GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV « LJUBLJANA, 8, SEPTEMBRA 1959 - LETO X. - ŠTEVILKA 13 .B EiImFrIa«/1 USTVO N, NOVO POT Razgovor s članom Izvršnega sveta LRS in predsednikom republiškega Sveta za šolstvo Vladkom Majhnom Uredništvo »-Prosvetnega delavca« je ob začetku novega šolskega leta naprosilo tovariša Vladka Majhna za odgovore na nekatera vprašanja predvsem v zvezi s potekom reformnega procesa na naših šolah; objavljamo vprašanja in odgovore. Vprašanje: Za- nimal bi nas takle pogled nazaj in naprej: kako daleč smo pravzaprav trenutno s šolsko reformo — zlasti naše osnovne šole — in pa kateri problemi stojijo še pred nami, preden bomo dobili takšno osnovno šolo, kot smo si jo zamislili s šolsko reformo? XVI. plenarna seja Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je obravnavala šolsko reformo in delo političnih organizacij, je poudarila, da je odvisna preobrazba šolstva od akcije zavestnih socialističnih sil; ne bomo je mogli doseči samo s silami, ki delujejo v področju šolstva. V reformna prizadevanja sodijo vsi Ukrepi, ki jih uporabljamo zato, da bi razbili togost starega šolskega sistema in neživljenjskost Vzgojnega in izobraževalnega dela; s takimi ukrepi pa hkrati Izgrajujemo novi šolski sistem in ga vsebinsko prilagajamo novim družbenim ekonomskim potrebam današnje socialistične družbe. Jasno podobo o reformnem pro-cesu in njegovem napredovanju ^rej dobimo, če povežemo vse ukrepe in prizadevanja v celoto, ki obsega: povečano skrb političnih in oblastvenih organov za napredek družbenega upravljanja v področju šolstva; razširjanje materialne osnove šolstva, ki se kaže v dveh smereh: v izgradnji novih šol in v ustanavljanju novih šol; razne reorgani-zacijske ukrepe v celotnem šolskem sistemu od osnovne šole do univerze; spremembe v učnih programih; uvajanje novih predmetov in dejavnosti v šole; pospešena rast predšolskih ustanov to vzgojnih ustanov v stanovanjskih skupnostih; intenzivnejše delo pri izobraževanju odraslih; izpremenjene pogoje za prestopanje v šole itd. Kdorkoli torej spremlja vsa prizadevanja in ukrepe, mora priznati, da le-teh ui bilo malo, nasprotno pa zelo hinogo in pomenijo začetek šol-sko-reformnega procesa, ki bo ^le v naslednjih letih prišel do obsežnejšega in globljega izraza. Nepopolno podobo o šolsko reformnem dedu pa bi dobili, če bi ocenjevali reformne dosežke izključno po spremembah in na-Predku posameznih šol ali po novih učnih ter vzgojnih metodah v določenih šolah. Kajpada tudi tega ne smemo podcenjevati in pozabljati; želeli bi, da bi bil tudi napredek na tem pednju hitrejši in boljši. Do tega Pa bo moralo priti, ker bodo pričeli doslej izvedeni ukrepi čedalje bolj pritiskati na šolsko prakso. Za začetek je važno, da se je posrečilo socialističnim silam Usmeriti šolstvo na novo pot, | hkrati pa povečati zanimanje za šolstvo v vsej družbi. Oblikovanju osnovne šole smo °dmerili dokaj skrbi, vse pozornosti pa bo morala biti deležna tudi v prihodnosti. Osnovna šola Predstavlja izhodišče našega iz-obraževalnega sistema. Od njenih osnov bodo v precejšnji meri °dvisni tudi uspehi in raven vseh nadaljnjih šol. Morda ne preti-ravam, če rečem, da postaja °8novna šola »preizkusni kamen-" naše reforme nasploh. Njeno po-•hembnost presojamo z dveh plati; učencem mora zagotoviti osnove splošne izobrazbe, s katerimi bodo mogli nadaljevati izobraževanje v nadaljnjih šolah; v višjih razredih pa mora ugotavljati Posebnosti učencev in njihove 8Posobnosti ter jih pravilno Usmerjati v nadaljnje šole in živ-Ijemjske poklice. Če hoče izpolniti svoje poglavitne naloge, se ne sme in ne more oblikovati P° enotnem kopitu kot povsod Onaka splošna izobraževalna šola, temveč mora biti kar najbolj •nnogostrana, zlasti v višjih razredih, sicer svoje usmerjevalne vloge ne bo mogla izpolnjevati. Oblikovanje osnovne šole ka-^terizirajo naslednje značilno- 1. Stalno naraščanje števila popolnih osemletnih osnovnih šol, ki uvajajo predmetni pouk v višjih razredih; pred šolsko reformo je bilo takih šol (skupno z nižjimi gimnazijami) 211, ob začetku š. L 1958/59 pa že 314, v letošnjem š. 1. bo' njihovo število še naraslo, ker občine načrtno razvijajo popolne osemletne šole. Odkar je plenum SZDL opozoril na pretirana združevanja osnovnih šol, nismo zabeležili podobnih primerov. 2. Nižja stopnja osnovne šole (t. j. od 1. do 4. razreda) je že delala po novih učnih programih. Prve izkušnje potrjujejo, da so programi v bistvu primerni, da so se izboljšali uspehi na tej stopnji ter da je v splošnem nar predevala tudi kvaliteta učnega in vzgojnega dela. To nam vliva upanje, da se bodo v prihodnosti izboljšali uspehi tudi na višji stopnji. 3. Osnovna šola .uspešno uveljavlja svobodne aktivnosti učencev. V lanskem letu se je okrepilo delo v šolskih zadrugah ter so se nekatere podeželske osnovne šole že pričele približevati proizvodnim panogam v svojem okolišu. Mestne šole in šole v industrijskih središčih proučujejo, katere zadružne in proizvodne oblike bi bile primerne zanje. 4. Za osnovne šole je značilno, da stoje na čelu povezovanja z gospodarskimi in družbenimi organizacijami. Pri ostalih šolah to zelo pogrešamo, tembolj, ker vemo, da so vse ostale šole v razvitejših krajih kot večina osnovnih šol., Z letošnjim šolskim letom uvajamo novi učni program in predmetnik v peti razred osnovne šole. V dosedanjem sistemu je bil ta razred, posebej pa še 1. razred bivše gimnazije, izredno občutljiva točka, ki je prizadevala .učencem največ preglavic zaradi skokovitega prehoda od razrednega k predmetnemu pouku. Z novim petim razredom skušamo ta prehod omiliti. Vse priznanje zaslužijo prosvetni delavci, ki prevzemajo v letošnjem letu nase to nalogo. Sodim, da bo poskus uspel, če bosta izpolnjena dva pogoja: prvi, da bodo šole kot celote prevzele skrb za izoblikovanje dela v petem razredu; razrednikom bodo morali pomagati vsi učitelji, razredni in predmetni, ter jim lajšati iskanje novih poti; drugi pogoj je iskanje posebnega učno-vzgojnega procesa, ki bo v tem razredu zaključil razredni pouk in odprl vrata v predmetni pouk. Kolek-tivna odgovornost šole za uspeh petega razreda bo odpravila hrup okoli iskanja učnega gradiva in odbiranja razrednikov. Osnovna šola bo reformirana, ko bomo v vseh razredih uveljavili nove učne programe, ko se bo materialno in kadrovsko tako okrepila, da bo sposobna izvajati naloge, predvidene s šolsko reformo. Na to bodo odločilno vplivali tudi nadaljnji ukrepi organov družbenega upravljanja. Vprašanje: Svet za šolstvo LRS je v zad- , njih mesecih razpravljal o številnih vzgojnih vprašanjih in potrdil ustanovitev nekaterih novih šol, ki naj pomagajo našemu delovnemu človeku priti do potrebne splošne in strokovne izobrazbe; bi lahko povedali, katere so te nove šole in katere smotre ste zasledovali, ko ste se odločili za njihovo ustanovitev oziroma potrditev? V šolskem letu 1958/59 je začelo delovati 24 novih strokovnih šol, in sicer: 1 ekonomska srednja šola v Novem mestu, 2 administrativni šoli v Novem mestu in Kranju, 1 gostinska šola v Mariboru, 3 vajenske šole za gostinsko stroko, 4 živinorejsko-poljedelske šole. 3 živinorejsko-sadjarske šole, 3 vinarsko-sadjar-ske šole, 1 .poljedelsko-hmeljar- ska šola in 4 poklicne gospodinjske šole. V š. 1. 1959/60 odpiramo v Mariboru višjo komercialno šolo, nekatere strokovne šole odpirajo nove oddelke, oddelki ljubljanske srednje tehnike pa se zaradi preobremenjenosti šole osamosvajajo v samostojne šole in tako dalje. Ustanavljanje strokovnih šol in novih oddelkov pri obstoječih šolah je neposredno povezano z naglim razvojem gospodarstva in komunalnega sistema ter s potrebami po novih strokovnih kadrih. Iz administrativnih šol moramo dati sposobne uslužbence občinskim upravam, da ne bo zaostajalo njihovo delo in da ne bo zaradi počasnega poslovanja naraščalo število uslužbencev na občinah. Naraščanje uslug v gostinstvu in povečani turizem zahtevata dotok novih kvalificira- odraslih v izobraževalnih centrih bo pripravljal sekretariat za delo, delavskim univerzam pa bosta nudila pomoč Zveza svobod in Zavod za izobraževanje v delavskem in’ družbenem upravljanju. Obsežne priprave za izobraževanje odraslih obetajo, da se bo v letošnjem letu delo še bolj razmahnilo. Prosvetne delavce pa pozivam, da kolikor največ morejo, pomagajo vsem ustanovam za izobraževanje odraslih. Predavateljskemu osebju v ustanovah za odrasle bo olajšano delo, če bo proučilo priporočilo Izvršnega sveta o začasni ureditvi oddelkov za izobraževanje odraslih pri šolah ter drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Ko razširjamo izobraževanje odraslih in ga vključujemo V naš sistem izobraževanja kot popol- nih kadrov v gostinstvo. Napori, ki jih vlagamo v povečanje kmetijske proizvodnje,' v kooperacijo in spreminjanje odnosov na vasi, se ne dajo uresničiti brez strokovnih in specializiranih kadrov. Zaradi tega so bile reorganizirane vse kmetijske šole in spremenjeni vsi učni programi. Vse večja skrb komun, stanovanjskih skupnosti in gospodarskih skupnosti in gospodarskih organizacij za družbeno prehrano in razne gospodinjske uslužnostne obrate terja usposabljanje novih kvalificiranih gospodinjskih poklicev. V višji komercialni šoli v Mariboru bomo pričeli izobraževati specializirane komercialne kadre za vse gospodarske panoge, v letošnjem šolskem letu bomo odprli dva oddelka in to za zunanjo trgovino in industrijo. Vprašanje: Nedavno so bili potrjeni tudi nekateri novi učni načrti za šole za odrasle — katere so poglavitne značilnosti teh novih učnih načrtov v primerjavi s prejšnjimi? Svet za šolstvo LRS je predpisal doslej učne programe za odrasle za osnovno šolo, za strojni odsek tehnične šole, za kmetijske šole, za ekonomske šole, za čevljarski odsek usnjarske šole ter enotni načrt iz slovenskega jezika in družbeno-ekonom-skih ved za vse omenjene vrste šol. Ustanovam za izobraževanje odraslih pa bo dobrodošel tudi enotni program za družbenoekonomsko vzgojo, ki ga je predpisal Svet za šolstvo za industrijske in vajenske šole. Ob tem poudarjam,, da se je Svet za šolstvo ukvarjal s programi za odrasle pri rednih šolah, potemtakem le z eno vejo izobraževanja odraslih. Programe za izobraževanje noma enakovredno vejo izobraževanja, stoje pred nami trije osnovni problemi: — prvi je organizacijski. S priporočilom Izvršnega sveta smo hoteli opozoriti ustanovitelje izobraževalnih ustanov za odrasle, da se naj izogibljejo klasičnih oblik »razreda« in »šolskega leta« in da iščejo take organizacijske oblike, ki bodo ustrezale odraslim, kajti bistveno vprašanje pri odraslih je pridobitev določenega znanja, ki ga ni nujno vezati na organizacijsko obliko razreda in časovno razdobje šolskega leta. — Drugi problem je vsebinski. Pri sestavljanju učnih programov nas je vodilo načelo, da obdržimo strokovne predmete v šolah za odrasle v istem obsegu kot v rednih šolah, z nadaljnjimi izkušnjami pa jih bomo še razširjali in poglabljali, ker imajo strokovni delavci boljše in trdnejše osnove iz stroke kakor redni učenci. Prejšnje splošno izobraževalne predmete smo združili v družbeno-ekonomsko vzgojo, ki ima svoj jasen smoter: vzgajati razgledane upravljavce naše socialistične družbe. ' — Tretji problem je metodika pouka v ustanovah za odrasle. V tem področju začenjamo orati ledino, vsa naša dosedanja praksa je namreč zgrajena na izkušnjah rednih šol z doraščajo-čo mladino. Uspevali bomo toliko hitreje, kolikor se bodo predavatelji povezali v čvrste skupine in kolektive, ki bodo skupno razglabljali o načinih dela z odraslimi. Vprašanje: V razpravah okrog učnih programov je bilo precej govora o načinih, kako približati šolo življenju in današnjim potrebam; tu ste te odločili za uva-< janje nekaterih novih predmetov, kot so tehnična vzgoja, gospodinjstvo, razne oblike proizvodnega dela in telesna vzgoja so dobile večji poudarek; bi nam povedali nekaj o tem? Novi predmeti v reformiranem šolskem sistemu imajo dva pomena. Pravilna je trditev, da z njimi zbližujemo šolo z življenjem. Ne smemo pa pozabiti tudi na dejstvo, da razbijamo z novimi predmeti tudi intelektualistični -karakter stare šole, zaradi tega zaslužijo novi predmeti posebno pozornost vse družbe. Brez njih bi ne bilo mogoče izravnavati razmerja med umskim in fizičnim delom. Večina teh predmetov, kakor so tehnična vzgoja, gospodinjstvo in razne oblike proizvodnega dela, ne prenesejo, če hočejo zasidrati šolo v okolje, togega republiškega načrtovanja, zato smo se odločili, da bomo postavili zanje samo osnove programov, podrobno pa jih bodo predpisovali lokalni orggni. Sedaj je važno, da jim oskrbimo prve materialne temelje, prosvetni delavci pa se morajo začeti temeljito pripravljati nanje. S temi predmeti se bo okrepilo sodelovanje šol z gospodarskimi in družbenimi organizacijami. Dvomim, da bi brez takega sodelovanja sploh uspeli. Vprašanje: Pri reformi pouka v naših šolah je eno glavnih vprašanj vsekakor materialno stanje šolstva; kako kaže v tem pogledu? Materialno zadovoljevanje šolstva narašča iz leta v Teto. Plače prosvetnih delavcev so dobro urejene; problem predstavljajo nezadovoljivi honorarji za strokovnjake, ki se vključujejo v učno in vzgojno delo zlasti v strokovne šole. Šolski prostor se povečuje kakor še nikoli doslej, komune in okraji ogromno žrtvujejo v ta namen. Prej ali slej bomo morali rešiti problem nadaljnjega razvoja šolstva v manj razvitih predelih Slovenije, ki občutno zaostajajo za razvitimi, kar se očitno kaže v Prekmurju in na Dolenjskem. Vprašanje: Posebno vprašanje je seveda učni kader: kaj menite, da bi bilo potrebno ukreniti v tem smislu, da bi pouk po novih programih čimprej zaživel? V zvezi z učnim kadrom so pereči trije problemi: prvič pridobitev čez dva tisoč novih učiteljev za vse vrste šol v Sloveniji; drugič enakomernejša razmestitev kadra po ljudski republiki, ker teži po razpisih ves kader v razvitejše kraje, kjer so ugodnejši delovni pogoji in življenjske razmere, medtem ko nastajajo v manj razvitih področjih vrzeli, ki resno ogrožajo redno delovanje šol. Tretji problem je nadaljnja strokovna rast in druž-beno-politična poglobljenost ka- dra. Nujna je reforma izobraževanja prosvetnih delavcev, organiziranje kvalitetne pedagoške službe in načrtna skrb za vodilne kadre v šolstvu. Vprašanje: Kot iz-venšolsko delo prihaja za prosvetne delavce v poštev tudi udejstvovanje v raznih kultur-no-prosvetnih društvih; kaj bi o njihovem dosedanjem prizadevanju na tem področju lahko povedali kot predsednik republiškega Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev? V kultumo-prosvetnih društvih zavzemajo prosvetni delavci vidno mesto. V nekaterih krajih so gonilna sila ljudskoprosvetnih prizadevanj. Naša želja je, da bi starejši in izkušeni tovariši z večjo vnemo vključevali v to delo mlajše. To ne bo koristilo samo napredku društev, temveč tudi rasti mladih kadrov, ker bodo življenjske izkušnje, pridobljene v tem področju, oplajale tudi njihovo družbeno ter učno in vzgojno delo v šolah. Vprašanje: Ali je po Vašem mnenju stanje v našem pedagoškem tisku zadovoljivot ali pa bi bilo treba v tej smeri storiti več za pomoč vzgojiteljem pri njihovem vsakdanjem delu z 'mladino? Ce ocenjujemo pedagoški tisk iz ozko slovenskega merila, bi mogli najti precej vrzeli in pomanjkljivosti, če pa ga ocenjujemo s širšega jugoslovanskega obzorja, potem je pedagoški tisk pri nas izredno bogat in pester. Premagati moramo naše tipično slovensko samozadovoljstvo in seči po jugoslovanski literaturi, pa bomo spoznali, da so nas nekatere republike prerasle pri reševanju marsikaterega aktualnega pedagoškega vprašanja. Poglavitna naloga pedagoške službe je spremljanje, kako se strokovno spopolnjujejo prosvetni delavci, zato bi bila ena izmed njenih nalog tudi navajanje prosvetnih delavcev k čitanju pedagoške literature. Vprašanje: In naposled: katero izmed številnih nalog bi na začetku novega šolskega leta prosvetnim delavcem povsem dobronamerno položili na srce? V jubilejnem letu Zveze komunistov se obračam k vsem prosvetnim delavcem z gorečo željo, da bi jim bila borba Zveze komunistov najsvetlejši zgled, kako se je treba boriti io delati za blaginjo ljudstva in napredek človeštva. Program Zveze komunistov nam bodi idejna vodilja, revolucionarnost in gorečnost komunističnih borcev naj nas navdušuje k požrtvovalnosti in nepopustljivosti v težavah, ljubezen do ljudstva in socialistične domovine pa plamen, ki ga užigaj-mo v srcih naših najmlajših! Seja Sveta za šolstvo LRS 29. avgusta so se prvič po letnem odmoru zbrali člani Sveta za šolstvo LRS na svojo 21. sejo. Predsedoval ji je tovariš Vladko Majhen. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o Višji komercialni šoli — potrditev uredbe* predmetnika in učnega načrta ter proračuna. Sedež Višje komercialne šole bo v Mariboru; za to so se odločili z namenom, da bi ne bilo vse višje šolstvo centralizirano v Ljubljani, temveč tudi v industrijskih središčih. Posamezni oddelki šole pa bodo lahko ustanovljeni tudi v drugih krajih, če bo to potrebno. Pouk na Višji komercialni šoli bo razdeljen v dve skupini: industrijsko in zunanjetrgovinsko. Sola bo dveletna. Slušatelji pa bodo redni in izredni- Svet za šolstvo je potrdil predloženi učni načrt in predmetnik, ven- dar s pripombo, da bo verjetno potrebno na osnovi prvih izkušenj vnesti vanju nekatere iz-premembe in dopolnila. Dalje je Svet razpravljal o letošnjem vpisu v novo osnovano študijsko skupino na Višji pedagoški šoli tehnična vzgoja — fizika (premalo je prijavljencev iz raznih strokovih šol, ki bi lahko zelo uspešno predavali ta predmet na osnovnih šolah) in pa o ustanovitvi še ene nove študijske skupine na VPS — oddelka za glasbo. Tudi ta oddelek naj bi zajel ljudi predvsem iz vrst praktikov, ki brez kake šolske izobrazbe že dalj Časa vodijo pevske zbore ali imajo sploh veselje do petja in glasbe. Člani Sveta so ugotovili, da na splošno našim učiteljem ne primanjkuje znanja, pač pa pravilnih pedagoških prijemov. V tej smeri se bo morala orientirati v bodoče bolj kot doslej tudi Višja pedagoška šola v Ljubljani. H. JAVNA OBRAVNAVA predloga zakona o osnovni šoli v LR Sloveniji Med drugimi šolskimi zakoni in predpisi, ki jih je predvidel zvezni Splošni zakon o šolstvu, je tudi republiški zakon o osnovni šoli. Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je na seji dne 19. junija 1959 razpravljal o osnutku tega zakona, ki ga je predložil naš republiški Svet za šolstvo. Ker gre za izredno važen zakon, ki bo živo in daleč vnaprej posegel v življenje, je Izvršni svet smatral za potrebno- preden bo kot zakonski predlog prišel na dnevni red seje Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, dati osnutek v javno obravnavanje. Kot posebna priloga 67. štev. »Delanje dne 8. julija 1959 izšel »Predlog zakona o osnovni šoli«. Napro-šeni so bili vsi državljani, šolski odbori, sveti za šolstvo pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih, skratka vsi zainteresirani posamezniki, organizacije, organi in zavodi, da pošljejo do 1. septembra 1959 Odboru za prosveto in kulturo pri Republiškem zboru Ljudske skupščine LRS svoja mnenja in predloge. Čas, ki je bil odmerjen za javno obravnavanje tega zakonskega osnutka, ni bil samo prekratek, marveč je tudi padel v obdobje poletnih dopustov, v katerem je v veliki meri omrtvičeno delo organov in ustanov, ki naj bi posegle v razpravo. Pomen zakona, ki je v razpravi in ki pride pred Ljudsko skupščino še v enem letošnjih jesenskih zasedanj, nam postane jasnejši, če ga vsaj bežno primerjamo z dvema drugima zakonoma iz leta 1869 in z Zakonom o narodnih šolah kraljevine Jugoslavije iz leta 1929. Zakon iz leta 1869 je bil prav gotovo v neki meri in smislu radikalnejši od zakona iz leta 1929, tako zaradi uvedbe splošne osemletne obveznosti, ki se je resda le počasi in neenotno uvajala ter se je dokončno, t. j. brez vseh omejitev in olajšav glede šolskega obiska, izvedla šele v FLRJ, pa tudi zaradi snovne širine osnovnošolske izobrazbe in uvedbe vrste učnih predmetov zaradi lajizacije osnovne šole in uvedbe materinščine kot učnega jezika. Zakon o narodnih šolah iz leta 1929 slovenski osnovni šoli ni prinesel bistveno nič novega. Potrdil in utrdil je dvotirni ali pravzaprav tro-tirni sistem obveznega šolanja z Osnovnošolskega zakona, ki je sedaj v razpravi, ne moremo presojati po kriterijih, ki veljajo za buržoazno šolstvo. Naša osnovna šola in zakon o njej rasteta iz potreb ter zahtev socialistične družbe, iz potreb po popolni vskladit-vi vzgojnih in izobrazbenih smotrov šole z ljudskimi interesi. Vse to se odraža v naših šolsko reformnih stremljenjih, ki oblikujejo tudi novi osnovnošolski zakon. Leta mora biti takšen, da bodo v njem prišle do polnega, jasnega in nedvoumnega izraza vse značilnosti in družbene funkcije osnovne šole. V tem smislu je treba razumeti obrazložitev, da predlog novega zakona ni »naštevanje pravnih norm v smislu klasične koncepcije zakonov«. V njem se izražajo predvsem naša pedagoška in druž-beno-politična načela ter stremljenja. Novi zakon naj pomaga odtrgati osnovno šolo od njene stare miselnosti in življenjske odmaknjenosti, ki se je do neke mere le še drži. Postavi jo naj v njeno okolje, v življenje, dd katerega naj nenehno dobiva pobude, pomoč, v katerem naj zajema svojo vsebino in kateremu tudi sama osnovno šolo, meščansko šolo in nižjo gimnazijo. »Pregled šolstva na svetu« V seriji »Pregled šolstva na svetu«, ki jo izdaja UNESCO, je pred kratkim izšla druga knjiga. (World. Survey of Education II. Frimary Education. Unesco and Evans Brothers, Ltd, London, 1958, str. 1387). Medtem ko je obsegala prva knjiga (1955. leta) vprašanja od predšolske vzgoje do najvišje stopnje izobrazbe, se druga knjiga omejuje le na prvo stopnjo izobraževanja in prikazuje podrobneje osnovno šolo v kakih 200 deželah. Prva tri poglavja obravnavajo izobraževanje prve stopnje s splošnega stališča, analizo sedanjega stanja in razvoj osnovne šole v toku zadnjih 30 let. Prikazi posameznih dežel so narejeni po določeni shemi, ki naj olajša primerjalna proučevanja. Za vsako deželo posebej je izdelan zgodovinski pregled, prikazana njena prosvetna politika in upravljanje, organizacija, problemi in tendence ter bibliografija. daje svoj pečat. V ospredju je zatorej notranja reorganizacija šolskega dela in življenja. Naša osnovna šola naj bo manj »šolska« ustanova v starem smislu, njeno delo naj ne sloni na znanih prisiljevalnih kasar-niških metodah. Gre za humanizacijo šole, ki naj prirodno in neprisiljeno prispeva k vzgoji in izobrazbi mladine. Učenec naj ne bo samo objekt, marveč hkrati tudi subjekt vzgoje in izobrazbe. Kam naj s svojim aktivnim sodelovanjem pri pouku, v življenju in delu šole, pa tudi s prostovoljnimi dejavnostmi, s šolskimi in razrednimi skupnostmi prispeva k realizaciji vzgojnih in izobrazbenih ciljev šole. Naprecrovanje učencev in ocenjevanje je postavljeno na drugačne osnove kakor doslej. Družba, zlasti še šola kot njen izobraževalni organ, naj gresta učencu, ki je v obdobju najbolj intenzivnega in vsestranskega razvoja, nasproti ter naj skušata s polnim razumevanjem usmerjati in podpirati njegov razvoj. Posebno razumevanje mora šola pokazati v primerih, ko nastopijo pri učencu ovire na poti 'do rednega napredka. V takem primeru mu ■ mora nuditi prav konkretno pomoč. Z enakim razumevanjem mora iti šola nasproti učencu, ki prehiteva v razvoju, ki se' razvija enostransko i. p. Zato naj skuša spremljati učenca, kolikor le mogoče daleč in intenzivno, tudi izven same učilnice, v času, ki ga prebije v šoli, doma, v stanovanjski skupnosti, v krožkih in drugod. ravnava j o vsebinsko stran osnovne šole, kakor tudi tiste, ki zadevajo nova učnovzgojna področja. Novi zakon postavlja osnovno šolo tudi organizacijsko in upravno v koipunalno okolje, kamor spada po svojem delu. V tej sredini je šola le eden izmed akterjev v izobraževanju in vzgoji mladine. Izobraževanje in vzgoja mladine je pretežka in preveč odgovorna naloga, da bi jo prepustili samo učitelju. K izobraževalnemu procesu je pritegnjena v taki ali drugačni obliki in meri vsa skupnost, najbolj pa tisti njen del, ki je učencu in šoli najbližji. Novi zakon skuša precizirati vsaj važnejše naloge, pravice in dolžnosti, ki jih imajo pri obveznem izobraževanju in vzgoji mladine šola, učitelj, razredni in šolski učni zbor, upravitelj, šolski odbor, občinski ljudski odbor s svetom za prosveto in kulturo ter upravnimi organi, okrajni ljudski odbor, Svet za šolstvo LRS in ostali forumi. Izstopajo kot nove posebno nekatere kompetence in naloge, od katerih naj omenimo posebej sodelovanje občin pri vsebinskem programu šole z dopolnjevanjem predmetnika in učnega načrta. Enotnost osnovne šole bo izvedena načelno in praktično z zgostitvijo mreže popolnih osemletnih šol vsaj za vse višje razrede, z enotnim predmetnikom in učnim načrtom, ki ga po določenih osnovah in načelih Prosvetnega sveta Jugoslavije predpiše republiški Svet za šolstvo. Zakon zagotavlja tudi potrebno stalnost šolske mreže. Osnovne šole ustanovijo občinski ljudski odbori, če je dana potreba in so izpolnjeni določeni pogoji. Ustanavljajo jih skladno s programom razvoja osnovnih šol, ki ga za določeno dobo sestavi okrajni ljudski odbor. Odločbo o ukinitvi neke osnovne šole pa izda Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Osnovna šola ima naloge in obveznosti pri izobraževanju odraslih. 4. člen zakona napoveduje v tej zvezi posebne predpise. Šolstvo in izobraževanje odraslih sta v našem sistemu izobraževanja neločljivo povezana. Tudi popolna enotnost obveznega osnovnega izobraževanja je izvedljiva samo z vključitvijo rednega obveznega šolanja fn izobraževanja odraslih. Zakon daje zdrave osnove za razvoj manjšinskega šolstva. Mladini narodnih manjšin zagotavlja neovirano šolsko vzgojo in izobraževanje v njenem materinem jeziku. JS-lk ZAČETEK JE TEŽAK 7l S skupnimi močmi pa niso nerešljivi tudi najtežji problemi # 399 učiteljev na tečajih in seminarjih Učno osebje se pripravlja za delo v novi šoli Komaj so se zaprla šolska vrata za učenci in dijaki, ki so odšli na počitnice, že so se začeli zbirati učitelji in profesorji v tečajih, ki naj bi jim bili priprava za prihodnje šolsko leto, da bi z boljšimi vzgojnimi in učnimi postopki dosegli večje učne in vzgojne uspehe. Pedagoški center pri Svetu za šolstvo ter republiški inšpektorati za splošnoizobraževalno in strokovno šolstvo so pripravili vrsto tečajev za učno in vzgojno osebje v otroških vrtcih, osnovnih šolah ter v strokovnih šolah in v domovih. Zagotovljena morata biti pravilna idejnost in vzgojnost pouka, ki naj dajeta učencem osnove za znanstveni, t. j. materialistični pogled na svet ter jih pripravljata za njihovo poznejše koristno delo in življenje v družbi. Poudarjena je skrb za nekatera učnovzgojna področja, ki so bila doslej nekoliko zanemarjena, tako skrb za moralno vzgojo in telesno-zdrav-stveno vzgojo. Sodeč po časopisnih poročilih, je prišlo na razpravi o osnutku osnovnošolskega zakona na seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS do vidnega izraza mnenje, da je treba še posebej obdelati tista vprašanja, tiste člene, ki ob- Vodstvu šole, zlasti neposrednim organom družbenega upravljanja, t. j. šolskemu odboru, učiteljskemu zboru in upravitelju, odmerja novi zakon naloge in kompetence. Posebno pozornost posveča zakon prostovoljnim dejavnostim učencev, ki se razvijajo ob šoli in izven šole, pa tudi razrednim in šolskim skupnostim. Skratka, novi zakon hoče povzeti, kar najbolj jasno določiti in vokviriti vse, kar so v zvezi z osnovno šolo izgrebla na dan naša šolskoreformna prizadevanja in o čemer diskutiramo že nekaj let. Osnutek zakona je zdaj tu. Zgostimo in povzemimo zatorej zaključke našega dosedanjega razpravljanja o osnovni šoli in jih priobčimo Odboru za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, da bo delo poslancev pri sprejemanju novega osnovnošolskega zakona olajšano. A. S. Od 22. do 27. junija je bil v Pedagoškem centru v Ljubljani tečaj za učno osebje, ki poučuje na vajenskih in industrijskih šolah nove družbeno ekonomske predmete. Učence v teh šolah pripravljajo, da bodo kot kvalificirani delavci delali v gospodarskih podjetjih kot - delavci in kot upravljavci, zato se morajo v šoli seznaniti s tem, kako je treba voditi gospodarstvo v podjetjih, ki so vključena v komunalno gospodarstvo, da bodo lahko s polnim razumevanjem sodelovali v delavskih in upravnih svetih podjetij ter v komuni Strokovnjaki iz komunalnega gospodarstva in družbenega upravljanja so predavali učnemu osebju, da je dobilo pregled nad učno snovjo in nad samim obsegom ustrezne snovi. Tečaja v Ljubljani se je udeležilo 50 učnih oseb iz goriškega, koprskega, kranjskega, ljubljanskega ter novomeškega okraja. Enak tečaj je bil od 29. junija do 3. julija v Mariboru za učno osebje iz mariborskega, celjskega in murskosoboškega okraja. Na tečaju v Mariboru je bilo 55 udeležencev. Od 27. do 30. junija je bil na Pedagoškem centru v Ljubljani štiridnevni seminar za učne ose- be, ki poučujejo zemljepis v višjih razredih osnovnih šol. Na semi- narju so podrobno predelali učni načrt, se seznanili s sodobnimi učili za ta predmet 'in s tem, koliko in kako naj učenci samostojno delajo pri sprejemanju učne snovi ob ekskurzijah in s svobodnimi aktivnostmi pri pouku. Poleg predavanj in diskusij so bile tudi ekskurzije, da bi se udeleženci čimbolj poglobili v praktično pripravo ekskurzij. Na seminarju je bilo 58 oseb. Od 6. do 13. julija je bil na Pedagoškem centru tečaj za učno osebje, ki poučuje slovenski in srbsko-hrvatski jezik na osnovnih šolah. Predavatelji so obravnavali tista poglavja* iz pouka slovenskega jezika, ki delajo učencem na tej stopnji največ težav: to so posamezni deli slovenske slovnice, pravorečja, spisja ter vsebinsko in estetsko uspešno reproduciranje literarnih del z recitacijami in deklamacijami. Tečaj je obiskovalo 53 učnih oseb. V letu 1958 je bil štirinajstdneven tečaj za učne osebe, ki naj bi bili okrajni inštruktorji za glasbeni pouk v nižjih razredih osnovnih šol, letos je bil tečaj za okrajne inštruktorje za glasbeni pouk v višjih razredih osnovnih šol. Tečaj je vodil prof. Kalan in seznanil udeležence s sodobnimi metodami glasbenega pouka na srednji stopnji, vadili pa so zborovodstvo, spoznavali glasbeno literaturo, zgodovino glasbe in imeli vaje v uporabi Orffovega instrumentari-ja. Pester delovni program je omogočil, da so vzdržali redno po 7 ur dnevnega dela. Na tečaju je bilo 43 oseb, ki poučujejo glasbo na raznih šolah. Od 6. do 11. julija je bil na vzgojiteljski srednji šoli v Ljubljani seminar za vzgojitelje v domovih in drugih izvenšolskih otroških ustanovah. Namen seminarja je bil, da seznani vzgojitelje s smotri in učnimi ter vzgojnimi načeli reformirane šole, z vsebino in oblikami izvenšolskih dejavnosti, ki naj jih razvija šola, da bi vzgojo in učenje v izvenšolskih ustanovah vskladili s prizadevanji nove šole in tako zanesli tudi v domove bolj mnogovrstno in pest- Li ttstai se j« svoji voj obrti P vaja, nji i Paps vite\ ; njo ni g njih in 3 v0 p)is l, i tebr ieto lene ro interesno dejavnost mladino. Tem nalogam so bila posvečen* vsa predavanja na seminarju. Udeležencev je bilo 36. Istočasno in na istem zavodu je bil enotedenski seminar za glasbeno vzgojo v otroških vrtcih. Dopoldne so imele udeleženko predavanja o glasbenem pouku predšolskih otrok in vaje ter ho-spitacije pri glasbenem pouku, popoldne ogled dobro urejenih otroških vrtcev in filmov za to starostno stopnjo, delavnic ter igrišč. Na seminarju je bilo 29 otroških vrtnaric. Od 6. do 11. julija je bil v Pedagoškem centru tečaj za učne osebe, ki naj bi kot inštruktorji podali pridobljeno znanje na okrajnih tečajih tistim učiteljem# ki bodo v prihodnjem šolskem letu poučevali v petem razredu osnovne šole po novem učnem načrtu predmeta spoznavanje prirode in spoznavanje družbe. Ker ni učnih knjig za te predmete, so udeleženci dobili predvsem učno snov in navodila, kje naj ustrezno snov poiščejo. Tečaj je obiskovalo 43 učnih oseb. Od 1. do 3. julija je bil tečaj za učitelje niže organiziranih šol v Ilirski Bistrici, ki ga je priredilo tajništvo Sveta za šolstvo pn OLO Koper za učiteljstvo svojega okraja s sodelovanjem Pedagoškega centra pri SŠ LRS. Na tečaju je sodelovalo 32 učiteljev. Tečaj za učiteljice gospodinjstva v osnovnih šolah in tečaj za učitelje, ki poučujejo biologijo V višjih razredih osnovnih šol ter o šolskih zadrugah in šolskih vrtovih sta bila zaradi tehničnih ovir odpovedana in preložena na poznejši čas. Skupno so trajali tečaji in seminarji v juniju in prvi polovici julija 55 dni, udeležilo se jih je 399 učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, ki so žrtvovali del počitnic in dali s tem svoj prispevek za zboljšanje vzgoje in pouka v naših šolah. V. C. iiiiniiiiinniiiiiiillllllllllllllllllllllllllinilllinillllllllllllll iiiiiiiiiiiimiminniniiuiiiiiniiiitiiiHillHlllllIllini Skoraj vsak dan beremo poročila o sejah občinskih svetov za šolstvo, ki ugotavljajo, da primanjkuje učnega osebja. Majhna tolažba nam je, da ne manjka učiteljev samo pri nas, ampak je to zelo razširjen pojav tudi v mnogih bogatih in gospodarsko razvitih državah. Vprašanje je v tem, kako da nismo tega do sedaj tako močno občutili in da nismo prej ukrenili potrebno, da bi se izognili tem neprilikam. Naša učiteljišča so nam dajala učiteljski naraščaj za nadomestilo tistih, *ki so šli v pokoj, umrli ali kakor koli zapustili učiteljsko službo; nismo pa vzgojili dovolj učiteljev, da bi krili potrebo po učnem osebju za nagel in velik porast števila šoloobveznih otrok. Od leta 1953 do leta 1959 je narastlo število šoloobveznih otrok v Sloveniji v obsegu osemletne šolske obveznosti od 198.812 na okoli 230.000, torej približno za 31.000 otrok, , t. j. za najmanj 1000 učnih oseb. Ves čas po vojni nam je primanjkovalo učnih oseb na vseh vrstah šol in za vzgojitelje v domovih in mlai dinskih ustanovah. Posebno so se razvile in razširile strokovne šole in tudi za te je bilo treba več kakor 1000 novih učnih oseb. Učiteljišča in univerza so krili vsakoleten odhod učnih oseb, niso pa krili novih potreb. Višja pedagoška šola da toliko novih učnih oseb, kolikor dobi slušateljev z gimnazij ali drugih strokovnih šol, učitelje samo prekvalificira, t. j. jim da .višjo izobrazbo. Učiteliev primanjkuje Naravnost porazno sliko o številčnem stanju učnega osebja nam je dal drugi razpis prostih usluž-benskih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in v drugih ustanovah v Ljudski republiki Sloveniji v avgustu_t. 1. Razpisanih je bilo 2285 izpraznjenih mest, od tega v okraju Celje 224, Gorica 123, Koper 154, Kranj 220, Ljubljana 491, Maribor 580, Murska Sobota 286 in Novo mesto 207. Ako pregledamo razpis po občinah, vidimo, da so najbolj prizadete gospodarsko pasivne občine v novomeškem okraju, deloma v celjskem. v Slovenskih goricah in v Prekmurju. Na nekaterih šolah manjka do 75 “/o učnih oseb in je upravičena skrb, kako bodo v teh krajih začeli s poukom. V Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in nekaterih večjih krajih so sicer razpisana mesta, vendar ni take nevarnosti, da bi ne dobili učnih oseb, kljub temu, da se v razpisu nahaja pripomba za mnoga razpisana mesta »stanovanja ni!« Za približno šestino službenih mest v razpisu ni stanovanj, pri nekaterih razpisanih mestih pa sploh ni omenjeno stanovanje. Občine, ki jim je za to, da bodo šole imele učitelje, bodo pač morale poskrbeti za stanovanja. Zelo malo razpisanih mest ima družinska stanovanja, na razpolago so skoraj samo samske sobe. Ako želimo, da bo učitelj ostal dalje časa v kraju, bi mu morali poskrbeti primerno stanovanje, da si lahko uredi družinsko življenje. Ponekod se je kar udomačila navada, da, se učitelji vozijo vsak dan v službeni kraj, ker stanujejo izven šolskega okoliša. V primerih, da sta mož in žena v različnih krajih v službi, je to nujno, da se eden vozi, toda s stališča prosvetnega dela so taki popotniki, ali kakor jih ponekod imenujejo »selivci«, malo koristni, ker se ne morejo dobro vživeti v šolski okoliš, nimajo pravega stika z ljudstvom ne z mladino, ker so duševno bolj vezani na kraj, kjer stanujejo kakor na okoliš, kjer poučujejo. To je zaenkrat zlo, ki ga ne bo mogoče popolnoma odpraviti. Kjer bodo ugodni živlenj-ski in delovni pogoji, tam bodo tudi učitelji. S štipendiranjem so si občine zagotovile, da vsaj novinci pridejo na službena mesta, kjer jih potrebujejo. Toda praksa kaže, da po odsluženi obvezni dobi odidejo tisti učitelji, ki niso v kraju doma ali niso z družino vezani na kraj. Večja mesta in industrijska središča imajo dovolj prosilcev za razpisana mesta, obrobni predeli in gospodarsko pasivni kraji pa ob vsakem razpisu še bolj osiromašijo glede učnega osebja. Učiteljstvo si je priborilo pravico, da si po razpisu svobodno izbira službeni kraj. Ta pravica mora ostati neokrnjena ali ob tem bomo morali najti možnosti, da zagotovimo redno delo tudi na šolah v pasivnih krajih. Ljudska oblast je dolžna skrbeti, da je šoloobvezna mladina deležna ustrezne izobrazbe. Poiskati moramo take oblike in načine stimulacije, da bodo tudi šole v odročnejših krajih imele učitelje. S tem bi nekoliko zavrli tudi odhajanje učiteljev v druge poklice. Kako obdržati v poklicu učitelje, bi morala razmišljati tudi društva učiteljev in profesorjev. Poiskati bi morali oblike dela, ki bi razvijale med članstvom močnejše vezi in trdnejši čut tovarištva, kolektivni čut med učitelji, razviti bi bilo treba bolj družabno življenje, posebno v krajih, kjer je veliko mladine v učiteljskih vrstah. Danes pa je glavno vprašanje, od kod dobiti nove učne osebe, da izpolnimo praznine, ki so se pokazale. Svet za šolstvo LRS je iz- dal pravilnik, da se lahko name-ste absolventi gimnazij in srednjih strokovnih Šol z opravljenim zaključnim izpitom v učiteljsko službo. V preteklem šolskem letu je bilo v tečajih za abituriente 107 oseb, od katerih je skoraj polovica že opravila dopolnilni učiteljski diplomski izpit in s tem pridobila polno učiteljsko kvalifikacijo. Letos je že razpisan v septembru in oktobru štiritedenski tečaj za absolvente srednjih šol. Republiški Svet za šolstvo je na svoji seji v juliju letos sprejel sklep, da se sprejemajo za tehnični pouk v višjih razredih osnovnih šol kot strokovni učitelji absolventi gimnazij, srednjih strokovnih šol in triletnih strokovnih šol z dovršeno popolno osnovno šolo. Tehnična vzgoja v osnovni šoli je tako važen predmet, da ne bomo mogli z amaterstvom pri tem predmetu doseči zadovoljivih uspehov in .bomo morali za ta predmet pritegniti kvalificirane delavce in mojstre iz proizvodnje Saj tudi sedaj poučujejo na vajenskih šolah mojstri iz proizvodnje. ,Tam imajo opraviti z vajenci v starosti 15 do 18 let. v osnovni šoli pa so učenci v starosti 12 do 15 let, 1. j. v predpubertetni in pubertetni dobi, zato bd treba učiteljem iz delavskih vrst nuditi primerno izobrazbo iz psihologije, pedagogike in metodike. Laže p® je tem dati ustrezno pedagoško izobrazbo kakor učiteljem zadostno tehnično izobrazbo, z izjemo tistih, ki so se leta in leta iz posebnega zanimanja posvetili tej ali oni vrsti ročnih del in dosegli pri tem najlepše uspehe. Ako pritegnemo iz proizvodnje nekaj strokovnih učiteljev, bomo tako sprostili toliko učiteljev za pouk drugih predmetov. Na novo bo treba urediti učno obveznost za učno osebje, ker novi predmetniki za osnovno šolo določajo število učnih ur za posamezne razrede in predmete, tako da bodo imeli učitelji deloma razredni, deloma predmetni pouk. Pri tem moramo upoštevati, da naj bi bili po možnosti enakomerno obremenjeni pri razrednem in predmetnem pouku. Ob tako velikem pomanjkanju učnega osebja pa ne moremo računati, da bi se znižala učna Obveznost. V učiteljski službi bo treba obdržati še vse učne osebe, ki so sposobne in voljne delati, čeprav so dosegle starostno mejo in pridobile pravico do polne pokojnine. Poiskati bo treba pa tudi druge možnosti, da pridobimo za učiteljsko službo sposobne ljudi in jih morda v tečajih pripravimo za šolsko delo. V prihodnjih štirih letih bo vsako leto večje pomanjkanje učnega osebja, ker bo število šoloobveznih otrok naraščalo. v. e. Štev. 13 PROSVETNI DELAVEC 70-Ietni jubilej Vajenske šole v Škofji Loki Letos mineva sedemdeset let, odkar je bila v Škofi! r.nki s _... Stran 3 atSa-SS s-3črSS ^ajence^ kl 80 bili prej brez teoretičnega pouka. Raz-0brt^šk^ajekadrak°VaI ViŠj° strokovno usposobljenost mladega S takšnimi skromnimi sred- žiča pa so lansko jesen začeli z stvi je pričela Vajenska šola v gradnjo novega trakta, kl bo z akofji Loki delati. Pa tudi ta- modernimi učilnicami in delav- taratni pouk je bil kaj skromen, nicami za politehnično vzgojo v Soh se je poučevalo le ob ne- služila svojemu namenu že v je- deljah od 9. do 12. ure, popoldne jeni 1960. Brez dvoma je to naj- Podatki iz solske kronike na- ljuje tedanje razemere in potre- d° \ UTe }el ^ tor„klh ln lePše darilo naše ljudske oblasti tajajo, da je že leta 1887 teda- bo po ustanovitvi tovrstne šole fe)klh, zv®čer P6 8: Ddo 9' u,re: Vajenski šoli v Škofji Loki za upravitelj osnovne šole Franc v Škofji Loki. tedensko torej komaj 6 ur pouka, njen 70-letni jubilej, saj je bilo *dpa ?_ri.čel ,z akcijo za ustano- Prvi upravitelj škofjeloške šo- Danes *mai? vajenci tedensko 16 v ta namen od OLO v Kranju ........................- ur P°uka t. j. tretjino svojega že v letošnji proračun vnesenih n/VIiIr n • i • • v« • . . ir*. x At ciovvijv/ AtCL Uo LdllL/ * i v* vit»|«-i v i i.t—■ i IdL/SiVt1* i v/v* . . ■ Vajenske šole v Škofji Lo- le je bil prizadevni šolnik Franc pou^a 1* ^re^/no t svojega že v letošnji proračun naslednje leto je to težv Papa, ki so mu ob ustanovitvi šo- v^asa» pouk ob nede- 30 milijonov dinarjev. rrsnsfcIe.od' ........... °plaste^. uspel, da se je 2. za vodstvo šole 30 goldinar- ^ prispevala časten de- »REVIJA SKOLSTVA« Vodstvom šol in drugih ustanov, organizacijam Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev, prosvetnim delavcem! Z zaključkom šolskega leta 1958/59 je -REVIJA SKOL-ST V A- zaključila drugo leto svojega izhajanja. Relativno kratko razdobje dosedanjega izhajanja pa je pokazalo upravičenost njenega obstoja. -REVIJA SKOLSTVA- je v tem času objavila vrsto člankov s področja šolstva in prosvete, zlasti v zvezi z reformo šolstva pri nas in v svetu. Revija bo še naprej obveščala prosvetne delavce o najpomembnejših dognanjih s področja šolstva in prosvete pri nas in tudi v svetu; prinašala bo članke in razprave, v katerih se bodo odražali napori za reformo šolstva in za njegov napredek. Prva številka -REVIJE SKOLSTVA- v novem letniku je izšla 1. septembra. Pozivamo šolska vodstva in druge ustanove, podružnice Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev, prosvetne in znanstvene delavce, da se v čim večjem številu naroča na -REVIJO SKOLSTVA- za šolsko leto 1959/60. Naročnina se obračunava od 1. septembra 1959 do 1. julija 1960. Naročnina znaša 1000 din. Razširite krog naročnikov -REVIJE SKOLSTVA-! Pri naročanju navedite svoj točen naslov. Revijo bodo prejemali samo tisti naročniki, ki bodo poravnali vnaprej naročnino! Tekoči račun: 101-703-3-956. -REVIJA SKOLSTVA- — Beograd, Kralja Milutina 66, Poštni predal 310. i« « °Plasteh. uspel, da se je 2. za vodstvo šole 30 goldinar- ;, ce P°u>evar .mP v racun- Škofji Loki prispevala časten de-‘J1 3. februarja 1889 izvedlo pr- jev, nagrade za poučevanje uči- r^VU’ Iilsan;|u’ branju in verouku, lež v boju za našo svobodo. Na o vpisovanje v šolo. Svečani teljem in katehetu 336 goldinar- , a') skrome.n u^m ?ap.r*: ie bil šoli so že pred osvoboditvijo po-mis v Solo hil tt —i— — nabavo učil 130 soldi- -V P.r™°'riv z. današnjim, ko so učevali številni predavatelji sploš- za razsvetljavo šolskih cWancvfaieŽIV Y .soli P°Vka. iz nih predmetov in preizkušeni — -«= pivo soisiio piuouMov 30 goldinarjev za či- ,ovens, ga jezika, zgodovine, mojstri — strokovnjaki. Preko eto se je v šolo vpisalo 82 va- ščenje šolskih prostorov’30 aol- ?l0V’ sk>vstYa’ zemljepisa, stro- loo se jih je zvrstilo v 70 letih Jeneev, kar zadosti jasno osvet- dinarjev; skupaj 556 goldinarjev , Y.nega računstva, zakonodaje, obstoja šole. Mnogi od njih so ----------------------------------------------------- J knjigovodstva, strokovnega risa- se uvrstili med aktivne borce v nja, strojeslovja, tehnologije in letih NOB. Njim in predavate-moralke. .. Ijem, ki so po osvoboditvi v no- Kljub pomanjkljivemu pouku v^b pogojih vzgajali na šoli naš in nezahtevnemu učnemu načrtu obrtniški naraščaj, gre zahvala, pa je Vajenska šola v Škofji da je škofjeloško obrtništvo Loki odigravala v preteklosti razvijalo in prosperiralo, da za-važno vlogo v razvoju obrtništva vzema danes ugledno mesto v v Škofji Loki, Poljanski in Sel- našem gospodarstvu družbenega ški dolini. Se pred večje naloge in privatnega sektorja, pa je postavljena danes, ko se z Za 70-letnico šole je ob za-reformo strokovnega šolstva uve- ključku šolskega leta v juniju Ijavljajo v šoli poleg vzgojnih t. 1. bila svečana akademija, va-principov tudi strokovna uspo- jenci pa so razstavili v treh so-sobljenost in splošna teoretična bah in na hodniku šole svoje ri-izobrazba vajencev, ki prevzema- sarske izdelke in ročne izdelke iz jo nase odgovornosti za bodoči kovinarske, lesne in oblačilne razvoj obrtniške dejavnosti in stroke. Vodstvo šole je skupaj s splošnih gospodarskih smernic, šolskim odborom in podporo kot jih narekuje socialistično go- ObLO v Škofji Loki izdalo jubi-spodarstvo. Jubilej Vajenske šo- lejno izvestje s članki vidnih pole v Škofji Loki je torej hkrati litičnih in prosvetnih delavcev tudi bilanca obrtniške dejav- ter gospodarstvenikov Škofje Lo- 1/UV4.1 VSU4. blilOZVC Ut J Gl v -—i. 0.4. c> L nosti v Škofji Loki in njeni bliž- ke in Kranja. nji okolici. Želja vseh prijateljev vajen- Danal^‘UČni ,?a6r't je prikr0- mfadPdelivski^ej “ “ jen praktičnim zahtevam moder nega šolstva, saj se vajenci po mladi delavski kader tudi v bodoče! razvijal v duhu socialističnih načel za korist in napredek usnešnn onravlipTipin zfikliučnem nih načel za korist in r STli v S?.S ” Škofji _Loki. Lojze Zupanc t Ravnatelj Janko Korže 75-letnik izpitu lahko všolajo v ________ tehnično šolo oziroma v sorodne strokovne šole. Ni daleč čas, ko se bodo vajenci lahko izobrazili v visokokvalificirane strokovnjake: obratovodje, mojstre in inženirje. Doslej je Vajenska šola v Leto ali dve pred vojno sem stopil na mariborsko učiteljišče; Škofji Loki gostovala v stavbi obiskal ravnatelja Koržeta pri tam mu je bil pedagoški mentor škofjeloške osemletke. Na priza- Lenartu v Slovenskih goricah, ko Henrik Schreiner. Maturiral je devanje ObLO v Škofji Loki, ki je že prekoračil polno službeno 1903. leta z razredom, ki je štel se resno zavzema za razvoj in dobo. Po prijetnem obisku je go- komaj 18 gojencev. Kot Schrei- strokovno rast obrtniškega nara- stitelj družbo zapeljal še na iz- nerjev dijak se je dobro pripra- ščaja, in okraj, prosv. inšpektorja let - s svojim avtomobilom. Med vil za učiteljski poklic, pozneje Vilka Kusa ter dolgoletnega rav- tedanjimi šolniki je bil J. Korže pa je uspešno opravil še meščan- natelja šole tov. Gabrijela Jane- bela vrana kot izprašani šofer in skošolski izpit iz matematike in lastnik Opela. V prvih dneh tehničnega risanja. V prvi sve- okupacije so Nemci Koržeta za- tovni vojni je leto dni nosil av- prli in mu tudi takoj zaplenili strijsko vojaško suknjo, nato pa tedaj redko šolniško vozilo, da ga se mu je posrečilo umakniti se v pozneje ni nikdar več videl. Rav- pisarno; avstrijsko orožje v boju V nedeljo 23. avgusta je bilo rimi svetlimi učilnicami, pisarno, vira Rakitpišca. Tam črpa in po- pcfvlč tednfh ^zpustnftn kJTje Dobro s^ImmhijaTako so^otu?’ odprto v Dolenji vasi pri Rib- zbornico, sobo za učila in mlečno tiska električni motor vodo viso- moral prisilno delati, se je od- sM Nemci to nemŠkuteriM ^oos niči novo šolsko poslopje. Od kuhinjo. Načrte je napravil arh. ko na hrib nad Dolenjo vasjo, ločil za šoferja v Pesnici, kjer je sprejeli slovenske zborovaice^s 6. januarja 1944, ko je bila po- ing. Gaspari. Je to solidna zgrad- od koder so razpeljane cevi proti končno dočakal zaželeno osvobo- kamenjem palicami in gnilimi ‘Sana stara šola, so se učenci po- ba s centralno kurjavo, izvršena Dolenji vasi in Prigorici; nape- ditev domovine. Ce se spomni na jajci. -Pa smo kljub temu zboro- likali v majhnih učilnicah v pri- pod vodstvom tov. Alojzija Hre- Ijana pa bo še naprej proti Rib- tiste čase, pravi, da je koristno vali!« rad pripomni če nanese vatnih hišah. Več let so zidali na na. Poleg šole so že postavljeni niči. obvladati dvoje poklicev: glav- pogovor na tisti dogodek Na Jovem razsežnem .zemljišču ob- temelji za telovadnico; predvide- Okrog šolske stavbe je skoraj nega in še enega za vsak primer, vseh službenih mestih je rad sirno paviljonsko zgradbo z za- na pa je tudi stanovanjska zgrad- 1 ha 66 a zemljišča, na katerem To so ga izučila izkustva še iz ustanavljal pevske zbore to dru- ydalno površino 9 a 53 m2 s šti- ba za učiteljstvo. Ko bo vse to bo urejen park, sadvnjak, dreves- avstrijskih bojev ' - - DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE sporoča šolam m prosvetnim delavcem, da bodo izšle še preostale učne knjige: UREDNIŠKI ODBOR: DRUGO BERILO novo, okoU 10. septembra ZAVRSNIK-ŽABKAR: RAČUNICA ZA ČETRTI RAZRED nova, okoli 15. septembra ■* KVATERNIK: FIZIKA I neizpremenjen ponatis, okoli 10. septembra ILEŠIČ: GOSPODARSKA IN POLITIČNA GEOGRAFIJA nova, okoli 10. septembra AHLIN: ANALITIČNA GEOMETRIJA F neizpremenjen ponatis, okoli 15. septembra PACHEINER: FRANCOSKA UTERARNA ČITANKA neizpremenjen ponatis v drugi polovici septembra NORBERT VOJ: TEHNOLOGIJA MATERIALA učbenik za industrijske in vajenske šole, okoli 15. sept. BOGDAN BINTER: OB JADRANSKEM MORJU gradivo za spoznavanje družbe v petem razredu, že izšlo. Zopet novo moderno šolsko poslopje Nove knjige in učbeniki gotovo, bodo šolski objekti pri- niča, poskusno travišče in njive stvar. - za slovensko štva ter tako s pesmijo širil in ■ *. f , , ,,, _ ,, „ , , . m , utrjeval slovensko narodno za- jetno izpolnili lepo sliko doline, za šolsko zadrugo. Tako bodo 24. avgusta letos je Janko vest. veže tri vasi: Dolenjo vas, učenci v novi šoli lahko marsikaj Korže izpolnil 75 let življenja in Služboval je v raznih krajih-•o .•« delali, opazovali to se učili v praznoval 56-letnico mature; živi krajši čas v Majšperku to Sent- zakasnila učilnicah, delavnici in zunaj, vse v Mariboru. vidu pri Ptuju, dalje v Slovenjem Rojen na Ponikvi kot sto že- Gradcu, ki se mu je posebno pri-Drago Vončina lezničarja, je po meščanski šoli ljubU, nato pa še v Braslovčah. Blata in Rakitnico. Otvoritev šole je _____ srKroU;. ^ kot 11. In 12. zvezek Pedagoške j^tožnlce v prevodu Marije Jamar- Žlebnik Leon: Obča zgodovina pe- j*»gogike. 2. izboljšana in razširjena izvaja. Ljubljana, Državna založba avenije 1959. Razrednik v reformirani šoli Že dostikrat je bila poudarje-, misel, da bo reforma našega s Blnter Bogdan: Zgodovina Južnih šolstva uspela le takrat, kadar bo ,‘ovanov za šesti razred osnovnih šol. , rvArlnorvčki dola. Izdaja. Ljubljana, Državna založba učlte« oziroma peciagOSKl Clela-“lovenije 1959. vec storil pri svojem delu kva- Jjžnič Rudolf-Kopriva slivo: Latin- liteten skok, ki bo odraz nje- po učnem uspehu to vedenju naj- nenehno doživlja te ali one du- rem bi se vsi enako ravnali pri srusgs sss S2-vKs,r^,s „ Prvo berilo. Abecedni del sestavil rečeno: od vsakega posameznika pošteno namuči kot razrednik to pridni, da se morajo učiti - tega je treba za razrednika petega ghdoif Završnik. Berilo sta sestavila je odvisno, ali bo šolska reforma pili najslabši razred. “bpmii Gerlanc in Josip Ribičič iiu- uspela ali pa bo oštala na isti Ko učitelj prevzame neki raz- . _ ________________ petega otrok sliši skozi vse leto veliko, razreda postaviti izkušenega pe- !S£S^S3:ss% ssa '&£ sss?& .<5 jnak; l°*ba Slovenije 1959. da Je nosilec tega uspeha razred- loten učni uspeh tega razreda. Biti razrednik, ki otrokom samo učitelj. Upravitelj šole, ki naj bi Žabkar Jože: Aritmetika in algeb- nik naše osemletne šole. Ne To seveda ni lahka naloga. Biti govori, kakšni morajo biti, to še bil usmerjevalec celotneaa šol- »o ____J ---- 1 rt Jlr n T -iiiViH avi Q »-v-i {14 _ J_1.3 _ v V _ JI_; 1_vvrvl/-»/-» .J»___1__ — l _ T~r ~ i._1_. w . “ 13 vse. Z otrokom je treba več skega dela, bo znal razsoditi, kdo w 017 A C. ---- — ^“ -------------------------------------------------— —v- t *a VI. razred osemletke. Ljubljana, mislim pisati o delu razrednika mora poleg svoje dobre strokov- .. ... ------------ JW __ vv.w 0 a ucla uu ill£L1 ^daoYKkZDanea in °T0Š Stanko: Go- v "ižjih razredih, ki je ves do- nosti tudi dober psiholog in pe- razgovorov o tem ali onem pro- naj bi prevzel peti razred. Pra- jjodarsko računstvo za ekonomske poldan ali popoldan v svojem dagog. Razrednik v nižjih razre- blemu. vilno je tudi, da se o tem celoten pednje šole. i. in n. del. 2. izdaja, razredu. Nanizal bom nekaj dih, ki je vseh štiri ali pet ur J J Vi bij ***■'*' ~ T 4^99 n C* 1 /-»VTOrvi T O • _t • _ i “ - “ ■ ... za'osmi razre d os^vnih S oi’ v začetku šolskega leta je po- vzgaja ^ rešuje proMeme svoje- krfUka umestna to praZL ostali tovariši Omagati z na- aiožba Slovenije 1959. radij in to zlastj v nižjih raz- le Pp eno ah dve un na dan. Res novemu razredniku orj “do- rednika, ki bo poučeval peti raz- ^niga^toOT^^za's”mzied oYYnYnih redih, poučevali le tak razred/kl Je’^ oP.^.al1t.0aFPxllYzn°®^ vati, kako je bil prešnji strog to F6'3, vsai deloma razbremeniti tF Ljubljana. Državna založba slo- ni ravno najslabši. Slabših učen- anfe^^dmef^ov^o^čaneto kal še cel0 vrsto slabosti mu našte- izvenšolskega dela. Na ta način - cev se vsakdo oteplje. Ker se na d™1?Pred^’ K°v«e nrimalo i630’ Novinec Pae> ki ®e hoče po- se b(> lahko temeljito posvetil V*Wje m9 ^ Grad Anion: Francoska vadnica, šolah skoraj vsako leto menjava T?da to le Yfe Premalo, kazati pred upraviteljem in osta- sv°Jemu razredu, getja stopnja. Ljubljana. Državna da bi svoj razred dobro spoznal 14„; ; FuFArFF,.. aiožba Slovenije 1959. učni kader, nastaja problem, kdo svoj razred Ce hočemo uspešno voditi E. T. V Angliji primanjkuje učiteljev crv/vrnnl «vibtfljeiU lil OSta- it? našo limi’ da ^ boljši pedagog in r'clV,''1'v" pa začne ubirati pot in iz srca razumevajo- ^redePrdXto:ve??kernadpakejeS ‘^^1^^ s^a -V"' R^rednik, ki otrokom nudi SO Imolu ora7i?oPNi vse svoj razred- Ko jiH dobro spor- br^ i.Zi£Hk«?]It e if?ak F0]6 žoli. ampak tudi v izvenšolski de-slabosti. Kolikor starejši je otrok, -javnosti Naisi ie razrednik 5« SvSs;™1 - k™ ne posreduje otrokom tudi v raz-Letošnje šolsko leto bo na nih izvenšolskih oblikah dela je Kdor nenehno proučuje otro- večjih šolah nastalo težko vpra- tak razrednik le goli uradnih sta- m sanje: kdo bo prevzel peti raz- rega kova, ki po končanem delu , bo red, ki ne bo več obstajal v ta- zaklene svoj predal in odide uu se ne 00 zmanjševalo ste- uusieuiu n.ai icijo uuiuciju razieu, znal razred pravilno voditi. Otrok kem smislu kot doslej Težko je domov '‘‘o vsakoletnih diplomantov. to to seveda takega, v katerem so v tej dobi - v dobi pubertete - najti zadovoljiv ključ,' po kate- Od razrednika zahtevamo v Pravi, da je bil v avstrijskih časih boj za zmago slovenske besede in pravice težak, toda časten, prav posebej še na šolskem področju, ko so zavedni učitelji pošiljali nadarjene slovenske fante v višje šole študirat, da ne bi narod ostal brez svoje inteligence. Po prvi svetovni vojni je Korže postal ravnatelj meščanske šole v Žalcu, nato je bil še v Murski Soboti in slednjič pri Lenartu v Slovenskih goricah. V mlajših letih je sodeloval tudi v orkestrih, v telovadnih društvih to sploh na ljudsko-prosvetnem področju. Mnogi njegovi stanovski tovariši in številni učenci se ga radi spominjajo kot uvidevnega predstojnika, vedrega in življenjsko živahnega vzgojitelja. Včasih poudari, da je plemenita pesem — melodija — tisto uspešno sredstvo, ki zavira slabosti v človeku in ga dela človeka. In ker sl rad delal to poučeval, povrhu pa še veliko prepeval, dragi Janko, ti čestitamo k 75-letnici in želimo še vrsto zdravih let! V imenu prijateljev novi reformirani šoli vsestransko dejavnost Toda pri tem bi morali napor to delo tudi nagrajevati. Koliko požrtvovalnosti pokažejo nekateri mladi ljudje, ko stopijo v razred, toda njihov elan kaj kmalu mine, ko vidijo, da se za njihov trud nihče ne zmeni in ko ne dobijo niti najmanjše pohvale ali nagrade. Vsako prizadevanje učitelja v izvenšolski dejavnosti bi morali nagrajevati. Ker je idealistov vedno manj, je potrebno, ko govorimo o nalogah v reformirani šoli, da povemo tudi o tem besedo, dve. Vsak učitelj potrebuje za svoj kulturni dvig tudi boljše materialne pogoje. Prosvetni delavec, ki ima v kraju vse ugodnosti, bo tudi v razredu z veseljem in požrtvovalnostjo opravljal svoj poklic. Kjer pa učitelj v kraju ne more dobiti niti dobrega kosila in večerje, prav gotovo ne moremo pričakovati, da bo z veseljem delal. Kadar postavljamo našemu učiteljstvu zahteve, ki v novi reformirani šoli niso majhne, takrat moramo temu garaču nekje na vasi nuditi tudi čimveč osnovnih življenjskih pogojev. Dokler bomo imeli v naših vrstah ljudi, ki samo dvakrat na dan pojedo nekaj toplega in ki se stiskajo v podstrešnih sobicah,, dalje ljudi, ki v kraju ne morejo najti stanovanja in so prisiljeni voziti se uro ali več do službenega mesta — toliko časa bodo vsake dobronamerne besede tem ljudem le v posmeh. Kakor si želimo od razrednika vso prizadevnost pri njegovem šolskem delu, enako si želimo vso prizadevnost družbenih činite-Ijev, da omogočijo našemu prosvetnemu delavcu primerne življenjske pogoje. V. R. Program založbe Mladinska knjiga v šolskem letu 1959/1960 Vsem poverjenikom in ljubiteljem knjig! Založba Mladinska knjiga v Ljubljani izda vsako leto nad sto knjig za šolarje in mladino. Vse naše izdaje so najskrbneje izbrane iz domačih in tujih del. Čeprav so stroški za tisk, papir in vezavo vsak dan večji, pa si pri našem obširnem založniškem delu prizadevamo izdajati knjige ČEBELICA SINJI GALEB po tako nizkih cenah, da jih zmorejo vsi naši delovni ljudje. Dobro veste, kako šolarji komaj čakajo, da dobe naročene knjige in mladinske liste in kako postanejo nestrpni, če smo s pošiljanjem v zamudi. Zato mladini zelo ustrežete, če zdaj ob pričetku šolskega leta naročite mladinske liste in knjižne zbirke. V knjižni zbirki Čebelica izhajajo slikanice za naše najmlajše bralce. Do sedaj je izšlo 46 slikanic, ki so med najmlajšimi bralci zelo priljubljene. Ugled so si pridobile tudi v širši domovini. Sedaj jih prevajajo v srbščino in hrvaščino ter za otroke češke in slovaške narodne manjšine. Slikanice Čebelice izhajajo že sedmo leto v nakladi 1&000 izvodov. V šolskem letu 1959/60 bo izšlo 8 knjig, broš. po 60 din, ppl. po 160 din. ^ RDEČA KAPICA. J. in W. Grimm. Pravljična povestica o Rdeči kapici je skozi dolge generacije ohranila mikavnost in čar za otroka. V OBROČU. Mirtičeva partizanska anekdota bo izšla kot spominska slikanica za 40-letnico KPJ. DEČEK IN JARBOL. Zgodba o preganjanem dečku, ki se vozi po morju in pristane na srečnem otoku. BANKINA IGLA. Zgodba za najmlajše o Banki, ki je izgubila in spet srečno našla iglo. TRIJE VELIKANI. Tolminska ljudska pravljica. SKAVT PETER. Šaljiva in prisrčna povest o dogodivščinah tabornika skavta Petra. DEČKI, DEKLICE IN ODRASLI. Izbor šaljivih črtic iz življenja današnjih otrok. BRANKO, MORJE IN SE KAJ... Povestica o treh tabornikih, ki dožive vrsto dogodivščin v šotoru ob morski obali. Knjižnica Sinjega galeba ima pomembno nalogo, da seznanja mladino in odrasle z zanimivimi deli domačih in tujih avtorjev. S skrbnim izborom knjig poskušamo slehernemu bralcu osnovati temelj njegove lastne knjižnice in pomagati vzgojiteljem iz zadrege, kaj dati primernega mlademu človeku, ki si želi zdravega duševnega razvedrila. Doslej je izšlo že 1,026.000 knjig Sinjega galeba. Knjižnica Sinjega galeba izhaja že osmo leto v nakladi 17.000 izvodov. Letos bomo izdali 8 knjig, broš. po 150 din, ppl. po 300 din. Brane Dolinar: DVOJNE POČITNICE. Vesela zgodba o poletnih počitnicah. Jan Larri: NENAVADNE DOGODIVŠČINE KARIKA IN VALJE. I. knjiga, II. knjiga. Karik in Valja sta popila čudežno tekočino, ki ju pomanjša na velikost praška. Rutherford Montgomery: KAR-KAŽU. Povest o rosomahu, najbolj krvoločni zveri arktičnih predelov Severne Amerike. Fran Milčinski: SKAVT PETER. Zbirka črtic našega najboljšega humorista, ki pripoveduje o posrečenem liku skavta, kakšen naj bi bil in ne bil. Pavel Vežinov: SLEDOVI OSTANEJO. Mladinska kriminalka. Povest o pionirjih, ki zasledijo in razkrinkajo tolpo sovražnih agentov. Josip Vandot: KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM. Najboljša in najpopularnejša mladinska pripovedka znanega mladinskega pisatelja Vandota. Erich Kastner: 35. MAJ. Vesela zgodba o dečku, ki mora napisati šolsko nalogo o izmišljenem potovanju na Južno morje. KONDOR Že lani smo napovedali, da bodo tisti štirje zvezki knjižnice Kondor, ki ne izidejo v poletnih mesecih, izhajali pozimi, tako da bosta v novembru, decembru, februarju in marcu izšla po dva zvezka. Vendar se nam to zaradi mnogih vzrokov ni posrečilo, za kar ponovno prosimo naročnike oproščenja. (Kdor je plačal za leto 1958/59 vnaprej, za 12 zvezkov, bo imel v sezoni 1959/60 to predplačilo v dobrem.) Knjižnica Kondor, ki gre to jesen v svoje peto (šolsko) leto, prinaša izbrana, lahko bi rekli klasična dela iz domače in svetovne književnosti. Naklada je od 12.000 do 20.000 izvodov. V šolskem letu 1959/60 bo izšlo 12 knjig, broš. po 150 din, ppl. po 360 din. September: Ernest Hemingway: STAREC IN MORJE. Oktober: Bratko Kreft: VELIKA PUN-TARIJA. November: Miško Kranjec: KRUH JE BRIDKA STVAR. Janko Jurančič: SRBSKE IN HRVAŠKE EPSKE NARODNE PESMI. December: Janko Kersnik: JARA GOSPODA. Josip Kozarac: MRTVI KA-P IT ALI. Januar: Izidor Cankar: OBISKI — S POTI. Februar: „ France Prešeren: PESMI IN PISMA. M. de Montaigne: ESEJI. NtfirGc i Filip Kalan in Cene Vipotnik: KRI V PLAMENIH. Boris Merhar: SLOVENSKE NARODNE PESMI. April: _____ Boccaccio: NOVELA O SO-' KOLU. GLOBUS Zlasti Vas prosimo, da nam kar se da hitro pošljete naročila ce* lotne zbirke. S tem nam omogočite, da tiskamo zadostno naklado knjig. Za mladiilo, odrasle in za šolarje bomo izdali v letu 1959/60 naslednje zbirke: ZLATA PTICA IGRA IN DELO V zbirki Globus je izšlo že V knjižni zbirki Zlata ptica 22 izredno zanimivih potopisov, bomo prinesli vse najboljše prav-Za novo sezono smo izbrali še Ijice iz domače in svetovne knji-zanimivejša dela, ki jih bomo po- ževnosti. To bo izbor knjig, ki skušali tudi čimlepše opremiti, spadajo v vsako šolsko in zaseb-Na izdaje GLOBUSA posebej opozarjamo šole in javne knjižnice, ker je zanimanje za tovrstna dela tako veliko, da je večina no knjižnico. Namenjene niso samo mladini, temveč tudi odraslim. Tudi v letošnjem šolskem letu potopisov razprodana že nekaj 1959/60 bomo izdali štiri knjige tednov po izidu. S prednaročilom vezane v ppl. po 700 din. pa si zagotovite ta dela in izpo- LETEČA LADJA. Lužiškosrb-polnite najbolj prebirano polico ske pravljice. Prvič bo dobil slo-vaše knjižnice. venski bralec v roke izbor luži- Tudi letos bomo izdali 4 knji- škosrbskih pravice in pripovedk. PANCATANTRA. Tudi izbor indijskih pravljic po slavnem delu Pančatantre (peteroknjižje) Raymond Lambert: PRVEN- prinašamo v Zlati ptici prvič na STVENE NA MOUNT EVEREST. naš knjižni trg. ge vezane v ppl. po 700 din, in sicer: HRVATSKE NARODNE PRIPOVEDKE. V knjigi ie zbran hrvatskih Pregled vseh dosedanjih odprav, njihovih izkušenj, dela in neuspehov nam podajajo v svoji najobsežnejši izbor knjigi o »strehi sveta« Lambert ljudskih pripovedk, in njegovi tovariši. NORVEŠKE PRAVLJICE. Ob- Horst Miinnich: ZAMORSKA segajo bogat izbor novih motivov, DEŽELA NA POPROVI OBALI. vse p?a označuje strerrdjenje si-—, | , , , j romašnega ljudstva po sreči m Vsakega bralca bodo pritegn, . l m žfvljeiju. opisi tropskega živalstva m rastlinstva, življenje in navade domačinov, zanimivo šolanje mladine v divjini, njihovo verstvo pa tudi -Strašne nadloge od silnih viharjev do spalne bolezni in gobavosti. Prav posebno priporočamo zvezke, ki izhajajo v zbirki Igr® in delo, ki so potrebni šolarjem pri ročnem delu. Ta zbirka tudi pomaga učiteljem pri urah roč* nega dela. Letos bo izšlo osem knjig po 100 dinarjev, in sicet* DUBROVNIŠKA NAVA, GALVANOMETER, AKVARIJ, HERBARIJ. MODELI ZA ZAČETNIKE* PAPIRNI OKRASKL MODELIRANJE GLINE in MLADI FOTOGRAF. UČBENIKI Priporočamo učbenik: Sonja Pestotnik: ANGLEŠKA VADNICA. Direktna metoda uče* nja angleškega jezika. Thor Heyerdahl: AKU - AKU. V tem najnovejšem delu nam popisuje odpravo, ki je na Velikonočnem otoku raziskovala skrivnost velikanskih rumenih kipov, ki so bili že stoletja uganka učenjakom vsega sveta. Tibor Sekelj: NEPAL ODPIRA VRATA. Pisatelj je svoje vtise podal na zanimiv in neposreden način. Vse knjige bodo opremljene s številnimi, tudi barvnimi posnetki. Cene za mladinske liste smo morali zaradi podraženih tiskarskih in poštnih uslug zvišati. Nove cene za liste so — za izvod: CICIBAN 35 dinariev PIONIR 30 dinarjev PIONIRSKI LIST 15 dinariev MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2 Sporočilo Uprava »Prosvetnega delavca« je že dvakrat poslala opomine vsem tistim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za pretekla leta. Za čas do 31. decembra 1958 dolgujejo naročniki našega glasila še vedno okoli 900.000 din, Tak malomaren odnos do našega glasila ni v ponos prosvetnim delavcem. Zato uprava ponovno prosi naročnike in draštvene blagajnike, da zdaj ob pričetku šolskega leta čim-prej nakažejo zaostalo naročnino. Naročnino naj blagajniki nakazujejo vsaj za tri mesece skupaj. Dalje prosi uprava lista šolska vodstva, društvene blagajnike in naročnike, da ji sproti sporočajo vsako spremembo na šoli. Pri tem naj navedejo, kam je odšel ali od kod prihaja novi naročnik. Društveni blagajniki naj pošljejo upravi nove sezname naročnikov s tistih šol, kjer so bile večje osebne spremembe. Uprava PD PROSVETNI DELAVCI! Ko se odpravljate na potovanje, bodisi po domovini ali v tujino potrebujete dober nasvet in pomoč! l Vse, kar potrebujete, vam nudi Turistična poslovalnica SAP-TURIST v Ljubljeni, Miklošičeva cesta 17 telefon 30-645 in sicer: • vse vrste vozovnic za domače in tuje proge • rezervacije spalnikov, hotelskih in privatnih sob • preskrbo potnih listov, deviz itd. • menjava tujih valut • vsakokratne in zanesljive turistične informacije in tako dalje OBIŠČITE NAS POTOVALNI URAD, ZADOVOLJNI BOSTE! Če pa se mudite v Slovenskem Primorju, obiščite SAP-TURISTOVO turistično poslovalnico v Kopru, Pristaniški trg 8, tel. 298! V kratkem bomo odprli tudi moderno turistično poslovalnico v Piranu, na Tartinijevem trgu. Ne poaabite: Najboljše turistične usluge vam nudi SAP-TURIST! S 1 : m š TEČAJ ZA ABITURIEN- =5 TE. Absolventi popolnih gimnazij z maturo In ab-solventi srednjih strokov- s= nlh šol z opravljenim di-plomskim Izpitom, ki žele = priti v prosvetno znanstve- == no stroko kot učitelji v nižjih razredih ali kot predmetni učitelji v višjih razredih osnovnih šol ali sb kot strokovni učitelji za == tehnično vzgojo in gospo-dinjstvo, naj zaprosijo pr; =a občinskih ljudskih odborih. =i kjer bi radi službovali, za ss sprejem v učiteljsko sJuž- == bo. Nameste se lahko samo === kot pogodbeni uslužbenci, dokler ne opravijo dopol-nilnega diplomskega izpita === Iz pedagoške skupine pred-metov na učiteljišču. Da' bi Jim olajšali pripravo na =jl dopolnilni izpit, bo na Pe-dagoškem centru v Ljub-ijani, Poljanska c. 28, po- == seben štiritedenski pedago-ški tečaj, dai se v glavnem == spoznajo z učno snovjo iz == pedagoške skupine 'pred- f=S metov, ki se poučuje na ičlteljiščlh ter da se pri-pravijo za učno in vzgojno === delo na šolah. Tečaj bo od 14. septembra do 10 oktobra letos. Udeleženci == Sobe povrnjene potne stro-šk6 in za čas dela na te- r== čaju po' pol dnevnice, Zu- == nanji udeleženci dobe v == Pedagoškem centru, stano- ,j||| vanje po primerni ceni ^=g Hrano dobe v menzah. In-ceresentl naj se javijo pri občinskih ljudskih odborih, == Iti naj Jih prijavijo za •''sprejem v tečaj. Izdajatelj: Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 366 — Naslov uprave: Ljublja- na, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. ček. rač.: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini ŠOLSKE KNJIŽNICE in knjige o narodnoosvobodilni vojni Zanimivo anketo Je izvedla Komisija za mladinsko literaturo v Beogradu, ki je zajela ca. 10.000 učencev osemletic na srbohrvaškem jezikovnem področju. Vsak anketiranec je prebral strogo odbranih 10 knjig najrazličnejših domačih in tujih avtorjev, ki so po merilu pedagogov in knjižnih kritikov najbolj razširjene med mladino. Vsebina knjig je bila različna; čisto beletristična iz življenja otrok, zgodovinska, avanturistična, dve knjigi pa sta bili romana za mladino iz narodnoosvobodilne vojne. Največ glasov sta dobili prav ti dve knjigi, in sicer »Orlovi lete rano« Branka Čopiča in »Tovariš!« Toneta Seliškarja, Oba pisatelja sta bila zaradi tega proglašena za najbolj priljubljena mladinska pisatelja v Jugoslaviji. Nadalje je anketa zajela od 10.000 anketirancev tudi vprašanja, kakšnih knjig sl mladina še želi od naših pisateljev. Največ odgovorov se je glasilo: »Želimo si knjig o partizanih, o naših narodnih herojih, o mladini, ki je pomagala partizanom.« Po številu na drugem mestu so želje o knjigah z avanturistično vsebino, nato slede želje o knjigah o našem delovnem človeku, o miadini drugih narodov itd. Iz tega sledi, da je sla naše mladine po knjigah, ki obravnavajo tematiko narodnoosvobodilne vojne prvenstvena, kar Je zelo razveseljivo. Tega se zaveda tudi založba »BOREC« v Ljubljani, ki je začela z letošnjim letom sistematično izpopolnjevati vrzel, ki čaka na dobre knjige s to tematiko. Čeprav niso knjige te založbe izrazito mladinske (razen knjig, ki jih bo založba Izdala izrecno za mladino!), vendar pa so po vsebini takšnega značaja, da jih mladina izredno rada prebira, saj vsebujejo te knjige zgodovino najbolj usodnih dni našega naroda, ki je bogata z vsemi tistimi velikimi vzori, po katerih zlasti doraščajoča mladina hrepeni in jih rada s ponosom posnema; junaštvo, zvestoba, tovarištvo, drznost, ijubezen do domovine, požrtvovalnost, samoodrekanje v korist skupnosti itd. itd. V letu 1959 bo založba »BOREC« izdala naslednje knjige, ki jih vse brez izjeme priporočamo šolskim knjižnicam: l »ČUDEŽNA POMLAD« Radka Poliča, ki opisuje v knjigi na Izredno lep. human način nastajanje prvih partizanskih čet v grosupeljskem in stiškem okraju. Knjiga Je že izšla. (I. del do kapitulacije Italije). 2. »VIHARNI ČASI«. Natisk najlepših radijskih oddaja »Se pomnite, tovariši« iz leta 1946 in 1947. Kratki zapiski partizanskih borcev so nadvse primemo in zanimivo čtivo za mladino'. 3. »MOST« — roman Karla Grabeljška. Knjiga zajema čas strahovlade črne roke na Vrhniki in okolioi s Stampetovim mostom v ozadju. 4. »ZAMREŽENA OKNA« Draga Suh« a. Spomini na trpljenje in borbo zavednih slovenskih ljudi v Italijanskih ječah. 5. »DNEVNIK PARTIZANA« Bratoža Hin-ka-Okija. Skrbno pisan dnevnik partizana nam odkriva vse herojsko življenje preprostega partizana. (Prva knjiga obsega čas od junija 1942 do kapitulacije Italije). Vseh teh 5 knjig tvori knjižno zbirko »BOREC« in stane v prednaročilu 2820 din. Posebna knjižna zbirka »DOKAZI« bo obsegala letos štiri knjige manjšega priročnega forma,ta. in sicer: 1. »STARI CELJSKI PISKER« — dokumentarno delo o tej strašni gestapovski mučilnici na Štajerskem. 2. »V OBJEMU PODZEMLJA« — dokumentarno delo o partizanski ake«i v Postojnski jami. 3. »BEGUNJE-DRAGA« — dokumentarno delo o strašnem trpljenju na Gorenjskem. 4. »TISKARNE V ROGU« — dokumentarno delo o partizanskem tisku v kočevskih gozdovih. Celotna zbirka v prednaročilu 800 din.' Kot izredne Izdaje založbe »BOREC« priporočamo šolskim knjižnicam še naslednje knjige, ki bodo izšle oziroma so že izšle: 1. »V ROVIH ŠPANIJE« Veljka Kovačeu viča, ki opisuje z izrednim čutom za človeške vrline in slabosti jugoslovanske revolucionarje v španski državljanski vojni. Posvečena 40-let-nici ZKJ. Cena 700. 2. »S XIV. DIVIZIJO«. Album najiepših fotografskih slik Iz narodnoosvobodilne vojne J. Petka v redakciji St Skrabarja. Cena 2500. 3. »PONOVNO SVOBODNI« Aleksandra Vo-Jinovlča. Narodni heroj Vojinovič opisuje v tej knjigi pobeg srbskih partizanov iz nemškega koncentracijskega taborišča na Pohorje. Cena 750 4. »NURNBERSKI PROCES« Heydeckerja in Leeba. Dokumentarno zelo obsežno delo v dveh knjigah o strahotnih zločinih nemških fašistov. Cena 2200. Izrecno za mladino pa bo v kratkem izšla slikanica o partizanskem kurirju »MARTINČEK, SIN BRIGADE* T. Seliškarja. Obsega poleg besedila 250 slik. MESEČNA REVIJA »BOREC« glasilo Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije izhaja mesečno, letno 12 številk. Letna naročnina 600 din. STENSKE SLIKE PREDSEDNIKA ^fLRJ, MARŠALA TITA Založba »BOREC« Je založila dve barvasti sliki našega predsednika z namenom, da se opremijo žoie, prosvetne ustanove javni lokali, uradi itd. z res primernimi slikami v lepih okvirih. - Slike dobavljamo same in tudi kompletne v okvirih s steklom. Cene: format 48 X 60 rjav okvir format 48 X 60 zlato-bel okvir format 48 X 60 srebrn okvir format 64 X 81 rjav okvir format 64 X 81 zlato-bel okvir format 64 X 81 srebrn okvir format B 3.................... format B 2 . ................. V ceni ni vračunana dostava in Zft slike v okvirih in s steklom. 4.400 din 4.700 din 5.500 din 5.600 din 5.900 din 7.200 din 1.200 din 1.600 din embalaža Naročila naslovite: vj Založba »Borec« Ljubljana Titova 17, telefon 23-425.