Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 3G. J0L1ET. ILLINOIS. 30. MARCA 191? LETNIK XXY1 Mir ali vojna? Kakor odloči Wilson. Predsednik pride prihodnji ponedeljek s poslanico pred izredno zasedanje kongresa. ŠE VEČ MILIC BILO SKLICANIH. Tuji podaniki se morajo ravnati po zakonih, pa ne bodo nadlegovani. Washington, D. C., 26. marca. — Današnje vojne priprave zavezne vlade so obsegale sklic 20 nadaljnjih mi-liških polkov za policijsko službo v zapadnih in srednjezapadnih državah ter odredbo, da se ima pomorski voj (marine corps) nemudoma spraviti na svoj vojni stalež 17,400 mož. Zadnjo odredbo predsednikovo je pomorski minister naznanil v oklicu na časopise v deželi, ki prosi za dejansko sodelovanje in podporo, slično kakor izvršilni razpis glede pomnožbe števila mož v mornarici. V oklicu je rečeno med drugim: Pomorski voj. "Pomorski voj Združenih Držav je 'vojaški grana naše prve obrambne Knije'. Pomorske čete služijo na suhem in mokrem ter se izobražujejo kot Pehota, težko in lahko topništvo in kot Postrežno moštvo za strojne puške. Pomorske čete tvorijo izkrcevalno moštvo vojnih ladij, so prve, ki se pritegnejo t ekspedicijsko službo, in branijo vse pomorske postaje. K vsaki glavni ladji mornarice spada stotnija pomorskega voja. Odkar je nedavno kongres dovolil pomnožbo števila mož te-voja, je znašala čista pomnožitev aad 3,000 mož. Nad 4,000 pa jih je treba, in sicer sedaj." Nad 25,000 mož je skupaj še potreb-"'h, da se mornarica in pomorski voj pravita na vojni stajež. Interniranja ne nameravajo. Vojni minister Baker je tekom dneva Porabil priložnost, potrditi vtis, da namerava zavezna vlada, za slučaj vojne ravnati z nemškimi ali drugimi tujimi podaniki, ki stanujejo v Združenih Državah, na skrajno liberalen (svobodoljuben) način. Vprašali so ga Posebej, ali se vojni urad pogaja z ministrstvom notranjih stvari zaradi u-stanovitve koncentracijskih taborišč. "Takega načrta sploh nismo pre-udarjali," je odgovoril. "Vsi inostran-sl{i prebivavči, ki se ravnajo po naših se smejo počutiti popolnoma varne." Nemški reservisti. , Na vprašanje, ali se to tiče tudi nem-reservistov, je minister odgovoril: "Tiče se vsakega, ki biva tiikaj ali ki je dovoljeno, priti semkaj, dokler —- _______ se obnaša med svojim bivanjem tukaj v soglasju z našimi zakoni." V drugih krogih je bilo namignjeno, da se utegne za slučaj vojne prešteti nemške prebivavce v svrho, da vlada ve, kje se nahajajo in kaj delajo, in da ne morejo uteči pravični kazni, če zakrivijo kak pregrešek. Še ni odločeno. Washington, D. C., 26. marca. — Državni tajnik Lansing je danes namignil, da se vlada bavi v svrho podpiranja ententinih zaveznikov z dvema načrtoma: Najprej Franciji finančno pripomoči in potem poslati ekspedicij-ski voj na francosko fronto. Sklepi predsednikovi še niso bili naznanjeni, ker še ni končnoveljavno odločil, kaj naj v svoji poslanici kongresu priporoča. Jasno dovolj pa je dal državni tajnik spoznati, da bo kongres prejkone naprošen za pooblastilo k izdaji velikega vojnega posojila, s katerega dobičkom se imajo nakupiti francoski bondi. Visokost nakupa — milijardo dolarjev, več ali manj, — bi imel določiti zakladniški tajnik McAdoo. Kaj priporoča Lansing. ' Zakonodajni program, ki ga utegne državni tajnik priporočati, obsega izjavo odstrani kongresa, da vojskno stanje obstaja, sprejetbo vohunske' predloge (omejitev tiskovne svobode in kaznitev nenevtralnih dejanj), katero je v zadnjem zasedanju sprejel senat, a ne poslanska zbornica, in dovolitev kakih $200,000 za zavezno tajno službo. Ta dovolitev (namestitev novih agentov) naj bi se dala na razpolaganje državnemu uradu. Proti notranjim nemirom. Washington, D. C., 26. marca. — Dvajset nadaljnjih popolnih pešpolkov in S nadaljnjih posebnih miliških bataljonov je bilo določenih za zavezno službo za slučaj, da bi prišlo do notranjih nemirov. Razen včeraj objavljenih državno-miliških sklicev so izšla povelja za mobilizacijo na 18 nadaljnjih držav srednjega zapada in zapada. S to novo odredbo je pritegnjenih skupaj 32 miliških polkov za policijsko svrhe. Ostanejo na svobodi. Washington, D. C., 27. marca. — 11 najboljšega vira se lahko potrdi vest, da zavezna vlada ne misli na to, nemške podanike, ki so naseljeni v Združenih Državah, oropati njih svobode, dokler se ne upro proti obstoječemu redu. Mogoče je, da bodo morali nekaj tisoč Nemcev internirati, če res pride do vojne. Ali to je le neznansko majhen odstotek milijonskega šte- vila Nemcev v deželi. Nobena tajnosjt ni. da so tisti nemški podaniki, od ka> terih je pričakovati neprilik, že poa nadz.orstvom, tako'da jih zavezna vlai da v potrebi lahko vsak čas prime. Wilson odloči o miru ali vojni. Washington, D. C., 28. marca. — Ali pojdejo Združene Države v vojno z Nemčijo, je vprašanje, ki bo odločeno po enem možu—predsedniku Wilsonu. Nobenega člana v kabinetu ni, ki bi vedel, ali misli predsednik priporočati razglasitev vojnega stanja, ko pride pred izredno zasedanje kongresa prihodnji ponedeljek. Predsednik noče ničesar odkriti o svojih namerah. Na bojiščih nobenih važnih dogodkov. Francozi in Angleži na zapadni fronti še prodirajo, a samo tupatam počasi. MANJŠI SP0DADI NA VZHODU. Poziv na ljudstvo. Columbus, O., 27. marca. — Guverner Cox je danes razglasil, da naj se prebivavstvo države Ohio pripravlja na vojno. "Nepotrebno je, kazati na to, da se ves svet okrog nas punta," je rečeno med drugim v razglasu. "Evropske zmešnjiave nas prizadevajo tako, da bi bilo predrzno, če bi hoteli trditi, da pam ne preti nevarnost." Guverner je opomenil farmarje, naj storijo vse potrebno, da bodo pridelki kar največji. Caiorna priznava resnico, da Avstrijci dokaj trdo prijemajo Lahe. Zlato iz Kanade. New York, 27. marca. — Pet milijonov dolarjev v zlatu je dospelo danes semkaj iz Kanade za J. P. Morgan & Co. S tem je narastel skupni u-voz zlata iz vseh virov na $230,700,000. Osem človeških žrtev. Montgomery,.A'a., 27. marca. — Pet belcev in več črncev je bilo usmrčenih snoči v viharju, ki je obiskal kraj P^-trie, Ala. Vse hiše male naselbine so bile razdejane. V obrambne svrhe. Springfield, 111., 27. marca. — Sena tor F. Campbell je podal danes predlogo, v kateri se zahteva dovolitev $1,-000,000 za obrambo države Illinois. V predlogi je predpisano, da se denar ne uporabi, dokler kaka tuja vlast ne napove Združenim Državam vojne, ali dokler kongres ne proglasi vojsknega stanja. Razpok v tovarni za strelivo. London, 27. marca. — Danes popol dne je bilo uradno naznanjeno, da s je v neki tovarni za strelivo v severni Angliji pripetila eksplozija. Vzrok je bil baje slučajen. Velika škoda ni bila napravljena. Ena oseba je bila usmr čcna, devet je bilo ranjenih. Atene proti Rimu. London, 27. marca. — Poročevalec Reuterjeve agenture brzojavlja Aten:' "Grška vlada je poslala italijanski noto, v kateri zahteva umeknitev itali janskih čet iz Epira." Ženske obljubljajo pomoč deželi in se pripravljajo z vežbanjem. . -hm? OlZtoBERS OF WOMEN '5 LEftQue FOR SELF ~DEFEfiCE FIT DRILL Načrti slu, enske caju so izdelani, da se mobilizirajo v deželi za pomožno delo v *enS|. Vo^ne' dejansko vežbanje . *a stražno in obrambno delo se »le,,' cl°- Petsto članic zveze "Wo-P^, ^ague For Self Defense" je °Pr»v'° reilno vojno vcžbo v primerni New 'Yna vežbališču 69. polka v mestu videti >rku Nekatere izmed njih so S,iai„i "a 8liki> s »totnico Alisande C:: ko.n> .>t "yy InanJ»a skupina žensk, znana < °men's Reserve of the United States", se je vežbala na strehi nekega velikega hotela. Prestale so vojne vaje pod vodstvom polkovnice gdčne. Laure A. Hotchkiss. "National Women's League For Service" je odprla svoj glavni stan na 38 W. 39th St., New York. Šeststo žensk se je zglasilo v enem dnevu. "National Special Aid Society", z glavnim stanom na 259 Fifth avenue, se vežba v obrambnjh' -pripravah že dve leti. Ta družba se je V tem času razširila po vsej deSeli in je pripravljena pomagati vladi, če bo treba. Laška fronta. Rim, 26. marca. — Živahno topniško streljanje je bilo včeraj v Laga-rinski dolini na čelu Travignolske doline in na Krasu. V zgornji Cordevol-ski dolini se je sovražniku posrečilo, prodreti v eno naših prednjih postojank na slemenih gore Sief, a je bil takoj prepoden z našim brzim protinapadom. Na julijski fronti so naše patrolne skupine podjele več uspešnih protinapadov. Ena izmed njih je prekoračila Ivapo in zasegla neko prednje straži-šče, kjer je uplenila orožja in streliva. Cadorna in resnica. Rim, 27. marca. (Čez Lpndon.) — V današnjem poročilu italijanskega vojnega vodstva je rečeno med drugim: "V Suganski dolini so se v nedeljo zvectr sovražni -oddelki poskušali približati našim postojankamv na levem bregu hudournika Maiso, zapadno od Samona, Pognani so bili nazaj in razkropljeni po našem streljanju. 'Včeraj je bila znatna topniška de lavnost Jia julijski fronti. Ob mraku je bilo bombardiranje skrajno silno v odseku med Ipavo in Doso Faiti (menda Fajti hrib). 'Ko je sovražnik razdejal naše branike, je podjel dva močna napada, enega proti Griču 126, kjer se mu je po-sre&fcv zasesti nekatere naše prednje zakope, in drugega proti Fajtemu hribu, kjer >e bil takoj odbit. "Eden naših zrakoplovskih oddelkov je v Arški dolini, v soseščini Gerolija, spuščal bombe z dobrim uspehom in se vrnil nepoškodovan." še topništvo zadelo nemški zrakoplov, ki je padel v sovražne linije. Nemci ujeli 300 Rusov. Petrograd, 27. marca. — Blizu Po-stavov, južno od Baranovičev, je nemško topništvo razvijalo večjo delavnost. V dfcraju Darevo-Labuzy je sovražnik po topniškem streljanju in metanju min napadel naše čete v postojankah na zapadnem bregu reke Šare. Prvi napad je bil odbit, a drugi napad, v spremstvu spuščanja zadušljivih plinov, je prisilil naše čete, da so se u-meknile v vzhodni smeri. Sovražni zrakoplovi so zažgali dva naša privezana balona. Blizu mesteca Svolči, vzhodno od Baranovičev in severozapadno od Kipolunga, sta bila dva sovražna zrakoplova zadeta po naših izstrelkih in sta padla v naše linije. Zrakoplovci so bili ujeti. Berlin, 27. marca. — Ruske postojanke na zapadnem bregu Šare med Darevom in Labuzy smo vzeli z naskokom ter ujeli nad 300 Rusov in u-plenili štiri strojne puške in sedem minskih metalnic. Makedonska fronta. Petrograd, 26. marca. — Vzhodno bojno torišče: Včeraj so vzhodno od Dojranskega jezera britanske čete pod jele napad in ujele nekaj mož. V o-kraju Bitoljskem je sovražnik dne 24. marca s pomočjo tekočih plamenov izpraznil enega naših zakopov in ga zasedel. Včeraj smo s protitnapadom prepodili sovražnika. Tupatam ob fronti je bila včeraj kanonada. Francozi zavzeli zakop. Berlin, 27. marca. — Severozapadno od Bitolja so Francozi obnavljali svoj včerajšnji napad. Več močnih napadov je bilo odbitih v spopadih od moža do moža. Zapadno od Trnove se je sovražnik ustanovil v malem odseku naših zakopov. Pariz-, 27. marca. — Po izdatni topniški pripravi je bataljon francoskih vojakov zavzel 400 metrov sovražnih zakopov v smeri Červenje in ujel kakih 100 mož. V kolenu reke Černe so italijanske čete, podpirane po našem topništvu, ustavile bolgarski napad. Velika zrakoplovska delavnost je bila ob vsej fronti. Neki nemški zrakoplov je bil zbit blizu Presbajskega jezera; pilot in opazovalec sta bila ujeta. Francoska fronta. "MOKRI" ZMAGALI. Suhe' predloge v illinoiški poslanski zbornici, poražene. Springfield, 111., 28. marca. — Illinoiški mokrači so pridobili odločilno zmago danes v illinoiškem zakonodaj-stvu. Porazili so referendum-predlo-go za državno prohibicijo, zadavili predlogo o lokalni opciji za stanovanjska okrožja in "popolnoma suho" pro-tipošiljatveno predlogo, katera bi prepovedovala pošiljanje opojnih pijač v protisalunske občine, ter celo odklonili ustanovitev suhega pasa okrog Dixonske kolonije za božjastne. Suhači so imeli pripravljeno okrajno opcijo. Predloge pa niso dali na dnevni red. Če bi jo bili dali, so bili mokrači dovolj močni, da bi jo zadavili z ostalimi vred, katere je podpirala pro-tisalunska liga (Anti-Saloon League). Protisalunski boj sedaj končan. Vse kaže in prav verjetno je, da ne bo nadaljnjega resnega poskusa za razpravljanje bodisi mokrih ali suhih predlog v sedanjem zasedanju. Niti najmanjšega upanja ni na uspeh ka-v kih prfzadev za preklic obstoječega zakona glede občinske opcije. Suhači so bili za deset glasov prekratki, da bi imeli zahtevanih sedem-insedemdeset članov zbornice za sprejetje državne referendum - predloge. Glasov je bilo 67 za predlogo in 80 proti isti. Glasovanje je sledilo štiri ure trajajočim govorom. Pariz, 26. marca. — Severno od reke Somme ni bilo bistvenih izprememb. Med rekama Somme in Oise je naše topništvo razkropilo sovražne skupine med "krajema Benay in Urvillers (odsek St. Quentin). . Južno od reke Oise smo znatni napredovali. Zasedli smo Folembray in La Feuillee. London, 26. marca. — Davi smo napadli in osvojili vas Lagnicourt. Severno od ceste Bapaume-Cambrai smo ujeli 30 Nemcev in uplenili eno strojno puško. , Živahna topniško streljanje je bilo danes na obeh straneh. Dež ovira boje. London, 27. marca. — Davi je naše konjištvo prepodilo sovražnika iz vasi Longavesnes,' Lieramont in Equan-court, ki so zdaj zasedene, po naših četah. Pariz, 27. marca. — Na raznih točkah fronte je prišlo do živahnih spopadov, v katerih so bili Nemci pognani nazaj. Berlin, 27. marca. — Vsled deževnega vremena na zapadni fronti je bilo bojevanje še pičlo. Turška fronta. Kriza v pruski gosposki zbotfnici. Amsterdam, 27. marca. (Čez London.) — Neka berlinska brzojavka na "Koelnische Zeitung"Opravi: "Zaradi govora grofa Yorka von . Wartenburga in zadržanja voditelja stranke g. von Buola, ki nasprotujeta reformnim mislim državnega kančelar-ja, je nastala v pruski gosposki zbornici v vrstah konservativne stranke kriza. Omenjena člana sta se odpovedala svojemu vodstvu." Živeža zmanjkuje v Avstriji. Dunaj, "tez Bern v Pariz, 29. marca. — Omejeni odmerki krompirja, tako da ga dobi vsaka oseba samo en funt na teden, so zadobili veljavo danes. Ta kolikost ostane, dokler ne bo mogoče povečati uvozov. v Živežni urad je odredil uvedbo mesnih listkov, s katerimi je mogoče kupiti štiri do pet „unc mesa šestkrat vsak teden, vštevši koštrunovino ali jagnjetino najmanj enkrat. Gostilnam in kavarnam je bilo danes prepovedano, dajati sladkorja s hrano ali pijačami. Petrograd, čez London, 26. marca.— Ruski oddelki v Perziji, zasledujoči Turke, so prekoračili mejo v turški vi-lajet Mosul. V smeri Hanikina so naše čete zasedle utrdbe pri Kalajčahinu. Turki se obdržujejo na višinah blizu Miantage. Na ostali fronti je obojestransko streljanje. Petrograd v nevarnosti. Petrograd, 24. marca. (Čez London, 25. marca, zakesnelo.) — Od notranjih nemirov in vprašanja preosnove je bila pozornost zdajci obrnjena na novo, odzunaj pretečo nevarnost. Brezdvo-mni dokazi so tu, da Nemci zbirajd velika vojaška mnoštva ob severni fronti za napad na rusko glavno mesto. Dežela je bila s številnimi ministrskimi razglasi opozorjena na novo grožnjo. Jolietska novica. — Zadnjo sredo, ko je poslanska zbornica illinoiške zakonodaje glasovala glede "state-wide" prohibicije, najdemo med "suhači" tudi dva poslanca iz jolietskega distrikta: Bentley in McCabe. Čudimo se prvemu, ki se je jeseni izdajal za "mokrača", ko se je priporočal v našem listu za glasove naših rojakov. Rumunska fronta. Petrograd, 26. marca. — Na rumun-ski fronti je bilo streljanje s puškami. Berlin, 27. marca. — Ifronta nadvojvode Jožefa: Južno od Ttotuške doline (moldavijska meja) so naši branitelji obrezuspešili napad, ki je bil v pripravi. Ruske čete, prodirajoče proti Magyaros-mosttu, so bile odbite. Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Nobenih važnih dogodkov ni bilo. Ruska fronta. Petrograd, 26. marca. — Blizu kraja Postavy so Nemci spustili štiri plino ve vale in poskušali prodirati. Naši strelci so jih pognali nazaj. Blizu Odočavskov, vzhodno od Baranovičev, sta kaki dve stotniji Nemcev v belih haljah podjeli napad proti našim zakopom. Razkropljeni sta bili po našem topniškem streljanju. Severozapadno od Smorgona je na Švica pripoznala rusko vlado. Bern, 27. marca. (Čez Pariz.) — Za-vezni svet je naročil švicarskemu poslancu v Petrogradu, naj stopi v diplomatsko zvezo z novo rusko vlado. Veliki knezi čestitajo. Petrograd, 27. marca. — Veliki knezi so novi vladi v skupni brzojavki čestitali in ne le odobrili odpoved velikega kneza Mihajla, temveč dali vladi obenem na razpolaganje svoje prejemke. Brzojavka se glasi: "Veliki knezi Nikolaj Nikolajevič, Nikolaj Mihajlovič, Aleksander Mihaj-lovič in njegova družina; Boris Vladi-mirovič, Sergij Mihajlovič in Dimitrij Konstantinovič; knezi Gabrijel Konstantinovič, Igdr Konstantinovič in Aleksander Oldenburg odobrujejo s tem, navdušeni v ljubezni do domovine, odpoved velikega kneza Mihajla in zagotavljajo obenem svojo zvesto vdanost napram novemu vladarstvu. "Veliki knezi nadalje izražajo mne nje, da pripadajo njih prejemki in dohodki novi vladi." DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta. Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti ali brzojavno, ker razmere so še nespremenjene. Navadno se denar izplača v stari domovini v štirih do 6. tednov, če poslan po pošti, če poslan brzojavnim Jjotom, se izplača v 3. do 6. dneh sigurno. ~ Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen. Za pošiljatev večjih vsot in za hitre-jo izplačitev pošiljatve, je priporočati, da pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Vsaka beseda v naslovu stane 65 centi. Tako lahko sami računate cene brzojava. IZVIRNO POBOTNICO, katero je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je denar v stari domovini prejel, bomo poslali vsakemu pošiljatelju, ko jo prejmemo. Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pešljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode. Danes pošljemo: 10 K za. ..$1.40 100 K za... $ 12.50 25 K za. ..$3.50 500 K za...$ 62.50 50 K za. ..$6.50 1000 K za.. .$125.00 AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Joliet, 111., 28. marca. — Cvetna ne delja je pred nami in veliki teden. V zadnji številki "Cerkvenega Glasnika" naše župnije sv. Jožefa čitamo med drugim: Veliki teden sveta katoliška cerkev stavi živo pred oči trpljenje Jezusovo vse neskončno ponižanje Sina božjega da bi povišal grešnika. V cerkvenih obredih Velikega tedna se spominjamo velike ljubezni Zveličarjeve do nas . in na Velikonočno nedeljo njegove zmage nad grehom — v velikem ču dežu Njegovega častitljivega vstajenja. — Kdor želi velikonočne praznike praznovati v pravem veselju in se v resnici veseliti v Gospodu, kakor želi sv. Cerkev, ta naj ne pozabi na prelepe pobožnosti Velikega tedna. V naši cerkvi Sv. Jbžefa se bodo vršili cerkveni obredi, kakor so zaukazani za Veliki teden in sicer: Veliko sredo zvečer ob pol 8. uri bode postna pridiga in blagoslov s Presv. Rešnjim Telesom. Velikičetrtek bode sv. maša ob 8. uri in po sv. maši bode Sv. Rešnje Telo prenešeno v kapelo Marije Po magaj, kjer bode shranjeno v taberna-kelnu v javno češčenje. Veliki petek se prično obredi ob 8. uri. Po sv. maši bode Božji.grob odkrit. Na ta dan naj vsak pravoveren kristjan, ako le more, pride v cer kev k češčenju sv. križa, na katerem je viselo naše odrešenje — sam naš Odrešenik.' Zlasti stariši naj pripeljejo svoje ljubljene, nedolžne otroke v cerkev ter jim tako pokažejo z lepim zgledom svojo vero in svojo ljubezen do križanfcga Zveličarja in ko bodo o-troci zrastli, se bodo še spominjali te poti v cerkev na; Veliki petek in spomin na to pobožnost bode obvaroval marsikaterega izmed njih greha in jih ohranil zvestim sv. veri, katero so prejeli od svojih starišev. Žvečer ob pol 8. uri bode sv. Rožni Venec, pridiga in popevanje^sbičajnih postnih pesmi. Veliko soboto se bode pričela služba božja ob 7. uri zjutraj; naj-poprej blagoslovljenje ognja, potem Velikonočne sveče, branje prerokovanj, blagoslovljenje krstne^vode, lita-nije vseh svetnikov in sv. maša. Blagoslovljena voda bode ta dan razpostavljena pred cerkvenimi vratmi, da si jo lahko vsakdo vzame tia dom. Blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta in druzih jedil bode Veliko soboto popoludne ob 3. uri ia zvečer po vstajenju in sicer v cerkvi. Veliko soboto zvečer ob pol 8. uri bode praznovanje Vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa s slovesne^ procesijo s Reš-ajim Telesom po cerkvi in blagoslov z Najsvetejšim. Veliko sredo, Veliki petek in Veliko soboto je zapovedan post za vse vernike. Na Velikonočno nedeljo bodo sv. maše kakor ob nedeljah, ob 6.. 8., 9. in 10. uri. — Smrtna kosa. Dr. G. W. Pfeiffer, 29 let star in oženjen, je umrl v bolnišnici sv. Jožefa včeraj popoldne za leoatno gnilobo v nogi. Pokojnik je bil ljudomil mož in znan tudi mnogim našim rojakom izza lanskega leta, ko je nekaj mesecev nadomestoval dr. Struzynskega. N, p. v m.! — Občinske volitve. Prihodnji torek, dne 3. aprila, bomo imeli občinske volitve. Slovenskim in hrvatskim volivcem priporočamo, da vsi kot en mož oddajo svoje glasove za g. Johna Mar tina, rodom Slovaka, ki je republikanski kandidat za mirovnega sodnika. G. John Martin je prvi mož slovanske krvi, ki je sploh kdaj bil od kake politične stranke na konvenciji nominiran za urad sodnika. — Jolietske ženske bodo pripravljene za vršitev svoje uloge v slučaju vojne. Veliko število se jih je že zgla-silo, ki se želijo izuriti kot bolniške strežnice Rdečega križa. — Dečki kot skauti. Tudi v Jolietu se je započelo živahno gibanje, da se dečki organizirajo in izobrazijo kot skauti ter .tako pritegnejo v krog splošne vojaške pripravljenosti v obrambo dežele. Začela se je te dni kampanja v svrho, nabrati $10,000, da se postavi gibanje deških skautov v Jolietu na stalno finančno podlago. In že prvi dan, ko so začeli nabirati prispevke, so nabrali $2,845. — $50,000 znaša škoda po ognju, ki je v nedeljo zarana razdejal, Adam Hall-poslopje, ki se je v njem nahajala tudi Columbia Laundry, na Van Buren streetu. Glavne izgube so precenjene takole: Poslopje, katero je la-stovala Columbia Laundry Co., $15,-000; oprema v pralnici, $15,000; Kaffer Bros., trgovina z orodjem, $7,000; Joliet Transfer Co., $1,000; Modern I Woodmen, oprema, $1,500 itd. Vzrok ognja ni znan. Zasledila je ogenj po- licija ob 3. uri 25 minut, ko so plameni švignili skozi pročelje poslopja. Vsled močnega južnika so iskre letele v severno stran in ogrožale s požarom vse bližnje lesene hiše. Vrli ognjegasci in mnogi vzbujeni prebivavci so s svojo čuječnostjo odvrnili pretečo nevarnost tudi za premnoge slovenske hišo v II. wardi, kjer je na strehi nemške Turner Halle povzročila iskra že nevaren ogenjček. * — Ali imate svoj vrt? Če ga nimate, si ga omislite, da se tako zavarujete proti draginjkzelenjave, katere potrebujete za svojo kuhinjo. Sedaj je čas, da si omislite svoj vrt ali vsaj vrtič, ze-lenjak ali zelnik. Zemlja se bo skoraj otajala in pripravila za sprejem raznega semena, iz katerega vam potem vzklije bogat blagodar vsakovrstne zelenjadi. In vmes razcvete tudi kaka rožica, da bo tudi oko in src§. veselo. Omislite si torej svoj Vrt, pa ga lepo negujte do pozne jeseni. — Ruby street mislijo razširiti, tako da bo vseskozi širok 50 črevljev. — Pomanjkanje stanovanj je prav občutno v Jolietu. Tozadevna preiskava je dognala dejstvo, da je bilo te dni v celem mestu samo 7 (reci: sedem) praznih "havzov" ali hiš za najem. — Župan Barber je v petek podpisal odredbo, ki preklicuje "pool & bil-liard"-licenco, izdano-John Rukavini, 918 N. Chicago St., ker so se dopuščali k igranju nedoletni dečki. Licenca znaša $100 in denar zapade, če se licenca prekliče. — Ceste niso igrišča. Pazite na svoje otroke, da se ne igrajo po cestah, kjer so vedno v nevarnosti, da jih povozi kak avtomobil.. Na North Chicago streetu sta bila v zadnjih dveh tednih že dva otroka povožena. Ceste niso igrišča. Pazite na svoje otroke! \ ; — Jolietska policija je napovedala odprto vojno vsem avtomobilistom, ki smatrajo mestne ceste za dirkališča. Tudi motorni kolesarji dostikrat dirja-stijo po naših cestah, da je kar grdo. Tudi pešci morajo tupatatm preko ceste, zato naj se vsi motoristi ozirajo tudi nanje, pravi naša pravična policija, ki bo zanaprej imela svoje oko obrnjeno prav posebno na vse prestopnike voznih predpisov. Rockdale, 111., 25. marca. — Slovensko podporno društvo "Planinski Raj" naznanja svojim članom, da je odbor prestavil mesečno sejo v aprilu na prvo nedeljo mesto druge nedelje, ker bo Velika noč na drugo nedeljo. Naše društvo lepo napreduje, za kar gre največja hvala zavednim našim možem in mladeničem, ki v tako lepem številu pristopajo, da društvo zdaj šteje že 70 članov, dasi je staro le dobre tri mesece. Z bratskim pozdravom Anton Oberstar, tajnik. Canonsburg, Pa., 23. marca. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, priobčite v list sledeče: Tukajšnje društvo sv. Jeronima št. 153 K. S. K. J. si namerava kupiti društveno zastavo, katere slavnostno razvitje nameravajo prirediti dne 4. julija tega leta» Ali malo čudno se mi vidi, da člani strogo katoliškega društva in Jednote prosijo tukajšnje društvo Postojnska Jama št. 138 S. N. P. J., da bi jim dalo svojo dvorano za slavnost. Pred enim letom je društvo sv. Jeronima prenehalo obdržavati društvene seje v zgoraj omenjeni dvorani ter jim s tem odreklo podporo. Čudno se mi vidi in radoveden sem, kake misli ima tajnik društva sv. Jeronima, ker je še pred kratkim po časopisju blatil člane društva Postojnska Jama z nečastnimi imeni, kakor "brezverski so-ciji" in "odpadniki". Seveda, kolo časa se vrti. Pozdrav vsem čitateljem Amerik Slovenca; Vamb, g. urednik, pa obilo dopisnikov. Večleten naročnik. Krain, Wash. — Drago uredništvo A. S.!.Odtod ni dosti novic. To je na novo, da je bil pred kratkim sv. misi-jon na Enumclawu. In tukaj na Krain smo tudi tako srečni, da smo imeli na dan sv. Jožefa velikonočno spoved. Prišel je gospod iz Tacome, Wash., Rev. Alojzij Mlinar, da je vsak lahko spoved opravil v slovenskem jeziku. Potem je daroval sv. mašo in imel tudi slovensko pridigo. 2e pred par leti je bil na Enumclaw, Wash. Za ves njegov trud se mu zahvalimo. — Drugače imamo sv. mašo samo enkrat na mesec in pridigo angleško. Naznanim, da imamo slabo vreme, skoraj zmeraj dež in veter in mraz, malokdaj solhce posije. Tudi solncu se ne ljubi sijati zavoljo evropske vojne, jaz tako spoznam, ker prejšnja leta, ko ni bilo vojske, je solnce celo zimo korajžno sijalo, zdaj ^e pa vsa narava žalostna, posebno pa solnce, ker malokdaj malo posije, pa se spet skrije. Drobnim tičkam se tudi ne ljubi peti, so tudi kar tiho. Če ne bo solnce sijalo in tičke pele, bo grozno. Vsako leto je .tič prišel svinje klicat, je lepo klical po angleško: "Pig-pig-pig", in letos še tega ptiča ni. Ženitovanj ni bilo tu več ko samo eno. Nevesta katoliške vere .se je poročila z nekatoliškim ženinom. Druga dekleta pa bolj ljubijo samski stan in rajši hftdijo po cvetlicah. Katera stopi v zakonski stan, sploh hodi po trnjevi poti. Kdor hoče zaničevan biti, ta mora v zakon stopiti, v njem ima žena dosti zaničevanja in trnja in zraven še tudi pelina. Žena nima drugega veselja, kakor poleti z rožami, ki v vrtu cvetejo in lahko zapoje pesem: "Mariji v en vrtec bom stopil, bom rožic nabral, v en šopek navezal, Mariji daroval: Marija, poglej na grešnike zdaj, pripelji nas v sveti raj!" V poletnem času je vsaka cvetlica nebeška ljubica vsaka cvetlica je vredna, da bi se ji odkril. Ne zamerite, g. urednik, ker se je moj list zdaljšal, ker se zdaj oglasim prvič. Čez kakih 5 let se bom pa spet oglasila, če bom še živa; tedaj bom pa manj pisala. In to p*sebno omenim, da je slabo za renčarje, odkar se je kraj posušil zdaj eno leto, da ni več salunov, samo voda je še "fraj". Tistim ženskam, katere so za suho volile, jim je pameti manjkalo. Je ravno tako, kakor bi enemu denar ukradel: dvakrat je zdaj večji "tax" od gruntov, kakor je bil prej. Prej, ko so bili saluni, je bil davek od grunta 18 do 24 dol., včasi 36 dolarjev; zdaj pa, kar je suho, je "teks" 80 dolarjev, namesto 18 do 24. Bi bilo komaj, da bi aker od grunta proč predal, da bi teks plačal. Je veliko za plačati, pa vendar ni kaj ža posrkati, ni whiske, ni vinca, samo voda je za piti, toliko da ni "za fliknt". Zdaj se še pa lepo zahvalim za g. Plaznikove pridige, ker jih vedno ti skate v A. S. Sem tudi hvaležna, ker je bil pisan govor, ki ga je imel sv. Oče v Rimu prvoobhajencem. Tisto pa sam Bog ve, če kaj sv. Oče molijo za zmago Italijanov. Zdaj pa moj list skončam in Vas prosim, g. urednik, da ne boste preveč zamerili mojemu pisa^jenju: ker se ni nihče oglasil iz naše naselbine, sem se oglasila jaz. Vam pošljem naročnino in vas tudi prosim za ročni atltas. In vam želim dosti naročnikov in predplačnikov. S pozdravom Mica Pauscheck. Op. ur. Oglasite se kmalu zopet in pišite še več. In pozdravljeni! boju s stark /imo smo vendar zopet dočakali, da nam solnce zopet pošilja toplejSt; žarke in kožuh bele odeje se "olagoma manjša in gotovo v kratkem popolnoma izgine. Dne 13. do 15. marca smo imeli tukaj silne snežene viharje, tako da je Fosterjev Lukama-tiček všled strahu pred silnimi sneženimi zameti zbežal v brlog in tam počival in spal spanje pravičnega celih devet dni in devet noči; samoumevno je, da smo bili popolnoma odtrgani v tem času kakor od poštnega, tako tudi od drugega prometa. Tukaj se "je ustanovilo Slovensko pevsko društvo "Zvon". Namen tega društva je, gojiti cerkveno in sčasoma tudi narodno petje. Dasi je to društvo komaj mesec dni staro, imamo že danes lepo cerkveno petje. Čast našim pevcem, le tako naprej! V torek, dne 3. aprila bodo tukaj občinske volitve. Upamo, da bodo tukajšnji rojaki na ta dan. pokazali, da ljubijo svojo narodnost, ter volili v občinske odbore slovenske može, ka terih imamo dovolj, ki bodo boljše delali za nas in prospeh naše občine, kakor pa tujci. Bodimo torej složni in naše geslo naj bode: Svoji k svojim! Tako bode zmaga gotovo na naši strani. Pozdrav na vse čitatelje tega lista in vsem veselo Alelujo. Poročevalec. KE SE m ESfaMiiaSffi RAZNOTEROSTI. Sheboygan, Wis., 26. marca. — Na tem mestu naznanjam, da se je ponesrečil rojak Jožef Rajik,. star 27 let in 9 mesecev. Doma je bil iz vasi Ga-berje, fara Brusnice na Dolenjskem. V Ameriki je bival 11 let; pred devetimi (9) leti je bil v Silberspring, N. Y., sedaj devet let pa v Sheboyganu. Rajnki zapušča tukaj svojo soprogo in tri male otroke in enega brata. Otroci so stari: Pepica 5 let in nekaj mesecev, Tončka 4 leta in Stanko 3 leta. Ponesrečil se je dne 25. marca. Pogreb bode 28. marca. Rajnki je hotel iti ponoči na stran, pa mu je spodletelo po stopnicah. Padel je tako nesrečno, da si je razbil črepinjo. Padel je ob 11. uri ponoči 25. marca in je umrl zjutraj ob Yi5. uri 26. marca. Rajnkemu Bog daj večno veselje, družini pa izrekam sožalje. Tukaj bode v nedeljo zvečer seja glede slovenske šole. Udeležite se v obilnem številu! Premislite dobro, kaj boste govorili! Sola je potrebna tukaj, to je resnica. Kar se je pa go vorilo pred dobrim letom pred altar-jem, da bode prodana naša slovenska cerkev, tega pa menda še tudi niste pozabili farani, kaj? Torej varujmo vsaj hišo božjo najprej. Koliko tisoč 'pa se je plačalo dolga od tistega časa, kaj? Torej, ali je za premisliti, ali ne? Kakšni so sedaj časi, ali so dobri ali slabi? Kedo nam mote zagotoviti, da se ne bode zmešalo v naših Združenih Državah, kakor se je v Evropi? Res, ako je resnica, da so župnik dobili 9 tisoč dolarjev od druzih narodnosti, čast jim, to se pa mora prej dokazati. Če že šola mora biti, naj se naredi za isti denar, kolikor se ga bode skupaj nabralo. Posebnega dolga nikar de lati, da ne bode spodletelo še to Slovencem, kar je sedaj slovenskega. To je moja misel, in mislim, da ni napačna. Morda bode kedo rekel, da sem jaz zoper šolo. Ne in ne! Pač pa so mi dobro znane sedajne razmere Prišel bode čas, ko se bode pomirilo strašno klanje v Evropi. Potem pa bode šel marsikateri rojak v svojo domovino. Kedo bode pa takrat plačeval cerkvene dolgove? Dobro so mi znane finančne razmere. Želim pa jaz najboljšega uspeha. Slovenci smo že tako, da hočetpo vse z velikim začeti, pa le z malim končamo. Ali ni to resnica? Kje so sedaj tisti slavni voditelji Slovenske "lige", g. J. Blatnik in pa tisti čudoviti arhitekt Jagtr? Toraj naj zadostuje. Vsetn čitateljem(icafti) A. S. želim vesele velikonočne praznike. J, P( Willard, Wis., 25. marca. — Cenjeni Am. Slovenec: — Po hudem in trdem Po čem so gospodinje plačevale sladkor pred 600 leti. Stari zapiski nas uče, da je sladkor pred pariškem in na londonskem trgu že imel naslednje cene: En kvintal sladkorja. L. 13.50 v Londonu.... 857 frankov. " 1372 v Parizu2845 " 1482 v Parizu....... 1375 " 1500 v Londonu.... 267 " 1542 v Parizu..'.... 340 " 1598 v Parizu...... 534 " 1600 v Londonu.... 397 " 1700 v Londonu.... 64 " 1750 v Londonu..... 103 " 1800 v Londonu.... 191 Zloba kraljice zime. Kraljica zima se vedno nevoljno loči od svojega žezla. Zopet in zopet se vrača za nekaj časa in prinaša ledene sape, megle, zmrzal in sneg. Ako želite prestati to nevarno letno dobo brez kake škode, morate skrbeti za redno delovanje svojega droba. Če je želodec v dobrem redu, potem ima celo telo potrebno moč, da se upira vsem boleznim. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ohrani čreva čista in obnovi redno stanje telesa. Popolnoma se lahko zanašate nanj pri zapeki, glavoboli, razdražljivosti, splošni slabosti itd. Cena $1.00. V lekarnah. — Ker pljučnica nastopa v tej letni dobi, začnite takoj uživati Triner's Cough Sedative, ko se pojavijo prvi znaki pre hlada in kašlja. Bolje je biti previden, nego obžalovati prepozno. In če rev-matizem in nevralgija dasta znamenje za svoj nezaželeni prihod, utrdite se proti njunemu obisku s Triner's Lini-mentom. . Cena tega neprekosljivega ^dravila je ista, kakor za Cough Sedative: 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. Čuden inserat. V budimpeštanskih listih je bil objavljen te dni inserat, kakoršnega se menda še ni čitalo. Mladi mož je v njem za dobro nagrado ponujal posamezne dele svojega telesa osebam, ki morajo vsled potrebne operacije izgubiti ta ali oni telesni del. Če kdo potrebuje prst ali kos kože, ali uho (ki se danes operativnim potom že lahko prenaša od človeka do človeka), tedaj mu inserant rad odstopi ta del svojega lastnega telesa. V inseratu je pripomnil, da dela to zaradi tega, da dobi sredstva za dokončanje svojih študij. Izvira baje iz siromašne rodbine, katero mora zdaj sam rediti. Smetje v industriji Mesto Birmingham si je nabavilo nove vrste generator elektrike — smetišče. S pomočjo posebnega stroja se smetje celega mesta zažiga, a ta toplina proizvaja električno strujo, ki zopet služi v druge namene. Iz pepela izgorelega smetišča se dela beton in cement za ulice in ceste. Tudi v Cu-rihu porabljajo smeti v industrijske namene. Tam žgejo smeti, a ž gor koto grejejo vodo v velikih kotlih para te vode žene turbino, a turbina vrti električni generator za mestno električno centralo. Iz pepela delajo o-peko. Kaj vse ljudje jedo? Že v sv. pismu moremo citati, da Izraelci v puščavi niso živeli le od mane, nego tudi od kobilic. Grški zgodovinar Str^bon, ki je živel davno pred Kristom, piše, da so tudi Etijopci, celo njihovi vladarji, radi jedli kobilice. Hi storik Plinij poroča isto o Partih. Mnogi azijski in afriški narodi pa še danes uživajo žuželke. Hotentoti jedo velike kobilice kuhane ali pa raz-mlete, v juhi ali sveže ubite. Habeša-ni kobilice pražijo ali zmešajo med moko ter peko v kruhu. Nekateri azijski narodi, tudi indski, jedo termite, stavitelje stolpča.4tih gnezd. Baje ima jo termiti sladek okus, čisto kakor torta ali krema, lndi termite kar na vodi kuhajo in sicer brez vsakršne začimbe. Stari Grki so jedli baje cikade; Aristotel in Aristofan omenjata cikade kot delikateso. 'Ameriški Indijanci jedo tudi razne žuželke. Veliki mravljinci so posebno priljubljena jed; O tej indijanski jedi je pisal že Aleksander Humboldt.' Tudi' hrošče, metulje in cclry ličinke jedo ljudje. O značaju Ircev. Postopanje Angležev napram Ircem oil 1. 1700 do 1830 je bila cela vrsta nerodnosti, nestrpljivosti, tesnosrč-nosti in asilja. Anglež ni bil zadovoljen, da bi le vladal nad Irci, ampak jih jc tlačil. In. tudi danes se niso razmere še dosti izprenienHe. Ires, potomec starih Keltov, ima mnogo domišljije, Anglež je pa vobče nima; ako j6 ima, pa postane neznosno senti- mentalen. Irec ima poleg duha tudi dar govora. On je lahke, prijetne narave ter ni doma nikdar business Man, uradni človek postane šele v tujini. Vivjflež pa je že po rojstvu kramar. Irec je sanjač in idealist, ki ljubi šalo in lahko satiro. Anglež pa je resen profos, natančen. Najboljši tip Irca ie znani dovtipno-sarkastični pisatelj-dramatik Bernhard Shaw. Irci so baje praznoverni. Na zelenem otoku še verujejo v vile, ki pa jih ne smejo nikdar imenovati s pravim imenom, ker sicer ne maščujejo. JOHN MARTIN republikanski kandidat za mirovnega sodnika. Gosp. John Martin je Slovak in nam vsem dobro poznan. On je naše gore list in za to je dolžnost vsacega Slovenca in Hrvata, (ženske namreč ne volijo za sodnike) da vsi kot eden oddamo svoje glasove za sorojzka Slovana, ki je prvi mož slovanske krvi, da je sploh kdaj bil od politične stranke na konvenciji imenovan za urad sodnika. Mirovni sodnik je" važna oseba tudi za naše ljudstvo in je posebno dobro, če razume naš jezik in g. Martin ga prav dobro razume in tudi čitati zna po naše. Naj bi vsak rojak volil za njega ob občinski volitvi dne 3. aprila. Ta dan Se udeležite volitve vsi, bodisi da živite v mestu ali izven mesta. Adv. EHHHfflHH^^ ALI STE SLABI? Ako se čutite slabe, ako gubite na »e2i, ako nimate dobrega teka in ake j« val prebavni sistem iz reda, tedaj rabite v Severa's Balsam of Life (Severov Življenski Balzam). On odpravi zaprtje in utrdi ves (istem. Cena 75 centov. V lekarnah. Hrbtobol nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost. Cevera's Kidney and Liver Remedy (SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA). Vživajte to zdravilo, da odpravite nerodnosti. Priporoča S3 tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne soaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 50c in $1.00. Hrbtobol je izfiniL Mr. K. Milauskas, 11 Highland Ave., Newton Upper Falls, Mass., nam plSe: "Trpel sem na hrbtobolju in vsled bo-lefin na strani, in ko sem Cltal v Va-Bera almanahu, tem zaiel rabiti Seve-rovo Zdravilo za obisti in Jetra, in kmalo sem popolnoma okrevaL" SEVER0VA ZDRAVILA so naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite ponaredbe. Ako ne moreta dobiti, kar zahtevate, naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS; IOWA _ IfflfflKHElffl KHKHfflHKHfflfflHHHHfflEIEllfl A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone £575 A. Nemanich & Son B^hstk: Real Bstate Insurance Loans Renting ' Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po :3%: in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Ste«l Stock«. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. 4 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih moji* slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA . Vsebina knjige je: SIov.-Angl. Slovnic«, Vsakdanji razg vori, Angleška pisava, Spisovanje pigem, Kako se postane državlj«* poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazuj«' jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi amel biti nobeden naseljenec-Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. V- Belokranjski reformatorji. ^(l* "Dom in Svftt«")-^^ ~ Spisal Leopold Podlogah. (Dalje.) L. 1525. se prikazujejo, kakor že o-menjeno, skrivaj klice nove vere na tleh naše kronovine; očitnejše 1. 1527.; javno stopi na dan nova vera leta 1531. Sredotočje luteranskega gibanja je bila seveda v prvi vrsti Ljubljana. Odtod so pohajali vneti novo-tarji v sosednja deželna mesta in tam pridobivali somišljenikov. Ravno nekako sredi XI. veka (1548 do 1555) se je pokazala nova vera v vseh dolenjskih mestih. Novomeščani so jo sprejeli javno 1. 1548. Svoje versko navdušenje so jeli kazati s tem, da so očitno sramotili katoliške pridigarje in duhovnike in hujskali ljudstvo zoper nje. To je bilo po mestu rogovi-Ijenja in razsajanja. Pri eni takih ra-buk so ranili vnetega frančiškana patra Ivana Madjar. Smrtne rane, za katerimi je kmalu umrl, mu je zadal neki Štajerc, po imenu Erazem. Vlada je seveda skrbela za to, da se je taka verska navdušenost kmalu o-hladila; pritisnila je za tako počenja-nje brez dvoma občutno kazen. — Toda torišče za svoje delovanje so kfi-voverci kmalu pomaknili dalje na jug, tja za visoke, v onih časih malokdaj prekoračene Gorjance. Priča temu je dejstvo, da je v dolenjsko metropolo (Novo Mesto) in sosednja dolenjska mesta dohajalo protestantom največ pomoči ravno iz Bele Krajine, posebno iz Metlike. Približno petdeset predikantov je delovalo v dobi reformacije na Kranjskem. Dovedli so jih deželni stanovi iz Nemčije in jih z ogromnimi stroški spravili na razna pridigarska mesta. Med nje so všteti seveda tudi slovenski duhovniki-odpadniki ki so, izurivši se za novi poklic po nemških zavodih, priromali kot "reformiranci" v domovino. Izmed vseh na Kranjskem delujočih predikantov zasledimo samo v Beli Krajini, ki je le majhen, neznaten del, kranjske kronovine, celo tretjino vseh tu nastopajočih Lutrovih vero-vestnikov. Nič čuda, da jim je ravno Krajina posebno ugajala. Visoki Gorjanci jo ločijo od Kranjske, oddaljena je od stolnega mesta, odkoder jim je žugala kaznujoča roka deželnega kneza, še ^alje pa od mesta, kjer bi imel stegniti cerkveni knez svojo roko v bran proti volkovom svoje verne črede. In naj bi bila tudi segla čez visoke Gorjance kaznujoča roka obeh knezov, ti vero-vestniki so našli varno zavetišče v trdnem ozidju poluteranjenih plemičev. Pri njih so se držali s cesarskimi in cerkvenimi kaznimi preganjani lute-ranski pridigarji. In v tedanjih razmerah, ko ni bilo najti ne verske zvestobe, ne naklonjenosti do vladarske niše, je bilo težko poseči preko grajskega plemiškega ozidja. Bela Krajina je postala ne le zavetišče luteran-skini blagovestnikom, ampak tudi iz-točišče, iz katerega so pohajali misijo-"arit na vse strani: na Hrvaško, v Spodnji Štajer, po celi Dolenjski do Ljubljane. Bela Krajina je zalagala, lahko rečem, s predikanti vso Kranjsko. V Beli Krajini so ustanovili precejšnje število novoverskih občin. Navale so v Metliki, Črnomlju, Semiču ,n na Krupi; sledimo jih še v Gradacu, fa Pobrežju, na Turnu pri Dragatušu m na Vinici. Da J>i zidali lastne molil-nice ali s'hajališča, za to jim je bilo Premalo časa. Po gradovih so se zbi-rali, v .grajskih kapelah, in če je bilo mogoče, so dobili po zvijači ključe do kake katoliške podružnice, v kateri so shajali skrivaj ob domenjenem ča-Na Krupi so se zbirali luterani v su. kapelici sv. Boštjana (sedaj sv. Ane); 0 ie začelo ljudstvo zoper to godrnja-so spremenili v luteransko kapelo ^everovzhodni stolp krupskega gradu. Sosednji graščak Semenič je zgradil "a vrtu graščine Semenič leseno kape-•Vkamor so se shajali luteranci iz se- miške župnije. Skrbelo se je tudi za uste, ki se vsled oddaljenosti niso "»ogli udeleževati evangeljske službe "0žj«. Ob določenem času so obisko-Predikantje excurrendo svoje po °el> Krajini razkropljene brate in jih Potrjevali v "edino zveličavnih" Lu-ljtavih naukih. Rpfppl^^n Predikantje v Črnomlju so imeli še Osebno nalogo. V mestu je bilo zbi-ral,3Če vojaških krdel, ki so se pomi-* a Preko Bele Krajine »kozi mesto * mejo v vojaško granico. Prote-b a"tovski stanovi so na vso moč skr-ve" bi- ne bilo na meji stoječe ^Jastvo brez predikanta. Določili so vad"'6 pridigarja' ki ie stanoval na-v . n° v Črnomlju in odtod redno za-n0 !,a vojaško granico. Drugi čr-st°jnaljski predikantje zopet so vedno Ilr,"°vali med vojaštvom kot vojaški «br (Feldpredigcr) in v gotovih * °k»h obiskovali versko občino » rnomlju, i iflot M?' so/ graščaki čuvali za "ne-rali J'Vost" P"digarjev, tako so zbi-lice » 8V°iih ffradovih mladež iz oko-srca Sk!:bcli' da ,c je v ni'h mlada vceplja|» nova vera in da »e je seznanjala z elementarnimi pojmi branja in pisanja, za to sta skrbeli obe mesti, da nista ostali brez šol, seveda protestantovskih. Glavni namen tem šolam ni bila ljudska izobrazba, ampak šola jim je služila kot pomoček da dobe kolikor več mogoče privržencev "čistemu evangeliju". Gojilo se je šolstvo ne toliko radi ljudske izobrazbe, gojilo se je radi nove vere, katero so hoteli vsiliti narodu s pomočjo tiskane besede. Da so mogli le to uspešno rabiti, je bilo treba ljudstvo izobraziti v branju. Zato opažamo kot neke trabante ali spremljevalce protestantovskih pridigarjev redno tudi šoli nike. V Metliki je odstopil brezplačno šoli svoje prostore meščan Krištof Gelber. Poklicali so učitelja Boštjana Schwarz (1582), za njim Jurija Stau-der, Gregorja Grmek in Matijo Kom-pare. Boriti se jim je bilo z velikimi zaprekami. Delovanje protestantovskih šolnikov so ovirale stroge vladarske odredbe, ki so kakor predikante, tudi nje podile iz mest. Vsled takega odloka je moral iti iz šole 1. 1582. v Metliki učitelj Schwarz in predikant Vojmanič. Prepovedalo se je obema bivanje in delovanje na meščanskem svetu mesta Metlike. K sreči za oba je imel luteranstvu naklonjeni Semenič, graščak v Semiču, obilo zemlje v obličju Metlike. S pomočjo Metli-čanov je zgradil na lastnem svetu stanovanje predikantu Vojmaniču in učitelju, kjer sta stanovala in delovala nemotena do Božiča 1. 1592. Prišli so pa božični prazniki, tedaj so se pomikali iz Novega Mesta preko Gorjancev vojaki iz Gorice, namenjeni na Granico. Huda zima jih je primorala, da so se ustavili "na Božič" v Metliki. Ker niso dobili vojaki dovolj prostora v mestu, so pa kar pregnali iz stanovanja predikanta in postavili pod kap u-čitelja in njegove učence. Seveda sta oba odločno protestirala proti takemu početju, a vojaštvo se je malo zmenilo za njune proteste, ker je vedelo, da jim vlada ne bo storila raditega nič žalega. Nagnali so učitelja s kepami (mit Schnee misshandelt), učence pa s palicami odpodili. Oba sta se pritožila po deželnih stanovih na vlado, ki se pa zanje gotovo ni zavzela prav nič, ker vladi take vrste ljudje niso bili nič po godu. Kako malo se je zavzemala vlada za protestantovske šole, naj priča šola Črnomlju. Sredi XVI. stoletja so zapustili Črnomelj strastni privrženci nove vere, črnomaljski gospodje (die Herren von Tschernembl). Njih gra ščino so kupili Frankdpani; ti so bili, enako Zrinjskim plemičem, vdaqi novi veri. Prvi Frankopan v Črnomlju je bil knez Nikolaj. Bil je navdušen Hr vat, sam je rad pisal hrvaško v glago lici, poskušal je dobiti privržencev glagoljašev tudi po Kranjskem. Pozval je v mesto učitelja Mavrinca, da bi poučeval latinska, cirilska in gla-golska pismena. Učitelj je bil strasten privrženec nove vere. Delal je zanjo propagando s tako navdušenostjo in silo, da ga je vlada pregnala ne le iz mesta, marveč mu tudi prepovedala bivanje v vseh notranjeavstrijskih deželah. Koj po njegovem odgonu je vložil knez Nikolaj prošnjo na deželne stanove (15. novembra 1575), naj bi oni izposlovali pri vladi, da pusti Ma vrinca nazaj in ga obdrži na učitelj skem mestu, češ, pouk, kakršnega je imel on, je na Kranjskem potreben, V Črnomlju pa že od nekdaj v navadi. Stanovi so menda s to prošnjo ravno tako malo dosegli, kakor z ono glede Metlike. Začela je pihati "od zgoraj" ostrejša sapa, ki je odnesla luteranske šolnike in pa njimi luteranske pridigarje. Le škoda, da je s protestantov-^ sko šolo zamrla v mestu vsaka šola; za zatrte šole te vrste ni bilo do Ma rije Terezije nobene .stalne nadomestitve. Že ti pičli podatki o belokranjski šoli so nam svedok, kako vrlo je napredovala in se utrjevala nova vera po Krajini.. Imamo pa seveda še drugih Ko jc bil Peter Pavel Vergerij, najpr-vo modruški, nato koprski škof, spro žil misel, da se sv. pismo prevede tudi na hrvaški jezik, je odšel v Nemčijo in je vzel seboj Stepana Konzula (1549), rojenega v Buzetu (Pingiten-te), duhovskega stanu. Deset lef jc preživfcl v tujini kot propovednik in učitelj. Ker je bil vešč hrvaškega je zika, je začel (1559) prevajati Trubar jeve slovenske knjige na hrvaško. Na to je odpotoval v domovino, da pred loži svoje delo v oceno strokovnja kom. Prišedši 1. 1558. v poletnem ča su v Ljubljano, se je zatekel k očetu kranjskega luteranstva, . Klombuerju in ta mu je nasvetoval, naj skliče Metliki zbor veščakov, ki naj presodi jo njegovo prestavo. L. 1559. 28. nv gusta te je sešel v Metliki zbor veščakov, ki so odobrili njegov prevod in mu to potrdili pismeno. Tega zbora so se udeležili: Stepan Konzul; Ant. Dalmatin; M. Zmajič (Schmaitz), komtur v Metliki; Ivan Feistenbergef in Gregor Vlakovič < Loko vit sch), me- j! tiliška pastorja; Ivan Pičik, mestni I I župan; Stepan Stipanič, kaplan v Oz-lju (Osse); Ivan Kolonič, kaplan od Sv. Križa na posestvu Zrinjskih grofov; Boštjan Roemer, upravitelj metliškega glavarstva; Peter Krajačič; Nikolaj Drinovački, oskrbnik bana Er-doedija v Metliki; Anton Božič (Wo-schit), doma iz Modruša; Andrej Jak-šič, Miha Božič in Jurij Pisec, mestni pisar, slednji metliški meščani. L. 1560. 2. januarja je poslal Trubar po en izvod svojih do tedaj izdanih knjig kralju Maksu na Češko, da bi mu on pomagal ovreči očitanje, češ, da je sanjar in krivoverec, proseč ga, naj da na Kranjskem po strokovnjakih presoditi knjige. Istega leta 12. januarja se je obrnil Trubar z enako prošnjo na deželne stanove kranjske. Sešli so se plemiči, duhovniki in meščani; vsebini niso mogli nič očitati, pač pa so nekateri grajali jezik, v katerem je pisal. Med duhovniki, ki so se udeležili ocene Trubarjevih knjig nahajamo Nikolaja iz Semiča (de Tschiembs), župnika na Vinici (Pfar-rer von Weinitz), župnika črmošnji-škega in enega (Weixler) iz Kostela. Ti so živeli sicer še na svojih župnijah, so se v srcu bili že oklenili nove Ko»so bile Trubarjeve knjige odobrene, so jih začeli še isto leto razpo-iljati po slovenskih deželah. Metliški, oziroma belokranjski pridigarji so prejeli deset izvodov zastonj, iz česar bi se dalo sklepati, da so ti posebno veliko knjig odvzeli in so jim dali te zastonjske (gratis) izvode za nameček. Protestanti so hoteli tudi Srbe in Bolgare pridobiti za svojo stvar. Ker so i ti hoteli biblijo v svojem jeziku, s cirilico tiskano, je pripeljal Trubar meseca septembra 1. 1561. na Nemško v Urah dva uskoška duhovnika (popa) Srba Matija Popoviča in Bošnjaka Iva na Maleševica, da bi bila prelagate-ljčm v pomoč. Toda kakor se je izkazalo, si Trubar z obema ni nič opomogel. Živela sta na Trubarjeve stroške prav razkošno in jima je bila bolj mari polna steklenica kakor sv. pismo. Popovič sam je na primer pppil pri večerji po enajst bokalov piva. Koncem 1. 1562. je prišel zopet Stepan Konzul za kratko dobo v domovino, da se z domačimi strokovnjaki dogovori zastran izdaje drugega dela novega zakona. Prišel je čez Beljak v Ljubljano, od tu v Istro, svojo domačijo. Iz Istre je prišel začetkom 1. 1563. v Metliko. Tu so se zbirali duhovniki in lajiki, katerim se je sv. pismo v prestavi predložilo. Vsi so prestavo odobrili in se izrekli, da je jezik lep in čist. Razen omenjenih Metli-čanov in Modrušanov so se udeležili tega sestanka še Ivan Drenovački, u-pravitelj metliškega glavarstva, in žup nik Ivan Lamella iz Toplic. Za novo vero je hotel pridobiti Trubar celo Turke. Ravno v njegovi dobi ,so bili napadi na Slovensko prav pogosti in hudi. Ukrotiti jih je hotel s tem, da bi jim dal biblijo v njihovem jeziku ali v srbskem, ki je tudi njim umljiv in se govori od Hrvaške.notri do Carigrada. Že 1. 1561. je vzel seboj iz Kranjskega mladega Turčina. I 1567. 1. junija se je vrnil Trubar zadnjikrat v svojo domovino; prišel je nenadoma, ne da bi bili obveščeni o njegovem prihodu deželni stanovi. Ti so ravno v tem času poslali na Dunaj svoje zastopnike, ki naj bi pregovorili nadvojvodo Karla, da pusti v deželo pregnanega Trubarja. Med odposlan ci je bil deželni glavar Herbart VIII Turjaški in Ivan Khisel, deželni upravitelj (Landesverweser), doma iz Fužin pri Ljubljani (Kaltenbrunn). Nenadni prihod Trubarje^ je osupnil deželne stanove; bali so se, da jim ne bi vlada očitala, da so medtem, )co odposlanstvo prosi za njegov poklic iz tujine, istega kar na svojo roko pozvali Trubar je to dobro čutil; na Wuer-temberškem jc bil dobil nalog, naj se natanko pouči o koranu, kako bi mu bilo mogoče pridružiti sv. pismo. Zato je porabil ta čas v to, da se je glede korana pogovarjal in posvetoval z be senskim pašem, Uzraim-begom; tega je bil vjel 1. 1566. Herbert Turjaški pri Novem (Novi) in ga poslal v zapor na ljubljanski grad. Poleg njega je bival ta čas v zaporu v "Ribnici turški duhovnik in več Turkov j|p bilo vjetih v Črnomlju. Z vsemi temi je bil pri šel Trubar rad v dotiko, a je imel pre malo časa; podal se je le v Ribnico na pogovor s turškim duhovnikom; obe nem je pisal v Črnomelj predikantu Ivanu Schweigerju, naj se dogovori glede omenjene točke z vjetimi Turki in mu o uspehu sporoči v Nemčijo kamor se je povrnil za stalno; stare domovine ni videl potem nikdar več, Za temi drobtinami, ki nekoliko sveljujejo stanje nove vere v Belikra jini, 'navajam kratko životopise posa meznih tu delujočih predikantov. Res da ti podatki sami zase niso zanimivi, vendar nam v celoti pokažejo vsaj me dlo sliko življenja in smrti nove vere v tem delu naše domovine. III. Janez Tulščak (Tolščak) je oznano val menda najprvi novo vero Metlica nom. Bil je prej katoliški duhovnik. Doma je bil iz Gracarjevega turna (Feistenberg) v št. Jcrnejski okolici, odtod njegoyo ime Feistenberger mogoče je pa tudi, da nosi to ime za to, ker ga je gracarski graščak sprejel I Gegenbericht", v kateri odgovarja na kot odpadlega duhovnika v svoje za- strupene napade, ki so naperjeni proti etje, dokler mu niso deželni stanovi I papeštvu in katoliški cerkvi, ki jih je preskrbeli predikantovske službe v Me skoval vitenberški profesor Rungius. tliki in določili, da prejema plačo 50 V tej knjigi pisatelj gotovo ne podaja goldinarjev, katero so pozneje povišali izmišljenih dejstev, saj se sklicuje na 80 goldinarjev. , Toliko je donašala žive priče in razne listine, ki postav-služba tudi poznejšim metliškim pre-1 ljajo v jasno luč razuzdano življenje dikantom. Tu ga zasledimo 1. 1559., tega odpadlega duhovnika. Pri pogre-kjer deluje za novo vero obenem z bu, tako piše Rosolenz, je nastal nena-Vlahovičem. Znan je bil tudi pod ime- doma tak vihar, da je kar lomil drevje nom "gospod Janez" in pa "Scherer", ter razkopaval strehe in podiral hiše; takrat po Kranjskem zelo razširjeno ljudje so bili prepričani, da ga je od-rodbinsko ime. L. 1561. je zapustil nesel hudič. Umirovili so ga bili za Metliko, se preselil v Ljubljano in to, ker ni mogel govoriti; imel je raka poleg Jurija Juričiča nadomestoval I na jeziku, s katerim je nesramno napa-ljubljanskega propovednika, Primoža dal cerkev in papeža ter sramotil ve-Trubarja, ki se je bil podal na Nem-jro, v kateri je bil krščen in vzgojen in ško v Urah radi popravljanja tiska, katero je bil nehvaležno popustil. Ta Svoje službe menda že ni kaj preveč I njegova nesreča se je zdela vsem očit-vestno opravljal, ker mu je pisal Tru- na kazen božja, kakor je svoj čas dole-bar iz Uraha grajalno pismo, v kate- tela strastnega krivoverca Nestorija. rem ga opominja k vestnejšemu izvr-| (Dalje prih.) ševanju svojega pridigarskega pokli- Koj prvo leto svojega bivanja v I Pred sodiščem. Ljubljani se je oženil s svojo gospo- Zagovornik sodnikom: "Če se že en dinjo; poročil ga je Juričič. Kmalu za sodnik ,ahko moti> kaj šde tr;je,» njim je stopil v zakon tudi Juričič, ki ga je poročil Tulščak. Po Veliki noči 1. 1562. se je vrnil Trubar z družino v Ljubljano. Škof je prosil vlado, naj dene v zapor vse tri; kmalu je prišlo tozadevno cesarsko povelje, ki se pa menda ni izvršilo, ker je Tulščak drugo, 1. 1563., zopet na svojem mestu. L. 1563. se obrnejo Metličani s prošnjo do Trubarja, naj jim pošlje Tul- Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih pod-. , , ., ... i jetjih ali posameznikih, scaka za propovednika v Mrthka - j Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta | Ljubljane. 1. julija deluje zopet v Ljubljani kot diakon s tovarišem Gašperjem Kum-pergerjem (ta je postal pozneje pridi gar v Toplicah pri Novem mestu, 1. 1581.) Ta čas se je izpraznilo mesto '^rs^^L «*> um * p*«^ «00,00*« želi. FRANK GRUM. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257 umrl 25. novembra in na njegovo mesto ni bilo naslednika do 11. aprila 1569. Ta čas je porabil Klombuer, pregovoril je oba predikanta, da sta opustila staro navado in nista več pridigala v koretlju, ampak v navadni obleki. To celo luteranskim deželnim stanovom ni bilo po volji; opomnili so oba, naj se držita stare navade, po kateri je moral rabiti pridigar, kadar je obhajal ali učil, koretelj. Kumperger se je uklonil volji stanov, ne tako strastni in svojeglavni Tulščak. Ker vsi I VINO, ŽGANJE IN SMODKE. nadaljni opomini pri njem niso nič iz- Slovencem in Hrvato naznanjujemo, da izdelujemo i« dajamo fine cigare: Lutra lOc- Minikin Sc Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago^ Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St JOLIET. ILH FRANK GRUM ft COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1506 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R. Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti % ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi. tel. 25«, I. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brex ■ ke gube. The WiU County National Bank of Joliet, Illinota Prejema raznovrstne deaame ter poiilja denar aa vse del« svata. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL | gostilničar C E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedm* HENRY WEBER, kalir. | Mi hočemo tvoj denar ti hočeš aaš les Sobe ▼ najem in Lunch Room. VALENTIN FAJNIK, JR. BILLIARD PARLOR dali,.so ga odslovili iz službe in na njegovo mesto poklicali iz Črnomlja j Schweigerja. Tulščaku se je vroča kri kmalu ohla-1 dila. Pošel mu je živež in v sili je poprosil stanove podpore in službe. Zatrjeval je v prošnji, da je opustili svoje prejšnje mnenje in se hoče rav-1 Tržim fine smodke in vse vrste duhan. nati po volji višjih. Dali so mu'pod-pore deset ren. goldinarjev in mu za-t gotovili, da mu podele službo. Ta čas,|402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL ko je bil brez službe, se je pečal s trgovino. Jeseni leta 1570. umrje pomožni pridigar Franc Steiner. Izpraznjeno mesto dado Tulščaku. V tem času je prevajal na slovenski jezik Lutrovo po stilo in hodil pridigovat kot "Provin-1 prod&jem VSe Vrste URE in I DOBRODOŠLI! | Tajnik društva sv. Družine v Rock-dalu. Kdor hoče pristopiti naj sej zglasi pri meni. Če boš kupoval od nas, ti bomo < llej postregli z najnižjimi tržnimi c•» nami Mi imamo v zalogi vsakovnrlH I nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki tal trdi les, lath, cederne stebre, desk [ šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines allal blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalorol Mi « bomo zadovoljili in ti prihranili de ialaushilfspriester" v Idrijo. Tudi Ka-mničanom je vsiljeval novo vero in vabil vernike v cerkev sv. Nikolaja v Podgorju pri Kamniku. Leta 1579. je razsajala v Ljubljani huda kuga, tako da so se morali uradi preseliti v Kamnik. Bolezen je traja-1 la v večjih presledkih do 1. 1586. V tem času je Tulščak dobil mesto dia-kona za kužne (Pestdiakon) in se je odlikoval s svojo neustrašenostjo, ta ko- da je dobival še posebne nagrade. L. 1581. so ga izbrali v delegacijo, da pregleduje Dalmatinov prevod sv. pisma. Stalne službe deželnega propovednika pa vseeno še ni imel. Ko je ZLATNINO. Primani dobit* v tako reč 20 odtto I ceneje kot je. Prodaj em samo jamča-no blago. Popravljam vse vrate rikamke in (tarokraj-ake ure in slatnino aa vsake delo odšel Kumperger v Toplice, se mu je jam2im. izpolnila vroča želja; "astavljen je bil SLOVENCI ID HRVATI 00 C6U lieriti. za dezdnega pnd.garja v Ljubljani s Ako rabite doi,roUro ali dru.o reč, p. plačo 200 goldinarjev. {ita meni kaj bi radi pa vam pošljem ee- L. 1582. 24. julija je bil odločen, da no. Vsaka reč vai koita 20 od »to cena- govori pogrebni govor nekemu umrle- i«> kot bi plačali drugje mu protestantu. Z vso silo je hotel SPOLARICH govoriti v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, a šentpeterski duhovniki so mu to prepovedali; kaplan Martin Sittich je stal na cerkvenem pragu in ga ni pustil noter. To leto je začel bolehati, da je komaj še mogel ob nedeljah pridigo-vati. Poleti 1590 so ga umirovili, u-mrl je okoli 1. 1594. Kakor že omenjeno, je prestavljal Lutrovo postilo, ki pa ni prišla na svitlo, pač pa njegova prestava Ha-bermanovega molitvenika "Krščanske lepe molitve" 1. 1579., tiskana v Ljubljani v tiskarni Janeza Mandelca. Lu trove postile pa ni spravil v tisk, dasi "so slovenski reformatorji in luterani to knjigo zahtevali od Trubarja že 1. 1548. Ta je imel že z izdajanjem sve tega pisma toliko težav, da se postile ni upal izdati. Pomanjkanje kruha je prisililo Tulščaka, da se je lotil prestave toliko zaželjene knjige, hoteč si z njo gmotno opomoči, a finančne razmere deželnih stanov so delo popolnoma opovrgle. V sodobnih zapiskih sc slika kot strasten in svojeglaven mož. Zavoljo svoje trme je bil prišel ob službo. Bil je v vsakem oziru propadel značaj Poleg navedenih imen "Feistenber ger", "Scherer" je nosil še ime "Lisec", od lise ali brazgotine, ki mu 901 N. Hickory St. JOLIET, ILL. ■ FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopao ogenj pojdite k ANTONU SCHAQEK North Chicagi Street y novi hiši Joliet National Bank«. Antonija Rifel izkušen« in diplomirana W. J. LYONS I Naš office in Lumber Yard na vo|ta DES PLAINES IN CLINTON ST* I Dr. Riehter*s Pain Expillir jroper rermatl-zem in trganj« bolečine in •» trpnelost člen* jkOT in mišic. Pravo zdravilo Ja V zavoju, kakorhiaga vidite ns sliki. Zavrnite vsak savag, ki ni zapečaten s Aa hor Trade Mark. SSo in SOo vseh lekarnah ali pa pitlte ponj naravnost na F.M.llitir & Co. 74-80 Wask. ington Street New York. 907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W Garn&ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...Gostilničar... Met Sten Dye Use Profesional Cleaners and Dycra STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cam Chicago Phone 4444, N. W. 483. Točim vedno sveie pivo, fino ifornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke. Prodajam tw& trdi in mehki JOSBPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna jo je vžgal v čelo rabelj"radi njegove-11121 E. S. Grand Ave., Springfield, HI. ga podivjanega življenja. O njem sel Bell Phone 7899. čita precej nelepih reči in poročil v I Točim fino Anheuser ft < Busch St knjigi, katero je izdal 1. 1606. proštt tv I Louis pivo, domače vino in žganja ter I Stainzu Jakob Rosolenz "Gruendlicher I dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodollil|1012 N. Broadway JOLIET, ZLI* TELEFON 7612. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina« Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol Vta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ .The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 1. aprila Nedelja Hugo. 2. u Pondeljek Franc in Pavla. 3. II Torek Rihard, škof. 4. II Sreda Izidor, Rozamila. 5. II Četrtek Veliki četrtek. 6. II Petek Vel. petek. 7. II Sobota Vel. sobota. CVETNA NEDELJA. Glej, tvoj Kralj prihaja. Približala se je zadnja velikanoč Gospodova in čas, ko bo izdan v roke grešnikov. Hotel pa je, da stopi zmagoslavno v Jeruzalem, predno trpi, da da ljudstvu priliko, da Ga javno po-časte kot obljubljenega Mesijo. Po vseh cestah je odmevalo: Hosana Sinu T)avidovem; blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem. To se je zgodilo ravno isti dan, ko so Judje zbirali velikonočno jagnje, jagnje brez madeža. Ravno ta dan je hotel Jezus vstopiti v Jeruzalem, da pokaže, da je On brezmadežno jagnje. Poglej, o krščanska duša, tvoj kralj prihaja tudi k tebi pri svetem obhajilu. Prihaja kot jagnje Božje, ki si jc naložilo tvoje grehe in zadostilo za nje na krjžu. Tebi kliče prerok Sofo-tiija, kakor je klical nekoč Jeruzalemu: "Hvali, o hči sijonska; Veseli se in ra-duj, hči jeruzalemska; tvoj Gospod je» odvzel sodbo, odvrnil je tvoje sovražnike;, kralj izraelski je pri tebi, ne boj se. več. Zemlja je solzna dolina; teža greha pritiska na njo. Le redki so veseli trenutki; na vseh straneh nas obdajajo križi in skrbi. Kamor se obrnemo, povsod smo razočarani. Koliko žen in mater toči solze natihem za izgub-irim veseljem in upanjem! Koliko oče-' tov je brez dela in bolnih, ki se boje prihodnjega dneva. Sirah pravi: "Ob-dajejo me od vseh strani in nikogar ni, "ki bi mi pomagal. Iskal sem pomoči pri ljudeh in je nisetn našel." Vse kar ljudje store za nas, je tO, da nam na-lože težko breme in nas nadlegujejo, ko hočemo nositi svoj križ. Samo eden je, ki more ifi hoče olajšati naši breme — Jezus kristus. Naj bo naša pogreba in težava še tako velika, četudi nas vsi ljudje pozabijo, Kristus nas ne bo pozabil. "Lačni bodo jedli in bodo nasičeni," pravi psalmist, ko gleda v duhu odrešenje in sad odrešenja, sveto hostijo. Ne smemo pozabiti, da so vse nadloge in težave sad izvirnega in dejan skega greha. 'Kristus nas je tako lju bil, da je opral naše grehe s Svojo krvjo. Zadoščenje, katero je daroval Svojemu Očetu za naše grehe, je bilo obilno. Sveti Tomaž Akvinski nas uči, da se nam odpusti večna kazen, kadar se nam odpuste grehi po zaslu ženju Kristusovega trpljenja. Njegovo trpljenje pa nam koristi le tedaj, kedar se ga poslužimo z vero in ljubeznijo, kakor kadar prejmemo svete zakramente, posebno se zakrament svetega Rešnjega Telesa. Jezusovo trpljenje je daritev za odpuščanje grehov in kazen za grehe. Sveto obhajilo nam odpušča grehe posredno in neposredno; naša duša se združi z Zve-ličarjem, v čemur obstoji zadoščenje in ljubezen. S čim večjim spoštova-»njem in ljubeznijo prejmemo sveto obhajilo, tem več kazni za greh se nam odpusti. , Kadarkoli nas potere žalost in težave, kedarkoli "mešajo pijačo s solzami", pristopimo k mizi Gospodovi. Vsako vredno sveto obhajilo nam odpusti nekaj kazni za greh in tako o-lajša naše breme; kajti Bog ima potem manj vzroka, da nas kaznjuje. Če pa je Njegova volja, da nas kaznjuje, "kogar Bog ljubi, tega tepe," tedaj nam bo dalo sveto obhajilo moč in vstraj nost; potem bomo vedli, da bomo po plačani za svoje trpljenje, ker bomo gotovi, da smo v milosti Božji. Pogosto prejemanje svetih zakra mentov pa nam pomaga še na drug način; da namreč večjo moč našim mo litvam. Svetniki pravijo, da je moli tev kluč do Božjega usmiljenja. Psal mist pravi: "Kliči me na dan težave in rešil te bom." Sv. Jakob piše: "Ali je kdo izmed vas žalosten? Naj moli. Nobena molitev ni Bogu manj do padljiva, kakor pri svetem obhajilu, Jezus je pomagal vsakomur, kdor je zaupal vsakomur, kdor je zaupal Njega. Ali ne kažemo is tem svoje vere, da gremo k svetem obhajttu Bog usliši molitev, katera prihaja iz čistega in nedolžnega srca. Človek ni nikoli bolj svet in popoln, kakor tačas ko mu Jezus sam očisti srce. Zveličar nam je obljubil, da nam bo dal vse karkoli bomo prosili Očeta v Njego vem imenu. Pri svetem obhajilu Kri stus moli z nami k Svojemu Očetu Vsega smemo pričakovati od Jezusu ko se Ga ne samo dotaknemo, ampak sprememo v svoje srce. Dober je, usmiljen in krotek; pojdi k Njemu revna duša, kliče te Tvoj najboljši tolažnik hoče biti. Čim večkrat Ga prejmeš v zakramentu ljubezni, toliko boljše boš okusil Njegovo sladkost. Bodi trdno prepričan, da te bo Zveličar vslišal pri svetem obhajilu. Preseli se v duhu k oni pojedini, kjer je obhajal svoje apostole. Kako resni Vedo, da se je zgodilo nekaj skrivnostnega, vendar ne razumejo vsega. Ko so odpeli zahvalno pesem, so šli na Oljsko Goro. Kristus je bil z njimi in v njihovih srcih. V tem slovesnem času jim je rekel: "Če boste ostali v meni... boste uslišani, za karkoli bote prosili. Četudi bi ne bila tvoji prošnja nikoli vslišana, ne more biti odrečena pri svete mobhajilu. V čim-večjih težavah se nahajaš* tem. večkrat pristopaj k svetemu obhajilu. Obljubil ti je pomoč in držal bo dano be-sedo. Nobena molitev pri svetem oMiajilu ni prazna. Ko razložimo Zve ličarju svoje nadloge, smemc mirno pričakovati Njegoye pomoči. Ni prijatelja, Njemct enakega v zvestofoi. V^ak človek ima križe in težave, kakor se Begu dopade. Kdor ne mava iskati pomoči pri svetem obhajilu, naj se ne pri tožuje nad svojimi nadlogami. Podo-ben jo lačnemu človeku, ki ne mara sprejeti povabila na pojedino. Krščanski stariši,. vi bote nek«c odgovarjali za duš« svojih otrok. Ničesar e vam ni bati,, če ste jih navadili, da večkrat prejemajo sveto obhajilo; treba pa je, da jim »ami date doben-zgled. Kdor ima navado, da prejme sveto obhajilo z otroci vsaj ob večjih praznikih, je dosegel že veliko. Pravi katoličan, kateremu je v resnici mar'zve-ličanje njegove duše, se ne bo zadovoljil s pqredkim svetim obhajilom, lir^z pogostnega svetega obhajila si ne moremo misliti pravega krščanskega življenja. Ne pozabi, da je Jezus pričujoč v tabernakelnu za vse in kdor Ga vživa, bo živel vekomaj. REV. J. PLAZNIX. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. DRUGO POGLAVJE. Dokazi iz zvezdoslovja. (Nadaljevanje.) Naša zemlja se vrti na isvoji poti o-krog solnca s hitrostjo 18 in pol milje na sekundo, to je, 75krat hitrejše, kakor krogla iz topa. Če bi vlak, ki prevozi 60 milj na uro, začel iti zemeljsko pot okrog solnca, bi došel do konca po 1,200 letih. Zemlja napravi to pot v enem letu. Mi, ki živimo na zemlji, naredimo 1,500,000 milj pota vsak dan. Vendar jc zemlja vedno na mestu v pravem času, niti ?a trenutek prepozna ali prehitra. Mars hiti s liitiroastjjo petnajstih milj vsako uro. Njegova pot je 141,-000,000 milj oddaljena od solnca. Pot okrog solnca v omenjeni razdalji napravi v 687 dneh. Okrog svoje osi se zavrti v 24ih urah, 37ih minutah in 22.67 sekundah. Merkur, ki je najbližji solnca, obhodi 29 milj na sekundo. Jupiter, največji izmed planetov, prepotuje 8 milj na sekundo in dovrši svoje leto v enajstih letih, desetih mesecih in sedemnajstih dneh. Nič manj natančno ne zasleduje svoje poti Saturn s svojimi enajsterimi meseci s hitrostjo šestih milj na sekundo. Pa pustimo planete in pojdimo k ne-premičnicam. Tudi te se gibljejo. Ne-premičnica je napačno ime. Pravih nepremičnic sploh ni. O večini zvez mislijo, da potujejo naravnost naprej s hitrostjo dvajsetih milj na sekundo. Nepremičnica 61 Cygni, katero se vidi s prostim očesom, prepotuje 100 milj na sekundo; kosati pa se ne more z Arktuom in še nekaterimi drugimi zvezdami. Tudi kometi hitro potujejo. Komet, kateri se je prikazal leta 1843, katerega pričakujejo zopet leta 2219, prepotuje 340 milj vsako sekundo. Pa ne samo posamezne zvezde, planeti in druga nebesna telesa se gibi-ljejo po prostoru s čudovito hitrostjo, ampak cel solnčni sistem hiti v smeri "Alpha Lyrae" s hitrostjo 12 in pol miljo eno sekundo. Veliko je še drugih nebesnih prikazni, o katerih človeški razum skoro ničesar ne razume. Kometi, ti izgubljeni obiskovalci, kateri prihajajo iz zvezdnega kraljestva, da se poklonijo monarhu solnčnega sistema, se zde majhoi prostemu očesu. Repovi teh čudovitih in lepih prikazni so dolgi od 10,000,000 do 100,000,000 milj. Koliko lepega nas uči tudi to, kar se nam vidi, kakor megla, nebulal. Mislijo, da jih je okrog 150,000 raztreše-nih po vesoljnem prostoru. O teh ne-bulah mislijo, da je skupina zvezd, katere niso nič manj lepe, kakor naš solnčni sistem. Nekatere nebulae imajo nad tisoč zvezd. Pergej jih ima okrog 2,000. Rimska pot, ki obkroža vesoljni prostor, sestoji iz zvCžd y velikosti do osme svetlobne stopinje. Le ker so tako oddaljene, se nam zdi, da tvorijo skupino zvezd ali svetlo meglo. Če bi se mogli postaviti na eno izmed teh zvezd v tej svetli megli in pogledali na našo solnčni sistem, bi se nam tudi zdelo vse skupaj kakor nekaka svetla megla. (Nadaljevanje sledi.) JAPONCI. 2iva dobra prijatelja, pa me je večkrat zvabil k sebi v čuvajnico v gozd. Prav rad sem tjakaj zahajal, ker tiste ure so mi zdele vedno kratke in zabavne. Veselil sem se vsikdar prihoda vlaka; vlaka samega, temveč onega šuma, zavlada po gozdni tišini, kadar prisopiha vlak. Nepopisno vzradoščen ®em bil vedno, ko sera prisluškoval to Sumenje. Stopil sem čisto k progi in poslušal... Iz daljave je prihajal šum, hrup so-Pihajoče lokomotive, odmev tega šu ■ v gozdnih dolih in vse se je vedno in bolj bližalo; bilo mi je vedno Lese,o pri duši, ko se mobčudoval ta rasen šum gozdov, drevesnih vrtov in inUhld-rVC-Če ,okoniotive' Vedno bliže t>vi il'Ze Vs prihajal vlak; tamkaj za "»kom je pričel ropotati po tračni- cah, vsak hip je moral biti tu; in res se je prikazal stroj z vzdigajočim se dimom in za njim cela vrsta železniških vozov, obloženih z lesom, premogom. Pri tem pogledu mi je izginilo vse veselje do vlaka, obrnil sem oči proč od njega, le zrl sem na čuvaja, ki je stal z rudečo zastavico kraj mene. Držal se je dostojanstveno, možato. Zrl je v ropotajoč vlak, oko se mu je iskrilo, bil je navdušen. "Sjriček!" tako sem ga vedno klical "kako je to, da ste vselej pri vlaku tako veseli in navdušeni?" "Kaj boš ti mali še vedel. Ko boš starejši, boš že razumel moje veselje, kasneje ti 'bom povedal. Šedaj še ne bi razumel." "Zakaj ne?" "Lej no!" Prosil sem ga, a ni se dal preprositi, držal je zase, a ker je kmalu nato odšel iz čuvajnice in se preselil na drugo progo, nisem nikdar izvedel za to nje govo veselje. Po odhodu vsakega vlaka je odšel gledat progo in dostikrat je vzel tudi mene seboj. On je koračil po pragovih, opiraje se z močr^o palico in včasih je tupatam potrkal s Siadivom po tračnici; a jaz sem tekel po stezi kraj proge, kolikor so mi pač dale moje nožice. Med potjo sva se večkrat ustavila in pričel mi je praviti, zakaj mora imeti rudečo zastavico, zakaj mora včasih priviti kak vijak na tračnicah. Bilo je nekega junijevega dne. Hodila sva po gozdu in nabirala jagode Kar naenkrat se je on ustavil in globoko vzdihnil. Nekoliko časa je tako molčal in natto hitro odšel domov Nisem vedel, kaj se mu je zgodilo, žalosten sem ||il, da ni bil striček vesel Drugi dan sem zopet prišel k njemu dobil sem ga, ko je ravno isedel pri čebelah; povedati moram, da je bil Jakob velik prijatelj čebel, in v svojem čebelnjaku je imel včasih do trideset panjev. S strahom in boječe sem pristopil njemu in plaho sem ga vprašal, zakaj se je bil včeraj naenkrat užalostil. Nekaj časa je molčal in kadil veno mer pipo, nato pa je pričel praviti: "Bilo je pred petintridesetimi leti štel sem takrat ravno petnajst let Večji sem že bil od tebe. Doma sem bil pri stariših tam nekje na Gorenj skem. Moj oče je bil trden kmet imel jc obširno posestvo, desetero glav živine. Poleg mene sta bila še dva brata in ena sestra, vsi starejši od mene. Matere nismo imeli več. Ži veli smo zadovoljno in srečno. Zadela nas je naenkrat nesreča vsled katere smo postali čez noč bc rači, brez strehe. Prišla je huda ura, strela je udarila v hišo in pogorelo je vse poslopje do tal; živino smo komaj rešili in nekaj obleke. Stali smo dežju brez živeža, brez strehe. Dobri sosedje so nam toliko pripomogli, da smo pričeli zopet staviti novo hišo, Pripeljali so nam kamenje, opeke, pe ska toliko, da je bilo dovolj. Zidanj je šlo hitro izpod rok, ker dobre roke so nam bile vedno na pomoč. Samo lesa jc še manjkalo za podstrešje. Nekega dne, bilo jc to ravno na ne ko sredo, in nikdar ne bom pozabil smo šli z očetom v gozd sekat smreke Doma je ostal starejši brat in sestra pri delavcih, oče, drugi brat, jaz in še trije drugi tesarji smo pa šli v gozd Bilo je takoj pri prvi smreki, katero sta podžagovala dče in brat. Smreka jc stala na skali, bila je visoka, debela in gladka. do smrti. Snubiti more le ženska moža, nikdar pa ne moški ženske. Kadar imajo Jauci svoje veselice, pojo ženske kratke pesmice, s katerimi poživljajo moške na ples. Vsaka ženska, ki hoče plesati, poje moškemu, ki ji je všeč. Moški sme na tak spev ali molčati in čakati, da mu zapoje druga, ki mu je ljubša, ali pa odgovori z enako prijazno pesmico ter gre plesat. Med Jauci torej vedno le ženske volijo, moški pa volitev ali sprejmo ali odklonijo z molkom. Na tujce so Jauci zelo ljubosumni ter jih zapode preko meje, ker se boje za svoje,žene. Fotografov ise silno boje. Neki Anglež je moral pobegniti, ker je s svojim fotografskim apartom "lovil ženske duše". Ženske, ki jih je Anglež s svojim črnim zabojem "ustrelil", so jokaje pritekle k svo^ jim možem ter tožile, da jih boli srce, ker jim je Anglež ujel dušo. V splošnem je Jaucem zakonska zvestoba brez pomena. Navadno ima mož poleg žene še ljubico in žena ima poleg moža še ljubimca — prijatelja. Vsi trije ali vsi štirje pa so med iseboj prav prijazni in uslužni, ne poznajo nobene ljubosumnosti ter žive včasih celo pod isto streho. Hišni prijatelj ima skoraj iste pravice kakor zakonski mož, in hišna prijateljica se zakonske žene ne boji in tudi prav nič ne sramuje. Razmere med Jauci so torej še uprav rajske, in kulturni Kitajci jih iz dna duše zaničujejo. V šoli. Učitelj: "Mihec, kaj dobivamo od ovce?" Mihec: "Volno." Učitelj: "Čemu rabimo volno?" Mihec: (molči). Učitelj (hoteč mu pomagati)^ "No iz česa pa imaš ti suknjo?" Mihec: "Iz očetovih hlač." Čim preje. Grk je hotel oženiti svojega šele 13-letnega sina, a žena mu je ugovarjala češ: Počakaj še vendar par let, da pride sinko k pameti. — Tiho, žena, je odgovoril mož — čim prej tem bolje, da se oženi, ^ajti če pride fant k pameti prej, se fotem splo"h ne bo hotel oženiti. • HIMMUIUK so zadnji ostanek Slovanov na nemški zemlji, izumirajočih pod nasilno ger manizacijo. Po selitvi narodov so se ti Srbi naselili med Salo, Bobro, Ha-velo in Krušnim gorovjem ter so tvorili ogromen slovanski narod. Svet med Berolinom, Lipskem, Draždana mi in Frankobrodom je bil slovanski ter so sledovi v imenih mest, trgov in vasi, rek in gor še do danes ohranili vsaj deloma svoj slovanski koren. Nesloga, popustljivost, brezbrižnost Sr bov so pomagale nasilnosti Germanov, ki so obkolili Slovane z železnim, vedno bolj zožujočim se obročem in jim vzeli svobodo, vero in končno tudi narodnost. Srbi iso se tajali kakor sneg pod vročino, in danes je ostalo od nekdaj večmilijonskega naroda jedva še okoli 150,000 duš. L. 929. jih je podvrgel nemški kralj Henrik I. in 1. 968. jih je nemški cesar Oton I. prisilil s krvavo krutostjo, da so sprejeli krščanstvo. Kasneje so imeli Srbi ali Sorbi razne nemške vladarje, in ne-številne vojne so iztrebile Srbe z ognjem in mečem. Leta 1526. so padli celo pod Avstrijo ter jih je cesar Ferdinand I. zaradi protestantstva silno preganjal in zatiral. Danes so Srbi razdeljeni v Gornje in Dolnje Lužiča-ne ter živfe v Saški in Prusiji. V saški Gornji Lužici jih živi še nekaj nad 30,-000, v pruski Gornji Lužici nekaj nad 50,000, v pruski Dolnji Lužici pa nad 45,000 duš. Saši postopajo ž njimi, ker jih je pač le še malo, dosti človeško, in je kraljevska saška rodbina Srbom dokaj naklonjena. Brutalni Prusi pa seveda ne poznajo sentimentalnosti. Večinoma so lužiški Srbi e-vangelsko luteranske vere, večina saških Lužičanov Srbov pa je katoliška. Ohranili so svoj jezik, svoje šege in navade ter narodno nošo. Večinoma so kmetje in delavci, a imajo tudi zastopnike vseh srednjih stanov: profesorje, duhovnike, žurnaliste, učitelje, trgovce in obrtnike, ki so zavedno narodni. Žal, da jim je vera — kakor Slovakom — razcepila celo literaturo, tako da pišejo luteranski Srbi v dru gem in katoliški Srbi v drugem narečju. Pametni Srbi se zdaj trudijo, da bi se ustvaril kompromis ter da bi imeli vsi enoten književni jezik. Mesto Bu-dišin (Bautzen) ob gorenji Sprevi je središče saških Srbov. Tam imajo svoj Narodni dom s tiskarno, narodnim muzejem, knjižnico, čitalnico in društvi. Na starem budišinskem po kopališču leži mnogo slavnih srbskih prvoboriteljev. Žal, da imajo poysod seveda le nemške napise. — Usoda lu-žiških Srbov čaka Slovence, ako bodo ostali nesložni, narodno mlačni in če ne bodo znali kmalu ceniti gesla Svoji Neusmiljene ženske. Tiha ali pa tudi glasna, a gotovo goreča želja marsikatere ženske je, da bi mogla nositi na svojem klobuku ali slamniku, pristno peresje rajčic ali ča-pelj. To je fino, nobel, prekrasno! Ne pomislijo pa te ženske, koliko krasnih ptic morajo ugonobiti, da dobe vsa ta peresa. L. 1911 so samo v Londonu prodali 28,281 rajčic, torej so jih morali tudi toliko pobiti. S Francoskega, kjer je pri industriji peres zaposlenih 50,000 delavcev in delavk, so vpeljali na Angleško v enem letu za 100 milijonov frankov peres, in sicer za 21 milijonov čapljinih in 41 milijonov nojevih peres. Koliko ptičev morajo torej pobiti vsako leto po svetu, da se morejo ženske ponašati s finim okrasjem! Človeška brezsrčnost res ne pozna ni-kakih mej! Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in«to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, vni*. C HAS. G. PEARCE, fctiir WILLIAM METZGER republikanski kandidat za pomožnega supervizorja. Mr.' William Metzger je znan salu-nar na vogalu Ruby in Broadway ulic. Malo je n^ših volilcev in volilk, ki bi ga ne poznali. On je znan, kot dober in pošten mož, zato je vreden, da se ga zopet izvoli prihodnji torek ob občinski volitvi. h Za pomožne supervizorje bodo volile tudi ženske, zato naj tudi one gredo na volišče in oddajo svoje-.glasove. Volitev bo prihodnji torek v navadnih prostorih, kakor ob predsedniških volitvah in se otvori ob 7. uri zj. ter zaključi ob 5. uri popoldan. Naj bi šel vsak mož in žena na volišče in oddal svoj glas. za g. Wm. Metzger, ki se vam tu priporoča.—Ad. k svojim! Ženski paradiž. Misijonar J. W. Leuschner je ^ "Vestniku geografske družbe" v Jen popisal svoje potovanje po južni Kitajski in poročal o doslej maloznanem narodiču Jaucev. Ta čudni narod.pre biva po hribovitem ozemlju, ki meji na pokrajine Kvartung, Kvanigsi, Kiangs in Hunan. Jauci so zelo bojeviti, starodavnim šegam zvesti in vsakemu napredku sovražni. Zanimivo je,, e prikazala Elvira začudenim očem. Rob krila, čeveljčki so bili rosni, na girar-diju, na belem pajčolanu je ležalo cvetje, ki se je bilo usulo raz dreves na mladenko. Visoko vzravnana, ponosen usmev okrog polnih usten, je bila Elvira zdaj slika mladostne moči. "Nikogar ni bilo, da bi me bil naznanil, a naznanjam se sama," se je smejala prešerno, ko je pozdravljala hišno gospo in njenega gosta, ko ji je jemala Rozika solnčnik in torbico iz rok, dočim je stal Angelik zmeden pri mizi in ni vedel kako bi pozdravil nevesto. "Ne, ne Rozika, pusti mi torbico,'"' je branila Elvira in stopila k Angeliku. 'Gospod Kamenski," se je smehljala objestno, "midva imava neki račun." Vzela je iz torbice list, ga razgenila in nadaljevala: "Včeraj sem izvedela, na kak način ste bili primorani, da se ženite pri nas. Žrtvovati ste se hoteli. Toda jaz ne maram vaše žrtve, gospod Kamenski! Tu je vaše dolžno pismo. Vsota, na katero se glasi, je moja dota po očetu. Jaz je ne potrebujem. Gospod Kamenski — vi ste prosti." Z naglo roko je raztrgala Elvira dolžno pismo in ga vrgla Angeliku pred noge, stopila na kosce, vrgla glavo nazaj in rekla ponosno: "Tako je raztrgana sramotna vez med nama!" Krasno oko, žareče od svete jeze, lice goreče od temne rdečice, je bila Elvira zdaj čudovito lepa. Kamenski so obstali, strmeli vanjo, Salle je zardel. Pa preden so mogli pregovoriti, je zaropotalo, pridihalo težko po stopnicah. Obleko in frizuro v neredu, skrajno ešofirana, je prihitela gospa Vidonijeva, pogledala hčer, kosce papirja po tleh — in bi bila padla vznak, da ni priskočil Salle ter je skoraj nesel na stol. Tam se je prijemala za glavo, lovila sapo, lomila roke. Vse mišice so ji igrale po obrazu, oko se je zapiralo in odpiralo, rdečica menjavala z bledico. Gospa Kamenska je segla po kapljice, Rozika je hitela z vodo, pa razjarjena ženska je odbijala njuni roki; iz njenih bledih ust se je izvil čudno hripav glas, potok zmerjanj se je izlil na Elviro. "Oh, kaj me zadene," je stokala, ko je odtekla prva ploha. "Ti ničvredni, zanikarni otrok... Nekaj mi ne da ponoči miru... Vstanem, pogledam v blagajno. Toliko da nisem umrla... Kličem, iščem — tlvira... Srce mi pravi... Sama hudoba te je zmotila, otrok. Povej, ali se zavedaš, kaj si naredila?" "Razpolagala sem z doto, katero sem dobila po očetu. Pravico imam. Ko si vzela denar, jaz nisem vedela zakaj, iz banke, si me razglasila za polnoletno. S svojim denarjem delam, kar hočem. Dekla brez vinarja se ženi po svoji volji, ti si me hotela prodati možu, ki bi me le trpel na svoji strani." "Ne vinarja," je kričala razjarjena mati, "ne vinarja ne dobiš od mene.. . Kristus — Marija! Take tisočake vrže v blato, o ti..." "Ne potrebujem tvojega denarja," odgovarja ponosno Elvira. "Sama si zaslužim kruha..." Gospa Kamenska je prosila Elviro, da molči; bala se je, da prime krč do skrajnosti razjarjeno mater. Pa silna togota si je našla izliv v grenkih solzah, ki so kar kipele iz oči, lile po licu, usta pa so iskala besede, ki bi uničila drzno hčer. Morda kletve... Neugod no čuvstvo se je polastilo vseh... Angelik, ki je stal ves ta čas presenečen, molče pri mizi, je stopil naglo pred Vidonijevo in rekel možato: "Ne bojte se. Dolg ostane moja častna zadeva vkljub plemenitemu de janju gospodične Elvire. Žal mi je, da zaslužim vaše preziranje," se je o-brnil k Elviri, na katero se je naslanjala Rozika. "Ah gospod Kamenski," je stokala čudeč se Vidonijevka in odprla široko male oči, "vi hočete zares? Pa tudi če hočete," je vila roke, "s čim? Pismo je strgano, možitev razdrta... Siliti vas ne morem, vaše razmere pa..." "Molči, mama," se je ujezila Elvira, tem ne besedice več, gospod Kamenski je s tem trenotkoni popolnoma prost." "O ti zaslepljenka, ki mečeš tisočake kakor smeti, o le počakaj!" je žugala prevarjena mati in iskala s solznim pogledom pomoči. Vkljub svoji razburjenosti je vjela Sallejevo oko, ki se je uprlo s posebnim izrazom v Elviro. In isti hip se je obrnil Salle k njej. "Gospa Vidonijeva," je rekel mirno, "moj prijatelj vam ne more dati sedaj nobenega zagotovila, vi ga pa ne morete zahtevati. Vi poznate moje raz-(Nadaljevanje na 7. strani.) KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez opera-fcije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pullen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave.,' Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije. Adv. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. THE CAPITOL BAR G. STetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna t osredju mesta. Kadar se mudite na voga!u N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI t Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa |2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček 12. — Imate li sive lase? Rabite takoj WahCiC Brusli tinkturo, od samo ene flaže postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natumi,kakor£neste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—Wah8ič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah. popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, >ije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa75c. Slsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, liflaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček 12. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismujpošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kil moške ali ženske obleke ali perila očistiti in gladiti, ne pozabite n* našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avlo- I mobil odpelje in pripelje obleko n» vaš dom. Naše cene so zmerne is delo garantiramo. Oscar J. Stephen Sobe 101 In tot Barber Bld|. JOLIET, ILLINOIS, JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po-| škodbi. Zavaruje tudi življenje prod nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna ▼ notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleiko. | CHARLES D, DI6ELL ADVOKAT—LAWYER B Soba 508 Woodruff Bid«., Joliet I-:CHICAGO PHONE 298:- Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni. Govorimo slovenski jezik. Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri M. J. TERDICH, 1104 Chicago St- i !®S®(1!!M!M!I1MS JOHN N. W. Phone 34« ■ §TEFANICH :.:SIovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. MSlISMOmiSj V Časih sedanje draginje naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestavv bo preprečila morebitne zle posledice. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko- Vino je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrale nepotrebne snovi iz drobja, v katerih sc zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do z/nage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodcc ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. TRINERJEV prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Ncprekosljivo je v slučajih _ .... __ « _. _ protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru-II I /TI till icnim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Trinerjevo zdravilo zoper kašelj je najzanesljiveji lek zoper prehlad in-kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment. Trinerjevi leki «o dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič na-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Slovansko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of tJBtonovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGlNA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Bfcjnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. bpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: J*seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. BISERI. (Nadaljevanje s 6. strani.) ■olniiki obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. r« pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. fcojakil Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." amamMMmammMmammsa*mmmmm*maa^Mm*mmm»mMmBmmmma*mmmmmmMm*mmmmmammMi LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti ? največjo in najmočnejšo banko v Jolietu mmmr. S Vlade Zd. Dr žar, Poštne Hranilnice in Držaje Illinois. Hranilnica Kad 12,000 najboljših ljudi t Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 *»mmmmmmt*fmrmmmm*f*mmmrmmmmmmtmrmtrmri 'ff,#»,«Hn#Mffr»vrMfffffmml i SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poles tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje m . izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! \ ,' • Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— Rezervnega zaklada....................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je FUPILARNO TARNA iu stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlado. /a varčevanje ima vpeljane lične domačo hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5}$ odstotkov, •*ven Kranjske pa proti 5yi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-*«trt odstotkov odplačevanju na dolg. mere; častno izjavljam: — porok sem jaz za svojega prijatelja." Glasen vzklik navzočih je sledil tem besedam, Rozika je zardela in obledela, pogled gospe Vidonijeve je postal hladen, motreč, je begal od Rozike k Salleju. Nasmehnila se je: "To je več kakor prijateljstvo...'" Pa Elvira je stopila živo med mater in Francoza, govorila z iskrečim okom: "Čemu vse to? Gospod Kamenski, tu ni nič razžaljivega za vas. Mislila sem na vse... Svojo doto darujem svoji dragi Roziki. Vi mi ne morete braniti tega." "Elvira!" je dvignila mala deklica roki, "Elvira, prosim te... Ne puščaj Angelika... Bodi mu dober angel... Razumem, kar si mislila — hotela... Toda jaz.. . Sklenila sem, da stopim v samostan k usmiljenkam.. ." Qpiahnili sta roki in glas. Rozika je pogledala vdano-tožno brata, kra-doma onega, ki jo je ljubil, se obrnila in je hitela na hodnik. Elvira je tekla za njo. Prepadena sta stala Angelik in Salle. Oba sta razumela čemu in zakaj se je odpovedala blaga sestra.. . Umela je to matti, pogledala na križ, vzdihnila v srcu... In umela je to tudi praktična gospa Vidoni, si obrisala solze in se obrnila ljubeznivo k bledemu Salleju: "Gospod Salle, jaz se zanašam na vaše možko poroštvo." IX. Po vili Martini zvene zvoki klavirja, se preliva Martinin melidiozni glasek. Spremlja ga svež mladeniški tenor. Martina, pestri metuljček, se zabava se ne briga za oblak, ki pokriva čelo roditeljev, kar sta odslovila Angelika. Od včeraj se ni nalepotičila mati, ni šla iz hiše. Oče se strese, kadar se ustavi kočija, kadar odpira hišnik železna vrata. Po Angeliku žalujejo Pa če ni bogat, ni treba žalovati po njem! Lepemu dekletu se ne manjka snubcev. Tako misli Martina, poje se hohota. Njena mati pa sedi hefri-zirana v spalnici, v od strasti *xazora-nem obrazu ždi skrb, gleda kakor sova iz velikih mrkih oči, zre srepo na moža, ki hodi gladko obritih lic, sivih brk, rdeči fes na plešasti glavi, v stari salonski suknji, nemirno po sobi. Njegovo letanje' vznemirja gotovo ženine živce. Ona dvigne roki iz širokih gr. ških rokavov in se zadere: Tako ne prideva na konec. Treba je nekaj ukreniti." Mož skomizgne z ramami, se ustav pred njo, sikne: "Treba... No, pa po vej, ženska, ki si tako iznajdljiva v hudobiji — kaj je treba ukreniti; kako prepodim pošasti, ki mi groze te dni kako tiste, ki sede že dolga leta vsako noč ob moji postelji, podijo spanec mi kličejo: Slepar, ropar..." "Ti si šleva," se obrne žena zanič ljivo v zid. "Nesramna vlačuga!" stiska mož pe sti, "v tebi je umrla že davno vest. Da te je dovedel peklenšček na mojo pot! O, da te nisem zadavil, ko si krenila prvič na levo!" Demonsko zablisne v ženinem mrk lem oku, krepko pomoli pest možu pod nos: "In umrl gladu... Krasen mbž, Ric cardo, ki je sam podil ženo na stran potice. Živel si od moje sramote, mo ralist! Streho sem dala tebi in Mar tini." "Ugrabila, ukradla..." stoka Collet ti, si sega za vrat, išče las po plešast glavi, trga nervozno konec sivih brk "Kakor kača si ga zamamila, ga iztr gala ženi, otroku, se lišpala za njegov denar. Ko se je ponesrečil, si se zna la vgnezditi v njegovo hišo. Tvoja bližina je podila dušo iz blede, bolne žene..." "Ti pa si znal, prijatelj, ponarediti oporoko, ki je zagotovila imetje, katero je pustil Žebron v slučaju Ivan kine smrti, Kamenskemu — tvojemu otroku, naip." "Od koraka do koraka si me vodila, silila, vražja hči... Oh, kako me boli spomin..." "Popravila sva oporoko, kaj je na tem? Mari naj bi bila stregla zaston temu norcu?" "Kača strupetla! Že takrat si sno vala... V tvojih možganih so se po rodile pošasti, ki me plašijo. Ti si, sj domislila, si zaprla ubogega otroka kurnik, v klet. Ti si razglasila, da si ga dala na zrak v oddaljeno vas..." "A ti si zelo lepo naredil mrtvaški list, župnijski pečat si -si znal dobiti na obisku pri župniku..." "Molči, vrag v ženski podobi! Vse življenje si me vlekla v pogubo... O kradla si tujega in svojega otroka. Do nar, katerega sem prisleparil Martini je pošel za tvoje zabave. Nisi žena nisi mati — vrag si!" "Ti pa neodločen bedak. Kar se sto ri, se mora storiti popolnoma. Tebe pa plašijo čenče starih bab. Nospt Nobene oblasti ni nad nami. Glej samo da te ne vidijo ljudje, vse drog je prazno. Haha! Tebi se je srail otrok v kurniku... Le kdor je mrtev ne govori. Sestradal bi bil otrok, po kopan v kleti, ne bi tožil, ne govoril A tebi še jc smilil..." "Da. Srce se je trgalo v meni, ko je stokal otrok lačen, iztezal suhe ro čiče... Hotel sem narediti konec mu kam, vzel sem ga viharni jesenski večer, ga skril pod plašč, ga hotel nesti Sočo." "Pa nisi imel poguma, strašljivec." "Ne, nisem ga imel. Morda ise me usmili Bog, kakor se je smilil meni u-bogi otrok. Zemlja je stokala, drevje ječalo, veter tulil. Sleherni človek se skril pod varno streho, jaz sem blodil s svojim grešnim namenom ob So-Hotel sem — in nisem mogel. Otrok mi je ovijal suhi ročici okrog ratu, šepetal edino besedo, ki mu je ostala v dolgi, temni ječi v spominu, svoje ime." "Zelo ginljivo pripoveduješ, Ric-cardo." "Blodil sem kakor zavržena duša. V?e pošasti pekla so plesale okrog mene, tulile: Kaj čakaš, urno — končaj... Priblodil sem do sv. Maverske-ga broda. Blisk mi je razsvetlil o-brežje, videl sem brod, spoznal, kako dolgo tavam... Spoznal, da hite ure, da je temu otroku odločena smrt... Ustavil sem se pred veliko votlinasto skalo. Za hip so umolknili vetrovi, molčala je voda, pošasti so čakale plena. Kakor grom so mi donele moje lastne besede, ko sem zakipel v obupni jezi: "Hodi k vragu, svedok moje krivde, moj strah! Mrtvi ne govore...' Odtrgal sem roki otrokovi od vratu, ga dvignil visoko. Tisti hip je skočil nekdo iz skalne votline, me prijel za roko, mi vzel otroka in izginil v temini. Je bila pošast ali človek, nisem vedel. Lasje so se mi naježili, zobje šklepetali. Spoznal sem, da varuje išja Imoč otrokovo življenje, mislil sem na njeno mater. Vem, Evrika, da je plašila, da plaši tudi tebe njena bleda senca, ko hodi visoka, neslišna, po ugrabljenem domu, in išče s žalostnim okom oropano dete..." "Ni res, molči!" je vzklikala prepa dena žena, njeni prsti so stiskali krčevito blazino na divanu. Kakor ukopan sem stal.. .Bliski so plameneli okrog moje glave, dež je lil na mene, pošasti so me vabile v bes-nečo Sočo. A jaz sem se bal, se bo-jim smrti... Za delo čaka tam plačilo. .." Strašljivec! Skočil bi bil za možem ga sunil v Sočo... Tako pa Si prišel proti jutru, ves premočen, malo živ meni in mi povedal jecaje vse. Jaz, ženska, sem spoznala hitro, kaj je treba, da odvrneva pretečo sramoto od nas. Dala sem ti denarja, te poslala na brod, v sv. Maver. Da poizveš, da podkupiš, če je mogoče, da dobiš otro ka nazaj." O ti! Znala si me držati v kremp ljih... Šel sem, dospel do broda. V ranem jutru so ležale veje in polomljena drevesa po obrežju, Soča je dre vila velika, motna, grajska streha je gledala preteče na mene. Na divjih valovih se je prizibal brod, bebasti Valentin je zijal okoli, se križal. Mene ni videl, stopil sem za veliko skalo. Brodnik je pritrdil brod, sedel na skalo in vzdihnil: — Strahovi, tatovi, ho dijo ob pozni in rani uri. Anti se mi je zdelo, da vidim moža, ki čaka.. Valentin, Valentin... Kaj boš z otro kom. Kam ga boš del... Sam sebe ne moreš preskrbeti. In zmerjali te bo do, Valentin... Kaj ti je treba loviti tuje otroke?... Svojih bubcev, svojih čeč imajo dosti, a kruha ni preveč.. Ko slišim Valentinove skrbi, dobim up, da mi vrne otroka, da se uredi vse. Stopim izza skale, potrepam brodijika po rami. Obrne se, zavpije, skoči po koncu, strmi v mene, išče besede. Prestrašil sem se..." "Sam si bil ž njim. Vrgel bi ga bil..." 'Brodnik je vzklikal: — Marija pomagaj! Vi... Vi ste... Kaj sem? sem rekel osorno. Vedel sem, da se gre to uro za vse, pa se spomnil, da je brodnik znan bebec. — Vi ste prinesli ponoči otroka... Videl sem v blisku vaš obraz... Stali ste — pa sem vas gledal. Otroka, nedolžnega ste hoteli vreči v vodo... Tako je vzklikal brodnik in stal, nizek, močan, pred menoj. Nisem se upal prijeti se ž njim, pa zadri sem se: — Ali veš, brodnik, kaj je blaznica? Tam te zvežejo v jopič, poln ostrih žebljev, te bičajo, ti ne dajo jesti. Tja v blaznico, pa spadaš, če govoriš take neumnosti. Kje si me videl, bedak? Pojdi — pripoveduj! Bogat sem — komu bodo verovali — tebi ali meni?... Vzel sem listnico v ro-kd, pokazal Valentinu "nov petdesetak. Brodniki so lakomniki, tudi Valentin je zažarel. — Glej Valentin, sem rekel, tudi dobiš petdesetak, če prisežeš da ne poveš nikomur, kje si našel dete, Reci, da si ga dobil v vodi. Prisezi, da ne govoriš nikoli o tem — drugače te spravim, ker sem bogat gospod, v blaznico. — Vem, gospod, da ste bogati, vem kje stanujete... Pa kdo bo verjel beb cu... V blaznico ne maram. — Prisegel je. Zanašal sem se dotlej na prisego, na negotovost take priče. Pa ker plaši hudobijo vedno kazen, si si domislila ti, da bi bilo najbolje, če bi vzel Angelik Martino. Ker — če bi tudi slučaj privedel kdaj kaj na dan — Angelik bi potlačil vse. Gospa Ramenska, ki si da toliko opraviti s si roto, ki sluti kaj — bi morala mol kako stoje na videz bogati Kamenski v resnici. Revnega ženina pa ne potrebujemo. Vendar si bil ti prenagel; nisi računal na to, da je Angeliku mati napolnila ušesa, nisi računal na njegovo razžaljeno isamoljubje. On se bo maščeval. Molči brodnik, molčal pred sodnijo, pred občino. Toda če se ga poloti njegov ljubljenec, ki je ribaril in brodaril kot deček ž njim— potem..." Res je," si ščiplje Colletti nervozno konce sivih brk. "Kaj ukreneš?" Lahko bi bili mislili že poprej na to. Le z zvijačo se izmotaš. Angelik je pravil Martini o nekem stricu, ki se je izgubil v Vzhodni Indiji, ki ima baje neke čudovite bisere, velike zaklade. Za njimi da sta bila odšla Angelikov oče in stric, vrnila se nista... Tudi Angelik naj gre in se ne vrne... Grem, da poučim Martino." Ponosno je premerila moža in odšla. V toaletnici si je popravija lase, si nabarvala obraz. Vsa druga se je pokazala v Martinini sobi. Mladi fant ki je igral in pel z Martino, se je poklonil globoko, Martina se je obrnila, note v roki, na stolu, se smejala. "O mama — tako lepa, sveža. — So te privabili najini glasovi? Hočeš peti tudi ti?" "Da. Zapojem mojemu srčku lepo pesem, le slišati je ne sme nihče dru-gi." Martina je vrgla note na tla pogledala mladega čestilca. Razumel je, o-brnil oči kakor kolesa, povesil črne lase na dekličino desnico, se doteknil s črnimi brčicami drobnih prstkov in odšel s poklonom, ki je izražil njegovo spoštovanje in samozavest. Gospa Colletti pa je potegnila hčerko na mehki sedež pri oknu, ji pogladila žive vrane lase m rekla: "Zabaval si se, moj Martinček, prav je tako. Zato so fantje, da zabavajo dekleta. Pa poglej, otrok, iz zabave mora prihajati tudi korist. Včeraj pa smo bili neprevidni. Zmedla nas je tista Vidonijevka... Kaj nisi dejala, Martina, da ima Angelik strica v In diji, ki je lastnik velikih zakladov?" Oh, in biserov, mama; zapustila jih je neka kneginja za Marijo na Sv. Gori. Kako bi se podali meni, meni bi jih dal-Angelik, da jih ima..." Naredila se je čisto naivno in otroško. "Zakaj' pa ne gre po nje? Poglej, Martina-— Angelik-postane lahko bogataš — mi pa nismo mislili na to. Slišim, da je žalosten. Piši mu, Mar tina, piši. Da ga ljubiš, da nisi kriva ... Povabi ga na sestanek pri prome-nadnem koncertu v mestu. Tam mu govori le o svoji ljubezni, vnemaj ga na pot po zaklade, obljubuj, prisegaj mu, da ga počakaš, da ga sprejmemo radi, ko se vrne bogat." Želja po biserih je zavalovila v mladem srcu, zaigrala v mičnem obrazku. Pa druga bojazen plaši Martino. Naslonila je glavo na materino ramo in vprašala boječe: "Ali bo pa hotel priti?"... Stara spletunja se je nasmejala: "Oh, otrok, ti ne veš, kako moč ima lepa ženska na zaljubljenca. Do vsega ga pripravi. Ti ne poznaš ljubezni, to je tvoja sreča. Ženska, ki ljubi, je izgubljena, je sužnja. Ne zabi tega, in moški bo igrača tvojih muh." Martina objame mater. Nežno dehteče pisemce, polno tožba in priseg nese zvita hišna v soški grad. Ninu, zvestemu slugu, ga mora izročiti, sicer ga ne dobi Angelik v roke, sicer ne pride k promenadnemu koncertu. (Dalje prih.) NOVO. — Kdor mi pošlje 5c v znamkah, mu pošljem 25 glavnih vprašanj in odgovorov, katere je treba znati za veliki državljanski papir in zadostujejo v vsaki državi in vsakem slučaju. JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, 11 vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Kadar se mndite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljSa tina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET TR0ST & KRETZ — izdelovalci ;— HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum- 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, I1L Kdo je iznašel pivo? Neki laški list je trdil, da so iznašli pivo že stari Egipčanje in sicer že v 20. veku pred Kr. Zvali so ga peluzij-ska pijača, ker je bilo mesto Peluzij središče fabrikacije piva. Grški zgodovinar Herodot pripoveduje, da je iznašel pivo bog Osiris, a druga legenda ga pripisuje božiči Cereri, češ, da se jc pivo zvalo pri Rimljanih "cereve-sia", Tako ga naziva vsaj Plinij, kar| odgovarja laškemu nazivu "cervogia" španskemu "cerveza". Iz Egipta je prišlo pivo najprej h Grkom. Pisa-t^Jja Eschil in Sofoklej sta ga zvala kithos. V Rimu so pili pivo zlasti pri slavnostih Cerere, boginje polja in sadov. Germani trdijo, da je iznašel pi-1 vo neki kralj Gambrinus, ki ga poznajo morda pravljice, ne pa zgodovina. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nov« prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, I1L R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, lilt.: Soba 218—9206 Commercial A v«. Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC Pri dolžniku. Upnik -vpraša strežaja: "Ali je go-j spod baron doma?" Strežaj: "Ni ga!" Upnik: "Znabiti ga dobim zvečer doma?" Strežaj: "Počakajte nekoliko, ga grem povprašat!" BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa St». Slovanska lekarna čatj,'.." "Seveda," jc vstala Collettijevka e-nerglično, "dobro sem premislila vse to, vedela sem, da iztrže moja Martina bledi Elviri ženina, vedela pa nisem, Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali | za psi leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče I kdo točno dobivati.. .Pošljite naročni-1 no takoj, da ne pozabite. + JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLlZl «U oUi s dck£pi teto« ao untm Mh REVMATCZMU HROMOSm BOLESTI . KOLKU BOLESTIH . ČLENKIH ►EVRALGIJl PROTINU OTRPLOSTI MEaJC SLABOTNEM KHflU SLABOSTIH y OENKH Pljučnih m prsnih MRA2ENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSNB WNl PREHLAJENJU BOLESTIH T LEDJB* bolestih . radi* HUDQt KA&JU. AMERIKANSKI SLOVENEC. 36. MARCA 1917; _________ ijj g •jja PRED POROTNO SODBO... fj S S Poslušajte, kaj me je vse zadelo na1 moje stare dni!... "Boga se boj, oštarije in sodnije se pa ogibaj," mi je polagal na srce moj rajnki oče. Ne rečem, da sem se v življenju ved no bal Boga, kot bi bilo potreba, tudi oštarij in kavaren bi bilo bolje, ako bi se bil nekoliko več izogibal, tretjo zapoved pokojnega očeta sem pa iz polnjeval tako vestno, da poznam sod nijske obravnave samo iz "Slovenče vih" poročil in, ako bi imel na cesti srečati beriča ali sodnika, zavijem ta koj v stransko ulico. Vendar se mi je prigodilo na moje stare dni, da sem moral stati pred po rotno sodbo. t To je pa bilo takole: Nekega veselega pomladanskega ju tra je prišel k meni človek, ki je imel strašno resen obraz, tako resen, da mi je mraz pretresel kosti, ko sem ga za gledal. Iz skrbno zaprte mape je vzel polo najslabšega in z zelo zanikerno pisavo počečkanega papirja, ga polo žil z resnim molkom predme ter zopet odšel tiho kot duh, ki je prišel ozna njat nesrečo. Pogledam na papir, berem in be rem, a ne razumem ničesar. Vidim samo, da je veliko številk in mnogo paragrafov, številka se veže s številko in paragraf se sklicuje na drugi paragraf, jaz se pa mučim celo predpoldne, da bi spoznal, katera številka in kateri paragraf sta navsezadnje prava in veljavna. Popoldne vtaknem papir v hlačni žep ter grem v uredništvo naravnost Ji glavnemu uredniku. "Slavni gospod urednik! Vi se razumete na vse pisarije sveta, razložite mi torej, kaj pomenijo te številke in ti paragrafi?" Urednik razgrne papir in — razumel ga j"e takoj! Obraz mu postane silno resen; reče mi z žalostnim glasom: "Ta papir govori, da ste klicani na krvavo sodbo in imeli boste hudo mu jo! Skesajte se svojih grehov in poiščite si dobrega advokata, kajti, ako vam advokat ne pomore, je ni za vas pomoči na svetu." Nato se odpravim s težkim srcem po mestu ter obhodim vse advokate od prvega do zadnjega, toda nobeden se, ni hotel lotiti težke stvari, kajti obdol-žen sem bil na dotičnem papirju, da imam premalo spoštovanja do "evrop i sodili po vesti in prepričanju mojo pregreho. Gospod državni pravdnik je vstal in začel z vzvišenimi besedami razlagati in dokazovati m(?j zločin. Obdolžen -em, da imam premalo spoštovanja do "evropskega koncerta". Ničesar hudega nisem storil in rekel nobene žal besede, toda 11a obrazu se mi pozna, da ni potrebnega spoštovanja v mojem srcu. "Spoštuj očeta in mater, je Bog zapovedal" — je začel gospod pravdnik — "tolikobolj moramo spoštovati "evropski koncert" ki toliko skrbi za nas!" — Porotniki so pa pokimali njegovim besedam. Potem je govofil dalje O godbi, ki tako razveseljuje človeška srca, omenil je devet angelskih zborov in tudi siurtno trobento, z eno besedo, poiskal je vse, da bi ganil in prepričal porot-t nike. Gospodje porotniki so pa medtem lahno zadremali drug za drugim, a pravda je šla dalje svojo pot. Gospod sodnik me je vprašal z resnim glasom, če priznam svojo krivdp Jaz pa pričnem zatrjevati z milimi besedami, da sem nedolžen kot lahov koš. V življenju sem imel vedno največje spoštovanje pred vsako godbo iti pred vsakim godcem, pa naj bi jo tudi zagodel kakršnokoli. V mojih mladih dneh so prihajali redoma na sv. Jakoba dan k nam rezijanski godci igrat za god mojega očeta, in jaz sem imel pred njimi tako spoštovanje kot pred angelsko godbo. Kako torej, da bi sedaj tako nezvest postal spominu svoje mladosti?! Nato je nastopil še moj zagovornik dr. Kozjemolža ter me pričel braniti. Rekel je, dg ni res, da bi se z mojega obraza razodevala nespoštljivost do evropskih godcev, ampak imam žk od narave tako nespoštljiv obraz. Za pričo n^j se p.okliče Urša, ki me je nesla h krstu, in Aleš, ki me je zibal, moj krstni in moj birmanski boter, in naštel je še celo vrsto drugih oseb. Naj se vsi pokličejo k pričevanju in slavno sodišče naj preloži zoper mene kazensko postopanje. Potem je začel govoriti o "evropskem koncertu" ter se je drznil dokazovati, da njegova godba nikakor ni bila tako slavna, kakor jo je predstavljal gospod državni pravdnik. V Carigradu je doživel velik fiasko, kakor ftoročajo časniki. Celo veliki in slavni Bismark se je svojega časa bridko norčeval iz njega. Njegov boben je bil počen, fagot razbit, trompeta se ni vjemala s klarinetom itd. Radi njegovega gostovanja v Carigradu naj se pokličejo kot priče: sultan Abdul Hamid, bivši vojni minister Nazim paša, katerega so ubili Mlado-turki,/Kiamil paša, ki je zbežal neznano kam v Afriko. Kot strokovnjak v turških rečeh naj se zasliši rajnki Ale-šovec, ki je spisal "Vojsko na Turškem". Dalje naj se zasliši Bismark in še cela vrsta oseb, ki so že odšle na oni svet. Ker so pa priče večinoma že umrle, naj se slavno sodišče obrne na notarskega kandidata doktorja T., spi-ritista, da pokliče te duhove iz onega sveta. Do takrat naj se pa preloži kazensko postopanje. Nastopil je zopet državni pravdnik in držal dolg in silno učen govor, gospodje porotniki so pa medtem dremali. Ko je pravdnik izustil besedo: "Grey", je dvignil glavo gospod Vrabec in vprašal: "Kdo gre?" Zdelo se mu je namreč, da sedi doma v svoji krčmi in da odhaja nekdo izmed njegovih gostov, ne da bi poravnal račun Ko je di/žavni pravdnik izustil bese do: "Sazonov", je dvignil glavo gospod Penica ter rekel začudeno: "kaj bo sedaj nova sezona!" Ko je državni pravdnik izustil be sedo: "Mensdorf-Poully", je dvignil glavo gospod Detel in zagodrnjal: "vraga bo buli!" Sodišče je odklonilo vse moje m mojega zagovornika razloge ter hotelo zaključiti postopanje. Moja stvar je bila izgubljena. Naenkrat»je pa prišla rešitev od ko der bi jo najmanj pričakoval. Gospod Detel se je .spomnil, da mi je pred mesecem templjal črevlje in dal tako slabe podplate, da bo kmalu treba novih. Ako me pa zašijejo, potem ne bo prihodnji mesec zanj zaslužka treh kronic. Ta misel mu je vdihnila poguma, da je odprl usta ter sc osmelil vprašati: "Toda naj bi nam še blagovolili pojasniti, če ta gospod Koncert, ki je bil razžaljen, še živi. Sinoči so govorili pri Porungeličku, da je baje umrl." "Res je" — je pritrdil gospod Vrabec — "govori se, da je Koncert umrl.' "Vam bom pojasnil takoj!" — je odvrnil državni pravdnik, ter velel prine sti naslovno knjigo celega mesta. Toda v knjigi ni bilo zapisanega iskanega Koncerta, niti med zasebniki, niti med tvrdkami. Sedaj sem se ojunačil tudi jaz in se pričel braniti dalje: "Ako sem razžalil, mora biti kdo, kogar sem razžalil, pa naj bo to zasebnik ali pravna oseba, zavod, oblast ali karkoli. Dokažite mi, kje in kdo je tisti Koncert." V sodno dvorano so prinesli naslov ne knjige cele države, toda dotičnega Koncerta niso našli zapisanega nikjer. Ttffrba jfe»bilo preložiti obravnavo in sodnija je .-dala natisniti v vse uradne liste cele dsžave, da se išče "Evropski Kohcwrt"5ht^"kdor ve kaj o njem, naj sporoči na podpisano sodnijo. Tak oglas je dala tudi na vse avstrijske za-strijske zastopnike in konzule V tujih državah, .. • . ■)< Dplgo časa ni bilo nobenega glasti, lednjič je pa prišlo od avstrijskega konzula v Londonu sporočilo: "Neki gospod Koncert je bil rojen v Avstriji, a jo j;e hotel potegniti iz dp* nlovine v Ameriko, ker je menda dpr ma izvršil neke malverzacije. Bil je bolan na jetiki ter "je med potjo v Lon donu umrl na svoji bolezni. Ker ni imel pri sebi nobenega premoženja, so ga pokopali na javne stroške kot reve ža. Bil je nezakonski sin in njegova mati je neznana. Zapustil ni ničesar in ninha nobenih dedičev." S tem je bila zadeva končana in jaz sem bil oproščen. dobil lastnik tvrdke ta-le odgovor: "Če mislite, da bo kaj kšefta za napravit', pa bom tutdi tja pogledal." Vojaška. Korporal: "Zakaj ne sme vojak nikdar glave izgubiti?" 'Vojak: "Zato ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti." Slabe volje. Kaj ste pa že ves večer tako slabe volje, gospod sodnik?" "Poročni prstan imam v žepu svojega telovnika." "Kaj je pa na tem?" "A imam ga v žepu tistega telovnika, ki sem ga dal ženi, da ga osnaži." KMffiM s m S SSISSSS m ZA KRATEK ČAS. 2S V šoli. Profesor: "Kaj spada k testamentu?' Dijak: "Mrlič in pa premoženje!" Sama se zastrupila. A: "Ali že veš, da je stara Vrbičev-ka na smrt bolna — pravijo, da se je zastrupila." B: "Gotovo se je v jezik vgrizniia!" Dobra primera. Zemlja je skoraj v vseh jezikih ženskega spola, in to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da je. - V šoli. Učitelj: "Kaj je obrekovanje?" Učenec: "Če kdo nič ne naredi, pa kdo to okoli pripoveduje." NAZNANILO. Odprli bomo našo novo slikarsko obrt ali photograph gallery v YOUNG BLDG., in sicer dne 1. APRILA 1917. •Izdelovali bomo najnovejše vrste slike, veliko boljše kot kdo drugi v mestu. Kot posebno darilo bomo dali z vsakim naročilom poročnih slik ZASTONJ BARVANO VELIKO SLIKO Pridite k nam pred poroko, da se domenimo in pripravimo, ker poročna slika je za vsak par velevažna. Se priporočamo ANDERSON STUDIO, Young Building. Joliet, 111. FARMA NAPRODAJ. Iz proste roke in radi družinskih razmer proda podpisani svojo farmo 43 akrov 3 milje od mesta. Farma je nekoliko obdelana ter bi se z malim trudom v kratkem času naredila lepa farma. Na farmi so vsa potrebna poslopja, skoro nova. Za nadaljnja pojasnila se obrnite na lastnika: P. PE-RUŠEK, Rib Lake, Wis. 31t8 RABIMO PRIDNEGA MLADENI-ča ali mladega moža, Slovenca .ali Hrvata, za delo knjigovodstvo in drugo uradovanje pri neki večji trgovini s lesom in kurivom. Kdor se čuti za tako delo naj sc oglasi pri Amer. Slovencu. 28t4 IŠČEM BOLJ SKROMNO ŽEN-sko od 40 do SO let staro, samsko ali vdovo, ki je doma od Novega mesta, za hišno delo. Pošljem ji tudi ticket, ako hoče. Za nadaljna pojasnila se naj obrne na Fr. S. Baudek, Lock Box 204, Port Washington, Wis. 28t2 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobjjo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusjte naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici'in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) Stev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik........t...George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Peixic. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjeri imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spa-.t dajo v mesarsko in grocerijsko pod-v;' ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, .zlasti pa našim gospodinjam. ; Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. 1 Alexander n^s^ JnLchi. Phone 376 §J N. W. 927« 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.09 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$19J9 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.09 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7J9 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 steld.) za $10J9 S. L. G. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 atekl.) za $11.99 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$M9 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..............................$1199 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za...................$6.99 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.................. v?...$7.99 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........................$9.99 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................v. 7S* Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite ▼ slevta-skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Joliet. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje m ter je najboljša pijača Ni razumel. Tvrdka Ribnik & Co. je imela v službi potovalca, ki jej je pisal pifma s slovničnimi napakami in slabo stili-zirana. — "Sodeč po Vaših pismih, mu odgovori nekega dne principal, pridem do zaključka, da niste Vi v gimnazijo hodili — in z drugo pošto je E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St.. Joliet, 111.