm • prostor za dotisk: 32 x 5 cm • vezava: špirala z obešanko obseg: 12 listov, predlist, podložni karton • cena: 3,10 € + 22% DDV
3
2 3 4° 5 6 7 8 9 10 11 12' 13 14 _ 16 17 18 19" 20 21 22 . 23 24 25' 26 27 28
I
.1	2	3	4 ¡i «s
.6 7 8	9	10 1.1 12 '©
13 14 15	16	17 18' 19 d»
20 21 22	23	24 2.5 26 ®
27 28 29	30	®
I
Namizni TEDENSKI koledar
dimenzija: 27 x 14 x 3,7 cm • prostor za dotisk: 27 x 3 cm • vezava: špiralna • opcija: kartonska embalaža za pošiljanje po pošti, možna izdelava naslovnega lista z reklamno vsebino naročnika • cena: 3,30 € + 22% DDV
ija | tiskarna, tel: +386 (0)3 56 57 100, gsm: +386 (0)41 617 927, info@grafex.si, www.grafex.si