GLAS NARODA The uitly Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N, Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 68. — STEV. 58. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 10, 1916. — PETEK, 10. MARCA, 1916. VOLUME XXIV, — LETNIK XXIV. Nemške čete so zavzele Fort Vaux pred Verdunom. — 11 ■ — v bojih so se najbolj odlikovali pozanj-SKI polki. — nemci pravuo, da sta vasi forges in fresnes velikega strategic-nega pomena. — razna parižka poročila. — francozi so po silnih naporih zopet ZA vzeli gozd pri cumieres. — nemški vo jaški strokovnjak pravi, da so izgubili francozi pred verdunom 80,000 mož. Italjanska fronta. Operacije ovira slabo vreme. — Nemci pravijo, da so dozdaj odbi li še VBe ruske napade. -*—o- Paria, Francija, U. marca. — Francosko vojno ministrstvo naznanja: V Argonih jc naša artilerija obstreljevala cesto, po katerih dovažajo Nemci vojni material in mnnieijo. Zapadno od reke Maas je vprizoril sovražnik vr-liko napadov na postojanke, katere smo mil mi pred kratkim odvzeli. Posebno vnoča bitka se je vršila pri vasi Bethin-courtu. Nase baterije so se izborno vzdržale. Vzhodno od reke Maas se boji nadaljujejo. V vas Vaux je vdrlo par nemških oddelkov, ki so se pa takoj umaknili, ko se jim je približalo nase vojaštvo. Paris, Francija, 9. marca. — Izjava, ki jo je podalo francosko vojno ministrstvo se glasi: Zapadno od reke Maas so naše četo prav dobro napredovale v okolici Bois de Corheaux. Položaj pri vasi Douaumont je neizpremenjen. Ker so Nemci izprevide-li, da ne morejo drugod ničesar opraviti, so vprizorili splošen napad na vas Vaux in jo slednjič po hudem boju in z velikanskimi izgubami zavzeli. Š tem niso skoraj ničesar dosegli, ker so v naših rokah skoraj vse višine, s katerih jc mogoče vas kontrolirati. V Belgiji je obstreljevala naša artilerija sovražni-škf postojanke pri Lombaertzvde. Paril, Francija. 9. marca. — Vsled včerajšnjih bojev zapadno ml reke Maas, kjer so Nemci nekoliko napredovali, se je umaknilo francosko levo krilo na bojno črto. ki se razprostira od Betliiucourta preko gozda Corheaux do Oote de I'Oie. To je v tem ozemlju prva francoska obrambna črta. Nemci so bili s vso silo navalili na gozd Cumieres in pa po hudem boju zavzeli. Ponoči so jih pregnali Francozi s vseh utrjenih postojank. London, Anglija, 9. marca. — O operacijah v severnem delu Francije in v Belgiji je bilo danes sledeče uradno razglašeno: Zadnjo noč smo odbili nemške napade pri Hohen-zolJernaki reduti. V bližini Givenek je razstrelil sovražnik par min. Vsem se čudno dozdeva, da ni vprizoril nobenega infanterijskega napada. Berlin, Nemčija, 9. marca. — Znani nemški vojaški strokovnjak major Morath pravi, da je padlo v boju pri V-rdunu sedemdeset ali osemdesettisoč Francozov. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, so vjeli Nemci 20 tisoč francoskih vojakov. Zavzeti vasi Fresnes in Forges sta za Nemce zelo velikega strategičnega pomena. Berlin, Nemčija, 9. marca. — Današnje oficielno poročilo se glasi: Na celi fronti divjajo vroči artilerijski boji. Naše čete so zavzele vas Vaux in utrdbe okoli nje. Francoski letalci, ki so obstreljevali trdnjavo Metz, so usmrtili samo dva civilista in poškodovali nekaj hiš Zrakoplov, v katerem se je nahajal poveljnik zrakoplov-nega oddelka, jc bil izstreljen. Poveljnika smo vjeli, opazovalec je bil pa mrtev. Vsa francoska poročila, da so zrakoplove i usmrtili petdeset oseb in razdejali kolodvor, so neresnična. V bojih pri Vauxu so se najbolj odlikovali razni po-zanjski polki. Mets, Nemčija, 9. marca. — Zastopnik "Ameriške časnikarske zveze'\ ki si je natančno ogledal bojišče pred Verdunom, pravi, da nemške izgube pri utrdbi Douaumont niso bile tako velike kot so poročali Francozi. Lansko leto je padlo pri Soissons velika več vojakov kakor pa letos pred Verdunom. Zastopnik pravi nadalje, da se nemškim vojakom primeroma dobro godi in da so Še precej zadovoljni s svojim položajem. Nemški častniki ne morejo prehvaliti hrabrosti francoske armade. Iz tega se da sklepati, da pošil jajo Francozi neprestano nove čete na bojišče in da dajo vojakom dovolj počitka. Francoski armadi pri Ver-dunu poveljujejo trije generali. Pri 24. brandenburškem polku, ki je naskokoval tudi Douaumont, je padlo samo 50 vojakov, nekaj preko 200 jih je bilo pa ranjenih. Potemtakem niso bile torej nemške izgube tako velike kot se je začetkoma mislilo. Paris, Francija, 9. marca. — Vest, da je dobila armada nemškega prestolonaslednika 100 tisoč mož oja~ Čenj, se potrjuje. Dunaj, Avstrija, 9. marca. — Avstrijski generalni stab je podal o situaciji na italijanskem bojišču sledečo poročilo: Na jugozapadni fronti je zapadel tak sneg. da se vojaške operacije ne morejo redno razvijati. — Artilerijski spopadi se vrše samo pri Col-de-Lana iti pri hribu svetega Mihaela. Rim, Italija, 9. marca. — S fronta poročajo, da je padlo v zadnjih 48 urah skoraj šestnajst palcev snega. Vsl^d neprestanih plazov si ne upajo vojaki iz svojih skrivališč. — Ob soški fronti vlada po-polen mir. Berlin, Nemčija. 9. marca. — Na vzhodnem bojišču so Rusi sicer nekoliko napredovali, pa smo jih poernali v beg. Neki nemški zrakoplov je obstreljeval včeraj železniško progo, ki vodi proti Minsku. Povzročena škoda je precejšnja. London, Anglija, 9. marea. — "Ontral News Co." so sporočili iz Petrofrrada, da je začelo civilno prebivalstvo zapuščati Oernovice, slavno mesto Bukovine. Rusi so začeli ob bukovinski meji z vročo ofenzivo, ki bo po njihovem mnenju morala biji uspešna. Na Portugalskem pričakujejo vojna Pariz, Francija, 9. marca. — Nek o lizbon.sko poročilo na pariški list • Matin" pravi, da se zdi portugalski vladi, da je neizogibna vojna z Nemčijo. Zato so ukrenili Portugalci posebne varnostne odredbe proti nemškim podmorskim čolnom ob vhodu v pristanišča in ob obali. Izdano jc bilo povelje, da morajo ostati obrežni svetilniki ne-razsvetljeni. London, Anglija, 9. marca. — Iz Lizbone poročajo, da so nemški konzuli na Portugalskem obvestili vse Nemce, ki stanujejo v Oporto ali drugih krajih na Portugalskem naj takoj za puste Portugalsko in gredo na Špansko. Poročilo pravi, da se zdi spor med Nemčijo in Portugalsko neizogiben iu da bodo diplomati brž čas že ta teden zapustili svoja mesta. Velika tatvina. Philadelphia, Pa., 9. marca. — Dragulji v vrednosti $8000 so bili ukradeni iz stanovanja gospoda in gospe Eaton Oliver Cromwell. — Tatovi so preplezali neko ograjo ter splezali skoz neko okno, dočim sta bila gospodarja na neki maške-radi. Nemški vojni ujetniki na Angleškem. London, Anglija, 9. marea. — Harold J. Tennant, parlamentarni angleški vojni podtajnik. je naznanil danes v poslanski zbornici, da se nahaja do sedaj na Angleškem 13,821 nemških vojnih ujetnikov, ki dobivajo isto plačo kakor angleški vojaki. Nekateri izmed njih izdelujejo poštne vreče, za katero delo so posebej plačani. Poleg tog« je še 32.1isi interniranih podanikov nasprotniških dežel, je izjavil vojni podtajnik. Tudi ti delajo ter so zaposleni pri raznih poslih. Kmalu jih bo začela vlada uporabljati pri čiščenju gozdov. Zahteva železničarjev. Chicago, 111., 9. marca. — Vodstvo železničarskih unij bo v kratkem času predložilo družbam resolucijo, v kateri zahtevajo železničarji. da naj se skrajša delavni čas na osem ur. Nadalje zahtevajo tudi dvojno plačo za vsako čezur-no delo. A ko družbe ne bodo ugodile tem zahtevam, bo izbruhnila generalna stavka. POZOR ROJAKI! Kdor se nima Slovensko-Ameriškega Koledarja aa leto 1816, naj ga nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo še nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj f * Slovenic Publishing Co., 82 Cortland St., Hew York, N. Y. Nemška vlada je napovedala Portu-vojno. Nemčija obtožuje Portugalsko, da je postopala sovražno. — Pravi, da je v službi Angleške. KRŠITEV NEVTRALNOSTI. Nemška napoved vojne posledica zaplembe nemških parnikov na Portugalskem. — Španska. Berlin, Nemčija, 9. marea. — Nemčija je napovedala danes popoldne ob polštirih Portugalski vojno ter je izročila potne listine portugalskemu poslaniku v Berlinu. Nemčija se smatra od tega tre-notka v vojnem stanju a Portugalsko. Nemčija je izjavila, da je bila prisiljena do tega koraka vsled ponovnih portugalskih kršitev zakonov in pogodb, ki so bile v veljavi med obema državama. Naj večja kršitev mednarodnega prava pa je bilo to. da sh Portugalci v zadnjem času zaplenili vse nemške parnike v portugalskih pristaniščih, kar je popolnoma nezakonito in neopravičljivo. V nemški napovedi vojne je našteto vse polno dejanj, ki jih je tekom sedanje vojne zakrivila Portugalska in ki jih je Nemčija kljub neiskrenemu obnašanju portugalske vlade še vedno prenašala do najnovejšega časa. Dovolila je angleškim četam prohod skoz svoje kolonije ter dala Angliji na razpolago otok Madeiro kot morsko opirališče. Poleg tega so ki* vršili spopadi med nemškimi in portugalskimi kolonijskiini četami in mnogo državnih poslancev je ponovno žalilo nemški narod v parlamentu, ne da bi dobili za to u-kor. Dalje našteva nemška vojna napoved še druge kršitve medna rod nega prava. Pravi, da ni pravilno da je zaplenila Portugalska nemške parnike, ne da bi se prej pogajala glede eene z lastniki onih parnikov. Zaplenjeuje parnikov bi bilo edino utemeljeno in opravielji vo v slučaju, da bi jih Portugalci neobhodno rabili. V tem slučaji: pa znaša skupna prostornina zaplenjenih parnikov več, kakor jih rabi Portugalska, ki niti ni posku šala, da bi se pogovorila z nemški mi lastniki o cenah parnikov. Sploh so kazale vse okolnosti na to — zatrjuje nemška napoved — da se smatra Portugalska v službi Anglije, kateri državi je vedno dajala prednosti, ki niso bile primerne za nevtralno državo. Lizbona, Portugalska, 9. marca. Veliko število nemških podanikov na Portugalskem neprestano zapušča Portugalsko kot posledica svarila nemških konzulov, naj odpotujejo na Špansko prejkomogoče. Madrid, Španska, 9. marca. — Danes se je sestal španski kabinet k seji, v kateri se je obravnavalo o morebitnem položaju, ki bi nastal, če bi nastala vojna med Nemčijo in Portugalsko. Portugalska je trinajsta država, ki se nahaja v vojnem stanju. Rekvizicija žita. Madrid, Špansko, 9. marca. — Španska vlada je zaplenila vse zaloge žita in začela prodajati žito po nižjah cenah, kot so ga prej prodajali razni trgovci. Žito je prepovedano izvažati. Požar. Providence, R. I., 9. marca. — V skladišču New Haven železnice ej -izbruhnil požar, ki je povzročil za $85,000 škode. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta, pa sprva ni mogla ničesar opraviti. — Kdo je zažgal, se dosedaj še ni moglo dognati. Italijansko ministrstvo. Rim, Italija, 9. marca. — Danes se je posvetoval italijanski zunanji minister baron Sonnino s kraljem ter z vojnim in mornariškim ministrom. Kralj je razfentega sprejel v avdienci tudi1 predsednika poslanske zbornice, Mareoro. Po mestu se širijo govorice, da bo sedanji kabinet odstopil. Avstrijske velike bojne ladije pred Dardanelami. — Turčija baje noče skleniti miru. Amsterdam, Nizozemsko, 9. marea. — Iz Carigrada poročajo, da sta dospela turški vojni minister Enver paša in poveljnik turških čet v Siriji. Džemal paša, v Me-dino. Obiskala sta Mohamedov grob in se nato vrnila v Carigrad. (Potemtakem je vest. da je postal Enver paša žrtev atentata, neresnična). London, Anglija, 9. marca. — Tukajšnje zunanje ministrstvo ni dobila nikakih oficielnih poročil, da namerava skhniti Turčija separaten mir. Odesa, Rusija, 9. marea. — Danes je dospelo sem poročilo, da je Turčija zvesta Nemčiji in da brez visoke odškodnine ne bo sklenila nikakega miru. Nekateri pravijo celo. da bo poslala turška vlada nekaj svojih čet na zapadno fronto Nemcem na pomoč. Koliko je resnice na tem. se seveda še ni dalo dognati. Carigrad, Turčija, 9. marca. — Danes je bilo tukaj uradno razglašeno : N a turških bojiščih je položaj neizpremenjen. Petrograd, Rusija. 9. marea. — Turki utrjujejo nočindan utrdbe pri Trapezuntu. Tukaj v splošnem prevladuje mnenje, da ne bodo Turki' mogli pravočasno poklicati ojačenj terse zadostno postaviti v bran ruski armadi. Rim, Italija. 9. marca. — Dve avstrijski bojni ladiji bosta baje poskušali priti skozi morsko cesto Otrauto ter pripluti pred Darda-nele. Amsterdam, Nizozemsko, 9. marca. — Turška vlada je poklicala pod orožje vse možke do petdesetega leta. Švedi nočejo začeti z mirovnim posredovanjem. Štokholm, Švedska, 9. marca. — Zbornica je odklonila predlog, naj bi začela posredovati švedska vlada v zvezi z drugimi nevtralnimi Iržavami za skorajšnji mir med bojtijočimi se državami. Splošno prevladuje mnenje, da bi taki koraki še več škodili in morda še zavlekli skorajšnji mir. Pozor pošiljatelji denarja: Tekom vojne smo odposlali 2m ailnicam, posojilnicam ter posa mesnim osebam na KRANJSKO ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KORO IKO, HRVATSKO, in druge kra je v AVSTRO-OGRSKI bliso 7 m i lijonov kron. Vse te pošilja tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnen jasu, toda zanesljivo. Od tukaj s< /ojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lab vo pa se pošlje sorodnikom ali snancem, ki ga od tam pošljejo rojaku, ako vedo za njegov naslov Denar nam pošljite po "Dome-ftic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na dov osebe, kateri se ima izplačati O e n e : K « K 1 .90 Uu ... 16.80 10.... 1.60 130 . 18.20 IG.... 3.30 140 .. 10.60 20.... 3.00 150 ... 21.00 26.... 3.70 160 ... 22.4( 30.... 4 40 170.... 23.80 85.... G 10 180 .. 25.20 40,... 5.80 190.... 26.60 M.... 6.50 200.... 2S.0C 50.... 7.20 250___ «5.00 66 ... 7.85 300.... 42.00 60 ... 8.55 350.... 49.00 65..,« y.2S 400.___ 66.00 70 ... 9 05 460.__ 63.00 70 ... 10.65 500..,. 70.00 80 ... 11.35 600.... 84.00 85 ... 12.03 700.... 98.00 <*0 ... 12.75 800.... 112.00 100.... 14.00 »00.___ 126.00 UO.... 15.40 1000.... 139.00 Napad mehiških roparjev. Ameriške čete jim slede. l t- l o - 1 1 mehiški roparji vpadli na ameriško o zemlje. — 1500 banditov pod poveljstvom generala ville. — zažgali in oropali me sto columbus na mehiški meji. — devet najst amerikancev ubitih. — napadalci imeli velike žrtve. — ameriški vojaki zasledujejo roparje. — intervencija zdr. držav. — brez pomoči carranze. Ker ae zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših oenah in bomo tudi nakasovali po njih. — Včasih se bo sgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na sapad ponavadi par dni kasneje In med tem.) ko dobi naslovnik list t roke, ae pri nas cene morda im večkrat Columbus, N. M., 9. marca. — Francisco Vilia, mehiški banditski general je napadel danes navsezgodaj zjutraj ameriško ozemlje in zažgal mesto Columbus. S četami. ki so štele kakih 1.500 mož je pridrl v Columbus popolnoma nepričakovano ter je bilo ubitih kakih devetnajst Amerikancev. med katerimi žrtvami je bilo osem ameriških vojakov. Predno so bili napadalci pognani na-za i čez mejo v beg, je zgorelo mnogo poslopij v mestu. Kakih dvestoinpedeset ameriških konjenikov je sledilo napadalcem čez mejo v Mehiko. Poročila, ki so dospela na polkovnika H. J. Slocuma, ki ima poveljstvo v dotični okolici, pravijo, da so se ustavili Mehikanci kakih petnajest milj južno od ameriške meje in da se je vnela vroča bitkn. Pri tej priliki sta bila ranjena baje dva a-merišlra vojaka. Mala ameriška četa pod poveljstvom majorjev Fr. Tompkinsa in Elmer Iindsleya je tam razjahala ter se je hrabro postavila v bran proti obnovljenim Villovim naskokom. Ko so se Mehikanci umikali iz ameriškega ozemlja, lih je prijelo nekaj ameriških vojakov od strani, pri ka tori priliki je bilo osenmajst Mehikancev ubitih. Na ameriški strani je bil eden ubit in eden ranjen. Napad Villovih banditov je bil precej dragocen za Mehikance. Poleg osemnajstih, ki so padli pri umiku, so jih našli še vse polno po okolici in po šumah ter so trupla sežgali. Med padlimi je tudi Pablo Lopez, za Villom prvi poveljnik mehiških roparjev. Mehikanci so šli v boj proti Amerikaneem pod geslom: "Smrt Amerikaneem!" Bojevali so se zelo ostro in ognjevito. Nekateri so se priplazili blizu hiš ter so v angleškem jeziku vabili ljudi iz hiš, nakar so jih pomorili. Potem so ropali v poštnem poslopju, kjer pa niso dobili ručesar razven nekega registriranega zavitka. Pri bojih, ki so nastali takoj, je padlo najmanj sto Mehikancev, kakih dvakrat toliko pa je bilo ranjenih. Trinajsti ameri-kanski konjeniški regiment je imel sedem mrtvih in šest ran je oih. Predno so napadli Mehikanci Columbus, so obesil; tri Amerikance. Baje je bilo potrjeno poročilo, ki se je glasilo v tem smislu, da je Villa trdo odločen nagajati'Združene države in tako prisiliti intervencijo v Mehiki. To vse pa menda zato, ker je Villa jezen, da so Združene države pri-poznale vlado njegovega tekmeca Venustiana Carranze. Washington, D. C., 9. marca. — Državni tajnik Lansing je nocoj naznanil generalu Carranzi, provizorične-mu predsedniku v Mehiki, da so bile ameriške čete poslane v mehiško ozemlje, da zaterejo in uničijo Villo in njegove roparske privržence. V vladnih krogih so mnenja, da je to prvi korak za pravo intervencijo Združenih držav v Mehiki in ne ve se še, kako stališče bo zavzel napram temu koraku general Venustiano Carranza. Državni tajnik je naznanil ta sklep ameriške vlade po mehiškem poslaniku Eliseu Arredondo. Vlada Združenih držav pa ne pričakuje nikakega sodelovanja Car-ranziuih čet, niti ga ne vpraša za dovoljenje, temveč bo ukrenila ameriška \-lada, kar se ji bo zdelo umestno. Združene države pa po zatrdilu, ki ga je dala Carranzi ameriška vlada, ne marajo zavzeti nikakega novega o-zemlja v Mehiki, temveč hočejo kaznovati samo roparje pod Villovim poveljstvom. Švica bo pošiljala pošto skoz Nem- f Preki sod na Španskem. Berlin, NemJja°' 9. marca. -! , Šp&DSka' ™arca/ - Švicarske oblasti so se odločile, da I5 ^ hvarni,.za- vi , j ' i celi velike nemire, ki so trajali bodo odslei OOŠlhalf nrmtn . ... , ' 1 , ze ib ur, je bil danes razglašen preki sod v mestu Cartagena. Dva tisoč stavkarjev je napadlo livarno, ki jo je branilo 40 oboroženih čuvajev, najetih od družbe, in nekaj vojakov. Pet stavkarjev je bilo ubitih in enajst teško ranjenih. Sest branilcev livarne je bilo ranjenih. V«r York. M. V. bodo odslej pošiljale pošto skoz Nemčijo in Nizozemsko, mesto skoz Francijo in Angleško, ker pošta v Nemčiji ni cenzurirana. Švicarske poštne oblasti so uradno izjavile, da bi moral biti prehod pošte iz ene nevtralne dežele v drugo nevtralno deželo neovirana, kar je eno temeljnih načel mednarodnega poštnega dogovora. — Vendar so bile poštne vreče nevtralnih držav od bojujočih se držav odpirane in pregledane. Švicarske oblasti tudi zatrjujejo, da pregledujejo Angleži nevtralne parnike na morju, da bi našli to pošto. dobe vsi naši naročniki v Pennsyl-vaniji knjižico "Nova postav« aa ponesrečene delavce v Pcumiylva-olji" Spisal to knjižico Kost* (JnkovftL Dtavnik. I I iTimitoili sMtSIMiŠii-a - , ■^aiŠteitim . Z.:.. , A OCXs NAROlfcS, 10'. ti&BCA lflB. "GLAS NARODA" I (novate DtUj.) Ovatd sod published by tfil VLOVXKIO PUBLBtHZHa CO. (* •orpormtloa.) rtifTK HAJtSBK. LOriH BEVKI)IK, riAc* of BcudJMM of ths corporation and td'lrmti of ttuv* offlctri: P Cor tU nd t 8tmt Boroojcb of Mas hartaa. New York City. W. T. ft* ««u true vslja list m l—rlfrn la r«n«u______ m lata — — — 1JS0 • aal« lato aa mesto Haw York. COO ■ pol tots aa owato New York.. 2.00 ■ aa m late-----4-60 . pol lata-------2.55 # „ Cetrtieta..........1.70 * - i^jv MAitODA" tshajs r«ak das •»▼•rtnJH oedelj to praralko*. b L A H N A B O O A" ("Voice of the People") iMty every day except Sundays aad Holidays. Rnberrtptloo yearly 18.06_ tdvrrU kraa podplss In osebnosti aa aa p*1oMoJe|o. t itki aaj aa blacovoll pdHlJatl aa «- Money Order, m iprtMsU krmja naroftallwrr pre ctavx da ee nam tndl prejftaje W-Talliir da hitreje naj- demo naelomlka. D«tiMi In MUJfttfUi ne redite te Bailor: "CLAI M&IODA" 09 fv»rti«ndt Rt-. Top* tri^toa KHT Oortiandt Rusko napredovanje v Mezopotamiji. Pa moremo spoznati velikanski po nen. ki ga imajo za Rusijo in n.i-nc nvoznike uspehi, ki so jih dosegle ruske čete proti Turkom v Kavkazu in v Mali Aziji, moramo poznati težnje, ki jih je imela Nemčija in upi i v, ki si ga je pri- let; Pel v. V in 1 Ni ici in njihovi diplomati, in agenti. Nemci se niso ie truda in ne denarnih . da bi mogli zbuditi ne- nost Perzije proti Angliji mu bodi zemljiea! i ter izpodriniti upliv teh Willock, Pa. _ V petek zju- na to- uma" raz,ln ,one-a' kl (ic" Naj.znamenitejši:^J° stl'°.ll. v ladginem trebuhu. ram v daljavi se razteza italijan- ska obal in vidim jo s prostimi očmi, tiho, zavito v debele plasti črnili senc, katere ne more pre-dreti slaboten svit zahajajočega I> mesto zapustiti. dogodek tega leta je bil ta. da je bil general Ginstiniani v nekem boju, nedaleč soškega mostu, smrtno ranjen. Ginstiniani je bil prišel v deželo kot vojskovodja dobrega slovesa, ali izkazal se ni lm*st*ea- v t Ladja se počasi obrne jin stotine pesti se dvigne nehote v zrak. iz polnih prs pa zadoni glas, nič ki so bili navidez začel miriti, pa je tudi on dobil Precl Krminom, seje polastil tega temu mu je republika postavila dob^cga obetajoč: "Na svide-llusije in Anglije in ki kozarec v glavo. Leskovšek in kraja jn okolice ter zasedel hitro spomenik in določila njegovi dni-|* ' se polagoma iz- ranjena Oglej s tamošnjo ravnino do So-'žini bogato penzijo. Posamezni y neznanske daljine, hola in če- Izkušeni in izvežbani vojni boji so se konča val i največ v pri-l Sovražnika m, ni ga, m nič nam m - -- • ne pomaga zelja, to tako veliko * " 1 uiuAjii m me in ga začne tresti. Zatem pri- lllL ullilu<; vjwucc, je pritiu- aonrega slovesa, an izKazai se ni :jiva v Perzijo ter jo obenem■ Ktopi še Frank Artnak in ga udari ZA} benečanski poveljnik Pompeo:kot tak. Njegova podjetja so bila g.sli z denarjem. I^ri tem sojs kozarcem po glavi, da je takoj Ginstiniani z zborom čet, nabra-1 izvedena nespretno, sicer pa jim ] Nemčiji razni od njef omahnil na tla .Janes Pertenač je nira povsem tiho, kar nakrat'tudi sreča ni bila mila. Navzlic 1 ljudje, ki so bili navidez začel miriti, nsi ie tudi on dobi! pred Krminom, seje polastil tega temu mu ie rennblika nostavila f bi morali varovati karavane in Pertenač sta nevarno druge trgovske proge. Ti ljudje, Rojaki, varujte se alkoholi in pomagali, da je prihajalo nemško orožje na določen cilj. Ko so bili tako podkupljeni javni varuhi in so bili preskrbljeni razni četaši in nepošteni Na soški fronti pred tristo no v njeno obrambo . Začetkom leta 1616. je prispel leriom, spovednikom in zaupni- I g | j s avstrijski general grof Traut- kom nadvojvode Ferdinanda. mannsdorf •z nabranim zborom Začetkom leta 1617. sta se oba j čet v grofiji in je zasedel takoj dela nanovo oborožila, ojačila z orožjem, je bila kmalu, < Tz knjige Karla bar. Czoerniga: višine pri Zdravščini na levem ka- svoje čete, poklicala nove genera- ' Das Land GGrz und Gradišča.") kor tudi one pri Podgori na des- le na bojišče, nri Benečanih je nem bregu Soče. Ta odredba se je nadomestil padlega Giustianiani zamenjan z jezuitom patrom Vil-.bo<1° avstrijske čete podile po lr AfATir»T11 m i rl rt r»i i« rt 4- »» ln>.-i 4- vsa P«-rzija na nogah. Že lani koncem septembra so začele take perzijske tolpe vpadati v angleški kopnem, in mi dobimo takrat tudi nekaj dela, kar nam bo v največje veselje. J. p. Novi načrti entente. Iz Christianije poročajo, da IftCE 82 delavce za delati t usnjar*!. Dv bra plača in stalno delo. C. Moencii Son* Company, M2-2 v d')_Gowanda, N. ? RESTAVRACIJ A, dobro vpeljana, je na prodaj po nizki ceni. Vzrok je bolezen gospodarjeva. Več pojasnila se dobi pri: Jok. Košmerlj, 15107 Hale Ave., Collinwood Sta.. (S-9—3)_Cleveland, Ohio. Kje je LI'Ka ŽAVBl. brat mojega rajnega moža! Pred par meseci je bil v Fairehanee, Pa., Fayette Co., in sedaj mi je njegov naslov neznan. .)az sem mu brzojavila, da je moj mož umrl, odgovora pa nisem dobila. Radi tega prosim cenjene rojake sirom Združenih držav, ako kdo ve. kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov, ker mu imam poročati važne zadeve; ako pa sam čita ta glas, naj se takoj oglasi na naslov: Mrs. Mary Žavbi, Box 592, Thomas, AV. Va. (S-IO—3) DR.' Bukkfš1 i MEDICAL INSTITUTE J 407 East 58th St. Za časa vladanja nadvojvode in izkazala za potek vojne jako ko- ja condottiere Giovanni di Medi- Rusija baje namerava ustaviti B« !.. Ižistan. ki je kakih tristo poznejšega cesarja Ferdinanda II. ristno. Ko je zapovednik milice, ei. naravni sin velikega vojvode akcijo proti Galiciji. V Parizu je milj stran od indijske meje, in je zagorela znova vojna baklja v Karol Formentini, vpoklical vse Kozme Toskanskega, ki je slovel sklican nov nujen vojni svet, ki na*>tale so precej negotove in za deželi. Ferdinand je prevzel via-; moške prebivalce od 16. do 60. le- za spretnega vojskovodjo. Ta je naj sklepa o vporabi ruskih in Angb-že ne preveč prijetne raz- danje svojih dežel leta 1595., ko ta pod orožje in so došle nove če- spoznal takoj važnost hribovja v italjanskih čet. V zvezi s temi v NEW YORK, N. Y. POZOR ROJAKI! Najuspešnije mazilo za ženske lane, kafcor tudi i« miMV* brke in brado. Od mazila xrauitejo v ►'.tih tednih kr.T-ni fTnsti in do'fi fa«je kak^r tu-ii mužkim krasni brki in l»rada 'n nebodu od|ia-ia.]; in uHiveSš. Re»-rnstizem, kontibi'1 a!i tr;ranje v r kah, TiOfrah in v križi:, v osmih d:uh pekline. bule. ture. I raste in trrinte. potne noge, kurje ozel iine v par dn«*l< po- polnoma tidiftranim. Kftlor tn mnje 7-.Od. PiSite tan>j po cenik, kn iif.ico in žepni Kok-d&r in pošljite \ ceute t markah za po£tr.ino. JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St.. Cleveland. O OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA. N< pc V novembru so dosegli ei svoj vrhunec, ker se jim je je dosegel polnoletnost, in si je te s Koroškega čez Bovec, je po- Brdih in se je poskušal polastiti prašanji je tudi predčasni dal s strani goriških deželnih sta-lslal grof Trautmannsdorf prccei zlasti najvažnejše strategične toč-,vratek kralja Viktorja Emai po- grof Trautmannsdorf prccej zlasti najvažnejše strategične toc- vratek kralja Viktorja Emanue-Hlo podkupiti in dobiti na nov leta 1597. priseči zvestobo,'močan oddelek pod vodstvom Da- ke Šm art ne ga pri Kojskem. Do-'eIa v Rim. Anglija in Francija stran mladega perzijskega( ali potrdila svojih privilegijev nijela Francola v ojačenje trdnja- bro pripravljen napad se je izvr-1 zahtevata namreč od Italije, daj Starokrajski slovanski zdravnik. Zdravi uspešno bolezni želodca, pljuč, jeter, mehurja in vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, revmatizem. tajne Lo-lezni, božjast. bolezni na maternici, kožne bolezni in otročke bolezni. Zdravnik sam govori slovanski. Odprto je veak dan (tudi v nedeljot od devetih zjutraj do sedrr.ih zvečer Med prro Ave in A. Bliz I. Ave. Pi- bite ali pridite osebno. iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50. 27 do 2S gal. $15.50. 50 gal. £27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 gnlon £14, 50 ga Ion £25. Lansko belo vino 27 do 28 ga Ion £14, 50 galou £25, rdeče vino 27 do 28 galon £12.50, 50 galon £22.50. — 100 proof močan tropinjevec 41- gal. £12. 10 gal. pa £25. Pri omenjenih i cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE. Box 161 St. Helena. Ca!. Šaha. ki je zapustil svoje prestol-no mesto. Rudija pa je imela precej vojaštva na razpolago ter je zahtevala od Perzije pojasnila. Intervenira-] ki segajo daleč nazaj. kljub prošnjam niso mogli doseči. Začetkom 17. stoletja z Benetkami začeta vojna, imenovana 11U- ve v Gradišču ob Soči. Ta pa se šil ponoči. Šibko posadko pa so ali izpolni svoje obljube ^ ali pa je hotel, bolj drzen nego previ- vendar o tem obvestili kmetje in nadaljuje vojno popolnoma na den, proti nasvetu izkušenega ta se je hrabro branila, dokler ni svojo roko. Sonnino in Salandra skoška vojna", ima svoje vzroke, Strassolda meriti s sovražnikom došla pomoč. Krepko odbiti so se baje za to, da se Italija uklo I Lrl currn In /loU.t —o »n i I „ 1. _ :!»X____j. _ ___ " 1 1 ______i: T»____ »___• . J—i___"i." ni farlnFTl fl T»I» Tftktovo o C: na bojišču, zato ga je napadel s morali Benečani odstraniti. la je v svojem in angleškem ime-| Benečani so si počasi v intere- svojimi šibkimi četami, moral paj n ?, zahtevajoč, da morajo takoj su svojo trgovine in manj radi je plačati poskus s svoji ni, Cadorna pa zahteva, da se Italija ravno samo po svojih lastnih interesih. "Pot do mira." "Zuericher Post" prinaša iz ■■ *ojim življe- prenehat vse nemško-turške pro- političnih prednosti prilastili iz- njem in s porazom svojih čet. Veliki knez Nikloj Nikolaievič. pagande v Perziji, drugače bo de-, ključno gospodstvo na Jadran- Grof Trautmannsdorf jo poslal Monakovskf listi poroča 1*0 iz žela v nevarnosti. Takoj nato so skem morju. Zbog toga so trpele drug zbor iz Dola v Gradišče, je „ " . * začele prodirati ruske čete v Per- zlasti avstrijske obali Trsta, Reke zavaroval gorske prelaze.v Brdih da govori vse za to, da ruskih virov fla je „lavni ei{i Ru. zijo ter so dospele prav blizu glav-] in Hrvatske, ker so morale njiho- in pri Kobaridu, je utrdil brego- ^ veliki knez Nikolaj Nikolaje-; sij-c celo let'Q ]edu "prosto prista-nega mesta. Omahljivi šah se je ve ladje plačevati Benečanom ve Soče in je zvezal oba s prenos- vic zopet imenovan za vrhovnega nišče ob odprtem morju. Sedaj ustrašil ter takoj izpremenil svo- težke davščine in so jih nadlego- nim mostom. Benečani so medtem poveljnika ruske vojske. I Rusija seveda nima mnogo upajo stališče, vsled česar je bilo tu- vali celo na vožnji iz enega av- oborožili znatno silo 10,000 mož \ nja, da bi se ji to vresnieilo. — di takoj konec nemško-turSke strijskega pristanišča v drugo; pehote in jezdecev pod povelj-j Francoski parlament. j Skozi Dardanele Se ji pot ne bo propagande v Perziji, ki je popol- avstrijski mornarji so se upirali stvom generala Giustianija in «< Journal des Debats" zahte-' odPrla- Sedaj se ozirajo v Rusi-noma izgrešila svoj cilj. (trdovratno tem zahtevam in so provreditorja Barbarigo. Oba je , . . 1 ji vedno bolj na Perzijo in na in-Vendar je šele komaj kaka dva dopustili rajse, da «0 jim zaplenili vzpodbujal uspeh, ki ga je izvo-! va' aa 8e usfavl Kontrola Parla' dijski ^e^. se Rusiji to po-ineseca, odkar se je začel zmago- ladje, kakor pa bi se bili vdali jeval vodja Antonini nad Franco- raenta ^lede armadnega vodstva, ^^ odpade za njo organični blavni pohod Rusov proti Mezo- glede plačila davščin. V Senju in lom, da si zaslužita še večje lovor- ker je brezpomembna, pa veže ia motiv za nadaljevanje vojne. potamijL Koncem decembra me- okoli Senja nastanjeni Uskoki, je. Zato sta prodrla do Gradišča, paralizira vse sile. V Petrogradu, Moskvi, Novgo- Dalmafinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščeni v mestu New YorLu Naše vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po domačem načinu. Prodajamo jib po sledečih nizkih cenah: V zatoffi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. CENE ZA SOD VINA: (Claret)) 52 galon samo____$26.0« (Zenfandel) 52 galon samo.. $2S.—.20 t-.ll —.25 —-25 (—J2M r-2% —.35 .20 f—.21 t—.29 —.23 .—.25 —.3(s —.50 —.35 (—.50 r—.40 Trojak, povest Turki pred Dunajem ' M Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.9C Zgodovina c. in k. pešpolka i št. 17 ■ slikami . —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek i—.50 —.40, t—.15' $4.00 $1.00 i Zlate jagode, vez. I Življenja trnjeva pot —.40 t—.30 .51 v ozadju visoka gora, čisto na ob-j te bo trgalo. Tam je najbolj vla- imamo v gradu tudi mlado-gospo, tezami v obrazu, kolike važnosti zelo dobro gospo. Zakaj bi ne pisal 'dobro'! Do zdaj ni slaba. In to, da ne zna jezika! Kakšen jezik jef Ni poljsko, ni češko. Kaj jef Laško ni, francosko ni, angleško ae manj. To bo hudo, ker ne zna drugega. Zmerom bo tol- — S« egala ne bosta, — ga je to ena in brisala sli- je to vprašanje. Vidiš, to je naredil Bog; rezju bela skala. Ob njej se je zibal belo in rdeče pobarvan čoln. — Ko bi malo sedli, malo sedli, gospa grofica, kaj ne? — je hitela stara oskrbnica. — Jej, gospa, kdo bi vas bil pričakoval. In v takem vremenu! Danes, danes je lepo! Dobro, da se niste pre-liladili. ta megla je nevarna, vpije se v kožo! — Saj ne razume! — je opomnil mož ter se trudil, da bi dognal, kaj gospa misli. Na njenem licu se je zrcalil neizmeren po nos. — To bomo naredili drugače! — je dejala, ko je odhajala. Na vratih je komaj vidno pozdravila. Starka ji je bila skoraj ponudila roko, a v zadregi in nekolike užaljena jo skrila pod predpasnik. Šele opoldne se je končalo o-gledovanje. Dvakrat se niso uje mali oskrbnikovi podatki z za- kar je naredil, je dobro, pa bi člo-1 pisnikom. Pri mladih prašičkih vek, ta neznatna stvarca, poprav- j dva sta bila poginila, odkar je bil ljal in hotel drugače. In Bogu... napisan zapisnik, in pa pri no-N1 še končal, ko je potrkalo na vem plotu, kjer je bil račun mi vrata, in preden sta se oskrbni- zarja manjši, nego je bilo napi-kova odzvala, je že vstopil člo- sano. Starec se je čutil ob tej vek z tistim zoprnim obrazom, strašni natančnosti ponižanega: V čudni mešavici vseh mogočih opravičevati se je moral in s tol- žno, tam je mokro. — Pa je dobro! Razgleda nima. ker je drvarnica nasproti, ^— se je nasmehnil Urban. Pri srcu mu je bilo tesno in žalostno, zato se je silil na smeh. ni. Lipnik je bil v sobi sam: popravljal je zlomljeno nogo sta-rikavi klopi. Čez noč se je zela postaral; videlo se mu je, da ga nekaj grize. — Tu ni nobenega razgleda! Moj Bog, kdo bi si bil mislil! — je dejal, pogledal skozi zamreženo okno in videl ženo, ki je nabirala drva v drvarnici. Še popoldne so bili znosili vso opravo v pritličje. — Najbolje, če se takoj izvrši! — je rekla gospa. — In izvršili •o. Oskrbnikova je s težavo pridrževala solze, ko je snemala s stene podobe. S čudovito ljubezni-io je obrisala vsak okvir, s pobožnimi vzdihi je polagala slike v jerbas: sveto Barbaro, pomočnico v zadnji uri, svetega Antona, zaščitnika družine in hiše, sveto Družino na steklu, ki jo je bil prinesel še njen stric z božje Na majhni jasi so obstali. Janez je potisnil nove patrone v puško in izprožil. Videl je, da so tri črne pike spet izginile v grmovje. Janez jih je pozorno iskal; za nekaj minut je čisto pozabil na patruljo, ki je lezla preko hriba. Majhna pika v strugi se je bila izgubila; stotnik je bil že zavil okoli hribčka. (Pride še.)_ NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naroC-nino za "Glas Naroda" in knji?e, kakor tudi za vse druge v na>o stroko ■ipmlajoče posle. Jenny Lind. Ark. in okolira: Mihael Cirar. San Franeiseo. Ca!.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skrabec. LeadviUe. Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Teter Culis, J. M. Roj t z. Frank .Tanesh in John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis Ca stcllo iThe Bank Saloon). Walsenborg, Colo.: Ant. Saftioh. Clinton, Ind.: I-imben Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudrnan. Woodward, la. in okolica: Luka? Podbresiar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbiv. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Dcpue, III.: Dan. Badovinae. La Salle, IU.: Mat. Koinp. Joliet, III.: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Barabicb. Oglesby, I1L: Matt. Ilribernik. Waukegan, 111.: Frauk PetkovSek in Math. Offrin. So. Chicago, 111.: Frank C'erne in Rudolf Požek. Springfield, I1L: Matija Baritoni5. Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank L*»skovec. Frontenae, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City. Kani).: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos. Ringe, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Sbaltz Ln M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian. So. Range. Mich, in okolica: M. U. Likovich. Aurora. Minn.: Josip j-ugina. Chisholm, Minn.: K. Zgouc ln Jakob Petrieb. Duluth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, M. L. Kapsb, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Postrežba bolnikom «-.20 Sadjereja v pogovorih e—.25 Schimpffov nemsko-sloven- ski slovar $1.20 Slovensko-angleški in angl.- slov. slovar $1.50 Slov. angl. in angl. slov. slovar —.50 Slovenska Slovnica, ves. $1.20 Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja ^.50, Umni kmetovales t—.50 Veliki slovensko-angleiki tolmač $2.00 Voščilni listi —.25 Veliki vsevedež —.40 Zgodba sv. pisma —.60 Žirovnik, narodne pesmi, \ 2. in 8. svezek, ves., ps t-.R0 r—.20 t—.81 tf—J29 —.25 r—.25 t—.25 t—.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIGE; Bitka pri Vim Božični darovi Ciganova osveta Črni bratje Don Kižot Doma in na Ptujem Erazem Predjamski Fabiola George Stephenson, oče Železnic Gočevski katekizem Hedvika Hildegarda Hirlanda Hnbad, pripovedke, I. in 9, zvezek po Bustrovani vodnik po Go* renjskem Tianami, mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil Jeruzalemski roman Knez Srni Jnrij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne trtdidju Mesija, 1, in 2. zvezek Hiklova Zala Mlinarjev Janez Mrtvi gostač Muzolino, ropar Kalabrije Na jutrovem Na različnih pottt " Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) BPHiMANOVS POVESTI! 1. sv. Ljubite svoje aovraln nike »—.M 2. sv. Maron, krščanski deček 4. sv. Prafid judek t—.2* 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza 9. sv. Kraljičin nečak e— 11. zv. Rdeča in bela vrt niča e—.St 12. zv. Korejska brata «—.80 14. zv. Prisega hnronskegs glavarja «—.M 15. sv. Angelj sužnjev r—.3# TALIJA. Zbirka gledaliških igsr Pri pulčavniku <—-M Idealna Tašča *-.«• RAZGLEDNICE! «-.80 —.25 _25 t—.20 Newyorike s svetllcami, !_*25} humoriitične, božične, no< voletne in velikonočna, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po Album mesta New Yorka a krasnimi slikami, mali .20 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki .20' Balkanskih držav t—.20 Evrope, vezan —.20 Vojna stenska mapa »—.20 Zemljevidi: New York, Co-i «—.45 lorado, Illinois, Kniisaa, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po t—.85 Avstro-Ogrske mali t—.45 veliki vesan (—.25 Celi svet t—-35 Velika stenska maps U. a »—.80 na drugi strani pa seM t~.2Q svrt .0! mII t-JJ t—.29 f-Jli tl.M —25! ?—.20 «-.20 t—.25 —.80. e-JI c~.l« •—.Bi Vtfll OPOMBA: Naročilom js prflc Uti denarno vrednost, bodfai V tffr tovfad, pottol nakasnlei, ali »oftta th knawksh, Poftnina js nI ai GE5S | KSKOBS,- lfr.MSRCS, .191», Mi ® Jugtsfovanska a = s Katol. iedneta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI; Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111 NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŽPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in Metoda, IteT. I, Ely, Minn. LOUIS CIIAMPA, od druitva Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, »t., od dmfctva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna poiiljstve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." * Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Ciril in M^tod štev. 1, Ely, Minn. IV- topil k društvu sv. Jožeta št. ChisUolm. Minn.: Marko Lftkov . h. S2, 17219. TOOU. Ml. Priniopil: John Viri."-. 70, 3 .".00. 40. Z. p. t -pr. j. ti: .lnhii Horvat. 6>. 104. 1000. 30; 0'!ti 500. 49: Zgone Mary, 70. 9957, 500. 36. Sn>[»«-i.dir.jii: Kilip Uujmovich, SI. 14!>41. 1000. 31; .lohn S ter k 77 12005, looo. 33. • ,-p.Midiram : <..«> Moor in. 60. 226. 1000. :12; John Franeich. 69. 1«■■■!■■>:,. liMM) 14; Hozii-h. 70. 1496>. 1000. 42: Moorin Katarina, «•:'. >021. :»iK>. 4:5 Koži."' Aaa. 69. 14969, 1000. 43. Sv. Barbare, Štv. 3, La Salie, Hi. Zop t spi» j< li: Siinirič Nikola. «1. 13374. 500, 29; Gumle Anton 7T. 10»JO. 27. Komočar Martin. OS. 592, 1000. 35; Komočar Vran-. i f .i. 7."». M^l. 500, 31. Suspendirani: Hren Martin. 96, 17817, TiK 10 1 -; M« sr.j<-d. «- < Uo. 1G358, 10(K). 20; Remšak Frank. 89, 17:»")-. 1000. 24; Zupaneieli Frank 89, 17057. 500, 25. Štipendirani: Cimirič Nikola. 81, 13374. 500, 29; Gtuida Anton, 70. ">0'». 1< KM). 27: Koiuai-ar Martin. 0«. '.921. 1000. 35; Komacar 75. Ml si. 500. 31. I*r ►P« Sv. Barbare, štv. 4, Federal, Pa. Anton Vozel. 1900, 183S8. 1000. 16. Sv. Marija Pomagaj, štv. 6., So. Lorain, Ohio. O.« topi!: Frank Krištof. 92. 10500. 500. 16. Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich. Z - t sprejet: .John J>. tStuk. Ij. 06. >79. 1000. 41. — Šuspeudi-i < i• »stovi<* h Geo. "4. 17662. 1<>00. 30: Palasko Paul. 83. 18011. 9. Simon icll Josip, 60. 890, 1000. 37. z. p. t spr«*jft: Anton Munich. 94, 17118, 1000, 19. — Suspendi John Plant/, 72. S.',3. 1000. :i0; Ana Plautz, 83, 8315, 500. 23. Sv. Štefana, štv. 11, Omaha, Nebraska. - Suspendiran: Jo«- Kajin. 77. 1.742, 1000. 25. Sv. Alojzija, štv. 33, Baggaley, Pa. Suspendiran: Janko Soič. 77. 14391, 1000. 36. Pristopili: Andrej Bukovieh. s6. 18352. 1000. 30: Ignac Brodar lvr»:{. 1000. 20; John Snajdcr. 86, 18354, 1000, 30, Ana Snajder, is ! hmkj. 24. — Zopet sp rej »-t i: Janko Pihler, 83, 18164, 1000. I\. . Sol«' 77. 14391. 1000. 30: Marija Ogrine, 88, 8458. 500. 13 Suspendiran: Frank Vodopie. 95. 18133. 1000. 2Q. Sv. Petra in Pavla štv. 15., Pueblo, Colo. Suspendirani: Babich Ivan. 90. 1993, 1000. 19: Karcd Andrej. 92. 18053, 500. 22. Zoprt sprejet: Frank K&marm. 87, 17279, 1000, 26. 8v. Cirila in Metoda, štv. 16, Johnstown, Pa. Suspendiran: Frank Stefanei^h, 75, 16425, 1000. 38. Sv. Jožefa, štv. 17, Aldridge, Mont. Odstopil: Frank Veržnik. 80, 10717. 1000. 28. P'vstopil k društvu sv. Štefana, št. 58. Bear f'reek, Mont.: Joseph ni«. 84. 10274, 1000. 22. Sv. Alojzija, itv. 18, Rock Spring, Wyo. Sn^p. ndirani: l>olinar Matevž, 88, 12131, 1000, 21; Ivanei^h Bi-kan, 86, 15180, 1000, 26; Lipar Aluis. 88, 11159. 500, 21: Lipar Fran-eiska 91, 13711. 500. 19. — Odstopila: Skerl Helena, 77, 8714. 500, 29. Zopet sprejet: John Jančar, 80, 12515. 1000. 29. Suspendirani: Fishar Geo, 64. 2659, 1000. 40; Kozale Anton, 85, 1*73«, 1000, 25; Posold Edward, 91, 6895, 1000, 16. Sv. Alojzija, itv, 19, Lorain, Ohio. Pristopil: Matija Pns. 84, 18387, 1000, 32. Prbtopil - Frank Mahnič. %6, 18395, 500, 29. M . \ Sv. Jožefa, štv. 2C, Gilbert. Minn. Suspendirani: Anton Juhant. 69. 12174. 1000, 40: Anton Lop. 88. 5001, 1000, 18. Zopet sprejeti: Anton Lop. 88. 5001. 1000, 18: Anton Juhant. 69, 12174, 1000. 40; Anton Mohar, 82, 14336. 1000. 29: Marija Mo-har. 84, 14350, 500, 27. Pristopila: Katarina Levstik. 83. 1S3S6. 500, 32. Prestopil k društvu sv. Jožefa, At. 85. Aurora. Minn.: (5u«tav Širea. SS. 7362. 1000, 19. * Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo. Suspendiran: .lohn Tursieh. 92, 12356, 1000. 17. Sv. Jttrija, štv. 22, So. Chicago, HI. Zopet sprejeti: Brdar Geo 72, 1538, 500, 30; Kolar Josip. 09. 10037. iT)00. 39: Bukovimi Josip. 79. 6167, 1000, 27; Supar Martin. 73. 7736, 1000. 34; Rime Kri*t, 69, 10203. 1000, 39; Smilanie Max, 6 1 r>97. 1000.35; Brdar Maria, 82, 8842. 500. 24; Kolar Maria. 70. '4064 1000. 41 ; Smilanie Maria. 70. 8870, 500. 36. Zopet sprejeti: Makar John, 72, 1569. 1000,-30; Grahovae Tomo, 92. 12535. 1000. 22; RadoševiČ Anton, 90. 15507. 1000, 22; Makar .Je-' la, 74 8862. 500. 32: Grahovae Eva. 92, 17871. 500, 22. — Suspendi-| rani. Si'par Martin. 73. 7736. 1000. 34; Oberman Anton. 88, 5653. 1000 18; Kalic Katarina, 82. 13619. ".00, 28. Suspendirani: Tomo Grahovae. 92. 12535. 1000. 18; John Makar. 72. 1569. 1000. 30: Anton Radoševteh 90. 15567. 1000. 22: -Tela Makar. 74. 8862. 500. 32: Eva Grahovae. 92. 17871. 500, 22. Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth, Minn Pristopil: John Skof, K7. 18374, 1000. 29. — Suspendirani: Ko rt ii Franc, 07. 1702. 1000. 30; Ilaršič Jakob, 59. 1719, 1000, 43. Pristopila: Ivana Blatnik: 80, 18412, 1000. 35. Zopet sprejeti: Koren Frank. 07. 1702. 1000. 36: Ilaršieh .laeob. 59, 1687, 1000. 42. — Suspendirani: Starin Peter. 80. 10197. 1000. 28. Pristopila: Mary Dolinšek, 95, 18389, 1000, 21. Pristopil k društvu sv. .Tožefa. št. 85, Aurora. Minn.: Anton Oven. 17784. 1000, 2«. Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg, Zopet sprejeti: John Kral. 83, 14529. 1000. 28; Gasper Bit ene. 86 17741. 1000. 28: Geo Žepuhnr. 59. 18161. 1000, 42; Ana Kral 87. 14530. 1000, 24. Zopet sprejeti: John Ogrizek. 70. 4087. 1000, 29: Katarina Ogrizek. 80. 8966. 500. 20. — Suspendiran: Geo Sudetieh, 80. 16S79. 1000 33. Pristopil: Bernard Frank, 86. 18340, 1000. 30. — Zopet sprejet: G^o Sodetich, 80. 16879, 1000, 33. — Suspendirani: John Kral, S3. 14529. !000. 28 : Gasper Bittens. -0. 177741. 1000. 28: Geo Zepuliar. 59. 1S1G. 1000. 42: Ana Kral, 87. 14530. 1000. 24. Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo. Suspendiran: Gregor Hribar, 79, 10518, 1000, 29. Prestopil k društvu sv. Štefana, št 58. Bear Creek. Mont.: Martin Žibt rt. S3. 12483. 500. 29. Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo. r-tan: Frank Sedmak, 79, 11145. 1000, 30. Pristopil k društvu sv. Mihaela št. 27, Diamondville. Wyo.: Andrej P ternel. 72, 3100. 1000. 35; Johana Peternel, 80, 8992. 500. 26. Sv. Jožefa, stv. 29, Imperial, Pa. Zo;:. t sprejeti: M;di Anton. 91. 17442. 1000, 23; Potočnik John. s7 12302, 1000, 22; Potoenik Mary, 85, 15724, 500. 27. — Suspendiran- Brenči«" Josip. 85, 13710, 500, 25. Zopet sprejet: Matija Grohar. 78. 15722, 500. 34. — Suspendirali: Frank Mali. 95. 17360, 1000. 19; Anton Mali, 91, 17412. 21. Ht00. 22; John Potočnik. 87. 12302, 1000. 23: Marv Potočnik. 85. 15724 500. 27. Sv. Jožefa, štv. 30. Chisholm, Minn. Prestopil k društvu sv. Marija Trsat-št. 109. Keevatin. Minn.: Anton Turk. 81. 17000, 1000, 33. Zopet sprejeti: Ciprijan John, 72. 15866. 1000. 40; Dobelak John 90. 10757. 1000. 23: Laurich John. 81, 64S5, 1000. 26. — Suspendirani: Jakše Josip. 77, 1952, 1000, 25: Miklaucich Ignat. 80. 4140 1 000. 25: Požar Frane. 90. 10740, 100O. 18; Jakše Marija, 82. 4041. 500. 24; Miklaucich Ivana, 84, 9055. 500, 22. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika. št. 37. Cleveland. O : John Champa, 82. 17S39. 1000. 32. Pristopili: Anton Dejak, 85, 18396. 1000. 31; Louis Kozina, 83. 18397. 1000, 33; Matevž Trdan, 89. 18398. 1000. 27. Zopet sprejeti: Miklaucich Ignac, 80, 4140, 1000, 25: Miklau-ci;-h Johana, 84, 9055, 500. 22. — Suspendirani: Zlatorepec John. 87, 11024. 1000, 21; Vardnar Frank, 90, 13724. 1000, 20; Faliea Mihael. 6 - 11691. 1000. 41; Zaje Frank. 79, 1986. 1000. 28; Hren Frank 78. 416 1000. 29; Balich Elv, 82. 6762. 1000. 25; Hren Milka. 85. 9036. ^no, 21: Crnof Marija, 64. 9034. 500. 40. Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, P en na. Pristopili: Josip Ivšič, 94. 1^399. 500. 22: Simon Levstik. 93, 18100. 500, 23. Suspendiran: Pangerc Rupert. 77. 10517. 1000, 31. Sv. Marija zvezda, štv 32, Black Diamond, Wash. Zopet sprejeti: Kresovich Andrej, 8S. 15990, 1000. 25: Kreso-vieh Anton, 83. 16004, 1000. 30; Maljevac Anton. 85, 16808, 1000. 28: Maljevac Marija. 92. 16816. 500. 21. — Suspendirani: Komar Josip, 77, 2106. 1000, 25; Komar Frančiška, 80. 9201. 1000. 31 : Frol Josip, 82. 15989, 1000, 31. Pristopil: Anton Kral, 80. 18292. 1000. 35. Suspendirani: Kresovich Andrej. 88, 15990, 1000. 25; Kresovih Anton, 83. 16004. 1000, 30; Maljevac Anton. 85. 16808, 1000, 28; Ste-mae Joseph, 87, 17425. 1000. 27; Maljevac Mary, 92. 16816, 500. 21. Zopet sprejeti: Jos. Frol. 82. 15989, 1000, 31; Josip Komar, 77. 2106, 1000. 25: Franea Komar, 80. 9201, 1000. 31. Sv. Barbare, štv. 33, Tresti«, r_. Prestopili k društvu sv. Pavla, št. 116, Delmont, Pa.: Frank Božnar. 88, 16458, 500, 25; Frank Podobnik, 17367, 500. 30; Paul Strehar, 87, 14755. 1000. 24. Sv. Petra in Pavla, štv. 85, Lloydell, Penna. Zopet sprejete: Vernik John. 71, 10642, 1000. 37. Sv. Alojzija, Štv. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: Geo Smokvina. 75. 18356. 1000. 41 : Josip Turk. 96. IS357. 1000, 20. Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio. Zcpet sprejeti: Straus Anton. 84. 14752, 1000. 27; Slabič Josip. 70. 14336, 1000. 41: Tomažin Domjan. 85, 16871. 1000. 29; Tekaučič Jacob. 88. 4857, 500. 18; Lunder Josip, 79, 6859, 1000, 28; Lunder Frančiška, 87, 9397. 500. 20. — Suspendirani: Jevc Ciril, 95, 9902, 1000, 18; Leskovec Frank, 84, 12295. 500, 25; Lustrik Peter, 87. 17743 1000., 27; Mirtich Andrij, 96, 17052, 1000, 17; Modič Frank, 92, 17909 500, 22; Skulj Josip, 67, 4508, 1000, 39; Skulj Uršula. 79. 9418, 500, 27; Jemejčič Ivana, 76, 9902. 500. 31. GEO. L. BR0ZICH, tajnik. Ujetniški tabori v Sibiriji. je ogledal v Sibiriji tabore vojnih ujetnikov in je o teh posetih poro <"al obširno. šče. Oba tabora sta nameščena v mladem prostranem jelovji peščenih tal in ležita dokaj nad mestom v, , , I v lepi zdravi legi. Kolibe čedijo I ooblast-enee ameriške vlade si skrbno ter pazij0. (la 8e v poslopja. opravo in obleko ne zanese mrčes. V božjo službo je določena u-jentnikom veliko koliba. Splošno O Tomskem taboru poroča, da1 izgledajo tu ujetniki jako zdravi, je tam nastanjenih 20.08S ujetni-j Stanovanja so prikladna in hrana kov. 3Ied 483 častniki jih biva 75. dobra ter okusna. Častniki stami-v zidanem poslopju, ki je rabilo j jejo v prostornih prejšnih-tam »va-pred vojno v stan ruskim častni- njih ruskih častnikov. kom. V vsaki sobi stanujejo štirje Vse drugače prijazno je manjše in čedna in o ravnanju ž njimi večina ni pritoževala ničesar. — Častniki, ki so v Tomsku nastanie- rna, taborišče z 2500 ujetniki. Tukaj 1 s,,;so kolibe snažne ii: h pem redu. pe V Razdoloju je v dveh taborih . , .. , _ , .. . 8000 ujetnikov. Prvi ima 150 častni po privatnih hišah uživajo ee- nikov in nm vojakov (lrufri 4000 lo različnih prostost,. Lahko se iz- ^ojakov. l>ti dastlliki stanujejo prehajajo no prostranin senčnih u-^i, , . ^-•. -i ' ' ' ' 1 . v iiveh nadstropjdi tiovsem zidane dkoder si. odstranili vrteh. jih olulelujejo za zabavo ali igrajo športne igre. Nedostaje jim seveda knjig in ako bi se jim moglo preskrbeti teh. bila hi /arij. velika dobrota. V Irkutsku biva 273 častnikov in sicer po ruskih častniških stanovanjih. Poročilo pravi, da stanovanja nisi. prenapolnjena. Poročevalec je posetil častnike v spremstvu taborskega poveljnika in jih je povabil, naj mu izrazijo pritožbe o ravnanju ali sicer, ako jih imajo. Poveljnik je obljubil, da izpolni skoro vse prošnje, le večje prostosti ni hotel dovoliti, ker so baje malo prrj ušli trije častniki in se morajo radi tega ukazati o-strejše varnostne liaredbe. Splošno se je vedel poveljnik uljudno in ujet polkovnik se je izrazil pohvalno glede upoštevanja pritožb. Tabor v Innokentijevskiji je oddaljen okolo deset vrst od Irkut-ska, a tja se pride preko skoro ne- vojasmee. moštvu nainenqeno opravo. Prej so uživali častniki dokaj prostosti, odkar pa ji h je enajst pobegnilo preko kitajske meje. so ostalim dosti prikrajšali prostost. Poročevalca so prosili častniki takoj, naj posreduje pri polkovniku glede o-mirjenja prikrajšav in skoro vsem prošnjam je ugodil polkovnik. Moštvo se mu je zdelo tukaj od vseh ujetnikov, kar jih je videl po taborih. v najboljšem položaju. Najbrž radi tega. ker imajo prikladnega posta. O taboru v Krasnojarskn poroča: — Minulo pomlad se je razširila med vojnimi jetniki v Ivras-nojarsku prav zelo bolezen pega-, sti legar, ki je divjala do julija vedno huje. Povzročile so jo menda tudi tukaj uši, ki jih imajo vsi iz strelskih jarkov došli ujetniki. A omejili so kugo vendar, tla. u-krotili. Dočim je od februarja do dostopnega močvirja. Tabor nad- \ julija umrlo na legar ju in pega-zira polkovnik Rostotov. navidez- stem legar ju v Krasnojarskn nad no dobrosrčen in razumen mož. —j 1000 ujetnikov, ni sedaj na pega-Nastanjenih je 175 častnikov injstem legarjn nihče bolan, Je šest 4494 mož. Poleg teh ujetnikov ima i bolnikov je, ki so na sumu. da ima-polkovnik Rostotov oblast nad jo trebušni legar. Okolo 5000 ujet-5000 ali 6000 ruskih vojakov. Po- nikov iz Krasnojarska so poslali veljnik je dal napraviti častnikom na jug na delo k železnicam in v družabne prostore s skupno obed-j rudnike, zato je v taboru seda i le nieo. Poročevalec je govoril z mnogimi častniki in vojaki, a pritožbe ni eul nobene. V ('iti je 26.185 ujetnikov, .mod njimi 505 častnikov, večina pa ni v ( iti temveč v dveh taborih v Antipihi in Peščanki in sicer zunaj mesta v bližini kolibam ruskih vojakov, ki so odšli sedaj na hoji- 3000 ujetnikov. Razven teh je nastanjenih v Krasnojarskn 800 častnikov. s katerimi ravnajo lepo. Plačo so ujetim nemškim častnikom, znižali pred šestimi tedni od 50 na 28.40 rubljev mesečno, to zato, ker imajo ruski ujeti častniki na Nemškem le toliko plače. Avstrijski častniki pa dobivajo 50 rubljev kot prej. Z vsemi častniki ravnajo splošno prijazno in smejo ostajati zunaj navadno do desetih zvečer. Nanovo grade 70 kolib, vsako za 2-">0 mož. Grade jih po ruskem načinu in jih okopavajo in obmetavajo z zemljo. Tako odete bodo gotovo prikladno zimsko bivališče. "Volne, volne 1" Znana»italijanska pesnica Annie Vivanti priobčuje v '* Timesu'' pismo v katerem hoče obrniti pozornost javnosti na italijanske vojake, ki zmrzujejo. Pravi: '"Vračam se iz Italije, kjer sem obiskala nekaj krajev na bojišču in več bolnic. Italijanski vojaki se bojijo v prvi vrsti strašnega mraza, ki jih muči na višinah 3300 metrov nad morjem. Mnogo berzaljerjev in in-fanteristov je s solnčnega juga, iz Neaplja in Sicilije, ki niso poprej nikdar videli snega. Sedaj stojijo v snegu do pasu in umirajo v snegu. V Italiji ni zadosti volne, da bi se obleklo vojake tako. kakor treba. Po cestah sicer gredo vozovi v vseh mestih in kliče se: "Lana, lana!" in odpirajo se okna, .skozi katera padajo volnene obleke. rute, ovratniki kožuhov, par nogavic, ali vse to ne zadostuje. Mraz na gorah ^je večji od dneva do dneva. Na stotine italijanskih vojakov v tankih rjavozelenkastih uniformah prinašajo v bolnice; zmrznjene imajo ude, roke jim odpadajo in tam ležijo med svojimi ranjenimi tovariši, molčijo in trpijo. Bolniška postrežniea mrmra: "ni ranjen, zmrznjen je" in se o-brne žalostno v stran." — Italijanski vojaki seveda trpijo mnogo. ker jih Italija sploh ne more obleči proti mrazu in ker se italijanski vojskovodje sploh niso nič pripravili na zimo, misleč, da oni končajo svetovno vojno v par mesecih. Vojake so poslali "na sprehod v Avstrijo", pa zmrzujejo še v letu 1910. na visokih Alpah. Draginja na Angleškem. Londonski *4Economist" priobčuje statistiko cen najvažnejših 22 živil in surovin na Angleškem. — Povprečno ceno od 1U01 do 1905 jemlje za ta živila 100. erne 1. avgusta 1914 so znašale 122. cene decembra 1915 pa več. kakor 165. : Poleg članovega imena, navedene številke zuačijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretia zavarovano avoto, četrta razred. SL0VENSK0-AMERIK4NSK1 KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in naroda. (Pesem.J p— Običajni Koledar. • Strain^ KfetOSlt Krogla. — Maska. «Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. < Fran-, oija v vojnem časa. <—< Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. ~ Duševni blisk. * Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, • Eksple* sivne snovi. *—< y lekarni "Avb tri j a". . Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. « Julija Romain. Rmena pošast. Doživljaji ¥ ■raku. Podzemljsko mesto v ^VieliczkL Čustvena udova. ■ Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. • Bodočnost Evrope*. • Urednik. Pohab* ljenee. * Le BetaiL •—• O vzrokih svetovne vojne. • Petindvajset frankeV« ^ Kako nastane strelni jarek, Kdo je bil 1 — Klasični topovi. »Pe« v ve}« ni. Belgijska armada. « Pri generalnem štabu. —< O podobnosti dvojčka < Ljubi denar. —»Srečanje. «Mobilizacija v Venezueli. « fipecialitete. Prvi polet iz Evrope v Ameriko. Čudne zgodbe. *— Rdeči trak. Preglii dogodkov svetovn« vojnfe »Kita] ski tipi, • Bmelnice. OglaaL ■lika: Italijanski Vodljivi Erakoploig nad Benetkami. ^ Sestanek nemlkega lM avstrijskega cesarja. • Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. Turška artilerija na Galipolisu. •—• Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč}* ne avstrijske granate. • Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji, m Italijanski bersaljeri v boju. —• Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. Ranjeni Rusi, zapuščeni o4 svojih ob priliki bega iz Varšave.^— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane #4 avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. ■— Učinek avstrijskih granat v Zagradu. ■—> Ameriški podmorski čoln« — Vojni arsenal t Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Fort itv. U pred PrzemjBlom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. —« Avstrijska havbična baterija t akciji Pogled na del Varšave. — Bolgarski čete na gorskem prelaza ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v R«> siji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. •-» Prizor iz Lvovaf Učinek avstrijske granate v Anconi — Avstrijska invazija na Poljskem ~ Baski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov, — Bovec s Prestrelj-klikom. ^riglavake pegorje SLOVENIC PUBLISHING CO. aiw TOM, », T, T Mali junak, J7 spominov ntvnnncn. Ruski spiral p. M. DoGtojcvskij. Bilo mi je enajst let, ko so ine meseca julija poslati obiskat so-r»>diiika T—va v pod moskovski vasi. Imel je t«*daj T—v na pose-tih kakih petdeset ljudi, če ne več. Ker jih ravno nisem štel, s<* ne spominjam več natančnega števila. Rilo je hrupno in veselo. Zdelo se 1 i je, da se obhaja praznik, ki se je začel samo zato. da nikoli ne preneha. Imel si vtis, da se je naš gostitelj zarekel, da v najkrajšem času požene vse svoje o-gronino premoženje; in res se mu je pred kralkim posrečilo uresničiti to nakano, to je zapraviti vse do zadnje pičiee, do zadnjega novčiča. V«ak trenutek so dohajali novi gostje; saj pa je bila Moskva prr>d nosom, oddaljena par korakov, tako da so odhajajoči delali wirno prostor novodošle-eem, praznik pa je nemoteno nadaljeval. Zabava je sledila zabavi in domislicam ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj jezdarenje po okolici v p»-lih 1 ropa h. zdaj i-».let i v borovje ali pa po vodi. pikniki, obedi na prostem; večerje na obširni hišni terasi, obstavljeni s tremi vrstami dragocenih cvetlic, ki so napolnjevale s svojimi vonjavami s ve/i nočni zrn k. pri sijajni raz svetljavi, vsled katere so se naše dame, že itak same lepotice, zdele .se prehstnejse s svojimi iskreči-mi očrni, s svojimi križajočimi se. razposajenimi, kot zvonček zvon-kega smeha polnimi pogovori; potem ph-si. godba, petje. f'e se je nebo Čmerilo — žive slike, ugan ke. pregovori, domače gledališče Nastopali so sijajni govorniki, pripovedovalci, saljivei. Nekoliko oseb se je posebno od likovalo. Razume se samo ob sebi da so bila obrekovanja in spletke na dnevnem redu, ker brez njih hi s vet sploh ne imel obstoja in bi milijoni ljudi pomrli od dolge-ga rasa kot muhe. Ker pa mi je bilo tedaj šele enajst let, se nisem brigal za te osebe, ker vsa moja pozornost je bila obrnjena dni gum. Sicer sem zapazil marsikaj, toda daleko ne vsega, dasi sem se pozneje marsičesa spomnil. Edino le sijajna >tran slike j<» zanimala moje otročke oči: oduševljcnje. Mesk. hrup, — vse to, česar dotlej še nisem videl niti slišal, in me tako prevzelo in začudilo, da -em bil prve dni kar v omotici iti da se je v moji majhni glavici \ vrtelo. Veti no govorim le o svojih enajstih letih, pa saj sem bil res še otrok. Marsikateri teh lepih žensk ni niti v glavo prišlo, da bi povprašala po moji starosti, ko me j** ljubkovala. Toda — čudovito! Meni samemu nerazumljivo čustvo se je že zbudilo v meni. Nekaj dotlej še nepoznanega in neznanega je šuštelo po mojem srcu. Zakaj mi sree včasih gorelo in trepetalo kakor prestrašeno in mi sililo nepričakovano rdečico v obraz? I * r I i so trenutki, ko sem se nekako sramoval in bil zelo razžaljen radi raznih svojih otroških predpravic. Drugič zopet ve meje polaščalo nekako začudenje in u-liajal setn tja, kjer me ni mogel nihee videti, kakor da si želim oddahniti in se nečesa spomniti, m'-<"''*ga ta kesa. kar srni po svojem mnenju dotlej prav dobro vedel, sedaj pa hipoma pozabil, ki pa mi je tako potrebno: da brez tega za sedaj sploh ne morem nastopati in nikakor se shajati. Dozdevalo se mi je naposled, da sem vsem utajil nekaj, česar bi za nič in nikomur na svetu ne povedal. zatem, da je mene, malega dečka, sram do solz. Zaeutil sem kmalu sredi viharja, ki me je obdal, nekako osamelost. Bili so tam tudi še otroci, toda vsi ali dosti mlajši ali pa mnogo starejši od mene; hicer mi je bilo prav malo do njih. Seveda bi se meni sploh ničesar posebnega ne zgodilo, da nisem bil v takem izjemnem položaju. V očeh vseh teh krasnih dam sem bil ^ vedno ono malo. neopredeljeno bitje, katero sempa-tam rade pobožajo in se z njim poigrajo kot z malimi punčkami. Zlasti ena med njimi, očantjoča plavolaska. z bujnimi in gostimi latani, kakorMnih nisem nikoli več pozneje in jih gotovo nikdar več ne bom videl, se je očividno zaklel«, ds me ne pusti pri miru. Smeh, ki se je razlegal okoli naju, ki ga je vzbujala s svojimi rezkimi, razposajenimi domislicami na moj račun, kar ji je bilo v očividno naslado, je mene spravljal v zadrego, njo pa v radost. V penzijonatu bi jo gotovo vse to-varišice imenovale poreduieo. Bi ta je čudovito lepa in bilo je nekaj v tej lepoti, ki je kar šalilo v oči na prvi pogled. Niti najmanj ni bila podobna tistim pritleka-vim, sramežljivim plavolaskam. belim kot volna in nežnim kot bete miške ali pastorske ličere. Rasti je bila srednje, života malce polnega, toda nežnih, lahkih, čudovito začrtanih obraznih potez. Nekaj kot blisk švigajočega je bilo v tem obrazu; saj pa je bila sploh vsa polna ognja, živahna, hitra iti lahka. Iz njenih velikih oprtih oči kakor da so sipale iskre; žarele so kot deina nt i. Za ves svet ne menjam takih modrih, iskrometnili oči z uobenimi črnimi, naj si so bolj kot najbolj črni andaluški pogled. Ni malo vam ni moja plavolaska zaostajala z a son o znamenitno brunetko, ki jo je o-peval znan in izboren pesnik, ki se je vrhu tega še v tako krasnih verzih zaklel vsej Kastiliji, da je pripravljen polomiti si kosti, da hi mu bilo le dovoljeno, da se dotakne samo s koncem prsta man-tilje svoje lepotice. V dopolnilo naj še navedem, da je bila moja krasotica na j vesele j Ša vseh lepotic na svetu, da se je najbolj razposajeno smejala, da je bila nagajiva kot dete, dasi je bila že pet let poročena. Smeh ni ostavrl nje-■lili ustnic, svežih kot sveža jutranja vrtnica, ki je pravkar odprla prvim sol učnim žarkom svoj rdeči, vonjajoči popek, na katerem se še niso posušile debele, mrzle rosne kaplje. Spominjam se. da se je vršila lrugi dan po mojem prihodu domača predstava. Dvorana je bila, kakor pravijo, nabita do zadnjega kotička in niti enega ' prostora li bilo praznega. Ker sem se bil slučajno nekoliko zapoznil, sem bil primoran naslajati se nad igro *toje. Toda vesela igra me je vlekla vedno bliže in neopaženo g.--m se prerinil do prvih vrst, kjer sem naposled tudi obtičal ter se naslonil na naslonjalo sedeža, na katerem je sedela neka dama. Bila jo to moja plavolaska; toda te-laj še nisva bila znana. In tako tt-m se nenadoma zagledal v njena "udovito zaokrožena, zapeljiva, polna, bebi kot mlečne pene ramena. dasi mi je bilo vseeno: ali srledati čudovita ženska ramena ali pa čepeč s škrlatastimi pentljami, ki je skrival sivolso glavo častitljive dame v prvi vrsti. Poleg plavolaske je sedela prezrela gospodična, ena tistih, ki se rade, kar sem imel pozneje priliko po-gostoma opaziti, sukajo okoli lepih mladih žensk, zlasti takih, ki ne gonijo od sebe mladine. Toda pustimo to. Ta-le gospodična je opazila moje opazovanje, se nagnila k sosedi in ji hihitajoč šepnila nekaj na uho. Soseda se je takoj obrnila, in pomnim, da so njene žareče oči v polumraku tako zabliskale name, da sem se. na kaj takega nepripravljen, zdrznil, kakor da sem se opekel. Krasoti-ea se .V1 nasmehnila. "Ali vam igra ugaja?'' me vpraša in mi lokavo in posmehljivo zre v oči. "Da", odvrnem in jo še vedno :ar .p je v idno gledam začuden, ugajalo. "Zakaj pa stojite? Utrudite se. Ali nimate sedeža?"' "Ravno to je. da ga nimam", ji odvrnem bolj prevzet od te o-kolišeine. kot od iskrometnili oči lepotice, in se silno razveselil, da sem našel naposled dobro srce, kateremu morem potožiti svoje gorje. "Iskal sem že, toda vse je zasedeno"*, pristavim, kakor da se pritožujem. da so vsi stoli zasedeni. <:Pojdi «em", mi reče živahno, odločna v vseh svojih sklepih, kakor sploh odločna v vsaki svoji blazni ideji, ki bi ji skočila v njeno vseh muh polno glavico, "pojdi sem in sedi mi na kolena!" "Na kolena...?"' ponovim v zadregi. Povedal sem že, da so me nioje predpravice začele r«*sno žaliti in me peči. Ta je pa kot nalašč prekašala daleko vse druge. Omenim naj, da sem bil že itak vedno plašen in sramežljiv deček, tedaj pa sem se še nekako posebno jel plašiti žensk; zato sem tudi prišel v tako silno zadrego. "Seveda, na kolena! Zakaj mi ne mara« sesti na kolena?" je si lila. se vedno bolj in bolj smejala, da je naposled prešla v grohot. bog ved i zakaj, morebiti radi svo-ie domislice ali iz veselja, da me je spravila v tako zadrego; sicer pa ji jc bilo ravno tega potreba. Rdečica me je oblila in zmedeno sem obračal o£i naokoli, kam bi ušel. Toda prehitela me je; kajti vjela me je za roko, samo zato, da bi ji ne ušel. Potešila jo je k sebi, jo k mojemu največ jemu začudenju povsem nepričakovano stisnila v svojih porednih vročih prstkih in mi jela lomiti prste s tako silo, da sem moral napenjati vse svoje moči. da nisem zakričal in delal pri tem pre-sincšne obraze. Vrhu tega sem prišel v strašno začudenje, strmeli je in eelo grozo pri spoznanju, da se najdejo take smešne in zle dame, ki govore z dečki take neumnosti. pa še tako liudo šč i pijejo, bogvedi zakaj in kar javno. Najbrže je moj nesrečni obraz izražal vse moje strm en je in nepoj-movanje, ker mi je saljivka lioho-tala v oči kot nora. obenem pa vedno huje in huje ščipala in lomila moje revne prste. Bila je vsa vzhičena vsled radosti, da se ji jo vendar posrečilo nakuriti jo. spraviti v zadrego bednega dečka in ga. popolnoma osmešiti. Moj položaj je bil obupen. Prvič: žarel sem sramu, ker se je vsa okolica obrnila k nama, nekateri str-meč, drugi s smehom, ker so takoj spoznali, da je lepotiea zopet eno uganila. Drugič: bil bi na vso moč rad kričal, ker mi je lomila prste tako neusmiljeno ravno zato, ker nisem kričal; toda sklenil sem kot Špartanee prenašati bolečino iz strahu, da s krikom ne napravim zmešnjave, po kateri sani ne vem, kaj bi bilo z menoj. Docela obupan sem začel naposled boj in jel na vso moč vleči k sebi svojo lastno roko, toda iiran-ka moja je bila močnejša. Naposled se nisem mogel vzdržati in sem zakričal — ravno tega je čakata! Takoj me je spustila in se obrnila, kakor da ni bilo nič, kakor da je ni nakurila ona, ampak kdo druga, kakor kak šolar, ki jo. da mu učitelj le hrbet obrne, že kakšno naku^ v sosestvu: ali vščipne kakega slabotnega dečka, ali mu da sunek pod rebra, mu stopi na nogo. mu izpodnese komolec in se takoj obrne, napravi pazljiv obraz, se zaglobi v svojo knjigo ter pusti razjarjenega gospoda učitelja, ki je planil kot jastreb, ko je začutil nemir, z dolgim in nepričakovanim nosom. Toda na mojo srečo je vzbujala ravno tedaj občno pozornost mojstrska igra našega gostitelja, ki je nastopil v predstavljajoči se igri. neki Seribejevi komediji, v glavni ulogi. Vse je zaploskalo, jaz pa sem porabil ta hrup in smuknil iz vrste ter zbežal na drugi konec dvorane prav v nasproti ležeči kot, odkoder sem. po-tuhnivši se, za stebrom gledal z grozo tja. kjer je sedela kovarna lepotica, še vedno je hohotala zakrivajoč si z robcem ustnice. In še dolgo se je obračala, me iskala po vseli kotih ; najbrže ji je bilo zelo žal. da se je najin čudni spopad tako hitro končal, in razmišljala, kako bi še kakšno uganila. Tako sva se seznanila, in od tega večera me ni pustila niti za trenutek pri miru. Zasledovala me je čezmerno in brezsrčno ter postala preganjalka, tiranka moja. Vsa komičnost njenih postopkov je bila v tem. da se je hlinila čez nšrvji zaljubljeno vame in me javno smešila. Razumevno, da je bilo vse to meni, pravemu divjaku, do solz težko in protivno; par-krat mr je spravila v tako kritičen in resen položaj, da sem bil pripravljen spopasti se s svojo kovarno oboževateljico. Moja naivna zadrega, moja obupna nevo-U1* ji j'1 dajala nova krila pri preganjanju brez konca in kraja. Ni poznala usmiljenja, jaz pa nisem vedel, kam naj se ji skrijem. 0-koli naju razi r gaj oči se smeh, ka-terega je znala tako spretno izvabljati, jo je še bolj podžigal k novim norčijam. Naposled pa so začeli uvidevati, da gredo njene šale malo predaleč. In res si je, kolikor se sedaj spominjam, že malo preveč dovolila s takim otrokom kot sem bil jaz. Toda bila je že takega značaja. Očividno je bilo. da so jo preveč razvajali. Slišal sem pozneje, da jo je najbolj razvajal njen mož zelo debelušen, zelo majhen in zelo rdeč človek, zelo bogat in navidez zelo zaposlen; uren, skrbeč, dveh ur ni mogel vstrajati na e-nem mestu. Vsak dan se je vozil o ko sem jaz. potuhnivši se samot-, no kje v kakem kotu dvorane, brezizrazno zrl na svojo okolico, ker nisem imel drugega posla: kajti redko kdo razvrn moje zasledovalke govoril z menoj. In bilo mi j.- take večere nestrpno dolgčas. Tedaj sem motril obdajajoče me obraze, prisluškoval pogovorom, katerih včasih niti pičiee nisem razumel, in tedaj so mirne oči. krotki nasmeh in pre-lestni obraz gospe M-x (ker bila je to ona bogvedi zakaj vzbudili moje zanimanje in me očarali, in ni se dal več izbrisati iz mojega spomina ta nenavadni, neopredeljeni, toda. nedolžno-sladki vtis. Cesto se je nisem mogel cele ure nagledati: proučil sem vsako njeno kretnjo, vsak njen gibljaj. o-1 pazil vsako vibracijo njenega do-; neeega, srebrnega, nekoliko za-' molklega glasu; — in čudovito! Vse moje. opazovanje me je pri-J vedlo, ne vštevši plašnega in sladkega vtisa, do nedosegljive' radovednosti. Zdelo se je skoraj, da hočem priti na dan neki skrivnosti. _rPH«le S V A 1» I L O k ČAROVNIŠKIMA PREDSTAVAMA, ki ju bo priredil PROFESOR JOSIP ZIMA v nedeljo dne 12. marca 1916 ob 4. uri popoldne in ob 8. zvečer v prostorih rojaka Leo Štruklja. Knickerbocker Avenue, Brooklyn. N. Y. Rojaki in rojakinje Iz Greater New Yorka iti okolice uljudno vabim, tla se teli predstav polno-štrvilno udeleže. Proizvajat bom poleg več zanimivih iircr s kartami. trakovi, grlico, kanalčki, ročki in bodalom tudi šest čisto novih komadov, katerim bo goto-, vo vsak čudil. Jaz jamčim vsake-j mu, da bo zadovoljen, ker igral; bom komade, ki jih še nikdar niste videli. Za obilen obisk se priporočam. S spoštovanjem JOSIP ZIMA, ro-io—3) profesor čarovništva. 01oyeiiflko-Amerikani)rt KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je Na uslugo smo vam. ('e hočete boljše uspevati v svoji trgovini na ta način, da si preskrbite električna znamenja ali lepše razsvetljena izložbena okna — če hočete znižati svoj" stroške na ta način, da boste rabili več ekonomične sile — če hočete razsvetliti svoje stanovanje na lepši in privlačnejši način — pogovorite z nami. Preskrbeli vam bomo rlektričn. silr za >v«-t !obo. gorkoto in silo. • Zastopnik naše tvrdke vas ho na željo oh iskal. Pišite ali telefonirajte takoj. The New York Edison Company At Your Service w General Offices: Irvine Place and 15th Street Branch Office Show Rooms (or the.- Convenience of the Public 424 Broadway J i «]j;| £ streel 126 Delancey Street [ West 42d Stree: -27 V. 125th Street 19 InrwE Place j »36? E 149th Street 'Open until Midnight JL*dai i« kaka droitr« namenjena kupiti bandera, ■Mtavtit xHaljft rrxtlwuB inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujeta aro, veriai««, prlTaafcfc iTštMUff Itd., ne kupite pre] nikjer, da tudi mena aa mm Tirala ta, ppgralaafl • »* nana le 2a. pa al bodete prihranili dolarja. t Cenika , ril rrat pošiljam bresplatna Pilit« teU. *l IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa: Box 328: fc^* '"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVEKtKl DtfiiVWIX v ZDRUŽENIH DRŽAVAH — NAROČITE SE NANJ?« Nov uzoren pisalni stroj! I Dobi se pri: SIiOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnic« 6101 St. Glair Ave., Clew land, Ohio. Charles Karlinger, St. Clair Ave. Cleveland, O Fr. Leakovic, Box 44, -Franklin, Sana. Ivan Pajk, 466 Chertnnt St., Conemangh, Pa. L. Balant, ,112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St.. If Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Claii Ave., Sheboygan, Wis. Aloia Bndman, 737 Hoi mea Ave., Indianapolia, Ind M. Klarich, 832 E. Okie St., Pittsburgh, Pa. M. Peruiek, Ely, Minn. In več drugih naših xaatopni kov po drugih naaelbinak. Fr, Cherne, 9634 Ewinf Ave., So. Chicago, HL Bok Firm, Frontenac Jakob Petrii, Chiaholm inn. Frank Gabrenja, John atown, Penna. Louis Veael, Gilbert, Mai. Kamp, La Salle, HI 12 Ave KUPITE GA SEDAJ! X - ' £* - , s s s Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, kn smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil slicen novemu Oliver Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja maeice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikaea. Ta daje eelo kontrolo 84 erk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le /. 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9 ' takoj ter hitreje in lažje. 17 CENTOV NA DAN! nost, kar se jo je kedaj dalo SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne sta-ne vee kot zastareli v primeri z novim razkritjem. Doeim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenaeili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta. Ce rabite Oliver, je naravno. da si želite najfinejši model. Zapomnite si, da pe ta najnovejši Oliver "9" največja vred- v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični 4;spacer6 in % unče touch ter dodatno poljubni premikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIX-TYPE, ki piše kot tisk. Se danes pišite za vse posameznosti do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 bboadway, new york, n. y. Biaiaaaiaiagf^^ GLA3 NARODA, 10. MARCA, 1916. EMILE GABORIAU: GOSPOD LEC0Q 21 Xndaljevanje ). — Da. fforood. i j pa ru« 1 \ s.* slišal 4n v*c videl. — Kje naj se skrijem? Poka/al j.- na \ rata v katerih hilo veliko okno. Tam n.itri j" teman prostor, gospod uradnik. — Ce pustite vrata priprta, b pod in tefra hot.-la hi rad poveril — je rekel samozavestno. katero gospodinjo ? - No. / g«.-po, ki m*' j.- pred š>-stimi tedni tukaj sprejela. A i.ik<>, z t-r<>-f"» AJilliwrj^vo bi radi govorili. — Prepozno pri-i.ajate. Ona ni v.*.- lastnica thotela. — Zadnji mesec jp vse prodala in s»e prese lila \ svojo domovino v Alzaeijo. Maj je udaril s peto ob tla in zaklel. Ali ni zame ni««o*ar pustila? Ali ste vi morda njen naslednik? — Kal i- n naslednik. - Po denar sem prišel, ki sem ga ji bil dal /n sobo, v kateri nisem niti spal. — Denarja, ki se pa naprej plaea nimajo ktvmarji navade v racati. — To j»- tatvina! — Na policijo bom Šel. Zatem je odš*-l in vrata zaloputnil za seboj. — No. ali nisem dobro odgovarjal — jp vprašal Frie Leeoqa, ko sta bila sama. Da. izvrstno .t«- odgovarjali — jt- rekel Lecoq, — / vso silo unil natakarja vstran m planil skozi vrata za morilcem. Re>xjo se jr- /n.-cl buti. .Maja bo m>>r:da vendar odsotnost gospe •hllnerjeve zelo preplašiti, pa ni bil ne razburjen, ne presenečen. — Ali je morda >!un! l*eco<|OV«i /vijačo? Kako? — Na kak način? Ko se je sestal z očetom Absintom, mu je rekel: - Maj je medpotoma govoril z nekim človekom. Ali vrste, ji» rek»-l star«*»- presenečen. — Mislil sem vi. — S kom je govoril! — Z neko malo, lepo. okroglo žensko. Leeoq je pozelenel od jeze in vzkliknil: — Vsa sre^a se je zarotila proti nam. — Jaz sem lekel naprej, da bi se M.ij ne ,esta! s krčmarieo spravil -iem jo iz hiše, pa ga je srečala na cesti. — Oh. če bi tu vedel, je rekel oče Absint. — Pa saj lui niste . okli. da moram preprečiti Al a ju govoriti s človekom, ki era sreča na cesti. — — I.e potolažite s«\ mogoče bo še vse dobro. M;.j j. bil medtem dospel na bulevard Montmartre. — Stražnika sta morala pospešiti korake, tla jima ni izginil izpred oči. — Ko -ta bila zopet v njegovi bližini, je nadaljeval Leeoq. Sedaj mi pa povejte nekaj podrobnosti. —- Kje sta se »stala? Pri vhodu v ulico Saint-Quentin. - Ali je Maj njo prvi opazil, ali ona njega ? - Alaj je njo prvi opazil. — Kaj je n kla žt nska ? — Slišal nis.-ni ni«Vsar, tinla ženski se je na obrazu poznalo. da je zelo presenečenji — Ali sta s» dolgo časp pogovarjala? — skoraj četrt ure. - Ali veste, če mu je dala krčmariea denar? Tega vam pa ne mor« m povedali. — Kakor neumna sta raa-•ala f rokami, tako »la -«-m že mislil ,da sta se skregala. - Seveda, vedela sta, da ju polieija opazuje. Naenkrat je položil Absint kazalec na čejo in vzklikni): - Kiij pa če bi kr«"*niarie<> aretirali in jo zaslišali? — Zakaj vendar? Ali je ni preiskovalni sodnik že več kot de->etkrat zaslišal, pa ni ničesar opravil in ničesar izvedel? — Presneto .je prefrigana ra ženska. — To pot bi rekla, da jo je srečal Alaj in da je zahteval od nje deset frankov, katere ji je bil plačal za sobo. — Vidite, pa smo zopet na tistem kot smo bili prej. — Toda sklep moramo napraviti. — Ce Tovariš še dozdaj ni obveščen, bo kmalo. — Ž njim bova imela še dosti opravka. — Prokleto! — je rekel oče Absint — meni se zdi. da bi bilo najboljše Alaja znova zapreti. — Ne. ne. nikakor ne. - - Izvedeti moram, kdo in kaj je on in izvedel bom. — Krnelo bova videla, kaj bo napravil, ko ima vendar denar in dober načrt. Kečem vam. oče, da ima oboje. Tedaj je stopil Maj v tobaka r no in se vrni! > sni od ko v ustih. — Oospa Alillner mu je torej dala denar. PETINTRIDESETO POGLAVJE Maj .je bil prijel do malih nlie pri Temple ter obstal pred inalo trgovino. I/ trgovine je prišla prodajalka in ga začela klicati k sobo. - Alaj **e je nekoliko časa ustavljal, slednjič je pa šel za njo. Torej slednjič bo vendarle kitpil obleko — je rekel oče Absint. •— No, saj lahko. — Denar ima. Mladi detektiv je žalostno odkimal z glavo. — Alaj hoče zamenjati svojo obleko, to je res. — Toda kaj nama to pomaga? — To je prva misel vsakega begunca. Leeoq je umolknil. Maj je prišel iz trgovine preoblečen od nog do glave. — Na sobi je imel modre platnene hlače, volneno jopico in visoko belo kapo. katere, je bil potisnil nekoliko na>tran. Svoje obleke ni zamenjal, ampak jo jc nosil zavito v ruti pod pazduho. Leeoq bi bil rad šel v trgovino, pa se mu je zdelo zelo neprevidno. — Začela je resna gonja. — Ozke ulice so hilo polne ljudi. Maj je bil najhrže elalj časa v Nemčiji in v Angliji, ker je per-fektno govoril oba jezika, pa tudi v Parizu se j,- ravno tako gibal ka-