Filozofski vestnik Letnik/Volume XXII • Številka/Number 3 • 2001 • 73-86 FILOZOFIJA IN PSIHOLOGIJA YOGA-SUTER MOJCA ZAJEC Joga in Yoga-Sutre Termin joga izhaja iz sanskrtskega korena yuj, latinskega iuctus, iungo, nemš- kegajoch, slovenskega igo in pomenijarem, ki se ga nadene vlečni živali, kijo vprežejo v težavno delo. Joga je napor, trdo delo, ki zahteva pozornost, zbra- nost, koncentracijo in vključuje tako psihično kot tudi fizično urjenje. Gre za dolgotrajen proces, pri katerem ne gre brez velike mere vztrajnosti, potrpežlji- vosti in predanosti. Cilj joge ni nek materialen ali intelektualen dosežek, tudi ne neka psihična sposobnost, ampak trajno nespremenljivo višje stanje zavesti, v katerem presežemo lasten jaz, njegove pogojenosti ter čas in prostor. Joga pomeni tudi povezanje, združitev individualnega s kozmičnim, univerzalnim. J o g a j e tudi mistična disciplina vseh indijskih šol, religij, filozofij. Obsta- j a veliko vrst joge. Nekateri menijo da jih je toliko kot je ljudi, saj ima vsak posameznik specifičnega duha, ki potrebuje specifičen pristop. Raja-yoga, ki j o bom predstavila v nadaljevanju, poskuša doseči Absolutno predvsem skozi razumevanje, obvladovanje ter končno preseganje duha. Sistem Patanjalijeve joge, poimenovan tudi raja yoga (tj. kraljevskajoga), j e predstavljen v tekstu Yoga-sutre (v izvirniku Yoga-sutrani). Ta j e najverjetneje nastal nekje med 2. st. pred našim štetjem in 4. stoletjem našega štetja in šteje okoli dvatisoč let. Tvori eno od darsan, šestih šol indijske filozofije. Joga je prvič omenjena že v Vedah. Pripisujejo ji štiritisočletno tradicijo. Mnogi me- nijo, d a j e zaradi svoje pradavne zgodovine in izjemnega vpogleda v globine človeškega duha najbolj mnogostranski in širok duhovni sistem sveta. Patanjali ni začetnik jogijske tradicije, ampak je le zbral in sistematiziral starodavno znanje. O njem kot zgodovinski osebnosti ni z gotovostjo znano ničesar, kar j e za indijsko filozofsko tradicijo prej pravilo kot izjema. Yoga-sutre tvori okoli dvesto suter (izrek, aforizem). Gre za izjemno zgoš- čen tekst, ki na majhnem prostoru podaja ogromno količino informacij, na- 7 3 M O J C A ZAJEC vodil, izkušenj. Vse od nastanka Yoga-süterpa do danes je bilo napisanih mno- go komentarjev (Yoga hhäsya, Tattva väisäradi, Rajamärtanda...). Vsi so le po- skusi pojasnitve in približanja Yoga-sütram, ničesar pa ne dodajajo. Joga je brez- časna in nima razvoja, kar je s filozofskega stališča svojevrsten fenomen. Yoga-sütre temeljijo na dualistični metafiziki sämkhye, ki priznava dve nače- li: Puruso in prakrti. Purusaje večno in nespremenljivo. V kontekstu Yoga-süter označuje Sebstvo, naše najgloblje jedro, ki j e nepogojena in nedoločena Za- vest in j o j e nemogoče konceptualizirati, izreči. Prakrtije spreminjajoče, ne- trajno; materialno načelo, ki vključuje poleg telesa in duha1 tudi celoten uni- verzum od pojavnih pa vse do bolj subtilnih nemanifestiranih oblik. Poveza- nje Puru§e in prakrtija, vidca (Sebstvo) in videnega (empirični jaz in svet) j e vzrok vsega trpljenja. Cilj joge je prekinitev te povezave in doseganje točke, ko se Sebstvo zave samega sebe kot večne, nespremenljive, čiste Zavesti - tu gre za opis konkretnega Doživela, ne le za teoretično špekulacijo. Joga v veliki meri sprejema metafiziko sämkhye, od nje pa se razhaja v kon- ceptu Isvare. Išvaraje posebna Purusa, ki se ne vpleta v mehanizme prakrtija in nikoli ne trpi omejitev končne zavesti. »V njem postane tista vsevednost, k i j e pri drugih le v kali, neskončna. (YS 1,25) «2 Išvaraje torej do konca razviti poten- cial, k i j e dan že vsakemu posamezniku. Išvaraje tudi prvi yogin, učitelj vseh učiteljev (YS 1,26); lahko ga razumemo tudi kot arhetipsko funkcijo, notranje- ga vodnika. Ni pa stvarnik sveta, torej nima vloge, ki j o v monoteističnih religi- jah pripisujejo Bogu. / imraigra pomembno vlogo tudi vsamijogijski disciplini; predanost, usklajenost z Išvaroje pomembna praksa, ki vodi do osvoboditve. Metafizični pojmi, ki zaznamujejo Yoga-sütre, imajo praktično konotacijo, vsi se navezujejo na konkretno izkustvo; so kot zemljevid na poti notranjega razvoja. Teorija in praksa, racionalnost in mistika se v Yoga-sütrah prelivata v nerazdružljivo celoto. Patanjali se kaže kot teoretik, k i j e hkrati zasidran v praksi joge. O tem priča tudi duh nenavezanosti, ki kot zlata nit preveva celo- ten tekst. Druga točka, ki jo je nemogoče spegledati pri branju Yoga-süter, pa je popolna predanost in usmerjenost k cilju joge. Jogijska etika, psihologija, ontologija so pisane in jih je mogoče razumeti le s te perspektive. Vse to priča o Patanjalijevi zasidranosti v neki globlji, vse presegajoči izkušnji, ki bistveno preoblikuje posameznika in njegovo identiteto. Patanjali v eni osebi združuje yogina in odpovednika kot tudi pretanjenega misleca. Kontemplativnost in racionalnost sta povezani. Mistika ni nekaj, kar bi bilo povsem nemogoče pre- vesti v misel in govor, čeprav ima ta seveda svoje meje. Predvsem pa so Yoga-sütre metodologija sistematične preobrazbe duha, 1 Duh j e v Yoga-mtrah materialen, telo in duh sta groba in subtilna oblika iste substance. 2 Vivekänanda, Swämi: Radia joga, prevedla Lev in Maja Milčinski, Mladinska knjiga, Ljub- ljana 2000, str. 104. 7 4 FILOZOFIJA IN PSIHOLOGIJA YOGA-SUTF.R ki s postopnim prečiščevanjem odstre svojo tančico in omogoča zavedanje našega najglobljega večnega jedra. Spoznanje samega sebe, končni cilj joge, pomeni hkrati osvoboditev - prenehanje omejevanj in pogojenosti, katerih avtor je duh (citta). Sistem praks, kot jih predstavljajo Yoga sütre, zajema vse vidike posameznika. Ničesar ni kar bi bilo mogoče izključiti izjogijskega urje- nja, da bi bila praksa uspešna. Struktura duha v Yoga-sütrah Jogijska psihologija je, podobno kot vsi ostali aspekti Yoga-süter (etika, metodologija, kozmologija) soteriološko naravnana. Joga je razvila svojevrst- no psihologijo, da bi vodila adeptajoge na njegovi poti spoznavanja in obvla- dovanja duha do končne osvoboditve, ki pomeni totalno preseženje duha in njegovih pogojenosti. Problematična je že sama raba izraza psihologija, še bolj pa so problematične primerjave in navezave na smeri evropske psihologi- je, ki se ukvarjajo z duhom z drugačnimi cilji in pričakovanji in gredo v po- vsem drugo smer. Psihološke dimenzije joge so še vedno pretežno neraziska- no področje, ki še čaka na natančnejšo in podrobnejšo analizo. Mnoga stanja in nivoji duha v jogi nimajo korelata v evropski psihologiji. Sicer pa mesto psihologije znotraj celote Yoga-süternxkakor ni zanemarlji- vo. To je razvidno že iz same definicije joge, ki jo Patanjali poda že ob začetku süter: »yogas-citta-vrtti- nirodhah« (Yoga sütre\,2), v prevodu: »Jogaje v tem, da se duševni vsebini (citta) preprečuje privzemanje različnih oblik (vrttijev)«3. Gre torej za delo na zavestnih in nezavednih duševnih vsebinah, za proces postopnega prečiščenja, ki vodi v popolno prenehanje, zaustavitev vseh men- talnih valov. Cilj j e ustavitev vibracij celotnega mikrokozmosa. To vodi v zave- danje naše najgloblje narave, Sebstva, ki se samo nikoli ne vpleta v burne psihične procese, a ga brez umiritve in končne zaustavitve vseh tovrstnih pro- cesov ne moremo prepoznati in doživeti kot tisto, kar resnično smo. Do tega trenutka sebe istovetimo z mislimi, čustvi, spomini, izkustvi in drugimi oblika- mi psihičnih procesov. Dokler vse to ni odpravljeno, realnost doživljamo obar- vano in zaznamovano s pogojevanji duha. Citta Cittaje po Feuersteinu najpomembnejši psihološki koncept klasične joge. Obstaja mnogo prevodov tega termina, a kljub temu nobeden izmed njih ne 3 Ibid., str. 89. 7 5 M O J C A Z A J E C poda povsem ustreznega pomena. Citto lahko prevajamo kot duh, zavest, du- ševnost, um. V Yoga-sutrah kot tudi v številnih komentarjih citta označuje ce- lotno duševnost. Je zelo širok termin, ki v sebi združuje vse raznovrstne funk- cije duha in je širši od duha v evropski psihologiji, saj združuje zavestne in podzavestne kot tudi nadzavestne dimenzije duha. Cittaje produkt prav tako Puruse ( transcendentnega Samozavedanja4), kot tudi prakrtija (nezavednega mehanizma sveta). Določajo jo prav tako zu- nanji objekti kot tudi Sebstvo. Čeprav vključuje elemente obeh načel, ni pro- dukt nobenega od njiju, ampak posrednik med Zavestnim in materialnim načelom. Citta']e realna, ni zgolj atribut zunanjih objektov ali plod imaginaci- je posameznega duha (YSIV, 15-16). Ni ena sama, ampakj ih je veliko, vse pa imajo skupen izvor v asmita matri (univerzalnem egu). Gradijo jo nezavedni psihični vtisi (samskara), nastali kot posledica nekega psihičnega doživetja. Ti so aktivni in povzročajo mentalne valove (vrtti). Vrttiji so rojstni kraj samskar, ki nato kot subliminalni vtisi hranijo vrttije. Gre za začaran krog, centrifugal- nost samega duha, ki s svojo neprestano aktivnostjo preprečuje spoznanje Sebstva. Prekinitev takšnega kroga j e cilj tehnik joge. Citta pa ni le vzrok vple- tenosti v mrežo, ki si jo splete sama, ampak je tudi nosilka izhoda iz nje, ima teleološko funkcijo. Smoter, cilj citte j e uresničitev Puruse. Ko j e ta naloga izpolnjena, se citta povrne v nemanifestirano stanje. Pojem citte v Yoga-sutrahje precej zapleten, kompleksen, v mnogih točkah se stika s sodobnimi teorijami duha. Duh je dinamičen sistem, ki ga tvori več podsistemov kot manas, ki prevaja senzorne podatke v koncepte in asmita, jaz, k i j e povezovalni center vseh zavestnih notranjih procesov. Duha tvori tudi globinski spomin {smrti), ki beleži vtise mentalnih dogajanj, ne zgolj iz seda- njega življenja, ampak iz dosti bolj daljnje preteklosti. Globinski spomin ni pasiven, pač pa povzroča pozunanjenje duha, usmeritev k senzornim izkuš- njam. Pozunanjenje vodi v tvorbo subliminalnih vtisov (samskara), ki se repro- ducirajo skozi valove duha (vrtti). Prva naloga procesajoge j e preseči neneh- no ponavljanje takšnega ciklusa (samskara - vrtti - samskara) s postopnim po- notranjenjem. Vrtti Citta se modificira, privzema različne oblike, v Yoga-sutrah imenovane vrtti- ji. Vrttije mentalni val, vrtinec, modifikacija duha. Vjeziku evropske psiholo- 4 Samozavedanje, Zavest, Jaz, Sebstvo z veliko začetnico se navezuje na Puruso, pravo, resnično identiteto, ki se razkrije pri odstranitvi vseh lažnih poistovetenj. Tako j e poudarje- na razlika z egom, v navezavi na kateregaje uporabljena mala začetnica. 7 6 FILOZOFIJA IN PSIHOLOGIJA YOGA-SUTF.R gije so to misli, čustva, občutki, zaznave, spomini. Vričzje Patanjali razvrsti v pet skupin, ki se med seboj povezujejo. Vsako mentalno aktivnostje mogoče uvr- stiti v eno ali več izmed petih kategorij. Te so pravo spoznanje (pramana), nerazločevanje (viparyaya), konceptualizacija (vikalpa), spanje (nidra) in spo- min (smrti). Prva izmed modifikacij duha je pramana, pravo spoznanje1. Gre za episte- mološko problematiko, Patanjali poda tri poti do pravega spoznanja: zazna- va, sklepanje in pričevanje (lahko gre za pričevanje yogina, k i je doživel resni- co ali pa za sveti tekst). Naslednja kategorija vrttijaje viparyaya, nerazločeva- nje, iluzija. Gre za zmotno spoznanje, ki ni utemeljeno v resnični naravi stvari. Kot primer Vivekananda'1 navaja zamenjavo biserovine s srebrom. Tudi vrv, ki j o v temi zamenjamo s kačo, fatamorgana v puščavi ali predkopernikanska znanstvena paradigma, da so zvezde na obodu Zemlje, so primeri viparyaye. Vikalpa, konceptualizacijaje verbalno znanje, ki mu ne ustreza nobena stvar- nost. Zajema stanja duha od dnevnega sanjarjenja pa do abstraktnega mišlje- nja. Nenehno konceptualiziranje sveta v okvirih jezika je najmočnejša ovira, ki preprečuje izkušanje Realnosti kot v resnici je. A vikalpa ima tudi drugo plat - brez koncepta Sebstva, kaivalye?Ai poti joge ne moremo usmeriti svoje volje, da bi prebili omejenosti konceptualnega mišljenja in doživeli transcen- dentno Sebstvo. Tudi nidra, spanje j e mentalni val. To dokazuje spomin, ko se prebudi- mo, saj lahko povemo, ali smo spali dobro sli slabo. Po Feuersteinu7 gre pri spanju (nidra) za idejo, mentalno vsebino (pratyaya) odsotnosti kakršne koli mentalne aktivnosti. Smrti, spomin ali spominjanje, j e neizginotje zaznanega predmeta (YS 1,11). Ko se mentalni val umiri, za njim ostaja vtis - samskara. Celota vseh samskar tvori globinski spomin, podzavest in povzroča konceptua- lizacijo realnosti. To je največja ovira na poti joge. Cilj jogijskih praks je usta- vitev, prenehanje prav tako vrttijev, mentalnih valov, kot tudi samskar, vtisov, ki so vzrok njihovega pojavljanja. Izvor spomina so vse ostale kategorije vrtti- jev. pravo spoznanje, nerazločevanje, konceptualizacija, spanje. Smrti se poja- vi kot posledica ah izvor ostalih mentalnih modifikacij. Patanjali razdeli vrttiješe v nadaljni dve kategoriji in sicer: klisla in akli§ta. Pri prvi kategoriji gre za tiste oblike mentalne aktivnosti, ki vodijo v ujetost za razliko od akliste, kjer gre za mentalno aktivnost, ki omogoča jogijski proces 5 Gre za pravo spoznanje le z relativnega zornega kota. Vse kar je uzrto skozi mentalni val, vrtti, j e z njim že obarvano, pogojeno z osebnostnimi in kulturnimi vzorci, pripelje nas le do neke interpretacije resnice, ne pa do Resnice na sebi. ''Vivekananda, Swâmî: Radia joga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, str. 95. 'Feuerstein, G.: The Yoga-sütra ofPatanjali, Inner Traditions International, Vermont 1979, str. 88. 7 7 M O J C A ZAJEC ponotranjenja in Samospoznanja. Vrttiji po tej teoriji nosijo v sebi možnost samouničenja, kar potrjuje tudi Patarijali, ko trdi, da citta nima smotra v sebi, ampak teži k spoznanju Sebstva (YS IV,24). Brez da bi bili mentalni valovi že inherentno nosilci svojega preseganja in s tem uničenja, osvoboditev ne bi bila mogoča. Vrttiji se odpravijo skozi dolgotrajno prakso meditacije (YS 11,11 ). Razvrstitev vrttijev ni naključna, ampak po Feuersteinu8 označuje relacijo do zunanjega sveta. Objektivna podlaga, ki j o še srečamo pri prvih dveh skupi- nah vrttijev kasneje povsem odpade, z večanjem subtilnosti pa se veča tudi zahtevnost njihove odprave. Samskära in väsanä Izza zavestnih mentalnih procesov leži neizčrpno območje subliminalnih vtisov ali samskär, ki oblikujejo in sodoločajo zavestni nivo duha. Samskäre so urejene v konfiguracije, imenovane väsaneali subliminalne poteze, značilne lastnosti, ki deloma določajo specifike posameznikove osebnosti. To ogrom- no skladišče dispozicij j e dinamični aspekt posameznikovega psihičnega us- troja. Samskäre nastajajo kot rezultat ali posledica izkustva sveta. Vsaka misel, beseda, občutek, čustvo ali vzgib je aktualizacija izjemne napetosti inherent- ne subliminalnemu polju. Proces pa se dogaja tudi v nasprotno smer - velika mentalna aktivnost na zavestnem nivoju obnavlja, hrani subliminalno območje duha. Na ta način nastane začaran krog fenomenalne eksistence (samsära). Območje subliminalnih dejavnikov (sarriskära) j e pred-individualno, obstaja neodvisno in pred izkušnjo sveta (bhoga). Taj ih namreč lahko okrepi, ne more pa jih povzročiti. Izvor samskär je neodvisen od izkustva sveta. Novorojenec nikakor ni tabula rasa, ampakje njegovo rojstvo neizogiben produkt aktivno- sti subliminalne dimenzije duha. Termin samskäraje vjogijskem kontekstu najpogosteje prevajan kot 'vtis', ang. 'impression' (J. H. Woods, S. Dasgupta), Feuerstein ga prevaja kot 'sub- liminalni dejavnik', ang. 'subliminal-activator', da bi s tem poudaril njegovo dinamično naravo, ki iz termina 'vtis' ni razvidna. Dinamična narava samskär j e vidna iz Patanjalijeve razdelitve samskärv dve skupini: tiste, ki vodijo v pozu- nanjenje duha (vyutthäna) in na tiste, iz katerih vzniknejo vtisi nadzora (ni- rodha). Mehanizem je lepo razviden iz naslednje sütre: »Duh, ki vztraja v tem nadzoru, potlači svoje motene vtise in dopusti, da vzniknejo vtisi nadzora, ter s tem doseže nadzorujoče modifikacije. (YS 111,9)«" Nenehen nadzor duha 8 Feuerstein, Georg: The Philosophy of Classical Yoga, Manchester University Press, Manc- hester 1980, str. 73. ,J Vivekânanda, SwämT: Radia joga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, str. 154. 7 8 FILOZOFIJA IN PSIHOLOGIJA YOGA-SUTF.R ustvaija samskare nadzora, ki nato posledično vzbudijo mentalne valove nad- zora. Zopet imamo opraviti s kroženjem, le da tokrat kroženje vodi k osvobo- ditvi in tako postopno najeda tudi samega sebe (samo kroženje) in se končno povsem izniči. Samskare je mogoče odstraniti le s samskarami. Koncept samskare ima svoj korelat v sodobni psihologiji. Jung in Freud priznavata obstoj nezavednih vtisov, nastalih na podlagi doživetij, ki lahko vplivajo na nadaljnje doživljanje sveta. Delo na tovrstnih vtisih ima pomem- bno mesto prav tako v psihoanalizi kot tudi analitični psihologiji. Obstaja pa tudi pomembna razlika - medtem ko prakse sodobne psihologije težijo k vzpo- stavitvi harmonične in integrirane osebnosti, je ciljjoge mnogo globlji. Zdra- va izpolnjena osebnost je šele osnova, kjer se resna vadba lahko začne. Naslednji psihološki termin je vasana. Vasane so kompleksi samskar, ki določajo glavne poteze, značilnosti posameznika. Prisotne so že pred rojs- tvom in samo rojstvo in nadaljni razvoj osebnosti j e produkt subliminalne aktivnosti duha. Tudi vasane niso nekaj, kar bi nam bilo 'vsiljeno' od zunaj, ampak so predvsem plod našega lastnega dela, so celota globinskih vtisov, ki j ih mentalna in fizična dejanja pustijo za seboj. So izvenprostorske in izvenča- sovne, pripadajo globinski strukturi posameznika. Da bi označil celoto vseh samskar in vdsan, ki so rezulat voljne aktivnosti sedanje ali prejšnjih inkarnacij10 in ki določajo prihodnja utelešenja, Patarijali uvede koncept asaya. Karma ašayaje celota vtisov dobrih in slabih dejanj in določa vrsto, življenje ter izkušnje ugodja in neugodja (YS 11,13). Kako se yo- gin izogne takšni obliki pogojevanja? Za svoj edini cilj si zastavi osvoboditev. Deluje brez pričakovanj in j e ravnodušen do rezultatov. Zato ga dejanja in njihove posledice ne vežejo več, tvorba samskar in vasan se prekine. Gre za nivo amoralnosti ali transmoralnosti. Na tej ravni se povezava med Sebstvom in duhom začne drobiti, kopneti, yoginu se začnejo razkrivati globlji nivoji njega samega, dimenzija, k i j e tiha nespremenljiva priča spreminjajočega se duha. Teorija kleš Sanskrtski termin kleša označuje bolečino, trpljenje, nesrečo. V kontek- stu Yoga-suter gre za vzroke bolečine, trpljenja. Pod terminom kleša razumemo vse, kar j e del posameznikovega psihičnega ustroja, a ovira in preprečuje ma- nifestacijo njegovega pravega bistva. To pa je posledično rojstni kraj trpljenja 10 Patanjali kot tudi celotna indijska filozofija sprejemata teorijo reinkarnacije in doktri- no, d a j e sedanje življenje oblikovano na podlagi (mentalnih ali fizičnih) dejanj preteklih utelešenj. 7 9 M O J C A ZAJEC v vseh njegovih mnogoterih inačicah; j e še en način pogojevanja, ki tvori glo- binsko strukturo slehernega posameznika. Teorija vzrokov bolečine (kleša) j e po Taiminiju »osnova sistema joge, kakršnega opisuje Patanjali.«11 Vendar ni prikladna le za ta specifični sistem joge, kot nadaljuje Taimini, ampak po svoji osnovni zamisli tvori podlago vseh šol joge v Indiji. Teorem kleše skuša pojasniti dejstvo, kako posameznik, ki je sicer dosegel neko stopnjo samozavedanja, ne prepozna svoje najgloblje av- tentične identitete, ampak sebe doživlja in razume na podlagi lažnih identifi- kacij. Osnovni in glavni razlog bolečine in trpljenja ne leži izven posamezni- ka, ampak v samih koreninah posameznikovega psihičnega ustroja. Kleše so sicer skupne vsemu človeštvu, a se po intenzivnosti razlikujejo od posamezni- ka do posameznika in specifično obarvajo naš način doživljanja realnosti. Patanjali razlikuje pet tipov ltleš, ki so medsebojno odvisne - vzajemno se kre- pijo ali slabijo. Prva izmed njih, avidya, j e polje, ki hrani vse ostale. Je najpo- membnejša. Ce j o odpravimo, izginejo tudi vse ostale. AVIDYA, nevednost ni zgolj pomanjkanje znanja, ampak pomanjkanje Samozavedanja, ki vodi v napačno, lažno znanje in sprevrnjeno kognicijo. Avidya j e vzrok epistemskega razcepa na subjekt in objekt, ki ga poskuša od- praviti joga. Avidya zastira Zavest, Sebstvo z vzpostavitvijo lažnih identifikacij. Avidya in ostale ovire, ki prinašajo trpljenje (kleša) delujejo v štirih modusih: 1) prasupta ali speče - v obliki subliminalnih dejavnikov (samskara) uskladiščenih v podzavesti (ašaya) 2) tanu ali ublaženo - njihova aktivnost j e omejena z jogijsko prakso 3) vicchina ali obvladano — en tip kleše začasno blokira pojavljanje drugih 4) udara ali bujno - v polni meri. Avidya j e kognitivna napaka: »Nevednost j e zamenjati minljivo, nečisto, boleče, nejaz za večno, čisto, srečno in za Atman ali Sebstvo. (YS 11,5) «12 Onto- loški status avidyeje problematičen - ne moremo reči niti d a j e , niti da ni. Lahko j o primeijamo s fenomenom teme — ko nastopi, j e ne moremo videti, ko posveti svetloba, povem izgine. Z absolutnega stališča j e to nekaj, kar ne more in nikoli ni moglo obstajati. Z relativnega zornega kota j e nevednost temeljni kamen, na katerem vse stoji. Avidyeni mogoče označiti niti kot real- no ali nerealno niti kot realno in nerealno hkrati. Prav tako j e ni mogoče dojeti z razumom. Vsako spraševanje skrivnostnost le še poglobi. Avidya se navezuje na enega najbolj temeljnih pojmov indijske filozofije - mayo, koz- mično iluzijo. Mayaje tisto (ya), česar ni (ma). Niti mayen\ti avidyeni mogoče dojeti, m o g o č e j u j e le transcendirati, preseči. Podobno problemat ičenje on- tološki status naslednje kategorije, ki j o Patanjali izpelje iz avidye- z egom. 11 Taimini, I. K: Veda o jogi, Bele, Nazarje 1995, str. 139. 12 Vivekananda, Swami: Radia joga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, str. 124. 8 0 FILOZOFIJA IN PSIHOLOGIJA YOGA-SUTF.R Ego ne obstaja, s filozofskega zornega kotaje ne-entiteta. Hkrati p a j e osnova in polje, kjer izrašča vse, kar zmotno doživljamo kot svoje lastno središče. Avidyä vodi v napačno poistovetenje Sebstva z duhom (citta) in telesom, poimenovano ASMITÄ. Ali vjeziku Yoga-süter. »Občutekjazaje v tem, da isto- vetimo tistega, ki vidi, s sredstvom videnja. (YS 11,6)«" Vsi v sebi nosimo vro- j e n o nevednost glede naše prave narave in nagnjenost k vzpostavljanju svoje identitete izven nas samih. Na dnu vseh naših prizadevanj po osebnostnem razvoju leži to, kar Patanjali poimenuje občutek jaza (asmitä), načelo indivi- duacije, ki je produkt neznanja. Gre za napačno prepričanje glede lastne iden- titete, ki je prirojeno vsem ljudem, je univerzalno in vsem skupno. Socializaci- j a in izobraževanje še dodatno okrepita vrojeno vero v lažni jaz. Šele ko se posameznik zave zgrešenosti socialnih in kulturnih mehanizmov, ki ustvarja- j o in vzdržujejo lažno predstavo o jazu, se jim lahko upre in začne odkrivati svojo pravo identiteto, k i j e Sebstvo (Purusa). Dokler pa še obstaja lažno poistovetenje s kompleksom duha/telesa na okolje reagiramo na dva ustaljena načina, k i j u Patanjali poimenuje RAGA (ugodje) in DVE§A (odpor). »Navezanost vztraja pri ugodju. Odpor vztraja pri bolečini. (YS II, 7-8) «14 Izkušnje so lahko prijetne ali neprijetne, razlikuje- jo pa se tudi po intenzivnosti, dolžini trajanja, kvaliteti. Nobeno izkustvo pa ne izgine povsem, ampak se ohrani kot subliminalni vtis (samskdra), ki kasne- j e na zavestnem nivoju duha vznikne kot spomin ugodja oz. neugodja. To vodi v vezanost ali odpor, ki povzroči mentalna ali fizična dejanja. Posledica de janja je prijetna ali neprijetna izkušnja. Tu pa seje krog tudi začel in tako se vedno znova obnavlja. Patanjali ne izbere niti ugodja niti neugodja, ampak mu gre za preseganje obojega. Nasproti rägi in d.vesi postavi vairdgyo — ne- strastnost. Vairägyaje odsotnost privlačnosti, strasti in zaslepljenosti, ki nujno spremlja prvi dve. Ni nekaj občasnega in kratkotrajnega, ampak je trajno, mirno in stabilno stanje duha, ko svet, njegove lepote in strahote niso več privlačne, niti ne vzbujajo odpora. Yogin se ne vpleta več v svet, ampakje nje- gov opazovalec, priča, ki lahko deluje, a se mentalno ne vpleta. Takšno stanje duha, kjer räga in dve$a ne vladata več, onemogoča nadaljnjo krepitev kleš. Vairägyaje vstopnica v novo dimenzijo bivanja. Zadnji vzrok trpljenja (klesa) je ABHINIVESA: »Uživati v izobilju lastne narave, kar se dogaja celo izobraženim, je sla po življenju. (YS 11,9) «15 Sla po življenju, k i j e nagon ohranitve inherenten slehernemu živemu bit ju, je nav- zoč tudi pri modrih, izobraženih. Moč in iracionalnost te kleše lahko vidimo npr. pri umirajočem starcu, ki izjemnim in dolgotrajnim bolečinam navkljub 13 Ibid., str. 125. 14 Ibid., str. 125. lr> Ibid., str. 126. 8 1 M O J C A Z A J E C ne želi umreti. Za yogina je abhiniveša ovira več na poti do svobode, j e iracio- nalna težnja po ohranitvi fenomenalne eksistence, ki mora umreti, da bi lah- ko nastopilo Samozavedanje. Kleše so po Feuersteinu11' intimno povezane z vsemi ostalimi psihičnimi strukturami. Mentalni valovi (vrtti) predstavlajo grob (sthula) aspekt k les, sub- liminalni vtisi (samskara) in kognitivne vsebine v samadhijih (pratyaya) pa nji- hov subtilen (siiksma) aspekt. Na dnu celotne psihične strukture pa leži prva izmed kleš, ki hrani vse ostale - avidya, primarna nevednost, iluzija, zasleplje- nost, zaradi katere doživljamo sebe in svet v popolnoma popačeni podobi. Joga si v navezavi na kleše zastavi eno samo vprašanje: Kako jih odpraviti, kako odstraniti te zapletene in mogočne oblike pogojevanja? Vrttiji, grobi aspekt kleš, se odpravijo skozi vztrajno in dolgotrajno prakso meditacije. To je pred- pogoj vstopa v prakso samadhijev, kjer se čiščenje duha dokonča z odstranitvi- jo subtilnih pratyay in subliminalnih vtisov (samskara). Zdaj ni ničesar več, kar bi še ohranjalo kleše. Pride do involucije yoginovega osebnega kozmosa (ta vklju- čuje posameznikov empirični jaz kot tudi svet), ki se povrne v pradhano, nema- nifestirano dimenzijo prakrtija. Izginotje psiho-fizičnega kompleksa sovpada z izgino^em sveta. Vkolikor se je univerzum razvil v procesu evolucije, zdaj postopek teče v obratno smer. Vse to pa se dogaja le yoginu - za vse ostale korelata svet in jaz ostajata v nespremenjenem stanju. Jogijska praksa - Sadhana Sadhana pomeni pot Samospoznanja, ki se dogaja skozi redno in preda- no vadbo joge. Po filozofiji joge je posameznik moralno, fizično, mentalno in metafizično bitje v stanju nečistosti in zaslepljenosti. Skozi dolgotrajno pravil- no prakso tehnik joge in pravilno usmerjenostjo se lahko prečisti in preobra- zi. Spoznanje Sebstva (Purusa) je doseženo s postopnim in vztrajnim izginja- njem projekcij in zaslepljenosti. Duh postaja vse bolj miren, preide mnoge preobrazbe in ob koncu povsem izgine. Pot pa je pogosto težka, naporna in boleča, kajti posameznik se mora soočati s temačnimi plastmi lastne osebno- sti, ki se j ih sprva ni niti zavedal in se povsem distancirati od marsičesa, kar j e prej tvorilo temelj podobe o samem sebi. Izkustvo prečiščevanja duha pa j e tudi izkustvo postopnega večanja radosti, miru in zadovoljstva. Vse to so zgolj drobni odsevi Sebstva, ki pri izpopolnjenem yoginu zašije v vsej svoji veličini. Spoznanje Sebstva (Purusa) je vodilo in cilj joge. "' Feuerstein, G.: The Yoga-sutra of Patanjali, Inner Traditions International, Vermont 1979, str. 65. 8 2 FILOZOFIJA IN PSIHOLOGIJA YOGA-SUTF.R Jogijsko prakso gradita dva medsebojno odvisna pola: abhyasa in vairagya. Abhyasa (praksa) je prizadevanje, napor uresničiti Sebstvo s tehnikami pono- t ranjenja in poenotenja. Vairagya (nenavezanost, nestrastnost) je usmerjenost duha, ki opusti lakoto po zunanjem svetu mnoštva. Je stabilno in mirno stanje duha, ki ga hrepenenja in odpori, želje in strahovi ne vznemirjajo več. Zajogo sta nujni obe. Praksa brez nenavezanosti vodi v nenormalno povečanje ega, okrepi se želja po moči, oblasti, ugledu, kar poglobi zapletenost v svet. Nena- vezanost brez prakse p a j e kot top nož. Psihosomatične energije, ki se zberejo in povečajo zaradi odmika od sveta, se ne morejo širiti, ostanejo brez odtoka, kar povzroča neuravnoteženost duha in telesa. Oba pola je potrebno kultivi- rati simultano in s preudarkom. Cilj jogijske prakse je zaustavitev vibracij celotnega mikrokozmosa. Ne gre le za omejitev zavestnih mentalnih valov, ampak za omejitev mentalne aktivnosti (nirodha) na vseh nivojih". Tako praksa nikakor ni le občasna vad- ba: »Ta se usidra z dolgotrajnim in stalnim trudom, ki ga spremljajo velika ljubezen, želja in stremljenje za zastavljenim ciljem. (YS I, 14) «18 Bistvena je dolgotrajna in popolna posvečenost, ki zajema sleherni vidik posameznika. Naravna tendenca duha je , da teče navzven. Glavna naloga prakse je zaobrni- ti to nagnjenje in obrniti duha navznoter (pratyakcetana). Introvertiranost duha mora postati navada, torej nekaj povsem naravnega. Le to lahko vodi v spoz- nanje Sebstva (Purusa), ki ni nič zunanjega, ampak naše najgloblje bistvo, ki se ga čas in prostor ne moreta dotakniti. Jogijska praksa j e čudovito predstavljena v Patanjalijevi osmerni lestvici (astanga yoga), poznani tudi kot raja yoga. Ne gre toliko za stopnje neke zapo- redne lestvice kot člene ene same celote. Anga pomeni člen ali ud. Kot si telesa ne moremo predstavljati brez vseh njegovih udov, o jogi lahko govori- mo le kot o harmoničnem skladju njenih ang. Teh je osem. Prva izmed nj ih je yama. Gre za vzdržnosti, stvari, kijih omejimo. Yamo lahko razumemo tudi kot striktno prakso etike, pretežno se nanaša na urejanje odnosov z drugimi. Patanjali našteje pet yam: ahivisa (nenasilje), satya (resnicoljubnost), asteya (neprisvajanje bogastva drugih), brahmacarya (zmernost, obvladovanje tele- snih strasti), aparigraha (nesprejemanje nepotrebnega). Niyamaje naravnana 17 Nirodhaje tehnični termin Yoga-suter, ki označuje omejitev. Nanaša se na proces ome- jitve kot tudi na stanje omejitve najbolj grobih pa vse do najbolj subtilnih vsebin duha. Po Feuersteinu ima več stopenj: 1) vrtti-nirodha ali omejitev mentalnih modifikacij 2)pratyaya-nirodlia ali omejitev nadzavestnih kognitivnih vsebin duha (pratyaya) v nižjih (samprajnata) samadhijih 3) samskara-nirodha ali omejitev subliminalnih vtisov (samskam) skozi sainprajnata samadhi 4)sarva-nirodhaa.\\ popolna omejitev, ki sovpada s spoznanjem Sebstva (Purusa), kawalyo. 18 Vivekananda, Swami: Radia joga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, str. 97. 8 3 M O J C A ZAJEC na posameznikovo lastno disciplino, na to, kar želimo vzgojiti v sebi. Elementi niyame so: šauca (čistost duha in telesa), samtosa (zadovoljstvo, ki ni sorazmer- no z življenjskimi situacijami), tapas (askeza, napor in prizadevanje za napre- dek v jogi), svádhyáya (študij svetih tekstov) in Išvara-pranidhana (predanost Bogu, notranjemu vodniku, presežnemu). Tretji člen osmerne poti joge asana (položaj) j e za Patañjalija izključno meditativni pripomoček. Da bi omogočili izvajanje koncentracije in meditaci- je, mora biti položaj stabilen in udoben. Če ta stopnja ni dosežena in je telo nemirno, ni mogoče opazovati duha. Hatha yoga']e kasneje razvila celo zna- nost o položajih telesa in njihovem vplivu na duha. Pranáyáma vključuje teh- nike dihanja. Dihanjeje namreč neposredno povezano s stanjem duha, s spre- membo načina dihanja dosežemo spremembo nivoja zavesti. Pratyáháraje od- mik od čutnih zaznav, te reakcije namreč niso avtomatične in j ih lahko obvla- dujemo. Tu se zaključi psiho-fizični aspektjoge, v nadaljevanju gre za usmeri- tev k Puru§i, duhovnemu. Dliarana (koncentracija) je sposobnost zadrževanja pozornosti na enem objektu, ne da bi se misel oddaljila in ušla nadzoru. Zasidranost v koncentra- ciji vodi v meditacijo. Dhyána (meditacija) je stanje kontinuirane jasnosti duha, praznine notranjega prostora, osrediščenja vseh spoznavnih procesov na en sam objekt. Kognitivni in emotivni procesi se upočasnijo, nastopi neprekinje- no zavedanje izbranega meditativnega objekta. Nastopi izkustvo globine miru, ki razvrednoti vse ostale izkušnje. Aktivni del prakse se tu konča, meditacija se zgodi podobno kot se zgodi spanje, brez naša volje ali napora. Meditacija ni lasten dosežek, čeprav je dolgotrajno, trdo, kontinuirano in predano delo pri večini nujni pogoj, da se lahko zgodi. Meditacija ni nekaj, kar lahko dosežemo v nekaj dneh ali mesecih, potre- ben je dolgotrajen trud in posvečenost. Le z vztrajno in predano vadbo in jogijskim načinom življenja se duh umiri in preobrazi, se pripravi na globlja stanja zavesti. Le če postane opazovanje in obvladovanje duha ustaljena nava- da, ki zaznamuje vsak trenutek življenja, pride do potrebnih preobrazb delo- vanja duha. Splošna metoda meditacije je nenehno vračanje pozornosti na izbrani objekt. Tako po dolgotrajni vadbi neprekinjeno zavedanje postane naravno stanje duha. Odstre se pogled na našo večno naravo, globino nas samih, k i je prej nismo niti slutili. Čepravje pot do meditacije težka, dolgotrajna in izjemno zahtevna (zah- teva popolno posvetitev), se vsi, ki s o j o prehodili, strinjajo, d a j o j e vredno prehoditi oziromaje to tisto edino, za čemer je sploh vredno težiti. Že drobni utrinki meditacije, preobrazijo in oplemenitijo vse ostalo. Sivananda19 zatrju- 1!' Sivananda, Swami: Raja yoga, The Divine Life Society, Rishikesh 1995. 8 4 FILOZOFIJA IN PSIHOLOGIJA YOGA-SUTF.R je, da že pol ure uspešne meditacije dnevno omogoči stanje notranjega miru in moči, ki ga h rup vsakdanjega življenja ne more zmotiti. Afekti so omejeni in nimajo več moči, ki so jo imeli poprej. Pozornost, ki zdaj postane naravno stanje duha, že na podzavestnem nivoju zaustavi vse, kar bi lahko skalilo glo- bino tišine. Lepota meditacije daleč zasenči vse ostale izkušnje, stanje medita- cije je globlje in bolj intenzivno. Ogenj želja ob njej ugasne, tok misli se zau- stavi. Kakorkoli že, o meditaciji se ne da veliko povedati, saj j e besede ne mo- rejo doseči. Za vse, ki ne bivajo v tem stanju, ostaja neodkriti zaklad. Zadnji in najgloblji člen klasične joge je samädhi. Tu odpade še tista zad- nja ovira, ki se je ohranjala skozi meditacijo - dualizem subjekta in objekta se razvodeni, obstane le še nerazločljiva enost. Samädhi je dimenzija onkraj treh nam dobro znanih stanj duha (budnost, sanjanje, globoko spanje). Spozna- nje (kolikor j e še upravičeno uporabljati ta izraz) je direktno, neposredno, subjekt oz. objekt (med njima ni več razlike) se razkrije na sebi, v svoji naj- globlji naravi (svarüpa). Čas in prostor ne obstajata več. Občutek realnosti se poglobi, kar je prej izgledalo realno, je zdaj videti kot minljiva iluzija. Gre za doživetje naj temelnejšegajedra nas samih, naše večne, brezčasne identitete. Opraviti imamo z dimenzijo, k i je neizrekljiva in presežna. Vsa ostala izkustva so ob tej veliki Izkušnji popolnoma razvrednotena. Samädhi tako ne gre razu- meti kot goli rezultat volje in naprezanj jaza (čeprav j e trdo delo pogoj za samädhi), ampak prej kot dar, ki ga prejmemo, ko smo ga vredni in sposobni sprejeti. A tudi samddhiše ni konec poti,je praksav kateri se omejijo še najbolj subtilni nivoji duha. Tedaj pride do uresničenja Puruse, kaivalye. Purusa in Kaivalya Puru§aje po Feuersteinu20 koncept, ki nikakor ni plod abstraktne špeku- lacije, ampak je simbol univerzalne človeške izkušnje, skupne ljudem različ- nih kultur in časovnih obdobij. Izkustvo Puruse lahko primerjamo z Atmanom in Brahmanom v vedänti, ali z nirvanov budizmu. Ali gre za eno samo izkušnjo ali pa za serijo izkušenj s podobnimi značilnostmi, ostaja odprto vprašanje. Patarijali opiše Puruso na dva načina. Kot prvo je Purusa bolj realna, kot kar- koli na kar naletimo v vsakdanji izkušnji. Kot drugo tvori bistvo, pravo naravo vsakega posameznika in j e zato najvrednejši objekt vseh prizadevanj. Obe tezi — ontološka in aksiološka sta neločljivi. Purusa je najvišji cilj in vrednota, sum- mum bonum, ker je najvišja Realnost in obratno. Sebstvo (Puru$a) je namreč edina Realnost, k i je čas ne more izbrisati. V nasprotju z nenehno spreminja- 20 Feuerstein, Georg: The Philosophy of Classical Yoga, Manchester University Press, Manc- hester 1980. 8 5 M O J C A Z A J E C jočim se svetom in jazom, je permanentno in nespremenljivo. Prav v tej ne- premakljivi trdnosti našega najglobljega jedra Patanjali vidi zdravilo za vse tegobe človeštva. A cenaje visoka - potreben je popoln odmik od sveta, življe- nja, jaza. Opraviti imamo z dimenzijo bivanja, ki globoko presega vse, kar nam je znanega in ki povsem razblini vsakdanji način doživljanja realnosti. Ločitev Puru.se, Sebstvaod Nejaza (svet, psihofizični ego) j e kaivalya (osa- mitev Sebstva). Ob Samouresničenju primarni konstituenti Narave nimajo več smotra (prakrti obstaja v skladu s filozofijo Yoga-suter izključno zaradi Pu- ruse), prenehajo vibrirati kot kompleks joginovega duha in telesa in se povrne- jo v najsubltilnejši, nemanifestirani nivo prakrtija (alinga). Vsi padci in vzponi na poti joge nimajo nobenega vpliva na Puru§o. Ta je večno svobodna, avto- nomna, čista Zavest, ničesar ni, kar bi s e j e moglo dotakniti. Velika drama ujetosti in osvoboditve se odigrava izključno na odru duha. Sebstvo je nevple- teni opazovalec, ki se ga uspeh in poraz ne tičeta. Ali kot pravi M. Eliade: »Nemogoče je prezreti enega največjih odkritij Indije: Zavesti kot priče, Zave- sti k i je osvobojena psiho-fizioloških struktur in časovne pogojenosti.«21 Ker pajoga tako globoko presega vse, kar nam j e znanega, j e ne moremo zares razumeti, spraviti v pojem, konceptualizirati. Razum sicer je pomem- ben, saj j e eno izmed orodij na poti duhovne preobrazbe, a treba seje zaveda- ti tudi njegovih meja. Za vse, ki se skrajno resno ne odpravijo na pot joge in vztrajajo na njej do konca, ostaja neodkrita skrivnost, popolna neznanka. Joga je doživetje najglobljega temelja naše lastne biti, k i je zapisano dimenziji nei- zrekljivega. Teorija lahko nakaže pot in cilj, ničesar pa ne more zares razkriti. 21 Eliade, M.: Yoga: Immortality andFreedom, New York 1969,v: Feuerstein, Georg: The Yoga- sütra of Patanjali, Inner Traditions International, Vermont 1989, str. 145. 8 6