OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxxn. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 11, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 199
vabi vse oziroma dru-
DomaČe vesti
bolnišnice
Včeraj popoldne je bila pre-jana iz Glenville bolnišnice . ^ GVoj dom Mrs. Mary Godec ^643 E. 160 St. Za prevoz je i"bela ambulanca Mary A. 1	P^^ijateljice jo sedaj'
^ ko obiščejo na domu.
^®2en sestanek
Direktorij Slov. društvenega
na Recher Ave "^ske ustanove,
in klube, itd., ki zborujejo
čer ' pridejo v sredo zve-ob 7:30 uri na važen sesta-• Na dnevnem redu bo zelo zadeva.
®°lezen
j. Mary Intihar iz Detroi-Mich., se nahaja v St. John's "^Wsnici Wjatelji ^•^0 do 8:30 .. da bi se ji ljubo zdravje prej vrnilo!
na farmi
^ Rojakom v bližini Madisona ženeve se sporoča, da bo Mr. Grdina v soboto, 15. ok-, ra kazal zanimive slike na je Antona Miheliča, kjer se pred kratkim vršila vinska ^atev.
Na
® operaciji
. ^rs. Mary Dolenc, soproga ^^^■nley Dolenca iz 19870 Ormi-vili'^ -^ve., se nahaja v Glen-® bolnišnici, kjer se je mora-ski podvreči operaciji. Obi-'itii dovoljeni za par dni. 2e-^ ji skorajšnje popolno okre-
V Clevelandu, kjer jo ice lahko obiščejo od ure zvečer. Želi-
0^1
Kennick imenovan profesorja univerze
^^'^'Ivetnik in bivši slovenski ^^^Gilman za 23. vardo Wm. J. je bil imenovan za po-profesorja ekonomije p "io Northern univerzi. ^°^G8or Kennick bo na uni-predaval o ameriški eko-fin zgodovini, kakor tudi o delavskih in drugih ^°darskih problemih, eij J. Kennick je študiral omijo na chicaški univerzi ^>01	profesorjem Paul
ki je sedaj zvezni Hju Zadnje čase pa je odvet-1)^ .^^'^nick študiral za doktorat ko \ '^oiški univerzi. Pred leti, Kennick študiral za iiij ^ na Harvard univerzi, je j^^^Sov sošolec svetovno zna-Lilienthal, ki je sedaj Komisije za atomsko Združenih držav. itiQ^^^niku Kennicku čestita-s^^ijajnem uspehu!
SOVJETI UKINILI VOJAŠKO UPRAVO V VZHODNI NEMČIJI
Uprava bo izročena začasni nemški vladi vzhodne demokratične republike
BERLIN, 10. okt.—Sovjetska zveza je danes formalno naznanila, da bo ukinila okupacijsko upravo v vzhodni Nemčiji in upravo novo ustanovljene republike Nemčije izročila začasni nemški vladi.
Veruje se, da bo Sovjetska zveza kmalu priznala novo vlado vzhodne Nemčije. Kot poroča časnikarska agencija ADNa, bodo sovjetske oblasti jutri podale bolj natančno naznanilo.
V današnjem sovjetskem naznanilu je bilo rečeno, da bodo upravne funkcije izročene "začasni vladi za vzhodno-nemško demokratično republiko."
Sovjetska zveza se je odločila na ta korak, ker so pred tem tri zapadne sile združile svoje okupacijske zone, razpisale splošne volitve, dovolile Nemcem, da so sprejeli novo ustavo in ustanovili separatno vlado za zapadno Nemčijo.
Zapadni poverjeniki napadajo vzhodno vlado
Kakor so sovjetski predstavniki protestirali proti ustanovitvi separatne zapadno-nemške države in ločene vlade, tako so tudi trije poverjeniki zapadnih sil napadli novo vzhodno-nemško vlado, češ da je "umetna" in da nima pravice, da bi zastopala Nemce, ki živijo bodisi v zapadni ali pa vzhodni Nemčiji.
Izjavo, da bo sovjetska okupacijska uprava ukinjena, je prečital sovjetski vojaški poveljnik maršal Vasilij Čuikov skupini političnih voditeljev vzhodne Nemčije in članom novo-usta-novljene ljudske zbornice.
V Cuikovi izjavi je med ostalim rečeno, da je sovjetska vlada sklenila, da bo "v soglasju s Potsdamskim sporazumom med štirimi silami izročila začasni nemški vladi vse upravne funkcije, ki jih je doslej izvrševala sovjetska vojaška uprava."
Sovjetski maršal je obljubil, da bo njegova vlada podpirala vzhodno-nemško državo.
"Moja vlada je tudi prepričana v vaše demokratične nagibe in se čuti zadosti zajamčena, da pusti vojaško upravo preteklosti in vas pooblasti z upravo Nemčije," je izjavil maršal Čuikov.
Naročajte, širite "Enakopravnost!"
in čitajte
k
Se
zadružnih posestev v Jugoslaviji
od marca zvišalo za 40 odstotkov
^^OGRAD
9. okt. — Včeraj-je naznanila, da se
^arcom in sredino sep-tij 2wv število zadružnih kme-
za, 40 odstotkov, ^'lo v^^'^dine septembra je šte-^OqO	zadrug znašalo
^ki.250,000 družinami in
V,
je.
1,400,000 hektarjev
za-
?^apredek kmečkih '^čividen, ko se številke septembra primerja s 1" ^ ^^i iz marca meseca, ko
je
^^goslaviji bilo vkupno ^ J '^^tijskih zadrug, z 166,-^i-iev^žinami in 866,718 hek
C™''-
®'lo Pujska "Borba," ki je gla-stj. ^^^^ovanske komunistič-pravi, da se je za-Sibanje v poletnih mese-
cih Zvišalo, ker so se srednji kmetje pridružili gibanju in prispevali zadrugam svojo zemljo. Vsled tega se je produkcija zvišala, kakor tudi zadružna imovina, ker so srednji kmetje prinesli v zadrugo več goveda, strojev, dobre zemlje in nadvse pa večje skušnje v kmetijstvu.
"Borba" pa pristavlja, da se zadružnem gibanju aktivno upirajo premožni kmetje. Pojavili so se odprti primeri sabotaže, kakor tudi umorov članov zadrug in uničevanje imovine posameznih zadrug. Po poročilu belgrajskega lista so nasprotniki Titovega režima izkoristili razveljavljenje prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in ostali mi državami vzhodne Evrope, da so začeli nagovarjati kmete, naj ne pristopajo zadrugam.
PAPEŽ DAL SPELLMANU MEDALJO, DOBIL PA JE OD NJEGA $50,000
RIM, 7. okt. — Papež Pij XII. je danes sprejel v poslovilno audi jeno kardinala Francisa Spel-Imana in mu osebno izročil zlato medaljo, ki bo, kot pravi Spellman, razstavljena v new-yorški nadškofiji.
Na poslovilnem sestanku pa je kardinal Spellman izročil sv. Očetu ček v znesku $50,000, kar je dar ameriške organizacije Knights of Columbus.
ZVEZA VZGOJEVALCEV OBSOJA ŠMIKANJE
NEW YORK, 9. okt.—Komisija National Education Association je danes napadla nemarno zlorabljanje besed "rdeč" in 'komunist," ki da jih rabijo za šmiranje učiteljev in drugih ljudi samo vsled tega, ker njihovi nazori niso v skladu z nazori njihovih tožilcev.
Zveza vzgojiteljev je napadla tudi zahlievo, da morajo vsi učitelji podati posebne lojalnostne izjave.
AMERIŠKI KONGRESNIKI OKRADENI V ŠPANIJI
ZARAGOZA, Španija, 7. okt. Španska pohcija je danes aretirala dva osumljenca, pri katerih je našla večjo vsoto dolarjev in zlate ure. Aretirana sta bila, ker se meni, da sta okradla ameriške kongresnike, k i potujejo po Španiji. Kongresni-kom sta lopova ukradla $5,000.
SENATOR PROTI PREDLOGI ZA BEGUNCE
WASHINGTON, 8. okt.—Demokratski senator McCarran je danes poslal iz Evhope, kjer proučuje vprašanje beguncev, telegram, s katerim priporoča senatu, naj do prihodnjega leta preloži akcijo o novi zakonski predlogi, po kateri bi se nadaljnim beguncem dovolilo vstop v deželo.
PAPEŽ POSLAL TRUMANU MEDALJO IN ROŽENKRANC
WASHINGTON, 10. okt.— Predsednik Truman je danes prejel od sv. Očeta medaljo in roženkranc, ki ga je papež posebno blagoslovil za njega.
VETERAN, KI JE USTRELIL 13 OSEB, UMOBOLEN
CAMDEN, N. J., 10. okt.—Veteran druge svetovne vojne Howard B. Unruh, ki je 7. septembra ustrelil 13 oseb, bo poslan v ustanovo za duševno bo-lane. Obtožnica proti njemu bo umaknjena.
AMERIŠKI SENATOR PRI DIKTATORJU ŠPANIJE
MADRID, 8. okt. — Ameriški senator Owen Brewster je danes s petorico kongresnikov obiskal fašističnega diktatorja Franca, s katerim se je zadržal v pogovorih nad eno urb.
Brewster je izjavil, da so se pogovori s Francom sukali okrog splošnih svetovnih zadev, ter da ni bila omenjena možnost, da bi Zedinjene države uposta vile diplomatične odnošaje i Španijo.
AMERIŠKI KONGRESNIK OSTAL V ŠPANIJI BREZ HLAČ IN ZAJČJE NOGE
MADRID, 7. okt.—Španska policija je danes našla ukradene hlače ameriškega kongresnika Jamesa Richardsa, d e m o k r a t a iz južne Caroline, ki z ostalimi kongresniki "proučuje" razmere v fašistični Španiji-
Richards je v svojem oddelku brzega vlaka slekel hlače in šel spat. Drzni tatovi pa so skozi okno s pomočjo dolge palice "ulovili" hlače na trnek in Jih odnesli.
V enem žepu hlač je kon-gresnik imel .$3 ,800, v drugem pa zajčjo nogo, ki ga je "varovala" pred nesrečami. Ko je policija hlače vrnila je babjeverni kon-gresnik izjavil, da bo zajčjo nogo verjetno vrgel v stran, ko ranjen vodja tatov.
Bando Je polovila posebna policija, ki je bila poslana iz Madrida. V spopadu z banditi, ki so izključno plenili in kradli, je bil težko ranjen vodja tatov.
Kongresnik Richards in član skupine, demokratski kongresnik iz New Yorka Eugene J. Keogh sta včeraj zanikala, da so tatovi ukradli hlače, zajčjo nogo in denar, ki je bil namenjen za kritje stroškov cele skupine na) potovanju po Španiji. Danes pa sta izjavila, da nista želela, da bi se takšno malenkostno pustolovščino oglašalo, ker da sta bila sigurna, da bo policija polovila tatove.
Sovjetski delegat pri Z. N. pravi, da se je maršal Tito prodal zapadu
Truman zadovoljen z delom 81. kongresa
WASHINGTON, 10. okt.— Predsednik Truman je danes pohvalil delo 81. kongresa. V izja,-vi, ki je bila izročena časnikarjem, je med ostalim rekel, da "ta kongres ima zelo značilen rekord uspehov."
V Trumanovi izjavi so omenjeni ti "uspehi." Večinoma so v zvezi z zunanjo pomočjo in vojaškimi programi. Toda kar se tiče glavni obljub predsednika za časa njegove volilne kampanje, kakor so preklic Taft-Hart-leyevega zakona, Carter o civilnih pravicah, zakoni za socialno zavarovanje itd., je v izjavi rečeno, da o tem "še ni odločeno."
Predsednik- ni kritiziral 81. kongresa, ki je zavrgel mnoga priporočila in zakonske predloge, ki jih je sponzorirala njegova administracija.
Soglasno s predsednikovo izjavo je 81. kongres bil "uspešen," ker je revidiral akt o združitvi oboroženih sil, podaljšal Evropski obnovitveni program za eno leto, podaljšal trgovinski sporazum, ratificiral Severno-atlantsko vojaško zvezo, odobril vojaško pomoč zunanjim deželam, odobril omejeni program za čiščenje slumov in stanovanjske projekte, podaljšal omejeno rentno kontrolo in odobril Tru manu, da lahko očisti izvršne oddelke vlade.
Kar se tiče zakona za zaščito civilnih pravic, je v Trumanovi izjavi kratko rečeno, da je bil sprejet zakon proti volilnemu davku, kar pa zdaleč še ni zadosti. Predsednik je obljubil dosti več.
Nacionalisti na begu iz Cantona
Čiangkajšekovi vojaki se ne želijo boriti, ker niso prejeli plače
HONG KONG, 10. okt. — Kitajski nacionalistični uradniki so danes začeli bežati iz Cantona, od katerega se sile Ljudske armade nahajajo oddaljene le še kakšnih 50 milj. Iz cantonskega letališča je že odletelo kakšnih 20 transportnih letal, od katerih je šest bilo določenih za člane tujih legacij.
Kitajski nacionalisti bežijo delno v Cungčin, delno pa na B'ormoso, katero je Čiangkajšek spremenil v osebno trdnjavo.
Poročila z bojišča pravijo, da se nacionalistična obramba pred Cantonom lomi, ker vojaki "stavkajo," Soglasno s poročili niso vojaki dobili plače že od meseca avgusta in menijo, da ni vredno boriti se za Ciangkajše-ka, ki je z denarjem zbežal na Formozo.
Kitajskega nacionalističnega diktatorja sta trpko napadla tako gen. Pai Cung-his kot začasni nacionalistični predsednik Li Tsung-jen. Oba menita, da ima Čiangkajšek na Formozi okrog $300,000,000, ki so bili nameni
za plače vojakom.
*
Ambasada v Peipingu priznala novo vlado
PARIZ, 10. okt.—Vsi uradniki kitajske ambasade in konzulata v Parizu so danes prekinili zveze s staro nacionalistično vlado Čiangkajšeka in izjavili, da bodo lojalni svoji novi komunistični vladi, ki je bila ustanovljena na posvetovalni konferenci v Peipingu.
Mladenič priznal, da je umoril snubača matere
Andrew Dina, star 20 let, je včeraj priznal, da je umoril 59 let starega snubača svoje matere, Paula Pytasha, ker ga je slednji žalil.
Oče mladeniča se nahaja v umobolnici. Soglasno z izjavami Andrewa je Pytash že dlje časa dvoril njegovi materi in se je bahal, da bo vzel v družini mesto njegovega očeta.
Dina se je vrnil iz mornarice pred desetimi dnevi. Predvčerajšnjim je na domu svoje matere na 3234 W. 90 St, opozoril Pytasha, naj beži, ker da ga bo zaklal. Pytash je zbežal na ulico, toda mladenič ga je dohitel in ga sedemkrat zabodel,
"Nihče ne more zavzeti mesta mojega očeta. Moj oče je bil zelo dober človek in jaz sem ga imel rad," je izjavil iDina na policijskem zasliševanju.
Za zdravila
Pri podružnici št. 39 SANSa je Mr. Andy Hočevar iz Maple Heightsa daroval $5 za zdravila v spomin pokojnega John Brajkovich.
V bolnišnici
Mr. Martin Racečič iz 19900 Tyronne Ave. se nahaja v Lakeside bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
Jugoslovanski delegat dr. Vilfan je pred tem obtožil Sovjetsko zvezo, da je ekonomsko izkoriščala Jugoslavijo
LAKE SUCCESS, 10. okt.—Sovjetski delegat A. Aru-tiunian je danes ostro odgovoril jugoslovanskemu delegatu dr. Joži Vilfanu na obtožbe, da je Sovjetska zveza potom skupne družbe ekonomsko izkoriščala Jugoslavijo.
Arutiunian je izjavil, da je jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito dezertiral iz tabora vzhodno-evropskih držav in se prodal zapadnim silam.
Izjavo je sovjetski delegat podal v zvezi z govorom, ki ga je zadnji petek imel dr. Vilfan pred ekonomskim odborom Združenih narodov. V tem govoru je Vilfan obtožil Sovjetsko zvezo, da ustvarja dnevne težave za Jugoslavijo in opozoril, da Jugoslavija ne bo vedno potrpežljiva.
Debate so bile v zvezi z predlaganim programom za tehnično pomoč nerazvitim področjem sveta.
Poljski delegat tudi obsodil Jugoslovana
Arutiunian je izjavil, da se je Vilfan zadnji petek ukvarjal z obrekovanjem Sovjetske zveze, ko je trdil, da je slednja ekonomsko izkoriščala Jugoslavijo. Pristavil je, da je ameriška Uvozno-izvozna banka odobrila Jugoslaviji kredit, takoj ko je Tito dezertiral iz tabora socializma. Samo posojilo pa je bilo poskus, da se zakrinka politiko, ki je že postavila Jugoslavijo pod kontrolo zunanjega kapitala.
Sovjetskemu delegatu se je pridružil poljski delegat Juliusz Katz-Suchy, ki je tudi odgovoril Vilfanu.
Medtem pa sta v zvezi z drugimi zadevami Anglija in Francija izjavili, da se bosta zoper-stavili predlogi, po kateri bi na področjih, ki so jim bila izročena pod upravo, morala plapolati poleg njihovih zastav tudi zastava Organizacije Združenih narodov.
TITO DOBIL POMOČ V ZNESKU $3,000,000
WASHINGTON, 10. okt.— Svetovni denarni sklad je danes odobril Jugoslaviji $3,000,000 v ameriškem denarju, kar je prva pomoč, ki jo je iz tega sklada dobila Jugoslavija.
SENATOR MILLER IZ IDAHO UMRL
WASHINGTON, 8. okt. — Demokratski senator iz Idaho Bert Henry Miller je danes nenadoma umrl na svojem domu vsled srčnega napada. Bil je star 72 let, izvoljen pa je bil lani, ko je porazil republikanskega senatorja Henry C. Dwor-shaka.
Moderna kuhinja
V trgovini Brodnickovih bratov na 16013-15 Waterloo Rd., kjer imajo vsakovrstno pohištvo in opremo za moderniziranje domov, si sedaj lahko naročite fine omare in lijak za kuhinjo (Youngstown Kitchens). Vabljeni ste, da si jih ogledate in prepričali se boste, da lahko za majhno ceno napravite krasno kuhinjo. Brezplačno vam razkažejo vso opremo in če želite pride ekspert brezplačno na vaš dom, da nudi sugestije za sestavo, ki bo najbolj odgovarja la vašim potrebam.
PREVEČ GOVORIMO O VOJNI, PRAVI KONGRESNICA
Republikanska kongresnica iz Clevelanda Frances Bolton, ki se je nenadno vrnila iz Evrope, je zadnjo soboto izjavila, da ljudje v zapadni Evropi mislijo, da bi Amerikanci morali govoriti manj o vojni.
"Bojijo se, da več ko se govori o vojni, bližje smo ji. To verujem tudi jaz," je izjavila Mrs. Bolton, ki je znana kot velika nasprotnica komunizmu.
Kongresnica je dalje pojasnila, da to nikakor ne pomeni, da bi zapadne države ne smele biti čuječe.
"Toda mi dajemo Rusom opravičilo, da gradijo svojo vojno mašinerijo, ko stalno govorimo o atomskih bombah, letalih in vojni nevarnosti."
PRIPOROČA, DA SE POZABI NA EISLERJA
WASHINGTON, 8. okt.—Državni pravni zastopnik Philip Perdman je danes priporočil najvišji sodni ji, naj ustavi sodniški postopek proti pobeglemu komunistu Gerhartu Eislerju, ker da se Eisler verjetno nikoli ne bo vrnil v Zedinjene države.
Eisler je bil obsojen na leto dni zapora in $1,000 globe, ker ni hotel nastopiti kot priča pred kongresnim odborom zane-ame-riške aktivnosti. Vložil je pri-ziv na najvišji sodniji in bil na svobodi pod poroštvom, toda nenadoma se je vkrcal na poljsko ladjo "Batory" in zapustil deželo. Sedaj se nahaja v vzhodni Nemčiji, kjer je bil hnenovan za ministra propagande.
AMERIŠKO POSOJILO ODOBRENO CIIJEJU
WASHINGTON, 8. okt. — Ameriška Uvozno-izvozna banka je danes odobrila Čileju posojilo v znesku $25,000,000.
NOVI GROBOVI
JOHN OMERZA
Dodatno se nam sporoča, da je bil pokojni John Omerza član društva Najsv. Imena pri far i Marije Vnebo vzete.
MARTHA M RIGBY
V nedeljo zjutraj okrog 6:30 ure je umrla Martha M. Rigby, rojena McMillan, stara 84 let, stanujoča pri sinu Thomas na 999 E. 63 St. Bolehala je tri leta. Rojena je bila v Pennsylva-niji.
Tukaj zapušča poleg sina štiri vnuke in 2 pravnuka. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 3. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., na Highland Park pokopališče.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11. oktobra, 1949'
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto') ...
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece)
_$8.50 - 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA
Na Posvetovalni konferenci v Peipingu je koncem zadnjega meseca komunistični voditelj Mao Tze-tung naznanil ustanovitev nove Ljudske republil^ Kitajske. Ta proklamacija, ne glede, kaj kdo misli o "ljudskih republikah," je velikega zgodovinskega pomena, kajti ogromna dežela, ki šteje 470,000,000 prebivalcev, bo odslej še bolj okrepila tabor dežel ljudskih demokracij na čelu s Sovjetsko zvezo. Mao je rekel, da bo nova ljudska republika "mednarodno zedinjena s Sovjetsko zvezo in novimi ljudskimi demokracijami vzhodne Evrope."
Nova vlada, ki je bila ustanovljena na isti konferenci, je pod vodstvom komunistov, toda v njej imajo svoje predstavnike tucji ostale skupine. Ta vlada- je že poslala vsem tujim vladam naznanilo o ustanovitvi Ljudske republike Kitajske in zahteva, da jo vse države sveta priznajo. Doslej so to storile Sovjetska zveza in skoro vse vzhodnoevropske države. Indija, ta velika soseda prostrane Kitajske, je pripravljena, da se prilagodi novemu položaju in prizna ljudsko republiko Kitajsko. Prav tako narekujejo trgovinski interesi tudi Angliji, da, hočeš nočeš, novo vlado prizna in z njo upostavi normalne diplomatične in trgovinske odnošaje.
Zedinjene države seveda nimajo nobenih simpatij za "ljudske republike." Po izjavah predstavnikov državnega oddelka ne bodo priznale nove vlade, vsaj dokler ne storijo to isto ostale zapadne države. Očitno je, da se naša dežela ne more pomiriti s porazom svoje politike na Daljnem vzhodu. Toda ljudska republika Kitajska je dejstvo, ki se ga ne more več zanikati, in kakor so ali pa bodo ostale države prisiljene upostaviti z njo diplomatične in trgovinske odnošaje, tako bo prišel čas tudi za našo vlado, da bo novo republiko slej ko prej morala priznati.
Nova ljudska republika Kitajska je bila ustanovljena kot posledica civilne vojne, ki se sedaj bliža koncu. Splošno priznano dejstvo je, da so Ciangkajšekova klika, vojni lordi, kitajski bogataši in tuji businessmeni izkoriščali kitajsko ljudstvo. Tudi je splošno priznano, da je Osvobodilna armada pod vodstvom komunistov, res uživala zaupanje in zaslužila naslov "osvobodilna." Sam naš državni oddelek je v svoji "Beli knjigi" potrdil, da Ciangkajsek ne uživa zaupanja ljudstva in, da je njegov režim korumpiran. Kljub temu, pa državni oddelek očitno ne smatra, da je bitka za Kitajsko izgubljena, kajti po vseh milijardah in orožju, ki ga je Amerika poslala Ciangkajšeku, je kongres nedavno odobril nadaljnih $70,000,000, da jih predsednik "po svoji razsodnosti" uporabi za Kitajsko, če bo "kitajsko ljudstvo nadaljevalo borbo proti komunizmu." '
Kitajsko ljudstvo je odločno stopilo na stran Osvobodilne armade, jo podprlo in jo podpira. Kot zgleda po pičlih poročilih objavljenih v našem meščanskem časopisju, se je položaj ljudstva na tako zvanih "osvobojenih" predelih Kitajske znatno zboljšal. Medtem ko so poročila o umiranju otrok, žen in starčkov na ulicah Šangaja bila redna mesečna poročila korumpirane Ciangkajšekove vlade, teh poročili zdaj pod komunistično upravo ni več. Objektivni pravijo, da je nova uprava na severu Kitajske že izvedla obsežne agrarne reforme in da z vso vnemo deluje, da bi Kitajsko preobrazila iz zaostale feudalne dežele v moderno državo.	,
Seveda, še vedno se govori, da nova oblast ni stabilna in da jo bo ljudstvo odpravilo, kakor je odpravilo Ciang-kajšekovo diktaturo, pred tem pa pod vodstvom Sun Yat sena zrušilo dinastijo. Tako se je govorilo še 30 let po veliki ruski revoluciji o Sovjetski zve%i. To so le nestvarne želje onih; ki nimajo nobenega pravega vpogleda v veličino teh dogodkov. Za vsakega realista je dejstvo to: nova ljudska republika Kitajske je tu in je ne morejo odpraviti s $70,000,000 in ne z nekim, pa naj bo še tako "genijalnim," naslednikom Ciangkajšeka. Indirektno je sam državni oddelek v omenjeni Beli knjigi priznal to dejstvo.
Ko bo enkrat zavest o obstoju dveh različnih ekonomskih, socialnih in političnih sistemov nujno narekovala odgovornim uradnikom bolj realno politiko, bo tudi naša vlada upostavila normalne odnošaje v novo Kitajsko. Kajti dokazano je bilo, da so države z različnimi sistemi lahko sodelovale, če je zato obstojala dobra volja, medsebojno spoštovanje in princip nevmešavanja v zadeve drugih na rodov. Kot zgleda je nova kitajska vlada pripravljeni pozabiti na vse napore, ki so jih Zedinjene države vložile, da bi se porazilo, odnosno preprečilo ustanovitev te nove ljudske republike. Nova kitajska vlada očividno želi uposta-
UREDNIKOVA POSTA
Za Mladinski zbor SDD
K spanju zemlja se pripravlja, na več krajih rumeni; od poletja se poslavlja, predno utrujena zaspi.
Da, jesen je tukaj. Deževne kaplje jesenskega dežja so začele trkati po vratih in oknih ter oholo govorijo: "Tukaj smo, pa če nas marate ali pa ne in tukaj bomo ostale in vam nadlegovale, dokler bo naš čas."
Jesenski neprijetni vetrovi so S8 začeli oglašati s svojimi pis-kajočimi žvižgi in kjer le morejo odtrgavajo liste z dreves in drugih rastlin, ter jih neusmiljeno pehajo in podijo na vse strani. Sonce žalostno pogleda-va izza oblakov na svoje ljubljence in bi jim rado pomagalo, ker se mu smilijo, toda ne more, ker je zgubilo velik del svoje moči. Zemeljsko zelenje je začelo na več krajih rumeneti in zemlja se je začela poslavljati od sončnih dni in se utrujena pripravlja, da zasniva v zimsko spanje.
Toda mladi pevci in pevke Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se ne pripravljajo k zimskemu spanju. Kaj še! Tam sonce sije, tam je poganjajoča pomlad, tam travce zelenijo, tam rožice cvetijo, tam ptičke žvrgolijo, metulji tam fr-lijo, potočki žuborijo, se ribice podijo, življenja se vsi veselijo. Tam je veselja za vse, tja žene me srce med nje.
Mladi pevci in pevke se pridno učijo za zimski koncert, da bodo v polni meri zadovoljili in razveselili občinstvo. Koncert se vrši decembra meseca in to bo J^-letnica njihovega obstoja.
Drage stare mamice in očetje, recite vašemu sinu in hčeri, da naj tudi ona dva pošljeta svoje otroke k zboru ali jih pa sami pripeljite, da bodo tudi oni vži-vali veselje poganjajoče pomladi z drugimi otroci vred, kar vam bo v nekoliko zadovoljstvo. Vaje se vršijo vsak torek ob 6. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Naj omenim še to, da bodo imele krožek št. 1 Progresivne Slovenke 30. oktobra lepo in pestro prireditev, kjer bodo sodelovali pri programu tudi pevski zbor "Jadran," dramatični zbor "Verovšek" in Mladinski zbor SDD. Kot vidite, bo tam cela kulturna družina Slovenskega delavskega doma. Dobiček'je namenjen za zboljšanje odra do-tičnega doma. Torej pridite in na svidenje tam!
John Tomšič.
"Planina' koncert
vabi na
MAPLE HEIGHTS, Ohio — Sporočam vsem pevcem in pri jateljem pevcev, da priredi pevski zbor "Planina" svoj jesenski koncert kot običajno vsako leto, v nedeljo, 16. oktobra. Pri četek točno ob 7. uri zvečer.
Koncert se vrši pod dirigen tom Frank Vautarjem, ki je za to priliko pripravil zelo fin program. Prijazno se vabi občinstvo od blizu in daleč, da se v obilnem številu udeleži. Po koncertu bo prosta zabava in ples, obenem pa se bomo lahko pogovorili o predlogu pevca Louis Bele od Glasbene Matice, ki je priporočil za letni nastop vseh naših zborov. Jako dobra ideja, jaz se strinjam ž njim.
Torej na svidenje, v nedeljo, 16. oktobra pri "Planini".
Ludwig Vrček, član.
Plesna veselica
Cleveland, Ohio. — Društvo "Brooklyn" št. 135 SNPJ bo priredilo svojo jesensko veselico v soboto, 15. oktobra v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Frank Kožuh in njegovi fantje bodo skrbeli," da se bodo veseli parčki dobro vrteli, izvrstne kuharice in urni natakarji bodo p a postregli z vsakovrstnimi okrepčili. Prijazno se vabi članstvo SNPJ kot ostalo občinstvo na obilen poset.	•
Pozdrav!
Mary Oblak, tajnica.
Pridobivanje nafte iz oljnih škriljevcev
v naši državi imamo na mnogih mestih ležišča oljnih škriljevcev, ki vsebujejo znatni odstotek mineralnega olja—nafte. Znani so zlasti oljni škriljevci v Liki in v dolini Južne Morave. Naši geologi pa so v zadnjih letih našli tudi na drugih mestih velika ležišča takega škriljevca. Ugotovili so, da so zlasti obsežna in za izkoriščanje primerna ležišča severno od Niša v okolici Aleksinca, kjer vsebuje škrilje-vec 20%, ponekod celo po 30 Vc nafte. Ta ležišča so pokrita s plastjo ilovice, vendar segajo na mnogih krajih do površine zemlje.
Okoliški kmetje so že pred vojno kopali ta škriljevec in ga pozimi uporabljali za kurjavo. Takrat so se za pridobivanje nafte iz tega škriljevca zanimali francoski kapitalisti, tedanji lastniki premogovnika v Alek-sincu, ker so tudi v rovih premogovnika naleteli na oljni škriljevec. Poslali so več pošiljk tega škriljevca v Francijo in Belgijo zaradi preizkusnega pridobivanja nafte. Projektirali so izkoriščanje škriljevca na industrijski način. Njihove račune pa je prekrižala vojna.
Po osvoboditvi je vse pri rodno bogastvo naše države postalo splošna ljudska lastnina. L j ud-■ka oblast je takoj posvetila vso pozornost ležiščem oljnega škriljevca zlasti na področju Subo-
tinea severno od Aleksinca. Prva ekipa kemikov, geologov in rudarskih strokovnjakov s kemikoma- dr. Petroničem in dr. Mundričem je prispela v septembru 1946 v Subotinac, odkoder so bili poslani vzorci škriljevca v Beograd in Zagreb, da jih v tamošniih kemičnih laboratorijih preizkusijo in s točno analizo ugotove njihovo sestavino.
Dr. Petronič je skonstruiral laboratorijsko poizkusno peč za praženje škriljevca, ki" je bila zgrajena v februarju 1947. Treba je bilo na podlagi lastnih izkušenj ugotoviti najboljši način predelave, kajti tehnika pridobivanja nafte iz oljnih škriljevcev je šele v začetnem razvoju.
Take naprave so v večjem obsegu zgradili v Sovjetski zvezi, predvsem v Sovjetski Estoniji, med vojno pa tudi na Švedskem, čeprav vsebuje tamošnji oljni škriljevec le 6 do 7% nafte.
Nafto, ki jo je pridobil dr. Petronič v poizkusni peči, je pokazala precejšen odstotek bencina. Od laboratorijskega poizkusa pa je bilo treba napraviti korak naprej v praktičnemu pridobivanju in postaviti manjšo poizkusno peč na terenu. Brez pomoči iz tujine je dr. Mundrič izdelal načrte za tako peč. V maju 1947 so znova prispeli v Subotinac inženirji in tehniki. Pod tehničnim vodstvom Žarka Šteriča so zgradili prvo poizkusno peč.
viti diplomatične in trgovinske odnošaje* z Zedinjenimi državami. Vprašanje je le, če bo naša vlada mogla dolgo kljubovati z ozirom na svoje lastne interese in koristi, ki bi jih imela, ko se bo začela po vzgledu na ostale ljudske demokracije tudi industrij alizaci j a Kitajske,
Nastopile so prve težave. Treba je bilo znova proučevati tehnološki postopek, kajti prva poizkusila peč še ni ustrezala zahtevam.
Lani v septembru so pionirji te nove industrijske panoge znova odšli na teren. Po vztrajnem prizadevanju je dne 29. novembra na praznik republike pritekla iz cevi kondenzatorja prVa nafta. Nova tunelska peč se je obnesla. Ta peč je sestavljena v glavnem iz treh delov: iz komo-hfc za segrevanje, kjer se škriljevec segreje do 300 stopinj, iz druge komore za razplinjenje, kjer znaša temperatura 600 do 800 stopinj in iz tretje komore za hlajenje, iz katere se odvojajo plini v kondenzator. To peč je po pridobljenih izkušnjah konstruiral dr. Petronič.
Poizkusi s novo pečjo so se nadaljevali. Pokazali so dobre rezultate, na podlagi katerih je bila postavljena planska naloga, zgraditi napravo v velikem obsegu za industrijsko pridobivanje nafte iz škriljevca. Hkrati je bilo ustanovljeno Podjetje za predelavo škriljevca.
Strokovnjakom so prišli na pomoč zaporedoma štiri frontne brigade. Pri gradnji prve velike naprave za pridobivanje škriljevca so pomagali tudi okoliški kmetje. Še pozimi so pripravili teren in zgradili potrebno cesto. Graditelji so si postavili nalogo, zgraditi prvo veliko peč s kon-dsnzerjem do 1. maja, da bo ta dan pritekla iz peči prva nafta. Razvilo se je živo tekpiovanje med skupino monterjev pod vodstvom Žarka Šteriča in drugimi delavci.
Dne 21. aprila so začeli montirati strojno napravo. Delo je bilo treba končati do roka. Pred prvim majem je Šteričeva skupina delala brez prestanka tri dni in dve noči. Težave so nastopile, ko je bilo treba postaviti skoraj 20 metrov visok kondenzator, ker niso imeli žerjava. Pa tudi te težave so s primitivnimi sredstvi premagali. Montažo so izvršili v šestih dneh, medtem ko je bilo za to delo določenih 30 dni. še ponoči pred 1. majem so novo peč zakurili in prvega maja je že ob 2. uri zjutraj pritekla iz velike peči prva surova nafta. Tako so delavci za 1. maj izvojevali veliko zmago.
Prve pomanjkljivosti konstrukcije so bile hitro odstranjene. S prestavitvijo ventilatorja sta se povečala proizvodnja in kakovost nafte. Začela se je planska proizvodnja. Prva velika peč se je v dobro obnesla. Dokazala je rentabilnost pridobivanja nafte iz oljnega škriljevca, ki narekuje potrebo, da se razširi podjetje v velikem obsegu. Že pripravljajo teren za gradnjo novih naprav. Postavili bodo kar deset velikih peči s kondenzatorji, tako da bo podjetje čim prej lahko pridobivalo surovo nafto v velikem obsegu.
_(Po "Slovenskem poročevalcu")
Uncle Sam Says
SAVIMQS
What a picture he makes—that small, bright little charmer — all dressed up in Pop's cast-offs. But one of these days, not too far off, he's going to need some dress-up clothes of his own, a home to receive friends and a good education. And as you know, these things cost money. U. S. Savings Bonds offer you the fool-proof way to accumulate the necessary funds to supply those needs. Use the safe, automatic way to save—the Payroll Savings Plan where you work, or, if self-employed, the Bond-a-Month Plan at your bank. In ten years, when that little boy is growing up, you'll receive S4 for every $3 invested today.
U. S. Treasury Depart\n-nt
Zahvala
Prav srčna hvala vsem najinim prijateljem za presenečenje ob najin; 25-letnici poroke.
11. september 1949 ne bo nikoli pozabljen pri nas. Ker to je tisti dan, na katerega so nama napravili "surprise party" za najino 25-letnico. Res sva bila zelo presenečena, ker nisva mislila, da imava toliko prijateljev, ki so nas tako zvito speljali. Prišli so naju vabit na "party", ki ga nameravajo napraviti za Frank in Frances Supanick.
Naj ste prišle vabit Mrs. Caroline Bernot in Mary Kokotec. Caroline je res znala fino vabit; rekla je, da bodo napravili bratu Franku in ženi Frances majhno družinsko zabavo in govorila je kot raztrgan dohtar. Tako je naju tudi pripravila, da sva ju obljubila pripeljati v Slovenski dom na Holmes Ave. omenjeni večer ob 6. uri.
Ko pridemo tja k vratom, sva hotela, da bi" šla Supanickova naprej, onadva pa sta naju silila, tako smo se prerivali pred vrati. Konečno pa sva le spravila Supanickova naprej in midva vstopiva za njima. Tedaj so vsi zavpili "surprise" a šo nisva vedela, da je vse to za naju, dokler niso najini prijateljici Frances Leskovec in Anna Grajzar pripeli lepo cvetje na najina pi'sa.
Tako zelo sva bila presenečena, da ni za opisat. Toliko prijateljev je bilo tam, da sva kai debelo gledala. Vse to je bilo delo Fiances Leskovec, ki je tako lepo izpeljala, m Anna Grajzar, ki je pridno pomagala. Prav iz srca sva vama hvaležna, ker veva, da ste.res imele veliko skrbi in dela ter pota, kajti spraviti skupaj tak "party" ni majhna reč. Še enkrat iz srca lepa hvala, prijateljice. Kuharica Rose Strah je pripravila tako fino večerjo; vse je bilo na mizi, kar si je človek zaželel. Dekleta, ki so servirala, so bila tako pridna, vse jim je šlo dobro od rok, da je bilo kar ve selje videt. Tudi natakarji so bili jako zaposleni, da so si mo gli kar rokave zavihati. Vsem so fino postregli. Tudi muzi-kantje so bili izvrstni, da smo se kar lahko zavrteli. John Ha-bat je dobro izvršil svoje delo; lepo je bral iz svoje knjige, da smo se vsi smejali, ker on je bil tisti, ki je naju še enkrat zavezal in je rekel, da bo še naprej 25 let držalo. Slikarjev tudi ni manjkalo. Res, za vse je bilo preskrbljeno.
Zahvaliti se morava še posebno za tako lepa darila, ki sva jih prejela, kot lepa slika, ki naju spominja na 25-letnico, lep pušeljc s 25 srebrnimi do-ladji in cigarami, kot je na taki prireditvi navada, in še druge lepe stvari, posebno pa lepa peč Maytag, za kar morava biti hvaležna tudi najinima sinovoma Joe in Frank, ki sta tudi pripomogla k temu. Tako smo se zabavali do pozne noči, prepevali in plesali, da je bilo res veselje. Vsi so bili dobre volje, in to bo ostalo nama v spominu do konca najinega življenja.
Lepa hvala še enkrat vsem fekupaj, kateri so delali in pomagali na en ali drugi način. Še enkrat lepa hvala za lepe darove in reui iz srca upava, da ob prilikah povrneva. Vsi, kateri so bili navzoči in darovali v ta namen so bili:
Mr. in Mrs. Frank Bencic, Mr. in Mrs. Frank Tomazic, Mr. in Mrs. Ralph Skftlar, Mr. Mrs. Mike Marolt, Mr. in Mrs. John Habat, Mr. in Mrs. John Trcek, Mr. in Mrs. Frank Ma-toh, Mr. in Mrs. John Sodja; Miss Louise Vidmar, Mr. in Mrs. George Panchur, Mr. in Mrs. Frank Grill, Mr. in Mrs. Gus. Kapudja, Miss Betty Kapudja, Mr. in Mrs. Stanley Kokotec, Mr. in Mrs. Mike Zlate, Mr. in Mrs. Louis Zupančič (Thames), Mr. in Mrs. Jos. Cerjak, Mr. in
Mrs. Frank Homar (E. 140 St)' Mr. in Mrs. A. Urankar, Mr. ^ Mrs. Louis Jerkich, Mr. in Joseph Kovach, Mr. in Mrs. J®" seph Glinsek, Mr. in Mrs. Korošec, Mrs. Jera Pizfflo'''' Mrs. Mary Anzlovar, Mr. ^ Mrs. Joseph Ferra, Mr. in Stanley Bizily, Mr. Michael A®' zlin, Mr. in Mrs. John Jevnik^' Mr. in Mrs. John Malovrh, vis Shoe Store.
Mr. in Mrs. Frank Penae, M''
in Mrs. Stanley Erzen, Mr
Mrs. Frank Jurecic, Mr. in ^
Louis Jurecic, Mr. in Mrs.^
seph Mirti, Mr. in Mrs.
Marinko, Mr. m Mrs. Jos^P
Pozelnik, Mr. in Mrs. Kreti'-
Miss Mary Polutnik, Mr. in
Dan Fulgenzi, Mr. in Mrs. Fr®"*
Kocin, Mr. in Mrs. Frank
tich, Mr. in Mrs. George M*'
rolt, Mr. John Crnko, Mr. 'J'
Mrs. John Champa, Mr. in
Frank Zagorc, Mr. in Mrs.
Paplenovich, Mr. in Mrs. Fr^"^
Grajzar, Mr. in Mrs.
Nainiger, Mr. John Milatojjj''
Mr. in Mrs. Charles Trcek,
in Mrs. Louis Opalek, Mr- ^
Mrs. Frank Supanick, Mr-
Mrs. Anton Mausar, Mr. in
FYank Kokotec; Mr. in ^
Louis Klemencic, Mr. in ^
Victor Bernot, Mr. in Mrs-
chard Mooney, Mr. in Mrs.
seph Somrak, Mr. in Mrs. Cb'
les Lavrich, Mr. in Mrs. °
Opalich, Mrs. Ann Stopar! '
in Mrs. Joseph Cebular,
Mrs. Walter (Shawnee), %
s.
peS'
Joseph Jalovec, Mr. in Mi"®
Bastasic, Mr. in Mrs. John - . dirtz, Mr. in Mrs. Frank ^ . ter (E. 155), Mr. in Mrs. Kastelic Sr., Miss Fran";^ Prince, Miss Lillian Milato^''
Mr. in Mrs. Jack Hribari ^ in Mrs. Frank Baraga, Mrs. Rudy Ruzicka, Mr. ;
Otto Smith, Mr. in Mrs.
Krause, Miss Jane Krause, June Krause, Mr. in Mrs. * Dolinar, Mr. in Mrs. Joh^ bolj, Mr. in Mrs. Frank J* son, Mr. in Mrs. Mervar niel), Mr. in Mrs. Joseph zic, Mr. in Mrs. Frank Mr. in Mrs. Charley St' ^ Mr. in Mrs. Sam Papesl^ 'jj in Mrs. Louis Šimenc, M • Mrs. Joe Walland, Mr. jf Pugel (Waterloo), Mr. J"®; Ludvyig Pugel, Mr. in Urbancic, Mr. in Mrs.
lih, Mr. in Mrs. Raymond ^ tek, Mr. in Mrs. Patfield, Mrs. Tony Silva, Mr.
Steve Grant, Mr. in seph Izzi, Mr. in Mrs. p Krapenc, Mr. in Mrs. LoWi^^gy, zel, Mr. in Mrs. John
Mr. in Mrs. Anton
(Hale Ave.), Mr. in Mrs.
Jalovec, Mr. in Mrs. Sterl®'^^
Rose Hrovat, Mr. Charle^^^f
bar, Mr. Louis Novaki
Mary Trcek in hči, Mr.
John Asseg, Mr. in Mrs. J
Kozar, Mr. in Mrs. Edwar .>
r eO'
ninsek, Mr. in Mrs. ^ p Kuzmich, Mr. in Mrs. Tony tar.
Mr. in Mrs. Frank
Jr., Mrs. Mary Agnich, Mrs. William Klisurich, Frances Malovrh, Mr-L. Pizmoht, Mr. in MrS-Drensek, Mr. in Mrs. p' kovec, Mr. in Mrs.	jjf'
kar, Mr. Mirko Romunii^ '^r August Svetek, Mr. Fra" dar, Mr. in Mrs. Adolp dan, Mr. in Mrs. John Mr. Ivan German, Mr-Edward Vidensek; Mr-John Vidensek Sr., Mr-Joseph Stimac, Mr-Mary Crtalic, Mr. Dan head, Mr. Frank Frances Leskovec, Mr- )){'■ Kovacic, Mrs. Ann Eber Mr. Frank Ferra, Mr-Ferra, Mr. in Mrs. Rudy
Mr. in Mrs. Jack Camp
.bell'
Lepa hvala še en vas živi vse.
krat i''

Z vsem srcem
hvaležo*
Joseph in Dorothy 444 E. 152 St.

11- oktobra, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SRANISLAV NUŠIČ;
PAGOVOR
^''av za prav sem končal svo-avtobiografijo, toda kaj se ne zdi, da nečesa manjka,
da
111 pravega konca? Podobno
&kor v gledališču pri predsta-pri katerih občinstvo obse-ko je zavesa že padla, ker P'lc sodi, da še nečesa manjka.
Svoje čitatelje bi nerad pustil ^ takem stanju, da bi pričakovali nadaljevanja. Zato bom na-pisal še poslednje poglavje. Mor-^ storim to na nekoliko čuden ^ačin, vendar bo tako prav.
Zadnji čas me neki lastnik "ovega pogrebnega zavoda, ki niti ne poznam, nenavadno ^""'j^zno pozdravlja. Kadar koli Sfem mimo njegove prodajalne, četudi večkrat na dan, vsaki-. se mi ljubeznivo odkrije I® me prisrčno pozdravi: "Do-dan želim." Toliko da mi ne "Izvolite, prjDsim, vstopi-> inaam najboljše blago in vam verjemite, napravil poseb-«0 ceno."
IjJ^Početka mi je bila ta Iju-^ivost neprijetna. Polagoma J Sem se je navadil. Naposled se z njo pobogal, da sem Ustavljal pred izložbo in ogle-^®^al krste. To se je dogajalo ^0 bolj pogostoma in je po-^ ^ naposled prava navada. ® samo, da sem se ustavljal izložbo, tudi prijateljsko I" Se pogovarjal z mladim pod-®ftikom, ki je vselej stal na Sli svoje prodajalne.
ko,
mislite," mu rečem ne-
lo'K ^Gm takole stal pred iz "kaj mislite o tejle kr-
"n
gospod, to bi vam mogel v ®®bno priporočiti!" je navdu-(1° Vzklikal mladi podjetnik. '■\^^ar ni nekoliko majhna?" ^ ^fosim, dovolite," je rekel, I 'Odmaknil od mene tri, štiri
torai,„ ,	'
**«6 ter me pomeril od glave
'bodite prepričani, go-
kal,	vam bila tako prav,
v da smo vam jo napravili roiHeri»
k ® Vam ne zdi, da je malce
Ha	nekoliko prilagode-
tg' ° pa samo v začetku, kakor ^ovi čevlji, toda pozneje,
Pfa'
Jemite,
udobno.
bi se v njej počutili
Je
'0.
T)
^ bo že tako . . . Kako pa ovostjo?"
^0 7, P'^osim!" je presekal bese-^^.stran tega vam lahko pismeno jamstvo za dobo

let.' ^^eda
sva se dodobra sezna-se pogovarjava o vseh j)Qjj|°^iiostih. In mi je mož nekoč % ^^•^^ušenja in ponosa raz-^voj načrt pogrebnega spo
je . ^^uštva
da mi pokaže blazine
čelu sprevoda blazina
iil(^ "*f®"vanji, potem venci, pev-takoj po vedel v pro
in drugo,—in me
V(5 ^^^jl^ovanja, vence in trako-^.^lane pevskih društev.
"Prosim," je dodal, "stvar je treba samo tako urediti, da umrete poleti, ko je daljši dan, da lahko izvedemo celoten spored."
Kakor vidite, sem se po srečnem naključju sprijaznil z vsebino zadnjega poglavja svojega življenja in že tudi marsikaj potrebnega pripravil. Zdaj je treba samo še umreti, da bi občinstvo, ki čaka konca predstave, lahko šlo domov. Tudi v tem pogledu bora storil vse, kolikor je v moji moči.
A kadar se bo razvedelo, da sem umrl, boste videli, da mi svet še verjeti ne bo hotel. Tolikokrat sem se že pošalil s tem svetom, da bodo najbrž tudi takrat mnogi mislili, da je to spet kakšna nova burka. Podobno je bilo s Talleyrandom, ki je tako pogosto uganjal politične finte, da se je svet ob njegovi smrti vprašal; "Kaj je neki s tem nameraval?"
Zato morate biti pri objavi moje smrti jirevidni. Prvi dan naj prineso dnevniki novico: Kakor čujemo, je gospod Nušič včeraj umrl." Drugi dan bi že lahko objavili naslednjo beležko : " Bolj in bolj se potrjuje naša včerajšnja vest, da je gospod Nušič umrl." Šele tretji dan je treba pribiti: "Kakor smo zvedeli iz najbolj zanesljivih virov, je gospod Nušič resnično umrl."
Ca občinstvo ne bi niti za las več podvomilo, naj pride k meni kak novinar, da me zasliši. Ker pa bi se lahko zgodilo, da tedaj ne bi mogel odgovarjati na stavljena vprašanja, je po moji misli najbolje, da tak razgovor že zdaj pripravim.
Sicer pa to ni nič kaj nenavadnega,—pogovor z mrličem. Nasprotno. V politiki se pogostoma zgodi, da prav tisti, ki 50 že mrtvi, pišejo pogovore s seboj in jih ponujajo različnim uredništvom.
V mojem primeru se bo razgovor omejil samo na to, da se pribije dejstvo, da sem umrl brez kakršnega koli častiljubja ali domišljavosti. Razgovor bi na priliko potekel takole:
Novinar: "Poslal me je ravnatelj 'Svetlobe' in vas prosim, da bi bi bili tako dobri in mi povedali kaj o svoji smrti.
Jaz: (molčim, kakor se mrliču spodobi).
Novinar: "Ali se lahko nadejam, da mi boste ustregli?"
Jaz: (Še vedno molčim, da bi se novinar prepričal, da sem res mrtev).
Novinar: "Mislil sem, da lahko računam z vašo ustrežljivost-
jor
Jaz: (čeprav mrtev, naposled zagrmim): "Seveda, kakor sem tudi jaz vedno računal z novinarsko vsiljivostjo, ki niti mrliča ne pusti v miru. Torej, kaj bi pa radi?"
Novinar: "Zunaj govore, da ste umrli."
Jaz: "Ni treba, veste, kaj prida verovati pouličnim čenčam, čeprav je v tem primeru v njih tudi zrno resnice."
Novinar: "Ali torej lahko rečemo, da ste mrtvi?"
Jaz: "Računajte s tem kot z dejstvom, ki vam je lahko za podlago najinega razgovora."
Novinar: "Ali bi lahko zvedel za pobude, ki so vas k temu pripravile?"
Jaz: "že dolgo sem se ukvarjal z mislijo, da bi se umaknil iz življenja."
Novinar: "Ali ste imeli kak poseben vzrok, da ste si izbrali vprav ta trenutek za svojo smrt?"
Jaz: "Lahko vam povem, da sem premišljeval, kako bi to reč za dlje časa preložil, toda zadeva se je proti moji volji drugače končala."
Novinar: "Ta podrobnost me močno zanima. Ali bi bili tako prijazni in mi jo razložili?"
Jaz: "Zakaj pa ne. Lejte, bilo je takole: zdravniki, ki so se pred dnevi zbrali okrog moje postelje, so v latinskem jeziku sprejeli sklep, da moram umreti. Ker sem bil že izza mlada na glasu zelo slabega latinca, sem izkoristil to lepo lastnost in jih kar nisem razumel. Drugi dan, ko so spet prišli, so se začudili,
Ponovni spoprijem za prvenstvo

Farmer Marlin
Prošli teden sta se za prvenstvo spoprijela dva znana in dobra rokoborca Frank Talaber in Cyclone Anaya, ki je užival sloves čampijona v oddelku Junior Heavyweight, ter je ta titel zgubil, ko je bil ranjen med spopadom. Ker čuti, da bi morala zmaga njemu pripadati, je pozval svojega nasprotnika, da se ž njim zopet spoprime nocoj v Centralni orožarni.
V drugemu spopadu bodo pa poskusili svojo moč sledeči: Fritz Schnabel z Fred Bozic ter dr. Ed Meske in Bobby Ford. Farmer Marlin bo skušal, premagati novinca Billy Venable.
ko so me našli še živega. 'Saj ni mogoče!' so vzklikali. Spet so se me lotili, me otipavali in potrka vali. Naposled pa so se razdelili v dva tabora; moj hišni zdravnik je sodil, da moram umreti v 24 urah. Njegov tovariš in drugače moj dobri prijatelj pa je vzhičeno vzklikal :ii'Tase lahko še mesec ali dva takole vleče!' Poizkušal sem zaman spraviti oba tabora, toda zdravniki so se bolj in bolj razgrevali. Naposled so stavili na mojo glavo. Moj hišni zdravnik je položil povsem nov tisočak za stavo, da bom umrl v 24 urah; oni drugi je takisto položil na mizo tisočak in zatrjeval ,da se bom 'takole vlekel še daljšo dobo.' Stavo sta sklenila, si segla v roke in jaz sem moral stavo potrditi.
"Naslednje jutro je prišel k meni hišni zdravnik in že po prvih besedah, ki jih je spregovoril z menoj, sprevidel, da sem pristaš njegovega tovariša. 'O, to pa res ni lepo oG vasi' mi je očital. 'Vi bi morali biti v tem primeru docela nepristranski, če pa že mislite, da je treba s kom simpatizirati, sem vam vendar jaz bližji!'
Ice Capades predstava v Areni ■
a


'4 : ,
*
"Opravičeval sem se, da nikakor ne želim biti pristranski in da nimam nobenih posebnih vzrokov, zaradi katerih bi se oklenil mnenja onega drugega zdravnika, razen zgolj tega, da mi on dovoljuje nekoliko daljše življenje. To je mojega zdravnika hudo užalilo, planil je in mi v brk rekel, da je njegov tovariš navaden nevednež in da nas-
SODA BAR NAPRODAJ
Dobroidoča slaščičarna in restavracija v sredi slovenske naselbine se proda. Zelo dober promet. Za naslov se poizve v uradu tega lista.'
HIŠA ZA ENO DRUŽINO NAPRODAJ
4 spalnice; v dobrem stanju. Se mora videti, da se lahko oceni. Lepa lota, garaža, cementiran dovoz, sadno drevje. Proda se, da se uredi zapuščino. Nahaja se na E. 155 St., severno od St. Clair Ave. v fari Marije Vnebovzete. Ogledate si lahko po dogovoru. — RE 0838.
protuje samo zato, da bi izpod-kopal hišnega zdravnika.
" 'Ampak, gospod,' je pristavil ves v ognju, 'jaz se ne dam iz-podkovati; ne morem dopustiti, da bi me kdo kar tako zlahka pobijal. Vi morate umreti še današnji dan!'
"Poizkušal sem mu ugovarja-z nekaterimi nasprotnimi razlogi, on psr je ostal pri svojem in
trdovratno naglašal, da ni lepo, da jaz, ki veljam za kulturnega človeka, tako očitno omalovažujem medicinsko vedo, ki je sto-prav v našem veku dosegla večje uspehe kakor vse druge pozitivne vede. Naposled je primaknil stol, prisedel k postelji, me prijel za roko in se pričel prav prijateljsko pogovarjati.
(Dalje 'prihodnjič)
PRODAJALEC AVTOV
Družba, ki prodaja Chrysler in Plymouth avte išče poštenega in zmožnega prodajalca. Ni treba, da je izkušen prodajalec, toda mora imeti dober nastop. Redna plača in provizija. Podrobnosti dobite pri
CROFF-TRIPP, Inc. 9300 St. Clair Ave.
UL 1-1800
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
- I'	\'4

ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
EL TOKAY
RESTAVRACIJA in SLAŠČIČARNA
9603 ST. CLAIR AVE., LI 9640
Domača jedila—slaščice—sladoled—pivo in vino serviramo ali prodajamo za na dom.
Odprlo sedem dni v tednu—do 2. zjutraj. Albert Lucich, lastnik

NAZNANILO SELITVE!
Cenjeni javnosti sporočam, da sem se preselil Iz 18701 KILDEER AVE. — NA 1781 EAST 238th STREET kamor se naj vsi, ki imajo opravka s stavbinskimi posli mojega podjetja, obrnejo.
Začasno nimam telefonske številke JOSEPH MERSEK — Gradbeni kontraktor 1781 East 238th Street

EKSTRA POSEBNE CENE

POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
. FORNEZ, CEV, DIMNIK
$^.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
FA 6516
'Dobro znani za dobro delo" POSLUGA ŠIROM MESTA
FA 6516
Mary A. Svelek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
LEPI, DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH.
Ambulančria posluga podnevi in ponoči.
■ Vršimo vso notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
F# j
Donna At wood
Vsako leto že zadnjih 10 let se v Clevelandu vršijo dirke in predstave na ledu, pri katerih nastopijo znameniti drsalci in drsalke. Letošnja priredba je zopet v Areni in vsebuje nekaj novih predstav, ki občinstvo držijo v napetosti vseskozi. Predstva "Toy Shop" zaključi prvo dejanje predstave ter je nekaj povsem novega, ki ostane v spominu posetnikov še dolgo časa.
Ruby in Bobby Maxson skupno s klovnom Erci Waite podajo "Teen Age Party"; Alan Konrad, Patti Phillippi in Mary Lela Wood nastopijo v "Modem Rhythm" in ž njimi so tudi McKel-lens, Forgie in Larson ter drugi, katere boste z veseljem spremljali, ko bodo na ledu proizvajali vsakovrstne akrobatične predstave.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za av+e ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
JA SE PREBUJA
(Nadaljevanje)
ksHo je zmagal, to je bilo ■ Gospodje so se menili in lo odločili enajst oralov; Vle" vsako osebo en oral. lov še določili: sedem ora-u 'J® zemlje in štiri senožeti.
kor "ko
Ot,
h

je bil ves iz sebe, ka-
■^lov.
prav razumel. Enajst - y kaj so se zmešali? Ako pomota, je treba ostane pomota, pomota je vselej lepa. '"-toj-j ° % mu je, da soba ne ^iru in pravilno, tem-^^ti kakor komedija na Ljudje v njej so se
križem pomešali. Tajnik piše od desne proti levi. Gospodje sedijo na pošev stoječih stolih in je čudno, da ne padejo z njih. V tem premišljanju, ko ga je zamikalo, da bi privlekel pipo iz žepa in si jo v največje zadovoljstvo prižgal ter potegnil vsaj nekaj dimov, ga je fant sunil naprej; prijel za peresnik in nekaj kracal, kjer mu je tajnik kazal s prstom.
Naposled se je znašel zunaj na jesenskem zraku. Megla se je razkadila in posijalo je sonce, ki se je dvignilo že visoko na nebo. Zunaj so še stali ljudje, ki sb čakali, da pridejo na vrsto. To-
da Marko jih niti nI videl. Ne da bi jih ne hotel, temveč mu je le glava bila prepolna misli in prsi prepolni samih vročih čustev.
"Koliko si dobil?" ga je nekdo vprašal.
"Koliko?" je momljal in hotel povedati, da je dobil strašno mnogo, več kot je bil pričakoval. A ga je fant prehitel rekoč:
"Več bi nam morali dati. To ni nič! Vem, koliko zemlje je. A štedijo, da nazadnje lahko porečejo: Ostalo nam je; kaj, oemo, dajmo bogatim! Boste videli! Saj^jih poznam!—Samo enajst oralov so nam dali . . ."
Ljudje so gledali presenečeno: Marko Magdič je dobil enajst oralov. Povrhu je bil z njim v pisarni še ta boljševik. Namesto da bi ga bili zaprli, so ga najbrž še poslušali. Zato sta bila toliko časa notri!
Magdičeva pa sta že odhajala. Marko je hodil po kolniku po-
koncu in vsak Gas privlekel iz žepa pipo, hotel je vmes nekaj povedati, pa je pri tem spet vtaknil pipo v žep. Nato pa je hitel, da ga je fant komaj dohajal.
"Kam pa tako drevite?" je vprašal fant. "Kam se vam tako mudi?"
"Kam drevim?" je odvrnil jezno oče. "Mar naj se sprehajam po kolnikih?" A ko sta šla mimo gostilne, je Matija dejal:
"Vsaj eno slivovko mi lahko plačate, ko sem vas tako lepo rešil."
"Kaj?" se je zarežal oče. "Od kdaj pa ti piješ žganje?" Vendar se ni mogel rešiti in.je stopil za fantom v gostilno, dasi je že spotoma preračunal, da je žganje v gostilni draga stvar Ko pa se je naposled odločil, da na ta dan vendar mora nekaj žrtvovati, je šel v gostilno košato, kakor ^bi šel sam Bedrnjak ali župan ali tajnik, ne pa Mar-
ko Magdič.
"Za vsakega eno slivovko in nekaj salam, ako jih imate," je naročal gostilničarju. V gostilni so seveda imeli i slivovko i salame ter mehke žemlje. Marko je sedel za mizo in razen o zemlji ni mogel o ničemer misliti. Enajst oralov, ga je obšlo, in kakor mu ne bi šlo v račune. Prevelika širina je to bila, toliko si ni bil določil v svojem srcu. "Ako se natančno premisli, je to prav za prav mnogo," je dejal proti sinu.
"Kaj?" je ta vzkliknil. "Mnogo. Še več bi nam morali dati. Saj sem bil rekel, da bodo zdaj skoparili, nazadnje pa bogatim delili. Vedno sem vam govoril: Sestavite odbor za zemljo. Kako pa naj zdaj veste, za koliko vas osleparijo?! Pa niste in niste hoteli odbora!"
"No," je rekel Marko umirjeno, "da bi ti bil še v odboru, boljševik!"
"Jaz sam nisem mogel. Vi bi me bili morali izbrati!" je rekel sin.
"Tebe že ne bo nihče nikamor volil in pošiljal. Da bi kaj naple-tel in nam sploh ne bi dali zemlje. Čigava pa je prav za prav zemlja, te vprašam?!"
"Zemlja je last vseh ljudi," je dejal fant. "Moja, vaša in vseh, to je tistih, ki jo hočejo obdelovati."
"Da," je rekel Marko, "to jaz že sam vem. Tako bi morda moralo biti. A vendar vidiš, da ni tako. Zemlja je last bogatinov. Oni delajo z njo, kar se jim zdi. Zdaj se jim je torej zdelo, da jo razdele nied nas. Mi bomo delali zanje, oni bodo pa živeli."
"No, da," je odvrnil fant, "^aj to sem tudi jaz rekel. Mi bi morali vso zemljo odvzeti in jo zase obdržati. Kdor bi delal, bi lahko živel. Vsi bi jo obdelovali in živeli na njej. Nihče ne bi smel imeti nič svojega, temveč vsi
skupaj bi jo imeli. Tudi prodajati se ne bi smela. Tako je ne bi mogel nihče kupiti in oboga-teti z njo, drugi bi pa osiromašili."
"Vidim, neumnosti si začel brbrati. Tako bi mi figo svojega imeli; dobro, da sem te razumel."
"Toliko bi imeli kakor vsi drugi—." Pa mu je Marko segel v besedo:
"Namreč—nič?!"
"Nič pa vse," je dejal fant.
"Pijan si," je odločil Marko. "Plačal bom. Vraga, zmešal si me z brbranjem, da nama je gostilničar nosil na mizo, kakor bi nas bilo najmanj pet." In ko je plačeval, se je hudoval nase, da se je dal tako lepo zavesti in je plačeval za žganjico in za vino, salame in žemlje. Doma pa strada družina. Potlej se je pa spet potolažil: Nič ne de, zemljo smo pa le dobili, zdaj naposled imamo "svoje." Več—več si Marko Magdič takrat ni želel.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
11. oktobra,
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
\ ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
To ni bil več tisti Fomin, ne-lepo in malomarno oblečeni ata-manec, kakršnega je nekdaj poznal Grigorij. V dveh letih se je presenetljivo spremenil: kakor vlit se mu je podal lepo zlikan konjeniški plašč, gojene rdečkaste brke je imel drzno zavihane in v vsej postavi, v izrazito mogočni hoji, v samozavestnem nasmehu je bilo čutiti, da si je v svesti lastne moči in imenito-sti.
— Po kakšni poti k nam? — je vprašal, ko je stisnil Grigo-riju roko in se mu zazrl v oči s svojimi široko narazen stoječimi očmi.
—	Demobiliziran sem. Na vojaškem odboru sem bil . . .
Si že dolgo doma?
—	Od včeraj.
—	Dostikrat se domislim tvojega brata Petra Panteleviča. Vrl kozak je bil, pa je brez po-potrebe padel . . . Srčna prija-sva bila z njim. Kaj pa se vam je bila treba, Melehov upirati lansko leto. Napako ste napravili!'
Nekaj je bilo treba reči in Grigorij je odgovoril:
—Da. Kozaki so se zmotili . .
—	V kateri edinici si bil?
—	V prvi konjeniški.
—	Kot kaj?
—	Poveljnik eskadrona.
—	Vidiš ga! Jaz imam zdaj tudi eskadron pod seboj. Tule pri nas, v Vešenski, je poseben stražni eskadron. — Ozrl se je naokoli, stišal glas in predlagal: — Veš kaj, pojdiva, pre-makniva se, malo me pospremi, vidiš, da se tu že ljudje nabirajo, ne puste človeka, da bi se pogovoril.
Krenila sta po ulici. Fomin je od strani ogledoval Grigorija in vprašal:
—	Misliš doma živeti?
—	Kje pa naj živim? Doma.
—	Kmetovati?
Da.
Fomin je pomilovalno odmajal z glavo in zavzdihnil;
—	Slab čas, Melehov, si si izbral, oh, slab ... Še kako leto, dve bi ti ne bilo treba priti domov.
—	Zakaj ne?
Fomin je prijel Grigorija za komolec, se malo nagnil in zaše-petal:
—	Nemiri so v okrožju. Kozaki so sila nezadovoljni z razdelitvijo na pridelovalne razrede. V bogučarskem s rezu je upor. Zdajle ga pojdemo zadušit. Bolje je zate, fant, če izgi-
Naznanilo in zahvala
žalostnega ter potrtega srca naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj ljubljeni soprog
1880
JOHN GNinCA
1949
ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne II. septembra 1949.
Moj dragi soprog je bil rojen dne 28. avgusta 1880 v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil 14. septembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval č. g. Rev.' Francis M. Baraga. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Moja iskrena zahvala v prvi vrsti gre č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnika previdel s svetimi zakramenti in mu podelil sv. Popotnico; opravil zanj sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter ga spremil iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida In od tam na Kalvarijo, vse do njegovega groba. Za vse to Rev. Baragi prav iskrena hvala in Bog plačaj!
Dalje se iskreno zahvalim vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika ter ga tako ozaljšali ko je počival na mrtvaškem odru.
Enako se iskreno zahvalim vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje se prisrčno zahvalim vsem, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se udeležili pogreba.
Moja iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojnik:! kropit ter molit ob krsti pokojnega ter vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa svete maše ter ga pk>tem spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.
Iskrena zahvala društvu Naprej št. 5 SNPJ ter društvu Car-niola Tent št. 1288 Maccabees, za vso pomoč in naklonjenost in za pogrebce.
Moja iskrena zahvala Mrs. Jennie Lužar, Mrs. Anni Zalar in Mrs. Mary Može za vso pomoč, ko so mi tako vneto pomagale v tej težki uri.
Moja iskrena zahvala vsem dobrim sosedom za vso pomoč in naklonjenost ob smrti mojega dragega soproga; prav tako vsem za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Zele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in pa prvovrstno poslugo, ki so jo dali ob tej zame tako grenki uri.
Končno zahvala prav vsem, ki so mi na en ali drugi način kaj pomagali ob smrti mojega dragega pokojnika.
A, Ti preljubljeni soprog, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želim. Bog Ti daj sveti Raj enkrat pa nam vsem na veselo snidenje onkraj groba.
Enkrat glas Od rešen i kov nas'i z groba zbudil bo in poklical pred Sodnika našo dušo in telo.
TVOJA ŽALUJOČA SOPROGA
LUCIE GNIDICA
Tu zapušča sestro JOHANO BELEC, v stari domovini pa sestro MARY NOSAN in brata ANTON GNIDICA.
Cleveland, Ohio, dne 11. oktobra 1949.
neš od tod, pa tudi bolj zdravo. S Petrom sva si bila velika prijatelja, zategadelj ti tudi dam takle nasvet: umakni se!
—Nimam se kam umakniti.
■ — Nu, poglej! Zavoljo tega ti to pravim, ker je politbiro začel častnike zapirati. Ta teden so tri podpraporščake iz Du-darevke pripeljali, enega iz Re-šetovke, s te plati Dona jih pa kar v gručah gonijo, pa tudi navadne kozake brez zvezdic so že začeli prijemati. Preudari sam, Grigorij Pantelevič.
—	Hvala za svet, samo da nikamor ne pojdem, — je odkrito povedal Grigorij.
—	Nu, to je tvoja stvar.
Fomin je začel govoriti o položaju v okrožju, o svojih vzajemnih odnosih z okrožnim pred-stojništvom in okrožnim vojaškim Šahajevom. Grigoriju ' so polnile lastne misli in poslušal ga je brez pažnje. Prehodila sta tri križišča in Fomin se je ustavil;
—	Tule imam opravek. Na svidenje. — Pritaknil je roko h kubanki, se hladno poslovil od Grigorija in krenil v prečno ulico; škripal je z novimi naram-nimi jermeni in šel spokončen in kar smešno imeniten. Grigorij ga je pospremil s pogledom in se obrnil nazaj. Ko se je vzpenjal po kamnitih stopnicah dvonadstropnega poslopja po-Htbiroja, je premišljeval; "če je konec, potlej naj bo čimprej, kaj bi zavlačeval! Če si znal, Grigorij, škodo delati, znaj tudi odgovarjati za to!"
8
Okrog osmih zjutraj je Aksi-nja zagrnila žerjavico v peči, sedla na klop in si obrisala s predpasnikom zardeli, prepoteni obraz. Vstala je še pred dnem, da bi se prej ko prej rešila kuhe — skuhala je kurjo juho z rezanci, napekla je blin-cev, krapce je dobro zalila s smetano in jih postavila v peč; vedela je, da ima Grigorij rad pečene krapce in pripravila je pražnje kosilo, ker je upala, da bo prišel ljubi kosit k nji.
Strašno jo je imelo, da bi s 'kako pretvezo odšla k Melehov-Ijim, se tamkaj pomudila vsaj trenutek, se vsaj s koncem očesa ozrla po Grigoriju. Pršv bedasto je bilo pomisliti, da je tukajle, zraven, pa ga ni videti. Pa je vendarle premagala to željo in ni šla. Saj vendar ni več dekletce, prav res ne. Pri njenih letih ni razloga za lahkomiselno početje.
Skrbne je kakor sicer si je umila roke in obraz, si oblekla čisto srajco in novo spodnje krilo z vložkom. Pred odprto skrinjo je dolgo stala in preudarja-la, kaj bi neki oblekla? Nerodno je bilo na delaven dan pražnje se oblačiti, da bi pa ostala v navadni, delovni obleki, pa tudi ni marala. Ni vedela, kaj bi izbrala. Mrščila se je in nepazljivo predevala izlikana krila. Končno je odločno vzela temno-sinje krilo in skoraj nič nošeno modro jopico, obrobljeno s črnimi čipkami. To je bilo najboljše, kar je imela. Ali ni konec koncev čisto vse eno, kaj bodo mislili o njej sosedi? Naj bo danes zanje delavnik, zanjo pa je vendarle praznik. Naglo se je napravila in stopila k ogledalu. Rahel začuden nasmešek ji je zdrsnil čez ustnice; neke mlade ognjevite oči so zrle vanjo preiskujoče in vedro. Aksi-nja je pazno, strogo pregledala svoj obraz, potem pa si je olajšano oddahnila. Ne, ni še od-cvela njena lepota! še marsikateri kozak se ustavi, ko jo sreča, in gleda za njo z očaranimi očmi!
Ko si je pred ogledalom popravljala krilo, je na glas rekla: "Nu, Grigorij Pantelevič, pazi se! ... " — Ko je začutila, da zardeva, se je zasmejala s tihim pridušenih smehom. Vse to pa je ni oviralo, da bi ne našla na sencih nekaj sivih las in jih, izpustila. Grigorij ni smel videti ničesar takega, kar bi ga spomnilo na njena leta. Zanj je
hotela biti ravno tako mlada kakor pred sedmimi leti.
Pred južino je nekako še posedala doma, potem pa ni več vzdržala, ogrnila si je na pleča belo ruto iz kozjega puha in odšla k Melehovljim. Dunjaška je bila sama doma. Aksinja je pozdravila in vprašala:
—	Kaj niste pojužinali?
—	Pri takih potepeneih ne moreš ob času južinati! Mož je v sovjetu, Griša pa je odšel v trg. Otrokoma sem že dala jesti, druge pa čakam.
Aksinja je ostala na zunaj mirna, niti z gibom niti z besedico ni izdala razočaranja, ki jo je doletelo, in rekla:
—	Jaz sem pa mislila, da ste vsi zbrani. Kdaj pa se bo Griša . . . Grigorij Pantelevič vrnil? Kmalu ?
Dunjaška je z naglim pogledom ošinila nališpano sosedo in šiloma rekla:
—	Odšel se je prijavit.
—	Kdaj neki se vrne?
Dunjaški so se v očeh zasvetile solze; očitajoč je spregovorila in zajedjala:
—	Ti pa si tudi prava . . . . ravno treba se je bilo lišpati . . Ali ne veš, da se morebiti sploh ne bo več vrnil . . .
Kako — ne bo več vrnil?
—	Mihail pravi, da ga bodo v trgu zaprli ... — Dunjaška je zajokala s pičlimi, jeznimi solzami, si obrisala oči z rokavom in zavpila: — Naj bo prekleto, tako življenje! Le kdaj bo neki vsega tega konec! Odšel je, otročička pa, reci, kakor da sta ponorela — ne dasta in ne dasta mi miru: "Kam je odšel atek in kdaj se vrne?" Kaj mogoče vem ? Viš, ven sem ju spravila, na tihem me je pa srce zabolelo . . . Kakšno prekleto živ-
ljenje pa je to! Nobenega miru ni, da bi se človek kar do mrtvega izjokal! . . .
—	Če ga do večera ne bo nazaj, pojdem jutri v trg in po-izvem. — Aksinja je rekla to tako brezbrižno, kakor bi govorila o čem vsakdanjem, kar bi ne vzbujalo nikakršnega razburjenja.
Dunjaška se je čudila njenemu miru in zavzdihnila.
—	Zdaj ga že ne kaže čakati, kakor je videti. Še na slabše se je vrnil domov!
— Za zdaj še ni mogoče reči! Nehaj no vekati, č® si bosta otroka mislila . . gom!
Grigorij se je vrnil pozno čer. Malo se je pomudil doD"' potem pa odšel k Aksinji.
(Dalje 'prihodnjih) VAS MUČI REVMATIZE0
Mi imamo nekaj posebnega P'"" revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph.
15702 Waterloo Rd. — IV 9^
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti naše ljubljene in nikdar pozabne in drage matere
1895
1948

j
Emme DrobniČ
ki je zaspala v Gospodu dne 10. oktobra 1948
Kako pozabit to gomilo.	Zdaj bivaš vrh višave jasn®'
kjer Tvoje blago spi srce,	kjer ni mraka, kjer ni nož';
ki nam brezmejno vdano bilo	kjer resnice sonce ne stein3>
ves čas do zadnjega je dne.	tam sonce sreče Ti ne ugasne-
TVOJI ŽALUJOČI:
VICTOR DROBNIČ, soprog-JAMES in FRANK, sinova-MARY. hčer.
Cleveland, O., 11. oktobra 1949.
1877
1949
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z veliko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našo drago soprogo in ljubljeno mater in staro mater
Gertrude Zimmerman
rojena Berlan
ki je po dolgi in mučni bolezni zatisnila svoje mile oči dne 27. avgusta 1949, v starosti 70 let. Doma je bila iz llove gore, fara Kopanj na Dolenjskem.
Pogreb se je vršil iz A. F. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in po opravljeni maši zadušnici je bila položena k večnemu počitku v družinsko grobnico na pokopališču sv. Pavla.
V dolžnost si štejemo, da se prav prisrčno zahvalimo Rev. Cimper-manu za opravljeno pogrebno mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi za obiske na domu v njeni bolezni.
Prisrčna hvala vsem številnim prijateljem, ki so poklonili toliko le pih vencev h krsti pokojne. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali sv. maše, da se bodo opravile za mir in blag pokoj njene duše.
Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit ko je počivala na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se vdeležili pogreba, ter jo tako spremili do groba. Iskreno zahvalo članicam društva Collinwood Hive št. 283, podružnice št. 10 SŽZ, Oltarnega društva Marije Vnebovzete, za skupne molitva in tako veliko vdeležbo pri pogrebu. Še posebna hvala pa nosilcem krste. Prav lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobil® pri pogrebu brezplačno na razpolago.
Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vsestransko pomoč in postrežbo ter tako lepo urejen pogreb.
Ti, predraga soproga in mati, končalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje, odšla si tja v večnost, da prejmeš plačilo, ki ti je bilo pripravljeno* Počivaj mirno v hladnem grobu in veselje rajsko vživaj.
Žalujoči ostali:
JOSEPH ZIMMERMAN, soprog; JOHN W., JOSEPH F., VALENTINE, ADOLPH in EDWARD L, sinovi. MARY por. LE-VAR, ANGELA por. SKODA, GENEVIEVE por. WENZEL, hčere; zetje, sinahe, vnuki i ndrugi sorodniki.
Cleveland, O., dne 11. oktobra 1949