O REDNJA KN,HŽNIC c- 1. Poštnina plalana pri pošti 1121 Ljubljana 10 LET SVETOVNI DAN TURIZMA NOVOS"n SLOVENSKIH ZDRAVIUSC V LEnJ 2005 POSLOVNA ODUCNOST VTURIZMU P.!B TURISTIČNA ~ ... •::.:::= ZVEZA aiiiill SLOVENIJE 100 le-t Glokalizacija Pred mnogimi leti sem vodila majhen hotel. To je bilo na začetku moje turistične poti in potre- bovala sem veliko pomoči ljudi, ki so že imeli izkušnje in znanje na področju turizma. Takratna ministrica za turizem si je vzela čas in me sprejela ter razložila, da mora moj hotel imeti zgodbo. Poslušala sem jo in težko sem razumela, saj je bilo vse, česar sem se dotak- nila, v zelo slabem stanju, ona pa mi je govorila, da potrebujem zgodbo. Bilo je veliko dela. Trudila sem se, da bi imeli vzdrževane sobe, da bi bila kakovost zaneslji- va, da natakarji ne bi kradli, da kuhar ne bi popival. Kaj naj poleg vsega tako očem očitnega lahko predstavlja zgodba? Takrat sem ugotovila, da je biti turist veliko lažje, kot kreirati turistični proizvod. Veliko lažje je tudi kritizirati, kot nekaj dobro narediti. Dejstvo je, da je turizem zelo kompleksna panoga. Zelo hitro se namreč lahko zgodi, da je storitev pisana na kožo nam, ki smo jo ustvarjali, ne pa gostom, za katere ne vemo, kakšen je njihov profil. Skoraj ni minil dan, da se nisem spraševala, le kaj me je gnalo, da sem udobno delo pouče­ vanja zamenjala za poklic v tej panogi? Dnevi in meseci so minevali ob stalnem prizadevanju za dvigovanje ravni kakovosti. Z nenehnim posodabljanjem programov in prizadevanjem za krepitev zavesti zaposlenih sem začela graditi zgodbo. Nekoč v davnih časih je tu živela bogata gospodična. Zaljubila se je v revnega mladeniča. Od takrat so se drevesa začela povezovati, kar je gospoda razumela kot čudež. Zapisala sem jo in jo povedala vsem, ki so kdajkoli obiskali takratni hotel, in počasi se mi je zazdela vse bolj verjetna. Zgodbo sem vpletla v pripravo jedilnika, v oblikovanje spominkov, vsako leto smo tej zgodbi posvetili praznik, kjer so se srečali vsi, ki so kdajkoli bili v tem hotelu. Na ta način smo posebno pozornost namenili vsem našim gostom. V letih vodenja hotela sem tako spre- jela veliko znanih ljudi, vsem pa sem pripovedovala zgodbo. V povezavi z zgodbo smo pro- dajali spominke, bombone ... Zaposleni so pričeli verjeti vame, sledili so mojim predlogom, Šmenta, dan turizma, 12 stran počasi so začenjali razumeti, zakaj je potrebna zgodba in nadgradnja kakovosti na tem področju. Tudi danes, po več kot 15 letih, so za uspeh v turizmu potrebne zgodbe. Pogoj za nadgradnjo kakovosti turistične ponudbe v obliki zgodb so še zmeraj kakovostna ponudba namestitev, dobra kulinarična ponudba, ustrezna tehnologija, kakovost, ki ustreza standardom in ustrezno znanje zaposlenih. Nekaj pa je vendarle druga- če - v veliki meri uspeh kroji globalizacija, procesni pristop, ki omogoča večje racionalizacije. Dejstvo je, da soba in postelja kot jamstvo za uspeh nista bila in nikoli ne bo~ta dovolj. Za pisanje zgodb o uspehu v turizmu potrebujemo zgodovinsko in kulturno dediščino, stvaritve naših pesnikov in mednarodno priznanih umetnikov, znanje strokovnjakov .... Potrebujemo vse in vsakogar, s čimer se lahko Slovenija ponosno predstavi v svetu. Potrebujemo vse, za kar lahko rečemo, da ponuja čustva, vznesenost, vznemirjenost, začudenje in vse, kar zaje- ma paleto čustev. Gostom moramo ponuditi tisto, česar ne morejo najti povsod. Nekaj, kar je naše, lokalno, posebno. Pobrskajmo torej po naših omarah, poiščimo stare predmete, zaigrajmo na piščal iz časov naših prednikov. Prav vsak delček naše prelepe domovine je poln zanim,ivosti. Vprašajmo mlade, kako bi to »staro šaro« zavili v moderno preobleko, kako bi povezali eno in drugo in ugotovili bomo, da marsikaj, kar se nam je v preteklosti zdelo neizrazito, obrabljeno in vsakdanje, pravzaprav lahko pomeni razvoj in dodana vrednost. Vse to lahko sooblikuje in predstavlja trend, ki ga nekateri sodobni ustvarjalci turizma imenujejo Glokalizacija. ~RAGUNČAR ta predor pa še vedno ni odprt! C TURIZEM IN PROMET • TUR!ZEM • 2 - ~-::_-:: . · · • ·.- · ··-- , ~ ---..:.·- : .:_-::-~•~ --__: . • _::;-..:.:.- · - ·.~ .. -,-,.._ ~ -. ,;.~ · - - ··. _ . _ .,_ - __ -:·--;_ .,· • • - . __ c.7. · . -~~ ----.,.,-:::- ··· · · ·.;: •:·--;;-· -c:·~·:--:':-.-~a;;~--;:.•·.1.,:_•j,·.;:_.··--'· ·••::•:;;:.,.: - · - - -· ~ --· Okrogla miza Turizem in promet Problemi našega turizma so infrastruktura, partnerstva in pogoji s strani države JAKICA JESIH; FOTO: VESNA LEŠNIK, HOTEL MONS Ob stoti obletnici organiziranega turizma je Slovenijo obis- kal Francesco Frangialli, generalni sekretar Svetovne turi- stične organizacije (WTO). Letošnje leto je WTO razglasila za leto prometa v turizmu in Frangialli je v svoji poslanici poudaril, da so prevozi gonilna sila turistične industrije. Obstaja namreč neposredna in dokazljiva pov.ezava med doseženim prometnim razvojem in turistično gospodarsko rastjo. Prevozne zmožnosti lahko turistični razvoj spodbuja- jo, pa tudi zavirajo. Japonska in Evropa se lahko pohvalita z razvitim železniškim omrežjem, ki igra v turizmu pomembno vlogo, saj velja za najbolj ekološko sprejemljivega. Turistične države spodbujajo simbiozo najrazličnejših prometnih pove- zav, običajno železniških in avtobusnih. Renesanso v turizmu doživljajo ladjarji, tako na morju kot na rekah. Sodobna in udobna letala, ki zmorejo velike razdalje, omogočajo veliko globalno dostopnost najrazličnejših turističnih destinacij sveta, vendar so to tudi izjemno dragi prevozi. Po morju, po zraku in po kopnem prihajajo turisti tudi k nam. Kako udobno potujejo po naši deželi in kako jih sprej- memo, jih ob cestah dovolj jasno usmerimo na ogled zname- nitosti ali k polni skledi dobre hrane? Očitno zelo pereča pro- blematika je bila povod za (zelo dobro obiskano) okroglo mizo Turizem in promet, ki jo je na pobudo Slovenske turistične organizacije (STO) in ministrstva za gospodarstvo organiziral in gostil hotel Mons. Razprava je bila razdeljena na dva dela; prvi je bil namenjen turizmu v povezavi s kopenskim prometom, drugi pa turizmu v povezavi z letalskim in pomorskim prometom. Uvodne besede so pripadle mag. Tinkari Pavlovčič Kapitanovič, ki je predsta- vila STO-jev projekt TIPS - turistične informacije in promocija Slovenije. Jure Pirc s Turistične zveze Slovenije je izpostavil, da ima Slovenija idealne pogoje za razvoj turizma na pode- želju, v tem okviru pa za razvoj popotništva, pohodništva in kolesarjenja. Mojca Krašovec, direktorica hotela Mons, pa je izpostavila dva konkretna aktualna problema - (ne)postavitev usmerjevalnih tabel, ki bi z zahodne ljubljanske obvoznice usmerjale proti hotelu oziroma v obcestno restavracijo, ter direktni izvoz na njeno parkirišče. Problematika obcestnega označevanja seveda ni aktualna samo v primeru Monsa. »V letošnji poletni sezoni se ni pri nas naključno ustavil niti en avtobus s turisti, vsi naši gostje so bili posredovani preko turističnih agencij. število gostov v osebnih avtomobilih, ki so se pri nas ustavili naključno, je za dvomestno številko,« je povedala Krašovčeva. Vprašanje, »kakšen je racionalni raz- log, da ne moremo dobiti obcestnih tabel, na katerih bi bila poleg oznake za hotel še oznaka za restavracijo in nekatere druge naše storitve«, je izzvenelo retorično, saj Dars vztraja na načelni trditvi, da se pa č držijo črke zakona. Toliko bolj sta bili zato zanimivi repliki Maxa Furlana in Jureta Krajnca z Darsa. Max Furlan, direktor H&C Kongo, h kateremu tabla usmerja že mnogo let: »Niti slučajno nismo zadovoljni z ozna- čitvijo. Označitev smo pod posebnimi pogoji iztržili že pred leti v zameno za škodo, ki so jo Dars in izvajalci gradnje ob nastajanju avtoceste povzročili takratnemu motelu Grosuplje - vendar v smislu stare zakonodaje, da_gre za informativne in ne reklamne table. Sicer pa smo za spremembo črke M (motel) v H (hotel) potrebovali tri mesece.« Tudi on ugotavlja, da imajo kot posledico treh obcestnih usmerjevalnih tabel zelo malo gostov, v letnem obsegu približno osem odstotkov, in poudarja, da obstoječa zakonodaja ne omogoča promovi- ranja (zdrave) obavtocestne gostinske ponudbe. Predstavnik Darsa Jure Krajnc, izvršni direktor za strate- ški marketing, odgovarja: »Vsa avtocestna počivališča in vsi gostinski objekti ob slovenskih avtocestah, ki imajo ta status, so označeni zelo dobro, s tablami en kilometer, 500 metrov in 250 metrov pred počivališčem. Ponudba je jasno označe­ na s piktogrami. Hotel Mons in hotel Kongo nista avtocestni počivališči. Hotel Mons, ki je enak kot katerikoli drug hotel v Ljubljani, je dobil to izjemno priložnost na podlagi različ­ nih urgenc.« Kljub temu da se je prometna varnost v zadnjih desetih letih izboljševala tudi zaradi gradnje avtocest - število smrtnih žrtev se je prepolovilo-, je ta še vedno slabša kot v Evropi. Zato je treba tudi označbe postavljati previdno, da ne bi povzročale dodatnih nesreč. Sogovorniki so se strinjali, da je treba novo prometno zakonodajo, ki je v pripravi, pri- rediti potrebam novih turističnih tokov. Vanjo je treba smi- selno vključiti prometno turistično signalizacijo, ki naj bo po eni strani varna in po drugi dovolj nazorna, da bo dosegla svoj namen. Ne želimo si, da bi bile slovenske avtoceste kot novoletna jelka, kot smo slišali na razpravi, »morda pa bi bilo le smiselno standarde za turistično označevanje nekako poenotiti. In ne pozabimo na vzdrževanje obstoječih tabel, ki so marsikje poškodovane in za katere nihče ne skrbi,« je opozoril Danilo Daneu, predsednik Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS. »Turistično gospodarstvo se že nekaj časa sooča s proble- matiko neustrezne turistične obvestilne in prometne signa- lizacije na javnih cestah, neustrezno signalizacijo zaznavajo tudi številni turisti,« je pojasnila mag. Ana Božičnik, višja svetovalka v Direktoratu za turizem ministrstva za gospo- darstvo. Zato je na pobudo turističnega gospodarstva, še posebej Združenja naravnih zdravilišč Slovenije, Združenja žičničarjev Slovenije in TZS, ministrstvo za gospodarstvo, pristojno za področje razvoja turizma, ob sodelovanju s STO in ministrstvom za promet pripravilo predlog meril in krite- rijev turističnih ciljev oziroma turističnih centrov (na osnovi statističnih podatkov o nočitvah po občinah ter po kriteriju števila in dolžine žičniških naprav), za katere menijo, da bi jih noveliran Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opre- mi na javnih cestah, ki je v postopku sprememb na ministr- stvu za promet, moral vsebovati. Predlogi kriterijev, ki jih je ministrstvo za gospodarstvo že posredovalo ministrstvu za promet, so se usklajevali tudi z Darsom, DRSC-jem z željo, da bodo v noveli pravilnika interesi turističnega gospodarstva upoštevani tako, kot je predlagano. Po ustrezni spremembi pravilnika bo potrebno izdelati celovit elaborat, ki bo natanč­ no definiral obliko in velikost posameznih obvestilnih tabel ter lokacije in število postavitev tabel turistične obvestilne in prometne signalizacije v Sloveniji, ter postavitev tudi finanč­ no ovrednotiti. V izogib neusklajenemu in nesistematičnemu postavljanju teh tabel na terenu ministrstvo za promet pred- laga celovit in enoten pristop izvedbe projekta, kar bo zahte- valo tudi dodatna proračunska sredstva. Dogov6ri s STO, kako na osnovi javno-zasebnega partnerstva celovito pristopiti k izpeljavi projekta in z ureditvijo tega vprašanja omogočiti večjo prepoznavnost in približanje slovenskega turizma in slovenske turistične ponudbe potnikom, ki koristijo sloven- ske javne ceste, že tečejo. Analize kažejo, da se 66 odstotkov tranzitnih turistov odpravi direktno v svojo ciljno destinacijo. Če je stranska pot dobro označena, nanjo rado zavije 20 odstotkovJjudi, 14 odstotkov pa je turistov, ki si deželo raje ogledajo po stranskih poteh. » Če je pri nas signalizacija manj izrazita kot v razvitih drža- vah, po drugi strani pa je nesreč celo več, tukaj ne vidim ustrezne korelacije. Ocenjujem, da to dvoje ni povezano, zato razlog za neizboljšanje turistične signalizacije ne more biti število nesreč,« je povepala mag. Barbara Gunčar, generalna direktorica STO, in pred~gala, da se poišče kompromis, kako v skladu z obstoječo zakonodajo od tranzitnih gostov vendar- le iztržili več, s preusmeritvijo na stranske poti pa omogočiti razvoj tudi lokalnim ponudnikom. Podatek, da se kar 80 odstotkov gostov pripelje v Slovenijo z osebnimi vozili, kaže na prioriteto, ki ni naklonjena javnemu potniškemu prometu. Zato se na tem področju stvari odvijajo še počasneje, vseeno pa se nam prihodnje leto obeta ures- ničitev dolgo pričakovanega projekta enotne vozovnice, ki jo bo mogoče uporabljati za kombiniranje različnih oblik pre- voznih sredstev - vlaka, avtobusa, taksija, mestnega potni- škega prometa in morda še katerega. »Potrebno bo uskladiti vse vozne rede, tako avtobusne kot železniške, tudi tarifne postavke, ter vzpostaviti informacijski sistem za same izva- jalce,« je povedal Robert Sever, sekretar Združenja za pro- met in zveze pri GZS. Matjaž Vrčko, sekretar na ministrstvu za promet in vodja direktorata za prometno politiko, dodaja: »Danes se velika večina potnikov pelje z osebnimi vozili. Naša želja je, da bi se del teh potnikov preusmeril na javni potniški promet, ki bi ga bilo treba seveda narediti dostopnega, kako- - J •• - •• • • ~ ~-- - • _ ~-. .D __ ._ ·c . · - _ --~ - .. ·--~~~ __ TURl~EM IN PROMET• TLJ R!ZEM • 3 .- ..:- :•~;,.- _ . ,. . --- ~ . . . - ·- ·:....; - . - . - . . . . - - . vostnega in sprejemljivega. Uspešnost projekta je odvisna od tega, kako se bomo uspeli dogovoriti z ostalimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi.« Kot primer dobre prakse je Gorazd Hartner, vodja službe za notranji potniški promet pri Slovenskih železnicah, navedel destinacijo Bohinj, kjer ponujajo vlak in avtovlak, prevoz pa kombinirajo z avtobusi in kolesi. Gostom tako ponudijo ogled kraja, hkrati pa ga zavarujejo z vidika ekologije. Sinhronizacijo voznih redov vidi Hartner kot velik problem, dogovori na nivoju javnega prometa pod okriljem ministrstva za promet se vle- čejo že dve leti. Projekt enotne vozovnice zahteva vlaganja na področje tehnologije in informatike, pa tudi dogovor, kako med soudeleženci razdeliti finančno pogačo. »Če bo sistem postavila nevtralna institucija, ga bomo dobili relativno hitro. Dodatno težavo vidim v tem, da premorejo Slovenske.železnice 150 postaj, od katerih ni niti ena tako označena, da tuji gost z vlaka vidi, na katero postajo prihaja in kaj si v bližini lahko ogleda. Naša želja je, da Slovenske železnice drugi vidijo kot partnerja pri sooblikovanju ponudbe. S svojimi sredstvi smo pripravljeni prispevati k temu, da gosta zadržimo v Sloveniji. Naši napori so usmerjeni predvsem v mladega gosta, ki je naš perspektiven gost, saj po podatkih njihovo število vsako leto narašča za 20 odstotkov.« Drugi del okrogle mize na temo letalskega in pomorskega prometa je otvoril Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem. »Letalski sektor je treba podpreti celovito, ne samo na mariborskem letališču in ne samo nizkocenovnih prevozni- kov. Tukaj absolutno ne želimo biti diskriminatorni. Prepričani smo, da se bosta ob vpetosti Slovenije na ta zemljevid obseg turistične dejavnosti in konkurenčnost povečala.« Na mariborskem letališču se spopadajo z nesoglasji med ministrstvom za promet in sedanjim upravljalcem letališča, na portoroškem pa ne uspejo pridobiti ustreznih dovoljenj za podaljšanje steze. Težava je v sprejetju lokacijskega načrta za to območje. Trenutno lahko na podlagi lokacijske informaci- je izvajajo samo nujna vzdrževalna investicijska dela. Ljubo Milič, direktor Aerodroma Portorož: »Aerodrom Portorož se je lani dokapitaliziral tudi z namenom, da se investira v infra- strukturo, v sredstva, v promet, v razvoj samega letališča, predvsem za potrebe piranskega, portoroškega in obalno- kraškega zaledja. Po skoraj dvajsetih letih, ko portoroško letališče ni igralo vidne vloge z vidika čarterskega ali redne- ga prometa, bi tako lahko naredili korak naprej. Portoroško letališče bi lahko sprejemalo tudi goste, ki bodo namenjeni v novi Palace ali na novo golfsko igrišče, vsi skupaj pa bi tako ponudbo Portoroža dvignili na višjo raven.« Pobude za pospešitev rešitve tega vprašanja so bile s strani ministrstva za promet posredovane ministrstvu za okolje in prostor, vendar odgovora še ni. Neuradno pa smo na MOP-u izvedeli, da je bila s strani investitorja res posredovana pobu- da. V zvezi z njo so bili sklicani delovni sestanki, na katerih je bilo ugotovljeno, da pobuda ni bila ustrezno evidentirana in usklajena. Zahtevane dopolnitve do danes MOP ni prejel, zato postopek miruje. Jožef Slana, vodja Direktorata za letalstvo na MZP, doda- ja: »V primeru portoroškega letališča gre za izredno pros- torsko omejitev, ki jo rešujemo že daljši čas, in očitno bo ---· 2.-- treba pred to končno rešitvijo rešiti še določena predhodna izluščili »bolj kvalitetne« od »manj kvalitetnih«. Mislim, da vprašanja.« je zelo malo gostov, ki so odšli od nas nezadovoljni, ne glede na to, kdaj so prišli. Dejstvo pa je, da jih je premalo. Ko bo Obala se sooča tudi z vprašanjem razvoja pomorskega ta masa zadovoljiva, se bo dalo iz nje hitro izluščiti jedro, ki potniškega prometa (PPP). Že nekaj let so prizadevanja je za nas zanimivo.« Da se je treba prilagajati spremembam usmerjena k ustanovitvi sodobnega potniškega pristanišča, trendov, je opozoril tudi Marjan Matevljič, kapitan Marine ki bo služilo servisiranju vseh vej PPP, torej javnega potni- Portorož in predstavnik sekcije za marine pri GZS. Opažajo škega prometa med obalnimi mesti in sosednjimi prista- namreč, da velikost jaht narašča, Jadran so odkrile velike niškimi mesti v regiji, trajektnih povezav z jadranskimi in in mega jahte iz tistih evropskih držav, ki včasih tukaj niso sredozemskimi pristanišči ter potniškega pristanišča, ki bo plule. Težava je v tem, da prihajajo samo poleti in se ne zadr- služilo tudi potovanjem z ladjami za križarjenje. Vsekakor žujejo čez zimo, ko obiskujejo druge destinacije. Želja je, da je za delovanje takega pristanišča potrebna ustrezna pro- bi take ladje skušali zadržati. »Glede na to, da velikost jaht metna infrastruktura. Brez ustreznih cestnih in železniških raste in da računamo na prihod velikih jaht, smo že pripravili povezav z zaledjem in širšo regijo ne mqremo, potrebujemo projekte za širitev - konkretno govorim za Marino Portorož. tudi bližino mednarodnih letališč. Z ustanovitvijo potniške- Predstavili smo jih piranski občini, na žalost pa predlog ni ga pristanišča se od leta 2003 ukvarjaJ" ~--~ ..;. :~-;:'?-o ;~_--:;:•_·,<:_;:,.;. •• .•.•••=•:~ - - - •• - , • Novosti, ki jih pripravljajo slovenska zdravilišča Po številu izvirov zdravilnih voda spada Slovenija glede na velikost med najbogatejše dežele, s 87 termalnimi izviri med najbogatejše dežele. To se odraža tako v strukturnih značilnostih ponudbe slovenskega turizma, zdraviliški turizem namreč ustvarja največji delež prenočitev, kot tudi v hitrosti uvajanja številnih novosti v zdraviliško-turistično ponudbo. Še pred nekaj leti so zdravilišča gradila predvsem termalno- zabaviščne komplekse, tako da se je velikost termalnih vod- nih bazenskih površin (38.000 kvadratnih metrov) praktično podvojila, število evidentiranih vstopov v termalne bazene pa je za dvakrat preseglo skupno število prebivalcev Slovenije. V zadnjih letih posvečajo zdravilišča največ pozornosti novim trendom, ki jih je v evropski turizem prinesla filozofija zdrave- ga načina življenja - wellnessa. Posodabljanje oziroma širitev tako imenovane termalne ponudbe se tako dopolnjuje z novo- stmi s področja sodobne medicine. Upošteva tudi tradicijo termalizma v evropskem prostoru, delno pa tudi holističen pristop, ki se je ohranil v tradicionalni vzhodnjaški medicini. Od približno 25 slovenskih termalno-zdraviliških centrov si jih je 18 pridobilo status državno verificiranega zd raviliš ča, tekom letošnjega leta pa je država na treh lokacijah različnim zdravilnim dejavnikom podelila status naravnega zdravilnega dejavnika. 15 tržno najbolj uveljavljenih slovenskih zdravilišč si v okviru Skupnosti zdravilišč prizadeva za razvoj edine zaščitene kolektivne blagovne znamke v slovenskem turiz- mu - "s lovenska zdravilišča". S tem žel ijo slovenska zdravi- lišča v poplavi različnih ponudnikov na področju zdravstve- nega oziroma wellness turizma izpostaviti svojo specifičnost navezave na medicino in tradicijo. s-odstotni porast gostov v letošnjem letu, od tega kar za 7,3 % tujih, nakazuje pravilnost dosedanjih razvojnih usmeritev zdravilišč, ki so podrobneje prikazane pri posameznih članih združenja zdravilišč. ..,, ..,, Terme Catez Letošnjo novost v ponudbi predstavlja HOTEL ČATEŽ*** z dvema notranjima in zunanjim bazenom ter novi SPA & WELLNESS CENTER, ki gostom odpira svoja vrata v oktobru s prenovljenimi zdravstvenimi prostori (rehabilitacijski fitnes studio, telovadnica, prostori za nevrofizioterapijo, delovno in hidroterapijo, masažni prostori) in bogato ponudbo novih wellness programov. V zaključni fazi je tudi investicija v obnovo grajskega kompleksa na MOKRICAH, ki zajema prenovo graj- skih kašč v apartmaje, ureditev nove večnamenske dvorane ter MAG. RUDI RUMBAK obnovo grajske kuhinje, strehe in fasade gradu. Tako bo hotel Golf - grad Mokrice dobil novo, urejeno celostno podobo. Terme Dobrna Ob koncu leta 2004 so v hotelu VITA Term Dobrna odpr- li nov termalni zunanji bazen z whirlpoolom in otroškim bazenom, ki je povezan z že obstoječim notranjim bazenom. Celotni bazenski kompleks dopolnjuje velika terasa, kjer se občuti sozvočje narave, miru in sprostitve. Ponudbo bazen- skega kompleksa dopolnjuje prav tako konec lanskega leta odprta nova pridobitev - »Dežela savn«, ki nudi dve parni savni izbranih arom, tri finske savne različnih temperatur, od katerih ena izmed njih ponuja pravo sibirsko doživetje, infrar- dečo savno globinskega pregrevanja, ledeno sobo osvežitve, topel masažni ali hladen potopni bazen, Kneippove tuše, Kneippovo pot, Kneippove kadičke, stilsko prirejen dihal- nik lovskega stolpa na terasi, jin-jang fontano ter počivališ­ če z vitaminskim barom. Aprila 2005 so odprli Igralni salon - Casino Dobrna, kjer je 22 videoigralnih avtomatov in elek- tronska ruleta. Nadaljnje investicijske aktivnosti potekajo po projektu prenove skoraj 400-letnega Zdraviliškega doma. Krka Zdravilišča Zdravilišče Dolenjske Toplice V Zdravilišču Dolenjske Toplice obstoječo ponudbo medi- cinsko osnovanih sprostitvenih programov dopolnjujejo programi in storitve Wellness centra Balnea, ki je konec letošnjega poletja gostom ponudil nove in obogatene vsebi- ne. lAGUNA je termalnovodni paradiž, ki z bazeni in whirlpo- oli privablja veliko ljudi. OAZA - svet savn z dvema finskima in dvema turškima savnama, japonsko kopeljo in tropskim vrtom - je dopolnjena z novo Zen sobo za počivanje in spro- stitev, nudistično teraso s hladilnim bazenom, urejen pa je tudi nov prostor za solarij. AURA - masažni center s kla- sičnimi in shiatsu masažami, z Vitasalin centrom in Energy lslandom - je dopolnjena z novimi beautyvsebinami, name- njenimi negi telesa in obraza. Zdravilišče Šmarješke Toplice Konec letošnjega leta bodo v centru Vitarij - oazi miru obsto- ječe vsebine dopolnili in združili v nov medicinski wellness cen- ter Vitarium SPA & Cllt-{IQUE, ki bo zaživel na 800 kvadratnih metrov novih prostorov.«onec leta bo odprt tudi nov hotel, pre- nove in razširitve pa so bile že do začetka poletnih dni deležne tudi bazenske površine - gostom je tako že na voljo nov zuna- nji bazen, povezan z notranjimi termalnimi in bazenski bar. Zdravilišče Strunjan Zdravilišče Strunjan se nahaja v borovem gozdičku sredi zaščitenega krajinskega parka, morja in solin iz rimskih časov. Ponudba zdravilišča je osredotočena na preprečeva­ nje bolezni in v lepotne namene; koristi blagodejne učinke narave - obmorski zrak, morsko vodo in solinsko blato. V Ta laso centru Salia, ki je edinstven ta laso center v Sloveniji, so na voljo talaso programi, klasični kozmetični programi, masaže, aromaterapije, kopeli in specialni programi talaso- terapije - fango obloge in drugo. Terme Laško V Zdravilišču Laško v prihodnjem letu načrtujejo pričetek gradnje novega hotela, s katerim bodo pridobili 420 novih postelj, 2,300 kvadratnih metrov vodnih površin, 1.000 kva- ,:;~ V Ta laso centru Salia v Zdravilišču Strunjan so med drugim na voljo talaso programi, klasičnrkozmetični programi, masaže, aromatera- pije, kopeli in specialn1i"programi talasoterapije - fango obloge. ·""'k J• • • ~· . ~ • • ~ ~ • • • • • SLOVENSKA ZDRAVILISCA.TUR!ZEM•9 ~ : - - - ·~~•~ ;::-,<;.~ •• - - ,, ----• • - ~ . ~ --:.......:. - • - - - . • - ~ - - dratnih metrov savn, 1.000 kvadratnih metrov wellness pros- torov in kongresno-prireditveni center za 1.000 oseb. Terme Lendava Po lanskoletnem odprtju apartmajskega naselja Lipov gaj*** s 84 apartmaji (od 34 do 55 kvadratnih metrov) in novega bazenskega kompleksa (600 kvadratnih metrov) s plavalnim bazenom, otroškim bazenom in počivališči bodo v začetku leta 2006 popolnoma obnovili hotel Lipa, ki praznuje svoj 25. rojstni dan in bo konec februarja 2006 svoje goste pri- čakal v novem sijaju. Namestitvenim in bazenskim novostim bodo dodali še nove wellness in zdravstvene progr~me. Terme 3000 Moravske Toplice Z odprtjem novega centra za zdravje, sprostitev in lepoto Thermalium v letu 2004 ponujajo gostom na 3.500 kvadratnih metrih programe po najsodobnejših evropskih standardih. Posebnost je edinstvena »črna« termomineralna voda, ki s pomočjo klasične in alternativne terapije pomaga pri zdrav- ljenju revmatskih obolenj, bolezni dihal in kože ter rehabili- taciji po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu. Programi s pridihom in izkušnjami Daljnega vzhoda, kot so ayurveda, »stone terapija«, tajske in havajske masaže in drugo, bodo zadovoljili najzahtevnejše goste. V izgradnji je Wellness & Golf hotel***** , sodoben hotel s ponudbo na najvišji ravni, ki bo odprl svoja vrata konec sep- tembra 2006. Vodni užitki v lastnem bazenu (vsaka soba s svojim bazenom), poseben wellness center v zavetju 5 zvez- dic, bližina golfskega igrišča ... so prednosti, ki bodo prepri- čale tudi najbolj razvajenega gosta. Terme Olimia Podčetrtek V wellness centru Termalija goste pričakujejo povečani in spremenjeni, predvsem pa barvitosti polni prostori Terma lije, 2.000 kvadratnih metrov vodnih površin, kulinarični užitki, kotiček za najmlajše, fitnes center ter Spa & Beauty center z novimi storitvami za razvajanje, med katerimi so nekatera edinstvena: hamam, kopel v čokoladi, masaža Pantai Luar. Za razkošje miru in sproščanja lahko gostje obiščejo največji savna svet v Sloveniji, ki se razprostira na 1.550 kvadratnih metrih in ponuja kar 9 različnih savn. Načrti v letu 2005 so usmerjeni v izgradnjo novega hotela Sotelia, ki bo imel kategorizacijo 4 zvezdic. Posebnost hotela Sotelia je njegova tesna povezanost z naravo. Hotel bo imel 150 sob različnih tipov, 10 apartmajev, 3 majhne in 1 veliko kongresno dvorano, wellness center, vinoteko, restavracijo ter lokale. Gradnja hotela se je začela 7. marca 2005, v uporabo pa bo gostom predan predvidoma 7. marca 2006. LifeClass Hotels & Resorts Terme & Wellness Palace Portorož Splet naravnih danosti (solinsko blato - fango, slanica - Acqua madre, mediteranska klima, morska in termomine- ralna voda), 110-letno tradicijo talasoterapije in sodobna medicinska znanja bodo do 20. decembra 2005 združili v novo termalno in wellness ponudbo. V Ayurveda centru bodo gostom na voljo izbrane ayurvedske masaže, številni progra- mi za nego telesa in obraza in ekskluzivni programi za pare. V celoti bo prenovljen Thalasso center. Prvi v Sloveniji bodo nudili AQUABLITZ, revolucionarno terapijo proti celulitu. V medicinsko-fizioterapevtskem centru bodo razširili ponud- bo s področja dermatologije (le-ta bo zajemala tudi manjše posege na koži - odstranjevanje kapilar, papilomov, gub itd.), anticelulitnih in shujševalnih programov ter denziometrije. V termalno-rekreacijskem centru bodo uredili novo telovadnico, kjer se bodo preko celega dne izvajale različne dejavnosti (joga, tai chi, pilates, kinesis, različne aerobike in skupinske vadbe), in prenovili fitnes center. V lepotnem centru bodo s pomočjo vrhunske negovalne kozmetike izvajali različne nege obraza in intenzivne programe za obraz, obogatili anticelulit- ne in shujševalne terapije (novi terapiji z vakuumom in 3 Mhz ultrazvokom), uvedli sprostitvene masaže, kot so masaža z vročimi in mrzlimi vulkanskimi kamni, aromaterapija telesa in obraza, ter uredili manjši frizerski salon. Terme Ptuj V letošnjem letu so izvedli širitev avtokampa (11 kamp hišic, novih 44 ležišč), novo vrtino na 1.590 metrih (tempera- tura vode je 54 Q() ter obnovili in razširili »stari del« zunanje- ga termalnega parka (vodne površine, nov otroški in masažni bazen). Novembra bodo pričeli z gradnjo hotela s štirimi zvez- dicami in 250 ležišči. Ponudbo pa bodo popestrili z odprtjem amfiteatra - gostinsko/prireditvenega prostora v zunanjem termalnem parku s kapaciteto cca. 1200 gostov. Zdravilišče Radenci Kompletno so prenovili fizioterapijo, dogradili prostore za balneoterapijo, masaže in obloge, gibalno terapijo/gimna- stika in elektroterapijo. Posodobljen in razširjen je tudi svet savn (6 savn). Pri termah je odprt nov Vital bar z letno teraso. Nova fizioterapija se imenuje Center zdravja in sprostitve Tri srca in se razprostira na površini 2.300 kvadratnih metrov; je wellness center in pomeni z novimi prostori in obogatitvijo programa kakovostno nadgradnjo. Prenovljen hotel Mi ral*** je septembra odprl vrata kot štiri- zvezdični hotel Radin standard. Prenovljen je bil glavni vhod s hotelsko avlo in recepcijo. Usposobljen je tudi nov termalni vrelec s temperaturo 55 °C. Postopoma se izvaja nadaljnja posodobitev hotela Radin**** superior, pripravlja pa se tudi dokumentacija za popolno prenovo hotela Terapija. Zdravilišče Rogaška Na osnovi večstoletne tradicije uporabe zdravilne mag- nezijeve mineralne vode Donat Mg ter naravnega okolja Rogaška zavzema posebno mesto pri zdravljenju srčnih obolenj, bolezni krvnega obtoka, jeter, žolčnika in trebušne slinavke pa tudi presnovnih motenj. Pod strokovnim nadzo- rom zdravnikov ponuja več kot 200 različnih terapij in, kot novost, zdravniški pregled pri specialistu orto~edu. Rogaška Slatina ponuja gostom široko paleto zdraviliških programov za hujšanje, programe proti stresu ter protil:mlečinske pro- grame za sklepe in mišice. Razpolaga tudi z novostjo v zdra- viliško-turistični ponudbi, ki jo predstavlja bogat izvir hiper- termalne mineralne vode. Temperatura termalnomineralne vode v bazenih je med 31 in 36 °C. V sklopu hotela Sava se nahaja wellness center »Lotus Terme Spa & Beauty«, ki gostom poleg ~azličnih lepotilnih programov ponuja tudi široko paleto storitev s področja ayur- vede, od masaž do prehranjevanja, šole meditacije in fizične sprostitve ter širok izbor dietne, vegetarijanske in ayurvedske prehrane ter hrane brez glutena. Terme Topolšica V Termah Topolšica so v aprilu 2004 odprli popolnoma nov bazenski kompleks s 1.000 kvadratnih metrov vodnih povr- šin s tremi privlačnimi zunanjimi bazeni z vodnimi atrakcija- mi, podvodnimi masažami, toboganom itd., dodatno pa še 9.000 kvadratnih metrov pripadajočih gostinskih in drugih površin. Terme Zreče - klimatsko zdravilišče Rogla Terme Zreče skupaj s klimatskim zdraviliščem Rogla (z novim savna centrom, notranjim bazenom, masažnim cen- trom in pulmološko ambulanto) predstavljajo enkratno kom- binacijo termalnega in klimatskega zdravilišča. Prenovljen je ves kopalni del (pokriti in zunanji bazeni), dodanih pa je še 440 kvadratnih metrov novih zunanjih vodnih površin. Na novo je odprt tudi center tradicionalne tajske medicine ,,Sawaddee". AA ZDRAVILIŠČE LAŠKO ··. __ -~PA IN WELLNESS; ~lagovne znamke . v turiJnt~• TUR!~M.no . . - ·.:, .. --: , - '-' , -•<~- -.:,_ ';;"_ ... _ - . - -..,~ · , , •• ·. - . ,.· .. ·.·; _ ..• ··.·- _.;:t•' •:; · ···-·:-, f. ,,:~B"~•.:::- ·_.:-:.,:.:.," .•,•:;;., - - - . •' , . o, : •~,;- ~ - ~,. ~ ••,.:._· Prvi wellness & spa kongres v Sloveniji Wellness je v svetu gibanje, ki poudarja povečano skrb posameznika za lastno zdravje, v Evropi pa se je usidral kot ena izmed najhitreje rastočih zvrsti turizma. Tudi v Sloveniji se odražajo ti vplivi, zato lahko o wellnessu govorimo predvsem na dveh temeljnih področjih: kot pomembni zvrsti v slovenskem turizmu, o čemer pričajo izjemni rezultati predvsem slovenskih naravnih zdravilišč, ki so že pred leti prepoznale medical wellness kot svojo pomembno razvojno prilož- nost, in kot gibanje za zdrav celostni življenjski slog, ki se lahko vključi v aktivnosti za izbolj- šanje fizičnega, duševnega in duhovnega dobrega počutja prebivalstva. Ti usmeritvi omogočata pretok in prenos informacij o tej filo- zofiji oz. dejavnosti tudi v Slovenijo. Zato bo p·od pokrovite lj- stvom Ministrstva za gospodarstvo RS 12. in 13. novembra 2005 v zdravilišču Šmarješke Toplice potekal 1. wellness & spa kongres. Kongres organizira Zavod za tehnično izob- raževanje iz Ljubljane, ki je že dolga leta vodilni pri izobra- ževanju strokovnjakov s področja lepotne in kozmetične nege ter masaž, prav tako pa so organizirali že več odmevnih med- narodnih simpozijev in kongresov s tega področja. Kakšni so cilji in namen kongresa? Bolje spoznati wellness kot celostni življenjski slog, spoznati wellness kot način za ohranjanje in krepitev zdravja različnih ciljnih skupin (žen- ske, moški, starejši, mladostniki) in poiskati odgovore na vprašanje, kako umestiti wellness storitve v svojo ponudbo. Komu je kongres namenjen? Na kongres so vabljeni ponudni- ki zdravega načina življenja v turizmu (zdravilišča, hoteli, pen- zioni, turistične kmetije ... ), ponudniki zdravega načina življe- nja za domicilno prebivalstvo (kozmetični saloni, fitnes centri, spa centri, centri zdravja in dobrega počutja ... ) pa tudi stro- kovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravim načinom življenja ljudi. Kaj bo omogočila udeležba na kongresu? • Seznaniti se s sodobnimi smermi razvoja in tren- di na področju wellnessa in spa »industrije« v svetu in Sloveniji. • Pridobiti informacije, ki so odločilne pri uspešni in učinkoviti pripravi wellness programov z vidika duševnega wellnessa. MAG. SLAVKA GOJČIČ • Spoznati pomen in vpliv prostora, mate.rialov, barv, zvoka, vonja in toplote na dobro počutje uporabjlika in zaposlenih. • Izvedeti, kako vpliva vzhodna medicina (TCM) na razvoj filozofije wellnessa v skrbi za boljše zdravje ljudi. • Izvedeti, kako "osvojiti" uporabnika in kako pridobiti nove ciljne skupine. • Spoznati, zakaj je lahko organizacija centra za wellness/ wellness ponudbe tudi uspešna poslovna poteza. • Seznaniti se s primeri dobrih praks iz domovine in tujine na dveh delavnicah. • Ogledati si razstavo izdelkov nekaterih vodilnih svetovnih družb za telesne aktivnosti, lepotno kozmetologijo in tera- pijo. • Srečati se, izmenjati mnenja in se družiti z ljudmi, ki v Sloveniji orjejo ledino na področju ohranjanja in krepitve telesnega, duševnega in duhovnega zdravja in dobrega počutja ljudi. • »Poskusiti« storitve in izdelke za zdravo telesno, duševno in duhovno dobro počutje na »lastni koži« (v času kon- gresa bo odprt novi Spa & Clinique center v zdravilišču Šmarješke Toplice). Na kongresu bodo svoje izkušnje predstavili slovenski stro- kovnjaki, ki se na svojem delovnem in raziskovalnem področju srečujejo z zdravjem in dobrim počutjem telesa, duše in duha in ki tudi v svojem življenju poskušajo udejanjati temeljno filozofijo wellnessa. Uvodni pozdrav kongresu bo namenil Marjan Hribar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za turizem. O zasnovi well- nessa v Sloveniji in trendih na področju wellness in »spa« dejav- nosti bo govorila mag. Slavka Gojčič, holistični vidik obravnava- nja zdravja in lepote pa bo predstavil Tomislav Majic, dr. med., Nova blagovna znamka "Posavsko hribovje" 22. septembra 2005 se je dostojanstveni grad Bogenšperk prelevil v družabno vznemirljiv kotiček, kjer je Center za razvoj Litija praznoval 5. obletnico svojega delovanja. Praznovanje so popestrili številni partnerji centra, gosti, predstavniki občin in krajev in seveda obrtniki, podjetniki ter turistični delavci, ki so s centrom najtesneje povezani. V grajskem atriju so se na zanimiv način predstavili turistični ponudniki, ki so povezani v mrežo kontrolnih točk na konjeni- ških, pohodniških in kolesarskih poteh Posavskega hribovja. Omenjene turistične produkte je skupaj s ponudniki in part- nerji v teh letih zasnoval in razvil prav Center za razvoj Litija, saj so spoznali, da je potrebno to območje, ki je bilo doslej turistično neprepoznavno, odpreti obiskovalcem, saj pred- stavlja pravi biser neokrnjene narave. Pod blagovno znamko »Posavsko hribovje«, ki pokriva območje sedmih občin, od Dola pri Ljubljani na zahodu preko Litije, Šmartnega pri Litiji, Zagorja ob Savi, Trbovelj in Hrastnika do Radeč na skrajnem vzhodu, ter sloganom »Hribi in doline za rekreativne skomi- ne« so združili raznoliko turistično ponudbo območja. V celoti zelo razgibana pokrajina, prepredena s številnimi dolinami, grebeni, slemeni in vrhovi, je zanimiva za planinsko in izletniško pohodništvo. Pod blagovno znamko Posavsko hribovje je zbranih 25 zanimivih pohodniških poti različnih dolžin in zahtevnostnih stopenj. Ob njih je 28 kontrolnih točk, kjer se pohodniki lahko okrepčajo in ožigosajo brošure Pohodniške poti Posavskega hribovja. Prostrani travniki, senožeti in gozdovi Posavskega hribovja so zanimivi tudi za ljubitelje konj. Po zunanjih robovih občin je speljana 255 km dolga krožna konjeniška pot, ki jo znotraj povezujejo še krajše poti. Ob poteh se nahaja mreža kontrolnih točk in postojank, ki oskrbijo tako jezdeca kot konja. Celotna ponudba konjeniških poti in postojank je zbrana v brošuri Konjeniške poti Posavskega hribovja. Na pot se jezdeci lahko podajo sami ali pa se pridružijo kateri od znamenitih konjenic oziroma društev, ki jih je na tem območju kar nekaj. Hribovito pokrajino z vmesnimi dolinami je vredno tudi pre- kolesariti, saj lahko na ta način obiskovalci odkrijejo še tako majhne zanimivosti. 33 kolesarskih poti na območju sedmih občin je primernih tako za rekreativne kolesarje kakor tudi družine z otroki, ki si bodo vzeli čas še za ogled pokrajine. Poti so zbrane v knjižici Kolesarske poti Posavskega hribov- ja, označene ter različno dolge in zahtevne. Najdaljša je pot, ki povezuje celotno območje - 140 km dolga transverzala. Opisana in izrisana je v posebni zgibanki, ki ima dodan tudi časovni načrt poti. Območje Posavskega hribovja poleg pestrih naravnih danosti zaznamuje zlasti izjemno bogata kulturna dediščina, in sicer po vseh občinah. To dejstvo je bilo osnova za nabor najbolj kakovostnih točk naravne in kulturne dediščine, zbranih v katalogu Trkamo na vrata dediščine, med katere se uvršča tudi gostitelj druženja - grad Bogenšperk. Edinstven element kulturne dediščine pa so tudi kulinarične posebnosti teh krajev; nekatere od njih najdemo le na tem prostoru in izvirajo še iz knapovskih časov: klobasa jetrnica, knapovsko sonce ali funšterc, grenadirmarš, krompirjev zre- zek ali krumpantoč in druge. specialist internist kardiolog. Wellness v Sloveniji se je najprej in najbolj razvil v slovenskih naravnih zdraviliščih, kjer lahko govo- rimo celo o specializaciji na tem področju - medica[ wellnessu. Izkušnje o tem področju bo predstavi l mag. Rudi Rumba k. Področje duševnega wellnessa je v Sloveniji še dokaj neraz- iskano področje, še posebej v turističnih programih. Kaj je duševni wellness in kako ga lahko implementiramo v prak- si, bo predstavila predavateljica v Šoli čustvene inteligence Renata Bokan. Ureditev prostorov, kjer se izvajajo wellness storitve, je zelo pomembna. Pomen razporeditve prostorov, vpliva svetlobe, barv, vonjev in zvoka na dobro počutje upo- rabnika in zaposlenih bo predstavila svetovalka za Feng shui Helena Golenhofen, univ. dipl. ing. gradb. O vplivu vzhodne medicine (TCM) na razvoj filozofije well- nessa v skrbi za boljše zdravje ljudi bo razmišljal doc. dr. Edvin Derviševič, dr. med. Dolgoletno raziskovalno delo v povezavi z lastnimi izkušnjami na področju zdravega pre- hranjevanja in telesnih aktivnosti kot vira zdravja in dobrega počutja bo predstavil dr. Bojan Knap, dr. med. O tem, kako "osvojiti" uporabnika in kako pridobiti nove ciljne skupine, bo govorila Vesna Radlovič, medtem ko bo dr. Igor Bartenjev, spec. derm., predstavil udeležencem kongresa metode in načine za preprečevanje starostnih sprememb na koži. Zakaj je masaža - splet različnih tehnik za sproščanje! pomirjanje, vzpodbujanje - eden od najbolj zaže ljenih načinov vzpostav- ljanja dobrega počutja telesa, duše in duha ,- bo na teme- lju svojih dolgoletnih izkušenj razmišljala mag. Gabrijela Gaber. Še posebej bo zanimivo spoznati izkušnje in primere šte- vilnih dobrih praks iz domovine in tujine na dveh tematskih delavnicah: Wellness v turizmu, ki jo bo moderiral mag. Rudi Rumbak, in Wellness pri telesni aktivnosti ter lepotni in tele- sni negi z moderatorko Janjo Jeršin. Organizatorji kongresa želijo, da bi kongres predstavil izkušnje na področju implementacije wellnessa v vsakdanje življenje Slovencev, predvsem pa njegovo udejanjanje v slovenskem turizmu, in poiskal odgovore na vprašanje, kaj bi bilo potreb- no ukreniti, da bi bili pri t~m še uspešnejši. Podrobnejše infor- macije o kongresu najdelie na www.zti-lj.si Posavskega hribovja Dol pri ljubljani Litija Šmartno pri Litiji Zagorje ob Savi Trbo-;lje Hrastrul< Radeče V duhu pionirjev letalstva Kdo ne pozna bratov Wright, pionirjev letalstva? In kdo se ne bi vsaj malo želel počutiti kot slavna brata Orville in Wilbur Wrigth ter osvojiti košček neba? Kar nekaj je takšnih, ki bi marsikaj dali za to, da bi z istega kraja, kot je to uspelo ome- njenima bratoma, osvojili kraljestvo zraka. Tako so razmišljali vedno podjetni Američani in le kilometer stran od kraja, kjer sta leta 1903 prvič brata Wrigth z letalom poletela v nebo, ponudili možnost letenja ali z zmajem ali z majhnim letalom. »To je Mekka za pilote in ljubitelje letalstva,« pravi Charlie Snow, ki dnevno opravi več poletov s turisti :z majhnega letališča Manteo nad okoliškimi otoki Outer Banks v Severni Karolini. Ta destinacija se je v zadnjih letih prav na osnovi uspešne povezave tradicije (seveda v prvi vrsti kot kraj, kjer je bratoma Wright prvič uspel polet z letalom) in sodobno- sti uspela povzpeti med najbolj iskane in ekskluzivne v tej zvezni državi, in to kljub temu da se na otoku nahaja samo nekaj hotelov (z maksimalno 100 sobami) in drugih možnosti namestitve (skupno število namestitev ne presega številke 3-500). Večinoma gre za majhne, prijetne hotele, znane po gostoljublju in prijaznosti. Bolj kot hoteli so pri namestitvah iskane počitniške hišice, ki jih je na otoku kar 12.000. Bivanje v njih nikakor ni poceni, saj je treba za tedenski najem v glavni sezoni, to je poleti, odšteti med 500 in 15.000 ameriškimi dolarji. Zavidljivo je tudi število turistov: letno to destinacijo obišče kar 5 milijonov gostov, predvsem družine z otroki. Tudi tisti, ki bi tradicijo radi povezali z aktivnimi počitnicami, v tej destinaciji niso prikrajšani; na voljo so golfska in teni- ška igrišča, kolesarske in pohodniške poti ter urejene poti za ljubitelje jahanja. Bogata je tudi ponudba vodnih športov: vožnje s kajaki in kanuji. Več informacij: www.outerbanks.org Hoteli 50plus Hoteli 5oplus, ki izvirajo iz Nemčije, prisotni pa so tudi v Avstriji, so dober primer specializacije hotela na določeno ciljno skupino. Kot že ime pove, nagovarjajo ti hoteli predvsem goste, starejše od 50 let. Gre za ciljno skupino, ki je še posebej zahtevna. Tako je na pri- mer paleta aktivnosti, po katerih gostje teh hotelov povprašujejo in ki jih hoteli 5oplus dejansko tudi ponujajo, zelo široka: od možnosti igranja golfa, jahanja, kolesarjenja in nordic walkinga do najrazličnej­ ših vodnih športov. Seveda vsak hotel ne ponuja prav vseh športnih aktivnosti, temveč lahko gostje v verigi teh hotelov izberejo tistega, ki njihovemu načinu aktivnega preživljanja dopusta najbolj ustreza. V hotelih 50+ velik poudarek dajejo aktivnemu preživljanju počitnic (današnja ciljna skupina 50+ je bistveno bolj športno aktivna, kot je bila pred leti oz: desetletji), individualnemu obravnavanju gostov in skrbni izbiri osebja (prav zaradi tega hotele te verige vodijo pretežno družine). Hermann Paxhinger, vodja hotelov 5oplus v Avstriji: »Hoteli 5oplus so bili ustanovljeni z namenom zadovoljitve potreb in želja najbolj zahtevnih gostov. Gre za ljudi, ki imajo na področju potova- nja bogate izkušnje, zaradi česar vedo, kaj predstavlja prednosti in kakovost posameznega hotela.« Tako na primer že pred začetkom potovanja gostom posredujejo vprašalnik, v katerem jih prosijo za navedbo individualnih želja, da bi le-tem lahko prilagodili posamezne programe. Transport gostov do hotela in dostava prtljage v sobe sta sama po sebi umevna. Na gastronomskem področju si prizadevajo za čim večjo fleksibilnost, če je le mogoče, upoštevajo tudi posebne želje gostov glede prehrane. Ta hotelska veriga v Avstriji izdaja tudi svojo revijo »5oplus Hotels Oesterreich«, kjer 61 hotelov predstavlja bogato ponudbo zamisli za »udobno počitnikovanje za izkušene ljubitelje uživanja«, kot so sami zapisali. Več informacij: www.5oplushotels.at Hotel Zlatorog, prvi bio hotel v Sloveniji Hotel Zlatorog v Bohinju je 14. septembra 2005 ,:: postal prvi bio hotel v Sloveniji, kar pomeni, da ponuja izključno ekološko pridelano hrano, torej zdravo hrano brez pesticidov, kemikalij in dodatnih snovi. Certifikat, ki ga je podelil inštitut za kontro- lo in certifikacijo, je dokaz, da se je hotel Zlatorog uspešno preusmeril v nov način zdravega turizma. Poleg tega, pa nudi možnost kvalitetnega oddiha v naravnem okolju, številne športne aktivnosti, kuli- narično razvajanje in zabavo. Dobrodošli v novi rubriki Inovativni kot(l)iček, namenjeni inovacijam v turizmu. Eno prvih semen v ledino sistematič­ nega spremljanja slovenske turistične inovativnosti je zase- jala prav Slovenska turistična organizacija z akcijo Sejalec. Januarja jo bo dodatno začinilo bližajoče se »Leto inovacij v turizmu«. STO in portoroška Turistica želita aktualnost in pomembnost inoviranja vzdrževati skozi vse leto, zato vam bomo v tem kot(l)ičku redno pripravljali sveže, mogoče tudi provokativno pikantne, vsekakor pa inovativne jedi. Vse pri- pombe in predlogi o vsebini jedilnika so dobrodošli na e- naslovu kuharja in natakarja: dejan.krizaj@turistica.si~ Da se boste v kot(l)ičku zlahka znašli, vam•bomo med nje- govim prvim segrevanjem predstavili strukturo jed ilnega lista. Ta bo ostajala enaka ne glede na to, kakšne jedi bomo (tudi z vašo pomočjo) v kot(l)ičku pripravljali. Na zdravje in dober tek! Pa smo že padli v .juhO! V njej bo šlo za kratko predigro. Brez nje in teorije pač ne gre ... Poznavanje pojma »ino- vacija« (in njenega bližnjega in daljnega sorodstva) nam vsekakor koristi, ko ~e ubadamo z mislijo, kaj sploh želimo doseči z inovativnim ~ristopom v turizmu. In kaj pomeni ta vik in krik okrog vsega, kar diši po inovativnem? V .glavno jeD sodi osrednja tema. Primerno ogreti bomo spoznavali izsledke raziskav s področja inovativnosti v turizmu. Zvedeli bomo, kaj se dogaja po svetu, Evropi in tudi pri vašem konkurenčnem sosedu, ki je mogoče z zadnjega potepanja po Sloveniji prinesel malo poznano in zdravilno zel, jo testno namakal v domačem sadjevcu in danes po dvojni ceni prodaja običajen sadjevec, ki ga kupuje pri vas. Vsekakor velja: ne bodite presenečeni, če se boste ravno vi ali sosedov sadjevec znašli v enem od naših kot(l)ičkov ... Za sladico pa nekaj lahkotnega ... V njej vas bomo posku- šali pred vašim odhodom še malce razvedriti in vam dati novega poleta. S težkim želodcem se namreč nizko leti! Pospremili vas bomo z inovativnim namigom ali dvema, ki vam bosta mogoče prišla prav, ko boste odložili Tur!zem in se inovativno lotili naslednjega miselnega oreščka, ki vas čaka. Mogoče vam bo prav naša .sladicA dala moči , da ga mimogrede strete. Visok polet do naslednjič! IZ AKTIVNOSTI STO• TUR!ZEM • 12 . -.; .. ·.·,_ . .. · -.-. -:.:t--- :-,::· .. : ·) -· :•,,::-~~ ::::.:.: · ''':~ · - - - . ~--- . - - _. _, .·~ ,,~ Poslovna odličnost v turizmu Cilj podjetniškega sektorja v turizmu mora težiti k vzpostavitvi odličnosti poslovanja. Nekatere organizacije so to že dokazale na tekmovanju za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljevanju PRSPO), nekaj organizacij je že sodelovalo v pilotnem projektu PRSPO za turizem v letu 2002, večina pa šele razmišlja o nujnosti vzpostavitve take ravni poslovanja, ki bo primerljiva z najboljšimi, tako doma kot v Evropi in drugod po svetu. Slovenska turistična organizacija (STO) bo v sodelovanju s Slovensko fundacijo za poslovno odličnost (v nadaljevanju SFPO) v okviru Akademije STO v letih 2005/ 2006 z n·amenom vzpostavitve odličnosti poslovanja slovenskih turističnih pod- jetij organizirala izobraževanja in usposabljanja na področju poslovne odličnosti. Z namenom pospešitve in olajšanja prizadevanj v smeri vzpo- stavitve odličnosti poslovanja na osnovi EFQM (The European Foundation for Quality Management) modela odličnosti smo se na STO odločili turističnemu gospodarstvu ponuditi stopenjski izobraževalni program, s katerim želimo pomagati pri aktiv- nostih, ki imajo za končni cilj odličnost poslovanja z vidika zadovoljstva tako kupcev, zaposlenih in celotnega družbenega okolja kot tudi lastnikov in drugih interesnih skupin. Osnovno vodilo odličnosti je, da se odlični rezultati pri delovanju, odje- malcih, zaposlenih in družbi dosegajo z voditeljstvom, ki je gonilo politike in strategije, zaposlenih, partnerstev in virov ter procesov. Na ta način bi dali vsestransko podporo vodil- nemu kadru v turizmu pri pospeševanju procesov udejanjanja poslovne odličnosti kot odločilnega elementa pri doseganju in ohranjanju mednarodne konkurenčnosti. Program usposabljanj in izobraževanj v letih 2005 in 2006 Program usposabljanj in izobraževanj bo potekal večsto­ penjsko; to pomeni, da se bodo posamezni seminarji vse- binsko nadgrajevali do najvišje stopnje: tehnologije pisanja vloge za PRSPO. V nadaljevanju predstavljamo podrobnejše vsebine uspo- sabljanj in izobraževanj v letu 2005 in 2006. 1. Uporaba EFQM-modela odličnosti za izbolj- šanje delovanja organizacij - osnovni Na seminarju bomo sistematično predstavili, kako razume- ti EFQM-model odličnosti, ki je doslej pomagal izboljšati delovanje že mnogim organizacijam, tako v Evropi kakor v Sloveniji. Predstavitev bomo podprli še z mnogimi praktič­ nimi izkušnjami. Ključne pridobitve: Spoznali boste, kako uporabiti model odličnosti tako na nivoju celotne organizacije kakor tudi na nivoju posamezne- ga poslovnega področja. Predstavljeni bodo mnogi primeri dobrih praks iz različnih poslovnih okolij. Razumeli boste povezavo med temeljnimi načeli odličnosti, zahtevami in -~- usmeritvami iz modela odličnosti ter načinom samoocenje- vanja s pomočjo RADAR-matrike. · 2. Samoocenjevanje po EFQM-modelu odličnosti Seminar je namenjen organizacijam, ki želijo poglobljeno spoznati osem korakov v procesu samoocenjevanja ter prak- tično spoznati štiri različne metode samoocenjevanja. Poleg tega boste na delavnici spoznali, kako pristopiti k projektu odličnosti ter postopoma preoblikovati organizacijo po sodo- bnih kriterijih odličnosti. Sestavni del delavnice je tudi predstavitev praktičnega prime- ra iz slovenskega ali tujega okolja. Udeleženci tečaja prejmejo tudi brezplačen 14-dnevni dostop do spletnih strani EFQM-a http://web-1.efqm.org/excellenceone/, kjer imajo možnost vpogleda v dobro prakso različnih evropskih organizacij. Ključne pridobitve: Spoznali boste pravo vrednost tako temeljnih načel kakor modela odličnosti EFQM. Temeljito boste spoznali različne tehnike samoocenjevanja in se usposobili za izbiro najprimer- nejše tehnike ter dobili usmeritve, kako začeti in voditi projekt uvedbe samoocenjevanja. S strani predavatelja z mednarodni- mi praktičnimi izkušnjami iz samoocenjevanja boste deležni visoke osebne podpore, povratnih informacij in prenosa zna- nja. Sledila bo predstavitev primera organizacije, ki je v svoje delovanje že uspešno uvedla samoocenjevanje. Ob zaključku boste sposobni samozavestno komunicirati, kaj je samoocenjevanje in kje je njegovo mesto v strateških in operativnih dejavnostih vaše organizacije. 3. študijski obisk - ogled hotela Schindlerhof Na konkretnem primeru bomo spoznali organizacijo, ki poslu- je po načelih EFQM-modela odličnosti in je tudi dobitnica evropske nagrade za kakovost in številnih priznanj. Ključne pridobitve: Razumevanje modela odličnega poslovanja na praktičnem primeru hotela Schindlerhof v Nemčiji, dobitnika evropske nagrade za kakovost in posebnega priznanja za dosežke na področju razvoja zaposlenih (European Quality Award - EQA), ter prenos dobrih praks v lastno okolje. 4. Praktična izvedba samoocenjevanja - meto- da vprašalnika Največja pridobitev EFQM-samoocenjevanja ni številčna ocena, temveč so to prepoznana dokazila, ki so osnova za vrednotenje odličnosti. Na osnovi teh dokazil organizacija: Večstopenjski izobraževalni program oz. usposabljanje bo v letu 2005 in 2006 potekalo po naslednjem vrstnem redu: Vrsta usposabljanj/ Leto Naziv · · · · · ~izobraževanj izvedbe usposabljanj/izobraževanj · ~ . .. :,.., 2005 Seminar Tečaj Obisk 2006 Delavnica Delavnica Tečaj Delavnica Oktober 2005 November 2005 December 2005 2006 2006 2006 2006 Uporaba EFQM-modela odličnosti za izboljšanje delovanja organizacij - osnovni Samoocenjevanje po EFQM-modelu odličnosti študijski obisk hotela Schindlerhof, Nemčija Praktična izvedba samoocenjevanja - metoda vprašalnika Praktična izvedba samoocenjevanja - metoda delavnice Usposabljanje ocenjevalcev organizacij po EFQM-modelu odličnosti Tehno logija pisanja vloge za PRSPO KARMEN NOVARLIČ, KARMEN.NOVARLIC@SLOVENIA.INFO Prepozna nivo odličnosti obstoječega poslovanja; - prepozna področja, na katerih bi bilo smiselno izvesti izboljšave; ter prepozna področja, ki so sestavni del sodobnega pogleda na odlično poslovanje, vendar jih do sedaj še ni sistema- tično obvladovala. Vsa ta spoznanja omogočijo sprejem ukrepov, s katerimi organizacija podpre uresničevanje zastavljenih strategij in iz njih izhajajočih ciljev. Ključne pridobitve: Hitra pridobitev prve dejanske samoocene po modelu odlič­ nosti, razumevanje procesa samoocene, izdelane samoocene po posameznih področjih ter izdelane utemeljitve za pred- nosti in priložnosti za izboljšanje za posamezna področja iz modela odličnosti. 5. Praktična izvedba samoocenjevanja - meto- da delavnice Z metodo delavnice pomagamo organizaciji pridobiti na rela- tivno hiter način grobo oceno stanja doseganja odličnosti in prepoznavanja področij za izboljšanje. Potek dela teme- lji na metodah skupinskega razmišljanja in utemeljevanja ugotovitev. Ključne pridobitve: Poglobljena samoocena, poenotenje razumevanja dejstev, ki vplivajo na samooceno, poglobljeno razumevanje modela odličnosti in samoocenjevanja organizacije, nabor področij, kjer je potrebno izdelati izboljšave, ter izdelane utemeljit- ve za prednosti in priložnosti za izboljšanje za posamezna področja iz modela odličnosti. 6. Usposabljanje ocenjevalcev organizacij po EFQM-modelu odličnosti Verodostojen ocenjevalec organizacij po EFQM-modelu odlič­ nosti mora imeti naslednje kompetenčne lastnosti: Razumeti EFQM-model odličnosti in izvajati ocenjevanje konsistentno; razumeti delovanje organizacij in biti sposoben prepoznati njihove značilnosti; delovati pozitivno kot enakovreden član ocenjevalnega tirna; biti sposoben zbrati, razumeti in analizirati dokazila ter narediti poglobljene utemeljitve danih ocen ter biti sposoben pisno izdelati ali ustno posredovati jasne in uporabne povratne informacije. Na seminarju bomo na osnovi strokovno vodenih aktivnosti in ocenjevanja realne situacije organizacije ude ležencem omogočili razviti potrebne sposobnosti. Ključne pridobitve so: Usposobljenost za celovito - holistično analizo organizacije, seznanitev z vsemi fazami v delu ocenjevalca organizacije po EFQM-modelu odličnosti ter pridobitev in razvijanje potrebnih lastnosti ocenjevalca. Naj opozorimo, da so za to fazo potrebne predpriprave, in sicer študij učnega primera in njegova ocenitev po RADAR- matriki - cca 25 do 35 ur dela pred seminarjem. 7. Tehnologija pisanja vloge za PRSPO Prva težava strokovnjakov, zadolženih za pisanje celotne vloge ali delov vloge, je, kako sploh priti do potrebnih poda- tkov. Ko potrebne podatke zberemo, pa je potrebno znati na zgoščen način prikazati kar največ informacij, ki dokazujejo odličnost organizacije. Na seminarju bomo predstavili kon- kretne primere in podali odgovore na zastavljena vprašanja, poleg tega pa bo svoj vidik predstavil tudi predstavnik orga- nizacije, ki je doslej že izdelala vlogo. Ključne pridobitve so: Seznanitev s praktičnimi primeri dobro in slabo napisanih vlog ter usposobljenost, kako na grafičen način smiselno pri- kazati zahtevane podatke in kako pristopiti k zbiranju poda- tkov v lastni organizaciji. NAPOTILA ZA POT ODLIČNOSTI UROŠ ZARNIK, UROS@SFPO.ORG Ste se odločiti stop, 1 na p ..... . . , Pot do odličnosti delovanja organizacije je tlakovana z neneh- nimi izboljšavami, samoocenjevanjem, dobrimi poslovnimi praksami in dobrim načrtovanjem. Na začetku se vprašajte: »Ima moja organizacija načrt izbolj- šav?« Če je odgovor ne, pričnite z osnovnimi: 1. Ocenite obstoječe stanje. Potrebno je ugotoviti sedanjo situacijo. Eden od načinov je samoocenjevanje organiza- cije. Proces samoocenjevanja omogoča vpogled v zrcalno podobo organizacije. 2. Določite poslovne prioritete. Da bi organizacija delovala skladno s svojo poslovno strategijo, je potrebno razumeti njene obstoječe prednosti in priložnosti za izboljšanje. Temeljna načela odličnosti najbolje povzemajo bistvo odličnosti poslovanja. S temi koncepti lahko primerjate splošni okvir in strategijo vaše organizacije. 3. Identificirajte, kje so potrebne izboljšave. Samoocena na podlagi EFQM-modela odličnosti omogoča zaposlenim podroben prikaz organizacije. Samoocena pomaga odgovo- riti na vprašanje, katera področja je potrebno izboljšati. 4. Identificirajte, kako se izboljšati. Učite se od drugih s pomočjo medsebojnih primerjav (benchmarking) in razis- kovanjem. lder:itificirajte dobre prakse pri drugih organizaci- jah. Lahko primerjate procese, organizacijo in/ali kazalnike ... toda najprej morate razviti strategijo p~imerjav, ki bo v pomoč pri usmerjanju vaših naporov. ? Nadaljujmo s potjo do odličnosti. Sedaj je čas, da spravimo odličnost v prakso. To pomeni, da smo pripravljeni na fazo izvedbe. Udejanjiti odličnost v praksi, preprosto pomeni načr­ tovati, prioritizirati in izvesti izboljšave. 1. Določite prednostne izboljšave. Ni mogoče narediti vsega in vsekakor ni mogoče narediti vsega istočasno. Ključno je pregledati področja, ki jih je potrebno izboljšati in določiti, s katerimi aktivnostmi pričeti. Na primer, katere izboljša- ve bodo najbolj vplivale na poslovanje vaše organizaci- je. Področja za izboljšave lahko določite npr. na podlagi pomembnosti, nujnosti in potrebnih virov. 2. Vključite izboljšave v svoje načrte aktivnosti. Nekatere pomembnejše izboljšave zahtevajo več načrtovanja in več virov. Pri upravljanju teh aktivnosti lahko pomaga bolj for- maliziran projektni pristop vodenja. 3. Izvedite izboljšave. To je zelo pomemben del procesa izboljšav, in to je ... sprememba. Da bi se izboljšali, se morate spremeniti. Najuspešnejše organizacije so spozna- le da se morajo neprestano spreminjati in izboljševati. V spremembe vključite zaposlene. Da bi uspeli, je potrebno v prizadevanja za doseganje odličnosti pritegniti vse zapo- slene. 4. Preverite rezultate. Ste dosegli svoje cilje? Lahko meri- te izboljšave v svoji organizaciji? Da bi lahko spremljali napredek, je potrebno v organizaciji določiti redne inter- vale za samoocenjevanje. INVESTICIJE .V TURIZEM• TUR!ZEM • 13 . ' . . . o'- - ,. - ' •~•-· - ,, ~ - '••••!it!?,.,- ~;,ip~•. ' · . , Evropski sklad za regionalni razvoj V zadnjem času večkrat spremljamo dileme in razprave o tem, ali iz evropskih skladov izčr­ pamo dovolj sredstev. Nekateri očitajo odgovornim, da premalo vlagajo v seznanjanje ljudi z evropskimi skladi, spet drugi, da smo Slovenci brez pravih idej in projektov, ki bi nam pri- nesli več sredstev. O skladih, razpisih in možnostih pridobivanja teh sredstev smo povpra- šali na Ministrstvu za gospodarstvo RS, Direktoratu za turizem, ki ga vodi Marjan Hribar. Evropski sklad za regionalni razvoj je bil ustanovljen leta 1975 in je del sistema štirih strukturnih skladov Evropske unije, ki ga sestavljajo še Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad - usmerjevalni oddelek in Finančni instrument za usmerjanje ribištva. Strukturni skladi predstavljajo osrednji finančni instru- ment regionalne politike Evropske unije, s katero Unija prispeva k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega trga ter vzpod- buja njihov uravnotežen in trajnostni razvoj. Sredstva, ki jih Unija nameni strukturnim skladom, se porabijo za finančno podporo projektov v javnem in zaseb- nem sektorju, za katere se oceni, da bodo v danih okolišči­ nah lahko največ prispevali k ciljem regionalne politike. Z vidika končnih prejemnikov ta sredstva torej pomenijo dopolnilni vir financiranja projektov. Omogočajo jim, da izvedejo projekte, za katere bi težko zbrali dovolj lastnih sredstev za zaprtje finančne konstrukcije. Z vstopom v Evropsko unijo si je tudi Slovenija zagoto- vila pravico do črpanja sredstev iz Evropskih skladov za regionalni razvoj. To za državo pomeni nov instrument za vzpodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti, za pod- jetja in druge možne prejemnike sredstev pa dodaten vir sofinanciranja projektov. Vsebine, ki jim je Slovenija za naslednje triletno obdobje namenila sredstva strukturnih skladov, se tičejo ukrepov za pospeševanje konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 ter Strategije slovenskega turizma 2002-2006. G. Hribar, koliko sredstev iz EU-skladov smo pridobili v enem letu? V okviru ukrepa 1.2 - Spodbujanje razvoja turistične infra- strukture - je bilo na voljo 8,3 milijarde sit (od tega 75 % sredstev EU, ostalo pa zagotavlja država). Razpis je bil prvič objavljen leta 2004, ko je bilo pozitivno ocenjenih več kot 20 projektov v skupni vrednosti približno 6,6 mili- jarde sredstev. Pred časom pa je eden izmed upravičencev odstopil od podpisa pogodbe, tako da bo po predvideni odobritvi s strani vlade prišlo do povečanja vrednosti nove- ga razpisa na 2,2 milijardi sit. Ob tem velja poudariti, da pride do realizacije pridobitve sredstev šele po zaključku investicije po predložitvi vseh zahtevkov. Tako smo uspeli do sedaj realizirati že prvi sklop projektov. Ocenjujemo, da bomo uspeli v letošnjem letu počrpati večino teh sredstev, saj je vlada v okviru rebalansa odobrila dodatnih 3,2 mili- jarde lastnega deleža z namenom, da pride do realizacije sofinanciranja s strani EU že letos in ne 2007 oz. 2008. S tem je vlada na najbolj neposreden način še dodatno pod- prla gospodarske subjekte, saj je s tem ukrepom bistveno pocenila investicije. Ali menite, da so slovenski turistični delavci dovolj seznanjeni s pridobivanjem sredstev? Menimo, da so slovenski turistični delavci dovolj seznanje- ni z možnostjo pridobivanja sredstev Evropskih strukturnih skladov. Poleg tega, da so ti skladi omenjeni v vseh pro- gramih dela Direktorata za turizem in da je črpanje le-teh ena izmed največjih prioritet, smo pripravili tudi vrsto pro- TINA NOVAK, TINA.NOVAK@PRISOP.SI mocijskih aktivnosti kot npr. dva informativna dneva, kjer smo zainteresiranim podrobneje predstavili razpis, vse informacije pa so na voljo tudi na naši spletni strani. ' Kakšen je postopek pridobivanja sredstev? Kot že omenjeno, je v skladu s pogodbo na ministrstvo za gospodarstvo potrebno posredovati zahtevek, ki ga nato pri nas obravnavamo in preverjamo ustreznost. Zahtevek kasneje posredujemo ministrstvu za finance, kjer uredijo vse potrebno za realizacijo financiranja. Kakšno je zanimanje za sredstva, prrdobljena iz skla- dov, pri nas? Glede na to, da gre za nepovratna sredstva, je zanimanje veliko. Ob tem dodajamo, da je delež le-teh v razpisu 20 % in ne več 40 %, kot je bilo to v prvi fazi razpisa. Kdo je pravi naslov za nasvete pri pridobivanju sred- stev iz Evropskih strukturnih skladov? Ministrstvo za gospodarstvo, ga. Mojca Paternoster -Stich, ki je vodja razpisa. Kolikokrat na leto so objavljeni razpisi? Letošnji razpis sredstev ESRR bo objavljen zadnjič, in sicer do nove finančne perspektive, do katere bo, upam, kljub vsemu prišlo v letu 2007. Kakšne projekte bi si najbolj želeli? Želimo si projekte, ki bi povečali obseg turistične dejav- nosti v Sloveniji in ki bi vplivali na večjo konkurenčnost turističnega gospodarstva. V samih razpisnih pogojih smo navedli, da želimo spodbujati investicijo v hotelske in osta- le nastanitvene zmogljivosti ter v turistično infrastrukturo, kot so golf igrišča, smučišča ... Torej vse tiste investicije, ki bi povečale atraktivnost Slovenije kot turistične desti- nacije. Na strokovnem delu srečanja smo predstavili: pomembne informacije o preteklih in nadaljnjih aktivno- stih iz Strategije razvoja integralnega turističnega informa- cijskega sistema (ITIS) 2005-2007, pomen slovenskega turističnega portala www.slovenia.info za slovenski turizem, - izboljšave oz. nadgradnje, ki jih je STO izvedla na portalu, - opozorili smo na napake, ki se najpogosteje dogajajo pri vnosu podatkov na portal, - predstavili iskalni marketing na področju turizma in pozi- cioniranje turističnih vsebin na internetu ter '\ podelili priznanja najbolj pridnim lokalnim skrbnikom portala za prizadevno in kakovostno urejanje lokalne turi - stične ponudbe na www.slovenia.info v letu 2005. Letošnji nagrajenci so: • LTO Zavod za turizem Maribor, TIC Maribor 3. motivacijsko srečanje lokalnih skrbnikov uradnega slovenskega turističnega inlormac)skega portala www.slovenia.in1o Slovenska turistična organizacija je 7. oktobra 2005 organizirala 3. motivacijsko srečanje skrbnikov uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia.info. Organizirano je bilo za lokalne skrbnike portala, ki vnašajo lokalno turistično ponudbo na www.sldvenia.info. Namen srečanja je vzpodbuditi vse skrbnike h kakovostnejšemu in ažurnemu skrbništvu na www.slovenia.info. Srečanje, ki se ga je udeležilo 75 udeležencev, je bilo sestavljeno iz strokov- nega in družabnega dela programa. ALEKSANDRA Jrnrn1c, sANDRA.JERrn1c@sLovEN1A.1NFO • LTO Sotočje, TIC Sotočje • Občina Trebnje, TIC Trebnje • LTO - Zavod za pospeševanje turizma Blegoš • Občina Dolenjske Toplice • Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna • Združenje turističnih kmetij Slovenije • Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec • Mestna občina Velenje, TIC Velenje Družabni program je bil prepuščen organizaciji izbranemu gostitelju srečanja, in sicer lokalni tu ristični organizaciji LTO Kokra, ki je za udeležence srečanja pripravila zanimiv druža- ben program. Udeležence je najprej pozdravil Prešernov prija- telj Pacn, nato jih je organizator popeljal po starem mestnem jedru Kranja, nadalje v skrivnostni svet podzemnih rovov, na koncu pa so otroci iz osnovne šole Staneta Žagarja pripravili zanimivo gledališko igro. Družabni program srečanja je bil namenjen medsebojnemu druženju skrbnikov portala na neformalen način. V okviru motivacijskega srečanja je STO pripravila novi bro- šuri, Predstavitev ponudbe in storitev www.slovenia.info za leto 2006 in Vodnik za skrbnike portala, ter Prijavnico za vklju- čitev na uradni slovenski turistični portal www.slovenia.info v letu 2006. Vodnik za skrbnike portala nudi koristne informacije za skrbnike portala (tiste, ki objavljajo turistično ponudbo na www.slovenia.info), ki so bile predstavljene na strokovnem delu srečanja, in sicer v okviru naslednjih vsebin: • Obiskanost spletnih strani na www.slovenia.info. • Poročilo o izvedbi ankete o zadovoljstvu z www.slovenia.info. • Povzetki Strategije razvoja integralnega turističnega infor- macijskega sistema 2005-2007. • Izbrane glavne novosti na portalu od vzpostavitve v oktobru 2003 pa do leta 2005. • Katere vsebine urejam na portalu in katerih ne? • Z novimi vsebinami še bližje obiskovalcem portala (infor- macije o vsebinskih novostih na portalu). • Kako pisati na uradnem slovenskem turističnem portalu www.slovenia.info? • Skrb za kakovost objavljenih informacij o znamenitostih in kulturni dediščini na portalu. • Poslovnik portala s postopki za člane 9istema. • Minimalne tehnične zahteve za nemoteno urejanje turi- stične ponudbe na www.slovenia.info. • Obiskovalci portala o www.slovenia.info. • Kontaktne osebe za več informacij. Predstavitev ponudbe in storitev uradnega slovenske- ga turističnega portala www.slovenia.info za leto 2006 natančno podaja inforITTacije o načinu vključitve na portal v letu 2006. V omenjeni brošuri so predstavljene štiri skupine skrbnikov portala, ki se lahko vključijo na uradni slovenski turistični portal, in sicer: • Kraji (LTO, TIC, zavod za turizem, agencija za razvoj turizma, občina itd). • Regije. • Ponudniki A (hotel, motel, zdravilišče, terme, toplice, mla- dinski dom, kamp, casino/igralnica, večja agencija (po kla- sifikaciji GZS), rent-a-car, kongresni center, grad, dvorec, ponudnik golfa, Postojnska jama, Park Škocjanske jame ter Lipica). • Ponudniki B (zasebna soba, turistična kmetija, apartma, srednja in manjša agencija (po klasifikaciji GZS), parkirišče za avtodome, restavracija, športni center, gostilna, inter- esno društvo, trgovina, prevoznik in ostali). Vsako skupino skrbnikov portala www.slovenia.info v bro- šuri navajamo posebej, saj se med seboj razlikujejo po vrsti turistične ponudbe, po ceni vključitve in po pravicah vnosa informacij. Prijavnica za vključitev na uradni slovenski turistični portal www.slovenia.info za leto 2006 je pogoj, da postanete skrb- nik portala www.slovenia.info in si tako sami urejate svojo turistično ponudbo na www.slovenia.info. Vse navedene brošure lahko zainteresirana turistična podjet- ja in kraji naročijo na e-naslovu eposlovanje@slovenia.info ali jih snamejo na povezavi www.slovenia.info/vkljucitev, kjer so navedene podrobnejše informacije o načinu vključitve njihove turistične ponudbe na www.slovenia.info. SIW 2005 je pred vrati! Slovenska turistična borza - SIW 2005 je pred vrati. Tokrat se je odvijala med 20. in 23. oktobrom v Kranjski Gori, kjer bo predstavljen razvojni korak, ki ga je naredil ta turistični kraj. SIW je največji poslovno-turistični dogodek v Sloveniji in hkrati odlična priložnost za celovito predstavitev slovenske turistične ponudbe partnerjem ter priložnost za še tesnejše sodelovanje z dolgoletnimi poslovnimi partnerji. Cilj celotne- ga borznega dogajanja je vzbuditi oz. povečati zanimanje za trženje slovenske turistične ponudbe ter posledično povečati obseg sklenjenih pogodb o medsebojnem sodelovanju pri tujih organizatorjih potovanj in poslovnih dogodkih, poto- valnih agentih in prevozniških podjetjih. ' Seminar tržnih raziskav V zadnjem času je vse več govora o pomenu in nepogrešlji- vosti trženjskih raziskav v poslovanju podjetij in organizacij. Trženjske raziskave so namreč postale bistven element poslo- vanja, saj omogočajo analizo stanja, načrtovanje in optimiza- cijo poslovnih procesov. Da so tudi v turizmu trženjske raz- iskave nepogrešljive, bi vam radi predstavili na seminarju z naslovom »Od raziskav do boljših poslovnih rezultatov v turizmu: Uporaba trženjskih raziskav v praksi«, ki bo pote- kal v v četrtek, 8. decembra 2005 v Ljubljani. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju turizma, vam bodo predstavili svoje izkušnje in podali usmeritve za učinkovito uporabo rezultatov različnih raziskav. Kako torej s pomočjo trženjskih raziskav do boljših poslov- nih rezultatov v turizmu? Na to in še na mnoga druga vpra- šanja bomo odgovarjali 8. decembra 2005, zato si že. danes rezervirajte čas. Spletna klepetalnica z dvema novima destinacijama Interaktivno spletno klepetalnico Chat and Play, ki se nahaja na uradnem slovenskem turističnem portalu www.slovenia.info/chatandplay vsak mesec obišče okoli IZ AKTIVNOSTI STO._TUR!ZEM•1s . _ .- . ~ ~~- - . --~-,~~- 3.000 obiskovalcev iz različnih koncev sveta. Glede na to, da velika večina obiskovalcev prihaja iz Slovenije, smo se odločili igrico prevesti tudi v slovenski jezik. V začetku okto- bra smo dodali dve novi destinaciji, in sicer Prekmurje (s splavom čez Muro v mlin) in Soško dolino (spust z zmajem po rečni dolini), kar je spletno klepetalnico naredilo še bolj zanimivo in privlačno za obiskovalce. Udeležba STO na akademiji e-poslovanja Na Cipru je med 28. in 30. 9. 2005 pod okriljem Evropske potovalne komisije (European Trave[ Comission - ETC) pote- kala akademija elektronskega poslovanja. Letošnje sre- čanje pod organizacijo strokovne skup_ine ETC New Media Group, je bilo še posebej pomembno v luči priprav na vzpo- stavitev novega uradnega evropskega turističnega portala www.visiteurope.com konec letošnjega leta. Akademija je kot vsako leto združila vrsto strokovnjakov s področja e-poslova- nja posameznih evropskih nacionalnih turističnih organizacij. Namenjena je bila izmenjavi izkušenj, informacij in dobrih poslovnih praks s področja internetne predstavitve in trže- nja turistične ponudbe. Akademija vsako leto prinese obilo novih idej tudi na področju poslovanja oddelka za razvoj informacijskega sistema in e-poslovanja na Slovenski turi- stični organizaciji. STO je prejela veliko pozitivnih odzivov tudi za aktivno sodelovanje v predavateljskem delu srečanja, kjer je prisotnim predstavila prispevek o novem pristopu k gradnji blagovne znamke slovenskega turizma za mlajše cilj- ne skupine, in sicer vzpostavitev interaktivne spletne klepe- talnice na naslovu www.slovenia.info/chatandplay. Gre za v Evropi edinstven primer interaktivnega pristopa k mlajši ciljni skupini, ki ob zabavnem pridobivanju informacij o Sloveniji obiskovalcem omogoča interaktiven klepet z drugimi obis- kovalci spletne klepetalnice, poleg tega pa tudi sodelovanje v nagradni igri. Iz jesenskih aktivnosti STO Slovenska turistična organizacija je za ponudnike slovenske- ga turističnega gospodarstva pripravila sledeče workshope: WORKSHOP V UTRECHTU IN BRUSLJU, 7. in 9. novembra 2005. WORKSHOP V ZAGREBU, 23. novembra 2005 Prijavo za Workshop v Zagrebu je potrebno poslati najpozne- je do 14. oktobra 2005 na Slovensko turistično organizaci- jo, Dunajska 156, 1000 Ljubljana. Kontaktna oseba: Karmen Novarlič, Tel.št.: 01 5891 865, e-mail: karmen.novarlic@slovenia.info. V oktobru in novembru bodo v organizaciji Slovenske turistič­ ne organizacije potekali naslednji sejmi: • WTM London - London, 14. - 17.11.2005 • T & C Leipzig, Leipzig, 16. - 20.11.2005 • EIBTM Barcelona, Barcelona, 29.11.2005 - 01.12.2005 Dnevi slovenskega turizma v Zagrebu 28 . in 29. septembra 2005 so na Trgu bana Jelačica v Zagrebu potekali DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA. Slovenija se je predstavila s pestro ponudbo zimskega turizma, zdra- viliškimi in wellness programi, Krasom, podeželsko ter eno- kulinarično in ostalo ponudbo. Za pestro dvodnevno glasbe- no animacijo in dogajanje sta poskrbeli skupina Jararaja in Alenka Godec s svojim triom. Poklon lipicancev stoletnici organiziranega turizma in 425 let Kobilarne Lipica V nedeljo, 2. oktobra je Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s Kobilarno Lipica v namen obeležitve sto let organiziranega turizma v Sloveniji in 425 Kobilarne Lipica domače in tuje obiskovalce Lipice povabila na ogled umet- niške predstave lipicancev in baletnih plesalcev. Prireditev ni predstavila konja zgolj skozi umetelnost jahalne šole, tem- več skozi konjevo osebnost, svobodo in ponos, v povezavi s človekom. SEJALEC -priznanje STO za inovativne in kreativne turistične proizvode Slovenska turistična organizacija letno razpisuje povabilo k oddaji prijav za Sejalca, priznanja STO za inovativne in kre- ativne turistične proizvode, ki prispevajo k večji prepoznav- nosti turistične ponudbe Slovenije. Namen Sejalca je spod- bujanje inovativnosti in kreativnosti na, podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj istovrstnih turističnih proizvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih pro- izvodov z območja Slovenije na domačem trgu in tujih trgih. Vabimo vas, da že danes razmislite, kateri vaši proizvodi/ storitve bi lahko v letu 2006 kandidirale za prejem prizna- nja Sejalec. ( Nagrada za uvodni film DVD Slovenija poživlja Na letošnjem 13. MEFEST- u, Mednarodnem festivalu turistič­ nega, ekološkega, športnega in gastronomskega filma, ki se je odvijal od 25. do 28. septembra v Brusu (na Kopaoniku), Srbija in Črna Gora, je žirija, kateri je predsedoval Karpo Acimovic- Godina (člana Gordana Perovic in Mirko Stoja kovic) med 88 prispelimi deli iz 25 držav, v kategoriji turističnega filma, nagradila film Slovenija poživ- lja režiserke Jasne Hribernik. Nagrado Srebrni bor za turistični film si naš film deli z filmom Dan u Makedoniji. To je že drugo pri- znanje koprodukcijskemu pro- jektu, v katerem so sodelovali: Slovenska turistična organiza- cija, Urad vlade za informira- nje, Služba vlade RS za struk- turno politiko, Gospodarska zbornica Slovenije, Agencija RS za gospodarsko promoci- jo, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ter Videoprodukcija Kregar. Snovanje nove blagovne znamke slovenskega turizma Slovenska turistična organizacija pripravlja v okviru snova- nja nove blagovne znamke slovenskega turizma prvo v vrsti delavnic, kjer bodo opredeljene prednosti Slovenije kot turi- stične destinacije, spregovorili pa bomo tudi o novih razvo- jih možnostih. Prva delavnica bo potekala med 16. in 18. oktobrom 2005 v Portorožu. ZADNJA STRAN • TUR!ZEM • 16 . , _ . ,~ ··' - . --.-.. ·.·, - .. · ·.-. . --:!' ' ':~ ) , ·,:'.-~:-_-::·_.:::-~.- ~:;;,; . - . - . ~- . , : -· . -~~.,~ ~ .. ~~~ . - ~ ., ·~ ---~. ·. ~ . --_;_. . . . . . . Statistika prvih devetih mesecev V prvih devetih mesecih letošnjega leta (od januarja do vključ­ no septembra) je Slovenija zabeležila za en odstotek manjše število prenočitev domačih in tujih gostov kakor v enakem obdobju lani. Pri tujih gostih smo zabeležili za 1 odstotek manj nočitev kot v enakem obdobju lani, pri domačih pa za 3 odstotke manj nočitev. Pri skupnem številu prihodov doma- čih in tujih gostov smo zabeležili za 1 odstotek več gostov kot lani. Pri tem je bilo domačih gostov za odstotek manj, tujih pa za 2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V prvih osmih mesecih letošnjega leta (od januarja do vključno avgusta) je devizni priliv iz naslova turizma po podatkih Banke Slovenije glede na enako obdobje leta 2004 porasel za 11 %. To potr- juje razvoj turističnih produktov v začrtani smeri - razvoj turističnih produktov z višjo dodano vrednostjo. Absolutno znaša devizni priliv iz naslova turizma v prvih osmih mesecih letošnjega leta 986.743.000,00 evrov. Največji tržni delež pri emitivnih trgih slovenskega turizma ima italijanski trg, pri čemer je še posebej pomembno, da število prenočitev gostov iz omenjenega trga dosega hkrati tudi najvišjo stopnjo rasti med ključnimi in perspektivnimi trgi slovenskega turizma. Tako beležimo pri številu prenočitev italijanskih gostov od januarja do vključno septembra 2005 porast v višini 6 % glede na enako obdobje lani. V navedenem obdobju beležijo med ključnimi in perspektivnimi trgi sloven- skega turizma visoko stopnjo rasti še trg Velike Britanije(+ 18 %), Madžarske(+ 8 %), Francije(+ s%) in Ruske federacije(+ 11 %). Z nemškega in avstrijskega emitivnega trga slovenske- ga turizma v letošnjih prvih devetih mesecih še naprej pada število nočitev in sicer z nemškega trga beležimo za 10 odstot- kov manj, z avstrijskega pa za 3 odstotke manj nočitev kot v enakem obdobju lani. Vzrok za negativni trend na omenjenem emitivnem trgu je med drugim tudi v splošni recesiji nemške- ga gospodarstva, kar ima za posledico manjše povpraševanje po celotni turistični ponudbi oz. povečano povpraševanje po cenejših destinacijah s strani nemških državljanov. Rezultati, ki jih beleži slovenski turizem na avstrijskem trgu, so razen razlogov, ki smo jih navedli pri nemških turistih, tudi posledi- ca vpliva slabšega vremena v letošnji poletni turistični sezoni. Septembrski podatki in napovedi za letošnjo jesen napove- dujejo izboljšanje podatkov s tega pomembnega emitivnega trga slovenskega turizma. 100 let Grand Hotela Union Pred stotimi leti je svoja vrata odprl najbolj eleganten hotel tistega časa v Ljubljani - GRAND HOTEL UNION, ki je 28. oktobra 2005 praznoval svoj stoti rojstni dan. Ob tem jubi- lejnem dogodku so v hotelu 25. oktobra 2005 otvorili prilož- nostno razstavo »Sprehod skozi unionovih sto let« z zanimi- vimi hotelskimi predmeti iz prejšnjega stoletja. Praznovanje stoletnice GRAND HOTELA UNION se je nadaljevalo 28. in 29. oktobra 2005 na Prešernovem trgu. Kdo kam kje 18. oktobra je na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije potekala 8. redna seja Skupščine Združenja turističnih agen- cij Slovenije na kateri so izvolili novo vodstvo združenja. Za predsednika ZTAS za prihodnja tri leta je bil z večino glasov izvoljen Dimitrij Piciga iz agencije Kompas. Podpredsedniki s triletnim mandatom v novem vodstvu so postali Barbara lnocente iz agencije Stilbi, Miloš Vujadinovič iz agencije Airpass in Tone Matjašič, predstavnik agencije PrometT& T. Člani Upravnega odbora ZTAS bodo v prihodnjih treh letih Iztok Altbauer (Globtour), Matjaž Pavlin (Kompas Novo Mesto), Vida Hawlina (Burin YC), Sandi Brataševec (Avrigo) in Filip Tobias (Sonček). Skupščina je izvolila tudi novo vod- stvo in člane častnega razsodišča ZTAS, ki bodo še naprej nadzirali kvaliteto delovanja svojih članic ter spoštovanje kodeksa poslovnih in etičnih pravil. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Filip Tobias (Sonček), za namestnico pa Ljubica Benda (Tentours). Ostali člani Častnega razsodišča so postali Nevenka Faganeli Stepančič (Hittours), Zlatka Masnec (Dober dan), Ingrid Miloš (Partner), Matjaž Pavlin (Kompas Novo Mesto) in Vida Hawlina (Burin YC). Nova turistična brošura Ljubljanski gradovi Ob Svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, so v Zavodu za turizem Ljubljana izdali turistično brošuro z naslovom Ljubljanski gradovi. V knjižici, ki ima kar 65 strani, je predstav- ljenih deset gradov: Ljubljanski, Tivolski, Cekinov in Fužinski grad, pa gradovi Rakovnik, Kodeljevo in Bokalce, oznaka grad pa se je oprijela tudi nekaterih dvorcev: Vile Podrožnik (Kollmanov grad), dvorca Selo in graščine Dol. Brošura je izšla v 5.000 izvodih. Knjižica je dvojezična, v slovenskem in angle- škem jeziku in opremljena s slikovnim gradivom. Na voljo je brezplačno v vseh TIC Zavoda za turizem Ljubljana Tura Avantura V Multimedijskem centru RTV Slovenija na naslovu www.rtvslo.si/tureavanture so pripravili spletni turistični portal. Vabljeni k ogledu! Nova pridobitev hotela Mons - Club Atrium Hotel Mons je bogatejši za novo pridobitev - Club Atrium, obliko- van v skladu s trendovsko usme- ritvijo celotnega hotela, pod kate- rega se je podpisal ugleden slo- venski (in tudi v tujini zelo cenje- ni) arhitekt Boris Podrecca. Gradnja znamke slovenskega turizma Blagovna znamka je najmočnejše orodje in največja vrednost v rokah tistega, ki ga oblikuje in upravlja. Blagovne znamke na ravni nacionalnih držav in nacionalnih turističnih destinacij pri tem niso nobena izjema, ravno obratno: uspešna blago- vna znamka je odločilna za uspešno pozicioniranje države na globalni ravni. Slovenska turistična organizacija si je za cilj zastavila postavitev identitete znamke slovenskega turizma, s katero se bodo poistovetili vsi vpleteni subjekti. Pripravljen je projektni plan aktivnosti za izpeljavo gradnje (nove) znamke slovenskega turizma, osnova pa je pregled stanja ter določitev zahtev, pričakovanj in ciljev, ki se nanašajo na blagovno znam- čim več deležnikov, bo STO na spletni strani www.slovenia. info odprl forum, kjer bo omogočeno podajanje predlogov in mnenj na to temo. SIW 2005 - ponovno veliko število novih tujih udeležencev V Kranjski Gori je od 20. do vključno 23, oktobra poteka- la osma Slovenska turistična borza, znana pod imenom Slovenian lncoming Workshop (SIW). Na letošnjo turistič­ no borzo je iz 22-ih držav prišlo 172 organizatorjev poto- vanj, agentov in prevoznikov, ki so zastopali 135 podjetij. Iz Slovenije se je na borzo prijavilo 136 podjetij z 239 pred- stavniki. Ponovno je bilo veliko tujih udeležencev, ki so se Slovenske turistične borze udeležili prvič ..., več kot 60 odstot- kov vseh udeležencev. Borzno dogajanje je potekalo v obliki poslovne delavnice, za katero so udeleženci sestanke ponov- no dogovarjali preko tako imenovanega »one-to-one mee- tings« sistema, aplikacije na internetu, ki samodejno pove- zuje povpraševanje na borzi z ustrezno ponudbo. Borzno dogajanje se je_pričelo v četrtek popoldan s predsta- vitvijo gostitelja letošnje borze, Kranjske Gore, in z večernim neformalnim srečanjem, ki je pomenil vzpostavitev prvih kon- taktov med tujimi in domačimi udeleženci SIW-a. Petek, osrednji dan borze, je bil v celoti namenjen poslovnim razgovorom, v soboto pa so tuji poslovni partnerji Slovenijo spoznavali »iz prve roke« na dveh enodnevnih in treh tri- dnevnih študijskih potovanjih . Enodnevni študijski potova- nji za tuje udeležence sta potekali po območju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Tisti, ki so se odločili za tridnevno študijsko potovanje, so lahko izbirali med tremi programi: t.im. »Coctali Tour« (študijsko potovanje s pred- stavitvijo slovenske turistične ponudbe na poti med Julijskimi Alpami skozi vinorodne griče Goriških Brd in podzemni svet do prestolnice), študijskim potovanjem »Conference & lncentive Trave! Tour« (udeležencem ture so ponudbo predsta- vila slovenska kongresna središča) ter študijskim potovanjem »Wellness Tour« (potovanje z ogledi slovenskih zdraviliško- termalnih centrov s poudarkom na wellness ponudbi). Naslednja Slovenska turistična borza SIW 2006 bo poteka- la v Radencih, v Zdravilišču Radenci in sicer od 12. do 15. oktobra 2006. Več o Slovenski turistični borzi v naslednji številki TURIZMA. Oddelek za študij ko slovenskega turizma. Aktivnosti, ki trenutno potekajo na tem področju so: pregled stanja, določitev zahtev, usmeritev ciljev ter priprava na analize, analiza zaznavanja Slovenije kot 21 turistične destinacije po trgih ter načrtovana izvedba delavnic II 17936/2005 s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi obliko- valci mnenj. Tako je od 9. do vključno 11. oktobra v Portorožu potekala delavnica Slovenske turistične organizacije, ki se je je udeležilo več kot 50 udeležencev. Delavnico so vodili stro- kovnjaki iz podjetja Metron Group in Ellys Brand Engineering. Da bi lahko v proces snovanja nove znamke v turizmu vključili 796 .5(497.4) IIIIIII III III III IIIII III II II llll lllllll l 111111111111111 5000017603,84 TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske turisti~ne organizacije - Izdaja Slovenska turisti~na organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01/5891 840, E-mail: info@slovenia. info - Glavna in odgovorna urednica: Livija Kova~ Kostantinovi~ - Oblikovanje in priprava za tisk: Divizija d.o.o. - Tisk: Delo tiska rna, Ljubljana. - Ministrstvo za kulturo RS je izda lo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. - Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info - Član i Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Temin Vu~kovič) , Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zborn ica Slovenije (mag. Cveto Stanti~). Agenci ja RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Lj ubljani - Ekonomska fakluteta (dr. Tanja M i halič), Visoka šo la za turizem turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled Uana Špec), Viš ja šo la za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko )anm), pred- stavnika turističnega gospodarstva Uanez Pergar in Zdravko Po čivalšek), predstavniki Slovenske turistifoe organizacije. o (/l ::o ITI o z C... D ;I'\ z C... ("') ITI r C... ITI '