stev.—numbkr s8b.
Chicago, 111. — (Feder. Pr«M.) — Kablogram is Milana sporoča, la js generalna stavka kovlaar-ev, mornarjev in titkarjev v Ita-iji končana s smsgo sa delava*. Delodajalci niso snilali mesde in fašisti v Trstu, hi so umorili dva odbomlks deUvsko uatjs, eo bili sretirani in vlada j« ebljutila, da bodo kssnovsni. V jsnnarju gro-si splošna stsvks telesni Čir je*.
NeW Ytork, N. Y. - "Nij boljša stvar, ki je moro kongres storiti aa blag«? ljudstva, je, da sakljuei nasedanje eno uro po otvoritvi," je reksi socialistični kongreanik Meyer London. Daje je rekel, da fhjegovo ofeniivno *lelo bo sdaj : veliko večje. Vssk dsn bo v boju a stupidnoetjo, predsodki, reakcijo lin korupcijo poslancev starih Urunk v kongresu.
SDAJ KS 00V OEM, DA NI STAVNE.
Prosili bodo sa sodnijsko prepoved in meeo so pričeli draftiti.
Dospeli so ob časa, ki tiskajo sa briUtoe-japoi
Lomi on, 7. dss. — Angleški kralj Gsorge js danes obalodtnil dekret, s katerim so poarilotčafcj vsi irski ujetniki, Internirani na Angleškem, Akotskem ln takem. Okrog 5000 irskih tlnfajnovoiv ji lspuščsnih ns tvobode,
London, 7. dao. — Sedsmatolst-na naoljonallstična In verska vojna msd Irci ln Anglefti Ugleda, <U ji končitii. Trije iraki U trije inglsčld siitopnlkl so včsrtj »jutra j podpisali pogodbo, ki določa mir in obenem določa, da Js Itail odslej svobodna dtrftava v maiah Vollks Britanije ng U način ka kor js Kanada v Bsverni Ameriki, Irski alnfajnov«! go torij kompro-
«e je ttkitlU v
tO«ik«. ko M M
gnalo nh tel ia jim pi
žepe. Predno y odftli. so ju odrasli It sa tboiak.
V .,
PRO
CLAf HjO SLOVENSKZ
^ UITH^A iUhtmi
prano-
goovrih t iče, «o jo precej posiab-	treba, denaepro-
TTkajti iu-le od 2 3 dni	"iZŽT ^
KAM? NAPRfcJ SEVEDA!
_* •
T tednu. Mamo trije rovi obratujejo a polno paro. Lastnik tek rovov je Peabpdy Coni Co., in ker ima vel rovov, dela kakor ae ji poljubi, se t o goni delavec rov« do rova. Tako je tukaj gle-«!<• dtla v premogovih rovih.
Dne 20. novembra je imelo društvo Št. 47 fcNPJ av.ojo redno sejo, na kateri je bila prečitaaa med drugo korespondenco tudi sadevs 14Pomožne izobraževalne akcije J. H. Z. in apel za "Pi* letančev fond", oboje torej v »vrbo pojaČatfja ndSega sooiali-stičnega gibanja in propagand* Tukaj je mnogo "sociali-atov", ki hočejo biti bol£i kot ps tisti, ki spadaio k so«, nfcaciji.
Ko sem nekoč poslušal takega čudnega "aoclalfaita", bi pa bil najraje vprašal, kako ve, i« je on bolji socialist. Ali kaj
domišljavimi ljudmi ae je te-Ško prepirati. Bob v steno* bob od stene — to bi bil nspebiaoje-gs prizadevanja, da izvem^ kako je z njegovim socislizmom. Zsto sem namero opustil. "Socialist" je, ali nafta J. S. Z. ga niiia nikjer, v knjigah, pa tudi naročnik ni na "Proletarca". Vzlic
kriči, da j«.bolji od tistih, ki člani in «e odzivljetfo delu in dotftnoatim organizacije, de bi bil soetslisem kakšna vera, bi dejal, da ima prav; ali sociaH- ganizaelje, zem ne ofcntaja samo od dobrega mišljenja, aocialisem pomeni organizirano delo in prizadevanje, da se U "ideja realizira. So zopet
To sta vprašanje in odgovor, ki gresta mar vsem strokovno organiziranim delavcem.
Delavska strokovna organizacija, ki je najbolj per-fektno izdelana, mora ravno tako napredovati, kakor organizacija, ki ščepi še v stari organizacijski formi in se le počasi izkobacava iz nje. Kajti na svetu nimamo kaj, o čemer bi lahko rekli, da je dovršeno in se ne da izboljšati. Pri orodju je mogoče, če je staro in nerabno ali če je bilo nadomeščeno z boljšim, da starega proč vržemo in ga nadomestimo z novim. Pri delavški organizaciji pa ne gre tako enostavno.
Ce se spozna, da delavska organizacija ne služi več svojemu namenu, ker je v svojem gibanju okorna za di svoje forme, se ne more organizacija zavreči in čez noč ustvariti nova organizacija. Ampak organizacija se mora spopolniti, da odgovarja novim zahtevam, ki so stavljene nanjo.
Važnost delavskih strokovnih organizacij je bila šele spoznana, ko se je pričela industrija krepkeje razvijati. In kolikor bolj se je moderna industrija razvijala po vsem civiliziranem svetu, toliko bolj je prihajalo med delavstvo spoznanje, da so deUvske strokovne organizacije potrebne, Aa se delavci lahko branijo v kapitalističnem fvetu proti poslabšanju življenskih razmer.
V	kapitalističnem svetu pa tudi industrija ni ostala	Pr vedno v enakem razvoju. V začetku so bili posamezni "J^ "vaTS^kTie niso podjetniki, snovati so se pričele industrijske in finančne družbe, te družbe so se zopet pričele združevati v trustih, kartelih in sindikatih. Cim bolj se je moč lastnikov produktivnih in raadelivnih sredstev osredotočevalk, toliko močnejša je bila. Delavske strokovne organizacije niso bile v začetku tudi zvezane med seboj. Bfle so posamezne lokalne organizacije, ki so se pričele med sabo združevati v sveže in federacije, te zveze pa ie v močnejše zveze in federacije, kajti lokalne delavske strokovne organizacije niso bile več kos svoji nalogi v boju s svojim gospodarsko veliko močnejšim nasprotnikom.
V	tem večnem boju s podjetniki so delavci zboljieva-11 življenske razmere, da ne opešajo v boju za svoj končni cilj.
Vse delavake strokovne organizacije se pa niso enako razvijale. Razvoj delavskih strokovnih organizacij, ie je vedno večalimanj ravnal po razvoju podjetniške organizacije in spopolnenju produkcije in distribucije produktov.
drugi, ki pravijo, d« aocialisem * zvezi vsilimo najuljudnejq
naj*sc kličejo republikanci ali pa demokrat je; kajti obe stranki
cislietično stranke je drugače. Socialistična stranka zahteva poOni drnšabljenje vseh produkttvn|f|ga in raadelivnih sredstev, ksr pomeni, d« dobi vsak delavec — a rokami ali možgani — polno vrednost njegovega dela.
Tako je delavstvo pred vsem zapopadlo, da mora1 biti organizirano in da mora svoje organizacije spopolnjevati, ako hoče živeti v takih razmerah, ki jih imenujemo človeške. Obenem je pa delavstvo pričelo spoznavati, kako itra-Sen je gospodarski boj in kako nizkih in brutalnih sredstev se poslužuje posedujoči razred v tem boju, da poslabša delavstvu življenske razmere, sebi pa poviša profit
Zmage delavstva pa niso'odvisne samo od velikosti in forme delavske organizacije. V vsakem boju odločajo prortovoljna disciplina, solidarnost, zavednost in požrtvovalnost. S podjetniki se lahko spopade najmodernejšo zasnovana In velika delavska strokovna organizacija, a iz boja bo prišla poražena, njene vrste bodo nasuto, ker ni bilo v njih prostovoljne discipline, solidarnosti, zavedno-sti in požrtvovalnosti. Delavska organizacija, katere Člani so prežeti s takimi lastnostmi, pa ne pride nikdar ia boja tepena, ker so njene vrste ravno tako eele vft končanem boju, kot so bile v začetku boja Organizacija ni mogoče dosegla, za karaš je bojevala, njen naskok jcbtl odbit, ali organizacija z nerazredčenimi vrstami je pripravljena, da svoj napad takoj ponovi, ie predho so se pod
jetntki opomogli od zadnjega boja. '	m trnu, si cepijo Tr*te i**.
Tred sem pa organizirano delavstvo ne sme nikdar SfttdTS * ko**"1 obupavati, kadar bije svoje boje za zboljšanje življemklh razmer. Ce delavstvo ne obupava, zmaguje.
Kam? Naprej! In naprej v vsem t Zbotjtot! se mo-rajo forme organizacije in učvrstiti se motajo boU v de-Isvstvu prostovoljna disciplina, solidarnost, zavednost in požrtvovalnost. Kjer se to vrši, delavstvo napreduje In delavske nasprotnike obletava strah.
DOPISI.
m. -
ža lato h kooeu sem
Ksr se bll-zopet na-
pohtične
ej au slej združile v eni drugi formi s socialistično stran ko. To bo prišlo. Prvi koraki do lega so že tukaj. Tisoč in tisoč razlogov j« ss tako »d rušenje
naučili od naših mojstrov?
Ko šitam razne programe in izjave, ki jih prinašajo rasne frakdje, ki se razglašajo za re volueiouamc in radikalne in pod raznimi imeni, ne vidim prav no bene razliko-od programa, ki ga «a*top* Jugortovasrnka eocialisti Čna zveza. Naša dolžnost v tem ča»|i je navajati ljudi na ujddi-njevanje, ne pa jih bujskati na razjed injevan je. Ce ai asbijemo -glavo enkrat misel, da se mora delavstvo zedmiti, se bo to go tudi zgodilo. Ogibljimo S4 dane« človeka, in Če je potrebno ga poglejmo tudi od bliže, če pride okoli ia druge politične or-baoije, pa pripoveduje, kako je Ta njegova "edino prava in zveličavna" kajti tak človek je lahko špijon, aebičnež ali pa ne-vednsš in igra ulogo tistih, ki so ga najdi.
Konečno naj povdarjam še enkrat potrebo agitacije za pridobi-vanje naročnikov na "Proletar-
be, kakor tudi ustanavljanje novih ^>cialistiČnih klubov, kjer jih še % Navodila za ustanovitev kluba daje tajništvo J. S. Z. Na-[slovite Frank Pslrioh, 230 South Ashland Blvd., Ohicago, 111.
K«r je nai klub bolj majhen, člani pa bi - radi izdatno pomagali glaailu naše politične or-je članatvo na zaidnji seji sklenilo, da priredi dne 17. decembra t. L veselico. Veselica se vrši v Slovenskem narodnem domu. Začetek ob 8. - zvečer. S
še toliko let obatoji (1) pa nI nič naredil sa delavce in da^tadi ne bo. In nekateri pravijo, da morajo socializem upeljaUiAme-rikanci, kajti Kranjci itak ne-moramo nič komandirat t- i Va« to pokasnje, koKko Jela je treba že izvršiti, da dob* vaaj nekateri malo več pojma o,
gledali, kako nm tepe sedanji kapitalistični sistem, ne govtfre t«i kih nespametnih rpii. Prišel bo Čas, ko bodo tspregledaU, 'In 'takrat bodo sposnali vzroke, >(žafca j morajo danes delati samo tfHdnl tednu namesto vseh žest^dni. Kdor pazno čiU delavske liste lahko vidi, kakšna velikanaka ari mada brezposelnih tava' šaman sa delom. In mnogo, da pressno. izmed teh je glssovalo pri sadnjlh volitvsh za republikanako stranko.
Nekateri pravijo, da aocialisem ne more voditi industrije. Kdo pravi da nef Zakaj jo pa lahko vodi demokratična in r^ubli-kanska strsakst AU ne oprav ljs vsak delavec danes raVtoota* ko svoje delo, kakor ga je opravljal, ko so bili na krmilu demokrat je? D«, delavec danes" rav-notako produeira, kakor jS pro-dueiral v času demokratične visi
ratlika med demokratično in ntthlikansko politiko in pa soei-alistično. lHmc« dobi delavec le droktine, ki pssKjo Is tM.^ato na ložesie mine, in najžakostnejŠe pri tem je, ^ato miao v največji meri naloMli delevei.
Zsto vam kličem, delavci, Al rami te ae, organtefarajt« ae v naše vrata m ne poalntejte lju-ki hodfje okrog s nameni, da naa jlStiSJajo in cepijo. Kdor orpi delavsko moč, deU v koriet kftpitallsfltaemu razredn, ps naj se Usti, ki cepijo
delavetvo mml seboj prapiralo kakor ftokki paglavci, katera eceta do eilja je belite in celo nezmotljiva t StM eUji so eaiiniMi. Dosegsj. m« ssaao. kt še ni v naših bafffbajmo se pa frs^irav ia mršaje. ki liapMalUrfiAnim int^rmn dal asm mpiqk maeiga. da
~ Dokaj lep«
imamo v ^^m
frakcija man, drugim kskol, to je sli svinjsko pleče.
Nisem ravno imel namena, — .	_
bi to ppisovsl, ker pa enkrat prič- tu in tu« poopoimo arafttvo Slo-neš ne nehaš d« epraHŠ rae vem*e n«s4a«	jsOne-
do kones. Mi mccr mnogo govo- te U imamo, lu prse«j 4eW« a«. rimo kako da ae js<ta ali oni «ma- 1>rs4ajs. - Delavske razdre ^ stil" ob Ukih slovesnostih, kot je so j^o slabe. Po dva aK tri* dni Zahvalni dan, ampak mislimo delamo na oeiih štirinajst dni drugače. Kes težko smo pričaho- tako da zaaluiimo komaj sa »tavali tega dne v zadnjih par letih novanje, več ne ostane, ne radi tega, da ,h» ae imeli jsiliJ	*** " b«l0
ko najesti ae k<Jk^ Umv* m	M& KMp-am obiU ta-
di počitka, ker «0 nas «alodnn# krat <«SPoaM, Uho mat daarn z postelj vlačili aa delo. Sedaj 1* brez posla. l*foozgavalo nas je te-drugače, počitka ja dovolj bre^ žrelo jMjpnalmme in piu» j, kakih posebnih pfasnikov.	^ krt Kakor s satnj, so .dtlal,
■jSlego ja tukaj Še vse pri sta-fr 'ntmi	m od
ca "in članov v socislistične klu
jake v Springfieldu in Q/ naj ae vdelože te veselice ečjem številu. Za dobro in dobro postrežbo bo bljano. Igrala bo unijska


naananjam vsem članom kluba št. 47 JSZ. da aa vifti draga redna aeja dne fl." decembra Ob 3. uri popoldne navadnih prostorih. Na dnev nem radu bodo volitve uradnikov »leto 1922, radi čeaar upam, da bo vaak član navzoč.
#T. S. taj. kluba žt. 47 J1Z.
'•><T --
InSiaHHH■■■■■■
Pa. — Minil je Za-hvalhi dan, ali po naše bolje re^ četio ameriški pustni dan, in z'njim tudi marsikstera kokoš, ker purani kot ae jih opeva in slika v zvezi s tem dnem, so red ki osi roma dragi tako, da so jih aamogff omisliti seveda aamo oni, ki imajo malo več pod pal eem Navaden delavec je bil la* hko vesel, ako je mogel obračati navaden kos govejega mesa ali k večjemu kako ataro kokož pred eeboj.
Vemo da ameriški narod viao-ko cehi perutnino, da kar poza btti be more kedaj da je imel lep kos liokoši aa kosih); zato že ako zi celo leto težko pričakujemo Zahvalnega dne, da m vsaj enkrat
de — in sadove tegs dela jemlje- pošteno najejo, potem najai že jo lepo privatni fcapitaHeti, pa bo purmana ali pa domače kokoši
Opaaovati moramo tudi druge narode, a katerimi pridemo v stik,
Bil
.l**t*li4tT0' 8 "O-da tudi ne zametujejo perutnine.
To pričajo mnogokrat izpraanje-koftošnjaki, is katerih "ni-gar" kOkoši pobere. O Italijanih
vemo, da so tudi prijatelji perutnine. Ampak naš narod kot pri proati ljudje ne morem reči, da To je amo nagnjeni na perutnino, redimo kokoši večinoma le radi jajc Pri naa prevlada mnenje, da je perutnina ali k oko* je meso edi. no le ss bolnike in slsbotne žen sk«,| ako bi as kdo drugi pola-komail po kokoši, se gs smstra sa mehkužneža. Seveda ss to malo upošteva, vendar moram reči da 81ovenci nismo ^kokoljedci'; gotovo da goapoda, ali oni, ki lahko izbirajo kaj bolje prija njih želodcu, so izjema. Zsto tudi na žih* ljudi ne dobiš med kokošjimi tatovi. Kar je drugim perutnina, to je nam svinjsko pleše, ki je pri nsv v čislih. V pogovorih o svatbah, veselicah ia drugih pojedinah aliftali bomo gotovo besedo "pleče" ia U ne samo tukaj, asarvsč tudi v stari Homoviat kjer v jsrbaau ki ga aceo sv. An taau v dsr se gatovo tod i nahaja In pleče je, ki ga nese de-kleta pri kmetih sa v<*ko mot v Za maj smrkav "pdbgnst-. Povsod ple«e •e bodo Js prvo; kar ja Aamrikaacsm pur-
rem, rsvnotako tudi delo, terem vsakdo v sedanjem
njega
Izobražujemo se Jft ia ai*
eer vsak po svoje. Beremo mnogo. Liste imamo od vseh strani sveta, med katerimi Je tavH "*a-zinurjeva 8anto ume v no, da nisnio tudi brez knjig. Skratka, s tem smo dobro založeni, koda, da kar imajo preveč imajo drugi premala.1
dobro preskrbljeni; sicer nimamo toliko društev kot amo jih imeli pred leti, ko kjerkoli ae je ustanovila kaka nova sveža ali jedno-ta, mi smo bili »otovo med prvimi pri itji. Sicer jih pa imamo ie sedaj za potrebo dovolj. Druitvo nSŠe jednote in ono S. D. P. Z., bi sc imeli »družiti po Novem letu ampak najbrže ostaneta stojni že za naprej. Nimata navzkrižnih članov, to je takih da bi apšdali k obem društvom; nadalje imata, tudi x»ako po lepo število članov kar hi (gotovo bjlo preveč za enega tajnika z nena vadno spretnostjo poleg svojega dela v rovu, za uradovati Nadalje bi priporočal društvom da naj, ko bodo volili nove uradnike sa drugo leto, gledajo, da izvolijo tajnike, ki so dobri pisci; ne sieef, ker tajnik je "duša dru žtva", ampak ako je dober pi«ec ima on in društvo več uspeha. Posebno na to gledajo Amerikanci, ki se odlikujejo kot najboljši pi sci. To* ste že imeli gotovo priliko opazovati kadar ste imeli stik z njimi s podpisovanjem kakih listin, ker ako jim je bila pisala všeč, videli ste takoj, da so bili bolj obzirni z vami, in potem so tudi tako z varni občevali koi t nekakim, ki ima boljio oliko. Vem, da to temu ali onemu ne bo všeč, ki ae Že morda sami prištevajo k "izvedencem v lepopis-ju", a njih piaava ni za v svet. Ampak temu ae da odpomoči; po vseh boljjlih papirnih .prodajalnah prodajajo danes pisalni pa pir (tableta) na katerega ovitkih so instrukcije ali navodila pisavi, katere ao morda stale po<<
■4sg»
j^Jkaj koristi, nato pa nas na lepem —.______času 0(,Pu8ti,i. čeravno (brez v»akil,
rad elišT pe^no ^fki h*o breS	Ta*>	kalnaj
/.jvlgamo svoje družine. N# po«a bimo teh krivic, ki so jih učim li nad rimi. Priliko imamo, da zodobimo moč in se npaostiaio in to pirimui nam nudi sveža Ako je 'grdimo ia ae ne bomo združili v organizaciji, tedaj j, naft**rivtfa ak9 bedo razmere še ravnatako slabe, ako .pa se «dru-iP nadadjuj«mo, jMam j«
te. . ^ _	- . ,t gotovo, da se Oprostimo. Treba i«
V družtvenem oziru smo tndt\Mmo ^ vztr£mo ^ zm&J Jes
pomočjo socializma bo gotovo
naša John felc.
(Federated Prem.)
Oonja proši sudarj«m v CUs-M i livarji so aretirali tri stavkuječe radarje v Walsenbur-«u, Colo., in četrtegs še iščejo. Radarji — CUude iFhilpot^ OM pFerros, Louis La Saflle ia Stave Tiee — so obtoženi poskaianegs umora' in 'bombardiranja" hiše Franka Amataja v Oakvi«wu. Voditelji rudarjev izjavljajo, da •o aretirani, rudarji žrtVe^ sarote.
Zmagovita stavka v Minneapo lian. Stavka izdelovalcev amotk pri J. W. Pauly Co„ ki je trajala enajst meaecev, je bila končana te dni s popolno zmago delavoev, ki so obdržali staro mezdo in zaprto delavnico.
Howat pravi, da a« governor AUen laže. Aleiander Howat, vo-ditelj kansaškik radarjev, je dejal v ječi v Columbusu, Kaittl., da je governor AUen največji lažnik v Kansasu, ako pravi, da je on (Hd*«t) prosil za pomiloščenje AUen je nekje rakci, da je Ho-wat pripravljen ca konrpromia x industrijskim sodiščem in da pokliče vse rudarje nazaj na delo 1 kakor hitro bo izpuščen Is ječe. — Ko je Hosrat slišal to novico, so mu za&arsla oči. 'tOSvarsor Allen in ajefo^n industrijsko sodišče aU tepena, petisnjsaa M) zid ia »postavljena največjemu
lahko vsakdo kdor ima resno voljo izboljšati svojo pisavo, nauči piaati dobro v par večerih po končanem delu. Uspeh boste videli takoj po par iskužnjsh; posebno .ani, 'kateri takorskoč "kracajo" po papirju, da se njih pisava spreminja v pissvo izobraženih* ljudi. Gotovo bo rekel godrnjavo U ali oai: Mda sedaj se bom pisati učil", ampak snglsški pregovor pravi, ds kdor noče temu ni aa pomagati. One» mu, kdor hoče je pred vsem le njegovo korist.
Pri naših društvih bo gotovo ta ali ani mialU, da ae jaz s tem sam sa ae propagando delam in s tem usiljujem zs tajnika, ampak moti sc. Jaz sem hadi eden tistih, ki rabijo vaje v pisanju morda več kot kdo drugih in obenem pa rečem, da jas sem še odtajnikoval.
Nadalje naj omenim, da tukajšnja društva nameravajo prire-dlU veselico Ss korist Itrsjkujo. šim rudarjem v Ksnaasu, v bliž-ni bodočnosti.
Podrobnosti mi sedaj še niso anane, ampak svadel bom že več
ot^i.
Lovska sesona as tudi bliža svojemu koncu. Po našem grmovju as že dobro istrebili vse saj-ee, na katere js tukaj skoraj edi ni lov. Je pa ie sstslo precej div jih maček in dfharjsv. katerih is
VPB Je-
lenov, srn in gi«š»v taks j ai, pač po mnogo divjih kas "šaefov" in drage drobnarije.
Ako kateraga vsaeli Uv aa ftne-fe m divje kose. lahko pride «sm pogledati, bo Hitu ifcapravil; ^ visao js ediao Is sd farmarjsv, kateri imajo nabite miljo daleč v zidne plakate a napisom "No
posmehovanju v »deželi. Allen ve, prej od 10—12 dolarjev. Tako si fo je tepsn, zato aa posliAnje ls-
1	ži. Jaz da bi iskal miru a ajimT
Say, niti avojsmS prijatelju ae bi rekel, da naj govari z njim, a kam da bi (ga jaz sam prosil milosti Jaz ostanem v ječi ia prej poginem tu, kakor da bi iadsl pravice radarjev v KanaaSu Al-lenu in industrijskemu aodižču." How«t je dalje rekel, da upa, da bodo kanaaški nsdarji premagali krmo s pomočjo illiaofakih rudarjev in strokovnih organiaaeij v ■■■CitTju.
Dalovnl šaa sapaS anialjiiT - Podjetniki velike M«h#vrkov. tovarne za preprage v Amaterda mu, N. Y., ao zopet podaljšali de-lovnf čas na 54 ar v tsdaa, došisi ao se podjetniki v. drqgam delu o-men jenih tovarn zadovoljili s «48 urnim delom na teden. Stavka tkaleev, ki je trajala akoai več meaecev je precej oelabila njih a-nije, da je nemogoče ji ponovno vzdržati stsvko. MnOfo aUVkar jev je zapustilo • Amsterdam in stavkokaai ao bili takoj na 4$ho vih mestih. Pri omenjenih toVsr nah za preproge je.navadno sa-tM.tdcnih več tiaoč delavcev.
Stavkarji Javljajo a^Šfta. -Uradniki krojaške unije v fhi ladelphiji sporočajo, da ae je JO "dstotkosf aUvtuJočft damSkih
krojačev vršilo na delo pod ats rima delovaisu pogoji. Nadejaj" ae tudi z gotovostjo, da Sod Htavkarji poplaaoma S^sjSH v
teku dveh tedaov.
mivmm OBOPAV IA $um
prosvita
LADIJ« V
I« hreaiitaa bmujavka britakega imrnika ' Brthkh^eae," d« M nahaja v veliki nevernosti. Pa mi k je t blivmi tfhippiKana, N. H.
lil Fi Ml Milu, Ost. — J spon-aki psrnik "Karaehi Meru" pro-ai sa pomoč, toda posfcije ni ne-enanil. FpMl^na brse javka je dospele s otoka 8t. Paul a, ki pri-|>ads k Alenki.	I
Xi]r Wesi, Ha. — Amerilki paraik ' Nobles" je nas«*l na
kleli pred evetUnikom, ki se na- i kaja Itirinajat milj ed tnkaj. farnega mu etralna iadija "Telia-pooae.
GLAVNI ftAH. MIT4I ta LAWNDALK AVE„ CHICAGO, ILUNOIS.
Izvrlcvalni odbori
• j ^ j . ^JSkM : . UHUVtU oi)3l*i ,, _ '
*«aL^Tt^Z** 1 ■nsV teSteM
Nadiorni odbori
s. ser t. lae* K, mh««m
»•r M, SISS a. Hiriti A
Thhomi odbor:
todiMtaA to MM%
rooroaa sa naslovki
Na prodaj je
posestvo v stari domovini, katero ss nihaja v vasi Ikoflje, fare fteut-Vld na Dolenjskem. (JBnkrat js bilo to posestvo Smarlavo.) Posestvo obstoji Is i Hlla, pod, Hala, kosolce, 14 mernikov po. »etre, poleg je velik vrt in preeej sadnjega drevja, vse je v prav <)obr«m stanja. Torej le katerega veseli kupiti to poseetvo v b pem in rodovitnem kraju, nsj ae obrne
Sli na pismeno ns naslov: Josoph •bslsr, P. O. Bos 1M, Tasdlinf, s7 ' 7	* (Adv.)
kov In prijateljev v domovini s primernim darom M bolilne praa
Kav jo sodaj cena denarja Is-slska, Is as»o par dslsr« n poaaesl jako veliko v starem
WaSkiagt«B. D. C. — Tsflujteji litvteski aaatopoik jo pre*! in-f«ntaaetje. da Je litvinaka v leda ca vrgla rakij^ek ligo narodov glade V dne. velsd katar« po U-t rine i v konflikta s Poljski
s Bank
PROSVETA
jlMl.. sLiaL

■'J '



• *<

-F. H. Dostojevski-
BESI
-Preložil Vladimir Uirtlfc.
(DO*)
V njenem hvaležnem pogledu ee je zasvetilo kakor *r«-čna ginjenoet. Takrat po se js približala gubcrnatoriea in ta njo eeia truma naših dap ter starejših dostojanstvenikov. Oobernatoriea ae je morala nehote ta hip ustaviti v gnječi; tudi ve« dragih je obetalo.
•Tresete sel Vaa zebet" je zdajei vprašale Varvara Petrovna.
To rekši je vrgla plašč lakaju, vsels svoj dragoceni črni šal s rsmen in leetnorošno oviU rszjraljeni vrst ssgonetnsga bitjo, ki je še vedno kidalo pred njo.
,4Tak vatanite ie, vstenite e kolen, prosim
va*
i»»
k nji, ko U U vedela, da je ne tapodi". Ugled Vorvare Petrovna je tresel neverjetno visoko.
"Sodite, ljuba moje!" Varvara Petroma je pokasala Marji Timofejevni koši jo, ki js biU ta vbod.
"Naarečnica" je veeelo stekla k vratom, i kjer jo vtdignil alniabnik.
"Ksiil Vi šepete!" je vaknila Varvera Petrovna a pravcato grozo in prebledela. Vai am takrat opetili to, ali nihče ni vedel, kaj pome*. • •Kočija je sdrdrsls. Hiše Varvara Petrovoe je stala prav blisn eerkve. Lite mi je pravila po teo^ da aa je Lebjulkinove vseh teh par minut vožnje kieterišao amejaia, Varvara Petrovna pa je dedela "kakor v msgnetičnem snu," da govorim s Li finimi lastnimi besedami.
PBTO POGLAVJI F
Ženeka je vatala.
"Kje stanujete t Ali rea nihče ns ve, kje ata-nuje T" #e je apet neatrpoo ozrle po navzočih.
Toda prejšnje gruše ni bilo več; videl si zgolj rnane odlične ljudi, ki so gledsli prizor, ta h strogim začudenjem, oni t lokavo radovednost-jo in hkrsti nedolžnim hrepenenjem«po škan-dalčkn; nekateri ao ae že poamekovsli.
"Meni ae zdi, da je Lebjadkinova," se je «a-zadnje oglasil dober šlovA s odgovorom aa vprašanje Varvara Petrovna; bil je naš čislani in ob/espoštovani trgovse Andrejev, s naočniki in sivo brado, v maki obleki m okrogljem lonče-stem pokrivalo, ki ga je držal sdsj v rokek. "V Filipovi j i hiši atanujejo, v Bogojavljenski uU-ci.'f
"Lebjadkin! Pilipovljs hiša t Blišala sem še nekaj. . . . Hvala vam. Nikon Semjoniš, ali kdo je la Lebjadkin f"
"Pravi, da je kapitan; lahkomiseln človek, bi rekel. Ta pa je gotovo njegova sestra. Najbrž je ušla izpod nadtorstvs," js dejal Nikon Sem-Jonlč a tišjim glaaom ter pomenljivo pogledal Varvaro Petrovno.
"Razumem; hvala vam, Nikon Bemjonič. Vi sle tfospa Lebjadkina, ljuba moja t"
"Ne, niaem Lebjadkina."
"Tedaj je Lebjadkin mogoče vaš bratf"
"Lebjadkin je moj brat."
"Veate, kaj storim, ljuba moja: vsamea^ vss zdajle a aeboj, od mene ps se popeljete ns avoj dom. AU ae hočete peljati t manof"
"Ah, rada!" Marja Timofejevna je ploskni-ls t rokami.
"Tetka! Tetkal Vssmite tudi mene s seboj I' ae je zaališal glss Lisavete Nikolajevne. .
Povedsti morsm, ds js prišla Lisavata Nikolajevne k maši t gubernieo. Praskovja Ivanovna pa se je bila medtem po sdravnikovem predpisu peljala na itprskod ter vsels v zabavo tudi Mav-rikija Nikolajeviča a aeboj. Zdaj pa Je Liaama-home pustila gubernatorieo in skočila k Varva-ri Petrovni.
V Mila moja, saj veš, ds te hnsm ved na rada pri sebi; toda kaj poreče tvoja mati t" js sa-Čela Varvara Petrovna s odmerjenim glaaom t ko pa Je videla silno Lislno rszburjenost, js sdaj-ci obtičala.
"Tetka, tetka, nič ne pomaga, jas moram s vami," je proajašila Liss, poljubljajo Varvaro
Petrovno.,
14 M ai« rju'aves-voua dono, Lisa I" se Je ogla-sila gubernatorioa a* izrazitim tašudenjem.
"Ah, oprottite, predrsgs, ehere cousins, s
tet ko pojdem," ae je naglo obrnila Liaa k svoji neprijetno presenešenl ehere eouaike ter jo dvakrat poljubila. "Io tudi msman povejte, naj ss takoj pripelje as msno k teti; še davi js govorila, da hoče na vaak na Čin danea k nji, ali posablla aem vam povedati", jo brbljala Liss, "oprostita, ne Itodite huds, Julie. . . ehere oouaine. . . sem že gotove, tetka"t
"Če me sami ne vzamete a seboj, tetka, bom tekla za vašo kočijo in kričala," je naglo in o-bit pno šepnila Vsrvsri Petrovni tesno v uho. » Ke dobro, ds je ni slišsl nihče drugi! Varva-rs Petrovna je kar odstopila in pomerila blasno deklieo n prodirajočim očesom. Ta pogled pa je odlot'|| vse; sklenila je vzeti Liso vsekakor s aeboj.
"Temu treba storiti konec", ae je utrgslo is njenih ust. "Dobro Liza, prav rada te vzamem," .ie dodala glasno, "sevede le, še te hoče Julija Mihnjlovna pustiti," se je obrnila s odkritoarč-nim obrazom in proatodušnim dostojanstvom na-ravnost li gubernatoriei.
"(Mi. seveda, ne maram je pripraviti ob to veielje, u m bolj," je sdsjei tsčebljala Julijs Mi-Itajlovna s čudovito Ijnbesnjlvoatjo, "tem bolj, ker sama vem/kako... fantastično, aamoavojo irlavleo ima." Julija Mihsjlovna se je očarujoče nnotnehnila.
"Hvala v«m velika", se jr vljudno in doato-jsn*tveno poklonila Varvara Petrovna.
"In tem bolj mi je prijetno", je nadaljevala •'nitja Mihsjlovna malodsne vtnnšeno, t rdečico pnj.-tnega razburjenja n« licih, "ker rabi Lite razen voselja, ostali v vaši družbi, tako kraaoo in MM/ko r* ust v o . . sočutje do bližnjegs . . . (osr-la ji- hm n« srečnieo"). . . in . . . eelo ns prsgu errkve . . ."
"T« nssor vshi dela čast," je mogočno pri-trdsls Varvsra Petrovna.
.1 tiltJm Mihajlevna je naglo utegnila roko, Varvara IV rov na jr ustrežljivo položila svojs prste vanjo. Obči dojeni je bil sijajen, ohrasi »e-katerih »o se kar sssv«ti1i radosti, io ns mnogih obličjih je Vnigrsl vsiljivo pnjssen smehljaj.
Z eno* besedo, vse me»t«» jr naenkrst »(KtKiialo, d« ni Julija Mihajlovna doslej slavljala Van are Petrovne trr ji odrekla časti svojogs obiska, marveč narobe, ds ja Varvara Petrovna sama "držal* Julijo Mihajlovno v pravih mejah, čeprav bi bila ta m<>r«bitl peš pritakls
Varvara Petrovna je potvonila ter se vrgla v naslanjaš pri oknu.
"Tamle sedite, ljuba moja..." Pokazala je Marji Timofejevni mesto sredi sobe, ob veliki o-krogli ndzL " Stepa n Trofimovič, ksj Je tof Poglejte to ženako — kajje to t"
"Jas .... Jat..." je teblebetal Stepen Tro-fimoviš. / Toda vatopil je lakaj. "Čašieo kave, pe takoj, čim najhitreje se dsl In vozs ne ispresati!"
"Msis, ehere st eseellepte smie, quelle in-quičtude!...." Je vskliknil Stepan Trofimovič z zamirajošim glasom, li
"Ah, franeoSki, frsneoski! Človek takoj vi di, ds js V fini drušbil" je plosknila Marja Timofejevna a »rokami ter s slastjo nastavila dho francoski govorici.
Pogled Varvara Petrovne je ekoraj v strsku obstal na nji.	1
Molče amo vai šakali raspletka. Satov ni dvignil glava, Stepan Trofimovič pa je bil zmeden, kakor da je sam vse zakrivil; pottfi kaplje so mu visela na seneih. Pogledal sem Liso, ki je sedele v kotu skorsj tik poleg ftatova; njene oči to ostro Švigale od Varvare Petrovne k šepavi Ženski in nazaj, in smehljaj, ki je zvijal njSne ustnice, ni bil smehljaj dobrote; Varvara Petrovna ga je opatlla. Medtem pa je bila Marja Thno-fsjevs vsa srečna; s blaženostjo in bret najmanjše aadrage je ogledovala salon Varvara Petrovne — pohištvo, preproge, podobe na stenah, starinski sliksni ttrop, veliko bronssto razpelo v kotu, pometeBaato tvetilko, albume jn ' drobne rije na miti	-	. »tf f
"Tudi tk ai tukaj, Hatnškat" je vzkliknila zdajci, "Že dolgo te gledam, pa vendar mialhn: ni mogoče 1 Kako bi prišel aem t" * • Veselo ae js tasmejala.
"Vi poznata to žensko 1" se js Varvtera Pe trovna Ufroj obrnila k njemu.
Poznam," jo ssmrmrsl Satov in •iJfcgehll ns ston^pe da bi vstal, i vi tv ' "Ksj veste o njif Hitro prosim!" . "Oh, kaj...." se je namuznil s nepetrebnhn smehljajem ter obtičal. "Sami vidite. . ." "Kaj vidim t Tak povejte le vendar "V tinti hiši stanuje kakor jat. . . z bratom . . .; nekim oficirjem. . ."
"lat"	,m\' ■»
Httov spet ni vedsl dalje. "Ni vredno, da bi govoril," js ssrenčsl ter umolknil enkrat ta vselej; kar ssrdel je od te od-ločnosti,
"Se ved s, od vae ni več pričakovati I" Ver-vara Fstrovna se je tlovoljno obrnila strsn.
Nji Ji bilo sdaj jasno, da vsi neksj vedo, sli vsi sa boje, vsi ogibajo njenih vprsšsnj in nekaj skrivajo pred njo.
Prišel je lakaj in je prinesel ns msjhnem srebrnem pladnju posebej naročeno čašioo kave; na njen migljaj ae je takoj obrnil k Marji Timofejevni.	UV	»«' • •
"Salo ata se premrssill, drsga moji'; pijte naglo, da se ogrejeks."	I' "
"Merei", Je dsjsla Marja Timofejglfoa in viela šašieo.
In adajei Je praanila v ameb nad tem, da je rekla lakaju merei; tods pred grosečim pogledom Vsrvsre Petrovne se je vetrašila ter' postavila čašioo na miso.	'V
"Tetka, pa ne da bi ss jesili nsmet" Je blek-nika s lahkomiselno šegsvoatjo.
"Kaaajf" je poekočila Varvara PetroVba In ae vsravnala v naslanjaču. "Kskšns tetka sem vsm Jaaf Kaj hočete reči s tem t"
Marjo Timofejevno, ki ae ni nadejala takega gneva, Je atreael drobsn, krčevit trepet kakor v božjastnem nspfdu. Boječe ae je atisnils k hrbtu svojega stol s.
•Mislila sem.....da ae mors tako," je jee-
Ijsle, široko strmeč na Varvaro Petrovno. "Lisa vas i« tudi tako klieala." "Kakšna Liaaf"
"Tiatale gospodična," js pokazala s prst kom Morje Timofejevna.
"Tarej je za vaa še Liss t" "Vi sami ats jo prsj klieeli teko." Marja TlsMfejevna ae je nekoliko oerČila. "In tudi sanjak sem videla prav takšno krssotioo," ae je nasmehnila kakor slučajno.
Varvara Petrovna ae je premielila in nekoli. ko pomirila; pri sadnji beeediei Marije Timofe-jevne niti ni akrtla rahlega amehljaja. Tujke pa je prestregla usmev, vaUls ter plašno pcišepala k nji.
"Vlomite, posablla aem vrniti; ae semerite mi nevljndnoati." Je dsjele anemaje a sebe črni šal, a katerim jo Je bils ogrnila Varva rs Petrov, oo.
"Teboj ee mi spet ogrnite i njim ia obdri.te ga ss vedno. Dejte, sedite, pijte ksvo; in ns boj te ae kie, droga meje. pomirite se. Zseenjam vas umevoti."
"Obere amle...." ai Je spet dovolil Stepan Troffatovtt.	^
Spisal Pavsl
(Dalje.) Ob času trajnega lepega
(MJO prihodnjič).
vremena mora planinec prebiti vča-aih Še eno preitkušn^o: nevihto I Velike ratlike med električno napetostjo nad rasnimi dolinami irovzroČi trenutno iaenačenje teb napetosti v blisku med obiski aa-m i m i ali med zemljo in obiski. Na-vadno naatajajo nevihte popoldne. Zjutraj je še Jaano, a še po devetih se sašno zbirati megle nad dolinami; kmalu se zgoste v kopi-čaate oblake, se zbirajo v vedno večje množice in nudijo od daleč ktnsne slike. Prskude razlike e-ektrične napetosti se končno ize načijo in Miakt ae vžiga jo od oblaka do oblaka, od neba do zemlje mahoma ae ulije huda ploba. Nt dobro planincu, ki ga na pla men zaaaši nevihta. Pai tudi na daleš vpliva nevlhu. V soparnem utrn smo nekega avguatovega dne zapustili Sv. Marijo v Trent n se leno dvigali proti Prisojni-ku. Mirno je bilo, da se Je komaj ganil vetriČ. Na vrhu Je bilo top-in ostali smo še čez poldne na epem vrhu in uživali krasen ras-gled. Polagoma so ae začele doline valiti megle. Temna kopice nad Mangartom in Jalovcem so končno vznemirile in začeli 4no a pohodom čea. greben prot Uknu. Med tem te je nevihU istvila in se je vlekle od Jalovea proti Bovškemu Grinteveu. Kar začujemo čudno vršenje na koncih cepinov: električna napetost nevihta je vzbudile na aoeednjiki gorah in tudi na Prisojniku raz-noimenako elektriko in ta je uha jala sikajoč is vseh rtičev gore ia tudi iz naših ospinov v ozračje. Ta pojav se imenuje Elijev ogenj. Takoj smo jo pobrali v diru na vzdol, ne meneč se ta plošče in o-Širine. — Slišno te nam je pripe tHo nekega meglenega dne poleti, ko< smo se vračali z vrba Triglava n« Kredarico. Melo jo k megle, d* smo bili premočeni. Koma, spo bjli nekoliko pod vrhom, ao fopljioe, ki ao padale od klobu-m, provzročile rahel pok, in k4or se je dotaknil žice, je čuti gapel električen aunek. Pod Ma Triglavom Je U pojav prene Ne dolgo potem, ko smo pri TriflaVsko kočo, js nastala l>gda nevihta. — Na vrhu Trigla va je doživela meni dobro znana družba turistov občutnejši Jttijev ogenj. Najmlajši izmed družbe Jej hitel v Aljažev stolp, a vsa prestrašen je pritekel na^aj: bodlo ga je v grlu, laaje so ao mu ješil kakor ttidi vaem drugim in med konci prstov jim je pokale: vssh je uhajala elektrika v osrač je. Hiteli so, kakor tytro se mog li, nsssj v kočo. Vzbujena elsk trika hiti namreč v najskrajnejše konice vrhov in uhaja tam v obliki zarečih šopov v ozračje, ki je itapeto a raznoimensko elektriko Ošividei poročajo o krasnih prizo rib, ki jih nudi ta)co mirno vsss nje zemeljska elektrike s elektr ko is atmoafere ponoči na kočah ko Šare v čudni luči vse konice in eelo vsa streha. *
Elijev ogenj je ssm na sebi nedolžen, vendar je mnogokrat snsk bližajoče se nevihte in treba je slušati to svarilo I .Obenem ksže ts pojsv navadno tudi kraje, ks-mor strela najraje udari, namreč vse izpoetavljene, prosto v srak moleče vrhove in grebene. To u-či, da naj vsakdo zapusti takoj vse vrhove in grebene, če se bliže nevihte, in noj poišče ssvetiščs vsaj pod kako preveso! Ns pls-notah ob nevihti ne kaže drugega kakor leči na tla, če ae ni mogoče umakniti v kako izpostavljeno kbtlino aU preveso. de boljša pa je umakniti se po možnosti nevihtam sploh s tem, da naatopiš turo kolikor mogoče zgodaj zjutraj in ai že zopet z vrhov doli, preden mine poldne. To velja ss dneve, v katerih ae ponavljajo nevihte akoraj redno, ali pa Če jutranja aoperica in shiran je oblačnih kopic naznanjata popoldsnsko neurje.
Končno omenimo še en pojav? Naše ljudstvo loči qd ognjene strele tako svsno "vodeno strelo*'. Fizika naa uči tole: Če plo-vata nad nami dva oblaka, eden negativno, drugi pozitivno električen. in ja aadnji btiše naa. je vsbodil U v semlji in v nas elektriko in pozitivno odbil, negativ-no po prHečU, Id Je IU v naa, v
elektrika oblakov obliki atrele in
»enači, odhiti tudi iz nas elsk- ne med ae trika nazaj v zemljo, kar provsro-v nas aunek, ki ima lahko ne-jrijetne poaiedic«.. Tudi U pojav ao doživeli planinci v gorah. Zato ie enkrat: Doli s vrhov in grebenov, če grozi nevihta 1
V stenah ima nevihta še druge poalediee: Prvič naredi naliv vae le gladke in zdrslive, drugič pa proži voda kamenje, ki ogroža deževju turiata veliko bolj nego sicer. Z nevihto združen vihar n megla imata pa še druge, gori naštete nevarnoeti.
O dveh dragih nevarnosti, o camenju in plazovih, bomo govo-rili pri skali in anegu. ' ^
Gora.
Epjcm gora pomeni v našem zrnislu flel zemeljske površine, ki jo dvignjen visoko nad ravnino in mu pobočja prepadejo položno ali strmo v doline. Gorovja pa so
Um 1 bal.
lili v
l.M X. rW
•■fc f ■">'**'
ali lanei gors, ki ao io^
le a'sedli ali dolin., mi, meje jih pa ravnine. različen iu zanimiv je postanek gora. Na strmih stenah, na vi*, kih gorah ao v skalovju okainene le Akoljke, ki jaano dokazujejo da Je bilo nekdaj vae to ogromno akalovje globoko v morju in so « nam nedoumne sile dvignile viso ko v sinje višine. Plasti ho tih čudno zvite. Kakšna nioč jih je pač zvil^t O drugih hribinah nam pravijo učenjaki, da »o
končno starejše nego apnenec Ko človek vpričo teh velikanov premišljuje njih postanek, «i j, šele v svesti svoje ničevosti in J)Pj. čenja slutiti veličino nara\ .
(Dalje prihodnjič.)
U9TMI0A UREDNIŠTVA
Perdido, Ala. — Tu-pridejo na vmto. _
J.
di čebele PoSdrav.
PROSTO!
PROSTO!
ČUDOVITA GODBA!
t 'fi\\ jt ,, 0 y	MaJaaveJša isaaJAa.^ {-Ji ^, \
Ura, ki j« postala alnvnn vsled njene avolovne godbe.
.. ^iž'	initl
Sstovllo kruno sod-'
r>Wse*e »-
psn TrsSaost J« d* |1M0 «i«d Um ko js nsis csns s« U a»ssse ls $1.00 is i SS il Ist. TorsJ pssiU, ds s« pravedssoo poaluftlts ts sssSsf p»'llk.. Isrstn* t« oslss. nspllits vsls Ime In asslov prsvUao la potljlu nsm priloUno talk SBSinkli ss pokrHJs poAHJsivsnih iroifcov. OsUlo »5.00 plačat« kadar ••
"^kas^^rTss"!«^^dni h^sko nl»U ssdovoUsl «» is Jo as pokvarit« nI vsa
UNION SALES COMPANY, Dept 704, 673 W. Mndiaon Street	Chicago, I1L
BOŽIČNE POSIUATVE

Ista.
Ml
kraja
PRODAJAMO
PAAOBRODNE
LISTKE

00
- 'MirSji p«da,t. Ko p. M ,rdk «78 W. Madhen St,
STOJTE - GLEJTE-IN-POSLUŠAJTE TA IMENITNA PONUDBA.
Sest komadov za $aoa
DEPT