TMJLKTOH : OORTUtKDT 2870 NO. 200 — STEV. 200. Entered *s Second OhuM Matter, September 2L 1008, ti the Poet Office «t Hew York, N. 7.. under Act of Congress of March 8, 1878. NEW YORK, THURSDAY, AUG UST 26, 1926. — ČETRTEK, 26. AUGUSTA 1026. TELEFON: OORTULETDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIH XXXIV KRITIČEN POLOŽAJ NA GRŠKEM Diktatorja Pangalosa so spravili v ječo na otoku.— Nova vlada je pojasnila, da je bil odstavljeni grški predsednik v Atenah v nevarnosti. — Časopisje svetuje Kondilisu, naj da usmrtiti Pangalo-ta. — Za razveljavi jen je grško-jugoslovanske pogodbe. ATENE, Grška, 25. avgusta. — General Pan-galos, odstavljeni grški predsednik, je bil premeščen iz Aten na otok Egina. Oblasti so navedle kot vzrok za to, da je bila osebna varnost generala o-g rožena, ko se je mudil v Atenah. Žena Panga-losa, katero so spoznali ljudje, ko je obiskala svojega moža v vojaški bolnici, in general sta bila predmet sovražnih demonstracij. Nekateri de-monstrantje so pljuvali na generala. Prva konferenca generala Kondilisa s političnimi voditelji se je za vršila včeraj zjutraj, ko so se vse stranke dogovorile, da je edina rešitev koalicijska vlada, obsegajoča vse voditelje strank, ki naj bi razpisali povsem proste volitve. Nadaljna konferenca pod predsedstvom admirala Konduriotisa, ki se je vrnil iz Hidre, se je vršila zvečer. Admiral, ki je začasno prevzel urad predsednika, se je izrekel v prilog koalicijski vladi. N Vprašanje ministrskega predsedništva take vlade najbrž ne bo težko. Vrjetno je, da bo ministrsko predsedništvo poverjeno generalu Kondilisu, ki bo prevzel tudi vojno in mornariško ministrstvo ter imenoval civilne podtajnike. Predlagano formacijo koalicijske vlade so včeraj ugodno sprejeli trgovski in industrijalni krogi Grške, obenem z delavskimi organizacijami. Po-slali so skupno delegacijo generalu Kondilisu ter priporočili čim najhitrejše zopetno ustanovljenje normalnih razmer. SOFIJA, Bolgarska, 25. avgusta. — Z grško-bolgarske meje so došle semkaj informacije, da je čuti od včeraj popoldne od dveh močno streljanje iz grškega ozemlja severoiztočno od Soluna. BEOGRAD, Jugoslavija, 25. avgusta. — Tukaj se glasi, da je večina grških listov zelo navdušena vspričo padca generala Pangalosa in da svetujejo generalu Kondilisu, naj da usmrtiti Pangalosa kot je dal slednji usmrtiti Gounarisa. Slična usoda naj zadene tudi tovariše Pangalosa. Potniki, ki prihajajo v Beograd, poročajo, da so čete vsepovsod pripravljene, kot da se pričakuje proti-revolucije od strani pristašev Pangalosa. Jugoslavija je prepričana, da škoduje pogostost grških revolucij ugledu Grške v inozemstvu, ker ne morejo druge dežele vedeti, če bo vlada rešpek-tirala pogodbe, sklenjene od prejšnje vlade. Dva važna grška politika, general Metaksas, monarhi-stični voditelj, in Papanastasios, voditelj republikancev, že zahtevata razveljavi j en je grške-jugoslovanske pogodbe. DUNAJ, Avstrija, 25. avgusta. — Grška revolucija ne napreduje tako gladko in uspešno kot so nameravali oni, ki so strmoglavili Pangalosa. V revolucijonarnih vrstah so se pojavila nesoglasja. Blaznež razstrelil Pittsburško banko. Bomba, katero je vrgel blazen bandit, je poškodovala 120 ljudi. — Na tisoče ljudi je pridr-lo na ceste v srcu trgovskega okraja. — Blaznež je zahteval $2000. PITTSBURGH, Pa., 25. avgusta. — Ves razjarjen, ker niso hoteli vnovčiti njegove note za $2000, je včeraj popoldne krog tretje ure Collins Barley vrgel bombo v tukajšnji Farmers' Deposit Savings Bank. Eksplozija mu je odtrgala glavo, ranila na Veliko nesoglasje v franc, kabinetu. Razlika v naziranjih Brian da in Poincareja glede zunanje politike bo lahko postala usode-polna. — Stranke levice podpirajo Brianda. PARIZ, Francija, 25. avgusct. Vmešavanje ministrskega predsednika Poincareja v nemško-bel-gijske razprave glede povratka Eupena in Malmedv Nemčiji, ki je vzbudilo tako ostre kritike onstran Rena, smatrajo v Parizu za znamenje težkoč, ki se bodo kmalu pojavile med ministrskim predsednikom ter zunanjim ministrom Pastorek usmrtil svojega očma. Louis Jacoby je hotel pretepati svojo ženo. — Na pozorišče je dospel mladi Kassheimer, sin iz prvega zakona ter zabodel očma. je smatralo za bistven pogoj podpore radikaleev, v se večji meri Jones. Jones ni poznal Barleya. Brez vsake besede je tujec ponudil kos papirja, na katerem je! kot pa navzočnost Herriota in stalo par čačk ter številk, ki so Sarrauta v kabinetu, značile $2000. Ker ni mogel Jones Sedaj pa je opaziti znake, da se razumeti, kaj želi tujec, ga je ministrski predsednik ne zadovo-vprašal za pojasnila. Odgovor je lji z veliko nalogo, kako rešiti fi-bil: Dajte mi $2000. I nančne probleme dežele, temveč Jones, ki je postal pozoren, je da skuša voditi tudi zunanje za-pokazal noto par drugim uradnikom. Poklican je bil stražnik Oit- Italija pobasala privatna posojila. _________ t Italijanski zakladnis k i urad je pobasal v svoj žep $100,000,000, ki so predstavljali privatna ameriška posojila za izboljšanje industrije. CHIASSO, Švica, 25. avgusta. Dennr, katerega so si izposodili italijanski industrijalci v Združenih državah, da nanovo zgrade produktivno silo Italije, je prišel na temelju nek« postaev. ki pa je ostala v inozemstva nepoznana, v italijanski sakladniški urad. To trdi skupina italijanskih liberalcev, Vu so otvorli kdnvpatijo proti vladi Musaolinija. ' bil objavljen v Italt ji. ker prepoveduje to cenzura. Dekret datira z dne 10. februarja ter je bil izdan ob času, ko je sklenil grof Volpi zadolžni fun-dacijski dogovor z Združenimi državami in ko so bili otvorjeni ameriški krediti ne le za italijansko državo, temveč tudi za italijansko industrijo, potom italijanskega kreditnega zavoda. Skupno svoto tega ameriškega denarja, ki je šel v tej obliki v Italijo, cenijo na približno sto milijonov dolarjev. Liberalna opozicija trdi, da so bila dovoljena ta posojila večinoma v domnevi, da se jih bo uporabilo za nakup jekla, bombaža, premoga in surovega gumija, da pa je šel denar na temelju dekreta z dne 10. februarja v italijansko zakladnico, ki se je obvezala, da bo preskrbela dolžnikom po,-trebne dolarje za plačevanje obresti ter odplafevalne pristojbine. man, ki je hodil po koridorju. Ko so se štirje možje približali k oknu, kjer je stal Barley, je stopil Oitman k njemu. Ko so mu pojasnili, da je predloženi list brez vrednosti, se je u-maknil Barlev ter mrmral: — Dajte mi $2000 ali pa vas spravim iz biznesa. Sluteč nevarnost, so se štirje uradniki vrgli na tla. V istem trenutku je položil Barlev svojo torbo na tla ter jo sunil z nogro v zrak. Ko je padla na tla, se je za-vršila strašna eksplozija. Panika je zavladala v poslopju, v katerem se nahaja banka, v sosednjih poslopjih in tudi na vseh bližnjih cestah. Eksplozijo se je čutilo v vsepovsod po trgovskem okraju dolenjega mesta. Banka, ki je podružnica Farmers' National Bank, enega glavnih finančnih zavodov mesta, ima svoje prostore na Fifth Ave. in Wood St., v srcu finančnega in trgovskega o-kraja. Ko se je završila eksplozija, so pričeli padati kosci stekla, mra-morja in drugega materijala na pešce na cesti. Xa stotine preplašenih obiskovalcev in uslužbencev v poslopju je skušalo priti na cesto. Xa tisoče nadaljnih ljudi je prihitelo iz sosednjih hiš, gledišč in proda jalen. Kmalu so bile ceste natlačeno polne. Poklicana je bila požarna bram ba in obveščene so bile bolnice, a rešitelji niso mogli priti na lice mesta, ker so bile ceste natlačeno polne ljudi. Ko so dospeli prvi policisti notranjost banke, so našli truplo Barleva skoro raztrgano na kosce. Bil je obglavljen in del njego ve lobanje so našli v kletki blagajnika. Med razvalinami so' ležalo najbolj resno poškodovani, dočim so skušal manj poškodovani ustaviti tok krvi. Ko se je posrečilo ambulancam priti skozi ljudske mnošiee, so spravili v prvo ambulanco Oit-mana. ki je stal poleg Barleva ob času eksplozije. Bil je preluknjan od krogelj ter je umrl deset minut potem ko so ga prevedli v Mercy bolnico. ; £ • . j.-,^ ' Policija domneva, da je bil Barlev; je preti**- da- b*r-raw»trelil •• -JSS 'Š ska vojna Žena, sin in sosedje trdijo, da f Briandom glede vodstva franco-smrt George Oitmana, posebnega' ske zunanje politike, stražnika, poškodovala resno 20 Navzočnost Brianda v kabinetu oseb, sto nadaljnih lažje ter delo-* je bistvena točka, če hoče biti ka-; končala štiri leta trajajoča zakon-ma uničila notranjost banke. Bar- binet deležen podpore v poslan-ley je bil begunec iz Mavview o- ski zbornici. Čeprav ni Briand krajne umobolnice. j sam odločen politik levice, je nje- Kmalu po tretji uri je prišel gova politika glede Locarna in Barley, ki je nosil majhno črno Lige evangelij radikaleev in tudi ročno torbo, v čekovni, depart-(socijalistov. Njegovo nadaljno ment banke ter odšel k oknu, za navzočnost v zunanjem uradu ob katerim je stal blagajnik Everett _ času, ko je bil stvorjen kabinet, se VEČINA ANGLEŠKIH PREM0GARJEV VZTRAJA Premolar ji se niso dali z voditi za nos. — Laži podjetnikov so popolnoma zgrešile svoj cilj. — Prijavljeni delavci niso prišli na delo. — Nad pol milijona premogarjev še vedno štrajka. — Policisti v premogovnikih. LONDON, Anglija, 25. avgusta. — Povratek stavkujočih premogarjev na delo, ki ga je objavilo meščansko časopisje na temelju trditev delodajalcev, se ni udejstvil. Stavkarji vztrajajo še naprej in njih namen je nadaljevati z bojem, dokler ne bodo delodajalci pripravljeni skleniti dogovor z njih organizacijo. Prenagljena poročila o zmagi podjetnikov so deve. Ni dokazano ter niti direktno namignjeno, da je stališče ministrskega predsednica nasprotno stališču njegovega zunanjega ministra v zadevi Eupena, a razlika v politiki obeh mož izza vojne je bila tako velika, da se zdi številnim skoro nemogoče, da bi mogla dolgo časa voziti skupaj. Tekom zadnjih par dni so vpri-zarjali razni nacionalistični listi, ki spadajo med najmočnejše pristaše ministrskega predsednika, prikrite napade na zunanjega ministra ter njegovo Locarno politiki. Stališče Nemčije glede Eu-pen zadeve je služilo kot izvrsten predmet za notranjo kontroverzo. Nemška teza se glasi, da dovoljuje Locarnska pogodba miroljubno preureditev zadev na za-padni meji. Razlaga francoskih nacijonalistov pa se glasi, da to ni res, temveč da ustanavlja in jamči ta pogodba status uoo. Ta druga razlaga bi gotovo preprečila preureditev Eupen-Malmedv meje, tudi če bi Belgija kaj takega želela. Na vsak način je skrajno nepri-lično, da se je dvignil na predvečer težkega posla, da se spravi Nemčijo v Ligo, unel v Franciji stari prepir. sodnika radi slabega ravnanja. V vseh slučajih, razven v zadnjem, pa je umaknila svojo pritožbo. kakorhitro je hotel sodnik poslati moža v ječo. Pred pol drugim letom je sodnik vendar poslal Jacobvja v ječo. Ko je sedel tri dni, je šla žena k sodniku Doyle in ta ga je oprostil pod pogojem, da stanuje v pritličju v eni sobi, dočim naj bi imela ostala družina na razpolago druge sobe. Že dva tedna po odpustu iz jetnišnice pa je Jacoby zopet napadel ženo. Kassheimer, ki je moral pogosto braniti mater pred napadi očma, je bil včeraj baš v kuhinji s svojo polsestro, ko je prišel Jacoby pijan domov. Mrs. Jacoby je bila takrat v neki bližnji prodajalni. Ko je njen mož čul, da se USMRTIL SVOJEga očma Ko je petdesetletni Louis Ja-cožv iz Richmond Hilla na dvorišču napadel s krepeljcem svojo ženo, je prišel na lice mesta 18 let stari Joseph Kassheimer, sin Mrs. Jacobv iz prvega zakona, da pomaga svoji materi. Prišlo je do pretepa med obema moškima, tekom katerega je mlajši starejše- ,„| , . . -ga zabodel v prsa. Jacoby je kma- Prisla prav posebno iz Mottinghamshira. Iz Mans- lu nato umrl. | fielda so sporočili delodajalci že predvčerajšnjim, s tem krvavim dejanjem se je da je podpisalo 12,000 premogarjev nov kontrakt, v katerem so določili delovni dan sedmih ur in pol. K temu so prišla še poročila iz Derbyshire, Leicest-je dala žena svojega moža šest-1 ershire in South Walesa, soglasno s katerimi so krat ali sedemkrat spraviti pred Qe vmili številni premogarji na delo. Kot je se je izkazalo včeraj zvečer, so bile vse te trditve izmišljene, da se zvede stavkarje za nos ter izigra delavce v enem okraju proti delavcem v drugih. To je popolnoma v soglasju s prizadevanji premogar^kih baronov, da sklenejo mesto narodnega dogovora, ki ga zagovarjajo voditelji premogarjev, dogovore za vsak posamezni okraj. Danes morajo priznati celo podjetniki sami, da so obstajali številni tisoči delavoljnih le v domišljiji podjetnikov. Oficijelne številke lastnikom premogovnikov navajajo število premogarjev, ki so se vrnili na delo, z 2744. Tudi to majhno število pa je še pretirano, kot so ugotovili uradniki federacije. Soglasno z. informacijami vodstva stavke je v majhnih rovih zaposlenih kakih I 200 premogarjev. Kot izjavljajo uradniki federacije, obsega večje število podjetnikov tudi pumpa-vrača, jo je pozval naj odpre vrata u ter delavce> zaposlene pri reparaturah, ki niso njegove sobe. Ker tega ni hotela i i. v - . i f, . r „ _ * _ storiti, je popolnoma razbil vrata.! vključeni v stavko. Ker stavka vec kot 900,000 Žena in sin sta zbežala na dvo-j premogarjev, je število, katero so navedli podjet-Jacoby jima je sledil ter niki neznatno. MANSFIELD, Anglija, 25. avgusta. — Lastniki premogovnikov hočejo sedaj poskusiti ustrahovati stavkarje v. V različnih rovih so nastavili posebne policiste, ki naj bi navidez ščitili lju3i, ki so pripravljeni delati, kojih naloga pa je dejanski pro-vocirati stavkarje ter jih ustrahovati. Pričakovani učinek pa je popolnoma izostal. Boji med črnci in belimi. Tekom bojev, ki so divjali včeraj med belimi in črnci v Sharon-ville, O. je bil župan mesta njen. ra- risce. obdelaval svojo ženo s krepeljcem. Tedaj pa je priskočil na pomoč mladi mož in tekom boja je bil Jacobv zaboden. Kassheimer je bil pridržan pod obdolžbo uboja. Mackenzen bo cbiskal kajzerja. AMSTERDAM, Ilolandska, 25. avgusta. — Maršal Avgust von Mackenzen, voditelj nemških armad, ki so zasedle Romunsko, je dospel semkaj. Njegov namen je obiskati prejšnjega nemškega *kajzepja, sedanjega dezerterja Viljema v Doornu. Žrtev nepostavne opera-racije. Truplo mlade deklice, ki je u-mrla v soboto popoldne v uradu ' dr. Jaques Alperja na Madison 1 St. je včeraj identificiral v mr-! tvašnici kot Miss Francis Young i njen oče, Henry Young iz Bronxa. Dr. Alper je bil aretiran, ko je sporočil policiji slučaj. Sodnik Ford ga je dal zapreti brez jaruščine, Češ, da je on povzročil smrt deklice. Policija izjavlja, da j" um«la deklica pod vplivom kl»M-'>"inua, tekom priprav za izvršeni" nepostavne operacije. Zaplenjenje štirih aero-planov. SAN DIEGO, Cal., 25. avgusta. Na tukajšnjem letalnem polju so ameriški zvezni uradniki zaplenili štiri aeroplane, ki so baje del opreme mehiških vstašev pod generalom Est rado. občinsko zbornico. Glasi se, da je večkrat skušal dobiti avdijenco pri županu Kline-u, da pa so ga v vsakem slučaju vrgli na cesto. Banka je izdala pozneje pojasnilo, v katerem je ugotovila, da je bilo poslopje močno poškodovano, da pa ne bo raditega prekinjen biznes. Banka bo odprta da-ne&Lkot ponavadi. S e zn am To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. » .Dinarji Lire Din. .,.,. 500 ..... $ 9 46 Lir ... ... 100 ... .. $ 4.00 Din. ____ 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... ... 200 ... .. $ 7.70 Din. _____ 2,500 .... $ 46 25 Lir ... ... 300 ... .. $11.25 Din. ____ 5,000 ____ $ 02.00 Lir ... ... 500 ... .. $18.25 Din. ____ 10,000 .... $183 00 Lir ... ... 1000 ... .. $35.50 Za poSUjatve, ki pre§egajo DewttisoC Dinarjev ali pa Dvatlsog Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust.' Nakuils po brzojavnem »lam Izvršujem« v najkrajfieu bn Ur nrfmniii sa strefike fl*—* Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriSkifi dolar. Jct ▼ Jugoslaviji In Italiji zna*« kakor sledi :xa $25. «11 manj i mtwh 75 cents*; od $2& naprej do $3M. p« 3 cente od vaškega dthirj«. Ea veije svete po pi-s—uinui dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street pitone: CORTLANDT 4887 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ea izvrševanji poslov državne banke, ter ee v soglasju s postavo eamore imenovati banka. v Ista 1MB Je snaftal (3,1*2,673.47, v besedah: — trimlHJooe , . /MilMlrtmlialiiHtil dolarjev to 47 den ■ — '. S . - . 6LAS NAKOPA; 26. AUG. 1926 G t AS NARODA (SliOVENfi DAILY) Fnmk Owned and Publieked by piiOVENIC PUBLISHING COMPANY, '(A Corporation) , preeident. L on is Benedik, treat hpw> Place of business of the corporation and addresew of abeve offietira: 82 Cortlandt St^ Borough of New York City, N. Y. G L A 8 NARODA" "Foies of the People" I s rued Every Day Except Sundays and Holidaya. celo leto velja liet ea Ameriko - M Kanado______________,_____$6.00 Za pol leta---------------$3.00 letrt leta_____________________$1.50 Za New York ta celo loto %7.00 Za pol leta______________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta_______________$3.50 8ukecription Fosobno v Novem Grodeku; ki bodo ustanovili ei-vilno vlado v Varšavi pod sedanjim napol vojaškim načelnikom ISkladovskim in ki se tičejo številnih ekonomskih reform, s katerimi hoče vlada pokazati, da je u-stanevila trdno podlago za mučni in počasni proces zgrnjenja no-vepra naroda. Med včerajšnjimi reformnimi odredbami se nahaja tudi praktično izločen je dosedanjega močnega štaba politične policije ter skr-čenje tajne policije na minimal-, no 22 članov. v Tangerju se glasi, da je mesto središče zarot proti španski avtoriteti v Maroku. Španska izjavlja tudi. da se je vršila kontra nntna trgovina z orožjem na koris* ria-riških vstašev povsem neovirano od mednarodne policije. Predložen je bil tudi dokaz za te trditve in v francoskih krocrili prevladuje mnenje, da bi bilo dobro dati Špancem policijsko kontrolo ter poveriti Spancem nalo-j*o. da preprečijo take intripre. ŽENEVA. Švica, 24. avgusta Zahteva Španske, naj se ji da pro-tektorat nad Tangerjem. je dvignila vprašanje, če bi ne bilo najboljše, da bi Liga narodov sama prevzela administracijo mesta. Listi v Tangerju so poudarjali, da so stroški sedanje administracije preveliki ter zahtevali kontrolo Lipe. kot jo uživa naprimer Gdansk. Mesto naj bi vodil zmožen tehnični izvedenec, mesto da se ga pusti kot žrtev lasprotnjo- , . ... . I cih si političnih interesov. Sklenjena je bila tudi eiiergic-. ..... .. . , , . Nekateri domnevajo, da je za- na kompanja proti povišanju cen' x , , , . , , ' , , , rp • hteva Španske le predmet baran- krnha za deset odstokov. To po-. ' T . . . tanja za trajno mesto v svetu Li- visanje je baje v glavnem posle- . .. _ , ,. , , pre. a drugi pravijo, da no zante- dica nezadostnega kontroliranja ^ x , - , , vala Španska vsaj mandat nad izvoza žita. NOVICE IZ SLOVENIJE zaledjem kot del svojega načrta, da izpremeni Rif deželo v špansko protektoratno državo. Tukaj se domneva, da bo Anglija odločno nasprotovala vsakemu načrtu s katerim bi se izro-Umrli v Ljubljani. eilo Tanger kaki posamezni drža- — T "mrl je v Ljubljani po krat- y- ker bi s tpm ogrožena an-ki bolezni v cvetu svoje mladosti morska pot. To pot varu- je sedaj Gibraltar ob vhodu v Sredozemsko morje. Močno utrjeni Tanger bi ogrožal angleško nadvlado na tej točki. Stališče Mussolinija napram .tangerskemu problemu ni še znano, vendar pa se domneva, da bo saliteval za Italijo iste pravice pri kontroliranju afriškega pristanišča. Toča razbija tudi po starih provincah. Is PiMwotc in Casale Monferrato prihajapjo poročila, da je toča u-ničila po Številnih krajih ves pridelek. V več vaseh ne bo nobenega vinskega pridelka in v okolici Bor«o Saa Martino je toča pobila ts€ paradižnike, ki so glavni pridelek v tej pokrajini. Po Julij-j« povzročila toča o-to škodo. oporno«! osKOdo- to stvarno kaj izpremeni stališče vlade škoda po toči v starih provincah ! Posvečanje prvega reškega škofa Izidorja Saina se je izvršilo pred kratkim na zelo svečan način. Po-,svecenja pa ni izvršil morda goriški nadškof, ahmpak prišel je v to svrho na Reko beneški patri-jarh kardinal Lafontaine. Škof Sain je rojen v Istri leta 1669.- Deloval bo- po fasistovskih navodilih. ? < Karel Gruntar, dijak VI. razreda realke. — V Hrasteniei pri Škofji Loki je umrl Pavel Božnar, posestnik in lestni trgovec. Pokojnik je bil zelo podjeten človek. Posledice polave v okraju Sv. Lenart. Okrajni zastop je po zadnji poplavi hudo prizadet. Voda je odtrgala in odnesla kar dva zidana mosta, onega v Bičju, ki je bil še v prav dobrem stanju, in most čez Sčavnieo. Vsled te nesreče je nvtopromet proti Ptuju sploh prekinjen in se lahko le s težavo pride z vozom po občinski cesti. ČW Sčavnieo se vrši promet po zasilnem mostu. Oba mosta se gradita sedaj z betonom in bo trajalo do njih uorabnosti najmanj dva meseca. — Velike skrbi dela okraju tudi most čez Muro. Ta most je gradila svoj čas dežela, sedaj pa mora kljub protestu skrbeti zanj o-kraj, ker stoji na koncu okrajne ceste. Most je sicer železen, a je nujno potreben prepleskanja in obnovitve mostnic. Okraj je že pričel z delom in upa, da mu bo veliki župan dovolil pobirati v kritje velikih izdatkov primerijo mostnino. Povožena deklica. Na Vidovdanski cesti je nepre viden voznik povozil 11-letno delavčevo hčerko Gabrijelo Rak, stanujočo na. Vidovdanski cesti št. 11. Dekl lica je hotela eez cesto v neko trgovino, pri tem pa je prišla pod konje in pod voz, tako da je zadobila precej težke telesne poškodbe na glavi in rokah. Malo nato je privozil mimo slučajno voz *rešijne postaje, ki je ponesreeenko naložil In jo odpe- Nemcem dovoljen polet preko zasedenega ozemlja. BERLIN, Nemčija, 25. avgusta. Medzavezniška porenska komisija je razveljavila prepoved, ki se tiče nemških avijatikov, ki bi hoteli vprizoriti polete preko zasedenega ozemlja. V zasedenem ozemlju bodo imele v bodoče polno moč nemške postave, tikajoče se zrakoplovstva. katerega je zaslužila s svojim trdim delom in požrtvovalnostjo za dobrobit celokupnega naroda. K tej slavnosti vabimo vse naše brate in sestre iz okolice, da se z nami veselite veselega trenutka. Bodite priča tepra našejra slavja in pomagajte nam do boljšega uspeha. Napredek naše naselbine je napredek nas vseh. saj so naši cilji skupni. Slovenski delavski dom ne bo ^lužil posameznim ali pojedini m skupinam. Pod njegovim krovom se bo zbiralo in gojilo kar bo združilo naselbino v celokupne iiitere ■se. Domov krov bo dal varno za vet išče kulturnim, p »dpornim in političnim organizacijam, kateril misel je širiti napredno misel, bratski duh in narodno delavsko zavest med Slovenci oziroma ■Jugoslovani. V tem smislu se je vršilo sedem 'etno delo katero bo dne 6. septembra svečano kronano s tem, da bo Dom slavnostno otvorjen in izročen narodu, da črpa iz njeg koristi. Slovenska naselbina v Farrell šteje okoli 30 družin, ki so zadnjih sedem let zbirali zrno na zrno kamenček na kamenček da so si postavili to delavsko svetišče. Firatje in sestre, pred vami se danes ponosno dviga to vaše poslop je, hiša vase vztroajnosti in požrtvovalnosti. Ponosno se dviga naš delavski dom ter spričuje. da se tudi mi slovenski delavci borimo za boljšo delavsko bodočnost. Stari znanci, ki ste skozi dolgih st dem let stali v naših vrstah, vsi kot delavci, ki si z vsakdanjim delom morate služiti svoj borni kruh. v vaših vrstah smo dobili najboljše agitatorje in sotru d hike v boju za napredek slovenske ga ljudstva. Naše delo in trud ni bilo zaman Dosegli smo uspehe, na katere eemo lahčo ponosni. Otvoritev slovenskega delavskega Doma znači triumf napredne misli, ne samo za našo naselbino temveč za vso našo okolico in ves jugoslovanski ži-velj. Mi se tega slavnostnega dne veselimo iz vsega srca. Sprejmite naše najlepše pozdra ve vsi. ki ste pomagali graditi hi šo naše vztrajnosti. drug drugemu ter skupno delajmo za Dom. Bratje in sestre .aš dom je zgrajen iz vaših žuljev in ker je vaš, je vaša sveta dol/.nost, da jra branite pred vsemi viharji. Glejte, da ne bo streha vašega doma krila nič drugega kakor bratstvo. Na dan z vso tisto silo, ki ste jo kazali dosedaj, da bo Dom v resnici ponos vsem Slovencem v okolici. Nasvidenje dne septembra, •na Labor Day v Farrell! Frank Kramar. ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI Iz Farrella, Pa., poročajo: Dne 22. avgusta sta obiskala našo naselbino znana rojaka, ki sta se vračala s konvencije K. S. K. J. iz Pittsburgh, Pa., John Juha iz Loraina, O. in Math Jamhik iz Leadville. Colo. V veseli družbi se je nabralo $13.00 ter se je odločilo, da se pošlje za Dom slepcev v Ljubljano $4.00, ostalo svo-to $9.00 se pa daruje za Slovenski delavski dom v Farrell, Pa., ki bo slavnostno otvorjen 6. septembra, to je na Labor Day ob 10. uri dopoldne. Vsem prijateljem in darovalcem se najlepše zahvaljujem za dar. Check za $4.00 je poslan na G. N., .$9.00 je pa izročenih za naš dom. Živeli! Frank Kramar. Opomba : Denar sprejeli ter ga bomo poslali na pristojno mesto. Uredništvo. Bogatin je imel ničkaj lepo ličer, katero bi neskončno rad omožil. Bila je pa jako rudnega obnašanja. in kdorkoli je govoril ž njo, se je ponavadi za vedno poslovil. Slednjič je prišel v hišo sfali-rani baron. Prišel je dvarat in trikrat — ne toliko zastran hčere kot zastran očetovih tisočakov. Oče je bil ves navdušen. Ko sta bila nekoč sama, mu je rekH : — Gospod baron, če hočete mojo hčer, tukaj je roka, kar udarite. In še to vam povem: Za vsako leto njene starosti ji bom dal tiso«" dolarjev dote. Baron je našpičil ušesa in vprašal : — Koliko je pa stara gospodična ? — P/*t in trideset let; to se pravi pet in trideset tisoč dolarjev dote. — Pet in trideset let ? . . . — sf» je zamislil baron. — Hm, popra-vici vam povem, da se mi nekam mlada zdi . . . * Starokrajsko časopisje poroča : — V Kaštel-Kambeloveu so za-vršene vse priprave za sprejem „u-jroslr.vanske^a prestolonaslednika, ki bo tamkaj preživel letošnje poletje. Dvorec Kambi je popolnoma urejen za sprejem visokega gosta. * — No. tako strašno visok pa tudi ni. &tiri leta je star. ali tako nekako. CV je tri čevlje visok, je pa že dosti. * Zadnjič je pripovedovala rojakinja : — Ja, prve ljuhezni pa res ni mogoče pozabiti. Po dolgih letih sem srečala svojega prvega fanta, pa me je kar nekaj izpreletclo. Prva ljubezen je prva ljubezen. Tez prvo ljubezen je ni. Botr ve, kakšne nazore ima dekle, o svoji drugi, tretji, deseti ljubezni? Gotavo ne dobrih, ker je najbrž v prvi ljubezni precej hinavščine in precej laži. Prebrisan vlomilec. V Blagnetovo gostilno na Tržni ulici v Šiški je prišel 40-leten neznanec, popil nekaj četrtink vina in se najedel sira ter kruha* Ni pa hotel, da bi trpel na zapit-ku njegov mošnjiček. marveč jc vse lepo pripravil, da je prišel na ponočni obisk gostilne še po 12. uri. Zagrnjeno okno je odpahnil in se tako ponoči neovirano splazil nazaj v točilnico. Tamkaj je nekim železnim predmetom privzdignil zapah v predalu kredence in ukradel črno usnjato listnico, v kateri se je nahajalo 100 Din. gotovine. Na kredenci pa je opazil v etuiju skoro nove gosli ter vzel s seboj tudi te. Neznanega uzraoviča zasleduje policija. C*14Pr*msMm omitAa&iA^ tm^ Kanonik — oderuh. Katoliški krOgi na Sedmograš-kem so doživeli te dni velik škandal. Upravitelj szatmarske škofije, kanonik dr. Robert Ilamon, svoječasni kandidat za državnega poslanca, je bil v tesnih zvezah z nekim oderuhom v Velikem Va-raždinu, ki je izposojal škofijski denar dvomljivim osebam proti zelo pretiranim obrestiui. Z bogatimi dohodki je živel duhovni gospod zelo luksurijozno, dokler ni napovedal en dolžnik za drugim konkurz in je bilo vse Škofijsko premoženje izgubljeno. Kano-nika Hamona, ki je igral pridno tudi na borzi, dasi navadno v iz-.gubo, so suspendirali od službe in godili iz škofijske palače, kjer ge imel dosedaj razkošno stanovanje. Tre jalobo več let, p redno bodo gospodarske razmere škofije Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' po 4 o/0 $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. : .'ijuJti. _. ' ■ 1 i'. . -"..V. :•••••' Te dni bo dospela v New York Gertrude Ederle, mlada 19-letna Amerikanka, ki je uspešno preplavala Angleški kanal. V New jo bodo svečano sprejeli mestni očetje. Zaenkrat se še niso odločili, če bi za ta slavnostni trenutek oblekli frak ali kopalne hlaeice. Prerokovana moda se je uresničila. Po pariških ulicah že hodijo ženske, katerim kilcljo ne pokrivajo kolen. Da se mimoidoči bolj za kolena zanimajo kot pa za kiklje, mi skoro ni treba omenjati. * Rojak mi piše iz daljne Montane : — Povej mi. Zgapra, kaj pa je pravzaprav z Maričko Miklošič ? Ali je ne bo več v Ameriko? Povem ti, da smo se ji včasi od srca nasmejali. Rojaku naznanjam, da sem zadnji čas dobil tri njene dopise iz Jugoslavije ter jih bom prihodnji teden objavil. Piše, da je zdrava in da se ji včasi jako sanja po Ameriki. V listu je bila žalostinka za pokojnim rojakom. In v žalostinki je bilo rečeno, da zapušča 35 let staro vdovo* Par dni potem, ko je list izšel je dobilo uredništvo naslednji popravek od žalujoče vdove: — Prilagam prepis rojstnega lista, iz katerega je razvidno, da nisem stara petintrideset let, pae pa štiriintrideset let in osem mesecev, kar blagovolite v svojem listu popraviti. * Neka newvoraka igralka, ki se je pred kratkim podala v Evropo, je rekla, da je vzela seboj tride-se oblek in da je vse skupaj zapo-kala v en sam kovčeg. Povedala pa ni, v kako- velik koveep. ČV je bil kovčeg trideset ineev dolg in deset ineev širok, ji gadi verjame iMšsšš ffli^iis.- ;* > >■ • / GLAS NARODA, 26. AUG. 1926 I. ŠEDIVV Položaj na Poljskem. Mesec poljskem min- predsedniku prof. dr. Ha rt h tu deputacija pomorske poznanjske in £lezke oblasti, ki mu je izročila obširno spomenico. Podpisale so jo krajevne organi, zacije poljskih Narodnih demokratov, Kršč. demokratov, Narod, delavske stranke, Kršč. narodne in pa kmetijske stranke "Piast" iz teh oblasti. V spomenici se zahteva avtonomija zahodnih pokrajin poljske republike. Ta spomenica je posebno dobrodošla poljskim narodnim manjšinam, zlasti Ukrajincem in Belorusom. Kdor dobro ne pozna i>oljskih političnih razmer, 'bi mogel misliti, da ae obetajo poljskim uarod. nim manjšinam od majskega prevrata boljši časi. Vsaj simpatije, a katerimi .>o sprejel narodne manjšine prevrat generala Pilsud-in izredno lojalno zadržanje narodnih manjšin pri debati o proračunskem provizorju vlade prof. dr. Hartla, je potrjevalo upravičenost nade na povoljno rešitev manjšinskega vprašanja. Sprememba ustave, ki jo je postavila na dnevni red vlada prof. dr. Bartla, je pa nudilo dovolj prilike, za razširjanje teženj po da-lekasežnejši usttavni spremembi, kakor jo je predložila vlada. Na prvi pogled je položaj narodnih manjšin mnogo ugodnejši ko pred majniško revolucijo. Z do&edanjo vladno manjšinsko politiko se namreč več ne .strinjajo levičarske stranke To dokazujeta dva proglasa, ki so ju pred kratkim objavil polj.ski levičarski listi. Prvi proglas so podpisale so-cialno-demokratska (41 -poslancev), stranka Wyzwolenie" (25 posL) in i>a kmetijska stranka, ki jo vodi poslanec Bryl (30 posl.). V proglasu priznavajo podpisane stranke težnje ukrajinskega in beloruskega naroda po narodnem o-svobojehju za upravičene in se izjavljajo za avtonomijo v okviru poljske repuhlike v tistih krajih, kjer imajo 'večino Ukrajinci in Belorusi. Zahtevajo spremembo upravne in šolske politike in obljubljajo, da si bodo prizadevale prisiliti vlado izvrševati tbste u-stavne določbe, ki garantirajo , pravice narodnih manjšin. Razen tega proglašajo, da so pripravljeni na demokratskem temelju sodelovati skupaj z narodnimi manjšinami proti izrodkom narodnega šovinizma. Delavni klub, stranka min. predsednika (6 pasi.) ni podpisala tega proglasa, temveč je izdala svojega. Tudi ona priznava narodom, ki žive v Poljaki, pravice na svobodni narodni razvoj. Obljublja, da se bo pobrigala za izvajanje vseh tistih ustavnih predpisov, ki govore o prilog narodnemu zatiranju in delali bomo na to, da bi se razširila samouprava in da bi v teritorialni avtonomiji uspevala vsa tista ozemlja poljske republike, kjer je belorusko in ukrajinsko prebivalstvo v večini. Prepričani smo, da se morejo politične zahteve "Belorusov in Ukrajine«v združiti s poljsko državna mislijo samo z našim skupnim delom, s čimer se bodo uresničili ideali beloruske in u-krajinske narodne svobode in zahteve p o federativni ureditvi Poljske." Toda ti proglasi ae nikakor ne pomenijo, da se bo sedaj poljskim narodnim manjšinam godilo boljše ko doslej. To je šele začetek borite za njihove narodne pravice, Manjšine same se dobro zave dajo, da ta proglasa nista tako iukreno- mišljena kakor sta napisana. Ta levičarske stranke so do-bila že pri zadnjih volitvah nekaj glaaov narodnih manjšin Tudi pri volitvah prihodnje leto fcfi rade vrrastle prtivaem na račun U-kraj ineev m Belerusov. Na rešitev manjšinskega vprašanja ni WASHINGTONSKA ZNAMENITOST ŠE NEKAJ 0 STRHJ "•»iiif^, a junija se je oglasila prijke pravice in dolžnosti. Poljaki so ponosni na .svojo slavno zgodovino. Čim težja je sedanjost, tem v lepših barvah jim vstajajo pred očmi nekdanji .slavni poljski kralji. Spomin na lepo preteklost jih tako omamlja, da kaj radi pozabijo, da so se medtem razmere tako izprcmeniie, da večina njihovih j sredstev sedaj več ne velja, zlasti' ne sila in nasilje. Tako je razumljivo, da se na Poljskem močno širi monarhistični pokret, ki veruje predvsem v silo. Monarhi-sti ne iščejo sporazuma z uarodni-mi manjšinami. Čim. večja je gospodarska kriza, tem bolj je prepričano naivno priprosto poljsko ljudstvo, da je rešitev samo v mogočni kraljevi osebi. Monarhistično gibanje ogroža postojanke vseli poljskih strank. Zato se desničarske in sredinske stranke vsaj do volitev ne upajo postaviti za končno rešitev manjšinskega vprašanja. Manjšinsko vprašanje bo kljub sedanji spremembi ustave po volitvah prihodnjo |K>mlad buknilo z novo silo na dan že zavoljo tega, ker bo njihova moč ,v parlamentu zelo liarastla. Zadnjih volitev se namreč ni udeležil velik del Ukrajincev, ker so se v ozemlju, ki še takrat ni bilo končnovel javno dodeljeno Poljski, smatrale volitve za plebiscit za Poljsko. Ukrajinci takrat itski RllsijK je pozabil eiiirati jugoslovanski meji, do Bitolja, v £lanek 0 leningradskih hotelih, J hujšega, kakor da omrtve neka-dolzmi 18 kilometrov, nasa last., }>riobčen v komunističnem listu 1 teri deli telesa, a le za en. dva dni. Med Bit oljem in Elbasanom le- "Krasnaja Gazcta". Ta članek je če pa ostavi strela hujše posledi-z. še kos. ki je povečini naš terito-; zelo zanimiv in poučen. Omenjeni ee, se te pokažejo najprej nao živ-rij; tod bi se zgradil kos železni-j list piše. da se je. vršil nedavno o-jčnem sistemu. Kogar ie kdaj za-cc, ki bi vezal obe navedeni pro-j gled leningradskih hotelov m da dela strela, bo ob nevihti kazal gi, albansko ni grško. S tem hi, je bil rezultat tega ogleda strašen. I veiiko razburjenje in grozo. Celo imeli železniško zvezo Drač - So-j Predsednik dezinfekeijske komisi-' močni, neustrašni možje začno ob lun, najkrajšo progo med Jadran-, je dr. Paealovski je izjavil, da je hudi nevihti vzdihovati in iščejo, skim morjem m Solunskim zali- v leningradskih hotelih toliko uši kakor otroci, zavetja v temnih kovom. V bližini nasproti Draču le-j da bi človek, ki jih ni videl na ' tih ži Brindisi. italijansko pristanišče., lastne oči. ne verjel, da je kaj ta-j' Med očesnimi poškodbami, ki ki predstavlja takorekoč vrata; kega sploh mogoče. V nekem ho-' jih ntegne povzročiti strela, se o-proti vzhodu. Po tej poti je vse-jtelu je nabrala komisija dva in ^ajčešče kaljenje očesne Ie- lej v preteklosti nastopal vpliv; pol funta uši. Po mnenju zdravni-Italije na Balkanski polotok; tod; kov ima lahko človek na sebi naj-je vodila znamenita rimska cesta, i več do 7000 uši, toda ljudje, ki znana pod imenom via Egnatia.jso prenočevali v dotičnem hotelu. Mussolini jeva Italija se nahaja se-( so jih imeli mnogo več. Srajco in da j natančno na poti stare rimske1 spodnje hlače nekega gosta so da-Jtalije. )«{i v muzej, kos srajce so pa posla- Stev. 16, Jugoslavija. mogoče misliti, dokler se ni izprp- f2x — >.~6) meni miselnost, ki prevladuje v poljski javnosti. Poljaki« ki no bili hudo satira-nj v Nemčiji in Rusiji, v Avstriji pa uživali velike ugodnosti ter i- t rajo Kdor kaj ve o mojem očetu JA NEZ MOIIAR-U, naj mi poroča. Jaz prav nič ne vem o njem bom zelo hvaležen onemu, ki.mi kaj poroča. — Fran Mohar, če vi j. pom., Šmartno pri Litiji ŽEHTOfA. PONUDBA. Fant staiv 4Q let, pek, z nekaj pri" hrankov, živim v bližini New Yorka, se želim seznaniti s Slovenko ali Hrvatico, o«! 30 do 40 ^et starfr; govorim poleg sloven plemstvo med- sko-hrvaški. italijanaki. nemški Itn angleški jeaak. Pošljite slikoV em na: Pek, e-o Glas Naroda Solun je zvezan z železnico s H v Pasteur jev zavod v Pariz. Carigradom. V načrtu je gradnja i Pri dezinfekciji leningradskih železnice od Demir Hisarja. leže-j hotelov so pobirali uši kar na de-čega ob progi Solun - Carigrad, j belo. Vse posteljno perilo in odeja če. Gluhost ni baš redka poslediea strele, čeprav je večinoma le prehodnega enačaja. Med notranjimi motnjami bi navedli: glavobol. pomanjkanje apetita, neredno funkcioniranje črevesja, pomanjkanje spanca, nemor, mrzlica ; manj pogosta posledica je zlatenica z vročico ter bruhanje. Smrt kot posledica strele nastopi, kadar so ranjeni za živi je- na Petrič v Bolgariji; s tem sej je bila živa. Uši so se zaredile v nje važni organi. Kri udari iz si-zveže Solun s Sofijo. — S progo j takih množinah, da jih je nemogo-Drač — Strfun bi imela Italija po-| če zatreti. Omeniti je treba, da temtakem hkrati najugodnejšo; tu niso mišljeni hoteli v našem zvezo s Trakijo in Carigradom in j smislu. Pravih hotelov je v Lenin-z Bolgarijo, kar so vsekakor zelo: gradu malo. Večinoma prenočuje- ugodne osnove za gospodarsko penetracijo Balkana. Kaj naj rečemo mi v Jugoslaviji k tem načrtom? Gotovo je, da bi bilo v našem interesu, zgraditi v Albaniji železnice v smeri, ki bi bile uravnane k našim središčem; Z a nas bi bila prikladnejša proga, ki bi vodila od albanskega pristanišča proti severovzhodu čez našo mejo ali preko Metohiie i?i Kosova na Beograd, ali preko Skop-jlja. To je bila tudi smer predvojne Jadranske železnice, ki bi se i-mela graditi v skladu z iijteresii Srbije in Rusije. Danes ne moremo misliti na u-j stvaritev teh projektov; prvič na-j še omrežje ob albanski meji še ni j zgrajeno, drugič ne razpolagamo is potrebnim kapitalom za ta veli-; kopotezna podjetja. Zato skoro ne moremo dvomiti, da se bodo i-jtalijanski projekti izvršili. Tu je treba, reči kar naravnost, da se mi "ne smemo protiviti zvezi Bitolj -Klbasan. ki bi potekla Čez naše o-'sierolje mimo Ohrida in Resna; 1ptf?fcpw>t,no, »tooramo jo forsirat L Zakaj z nagajanjem he bi onemogočili izvedbe' italijanskega naeir- jo tujci v starih hišah, ki so jih lastniki na hitro roko preuredili v prenočišča. Te hiše so bile le itak zanemarjene in nesnažne, sedaj pa, ko prenočujejo v njih ljudje od vseh vetrov, so polne stenic in uši. Zdravstveni organi se s to nesnago ne morejo boriti, ker nimajo niti najpotrebnejših dez-infekcijskih sredstev. Stenice, u-ši in podgane so se zaredile celo v javnih bolnicah. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodar j^; prav vsakdo pridna? va, da- imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI * •Glas Naroda" ve možganske substance in iz hrbteničnega mozga, in celice se vsled toplote uničijo. V tem primeru mora ižvljenje prenehati. Kako skušamo rešiti človeka, ki ga je zadela strela ? Prvo je, da ga odnesemo na sveži zrak in ga, če je potrebno, z umetnim dihanjem zopet spravimo k življenj«. Pri tem pa velja paziti: ne smerno namreč pritiskati na želodec, posebno če je poln. Glavo ponesrečenca je treba položiti na visoko vzglavje. da vsled prevelikega pritiska na možgane ne udari kri iz celic. Ko smo ponesrečenega o-živeli, ga odnesemo v posteljo, ki je ne sme zapustiti vsaj par tednov. Potopljeno ladjo hočejo dvigniti. V Brestu so se pričela dela za 'dvignenje neke potopljene egip-'tovske ladje, na kateri se nahaja 156 milijonov zlatih frankov. 4* *eaii»rttti tnd| fc>o o- ADVERTISE.& GJ^S NARODA DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam jedilne difiave. Knajpovo ječmenovo kavo In Import! ran*. domača zdravil*, katera priporoča mgT- Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Plitt« po bresplafint cenik, v katerem i« nakratkp pojOsaaa vsaka rastlina za kaj se rabL . V cenika bodete naSH mnogo t drugi to kprlatnib stvari. Math. P eidir Box 77*. City Hall Sta. Nfw York« N« Yi -- u "'} Jugoslovanska Kat Jednota v Ely, Minnesota bratska podporna organizacija, ki ne- mtm niti vire, niti poli. tikc v svoja pravila in poslovanje. Njeno premoženje znaša okoli $900.000.00 in je po proračunu veščakov več kot solventna. Šteje okoli 17,000 članov in članic v obeh oddelkih. Njeno lastno gladilo "Sova Doba" izhaja tedensko in je do Utega opravičen v.suk član odraslega oddelka. Člani -J. K. Jeduote .se zamorejo zavarovati za *500, $1000, $1,100, ali $2000 posmrtnine in $1, $2 ali $:{ dnevne bolniške podpore. Plačuje tudi odškodnine in operacijske i) od pore. Za vstanovitev novega društva zadostuje osem novih kandidatov. Vsa naJaljna pojasnila daje drage volje glavni tajnik J. S. K. Jednote: JOSEPH PISHLER: ELY, MINNESOTA Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak vosaniczni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela. WALTER PREDOVICH naslednik BAKULICH PREDOVICH CO. 216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CALIF. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom 66 R A R I S KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. 5"n Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (»tare in noye zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane 93.00* Slovenic Publishing Company 83 OortlAttdt Stmt Hew York, X. V. Rojaki, naročajte se m "Gl*» Nat^'% HAj?*cji , rtovjenski dnevnik v Združenih državah* \ OLAS NARODA, 26. AUG. 1926 AVSTRALEC i . -' O . S- t —t BOMAH IZ ŽIVLJEZf JA. U i Z* "GLA! NARODA" priredil O. P. 1 *» 18 (Nadaljevanje.) Energični nastop zdravnika je imel svoj učinek. Pokorno je vzela gospa Helena prafiek ter zopet legla na divan. Zdravnik je u-kazal služabnici, da naj ostane v sobi, dokler ne bo gospa zaspala. Nato naj se tibo odstrani. Dr. Hartling je nato prejel konteso za roko. — Sedaj pojdite, kontesa. Hočem vas seznaniti s pomočnikom v sili, — je rekel skoro hudomušno. . „ Voljno mu je sledila ter zrla vprašaje nanj. K — O kom govorite, gospod doktor? On ji je pomirjevalno stisnil roko in ona je imela občutek kot da je stari zdravnik trenutno edini človek na svetu, ki ji ni stal sovražno nasproti. — Govorim o poštenem, dobrem Človeku, kontesa, ki bo pognal Btanihejce v kozji rog ter vam pomagal, ker nimate nikogar, ki bi se zavzel za vas. To je gospod Jansen, lastnik sosednjega gradu. Od mene je izvedel za vaše zadrege ter takoj izjavil, da je pripravljen pomagati vam, če mu to dovolite. Dagmar je postala pozorna. _ Avstralec T — je vprašala presenečeno. n _ Da, Avstralec. Čeprav ni imel dosedaj časti poznati vas, se ni vendar niti za trenutek obotavljal, ponuditi damam svojo pomoč, kot da je to nekaj samoposebi umljivega. Dočim vas prepuščajo jo prijatelji vaše hiše povsem mirno usodi, smatra on enostavno za svojo dolžnost, da se vam stavi na razpolago. Mogoče ne zna posteči z galanterijami in komplimenti, a se tem bolj odločno zavzeti za vas. Njegove pomisleke, če mu boste dovolili poskočiti na pomoč, še m razpršil jaz ter ga takoj privedel s seboj, da vas povsem formalno seznanim ž njim. Kontesa je napravila čuden" obraz. — Ah, dragi doktor, ali smemo kaj takega sprejeti od tujca? — Prosim vas, kontesa, pustite na strani svoje formalne pomisleke. Gospod Jansen se ni najprvo informiral v knjigi etikete, če sme pomagati ali ne. On je enostavno na licu mesta s svojo pošteno voljo. Ne Žalite ga z odklonitvijo. Kontesa je zmajala z glavo. — Žaliti ga nočem. On zasluži našo hvalo. Bojim se le, da bi morali preveč sprejeti od njega. Ralf Jansen je stal visoko vzravnan sredi sobe. Njegovo čelo se je pordečilo, ko je mu je stopila kontesa nasproti. Drugače pa ni izdajala nobena svar njegovega razburjenja. Dr. Hartling je pričel predstavljati. Ralf se je uljudno priklonil. Njegov pogled je visel na bledem obrazu kontese, ki se je obrnil proti njemu. — Oprostite mi, milostljiva kontesa, da se povsem nepoklican vsiljujem tukaj, da vam ponudim svojo pomoč. Ne vem, če je v vaših očeh to družabna napaka. Pred vami stoji priprost Človek, ki ni vajen občevati v vaših krogih in kojega nazori o dostojnosti mogoče nasprotujejo vašim. C'e mi pa dovolite, da nastopim po najboljšem razmisleku za vas in vašo gospo mater, potem mi recite to in jaz vam bom pošteno skušal pomagati. (Je pa tega ne želite, vas prosim za odpuščanje radi moje vsiljivosti in takoj se bom odstranil. — Kontesa Dagmar je zrla nanj kot da je členek iz nekega druge-pa sveta. Njegova mirna samozavest je vzbujala njeno zaupanje. Njegovo priznanje, da pripada drugim krogom in da ne ve, če se pravilno obnaša, jo je skoro ganilo. Niti eden vseh prijateljev in znancev, ki so prihajali redno, ni prišel da ji priskoči na pomoč. In ta človek, katerega je videla dosedaj le od daleč in s katerim je danes izmenjala prvo besedo, je prišel ter ji ponudil svojo pomoč kot samoposebi umevno. Stisnila je roki ter zrla k njemu navzgor na tak način, da je .postal Še bolj razburjen — Vidite, da ne vem, kaj bi storila vspričo vaše prijazne ponudbe, gospod Jansen. Ne vem, če bi zlorabljala vašo dobroto, če bi sprejela, —- je rekla. — Brez vsakega pomisleka lahko sprejmete, kontesa. Gospod Jansen ve natančno, kaj hoče ter vam ponuja svojo pomoč iz poštenega srca, — se je oglasil dr. Hartling. Dagmar se je ozrla v Haifa ter se pri tem negotovo nasmehnila.. — Bojim se, da je naš dragi gospod doktor v svoji skrbi za nas na ta ali oni način uplival na vas. —Ta strah je povsem neutemeljen. Dr. Hartling ni izvedel name niti najmanjšega upliva in razventega sem človek, na katerega je skrajno težko uplivati. Rekel mi je le, 4a ste brez pomoči izpostavljena težkim razmeram. Noben pravi mož ne more videti ženske v zadregi, ne da bi želel, da ji pomaga. Trpka bolest je prešinila srce Dagmar. Kje je bil mož, ki bi ji moral pred vsemi drugimi stati na strani, mož, kateremu je podarila svoje srce in ki ji je govoril o svoji vroči, vse premagujoči ljubezni? Pustil jo je samo v njeni bedi, jo strahopetno izdal, ker je bila revna. Kako podel je izgledal v primeri z možem, ki ji je ponudil svojo pomoč kot samoposebi umevno. In vendar ni mogla iztrgati slike izdajalca iz svojega srca, kajti rana, katero ji je zadal, je še vedno žarela v njeni duši. Konečno je vzdihnila. — Ne morem vam povedati, kako globoko sem ginjena, da nam hočete tako velikodušno priskočiti na pomoč. Vem, da je velika žrtev, katero naj sprejmem od vas. — Kikake hvale ni treba, milostljiva kontesa, za samoposebi umevno stvar. Impuizivno mu je podala roko. — Ni dosti ljudi, katerim bi se zdelo to, kar hočete storiti za nas, samoposebi pmevno. Dovolite, da se vam srčno zahvalim. . ... Male, nežne roke deklice ni. povedel na svoji ustnici, kot bi rad storit. Kot magnetični tok je šlo skozi njegovo telo, ko je držal njeno roko v svoji ter jo oklepal. Na zunaj pa ni kazal svojih občutkov. — Prosim vas, da mi pustite povsem prosto roko, milostljiva gospica. Spremiti me morate k gospodom zunaj, ki čakaj na vas ter jim izjaviti, da mi dajete polnomoč, da govorim v vašem imenu ter v onem vaše matere. Seveda morete storiti tO le v slučaju, da mi v polni meri zaupate. Odprto in jasno je zrla nanj. Hem,>IM danes spoznala, gospod Jansen, ter vem ■ ^r-toliAto, da at^naft^osediW lastnfic sos^dnjeg*- gradč^eAe je knatop s tako veJ ikinr zanjxan^ejji, .da vam. dajejn ne ne privedel k nam, če bi ne Bili vredni našega zaupanja. Kot vem je dober poznavalec ljudi.3 — Prav imate, kontesa, na gospoda Jansena se lahko zanesete, za njega bi položil svojo roko v ogenj. Sedaj pa sem tukaj odveč ter se lahko odstranim, da ne bodo moji pacijenti predolgo čakali name. Jutri zjutraj pridem še enkrat. Na svidenje, kontesa! Na svidenje, gospod Jansen! S tem se je poslovil zdravnik.. Pri vratih se je se enkrat obrnil. — Ali ste že dobili sporočilo, kedaj bo dospela gospodična Lota? — Da, gospod doktor, prišla bo ob enajstih zvečer. — No, potem boste imela vsaj enega človeka,,ki vam bo stal hrabro na strani. Poznam gospodično.Loto. Na svidenje! Vrata so se zaprla za zdravnikom in kontesa je bila sama z i AFERA GENERALA GAJDE Znana afera načelnika glavnega štaba čsl. armade gen. Gajde je stopila v novo fazo in vse kaže, da se bo razvil iz nje velik škandal. Znani dunajski ' revolveiski list "Der Abend" je priobčil 16. julija pod debelim naslovom članek "Gajda je vohun", v katerem pravi, da je Gajda pripravljen storiti, za denar vse in da je nje- Ralf Jansenom. Lahen nemir jo. je hotel prevzeti. Ralf sam pa je o-nadolgo in široko govoril o tej žalostni dobk povem samo toliko, da so nas po^bstoma jemali na-posodo in krasili z nami zdaj stop- vozili vzadi na m«jiinem vozičku. Za nami pa je -korakala množica. Ljudje so zopet molili,, govorili ter kadili z meni že dobro znanim, sivim dimom, spustil v jamo o-britega človeka ter se razšli. — Minilo je poletje, jesen in prišla je zima. Nad obritim možem so vdelali mramornato ploščo ter /postavili kapelico- Neka dama, v črni obleki, me je tupa-tam obiskavala ter brisala prah raz vencev. Venci so bili različni: njiee ob plesih, zdaj cerkve in ho- iz suhih rož, svežih cvetov in ze-tele ob Silvestrovih večerih, zdaj lene pločevite kakor tudi barva-restavracije ob priliki svatb. Vse- Dega blaga. Bili so pa tam tudi srebrni venci, ali te so odpeljali -jO vas ga pa se ne morem vec spominjati. — Nekoč pozno v jeseni pa je prišlo v trgovino dvoje ljudi; gospodična v dežnem plašču in rdečeličen, kodrolas, vesel in glasen študent, v katerem sem spoznal nekdanjega mračnega gimnazijca, pričo moje mladosti. Zahtevala sta lovor je v venea majhen, priprost lovorjev venec, s širokim, rdečim trakom in napisom z zlatimi črkami: ne eni polovici — "geniju ruskega čira", — na drugi pa — "od učeče se mladine". — Da, to je bila moja smrtna obsodba. Še tistega dne so me od-strigli od mojega rodnega debla in me vpletli v venec z drugimi listi vred. Zvečer pa me je prenesel človek, oblečen v rdeč frak z zlatimi gumbi, med ljudi, ki so sedeli v vrstah na obeh straneh dvorane, me izročil drugemu, to pa me je oddal tretjemu, ki se je nagnil dol, da bi me vzel. Ta tretji, zelo razsvetljen od luči, je bil oblečen v črno žametasto suknjo, v črnih, tesnili nogavicah in z belkasto lasuljo. Smehljal se je ves srečen, častitljivo, ponosno in nenaravno in takrat sem videl spodaj na stotine človeških lic, nerazločno bledih kot nekake sence- Same sence, sence in sence. Slišal sem rjovenje in ploskanje množic in čutil, da je bil obraz, katerega sem se bil dotaknil, vlažen in razgret. In dolgo časa se je na moji spodnji strani poznal masten, rdeč maddž od ^hninke. — Tako se je pričelo naše skupno življenje s tem obritim, velikim človekom ter trajalo mnogo, mnogo let. Bivali smo včasih v večjih, prostornih sobanah hotelov, včasih pa v podstrešnih izbicah in v kleteh. Kadar je izgubil ravnovesje ter omahoval, tedaj nas je snemal s. steno, prižema 1 na svoje ustnice in nas močil s solzami: — Tale skromen venec 1 — je pač najboljše darilo hvaležnih, čistih src! — je vsktikal z drhtečim glasom. —1-1 Položite ga ž menoj vred v grob! — A včasih je kričal nad svojim slugo: — Odnesi že k vragu to preklicano omelo, poženi ga skozi, okno! — Toda navsezadnje nas pa vendarle ni dovolil vreči proč. — Toda... vse mine in vse se ponavlja na tem božjem svetu. Nekega dne so odpeljali črni konji, z belimi perjanicami na glavah, mojega obritega gospoda, ležečega pod baldahinom v ozkem takoj nato, ko so položili v zemljo obritega človeka. Mi pa smo še r^dalje viseli na stenah kapelice, razpadajoč od starosti, vetra in vlažnosti. — In nekega dne je dama v črni obleki naročila čuvaju: — Jaz mislim, da bi bilo dobro nekatere vence odstraniti. So že precej slabi. Tega, tega in onega tam... — In res smo bili že vsi nekako tožni in obledeli, cvetovi stlačeni, listi skrivljeni in polomljeni. In; še tistega dne nas je pobral čuvaj ter nas vrgel med drugo ropotijo v temno, hladno kamrico v ozdaju svojega stanovanja — Kako dolgo sem ležal tam, ne morem povedati. Morda teden dni, morebiti tudi deset let. Čas kakor da se je ustavil in tudi jaz sem bil že skoro kakor mrlič. K čuvaju pa je prišel nekega dne znan starinar in privlekli so nas zopet na svetlo. Ko je pregledoval vsako kložnjo posebej, je vzel v roke tudi lovorjev venec, ga pogleda^ se nasmehnil, ga povohal in dejal: — No, da! Tudi tale je se dober. Še diši- —' Obsipal je venec, umil liste, da bi bili videti kakor sveži ter nas odnesel v malo štacuno in tam sem dolgo ležal na polici v papirnati vrečici, dokler ni prišla nekega jutra kuharica iz uasprot-ne hiše. . Za eno kopejlco popra, za tri čebule, za eno kopejko lovor-jevih. listov, za tri kopejke soli — je hitela nakupovati. — Debela, potna roka se je po-greznila v vrečo ter me vrgla na tehtnico. Ena uro pozneje sem že vrel v juhi, zvečer pa so me plju-sknili v pomije in hlapec me je odnesel v greznico. Tam se je končalo moje dolgo, pestro življenje, ki se je pričelo tako poetično. Pripovedovalec je utihnil, za hipec potem pa pristavil in vzdih-nil: - •■/-.-< - ' ' "Vse mine na tem svetu.. Poslušalci so zamišljeno molčali. Migajoč x brki so molčale celo rujave podgane, prefrigane živali-ce z golimi repki. Le edine starodavne, usnjate platnice, ki so nekdaj najbrž ovijale zelo duhovito knjigo, so se izrazile poučljivo. — Da, vse pač mine, toda nič ne izgine. Stari škarpet pa je zazijal na vsa svoja razdrapana usta ter leno pripomnil: - — No,-vest*? fctjr tO pač ^ni- Kretanje parnikov - Shipping Nfcwi ta. avgusta: , Majestic, Cherbourg. II. avgusta: Pre«, Wilson, Trst. t- septembra i Berengarla. Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen; Derffllnger, Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherbourg. An dani*. Hamburg. S. septembra: Coiombu*. Cherbourg. Hamburg; Bremen. Ho merle. Cher- 4. septembra: Prance, Havre; bourg; Bremen. T. septembra: Reliance, Cherbourg; Hamburg. I. eeptembra: Mauretajria. Cherbourg: Pre«. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. I. septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen: Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg. Hamburg. II. eeptembra: PARIS, III. SKUPNI IZLET; — ^SNAJCENEJŽA VOŽNJA vJUMHAWIO COSUL1C *1 Od postanka naše države češkoslovaška javnost še ni videla tako ostudne, podle in državi nevarne afere, kakor je gonja proti generalu Gajdi. Kampanja se je1 pričela 13. maja eviathan, Char* bourg; Sierra V en tana. Bremen. 15. septembra: Aqultaala, Cherbourg. II. septembra: Albert B&lUn. burs. It. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. tl. eeptembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 82. eeptembra: Berengaxla. Cherbourg; Arabia Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg: Bremen. 23. eeptembra: Ttaunngia, Cherbourg, Hamburg. SB. eeptembra: France. Havre. 28. septembra: Muenchen. Bremen. 29. eeptembra: Mauretanla. Cherbourg: Oeo. Washington. Cherbourg, Bremen. 30. eeptembra: Martha Washington. Trat; Columbus, Cherbourg, Bremen. DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka ielezniika vožnja do doma po zmerni ceni. Odpluti« proti Trstu tn Dubrovniku: PRESIDENTS WILSON 31. AVGUSTA — 10. OKTOBRA MARTHA WASHINGTON 30. SEPTEMBRA — 1». NOVEMBRA Vprašajte sa cene in prostore v bližnji agentun. PHELPS BROS., 2 West St, N. V. aaboju, sa ;