uto in. srnu n. ~ v UitlifliL i wm i. fttmrit »26. cena om no ^^^ ^H ^B ^M ^R^m ^^^B ^^^^H ^^^ ^^^Ar: * «- ^M - H^m ^b^H ^^^^^ ^H ^B ^b ^H lafe«!« IMk tftB fitlJBl, UvMMŠl MM )• ia prnrik«. — l«Wlfc do 30 petit i 2 D. do 100 vrst D 50 p. vtftf ftnserati petit vrtU 4 D; notiee, poslano, izjave, reklame, prehHei beseda 2D. - Popust po dogo- tOTU. — ln*eratm davek posebej. — „gl«»«—kl Waro#«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D 9pravaf*tvo: Enaltova allea itov. I. »ritll&I«. — TtUloa &tev. 304. 0r«4aI4tv*: KmafUva «Uea it. 5, L a*4sfa*pgft. — Telefon i«#«. 34* B^~ PotHilfi« platana v gotovinu Naše rfavčne numere Živimo v državi, ki ima vse rx>2roie » uspešen razvoj in napredek. Na jugu Evrope je Jugoslavija edina dr-iava, ki razpolaga z zadostnimi narav-niini bogastvi tako, da bi njenemu pre-htvak»tvu ne bilo treba trpe ti pomanjkanja, ce bi vodili državo ijudje, ki znalo ne le frazariti in politizirati, nego tuđi dobro gospodariti. Zemljepisna it-*a, ugodno podne bje, dobre prometne zveze z inozemstvom, marljivost in varćnost našega ljudstva, obzirna ro-dovitna polja, bogati gozdni kompkKsi, rudniku razmeroma dobro razvila trgovina, obrt in industrija, vse to bi laji-ko pomagalo ljudstvu do blagostanja ali vsaj do znosnega življenja, če bi bik> državno krmilo v pravih rokah-Tako pa vidimo, da je pomanjkanje od dne do dne vecje, da rapidno narašča stevilo brezposelnih, da se množe prisilne Doravnave, da morajo podietniki ostavljati obrate in odpuščati deiavce, o sprejetju finanćnega zakona in proračuna se bolj pritiska 1 na davkoplaće-vaice, ker govori vlaana većina že zdaj o nekih novih amandmanih. o katerih pa nihče ne ve, koliko bodo znaiaii in komu so namenjeni. Zanimivo m prav poučno siiko o naših davćnih razmerah nudlio stamtić-ni podatki, ki uh pnobćuje na^a vrhovna davčna obiast v nasprotju z dru^imi državami vedno s precejšnjo zan vćn. Tako je sele sedaj irkazala dohodke za november lanskega leta. Ta izkaz je nad vse znaCUen. V proračunu odnosno dvanajstinah je bilo predviđeno za november 51.600.179.74 Dm neposrednih davkov in dokiad. v resnici pa ie dobila država 1.29.70«?. 196.79 Din. Za izredne davčne dokia4e tigurira v dvanajstinah za november 41,666.666.66 Din, faktično pa so znašaii 8«?.954.O17.«S3 Din. Predviđeni dohodki od davka na poslovni promet znasajo 16.666.666.66 D, v resnici pa je dobila država ^,486.940 Din 86 p. Invalidski davek je dal državi v novembru J8.65J.327.01 Dm (namesio predviđenih 8358.333.30 Din, komorske doklade pa 9,913.956.77 Din (namcsio predviđenih 4,179.166.6-5 Dm). Prebitek zna«a torei samo za czesec noveinber 151^38.028^» Div. In to s>e ponavlja me^ec za mesecem. Davčni vijak zasluzi, da mu ppstavijo naši potomci spomenik, Menda ni na svetu dr/ave, kjer bi imeli v primeri s proračunom tako ogromne prebitke. Fn zda.i se vprašaino: Kam ?re ta denar? V vsalri kulturni državi iiT^a.o davkopiačeT. alci pravico izvedeti. kam Zri, njihov denar. Pri nas seveda ni ta- I Jeo. Do danes država se ni predložila I javnosti obračuna o svojih izđatkih in tako nihče ne ve, v kakšne svrhe se porabfjo težki mili]oni, ki jlh mora plaćati prebivalsrvo na posrednih in neposrednih davkih. Čudno, da ne posluje državna uprava z enako preciznostjo tuđi pri izđatkih. Toća ne, tu je baš no robe. Kadar gre za kako važno kul-fjmo ali gospodarsko ustanovo, ima I viada takoj na razpolago nebroj ar«:u- I mentor■. ki govore za to. da je treba podporo znizati ali pa spk>h odreci. In zaka.i dopu.sća vlada kulturni skandal z uradniskimi zaostauKi. ki bi jih morala Že davno izplačati?. Saj ji zadpstuje sa- mo prebitek pri davkih za izplačilo tega doljra. V narodni skupščini se prepi:*a«o o impotentnih plemenskih bikih, dočim se za na.-važnejše stvari v'adna veii.ia sploh ne zmeni. Vse kaže. da je mera tnniiea** ia notrseiLIvosti lp. nrJna- Vesti o nooih oolftoah Stepan Radić aludira na nove volitve, — Vpr išanfe Tolflnega — Beojrađ. ,l. februarja. Za danas-njo sejo na-«odne skupščine. na kateri se pTične splina debata o državnem proračunu, je vladalo največje zanimanje. Za generalno debato so se prijavili voditelji opoziclie. K«ot prvi gavornik :-e označen Ljuba Davidović, za niim vod-ia samosto.TTih demokratov Svetozar Pribičeiić in za tem predsedaik JMO oosl. dr. Spaho in loončno dr. Korošec. Današnja seja bo zelo zanirrfrva, ker ima izkliučno politični značaj. Danes dopoldne sc» se sestaij načelniki parlamentarnih skupin. da razpravltajo s skupščinskim predsednikom o naj'nu pr»oračunske debatej Proračunska debata bo trajala ves mesec februar in marec. Razorava bo nepTekiirjena. Narodnim poslancem ie bii izdan tiskani eksr>oze finančnesa ministra. Ta ekspo-ze prečita na današnji seji namesrnik iinanćnega ministra minister javnih uel Nikola Uzunović. Finančni minister sam se po\ me v Beograd v drugi polovici meseca februarja. Njegov povratek pri-čakujejo z napetostjo, ker bc mara! finančni minister dr. Stojadinović podati skirpščini točno poročilo o svoji misili v Ameriki jclede ureditve dolgov. Prosvetni minister Stepan RadiC je na zboro\Tanju v Mostarju izja\il: »Mislim, da se bližamo voiitvam, katerih mi ne forsiramo in katerih se tad) ne bojimo«. Z ozirotn na to izjavo ie poda! vašemu dopisniku uveden član radikalne stranke informacije, nazlašakJČ, da izjave prosvetnega ministra Stepana Radića ni potreba vzeti za kritične. Vladr^a većina Iahko dela. Čeprav je mnogo razlo^ov. da kombinacija RR razpade. V slučaju razpada je vse eno dosti možnosti. da se ustanovi nova vladna večina. Sele v slučaju, da se ta-ke većine ne more ustvarit!. postane vprašanie novih volitev aktualno. Kđo dobi v tem shičalu \T»liltH mandat, še ni jrotovo.___________ madžarska ponareiafska afera o francoskl zbornici Francija rahteva nadaljeTasfe preiskavc. — Socijalisti zahteTajo odsiop rlaie. — Pariz, 3. februarja Francoska zbornica je nadalievaJa razpravo o fi-nar^čnih zakonih. MinistrsJci predsedn:k Briand je oix>zanal zbornico, da je treba z ozirom na kritični položaj Franciie sprejeti zakonske nacrte n je glavni problem uvedba direktnih cfeivtoov. V prvi vrsti ie potreba, da se ustanovi posebna kontrola, ki bo imela nalogo nađ-zorovati one davkoi>lačevalce. ki na-pram davčni oblasti x>odaiaio namenonn napačne fashe czToma zatajuje^o svo;e redne dohodke. PosJ. Denis fe interpehral vlado radi velike madžarske ponarejaJske afere. Na t<> mterr>e!acin ;e i^ia*\ril ministrski predsednik Brand. da z ozirom na se-danij roložai ne more dati točnih iziav. Uvedena je sodna preiskava na Mad-žarskem in francoska vlada se ne more vmešavati v sodno preiskavo tuje države, kakor se tuđi Madžarska ne more vmeSavati y sodne posle franeoske iustice. Naprosil re roslance, da nai Ča-kajo na izid pr«.>cesa in naj vzame?o njegovo iziavo lojalno na znanje. — Budtatešta. 3. februarja. Obtož-nica navada rned drugim, da je princ VVindischgratz izdai za ponarejanje bankovcev deset milijard. RaČunaio, da je iz dal Windischgratz za nabavo tiskarskih stroicv 300 mHijonov in za papir 700 miliionov. Računi za razpeče-valce ponarejemh ir^nco^kih banlvovcev so znašali 500 milijonov. Vsi dvomijo o tem, kje je dabil Windisch2Tatz taKo ogromne \&yie in kam so bili uporab-lieni milijoni. Francoska delegacija je mnćnja, da so še druge osebe zapletene v afero, osebe. ki bi Iahko dale točna in jasna pojasnila. Od princa W3ndisch-gratza so prciele go^ve osebe ogrorn-ne vsote. da potujeio v inozemstvo In tam pripravljalo teren za razpečavanjt ponarejenih francoskili bankovcev. Francija zahteva, da se te osebe izslede. Socijalno demokratični listi in organizacije zahtevajo demisijo vlade. Izdali so tuđi posebne letake in poh'cija sedaj zasleduie kraj, kjer so se t! !etaki tiskali. ___________ Hnssolini o fašizmu leta 1926 «Vsi skradristi ▼ milico, vsi fašisti v sindikate,* — Rim, 3. februarja- Mir. predsedniK IMnssolini je rmel te dni razgovor z voditeljem fašizma v provrnci Lueca. Tekom rarsovora s posi. Carto Scorza ie Musso-lini zovcrri: o naJograh fašizma leta 19?6. in rsavaja! kor temehne naloge: 1.) Vsi ^k\•^dristi nrorajo vstopiti v VTSte rnrKce. Milica ostane tra*na, oborože-na garda fašistovske revolucije. S4cv*adri-sti sami pa bodo rta ta način dvignili bo-jevitr^t svojih vojničkih src. 2.) S1rv-adris«te 5rre;o uporabljati javne ir» privatne Slasti v vseh tistili fimkc^a%. k'er jrre za čast. eneržijo, ra-zberirost m za duh požrtvovanja. 3.) V*5i iaši (fašistovska politična društva) maTajo strerreti za čim več'e poboljšanje, tako v moralnem. kakoT v tehničnem o-2,iru, da na ta način pripravite euinice civilne vojske, ki jo pripravlja iašlzern Italiji. 4.) Ker njso pripu^čeni privi]e^iranci. ki bi burno uživa?], morajo vsi fašisti vstopiti v vrste farisrovskih sin-đikatov. 5.) Tre^a brez vsakesa ozira iz^^iati iz stranke vre r.errirre duhove, ki ;im ie pre-pir mirna priroda, fe stranke treba iz^nati nečiste elemente, ne da bi se oziraln na eventualne poslcdice. Zunaj stranke bodo propadli. ker ni rešitve. Mcssoltni ie hote! s temi lapidainimi odsiavki povedati, trov zunaniih dcl držav Male antante. Sestanek se vrši 10. februorja v Teme^vara. , ProračunsUa demto u narodni sRupštfn! Kratek ekspoze namestnika finančnega ministra. — Davčoa preobremenitev Slovcnjc- — Uvedba kuluka. Beograd* 3. februairia. Danes pred otvo-rirvijo plenarne seje narodne skupšeine so se sestali načelniki parlamentarnih klubcv ter raspravljali o fiačinu m roku g:lede tra-ian;:a proračunske debate. Načelniki so se sporazumeli v tem, da prlde jutri na dan mterpelacij v prvi vrsti v razpravo interpelacija o davćni preobremenirA'i Slovenije, M so ]o stavili tastepniki Jugrcsioven-skesa kluba, Beograd, 5. iebruaria. Danalnja seja Je bila otvorejna ob 10.15 đonolđne. Po končanih formataostih ie bila naiprej ptrečitana zahvala radnih trsovskih in gospedars-kih korporacij glede sprejetija zakona o državni Obrtni banki. Zbornica je nato prešla v načelno razpravo o dTžavnem proračunu za !eto 1936/27. Najprej so biia prečitana porocila finančnega odbora o proračunu, od-rrosno oddvojena tniŠljeDia opaziciloiiamrh sku?:n. Poročilo vla, na kat je čitai ocidvojeno mišljenje v imenu sanKJstcjnh demokratov pnsi. Juraj De-metrović, v imenu dsv. dem. posl. đr. Slav-ko Šečerov in v imenu Jusrcrslov. kl-uba pos'. Pašcnfak. Po pročitanih poročilih \e povzel 3S besado Nikola. Uzunović, kl je podaj ze!delorval s seda-njo vlado. Imenovanje jugosiovenskega kardinala — Bograd, 3- fefomaria. Nekaieri listi objavljajo, da bo tak*>j po sklenitvi konkordata z Vatikanom v tajnem konzistoridu imenovan prvi jugasiovaBski kardana!. Rad: važnosti položaja bo baje imenovan beogradski nadškof dr. R o d i Č za. kardinala. Vatikanu je na tem, da s tem imenovanjem počasti našo jugcstovensfco prestolico. Kardinal naj bo v prestolici kot prvi zastopnik ransko-katoliške cerkve v naši državi. Za to imenovanje so se potegovaii tudi drugi škofje. Imenovanje heogradskega nadškof a je v prvi vrsti važno zato, da more kardinal v prestolici braniti interese rimskih ka-trsiikov. V prvi vrsti zre pa tudi, da se re-orsaTiizTa cerkvena uprava v naši državi. Kraji, ki sedaj spada jo pod cerkverv> judi-katuro v inozemstvu, se imajo pridelrti v koinpetenco najfcližjrm škoiijam. Češkoslovaška prizna sovjetsko Rusijo — Praga, 3. februar ja. Kakor javlja »Prager Tacblatt«. so nvedeat ts! koraki, da se sovjetska Rvsiia prizna de iare. V svetu Praca VII. ie bilo na doevnen reda tudi vprašanie sovjetske Rusije. Komuni-stičnl predlog. da se sovjetska Rusija de jare prizna, Je Wl sprejet s 17 slasovl proći ■Hufmhn dasovom. NeoSki čkuA sreta so glasovati za predio*. . . . SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA — ter.eva, 3. februarja. Generalni 9t* kretanjat Dništva narodov je ▼ sporazumu z upravniii ocihorom mednarodnega urada za delo sklical svetovno gospK>darsko kon* ferenco, ki ima z&črtati smenaice v sbcijal* netn oziru. Pozvane so na konferenco or^a* nizacije delavstva \z Francijc. Aoglije in drugih držav. RADIĆEVA PROSVETNA POLITIKA — Zagreb. 3. februarja. Iz Pakrac* javlja k>, da je odredit prosvetni minister Stepan Radić brzojavnim potom suspenzijo okrainesa Šolskej?a nadzornika Ivana Češiča. ki ie bil poprej fe-ferent za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu v oddelku za Hr\ratsko m Slavonijo. Stepan Radić je najprei tL, Cešića odslovil iz ntinistrstva ter ea na-sta^^il v Pakracu. Sedaj zsl ie tuđi s tega mesta odslaviL DR, SEIPEL POSET1 BERLIN — Danai, 3. februara, Brvfi zvezrd ka-ecejar Avstrijske rej»tib!ik« ćr. Seipe! l# odix>tor,'al v Berhn. Borzna porodila Ljubljanska borza, Les: Bi&ovi h-odi od 25 cm preci. r... gladki fco. meja za 100 kg, 10 vag., 21, 21, 21; hrastovi neobrobljetii pI-Mii od 80 da 130 min, od 2.50 tn nag>r.» od 20 cm šir. ns-prrei, fco. vagon, Postojna trans., 1 va&, 100, 1000, 100; hrastova drva , 1 nj, «iha, drava brez klad, foo. vag., Postojna trans., 40 vag., 20, 21, 20.50; deske: smreka-^lka, od IS.24, ZS mm, od vsake debeline po en vagon, 4 *r?, od 16 cm napr.- I, il„ IH. mem-te fco. Postojna, 3 vas:., 550, 550» 550. Žito: Sšenica banatska 67/77 kg fco. v. sl-ov. p. 300, pšenica bačka 76 kg žt» prrni. fco. bačka p. 302^50, kortiza času pr. suha fco. v. Pastojna trs. 5% vagM 1S5. 157.50, 157.50; . slivovka b-^s. garn, 25%! 100 črtM neotro^". ico. v.j post. Bačka. 3J0X>; sHvovka sAsika gar. 50^-, fco> Postofca trs. sod posebej, 1600. Gradbeni mater!jal kakor preje. 2H% drž. renta za vojno škodo dtti«* 2S4, blago 292; 7% inest. ?os. iz 1. 1921. denar 77, Mago 47; CeHs*£a pos^iilnica d. c. denar 200, blago 205; Ljubljanska Vreditna banka denar 200; Merkantilrra bat>ka denar 101, blago 104; Kreditni 2avod denar 175, blago 185; Slavensika. banka 49; Stroine t-cvarne in iivarne blago 125; Združene pa-prrmce der.ar 110; Se§ir dd. denar 115* blago 115, saklj. 115; 4%% kom. zad. dcž. bke denar 20. b!ago 22; 4K^> zast. 1. kr. dež. bke. denaj- 20, blago 27. Zagrebška borza Dne 3. febmaria. — Sprejcto ob 13. Devize: Curih I0.93375—10.973TS Praga 167.885—168^85, Pariz 212.50—214. 50, Newyork 56.65—56.95. London 275.775— 276.9T5.Trst 227^5-^?28.75, Berlm 13-91—-13.55, Diraaj 799.70—803.70. 7% ittvest pos. 1921 77—77K, 2K^ drž. rente za ratnu štetu 273—275, 274— 275, Liubijaaska kredima 200, Hrv. ekšk* banka 125—126, Ktedttna banka Zgb. 135— 135, rivpotefearna banka 65—65.5, Jugoban-ka 1OS—110, Praštediona 950—^75, Slaven^ ska barika 50, Eksploatacija 40. šećerana, Osijek, 435—445, Ssis 68, Nihas 35, Gnt-man 330—340, Slaveiks 150—160, Slavonija 44>»—45, Trboveljska 365—370, Union, paromlin 425, Vevče 110, Agratia 44—45. Inozemske borze — Cnrib. 3. febniaria. Borza: Beograd 9.135, ariz 19.50, London 25.2325, New-york 518.75, Milan 20.80, Praga 15.335, Du-naj 73.65. — Trs*, 3. februar ja. Pre rm 73.90—-7400, 9tr«0 £ «S tfO S? E K S K I KAROD. "dne 4. feb'ruarja" 19>. Šte«\2~7. Odhod fienendneso konzula dr. BeneSo " Danes Je na&e uredništvo prejelo nepnčatovano vest, da je tukajšiiji generalni konzul češkoslovaške repu Izlike, s. dtr. Otakar B e n e I preaieščaii k zunanjetnu raiaistr.stvn v Prago in da odide v najkrajsem časa iz Ljubljane. Ta popolnoma nepričakovaiia vest bo sigurno odiekmla v ljuM anski in v cek>ku^ai slovenski javnosti z aajveč-jim obzalovanjem. Od nas odhaia konzularni zastopnik, ki si je stekel tekom zadnjih 6-7 let simpatije najširšifa ljubljanskih in slovenskih krogov. Dr. Be-neš ni bil običajni konzularni zastormik, ki bi bil upošteval le interese svojega gospodarske Ra zastopstva. nego ?e to svo*o naiog£> raztanel uidi v polmčnem in nacijonalnem smislu, ražen tegu r>a še posebej v oscbnen« pravcu, tako. da si je ued Ijubljan^o družbo uridobil našteto iskrenih prijateljev in znancev, kl bodo gioboko ohžalovati, da odhaia na drugo mesto. Generalni konzul dr. Beneš je pri-spel v LjuSjano koj po prevratu, V razmeroma kratktni času mu je uspelo organizirati konzularne urade ter nave-zati .stike konzularne reprezentance ćeboslavaske republike s skoro vsemi slevenskimi kulturnima nacijonainimi m gospoda^skimi organizacijami. S to-pioto in iskrenostjo pravega Slovana se je vneto postavil na. branik idej našega naroda in države ter postal glav-ni pobornik češko-jugoslovenskega kulturnoga in političiiega zbliianja. Tu leži njegova trajna zasluga tako za Slovence iu Jugoslovene. kakor za Cc-hosk>vaiko. Sodeloval ali pa rnsmrirai je skoro vse tozadevrie akcije. S? koliko ljube znijo se ie oklenil iistanovrrve ćehojiigoslovenske lige, kier je sodelo-val i gmotno m moralno vsestranskol Dr. i3ent^> pa je bil tuđi za ljubljansko iu za slovensko kolonijo čehoslo- vaških drzavljanov pravi oče. Zavze-mal st ju za njihovo smotao in moralno dobrobit, ustanovi) krepke organizacije češke oboe, v Ljubljani in Mariboru se zavzemal za češko solstvo. Sodeloval je pri vseh kulturnih zbliže valnih akcijah, o čemer pričajo tesni kulturni in literarni stiki, ki so se nave-zali po vojni med češkosIovaSko in ju-sosiovensko kulturo, zlasti na glasbe-n.em poiju. Največje dr. Beneš evo delo pa so tišti oseani stiki z ljubljansko družbo in z glavnim! predstavu iki slovenske ga politične sra. gospodarskega in kultur« nega življenja, ki so odkrili ljubeznive* i;a druiahnika nadv&e iskrenega ce-skega patrijota, navdušenega. venicga prijatelja Slovencev mi Jifgaslovenov. Dr. Benešu, ki odhaia v zuiianjc mi-nistrstvo v Prago, želimo na njegovi novi poti najvecjih uspehov! Prepričani smo, da bo tuđi na novem mestu ohranil ljubezen do našega rodu iu do naše države iu se postavil na branik ogeljnega kamna našega in češkoslo-vaške zunanje politike, to je nerazdmž-Uivega prijateljstva, ki naj veže Joffo-slavijo in Češkoslovaško. Dr. Benešu kličemo: najiskreo^jša zahvala za vse, kar je storii dobrega naši beii Ljubljani, Sloveniji iu državi! Nov ćeskoslovaski konzul. Kakor doznavamo, je češkoslovasko 2imanje luinistrstvo premestilo dosed^njega ge-neralnega konzula češkoslovaške republike v Ljubljani, dr. O. BeneŠa y Prago predvsem na prošnjo di. Beneša samega, ki si želi po 6 letni konzularni >lužbi še rrrinisterijalne prakse. Na dr. Beneševo mesto ie imenovan konzul dr. Resi Ljubljanski generalni konzulat j>e izDremein v konzulat. . ^_ Deki društva „Lega Nazionale" | med Slovenci in Hrvati v Italiji i Kftior ća ne bi že zadoetovaii. n&praxa. HiOFFejisfcih in hrratskih šol ^n ceđo pouk ^io^eiLščiae 1b tKražftae v d odar ni h urah, nadaJjaje zvoje raznarodovalno del*» med našim prebivaLstvom že izpred vorfnf dobe «obr« n-aaa Le^ Ha^ionale«. seđaj ciu ravno x većjim uspehooD, fcer nživa izdatuo cirteTBo podpon> in podporo Jarraih usta. Mir. Poieg teca đrodtra dehije % ena±Jm erosramem ?Da&*e AJ^biert*. fcaiteri !«toji pod pošTctr^teljBfTotn dukeee D' Acata. Ob-&x*e zoGraJo it! obecua drastvonta v rsakeiB oBEtra na roto. ztaeti rnorajo preF%rtvcti pcv. treime k*alc. V nafilednjean narajarno cmiejje. &š sa 3« raxprodl& po aaćth krajlk >liefa Naafi«-aa-Iec. To dnj^r?t> radrtaje v TriA&2 pokrajurf 9. v Videmrtef. T, t Pulj-gkl 43 ia T- ReSfc! p^Jkrajiui & o*no*ki?i vrt. ee», akriiioo 64 vrtceRT c 3372 uceoci. Ra. Hi t-e#& vsđr&uje 9 i^krcarxir|efr in posoi. +m »poalora^h^c. kast^re pohad& 1877 O&ot&i vnci 80 t biedoćib ftngd: .V Trt*ttd pokrajutt: 1. V N^iTresiai /^rrtnp^n mageca oktobra) &urok 23t 2. Bar-torijaii 75, a. v Pc*rtojDi 9«. i. v SeaofteCaii 3*. 5. v Skadar 10«. «• ^ Se*«ni 35, 7. ▼ Sv. Potm na Kra»a 58- 8. t Trob6ah 4S, SU na Obetoah Id5. V VidemeM polcrajini: 10. v Kcmmi 4S, 1L v Pcdgori 78, 12. v Soiksan 7S, 13. r dtasdrežn 61*. 14. t 9t. Petru pri Gorici 44, 15. t Trhi«u 61, 1«. t Viparri 54. V Pu!j5irt po^ragtai: 17. T Latoiaiu 73, 1». t Ori«u fna Cretu) 2». 19- r Barbičih rL*i>iaj) 26. 2©. v Bele^a |čre») S0, 21. v Bafendž&fe išexrbtrLc«nat^ 25, SS. v BeHh r«r«) 33, 28. v Krva-vcili 2€. 24. v Ksanfa-nara 6«, 25. v Knuc* 33, 26. t cre&a 172, 27. v čanblsem 41, 23. v Romu 27 ,29. t TJra«a#et:e:?i (Cre«) 33, 30. t Dra^afia 52, 31. -r rontanah 75, S?. v Grai^eti 83. S3. ▼ Zmžnju 34, 34. v Pređoft^ksi (, 3S. % Velftem Loši-aju 118, 37. ▼ Marčani 56, 38. v Medulian i'Pri!a1 70, 3*. v Nfresifltto 1W, 40. T Oto. m 20, 41. v Pazinu 146. 42. v »amaatun. tFtiU) 3«, v Roccosaa*.: tLsbiid) ^5, 44. pri Sv. Neđelji 61. *5. t Lacrtnčih 6S. 46. ▼ Cerovi ci (Labdzij) 12, 47. t Vthhfao^em 12, ifc. ^- A4atin56ici 18, 49. pri Sr. Petru Do* viku (Vel. Laštaj) 45, i.>0. pri Sr. Petero pri Piranu 34». 51. v SrotvliicenajLu 41- 52 ▼ Sišamu 78. 63. ¥ Sozeh 52, 54. v Strzn&ču tLđfcioj) 30, 55. Unida.il 66, 66. t Uštrtnjali fčrcsi) 25, 57. v Yaluxtu ^* ož>- "v Ror*nj. tkam Selu 46, 59. t Norem Sebi §4. V ReSr:: pakra^ioi: 60. v Veprtacu '4/6, 61. v Lovrani 30, 62. v Mo&čenicafc 20, 63, v Foljimah 40, 64. t Dra^l 2S. Rilireatoriai » pošodške za&otakrvzlnice: I. Rifereau«^j »RiccaiMio Pitter« prt St. Jakoba t Trsi u (eteri lo obi&koFalcfc»T) 6oO. 2, Rttre*torij »ELrmaso e Ekjdm GetĐtfK« v šfkeduju pri Trata 330, 3. R&kreatorij -.Al Udovu hc na Občmah 2S2, 4. i^po»iov«Loica v Nabretrai 78, 5. zaposlanralnica ▼ Konm« 50. 6. zazoslOTakuca na Pro&elni m Konto. velu 90, 7. ^aposlovainica v Sv, Križu pri Trstu 1*^7, S. 3&aćah 150, 9. sapoažovalnica t Vipavš SO. V fea-a*keta se oodo oftvortM atrotid 1. t B-uovići. 2. v Bistrica. %. v Duu»^j«fc, 4. t Tomatfn. 5. na Pro&aku^ *♦. na Tito(jaiin, f. t ĐafĐjoiaii, S. v Sv. Loftocu PazenatJčIkem, 9w v SGajaau, 10. v Rafca&i, 11. t Zrenja, 12, r Grrmaa^ (Dragnč), It. r Mtomi prt Gorici. 1. t Levtnu, 2. v Postojna, a. r Bela. ni. 4. t štaaijehi, 6. v Trbižu. OdprUh je potdmt&atem 64 '^""f^h ¥Ttcer z 3372 učeaci m 9 »»iKiskn-alnic £ 1S77 gooend, ekupao 5243 atrofe. fkiiirH se boao t kratttam: lo GCroikm sfeupno fco teda-5 91. Ražen tfv^a podj>rra dTuStvo S 9OvR> In pevakšb. zbcr&v, vađržuje ld hnJUnlc bi podpiPB 5 drugih ustanor. Milica in Tonćek, izpr&znita sis fonček. Stočnu zđa} oba veda) Sa) }e bil to *BUDDHA»čajl Ples Sokola I J|9~ se vrii dna B. februarja w Kazini "VI i Dostojne maske dobrodosie nMHHni Božićnica „Kola jugoslovenskih sester" v Ljubljani Pri bofični obdaritvi ckola jugobioven* skth set«r v Ljubljani«, je bilo 3S0 obdaro* vancev, većinom a odinoiolske, a tuđi me« SčanakcMolakc in srcdnješoiBke mladine. — Čevljev j« bik» razdeljenil 162 parm; oblrk pa 218. Cevlji so bili izdeUni pri tvrdki Ko» sina in Rocman. Deike obleke so bile iz močnega sukna, podložene s trpežno podlo* go, dekljike obleke pm iz fmega barfienta. Polec! teg* je 749 Dia 15 para, Hohodki pa 49.763 Din 50 para. Darovali so: Mestna občina ljubljanska 30.UU0 EHiu Po 15c, Lokovič, Skrjanc, Meguiar, Vidmar, Breskvas, Haba, Zupan^ &£, neimenovan, Mandelj, Leneek, ncimcno> van. Vojnovič, Vodivec, rvo>rotny, SJrulj, Juvančić, Hrastaik, Boje, Boncelj, Vnčoii. Martinc, Pcngov, Bakarin, Zuiek, Reich, Si* mene. Medica, «Orient», Buzzolini, Judeš, Treo, MaJnart Jezeršk, Krener, diha, 2 ne* imenovana, Rutar, Miška, Ravter, Černe, Javomik, Musar, Bajt, Stricelj, Vctter, Zu-panfii. Vrhovnik, Gorše, Kaiser. FlorjančiČ, Rostora, neimenovan, Brunčič, Stupica, Ku* har, ,Sov%a, neiraenovin, Vchčan, Bernik, Skorfli, Zore, Starte, Kante, Kralj, Pony. — Razne druijc prcamete ixj diiro\.:Ji: BcmatoviJ, Ko- ' renčar. Bahovec, .Merv^l, I "ran, Ahlin, Sto= par, Kom, Žibret, Čarman, Vidmar, to\*arna Polak. Elite, Lenasii-Gerkmann, Zidar, Biz-jak, Prcmelč, Frit^ch, Turk, Gricar^Mcjač, Rozman-Tschum, Kavčič, Knez, Sicgel i dr., Petovia, Urbane. Franz!, Mcinl, PodkrajŠek, Kušlan, Dolenc, Jurjo\-ec, Snoj. Lcustik, Su mončić, BiviCr NVintcr^Zupan, Lenadič Vid* mar Lozar, Skubic. Derfel, Krisper, Klein, neimenovan, Schwab, Stuchlv, GregorcA'er* lič, Kos, neimenovan, Slaranik, Kastelic, Zu# pan, Gajšek, Peterka, Kcssler, Strajanšek, Janežič, Blas, Sterk, Smalc, Drenik, Kump, Zeschko. Pohnić. Gorše, Polack, Tekavc, Meršol, ^oss, Urek, Fr. tettich, Novak, Dre^ nik, Eber, Zore, Stritih, Bonač, Mallv, Poto^ kar, Lukič, Sterle, Škof, Groričan, Perschc, Mencinger, Scrbcc, PctkoM£, Dobrič, Ber* gant. Hanunn, Menardi, neimenovan, Sou* van. Zdanov^č, Kunovar, Baloh, Leskovicj Meden, Jesenko, Cescuti, Tcrdina, Grabri^ ^ao, tri je neimenovani. Vaem ponovno najsrčnejaa hvala! 143/n Prosveta G!eda!iški repertoarji Ljubljanska drama _ Začetek ob 20. uru Steda* 3.: »tObrt go»pe NVarrettove*. E. Cetrtek, 4.: «Druga mladost*. F. Petek, 5.; Koncert bolgarskcga violin^ktga virtuoza Sašc Popova. Izv. (Dram, cene.> Ljubljanska opera Ztičeiek ob pol 20. uri. Sr eda, 3.: «Orfej v podzemlju«. B. Cetrtek. 4.: «rZvedave žene*. A. P*tek, 5.: Zaprto, <— Koncert vijolinskeget \Hrtwxca Hain Popov* iz Sofije. V petek 5. t m. se vrši v iram^kem giedališču koncert vijolinskega virtuoza Šaše Popova. To >e prvi n&sfcop ve< Ukega bodgarskega umetnika na ljubijan« skem koncertnem odru. Za ta svoj nastop si je izbral umetnik izključno le slovanski program. S celotnim vijolinskim koncertom sta zastopana na tem programu slavna ni' ska ^dadatclja Čajkovski in Glazunov. Po=; leg igra Popov še arabsko pesem Rimski Korzakova, Seljanko Poljaka Veljavskega in rusko uspavanko č>kladtcija Grandeja, Na tem koncertu pa bo zastopana tuđi bolgar* ska glasba, in sicer z rabsodijo Vardar, delo bolagrskega komponista Panče Vladieerova. Že po sestavi sporeda bo ta koncert isrredno zanimiv. Virtuoz Šaša Popov pa zasluži vso našo pozornost, saj ga ccickupnit nemška kritika prišteva k najboljšim virtuozon^ se-danje dobe. Na klavir ju spremi ja Popova profesor Szeghco, ki igra na klavirju tuđi šest krajših klavir&kih komadov, med njimi akladbe Bacha, Schopena in Liszta. — Pred? prodaja vstopnic za ta koncert pri dnevni blagajni v operi; koncert sam se vrši v drami. Začetek ob 20. uvečer. — Viđovićev pokret. U odnosu prema apstem i socijalnom Živofu. IzaSla je pod ovim naslovom knjižica docenta univerzitet ta dr, Pavla Člubrovića u kojoj autor iznosi bvo.u promatrana *> epitern kut 1 urnom i\* votu u n?.s, a L^sobito o rrobvjetnim i etic* kini radovima uteineljača rjvog pokreta u HcrcegsBosni j. Vidovića. Ova je knjižica zaista zanimljiv.-:, te će svakome dobro doći, pošto autor iznosi neke nove poglede na nas kulturni život. Knjižica se dobiva u knjiia* rama uz cijenu ud 5.— Din it! >c naručuje izravno od uredništva *L*/gajatelja», Sarajevo, Aleksandrova ul. 11". — Jubilej bolxarskega učtipjaka. Prej-šiijo ncileljo so ie vršila na sofijski univer-zi proslava 3Dletnega naučnega del(j\:a-nja prof. V. N. Zlatarskega. Jnbilant se je ro dil v stari bolgaTski prestolnici 'Irnovo 1-1866. studira! je v Petrogradu in v Berlinu. Od 1. 1^95. predava na soiijski imiver-zi o bolgar^ki zjodovini. Napisal ?e veiiko Jtevflo r^irprav o bol^arski pnš(:eklosti. Največie n?e«:ovo delo ie monumentalna agodovina, i>oigar5«i€ dria\e v srvdajđm veku, kier ie sisteinatizirai svoje izsledke. Zlatarski je član raznih bolgarskiii in ino-zemskth znanstvenih iu uacijonatnih dru-štev. Močno se ie udejsivoval v tslovan-sketn društvu y Sofiji. Np. univerzii vodi Zlatarski z^odo^nski seminar. — Januarska Sveska «Jadranske Straže«. Izašla, je sa izvjesnim zakašnjenjem, kome ]«s kriva kas?m izradba kliSeja i teh-ničke iwoenjen€, koje sit na listu izvedcic u viliu još boljes dotjerivanja ove naše ie-dtne ilustrovana pomorsek o<&raiit»ene revije. Spcvlja§enje ruho revije pokazuje stvarni natpredak: uovi grafički materija! I vinjete, koje je izradio Ivo Tftardović. OJ većes brofa slika spoinmjeno gnipc s prvog putovanje naše ratne ladje »Sitnica, u kK>3transtsrof slike s dviju izložbi Jadranjf o posjet ameriiaiiske iiote Novom Zc-!aara Novaka rPrv! racvr^ nari našega mora-, sa kojom uvaženi hi-soričar zapoSma seriju članaka o pomer-sfco-j historiif na'šeg Jadrana. Dalje su članci: »dreka mornarica.: od N. AUaloiifn* »Kiernačka trs. mornarica* od M. Oč, &Po-lcdz.1 i izgrledi na5e zastave u svijetu* od C. A. J. iz Londona, op4s puta -Sitnica^ od prof. kontradrn. Butnova, : Naredne tradi-cijec o našem moru i primorju, od P. Ka-sandrića, crtica »Božič na olujiiom oceanu* od kap. M. Malića, sa naročitim crte-Žem, pjesma W. VVhitmana *Grad brodova z v provodu Ž. Vekarića, razucv-rstau Listak i Društvene vijesti. Naredni će broj -Ja-dranske Siražee izaći u prvoj polovini februara, a dalje redovno. U toku cve godine posvetit će rcdakejja pa-žnju i daljem dotjerivanju revije, a pretplata ostaje isia: 100 timara godišnje, odnosno 150 /,k ino-s trans tvo. — Tekom februarja gostuje na zagreb-šM operi naš slovenski tenorist 2. Rijavec. — Predavanje s skJoptičntoii slikani! v Š!škL Prosvetni odsek sok. druš^a v Šiškf priredi v sredo, 3. februarja, db S. uri v društveni telovadnici predavanje: Higijena telovadbe hi te!ovadnice. Prosi ts toćne ndelefbe, Vstop prost. 146-u Polet Španeev hi Atlantski ocean Preteklo sredo so startali v prisia-nišču Palos de Mogner na hidroavionu Štirje Španski letalci, ki so se napotili pod vodstvom Franca čez Atlantski ocean. S ie^n poletom hočejo dati inicijativo za redni zračni promet med Špan-sko in Južno Ameriko. Razdalja od Pa-los de Mogner do Buenos Ayresa znaša 20.760 km. Večji del te razdalje raorajo preleteti popiruii Špaiici med nebom in vodno pustinjo. Aparat tipa Domier-VVall hm 900 konjskih sil. Po noročilu »Matina*: so preleteli španski letalci že 5950 km. Poveljnik Franco upa, da doseže v 16 urah ameriško obalo. Jtižno-argentmski letalci nameravajo vrniti španskim kolegom poset spomladi. Naša slika kaže hidroavion pred poletom. Jgck London: ^ Roman ireh src Njegov obraz; se je Se bolj zjasnil, Ko & vsto-pfl v sobo Alvarez Torre?. — Ctijte! — je deial slednji tiho in položtl prst na usta. — Oba vražja Morgana lahko zgrabimo naenkrat. Menr^^ bo obešen jutri. Ne razumem. za-J>aj bi ne poslali Francisćt k pradedom že danes. Poglavar je mol ča 1 in samo obrvi 30 #e nni Vprašuk>če namršile. — Dal sem jim dober nasvet. naj navale z orožjem na jetnišnico. Rodbina Solano verjamc njegovi laii in zdaj so sklenili delati roko v roki. Prepričan seru. da poskusijo šc nocoj reSiti Hen-ryja Morgana. Predno se ne stemni, ni pričakovati napada na jetnišnico. Vaša naloga je ukreniti vse potrebno, da bo Francis Morgan v boja *hk. — Ćemu in zakaj mora timreti? — je vprašal po^avar zamiri i eno. — V mojem interesa je, da spravim na oni svet Heriryja. Kar se pa tiče Fran-cisa, naj kar odpotuje nazaj v svoj ljubljeni New-3fork. *'r " — Tuđi nje«a moramo ^pravftf * sveta —- !n takoj vam pojasnim, zakai. Kakor že veste iz pre-čitauih brzojavk, ki jih dobivam In pošiliam po državnem radiu ... — Kar sem zahteval kot slavni rx>fcai za dovo- 1 je nje, da smete vporabijJitt državni radio-aparat — ga je opozoril glavar. -- In kar mi ni dalo nikoM povoda, da bi se pri-toževal, — ga je pomvril Torrcs. — Torcj, kot rečeno, vi veste, da so moje rveze z Reganom iz New yorka strogo zanpne in izredno važne. Položil je roko na žcp. — Pravkar sem dobi! novo brzojavko, Jri za-hteva, da zadržim tega Francisa tu še mesec dni — Ce pa bo zadržan za vedno, sem prepričan, da sertor Regan ne bo protestiraj. In dm prej do.*efem ta čili. tem večjo narrado dobiva. — PovedaH mi pa le niste, koliko ste že dobili i>. kcifko še dotite, — je pripomnil poglavar. — To je privatna po^ocSmi in poteg tesa — na-grada tiikakor ni tako velika* kakar bi ntegniii misliti. Ta senor Regan |e sttslač, vebk stiskač. VenćAT pa hočem nagrado pošteno (teUti z vami, če bo moja misija uspešna. P&g\ava.T je pnfrimal z glavo, rekoč: — Ali mislite, da dobite mtfmanj ttsoč dolar->ev? — Upam. Nedvomno mi plaća ta borana svmja tisoč ričaJi, kako imenitno past ^ je nastavil Francis Morgan. Saj nisem še pozabil. kako je treba ravnati s puško. Poleg tega pa zapovem trem orož-rdkoro meriti samo narrj. Ta ameriSki pes hoče to-rej navaliti na našb jetnišnico, pravite? Pojt3ft%»u. NerrnkLoma se napotiva k jetnisnici Vstal je in vrgel piroČ cigareto. Kamaj pa sta prrsla do vrat se je pojavi! na pragu razeapan, zasopel in ves potan deček, ki je zgrrabU poslava?-ja aa rokav in zajedjal: — Novice prinašam. Ali mi daste nagrado, da vam jih povem, blagorodni senor? Vso pot sem tekel. — Pošljem te v San Juan, da bodo psi glodali tvoje gnusne kosti, — je ođgovoril poglavar. Dečefc se je kar trpognil pod to groznoj, toda prazen želodec in želja, da bi zaslužil za vstopnioo t^p tw'"!£&} J£^» tćjr^fvvlv^ ,**M* iA nemila. .pc\žw«ti ^— Gotovo ne boste r>o^abili, da sem vam pri-* nesel novice, senor. V«o pot sem tekel tako, da mi je kar sapo zapiralo. Saj sami vidite, da govorim resnico. Povem vam novico, in vi ne bus>Te • pozabili, da sem tekel jaz in da sem prvi prinese! to novico. — Da, da, zverina, ne boni pozabil. To da gorje ti, Če si zapomnim predobro. Kakšne novice neki prinašaŠ? Morda nišo vredne niti beliča. Ce je tako, bos Še bridko obžaloval, da si sploh kdaj vide! solnčne žarke. Muke v San Juanu, kier bi gloda-i psi tvoje kosti, nišo niti senca tega, kar si izmislim zate, Če misliš briti iz mene norce. — JerniŠnica! — je vzkliktu! deček ves zasc-pel. — Novi yanki, tišti, ki so ga hoteli včeraj obe-siti, je spustil steno jetnišnice v zrak. Bog se nas usmdH! Luknja je tako velika, kakor vrata v katedrali. Drugi yanki, ki je tako podoben prvemu, tišti, ki bi ga. morali obestti Ji^ri je po LYA MARA i ELITNI KINO MATICA, vodllni kino v Ljubljani, telefon 124. U nov ne vesti. V Ljubitani. dne 3. februarja 1926. — Odltkcn anje zagrebškib profesor-Je*. Jutri 4. t. rr.. se vrši v dpredseđnik nrin&trskesa 5veta in stari borec za narodno stvar don Juraj Bianchim je ddbil uljočnico. Bian-ti:ini je star SG iet ter je velika nevamost, Ci podiežc zavratni bo"c? . — Zavezniska pogodba meć. Jugo*la-vtje hi Tarčijo, Delegat TurtStJe narourri posiaaec Kcma! bej je včeraj posctil zuna-cjegra ministra dr. Ninčiča. Izmenjane so hii'e ratificirane pogodbe o miru in prtja-te!;?tvii med ,!ugos!avijr> in Tnrčijo. — Mtetaica Rdečesa križa. 6. idbru-aria poteče 50 let« odkar je bilo ustanovljeno drušrvo RJecega križa« (J$tanovna situpšćina =»e }& vrši:a v svečani dvorani beogradske obcine. Proslava SOietnice oc vrši dne 7. iekruarja na tetem kraju >h v isti dvorani, kjer je bilo društvo ustaoov- so pred 50 letu Proslavi bo najbrž pri-..'iivovii ludi iiManovitel! društva dr. Vladan. — liga i* pofciftNie tubcriuriiM* i* b a ustanovi jčna v Osi eku. V* odbora li--.. . nahatejo o*ij€W župan, oblasnu zi>- ' r nar in druge ugledne javnt — Kreću za razsta*o ▼ ftiadetfi?. r - r a itčno BriBi-MT-si \ o je odobrilo *r ::.c * - - * v v sra *umm fn rude kredit 300.000 D;»- >. -vrbo »rirrav za ra zstavo v hHade4fiji. Peaet ftdftčeca križa sriU» be-puncem. Društvo Rđe čega krila odot*rik> p-to. 10.000 Dio SF&MI be^BGcetr, ki se ciiiatak) v Bitolin rn okolici. — Fribed AJBenkance* > Daiauuijo. Apnia in rraja đospcio v Dalmacijo trije veliki parobrodi * izletnik* u Amerike, In po^etrj'* Daimacno in pref*vijo {rvočrtnice v Ji4nrtwUi> Parobrodi pristanejo v I>u-bromđra. — !¥aia vina na razstavf v fft-deiiijL Naši vinska proiavoaiuki so pidftiiii, da razstavffo v fSadelTii naša n«jbo«iša vina. — V HiioistrstT« prosvet« iwipravljajo L.chdiski Ui fvoiesorsid ukaz, ki bo v par — Oukurjui* M0K>;i3kiAi in«3turaB4ov. Za vel^ccHioCuc pia/mkg pruidde subJtiSki .7«ituracti veliko tkskuizijo po državi, ki to trajala 33 dnL Za re\nei^e maturante na bira ja ^uboti&kc* dzans pod»K>re. — Francciki poslanik pri ztmanjvm mu mzfru. Včcraj je posetil zunanjega ministra med drugim? fraseoski poslanik Grcsard, ki fte je mformiral o sej»*aiikii Male antant*:. — Spremembe v waanist\u nrnni&trsfr* icr. V wifiKtT9tru ver bo te dm izdan uLaz o ri^mc&titvi in imenovanju raznih u radnu k-A te 2« resora. — Spmmemb* pri beogradskih mSo^u-a/tAft. Beogradske -Novosti* priobčujejo v cedd^ki žteMlki na ćcau lista porocilo, na-blc ii^-no na čitatelje. N»vajajo iiaančne *premembc podjetj«. Ustanovljeno je novt> podjetje pod ioaeaom «Novcsti, štampArbkn < rovinir5ko knjilarako predujcće», Beograd. To podjetje je prevzelo vse posle. Beograd« ^ke «Xo*rosti» ?o postale sedaj last bi%aega totranie^a r«-t< »tia Nastala Peiroiića in frkupine neodvbeih radikakn'. — Kongres knjl«araarj«* v Pragi. Za ta** v^e^ok. i*cia -i.^ia i« b&lo visiic \ pri?: razne kulturne ir.uiiiicstudije. Pređ-%sem ]e dotoćeno, da >e vr»i mednaiaćni kongres knjigamarje\\ Kons3"es» i>rirefaio Leevr vojni zsodovin-6k. institut, dnrftvo tkbUoiik)v ia cskartlu grenLj. l^icca^ao s kon^jesjen se vrši veli- rA/.ta\-a knji«. Vodstvo kocjresa je pt> - ^-.'o jugoslovenske knjigaraarje k »ode-kvaniH ?n na razstavo. Docaa^a wa«a«r||aBska pevk«. Med t^^t najbcij^e wagnerfiafiffVe pc\k« spada ga. Mileea Štz&a ^tetar.ac ćjanka za^reb-$\e oi>ere. Ga. Mtteaa Su^h bta^ar ac je ro-' ■ -■ - Kriic\ oev. UčOa *e * aa iaj:z*?1> UA»benem zavodu in položila s« du-c^^hćbi Aonservatoriju izpitt 2 od£^nins itspehfini. Že ko* diiakinia se je sezr.aruia z ceni?lfiin rtpertoirjem, z Wajneriera pa se ie bavila v Unzn. kier |d bila prvfč ant:a-<:irana- F^> Lkizu **e je hotela vmiti v Za-greb na dooM^o opero, kar Jf m uapdo. rpreiela Je povatoilo na droruo «>pero v Clarr?!Madtu. Tu ^ ]C z vso sik> posvetila wa^ner«k«oiQ slogu in postaia prva jugo« ^lovenika waimeTiijanaka pevica. Po Darm-etadru je K^>st"vala na ot>eri v Frankrurthu in Marnhehnu. Nato se ^e vrniia v Zagreb. kjer pa je bfta zopet orfldonlena. fW tod *t ;t oJrvala w3Mnerru po"vabJb v Prago na •■ocSrtfe Narodno 1 mili. Dic pridejo v promet s 15. ieforuarjeiu. — Cekini na jiotu, X suša&ko luko pri* bpe te dni pošiljutcv naiili cakinov, ki se kuje ju v tranco&ki državni kovnici. Zlatnika v \redno&ti 20 Din bodo imeli n&pis v lati* Lici; na eoi >-trani bo kraljeva <-l'ka, na dru* gi državni grb in število 20. — Zelezniika nesreća. V koplju te ye 2. t. m. dogodila tcžka nesreća. Želczniški Čuvaj Ilija Jeitimović je caka I na vlak. ki je prihajal vz Kosovske Mitrovicc. Čakal je v bližin mesta poleg Vardar ja. Ko se ie vlak približal, je Jeft!mović neprevidno ttot pil na progo, stroj ga je zagrabil in vrgel v reko. Drugi dan w> našli niego\o truplo po« poinoma razmesarjeno. — Borbu za prostitutko. V javni hiai Luke Radovića se je odigrala te Uni krvava drama. Radi prostitutke Julke sta m» sprla trgovec Todor Janjić in častnik Mile Para« crnac. Med prepirom je castnik potegnil habljo in pričtl udrihati po trgovcu ki ae je branil s sekiro. V bo-rbi je častoik To« dorju odsekal desno roko in ga težko po* škodo\a! 11a vratu, takr> da je ne^rečni trgo* vec izkrv»veL Kcr je bil trgovec ugleden in ^poštovan v mestu, je umor povzroćil veli* I ko aenzacijo 10 razjarjeno prebivalatvo je hotelo častnika lm tati. Policija ga je Ie t> težavo resila iz rok razburjene mase in ga :7rr»čila vojaikim oblastim. — Krvav pretep v Dobruniah. Vćeraj jfc bffa v Dobrimjah neka predpustna prire-oitcv, ki je koračala u. običagiii-m pretepoin. Delavec Fraii 2imfk iz Bizavika je napadel rvosesin k^ve^a sina Antona Remca In me-&arskega vagerica DominLk^ I^mbergeria, oba tz Dcbnmj in ju s kolom udarll po slafvi. Oha so s režkimi pojSJcodh^Tni prrne-ijall v bolnico. • — Smrt najstareisesa Bo»anca. V ^o-"ogu je nedavna umri najstare)š! Bo^anec, Peter Mariać. Bil je *iar nad 100 iet Vsl sinovi in hčerke so mu umrlu Zatonm'o je, da ?e znal Marlčič brati in pisati. Iz Ljubljane — Planinski ples. Kakor vsako ietx>, je bil tuđi letos planinski ples prav dobro obi* fikaa. Planinci m njihovi prijatelji 90 &e ve* telil tako po domaće, kakor na plan mah, — l'ostrezba jfc bila dobra m tuđi prijatelji plesa *o piišli na svoj racu u. Dekoracija gornje dvorane je bila sicer lepa, toda žal im. planinska, kar je nekoliko inotilo razpo<-ioženje. Tud. smo gledt dekoracije v pri« meri z tiekoracijami planinskega plesa dru« ^ih let nekoliko nazadovali. Manjkale so Đ. pr. klaninske kočtce. v katerih so pred leti I prodajaie vrle plansarice razna okrepeila. Ta tuđi posetniki so bili po zunanjosti pre-; ' malo planinski. Par dam v narodnih no&flh in nekaj lovcev v lovskih kroj ih, to je bilo rkorai \sc pravilno opremljeno za planinski ples. Kjc so ostale mo^kč narodu^ nože in kje naše planinske irhance? Tuđi smućarji bi bili 5 svojim kroj eto gotovo snatno dvig» nili plan;n.sko feliko. Da pa ie bilo ra/polo* zeuje kljub otnenjenim medostatkora dobro, to kazali v ranih jutraujih urah vračajočf i se gost je, ki «0 jo še s-potoroa proti domu veselo iingzli. — - Sobotni ples IlirUlov, kl sa k vršll v uniotiski U\orani, ie uspel vsestransko, kakor ie bio pjicakovati. Damski odbor, ka-tereimi je naćelovaJm pokTOvne:iica ples« ga- dr. Majaronova, je upremil biitic in cvetličamo s prav izdacnism zaiogamu Pri-reditev so počastili ra^nl vjsoko dostojan-srveniki državniii m vojalkTh oblasti, kon-zidarrk /astopniki ruj:i, oniasti. predsta\Td-ki 4t\ioĐomnih orpni^acii In tuđi štsvjinl zastopniki odvetriHkega s-ioim. Neprisll)cria zabava se fe posebno razvila PO polnoči ia proti jutru. Akademska onriaditia *n povab-bern:i so prUlJ z leuo in distin^rvirano prir«-ditvUo v vs«h ozirih na svaj račun. Ude!«*-ba Je bila zelo \elika. — MaSa zadtiSaica za itrtjMut« kr»-IBco w*Mtmrio. ItalijansJo gnerain* konzola* v Uubiiani r*zg:laša: V ćč^tek dne 4. fo-broaria, trideseti dasi po smrti Nj. V. it*» lijanske kraljice matere, Margerite Savoj-s-ke, se bo vršil v Ljubljani ob 10. uri do-poldne cerkveui t/OTed v župni oerkvi 00. rV^ffčf^kanov (Man'irR trf>. Knezo$k«f Jjubijanski dr. Je??Kc podelt bfo«ohotno TadDji bfas?oslav, Kr. itaUjan^a aeceraJci , nonctrla: opozarja ćlarie itaiijanske nasc!-biae, da je njihova dolžnost prisostvovati lemu ^većanemu obredu in bo i^točasno ze!o hvaležen vssm, ki izkazejo s svojo prisotnostijo zadnjo ća^t nepozabni kraljici. Osebe, ki &o prejete tozadevno posebno vabiio. so naprošene, dz prineso isto s seboj, da iim bo mogel konzulat preskT-beti rezervirane sedeže. — Slrša ojak«. Pristop imaK> vsi člair, Odbor. 145-u — Kolo jusoslovenskih sesier v Ljub-Uurt bo imelo v četrtek dne -t februarja ob 16. redno odborovo sejo. 147-c — Predavanje v Geografskem društvu na univerzi. Opozarjamo ponovno na zani=» mivo snov, ki .10 bo obravnaval g. prof. S. Kranjec v svojem predaha ju: vGeopolitičen oris naše države*, ki ae vrši daucb ob 6. zve* cer v balkonski dvorani univerze. — \'si prijatelji geografije vabljeni. — Vetop prost. OriJentaJsfea ooc v Ljobljairi. S predpripravami velikiii dekoracijskth del po enotnesn nacrtu za to maškae je Ž€ pričelo. Vodilna barva dekoracij ie orani na in svetio modra, kar bo v zvezi z žarometi in raznoboinimi biivastimi žarnicasiii spremeniio veliko unionsko dvorano v Čarobno orijentalsko noć. Ves aranžnia bo imel značaj veiike&t pusti^e-ga korid in ^o vsakovrstne skup me rn maske prinrenie. Zato bodi geslo: Na pust-fio n^deljo 14. februarja vsi y »Unioii* na sSlavčevi ve-liki pustni korzo \- orijentalski noći. 144-c Udruženje juijoslovenskih inženjera i arhitekta, sekcija Ljubljana, vabi aa 6. btrukoMio predavali«, ki tt bo vršilo v petak, dne 5. februarii 1926. ob 30. uri v dmžabn&m lokalu sekcije v II. nadstropju | Kazine (vhod s Kcwig:resne«u trsa). Preda-val bo g. mg. Emil Krick o »PoSkodbi na z-elezniski progi Ormož — Hodoš, povxro-čeni po zadnji jesenski poplavi«. Po predavanju se vri*i istotarri članski sestanek v zadevi občcega zbora. Vabljeni so \"U čla-ni in po njih vpotani gost je. — Maškerada pevskesa druit%a »Sa-va< v Šcepan|l vaši. Vceraj U imelo raLado in agilno pevsko dru^rvo »Sava« v Šte-panji vaši svojo ptredpustno pri redite v y aostilni pri g. Novaku. Bila j e običajna maskerada s plesom, ki se je razvila v ani-miraao prireditev. Poset je bi! velik, maske zelo lepe. ftireditev, kl je v vsakem oziju uspela povoljno, je trajaia do ene ponoči in se je zaključila v tiajlepsem redu. — *\r« Strelišču* je priredil snoci pev* ski odsek Olepfcvalnega društva za Rožno dolino velik zabavni večer z bogatim spo* redoni. Vai pro&tori r.Strelišća* so bili že ▼ jgodnjih večernih urah natrpani občinstva, ki se je dobro zabavalo. Na »poredu je bilo pet je, kupleti m baletne točke. Občinatvo je igralce živahno aklamiralo. Plesna zaba> va je ob zvokih godbe trajala do ranega ju^ tra. — Rožnodolčani si želimo 6e ^cč takih večorov. — SeutjakoiMka KnjLeaic«. Ljubljana, Stari trs 11 Je Izposođila meseca januarja ; 4583 strankam 1S.184 knji4g. Knjižnica posluje vsak dela^titk od 4.—148. zvefier (ob sobotah že od 3. daljeV in ćb nedeljah od »,,10,—\i, dc^poMne ier iaposftiuje najlepše siovenske, sybrJiT\'a.ts3ce. če^ce, nemške, ruske, franeoske, angleške, italijatreike, esperantske knjise tor modne liste vsakonrjr, kdor se ladostno legitimira. Na rszpolago to popoloi bncnikl knjig. 148/n — Oropane izložbe. Sm>či Se neznan storilec s ponaTeiennn ključem oiprl izložbena otenJ krola-Ča Antona Preskeiia na Sv. Petra cesti in pobraJ ven razno bia^o. Od- i aesel Je vefi parcv HlaC. več čepić, o^.-rai-ntc in razno »armeučno arobndarijo. Skupna Škoda znaša 3000 Dm. O storilcu m sledu. ■i I „Par" aK ,#*&*" * AH kako je prebrisani Kocerar sleparil Ljabljančane Koccvarji ao znana figura v Ljubljani. Većinom a so kročnjarji, hodijo od gost i Ine do gostilne, ponuiajo svojo robo naprotiat in \-edno stereotipno potMvljajo: kupite, «par» ah }e pripetil te dni orožni* Akemu puškarju Leopoldu G. Sedel je v ne* ki gocitilni, ko j« pristpil Kočevar in ponudil svojo robo ntprodaj. Ker ie biJ mož sila vsiijiv, se je dal G. pregovonti. kupil je št<; vilko in ker ni zadel, še, eno; sledila je tret* ja, četrta, peta itd.. vse brez uspeha. Sanij Kočevar se je muzaI. Nenadoma pa je G-ja. pograbila jeza, s trdo s^o roko je prijel Kočevarja in inu iztrgal vrećico s btevilkami iz rok. Ta hip pa je tuđi Kočevar pobral svoja iili in kopita in izginil kakor kafra. Ko je G. pogledal v vrećico, je bil prese nečen. Vrećica je bila razdeljena na dvoje: na eni strani so bile številLe, na epar», na drugi številk© oa «nepar». Kočevar je znal tako spretno manipulirati, da je kupcu ved-po ponudil oni del vrećice, v ketero je bili baš nasprotna številka, doćim je druge šte« vilke tišćal v roki Policija sedaj podjetne-ga Koče var ja, ki je odnese! pete, zasleduje. Bilo bi umestno, da pregleda tuđi vrećice druijih Koce\arjev. Sploh bi se pa moralo zoprno nad!egovan»e gofctov po lokalih prcj» poveditit Od d a n e s - srede dalje elegantni filmski roman v 7, deliti Borba za moža v glavnih viogah lepl umetnid Laura la Piante in Kuth Qiirord. Film, ki je globoko zasnovan in delo izbornega re-iiserja, nam predoči u sodo dveh sester povsem različnega značaja. — Filmska oprema ]e jako razkošna —- ra2sipno živ- ■ ljenje v niši bogataša, — Predstave po- ■ poldne ob 3., pol 5. 6, pol 3. in 9. I x? Kino Ideal Iz Celja. — c Celje ie na Svečnico popolLjublianski Zvoiic iz Ljubljane. Na kolodvoru so ga prisrčno sprejei zastopniki oziToma pevci in pe\ke celiske G4asi»ene Matice, Celjskesa pe\-sk&gii društva pevskega društva ^Otjka«, pevskega zbora kat. Prosvete itd. Ob šti-rlh popoldne se je vr&il koncert gostov v veliki dvorani Cel^skega doma- KlJ'Jb z&nwt da se baš s&daj v Celju vrsižo plesne pilreditve druga. za. drugo, je biia dvorana rasprodana ter je zman/kalo vstop-nic. Pe\nsJcl z*>or ^Ljirbljtanskesa Zvona- ie obšrrni in ne tahki \-sporod abeolvtra! z redko rutino in točnostjo. Izvajanje ie iz-zvak) od točke do doOce viharje priznanja ter je moral zbor navrači §e par pesmi, ker občinstvo ni hoteio zapustiti dvorane. Vriemfu itooru je pevsko UruŠtvo ^OUka« poklonik-) Io\oriev venec s trobojnicarni O koncerta nam je obrubljeno podrobao poročllo. >-c Obrtnički ple^. V ponedeljek 1. februarja se iv \ Narodnem domu vrSil običajni obrtniSci ples. Kakor vsako leto, je ta tradicijone-lna prireditev našega obrtništva tuđi letos dosegla lep uspeh. Obisk je bil izredao velik. Ob zvokih vojaike godbe so rafa-i plesaželjni v pozne jutranje ure, neplesalci pa so si našli pri dobri kapljici zabave dovol]. V šotorih so s»tre-sie vTle sospe naših oibrtnikov. Moralen usi>eh je priToditev JosogLa, ^momega se-veda tuđi. Tafco zabavnih In prisrčne do-inačiii prireditev bi si žeiia še vdč. —c Sestanek ^lanov organizacije SDS za Celje — okoiico se vr§i jutri v četrtek zveče* pn Neradu v Gaberju. — Hlmen. V nedeijo se je poroci! g. Miicš PšenicuEk. trgovce v Celju, z gdč. Albino KovačeMp iz Hrastnik^, Obilo sre&el —c Hoda ženska. JuKjana Pav§=?k, brezposelna delavka v Gaberju, se je spr-la z delavceim Kvasom, katerega je v prepiru hotela zabosti z nožem. Pavškovo so zaprli. Kolesarsko društvo „Sava" (Občni zbor.) Včeraj se je vr^il v gostilni pri Kavčičii na Frivozu obćai zbor mlađeg? in agilnega kolesarskega dru&tva «Savu» v Ljubljani, Zborovenje je vodi I in otvoril njegov za« služni pradsednik g. BatjeL Po uvodnih pozdravnih fonnelnostih je predsednik na kratko ocrtal delovanje društva, ki si je te; kom enega leta dvignilo do odlične visine ter uživa med prebivaistvom &plošno simpatijo, G. Bat je! se je nato na kratko zahvali I dobrotnikora društva ter zaključil svo\ go» vor z apeloiii na člansvo, da naj bo složno in da naj dćluje v prospeh kolesarekega ••porta, predvsem pa v prospeh društva. — Občni zbor je nato prešel na dnevni red, na kar je podal svoje porocilo tajnik gosp. Gregorčič. Iz porodila posnemamo, da je bilo delovanje mlađega društva zelo uspeJU no. aSava» je priredila. \ preteklena letu več zanimivh diik, od katerili naj omenimo dir* ko dne 7. junija (57 dirkačev), dalje dne 21. septembra na progi Ljtibljana*TržiČ4»Ljubljtu na 80 km, katere ste ie udeležilo 25 dirkaćev itd- Društvo ie priredilo tuđi več izletov, dne 19. aprila ic pohitelo v Domzale, 28. ji* čija je poftetilo bratsko društvo ^Zarjj* » Zgornjem K^;!ju, cadalic izlet v $t. Vid ic dr. Danes stoje društvo 250 članov, in sicet 199 rednih ter 54 čla^it. Pri dirkah >o vcči# noma zmagdi društveni člani, med temi Mamio Hcrmaa (7. junija), pri damah Fani Batjel. pri dirki v Triič je znigal Nag^a Fran. Društvo je bilo prvo, kl je priredilo invalidske dirke. V moralnem cziru &o vs»: prireditve dobro ut-pcle, materijalni uspeh seveda ni bil velik. Navzlic temu pa zazna* mu je društro, kakor je razvidno iz poročila blagajnika, !ep pribitek, zakaj imelc^ ie 14.037 dinarjev 10 para dohodkov in 13.4S2 Dm iz* datkov, Prebitek in inventar droštAa ma* ?ata 7000 Di-n. Po porocilu blagajnika Dolenca je bil na prediog revizorjev i^reten občnemu zbo* nj absolutorij. Občni zbor je nato rn/motrv a! razne. aktualne zadeve in je že določil program letošnjih prireditev in dirk. Drultvo priredi več večjih kolesarskih dirk, dirko za scni# jorje nad 40 let, napravi pa tuđi vec izletov. NTfl občnem zboru &c je med drugim ^pro»» žila tudt ideja zgraditve =>portnega doma, kar je bilo z viharnim odobravnjem s»prc< jeto. Sam c. Batjel je daroval za prvi te^ meljni kamen «Sportnega doma-* 1W\ Din. Na občnem zburu se je razrnotrivalo tx«ii vprašanjc pristopitve društva k Savezu. Občni zbor ie sklenil, da društvo i v bodo* če ne pristopi k kolesarskemu podsavez«, cdnosno Savezu. — Vsekakor &e nam zdi trt stališče z o^irom na sportno sozitje opor* tuno. (Opomba uredništva.) Potem, ko so se vai udeleženci fotografirali. )C b\\ občnt zbor, ki se ga je udeležilo veliko članstva, zaključen. ti Sport Današnje vreme, — Kranjska gor«, ob 7. zjutraj. -r7 2" C termoimcter pada, pooblačeno, saninec ne- OgodCTL. — Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. H" 4** C> za zimski sport neugodno. Nogometne tekme. Zaniebj J. iebcruartai Oradj^n&ki \je včeraj v re\anžni lekmi j*> krasni igri porazil danai&ko Admiro s r, -. \ (2 : 0). Gole so zabili: Benčič 2, Giler 22, Bons-čič 1. Pr^a, -'. scbriKirui. Slavna : bipon-Uub, DunaJ 2 ; 1. Sparta : Radlicki AFK 9 : 0, VJktorija : Žiakov : Cehie VIII. 6:1. V Li^aiboni na Portugalskem je z?na-žia! amateursfci teatn Pra«e : Lisaboai s A : 1. Rezultati iiedeliskih teketn ua Dusatu so bili sieđeči: Amateurji : Viena -i : 0. Simmertog : Heriha 5 : 2, WAC : Waker 1:1, Slo^ran : Rudotfsfeufirt 0 ; 0, prt-kt-njeno po 30 minutL Hoirben v Ameriki poraiiett- ; r> Povodom mitinga AC Bostona, W •» je \T§ii v Bostonu je starta! tuđi glasoviti nemški sprinter Houben. Houben pa se na Iesenžh rleh ni zna5el in je prisu! na prosi 40 jardov sele kot peti na tJfr PrA m bt! MHkr (Harvard Unirersiijrl. — Odhod naše vojašhe smuške ietsm** valne vrste rta Češkoslovaško, Daoes do-poldne je odr^>tavaia na Ceškosbva^ks naša vedaška smuSca tekmovalna vrsta, kier se udelež! mednarođnth iekem v Sureni Smokcnncu v Tatri, znanom Češćem voja-škean smuSkera centnj. Telcmc se vt<5g ođ S. do 12. lebruarja. Udeieži se Je $ častni-kt in h po4čajsmtkov. Tekrrmiejo v 30 km patrnljnr tekraf, združeni s strelianjem in jxa v tekrrt: posameziriltov na 17 km. JZSS zas-SDpata dr. Kmet in Kveđer, ki sta vadila trening v Kransjski gorL Na kolodvoru so pozdravili našo vrsto načelnik gene-rataega štaiba in preds. JZSS. Na^a \-rsta potuje preko Rormnrte. — SK Ilirije dmžalmi večer dane^, v restavraciji ns. g\B.\nem kolodvoru (s'tek-'enl sa'an). Ob tej priliki razdeiitev daril iz zimskih jubilejniii prrreditev in lahko-atletskih tekem. Prijatelji kh'i?a dtjbrodošH! — Malo primere. DFC je tolkel jeseni Ju2tfs!avijo 11:0, Adinira ie od^uravila v so-fcoto Gradjanskega s 8:3, BSK je trAkel Admiro jeseni 5:0, Gradjanski pa 5€ je včeraj revanžiral ^ 5:1. Sokol — Sokolsko društvo v Štepaaji *ms\ priredi dne 7. l m. ob 4 pcpoldne pri ^r. Antonu Novaku svojo pre4pustno vcselaeo. Na sporedu godba, ples, korliandoi!, konfeti, šaljiva pošta itd. Dostojne maske de-hrođošk. VatMmo društvu naklonjeno eiv liinsrvo, da se pnreditve nmogoStevifai^ udeležf. — Oćbor. Darujte za Sokolski Tabor ^LW ć~Jl± ^^B Z Osram-zarnicami . k bolfši svetlobi! Strma 4. ________________________. »ŠPOK'ENSJgl KAR6D« dne 4. feSruarja. 1926: - -._______________________'__________________gtČV. £7. Gospodarstvo Žitni trg fTecensko poroćilo novos^uisk-e biasovnc borrc.) Pri slatocm prometu je osiala tenden-ca na žitnem tr^u pretekli teden neizpre-menjcna. Ponudbe so slabe, povpraševanja le manj. Inozemstvo ne kaže za na5e žito ttobeneca zanimanja. Dovoz na trg je slab, ker kmeiom ne Konvenirao cene in ker te napravia povodenj v.a polju veliko ško Ćo. Promet je zna šal 152 vagonov. Pšenice je bilo prodano 35 vagonov. Bačka in banatska pariteta Senta. ;c noti-fffcla 295—.*», pa tuđi 290. Ponudbe skoraj te! bik). Koncem tedna so kupovali po 300. Srenrsko so kupovali po issti teni brez t>o-Budbe. Vagonsko blago so kupovali domaji mirni, man?še količine pa tuđi drugi, in sicer veČInoma za relacijo Postojna. Bla^o ca rekah ni šio v promet. Notrralo je na Donavi 40o—3iO. Srbijansko blago na Savi In Donavi so ponujaii po ?93 "brez kjf>-oev. Brai^a ni kupovaia, ker je tair, mnogo blaga, ki so ga deponirali na-si izvozni-carji. Kor uze je bilo prodane 130 vagonov. Promet :e bil \ ečinoma s terminskim bia-com. Bačko prompt. blaco ie rotiralo !10—112.50 po postaiah. Ponudba au-ninidl-Jia. Inozemstvo se za:wma ?a naša koTUZo samo po nizkih cenah. Alsnišc količine Freni>ke^a baga prompr in za februar so kupovali po 142.50—141.-50. Inozemstvo ie vpraševalo po relaciji Postojna. in sicer §K> 178 EMn pariteta Postojna zacarinjeno. Braiia je notirala *25 Din ex Braila. Jaro koruzo so kupovali v ctanjših količinah iz-vozničarii za relacik) Postojna. Ter-rrinsko blazo 73. mare :e notiralo v irre7n-u l-x\ april 135—132. maj 137—5. Ehrnaj notrra I. št. po 270. Ponudba je slaba. ker m'ini ne rrorejo debiti pšenice, r>a tuđi pr?vpraSait>e ni večje. Ovsa je bilo proda-rega 4 vagone po 186. otrofcov 1 vagon po 12*"», poiiLKiba 125. Ječmena je bilo pro-danesa 2 v a gora, jari po 190, navadni 15?- V5a svetevna žitna rržršča kažejo slabo terdenco. ker evropske države, ki moralo žito uvažati, ne kupu^ejo in ker so na rarpolago velike količine amzriSkesa odnosno kanaćskega žila. Posebno rezervirana >e Arci na. ki je uvozila v dctcaifbrn rnarne količine žita. Argentjniia trudi imo-£O frmskega žKa. — 5 Nova amortizacija vo>e ^kotJc \" cifrcScciji državnih doigov >e bil-> prete-kli t*<3e?i naknadno zrebarrte obveznic \-o?ne Škode za amortizacijo. Amortizirana je bt-H vsa seriia. ST\5. —X Generalni inspektorat ostane. NeVi beojra-dski i i«: )e priob-čil napačno vesl. tda ie ffnairČTn odbor odfpravil senera'r.i tespektorat v fi lančnem friTristr Jako vije vrč. — z Veliki komadi vine Škode, iu sicer po 5, 10 in 100 tisoć dinarjev nominain« vredtiosti. Zamc-niava seda-n^ii obvezmk: z irovimi, ki ni obvezna, temveč fakultativna, se pričn« morda to, v iebruarju. Obvemice se bodo zameniale samo na zahtevo. Kdor želi obveznice zaraeniati, doibi posebne blankeie. —a: Veliki poeiladancki sejem v Zasre-bu. V Zagrebu se vrsi o4 21. do 28. marca l I. veliki pomladanski scjem vzorcev vina, avton;>bilov, iuspodcirsUih strotcv, radic-aparatov in luednarodna izložba p.a-katov. Uprava velesejma proa int>rali znašati 41,666.666.66. Davck na po* slovni promet je znašal 22,4S6.94O.b6 (pred* larrskiTri 20.314.466.12 Din) proti predviđenim 16,666.666.66 Din. Invalidski davck je zna šal 28,653.327.01 (predianskim 10.939.956.56) proti predviđenim 8.358.333.30 D*n. Komorski prfdavek je ^našal 9.913.*>5^.77 Dir>t v pro* računa pa je bilo predviđeno 4.179.166.65 dU nariev. —ri Zunanjc potaji to nc5i drls\n. Tri velike belgijske banke so poTmdile našemu prometnemu minstrstvu po«»cjilo v mesku 1^00.000 Din za nove želerniškc pro^e, v prri vriti za pro^o Kralj evo^K 3 ^kn, dalje za izdelo-valnico vagonov in za most Beograd* Panćevo. Posojilo hi bilo stropo finančno, ker dotične banke ne reflektirajo na riD-ve ^ap^a^•e. S pomočjo dru^ega po5-oiila bi se dogradila propa KTalj«vac^Mitrovica preko Raika. O teh pos^jilih ho razpravljal še mu matrski svet. —g Xaz&đcn-anje indeksa v avshijski \elefrgo\um. Zlasti ipdeks trgovirse na de« hel-o >c rnašal \* Avstriji v januarju 322 (le; ta 1014 == K»0> proti 125 v dt?cembTti 1925 in 327 v januar ju 1^25. Inocks je torej na^ ] zadc»val v primeri t januarjem 1925 xa 20 %. I Velibl pustni korzo - - t oriJraUlskl wmU - -14. febr. 1926 hotel ,UNION' i Da najbolji je to znaj, I Colombo Ceylon čaj! To in ono r Tragedija na morju V torek popoMne se je na morju v neposredni brHffni otoka Raba odigrala pretresliiva trajedija. Omemenega rf"ne je otooli 16. plula po morjn ir.ala barčica, v kateri je Mio 7 o*eb, med niinn »akonca MaScarin. 34Ieini mori Peter m lei>a ter Tn!ada niegova fena Lucija, 5 katero se ie Wl neda\TK> poročfl. Mor)e je bilo mimo, Maden vetrič 5c božal valove in se ]*> igraval z njem. Nebo je bilo jasno, tupatam so se podili sivi oblalki. Mimo je plula barćica: veslači so se glasno posovariaH med seboj, mlada zakacea pa sta prepe-vala neko pesem o iinbavi. Tako se je Čo!-nič mirno z'fbaje bliža! obali ctolca. Nena-doma se je čolnič, jedva ne&aj metrov od-dai;en od otoka, prevniil in vsea sadem oseb je pa.dlo v irorjc. Vsi ponesrečenci so se skušali resiti in so plavali k obalu Peter ie hitel svoji ženi na pomoč. ki se je, nevešča. davanja, potapljala. To ic postalo za oba usodno. 2ena se )€ v smrt« nem straliu oivlenila svoiega moža za ATat. Peler je skuSal dalje pla\*ati, toda njegova mx>č ic privela pecati. Še nekaj metrov. potern sta se prJčela mož in žena potapljati. Smrhia borba ie bita kratka, zakai lonalu so Mi pogoltnili vaiovi. V Kt-ćevitem objemu sta se združila v smrti, prerezajerča. *>e k mor&kemu dnn. Morje je zahtevalo tuđi tretjo žrtev. Utonil ie tuđi I2letni Fran M-aJkarin, ki ni v/držal do obati. Ostali triie so 5e resili. Tragfčna i?mrt nilade dvojice in nesj&čneffa dečka ie povsod vz"btpdi!a spic^no sočutje. Praskava bomfaonskega skandala Ne srno poro»ča.lir kako 50 verski famaiHci v Bombonu bicali župnika Deno-versa. Ta kulturni skandal se je razvi! se-■daj v zanimiv proces, ki xbuia v Frakciji, pa tadi po drugiii državah splošno poeor-Dost Pred diie\1 je prišlo do prve konfrontacije n2sxečne žrtve s ianaticaimi pripadnik! se4cte -.Solzric Maiere toažie«. Ot*a mo5ka, ki sta pomagala ženskam bičati rup_ nika, sta v preis^kovafnem zaparu, ženske so prišle na povabik> vr. BoT\teaiixa v Mc-lun, kjer iili ie čakala mmožšca radovedne-ga ćbčinstva ter i ih .ipremila med prepc-vanjem pesmi o bfrrnbonskcm ž?m>niioi do sodr.e p^ače. Tami so čalkali fotografi, ki j>a r»ao imeli ^reče. Ženske so namreč zakrile cArrsze tako. da .v> na fotografi]ah podobne musti mm &k:m sG^rsin. Obrari s« sploii ne \id^io. &.m *o zaskdaii obioienci pred seboj bombonskega župnHca, je prešan jal žirptifk drugače. Cim je tegla, zvečer spat, se je začela postelja pod nio ^Tteti m župnžk se Je pojavfl ter jo zaćel nadleg'/vati s svojim Ijubimkarnern. Rofcerto\-a je vdova. Ne dolži sicer žuimiI-ka, da bi bil povzročil tuđi smrt njenega moža, pač pa je kriv, da se ji Je ubogi mož prikaza 1 z okrvavljeno gtavo. Sodnilc 30 je vpTašal, da-li jo žtipnlk še preganja, nakar Je odgovorila: »Ne, n:č več me ce prehrani a, ker serm hndiča premasala. Vsak večer mofim ro-žnivenec in fzzovaTjain. formulo, s kaiero je izza?ijal h^dića papci lem XIII.« Drugi obtoženec doiži župnika, da mu krate fosfate, namreč fosfate iz njegovih" Iastnih" kosti. Maž je čuti!, kako ntu peša?o moči. »Ali čutire slabost tuđi zđaji?« ga ie vprasal sodnik. — ^2^dai ne. veni pa, da se me čez četrt ure zopet loti.« Zupnrkov otivetnik uarcem fioce cbtožlti nr-di Marijo .Merrninavo, ki je dala inicijativo za napad, toda obtojrenci nočelo o tem ničesar sisali. Vso od^ovtJmost prevzame-jo ntese. Ženske iz Bordeauxa so p-rinesle 4 sebej polne ^cekarje^ jesivine in so po za-?!išanju: v sodni d^-orani mirno jedle. Pre-bivalstvo Meltma Vrh je spremfjalo korporativno na kolodvor. Spotoma so Iiudie prepevali nalašč zato z-ložene "pesmi, ven-no na trgovce z belim bla-srotn, ki po-5iliajo v tnia me-sta ni I ado! etno moško in Sensko deeo ra vef-ficomestne raz-u^dance. Drugi so zorpet svetovaii pr»]ic£*l, da pazi na ^ocvn-ce. ki so v zadnjem časa odpe-liaii deco in nato izsiljevali od roditeljev dename odkifprrine. PoHct?a >e v enem sitfča.Ki res ssa^ledila take^a zločinca, m pa m^sla raz.ias-niti ostalih številnih iii-irčafev. Zdi se. da 70 sedai policfja odkrtfa pravo ^m^er. Pred dne vi je detektiv beo-grafe-ke i>oHciie zasiedoval elegantne sca gospoda, na/boli?e bec^radske dražbe. Gospod se je pribliieval solski deci in pr©d-lagal sinu tr?ov>;a Milana Petkovlća, na? nvu s^edi v kino, kjer bo gledal predstavo Pat in Patachona. Deiko se je od-zvai po vabi! u in prisos-tvova! predsta\"i v družbi gimnaxfjskih prijateljev. Med predstavo je e'esantri! sospod božal miadeg.i Petkovića in mu obltubljal, da bo \-ide! samesa Pat Paracliona in da sa popelie na Dunaj. Pri 'izhodu ie čakal detektiv, ki re gospoda povabil na pclici-;o. Urad-r.iki so elezantneffu sf^?ix«ia. re-n:el;;io zaslišaii in knialu u£0*ovi:i, da iTna-k> ofpraviti z ze!o nevarnim čtovekom slabih nagneri, ki irra.bl.ia mladoletno deco «a zioćhis4(e trzitke. !\>lici.ia. ie nada'ij£v;iia s s\o>iini pre-iskava?rni v te; smeTi in prišla do Cisto ne* pričakovanih zaklruekov. V blizini Beojcra-di stoji nova \Tia, v kateri se sesta.'aio član": najviSje beogradske družbe. k>eT vr-5o ba.kanali>e in se vđaiajo nainii^koTnaiFim oigija1^!- K tern prireditvam so imeli do-stop tuđi pokvarienci, ki se pečajo z rola-doletno doco. Zdi se, da je ta strast zafela rajone povojne dobićkarje v Beogradu m da bedo odkrK.ia beogradske policije učin-kovaia kakor bomija. Beojrrads^a pablika, ki je žeina. senzacij, bo pris-a na svoj račun. Polfci.^ka poi7\'edoArania so tako fid-prcdovala, da bo v kratkem sodna rasprava, na kateri bodo prišle \5e sirahote bex>gTad??keg:a nenroTarnega živijena na dan, raT-galiena. X Sajdbe iz ledene dobe na Moravskem. V Predmostu in Viateraicu tw Morav^kcn j© profesor dr. Ahsolon, vod ja derclneg« museja ra Moravsko. cxlkril važne sledovc iz ledene dobe. Njegova odkritja so vpK* vaJa tako scnzacijonalno na ves sve*, po« sebno na Ameriko, da «© je za ođkritja xa* ćela zanimati država Wisconsin ter s4rkniia omogoćiti dr. Absoionu nadaljevanje mr* iskavanj. Amerik* je stavila učeniaku že svojo pogojc ki ao pa sevrda v prvi vrsti bpeicuJa.trrnoga značaja. Ce bi prišlo na da-* kaj posebno važnega, bi relela Anaerika ^?• pre^eljati v svoje muzeje, če^koslova^ka republika pa naj bi gledala skozt prste. Ra<£. tejja se je odločila praška vlada pToti eme< riškemu predlogu, ker hoće, da ostanejo \-se priče davnih časov doma. \'erjetno 3^, da. bo vlada strna pod pri a a4ccijo za nsđa* Jjevaoje rarLskavanja ter omogočila. da se preocsejo predmeti, ki imajo važno zgodo« vinsko vTcdnost, v domaće muzeje. / v /// iyst///f/f? i* eden pat nogavlc s ligom a znamko (rdtčo, modro a!| ilito) „ključ" raja kakor itirj« pari drugi h> Kupite eden par, pa bos te ve-f ovali. Nogavice brec žig« , . JJfač* ao ppnarel«?- / UNDERW00D pisalni stroj, nad 2,000.000 sfrojev v rabi. — Zastopnik Lud. Baraga, Ljubljana, $clenbnrgova ulica 6 T1£?" RADIO aparate in sestavne dcle. ima v zaiogi FMHfC BAR. LHibtaiia, Cankan«vo nsbffžjt sttv. 5 Štvflja ?jre štvat r;a ». 3f»2 Več dobrih mizarjev za fino forniraao :n poli^ rano pohišt-vo — i5če A. Amann. tovama pohi^ štva, Tržič. 39T ffewm%\\v6m akutni in »ronični, bolečinc v ko, ACViUftlUCUI ste|1t zbadanje, otrdclost tilnika želodčne krče, glavobo!, protin, ishias in nevralgijo vsakc vrste ozdravi najzancsljiveje rasU obUt ^L dovoljen od ministrstva zdravja v Beogradu. Preranoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdra-vilnost. Originalna škatlja stane Din 25 fn se dobiva po skoro vseh lekamah in drogerijah. V no-tranjosti države ro povzeiju. Dnnta gtMa bwnt. SWH Tkalniški strokovnjak 1S StoVGfliiO se išče za majhno tkalni-co platnin in pavolnin, za takojšnji nastop. Zahteva se daljša praksa in organizacijska zmožnost. Jugoslovansko državljanstvo prednost. Dopisi pod ,W.E.Q225- na RUDOLF MOSSE Wien I., Seilerstatte 2. Damska konfekcija in modni salon TKnnf* Mtstel trg Elagovi in svila v zalogi. Hair-^lje etn« Prvovrstm datoi Naj stare jša slovenska pleskarskt in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljabljtot »tmasta cnti 15 m 6o5pwwUta c 2 !^^> metnem kraju — kupim ah \7,amem v naj em. — ' Dopisi pod «Dobroidoča ( trgovina.A"??« na upravo «Siov. Naroda». Devofku /a sav kućevni posao, pranje rublja, i da raru^ me posao u bašti —. traži mirna obitelj ur, pJatu od Dm 350.—. — Ponude na ;:dresu: B. Valtrović, Zc; < tnun, Novogradska br. 7. \ 361 i ----------v*—*---- ' 25,000 dinarjeT ; posodim hišnemu gospo* da.rJTi za stanovanje dveh sob in kuhinje — even* tuaino dve prazni sobi s souporabo kuhinje. Po- J n-jdbe pod »Brezobrestno posojilo 536» na upravo «Slov. Naroda*. MMMM«MMMMMMMtMMM Kupim (okomobilo malo rabljeno, v popolnoma kom-pletncm stanju, 60 HP, največja stalna moč, dalje 1 polnojarmenik, brzotekač, 65 cm širine. Ponudbe na: Anton Jakom!ni, Kočevje >MBiwaswai"i^B^HPiWBi^H^aB%iaaMH Maiaowei*l epohalni Ina petrolafska plinska svettliki, »AIDA* i \xm lamice 200-500 svec moči. Krasna btla luc. Neznatna po-raba petroleja Sveli kakor elektrika! „AIDA" sc rabi za lazsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, šoi, eerkev, dvo-riSč, \Ttov itd. itJUOA» je prikladna za najmanjše in največje, prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma O T SVARC i drug ZMatB, Preradovltaa ulica 1 — lžčcmo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — wm- VSAK HOĆE -*■ napraviti svojhn s prinernim dariknn veselje in to je Ie mogoče, će iste kapi pri tvraaJ Josip Petelinc, Ljubljana, ki ima veliko zalogo žepnih robeev, rokavfc, nogavic, pletenlne, kravate, srajce za gospode, toaletne potrebsane, samoveznice, aagIdtoe šitone, fine klote, vezenine, čipke, torbice, nahrbt- nikc, palice in še laltka drugSi lepih in potrebnih stvari po znatno znižam ceni. £ T Na malo! Na veliko! Pletilni stroji ncmftkega izdelka patent „Td^al1* z jainstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletcninc imdijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tuđi s stanovanjem edino lepri F.Kos,ljaUjaiiUiMii.!> Generalni zastopnik. NARODNA KNJIGARNA . Praiarnova uHca it. 7 ——— Vsled odpovedi lokala globofco znižane cen^ za vse pisamiške in šolske potrebščine, papiT, trgovske knjige, stare leinike Ljubljanskega Zvona ter leposlovne in druge knjige. Ugodna prilika za iole In knjižnice. pioioioioioioioioioaoioioiu Jefthnba. Na osnovi zaključka gradskog zastupstva od 31. marca 1925. raspisuje ovo gradsko poglavarstvo pismenu jeftinibu za gradnju kupališta na Delti, na dan 12, veljače 1926. u 11 sati do podne. Gradnja je proračunata na 458.437 Din. — Predračun, nacrt i uslovi za ovu gradnju stoje interesentima kod gradskog gradjevnog ureda na Sušaku za vrijeme uredovnih sati na uvid. — Kaucija iznaša za domaće 5 po sto, a za strane pred-uzimače dvostruko od ukupno ponudjene svote u gotovom novcu ili vrednosnim papirima po čl. 8S. zakona o državnom računovodstvu, te se polaže prije licitacije kog gradske blagajne na Sušaku. — Nudioci su dužni predočiti predsjedniku komisije uve-renje o prijavi preduzfmačke radnje za ovu godinu, zatim dokaze, da sa podobni za javnu licitaciju u smislu čl 87. zakona o državnom računovodstvu, potvrdu o položenoj kacili, te uverenje o uplati poreza za. tekuče tromjesečje. Propisno sestavljene sa 100 Din. biliegovane ponude imadu se predati do odredjenog s^.ta licitacue u uruc-beni zapisnik ovog poglavarstva. — Na zakašnjele, nejasne i brzojavne ponude ne će sa obzir uzeti. Načelnik: Kučić v. r. Urejoje; Josip Zupaa$